Izha|a vsako sredo. Centi Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — PoStno-čekoToi račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Teieton tnterurban 113.
Cona Inseratomi cel« stran Din 2000.—, pol strani Din 1000__, četrt strani
Din 500.-, strani Din 250-, 'h, str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.30.
Vprašanje ®Mln pred rešitvijo.
Vprašanje naših občin, ki se je o njem v našem časopisju že toliko razpravljalo, dozoreva v končno rešitev. Kakor smo poučeni, bo v letošnjem letu pregrupacija (nova razvrstitev) občin izvršena. Kot sodilo bo pri tej razvrstitvi, od nosno razširitvi občin služila davčna podlaga, in sicer v izmeri 100.000 Din. Občiin z manjšo davčno podlago, ki se po njej odmerjajo občinske ¿©¡klade, bi naj praviloma ne bilo.
Naš list je vprašanju naših občin že od nekdaj posvečal tisto pozornost, ki jo zasluži tako važno vprašanje. Poudarjali smo in tudi danes naglašamo, da je grupaoija (razvrstitev) in organizacija naših občin, osobito naših podeželskih občin, nekaj, kar je nastalo iz našega ljudstva samega in kar je tesno spojeno z njegovim političnim, gospodarskim in prosvetnim življenjem. Ako naj se tukaj izvrši kakšna sprememba, morajo za to biti merodajni samo najtehtnejši razlogi.
Kar se pa tiče malomestnih in trških občin na Spodnjem Štajerskem, spri-čuje zgodovina, da so bile po veliki večini od vlade in uprave prejšnje države ustanovljene za to, da so bile celice za organizacijo nemštva in nemškutarst-va na Slovenskem Štajerskem. Tisti Nemci v Avstriji in Nemčiji, ki danes, torej 12 let po sklepu mirovnih pogodb po svetovni vojni, zahtevajo spodnje-štajersko ozemlje za nemštvo kot nemško narodno ali nemško kulturno ozemlje, se pri tem sklicujejo na te malo-mestne in trške občine, češ, da so to bila središča nemške kulture, v resnici pa so bila nekulturna gnezdišča — nemškutarije.
Ali naj se takšne tvorbe konservirajo (ohranijo)? Ali bi ne bilo stokrat boljše, da se te socialne in politične tvorbe, ki služijo Nemcem kot dokazi zoper naš narod ter so še danes zatočišča nemškutarije, združijo s tistimi občinami, ki so našemu ljudstvu ohranile slovenstvo, to je a kmetskimi občinami?! Nerazumljivo nam je z narodnega stališča, kako se morejo listi tiste slovenske inteligence, ki se smatra za poklicano boriteljico narodnjaštva, zavzemati za to, da te občine, ki so ostanki iz dobe naše sužnosti ter še danes služijo kot dokazi zoper slovenski značaj naše zemlje, ohranijo svojo samo-
stojnost ter se ne združijo z okoliškimi kmetskimi občinami.
Že večkrat smo ugotovili, da se ljubljansko »Jutro« protivi združitvi malomestnih in trških občin s kmetskim okoljem. V svoji številki z dne 25. marca zopet lomi kopje »za ogroženo samoupravo tržanov in malomeščanov«. »Jutru« bodi povedano, da kmetje te samouprave ne ogrožajo, ker so iskreni in resnični prijatelji občinske samouprave. Kar se dositaje si moupravnih sposobnosti, bilo bi ne samo nestvarno, marveč tudi drzno, ako bi se kdo upal trditi, da takih sposobnosti — ni med kmeti. Prav pogostokrat so na deželi boljši občinski ali okrajni upravniki nego po malih mestih in trgih. Dogaja se tudi čestokrat, da vodi kak razumen kmet malomestno ali trško občino kot župan ali pa kot najsposobnejši odbornik. Ni velikopoteznost samo v trgih doma, včasih je nje na deželi celo več nego po kakšnih trških občinah. Ako pa govori »Jutro« o »zdravljenju bolnih podeželskih občin«, naj ne pozabi, da je tudi v malomestnih in trških občine dosti »obolenja«.
Ponovno poudarjamo svoje stališče: Enaka pravica za vse: za kmete, malo-meščane in tržane! Ako je res treba občine nanovo razvrstiti ter razširiti, naj bodo predmet te razvrstitve in raz-
Skesanl Rykow. Vodja sovjetov Ry-kow, ki Je bil lanskega decembra odstavljen kot predsednik sveta ljndskih komisarjev, je priznal sedaj svoje politične napake in so ga radi kesanja postavili za ljndskega komisarja za pošto in brzojav.
širitve ne samo kmetske, marveč tudi malomestne in trške občine. Ako se bo banska uprava, kakor je sama izjavila, v znatni meri poslužila ministrskega sklepa o pregrupaciji občin, naj se da ne samo malim kmetskim, marveč tudi malomeščanskim in trškim občinam prilika, da opustijo krajevna in posamična stremljenja ter da svoje ozke interese podredijo važnejšim interesom širše skupnosti. Naj pridejo povsod v poštev samo stvarni razlogi. V vsakem primeru naj bi se upoštevala zemljepisna lega občin. Spremembe občin po obsegu naj se izvršujejo res le po krajevnih potrebah in možnostih. Gleda naj se tudi na to, da se bodo meje političnih občin po možnosti krile z župnijskimi. Ker so župnijske meje nespremenljive, naj se pri pregrupaciji občin meje občin ravnajo po župnijskih mejah.
*
V NAŠI DRŽAVI.
Rovi uradniški zakon. Naša država je že imela poprevratni uradniški zakon od 31. junija 1923. Po tem zakonu je bilo razdeljeno uradništvo na tri kategorije. S časom so se pokazali nedo-statki zakona in je stopil dne 1. aprila novi uradniški zakon v veljavo, ki u-vaja 10 enotnih skupin za vse uradnike. Po dosedanjem zakonu sta obstojali dve vrsti plač: položaj na in temelj na. Novi zakon pa uvaja načelo sistemizacije (ustanovitve) mest po vseh strokah. Števila mest ni mogoče povečati brez proračuna. Možnost vstopa v višjo skupino zahteva pogoj izpraznitve mesta v njej. Izvedba ustanovitve mest po skupinah bo urejena s posebnim zakonom. Za pravico do pokojnine je treba 10 let resnične državne službe. Polna pokojnina znaša 95%.
Avstrija odpovedala trgovinsko pogodbo. Avstrija je odpovedala dne 31, marca Jugoslaviji in Madžarski trgovinsko pogodbo. Avstrija se pogaja že z obema državama za sklep nove pogodbe, vendar ni izključeno, da bo porabila kot prvo možnost odpovedi u« vedbo z dne 1. julija lanskega leta zvišane agrarne carine.
Trgovinska pogodba med našo državo in Čehoslcvaško je bila podpisana



dne 30. marca. Kot odmev važnosti te pogodbe se je vršila dne 31. marca v Pragi ustanovna skupščina skupne jugoslovansko - Čehoslovaške trgovske zbornice.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Po carinski združitvi med Nemčijo in Avstrijo. Ko so proučile ostale evropske države vsebino carinske združitvene pogodbe med Nemčijo ter Avstrijo, so se jej uprle z resnejšimi ter milejšimi ugovori. Ker je grozilo radi te pogodbe znatno nerazpoloženje do Nemcev in Avstrijcev, je podal nemški zunanji minister dr. Curtius dne 31. marca na seji zveznega sveta izjavo, da se Nemčija ne bo branila, da prouči po zahtevi evropskih držav Društvo narodov pravno stran nemško-avstrij-skega carinskega sporazuma. Nemčija hoče popraviti nesporazumljenje, ki je nastalo radi carinske pogodbe in razpršiti nezaupanje, ki se je pojavilo.
Odgoditev francoske zbornice. Po od zbornice in senata odobrenem proračunu izkazuje ta 50,640.509.352 frankov izdatkov. Po sprejetju proračuna je bil parlament odgoden do dne 5. maja. Dne 12. maja se bodo vršile na Francoskem volitve novega predsednika pod vodstvom sedanje vlade. Po izvolitvi novega predsednika bo podala vlada po dosedanjem običaju ostavko, nakar jo bo novi predsednik ali potrdil, ali jo pa nadomestil z novo.
Slovanski gospodarski blok. Po če-hoslovaškem predlogu bi se naj osnoval kot odgovor na nemško-avstrijsko carinsko združitev slovanski blok med Čehoslovaško, Poljsko in Jugoslavijo. Nujna zahteva je, da se sklene sprejemljivo gospodarsko politično združenje med Čehoslovaško in Poljsko.
Resolucija indijskega zbora (kongresa). Indijski kongres je sprejel resolucijo, kjer je zahtevana popolna neodvisnost Indije v armadnih, finančnih ter zunanjepolitičnih zadevah. Dalje se zahteva, naj zniža Angleška vojaške izdatke za Indijo za 50%, dovoli Indijcem nošenje orožja in jim prizna popolno socijalno in trgovsko enakoprav nost z indijskimi Angleži.
Svetovna produkcija (proizvod) ter brezposelnost. V primeri z letom 1924 je padla vrednost proizvoda leta 1930 na Angleškem za 22%, v Franciji za 15, v Nemčiji za 11, v Italiji za 19 in v Severnoameriških združenih državah za 26%. Brezposelnost je narasla v Angliji za 75, v Italiji za 55, v Nemčiji za 48, v Kanadi za 49, v Avstraliji za 81, v Združenih državah Sev. Amerike za 149%.
KATOLIŠKEM
Policaj postal duhovnik. Bivši vojak v svetovni vojni in potem policist v Či-kagi Daley je bral dne 22. marca t. 1. prvo slovesno sv. mašo. Za mnoge njegove tovariše, ki so služili z njim od 1. 1919, je bilo razumljivo presenečenje, ko jim je povedal, da v kratkem izsto-
pi iz policijske službe, ker bo dne 21. marca posvečen v duhovnika. Da je prišel do te stopnje, je večkrat med svojo službeno dobo jemal daljše dopuste, ki jih je uporabil za to, da je študiral v seminarju sv Bonaventure. »Oddal bom svojo zvezdo in vam dal svoj duhovniški blagoslov istočasno.« je delaj Daley svojim tovarišem policistom.
Salezijanski misijonar postal gobav.
V Borbecku pri Essenu na Nemškem živi v mali hišici ločen od ostalega sve ta, salezijanski pater, ki se je pri strežbi gobavcev v Kolumbiji sam okužil in obolel. K njemu prihajajo samo tri ose be: zdravnik, dušni vodnik in strežnica, ki se je za to službo prostovoljno javila. Pater je prebil že dve leti v izo-lirni baraki hamburškega instituta za tropske bolezni. Sedaj so oblasti sale-zijancem dovolile, da gobavega patra sami negujejo v posebni, ločeni hiši.
Dober nauk. Pod tem naslovom piše belgrajsko glasilo ruskih izseljencev: »Novoje Vremja« o volilnem pismu dunajskega nadškofa kardinala Piff-la, ki je ob priliki avstr. parlamentarnih volitev dne 9. januarja vernike opozarjal na nevarnost boljševiških na ukov za družino in Cerkev ter priporoča »krščansko in Cerkvi zvesto katoliško stranko«. List izvaja: »To pismo nekam čudno doni na naša ušesa. Ruski izobraženci so bili prepričani, da mora Cerkev ostati izven politike in strank, da ne sme v politiko poseči tudi takrat, če grozi slednja uničiti vse moralno, splošno človeške temelje in torej Cerkev samo. Zapadnoevrop-ski katolicizem ne pozna tega predsodka. Odkrito in ne da bi se zmenil za očitke o strankarstvu, povsod, na prižnici in v parlamentu, se bori zoper javne struje, ki nasprotujejo Kristusovim naukom. Ta borba je uspešna. Katoliške stranke igrajo v Evropi velepomembno vlogo, ker zajezujejo naval protikrščanskih naukov in ščitijo osnove kulturne človeške družbe ...« Ruski list priporoča pravoslavnim naj posnemajo katoliški zgled.
Policija moderne afriške zamorske države Liberija je našla v gozdu pred kratkem šest zastrupljenih zamorcev, ki so postali žrtev božje sodbe, kakor je bila to splošna navada v srednjem veku. Osumljeni so bili tatvine in so se morali podvreči preizkušnji z za-strupljenjem.
S pravo novodobnostjo je civilizacija Liberije prav na tenko pobarvana. Najbolj temna babjevernost je združena tesno s krščanskimi navadami. V pravnem oziru niso božje sodbe pri Liberij-cih nikaka redkost. Priljubljen je tudi poskus z ognjem. Obdolženemu nadi-g-nejo spodnji del desne roke z oljnato mažo iz palmovih koščic in perja. Nato razgrejejo v železnem loncu palmovo olje do vretja in vržejo na dno pia-kra kamen. Obtoženi mora z namazano roko dvigniti iz vrelega olja kamen Ako ga je res prinesel, ga mora položiti še v. usta. Ako se pri tem poskusu
obžge, je kriv. Če pa prestoji srečno to preizkušnjo, kar se tudi večkrat zgodi, ga oprostijo obdolžitve.
Mnogo opasnejša nego opisana pa je preizkušnja s strupom, katero je mogoče izvesti na zunaj ter na znotraj. Obdolženca prešibajo do krvi s šibami od strupenega grmovja in čakajo, če se koža vname. Ali pa zaprejo za preizkušnjo določeno žrtev čez noč v kočo, kjer se mora postiti in zjutraj jej dajo izpiti med vodo namešani strup. Ako obdolženi strup izbruha, je nedolžen. Če se mu pa to ne posreči, ga prepustijo majki smrti, ki obračuna z njim kje na samem v gozdu.
Osebna vest. Za upravnika policije v Ljubljani je imenovan dosedanji predstojnik policije v Mariboru gospod Vekoslav Kerševan.
Mesnico mariborskega mesarja Jcs. Treienika so obiskali v noči nepovabljeni nebodijilitreba in odnesli mesa za 2500 Din.
Tovorni avtomobil zgorel. V Mariboru na Kralja Petra trgu je zgorel dne 30. marca tovorni avto, last mesarja Birtiča iz Hrastnika. Ogenj je uničil sprednji del avtomobila in sod s 350 1 vina.
Okostje neznanega moškega je našel lesni delavec na skali na Smolniku n. Rušami. V bližini se je nahajal nahrbtnik in samokres. Ni znano, ali gre za nesrečo ali samomor.
Frlčetek gradnje nove pohorske ceste. V Reki pri Hočah pri Mariboru so pričeli minuli teden z gradnjo nove pohorske ceste. Gradbena dela je prevzela ljubljanska tvrdka »Obnova«.
Drevo mu je zlomilo nogo. 601etne-mu Jerneju Tomanu iz Spodnjih Hoč pri Mariboru je padlo pri podiranju drevo na levo nogo in mu jo je zlomilo, da so ga morali prepeljati v marib. bolnico.
Požar. V soboto dne 28. marca zvečer je izbruhnil požar na Malem Kamnu pri Rajhenburgu v hiši posestnika Kozoleta. Zgorelo je vse, kar je bilo lesenega. Gasilcem gre zahvala, da so ni razširil ogenj še na druge hiše v bližini, ki so krite s slamo.
Rop. V Črnem lesu pri Št. Lenartu je bil zadnji teden od neznanca s palico pobit na tla posestnik Erman iz Partinj. Ropar mu je ugrabil 180 Din in izginil v gozdu.
Od ciganov se vrnila k sorodnikom. V nedeljo dne 29. marca je zbežala od ciganov, ki so taborili pri Slov. Bistrici, Marica Kukovičeva. Leta 1910 so jo ugrabili komaj štiriletno cigani in jo vzgojili za svojo. Dekle je prosilo svoje slovenibistriške sorodnike, naj jo vzamejo pod streho in jo otmejo iz ciganskega ujetništva.
Pohorski lesni trgovec ustreljen v Banatu. Lesni trgovec Franc Lorenci od Sv. Primoža nad Vuzenico je razširil svojo trgovino tudi na Banat. Začetkom marca se je podal po trgovs-

kih poslih v Banat. V nedeljo dne 29. marca je prišlo med Lorencijem in ba-naškim trgovcem Jurjem Žebeljanom do spora, v katerem je potegnil Bana-čan samokres in oddal na Lorencija tri strele, od katerih ga je zadel eden v srce. Lorenci zapušča ženo, s katero je bil poročen še le 8 mesecev.
Posssinik pogorel. Dne 30. marca je uničil požar v Zbigovcih pri Zgornji Radgoni posestniku Antonu Adančiču stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje. Nesrečnemu kmetu sta tik pred prazniki zgorela tudi ves živež ter krma in sta bili obe poslopji zavarovani le za neznatno svoto.
Gonilni jermen je odtrgal reko 251et-nemu Avguštinu Jančar, ki je bil zaposlen v veržejskem mlinu ob Muri.
Sreča v nesreči. Dne 27. marca se je vračal trgovski potnik I. Majer in njegov tovariš A. Urban iz Čakovca v Središče ob Dravi. Tik pred železniško pro go se je hipoma zaprla zapornica. Majer je uvidel nevaren položaj, potegnil zavoro, ki pa ni delovala. Avtomobil se je zaletel v zapornico, jo poškodoval in le slučaju je pripisati, da ni obema potnikoma odtrgalo glav.
Ustreljen tihotapec. Finančni straži je padel v roke Andrej Kozlar iz Tinja, ker je prodajal v okolici Dolnje Lendave kresilne kamenčke. Po zaslišanju ga je peljal eden od stražnikov na orožniško postajo v Dolino. Med potjo se je spustil Kozlar v beg in ker kljub pozivu ni počakal, ga je zadela druga krogla financerjeve puške smrtno. Ustreljeni zapušča pet nepreskrbljenih otrok.
Padec krovca. V Grušovju pri Konjicah je padel s strehe 721etni vaški po-krivač Leopold Roškar. Z zlomljeno nogo in opasnimi notranjimi poškodbami so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
Smrtna nesreča otroka. V Biserjanih v Št. Juriju ob Ščavnici je zagrabila transmisijska os osemletnega Jožefa Dermot. Dobil je tako hude poškodbe, da je za temi umrl na cvetno nedeljo V mariborski bolnici.
Samomor. Pri Sv. Barbari v Halozah se je ustrelil iz neznanega vzroka posestniški sin Josip Krajnc.
Uboj lastnega očeta. V Križancih ob hrvaški meji pri Zavrču se je doigrala zadnje dni med očetom ter sinom naj-žalostnejša žaloigra. Pri Lukačecevih sta se pogosto prepirala med seboj oče in sin. Nekega večera se je vrnil oče pijan domov ter udaril sina. Sin se je zagnal ves razkačen v očeta in ga tako obdelal, da je ta drugi dan na poškodbah umrl. Očetoubijalca so orožniki zaprli.
Posledica trčenja. V Mali Kaniži v Prekmurju sta trčila voz in motocikl. ,Voz se je vsled splašenja konj prevrnil in gimnazijska dijakinja Mar. Pavčič Je padla z voza in si zlomila nogo.
Fantje so ga pretepli. V soboto dne 28. marca so napadli fantje po noči na Ponikvi ob južni žel. 201etnega dinarja Rudolfa Tiheca. Zaključek pretepa je bil ta, da so morali napadenega prepeljati v bolnico v Celje.
Mlin zgorel. V Šmatevžu pri Gomil-skem je pogorel do golih r/.idov velik
se o Jugoslaviji • • *
...o lepili narodnih običajih ...o živopisanih nošah in krasnih zobeh njenih prebivalcev!
Kdor pripoveduje o Jugoslaviji ne pozabi pripomniti, kako imajo Jugoslovani lepe zobe. Stotisoče Jugoslovanov neguje svoje zobč s Sargovim Kalodontom. Osvežujoča pena Sar« govega Kalodonta... zobne kreme prekrasno čisti zobe, da jim lesketajoeo belino, a usta varuje bolezenskih kali.
ohranjuje zdravje in lepoto mh*
mlin, ki je bil last Dobnika iz Dobro-velj. Gasilcem iz Gomilskega se je posrečilo, da se ni razširil ogenj na gospodarsko poslopje. Škodo cenijo preko 200.000 Din, ki je krita le na pol z zavarovalnino.
Trboveljski rudnik je ustavil zaradi pomanjkanja naročil od 1. aprila naprej za pet dni v vseh revirjih delo.
Divji prašič v Pišecah. Že štiri leta trepetajo sosedje veleposestva graščine Pižece pred divjim prašičem, ki se klati po graščinskih hostah in njivah, posebno v koruzi in krompirju. Graščinski in občinski lovci so sklenili eno fronto proti zverini, zlasti ko so po sledovih dognali, da sta celo dva. Posebno jih je dražilo, da sta se znala njihovi straži kakor namenoma umikati in sta se drznila priti celo tik njihovih stanovanj. Kar se ni posrečilo skozi 4 leta, se je posrečilo na praznik sv. Jožefa dne 19. marca graščinskemu logarju Ivanu Kostevc. Prašič je prišel okoli 11. ure ponoči iskat želoda v hrastje v Goliščah nad podružnico sv. Jederti. Kostevc ie iz drevesa pomeril
nanj in ga pogodil med pleča. Tekel je še kakih 20 m in obležal na graščinskem. Tehtal je 93 kg. Tako so ga Pi3e-čani, mnogi prvič, ne le lahko videli, ampak tudi okušali, kako okusen je divji prašič pražen, parjen in z zeljem. Ni pa še miru, ker je večji še preostal. Želimo, da bi naši pazni lovci prišli šo temu škodljivcu prav kmalu do živega in tako rešili celo okolico te nadlege!
Otroci zanetili požar. V Tuševem dolu pri Črnomlju na Dolenjskem so se igrali oroci z užigalicami na skednju posestnika Agniča. Skedenj je bil ob viharnem vremenu takoj v plamenih in ogenj je uničil trem posestnikom 9 poslopij.
Državna podpora za Sokola. V državnem proračunu za leto 1931-32 je določena državna podpora za Sokola v znesku 8 (osem) milijonov Din.
Pozdrav iz Južne Srbije. Kot večleten naročnik «Slovenskega Gospodarja« si usojam vam naznaniti, da sem se kot slovenski kolonist preselil Iz Klope pri Slov. Bistrici v Južno Srbijo in sicer v naselbino Bistrenico pri Var
Pred kratkem so dogotovlli na reki Jordan električno centralo za celo Palestino, ki je zgrajena v bližini Jeruzalema.
darskem Negotinu. Priselili smo se kot devetčlanska družina dne 26. m. m., torej nekaj dni pred potresom, kateri nas je presenetil dne 7. marca ob dveh zjutraj. Se silnejši sunek je sledil v naslednji noči ob 9. uri, kateri je popolnoma porušil nekaj hiš z orožniško postajo, edino novo stavbo v naselbini. Prišli smo z mrzle severne strani države v prav milo in toplo podnebje Južne Srbije, kjer že cvetejo marelice in breskve ter drugo sadno drevje. Smo pa hvala Bogu zdravi ter se počutimo povsem dobro. Pošiljamo pozdrave vsem fantom in dekletom naše mile Slovenije ter želimo srečne in vesele velikonočne praznike vsem čitateljem »Slov. Gospodarja«!
Iz Severne Francije. Dovolite nam malo prostora, da se oglasimo in vam opišemo naše razmere v severni Franciji. Tukaj v Vingles nas je precejšnje število Slovencev, ki smo zaposleni v rudnikih in tovarnah. Zaslužek je bil do sedaj še dosti zadovoljiv proti drugim revirjem Francije. Zdaj pa, ko se je kriza tudi pri nas oglasila, so nam plačo znižali kar za 100 odstotkov. Nekatere dni tudi delo popolnoma počiva. Mogoče, da se sedaj na spomlad le še kaj zboljša! Za sedaj se nikjer delo ne dobi in tako je vsak" primoran ostati, kjer je. Drugo pa je vse po starem. Tukaj v Vinglesu si včasih zapojemo kakšno veselo slovensko pesmico, da si poživimo spomine iz domovine. Pozdrav rojakom v domovini.
Strašen potres v Ameriki. Dne 31. 3. t. 1. je obiskal strašen potres glavno mesto srednjeameriške države Nika-— Man a eno. Mesto šteje 60.000 prebivalcev, ki so Indijanci, črnci ter mešanci, a zelo malo belcev. Mesto ima nad jezerom Manaeruo veliko ognjenikov, ki so povzročili grozino potresno nesrečo. Število smrtnih žrtev znaša 2500, ranjenih 5000, več deset tisoč ljudi je brez strehe. Stvarno škodo cenijo na 60 do 80 milijonov dolarjev.
V bivši vojni padli vojaki še zdaj ne-pokopani. Poročevalec nekega pariške-
ga lista je nedavno opisal strahotno stanje, v katerem se nahaja bivše bojišče okrog trdnjave Verdun. Na podlagi te vesti se je odpravil nato minister za penzije, spremljan od nekega poročevalca, na lice mesta in ugotovil, da je bila vest popolnoma resnična. V enem samem skladišču je namreč našel nič manj kakor 12.500 nepokopanih mrličev, bivših vojakov. Veliko število jih je pa še v drugih podobnih skladiščih. Kakor mu je pripovedoval neki čuvaj, ki ga ni poznal, prihajajo, zlasti po dolgotrajnem deževju, še vedno — mrtva trupla ali pa posamezni deli iz zemlje na površje.
Dobičkanosnost mišoreje. Od kod toliko belih miši, katere rabijo vsako leto za razne poskuse na vseučiliščih, po laboratorijih ter v kemičnih tovar-
nah? Večina večjih Imenovanih zavodov goji sama miši, a največ jih razpošlje po svetu Berlin, kjer so posebna mišje farme. Po neštetih majhnih kletkah se podijo tisoči glodalcev. Eno poletje povrže mlJ 5 do 6krat in vsakokrat 4 do 6 mladičev. Vsak mišji par se razmnoži v en&m letu 15krat. Iz ene berlinske farme razpe&ajo na leto po 50.000 miši. Za trgovino pridejo v po-Stev bele in ukročene miši. Za razno zverinjake, kjer imajo roparske ptice, »o dobre kot hrana tudi navadne sivo miši. Berlinski miSji farmerji so sami bogataši, dokaz, da je neznatna miš —* dobičkanosno tržno blago.
SanatorlJ v Mariboru, Gosposka ulica 19, taleion it. 2358. Lastnik in vodja: primarij dr. Cernič, Specljallst ca kirurgijo. Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opre« ml jen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-cem za obsevanje ran, kostnih In sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapeloatl čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico »hala« za revmatično in druga boleča vnetja; »enteroclanerjem« za notranje čre-es-ne kopeli pri zapeki, napihovanju In za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba v I. razredu 120 Din, II. razred 80 Din, III. razred 60 Din.	83
»Flugs«-kose, škropilnice za sadno drevje In vinograde, »Rekord« lepljive drevesne pasove dobite pri glavni zalogi I Videmšek, Maribor, Koroščeva 36.	320
Čistost navaja k posnemanju. To je videti najbolj v šold, kjer otroci zavidajo drugim lepo oblekol Dečja oblačila naj se perejo z Zlatorog milom, na ta način so otroci lahko vedno snažno oblečeni!
Zopet došlo novo blago po nepričakovana nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska 15. 37(1
Nad 1G0.0C0 ljudi je čitalo v izvirniku roman »Kraljica Estera«. Slovenski prevod se dobi v Mariboru v Cirilovih knjigarnah, rri
Stane samo 15 Din. Sezite po njeml *
4000 strelov radi rdeče zastave. V glavnem mestu Španije Madridu se vršijo neprestano krvavi spopadi med visoko šolci in policijo. Nemirni študenti so razobesili dne 25. marca na poslopju visoke šole za zdravstvo rdečo zastavo, na katero Je oddala policija 4000 strelov. Dijaki so zgubili kot straž-
niki zastave več mrtvih in ranjenih.
za temeljito in Štedljivo pranje. Schich-
tova metoda je enostavna in prak-Z V E Č E R	tična. Z Žensko hvalo se zvečer na- ZJUTRAJ
moči, s Schichtovim terpentino-
vim milom pa prihodnje jutro izkuha.
PravlfHnl grad.
Na pol pota med San Francisko ter Los Angele«, ob bajno lepi kaliforni-ški obali, leži posest amerikanskega časnikarskega kralja Hearsta. Na sredini majhnega kraljestva je pustil bogataš pozidati pravljični grad, ki se imenuje »Začarana obal«.
Stavba je natančno posneta po veliki Španski cerkvi. Stolpi so opremljeni z velikimi žarometi, kojih luč sveti daleč po Tihem Oceanu. Milijonar prebiva v glavnem poslopju, za svoje goste je postavil tri vile, od katerih je vsaka palača z>ase.
Hearstovim gostom je na razpolago poseben vlak, ki ima dva spalna in 1 jedilni voz. Ako povabi koga na obisk, se pelje po gosta vsikdar poseben vlak. Brž ko zavozi vlak na milijonarjevo posest, se razprostre povabljenim prerija (ravan), po kateri se podijo: cebre, lame, antilope, gazele in druge izredne živali. Razven tega zverinjaka na prostem je poleg gradu še drug, v katerem so: levi, opice, medvedi, sloni, žirafe itd. itd.
Po velikem parku je vse polno staro davnih kipov, stebrov, grobišč, žar ter drugih umetnin od raznih narodov v različnih dobah.
Velikanske stopnice vodijo do bazena, po katerem plavajo vse mogoče ribe. Notrajnost gradu je pravi muzej. Po mizah so zapiski, v katerih je opisana vsaka znamenitost, odkod da je in kako draga je bila pri nakupu.
Katerih davkov so oproščene družine z 9 otroki? Finančno ministrstvo je poslalo vsem finančnim direkcijam to le obvestilo: Osebe z 9 ali več otroki «o oproščene plačevanja ne samo neposrednih davkov in samoupravnih do-klad ter davčnih dajatev, odmerjenih po zakonu o neposrednih davkih, marveč tudi vseh na podlagi izvršene odmere po tem zakonu predpisanih do-klad, torej tudi vojnice. Davek na poslovne osebe pa so te osebe dolžne pla-
čevati, ker tega davka ni mogoče smatrati kot neposredni davek, prav tako morajo tudi plačati kuluk, ker to ni davek, nego dajatev posebne vrste.
Kako se odmerja kuluk? Gre za odkupnino od kuluka in za vprašanje, kako naj se ta odkupnina odmerja: ali samo od osnovnega davka ali pa od osnovnega in dopolnilnega davka sku-paj. To \ išanje je rešila banska u-prava v Ljubljani z odločbo z dne 21. marca t. 1. št. 136-193, v kateri je določila, da se sme kuluk odmeriti samo od osnovnega davka, ne pa tudi od dopolnilnega ali 3odstotnega davka na nove zgradbe.
Sv. Ana v Slov. gor. V nedeljo dne 22. marca smo pri nas zaključili kmetijslco-nadalje-valno šolo, katera obstoja že tukaj drugo leto. Nad vse razveseljiv pojav je, da so vsi u-deleženci z največjim zanimanjem, veseljem in rednim obiskom posečali šolo in pokazali tudi pri sklepu s stvarnimi samostojnimi nastopi, kaj da je potrebno danes za kmetsko mladino. Šola-ni bila samo teoretična in med štirimi stenami, ampak praktično delo v sadovnjaku, na travniku in na njivi s poizkus-nim gnojenjem z umetnimi gnojili, škropljenjem in snaženjem drevja, cepljenjem itd. je spremljalo vedno ves potek. Pri sklepu je bila tudi majhna razstava izdelkov kmetske-
ga knjigovodstva udeležencev in strokovne knjige, po kateri naj sega danes kmet. Šol» še pa s tem ni končala. Tako bo še za udeležence, kakor za vse farane, kateri se zanimajo ¿a povzdigo kmetijstva, v nedeljo dne 12. aprila, po rani sv. maši v stari šoli javno predavanje iz živinoreje, sadjarstva in travi ništva, predavala bodeta gg. Zupane Martin, referent za živinorejo, in ing. Ferlic Pavel, kmetijski referent iz Maribora. Zato ta dan vsi k predavanju, da pokažemo zanimanje m slogo!
Dol pri Hrastniku. Ustanovni občni zbor Kmetske zveze na Dolu se je vršil dne 8. marca. Bil je dobro obiskan. Govoril je na tem zborovanju tovariš Matevž Deželak o stanovski organizaciji kmeta in o davkih, ter g. Ur-banija, revizor Zadružne zveze v Mariboru, o zadružništvu. Zanimanje za Kmetsko zvezo je bilo veliko, saj je bilo zbranih na tem zborovanju nad 200 kmetskih gospodarjev ter fantov. Ker so v odbor Kmetske zveze izvoljeni večinoma samo mladi, upamo, da bo zveza živahno delovala. Odbornika gg. Blaž Ba-bič in Mihael Zupan pa bosta dajala tem mla dim smernice in nasvete, ker sta skušena moža in najbolj ugledna v dolski občini. Kmetje v občini upamo, da bo zvezin odbor živahno deloval ter želimo mnogo uspeha!
VMSM Dr
V banovinskem proračunu so sledeče postavke za povzdigo kmetijstva:
Poljedelstvo ln hmeljarstvo.
Prispevki za nabavo umetnih gnojil 175.000 Din, semenogojstvo 180.000 D, zatiranje živalskih škodljivcev 50.000 Din, zatiranje rastlinskih bolezni 50 tisoč Din, prispevki za nabavo kmetijskih strojev 180.000 Din, ureditev vzor nih kmetij 180.000 Din, pospeševanje travništva 250.000 Din, hmeljarstvo 50 tisoč Din. Skupaj 1,115.000 Din.
Živinoreja.
Licenoovajnje in premovanje plemen sike živine, tekme, kastracija nelicen-covanih plemenskih bikov 650.000 Din, nabava, vzreja in vzdrževanje plemenske živine 600.000 Din. ustanovitev oe-
rutninarskih selekcijskih postaj 75.000 Din, ustanavljanje živinorejskih družb, premovanje rodovniške živine in premije ter uvedba kontrolnega krmljenja, mlečne kontrole in živinorejska izobrazba 200.000 Din, ureditev gospodarstva z gnojem: a) prispevki za ureditev gnojišč in gnojničnih jam Din 1,000.000, b) prispevki za nabavo se-salk in gnojničnih vozov 100.000 Din, podpora za vzorne hleve 100.000 Din, prispevki za povzdigo mlekarstva 50 tisoč Din, prispevki za povzdigo čebelarstva 50.000 Din, prispevki za povzdi go ribarstva 25.000 D. Skupaj 2,850.000 Din.
Vinarstvo.
Nabava škropilk in drugega vinogradniškega in kletarskega orodja 30
tisoč Din, tečaji za vinogradništvo ter kletarstvo 30.000 Din, prirejanje vinskih razstav 30.0000 Din, nagrade za zatiranje samorodnih trt, prispevki za dobavo trt, nagrade za vzorno ureditev vinogradov, kleti itd. 110.000 Din, trs-ni sortiment 50.000 D, podpore za vrbo-gojstvo in pletarstvo 50.000 Din, bonifikacija obresti za vinogradna posojila 80.000 Din. Skupaj 380.000 Din.
Sadjarstvo in vrtnartsvo.
Prispevki za drevesnice 100.000 Din, premije za podpore za vzorne šolske vrtove in vzorne sadovnjake 60.000 D, sadjarski tečaji, razstave in sejmi Din 60.000, prispevki za sadjarske potrebščine in zgradbe 100.000 Din, podpore in nagrade za pokončevanje sadnih škodljivcev 90.000 Din, vzdrževanje o-srednje drevesnice in razširitev drevesnice v Rakičanu 120.000 Din, pospe sevanje kmetijskega vrtnarstva 40.000 Din, izvedba sadjarske statistike 30 tisoč Din. Skupaj 600.000 Din.
Zadružništvo in kmetijske organizacije.
Prispevki zadrugam: a) mlekarskim zadrugam 350.000 Din, b) živinorejskim iii pašniškim zadrugam 100.000 Din, c) vinarskim, kletarskim in sadjarskim zadrugam 200.000 Din, prispevki zadružnim šolam 150.000 Din, za zadružne revizije, propagando, zadruž ni tisk in sanacijo zadrug 300.000 Din, prispevki kmetijskim strokovnim organizacijam ter prispevek za skupni strokovni list 50.000 Din, stroški kmetijske statistike 50.000 Din, organizacija zavarovanja živine 75.000 Din. — Skupno 1,275.000 Din.
Kdor želi, da dobi kako podporo is označenih fondov, naj napravi prošnjo na bansko upravo v Ljubljani, kmetijski oddelek. V prošnji naj natančno navede svoj načrt, za katerega potrebuje podpore, vse podatke pa naj potrdi tudi krajevna občina. Prošnje je kolekovati s 5 Din.
To objavljamo kot odgovor na vsa različna vprašanja glede podpor za po speševanje kmetijstva in ne bodemo med letom na taka vprašanja nič več odgovarjali.
*
Fran j o Rudi:
Pemen sadne frg©wlie ? JugoslavllL
Splošno.
V splošnem cvete trgovina in ustvarja življensko možnost le z blagom, ki se lahko proda; med tem ko igra cena proizvodnje postransko ulogo, kakor nam to dokazuje Rusija s preplavo raznih trgov.
Cena blaga je odvisna na eni strani od manjkanja dotičnega blaga in na drugI strani od potrebe in to predvsem kvalitetne robe. Tako n. pr. ni v Jugoslaviji več vino trgovsko blago, predvsem ne izvozna roba. Zakaj ? Ker stroški za proizvod in obdavčenje blago veliko preveč obremenjujejo in istočasno
je padla tudi uporaba vina radi splošnega pomanjkanja denarja in umetno ustvarjene abstinence.
Med tem pa je postalo sveže sadje, posebno jabolka in slive dobro trgovsko blago in sili v ospredje glede državnih in producentovih dohodkov. — Upajmo, da ne bo oblast obdavčila tudi še sadne trgovine, predno je vzklila in se razrasla.
Produkcija sadja in sadna trgovina v Jugoslaviji.
Jugoslavija s 13 milijoni prebivalcev in s približno 25 milijoni hektarjev površine, od katerih je 50% rodovitno obdelane zemlje, poseda na 1000 hektarjev 1 hektar sadonosnika, torej skupno 252.000 hektarjev. Naš sadni inventar zgleda tako le: 50 milijonov slivovih dreves, 7 milijonov jablan, 5 milijonov oljk, 3.8 milijonov hruškovih dreves, 2 milijona orehov, 0.8 milijona fig in 0.7 milijona kostanjev.
Izvoz jabolk se je dvignil od 1. 1924 od 1166 vagonov (vagon po 10 ton) do leta 1930 na 9970 vagonov. Vrednost izvoza od 61.2 na 291.7 milijonov Din.
Med tem pa je padel izvoz sliv radi zanemarjene nege, zapuščenja dreves in radi predlanske ostre zime v isti dobi od 6639 vagonov v vrednosti 344.5 milijonov Din na 2360 vagonov (po 10 ton) v vrednosti 45.87 milijonov Din.
Pri pravi negi bi moralo vreči 50 milijonov slivovih dreves 50.000 vagonov sadu. Od teh bi odpadla polovica na domačo porabo, druga polovica pa na izvoz. Do tega še pa pri nas dolgo ne bo došlo, ker je pri nas preveč zanemarjena kvaliteta sliv.
Nemčija kot največja uvoznica je kupila leta 1929 v Jugoslaviji 952 vagonov jabolk, iz Amerike je dobila pa 11.527 vagonov. Na celotnem nemškem sadnem uvozu smo mi udeleženi z 2%. Zakaj? Ker ne odgovarja naša sadna trgovina kvaliteti in standarizirane-mu blagu iz drugih držav, kakor iz: Amerike, Holandije, Italije, Švice ter Rusije.
Razven tega se ukvarjajo v Jugoslaviji s sadno trgovino osebe, ki nimajo za to ne strokovne in ne moralne usposobljenosti. To prenašanje prostega in divjega trgovanja se mora prisiliti v najkrajšem času v urejeno ter s-tan-darizirano obliko, sicer bo naš sadni izvoz v očigled drugim s sadjem založenim državam le slabo ter neznatno životaril.
Naravno za padec izvoza pri nas ni povoda, je ležeče le na nas, da korakamo z napredkom sadne trgovine ali pa tudi ne.
Je že res, da porabi na leto vsak naš državljan 10 kg jabolk, rabimo za lastno uporabo doma 13.000 vagonov jabolk; med tem ko računajo v Nemčiji na glavo 43 kg.
Naša srednja jabolčna produkcija znaša v dobi 10 let 15.255 vagonov (po 10 ton). Najnižja žetev 10.315 vagonov in največja 19.255 vagonov in porast ter padec pri žetvi jabolk nista nikdar tako velika kakor n. pr. pri slivah med 32.000 in 95.000 vagoni.
Naš izvoz jabolk v zadnjih sedmih letih neprestano raste. Od leta 1925 do
leta 1930 smo izvozili te 1» količine: 1260 vagonov, 2080, 3860, 4100, 4080, 4940 in lansko leto 9970 vagonov ( va-< gon po 10 ton).
Radi tega sem uvodoma že omenil, da igra pri nas jabolka v državnem in zasebnem gospodarstvu zelo važno ulogo.
Povdaril sem že tudi, da je Nemčija največja uvoznica v Evropi glede jabolk in da dobiva od nas le 2% inozem skih jabolk in smo te malenkostne u-deležbe na uvozu v Nemčijo le sami krivi radi neurejenega postopanja z izvoznim blagom.
Čehoslovaška in Avstrija sta važni za naš sadni trg, katerega bi baš lahko povzdignili v teh dveh državah, ako jima bomo nudili standarizirano robo.
(Konec prihodnjič.)
Enodnevni tečaj o spomladanskem cepljenju vinske trte in najvažnejše o
trsničarstvu se vrši v pondelejk dne 13. t. m. na banovinski vinarski in sad jarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12,
in od 14. do 18. ure.
*
Vprašanja In odgovori.
z. m. v k.
Sem samski, imam nekaj bratov in sester. Ali smem napraviti testament, kakor ga hočem?
Odgovor:
Vi smete napraviti testament kakor sami hočete. Bratom in sestram niste dolžni kaj zapustiti. Napravite pa ga pravilno: Lastnoročno podpisani pri popolni zavesti in prostovoljno napišem danes dne ... v kraju . . * svojo poslednjo voljo, in se podpišite. Ni treba niti prič!
J. K. v V.
Vpričo dveh prič smo napravili ustmeno pogodbo. Kupec se je ne drži. Ali je pogodba, veljavna?
Odgovor:
Je veljanvna.
H. F. v B.
Ali lahko pridem v denarno delavnico t Beograd?
Odgovor:
Ne boste prišli. Raje ne poizkušajte s takimi »umetnostmi«, je zelo nevarno! Pošteno delo doma vas bo tudi prehraniloi
H. V. v B.
Zakaj ne priobčujete vprašanja tako, da bi jih lahko shranili?
Odgovor:
Shranite si celotnega »Slov. Gospodarja^ to, kar vi želite, je nemogoče j
M. B. v P.
Zavarovati sem se dal. Ali lahko zavarovan nje opustim?
Odgovor:
Gotovo site se zavezali za več let. Obveznost" sicer velja, ako pa kdo sam odstopi, izgubi vsa vplačila, navadno pa ga no preganjajo.
P. Ž. v M.
Za sina upravljam vinograd. Ali smem ime ti tudi vinotoč?
Odgovor:
Prosi naj sin za dovoljenje, ker samo last« nik sme imeti vinotoč.
J. P. v G. P.
Ali moram dati res potrošariniti vino, kj ga komu darujem?
Odgovor:
Ako komu darujete več vina (nad 5 litrov) naenkrat, gotovo. Ako pa povabite svoje prijatelje na kupico vina doma ali v kako drugo sobo ali na polje, pa ste seveda troSarine prosti. — Glede Prosvetnega društva pa se o-brnite na Prosvetno zvezo, pa bolj določeno vprašajte.
I. Š. v Sv. J.
Ali je res, da bo denar zopet »falil« in to s 1. aprilom? In bodo oni izgubili, ki ga imajo ..v posojilnicah?
Odgovor:
Smo nalašč počakali na 1. april, da sami ¡vidite, kako prazne so take govorice. Denar ne bo »falil«, pripravlja se samo, da bo naš denar še večjo in stalno veljavo imel v primeri z drugim denarjem, doma pa ostane vse kakor je. Tisti, ki imajo denar v hranilnicah, so najbolj pametni. Spomnite se na 20% bone! Kdo jih je imel? Samo tisti, ki je imel denar doma! Vsi, ki so ga naložili, so bili prosti in neoškodovani ter jim ni bilo treba toliko let čakaiti na izplačilo bonov. Prav pa (je, da naložite denar v močnih in solidnih denarnih zavodih, saj vam jih »Slov. Gospodar« priporoča.
t. P. v Sv. T.
Kje se dobijo dobri domači zajci?
Odgovor:
Vidite, takih le stvari pa mi ne vemo!
J. K. v G.
Moji predniki nad 50 let in jaz sam nad 16 let že imam korist od gozda ob meji mojega soseda Sedaj pa sosed trdi, da je njegov. Kaj naj storim?
Odgovor:
Uživajte mirno dalje korist gozda, ker je že nad 30 let vaš. — Glede oprostitve učenke napravite pismeno vlogo na šolsko upravo, kolek 5 Din, zoper nepovoljno rešitev pa se pritožite na srezkega šolskega nadzornika, zopet kolek 5 Din.
J. F. v St. J.
Ali moram res plačati neki banovinski davek, ko sem les prodal?
Odgovor:
Res. Na občini naj vam pokažejo banovin-Bki proračun, pa boste videli, koliko ste dolžni plačati. — Glede otroka pojdite na sodnijo, ki je varuhinja otroka, tam se bosta z varst-
venim sodnikom vse domenila, da bo za oba prav!
F. H. v K.
Posestvo bi rad kupil, pa nimam denarja. Kje bi ga dobil? In Nj. Vel. kralja bi rad zaprosil za botra, kako hi to naredil?
Odgovor:
Marsikdo bi rad posestvo kupil, pa — nima denarja! Ako svojega nič nimate, ne bo nič! Polovico kupnine morate sami imeiti. Za drugo polovico pa prosite kako domačo posojilnico, imate najbolj nizke obresti. — Kar se pa botra tiče, pa nam ni znano, zglaaite se enkrat na srezkem načelstvu.
Pojasnila o Mitrafosialu.
Od naših čitalcev smo dobili vprašanja glede Nitrofoskala-Ruše s prošnjo za pojasnila kako se ima uporabljati.
Zanimanje je zelo veliko, posebno v krajih, kjer so že v teku zadnjih let uporabljali naši kmetje Nitrofoskal z zelo dobrim uspehom. V onih krajih pa, kjer se umetni gnoj še ni u-porabljal, oziroma uporabljal samo enovrstni umetni gnoj, se kmetovalci vprašujejo: Kaj je Nitrofoskal? Hočemo na kratko odgovoriti na to vprašanje.
Odgovor:
Rastlina rabi za svoje življenje in za dober pridelek v glavnem štiri hranilne snovi in sicer: dušik, fosforno kislino, kalij in apno. — Hlevski gnoj je vsled tega tako dober, ker v malem vsebuje vse te snovi. V naprednih državah so vsled tega začeli kmetovalci zahtevati, naj se tudi umetni gnoj izdeluje tako, da bo vseboval vso rastlinsko hrano. Kajti z vsakoletno žeitvijo se zemlja izčrpa na vseh štirih snoveh. Največji del kmetovalcev pa le prepogostokrat pade v pogreško, da kupi »umetni gnoj« brez ozira, kakšne hranljive snovi vsebuje. Nitrofoskal-Ruše vsebuje vso rastlinsko hrano in se lahko uporabi za vse poseve in vse zemlje. V 100 kg Nitrofoskala se nahaja 4 kg čistega dušika, 8% fosforne kisline, 8 kg kalija in 33 kg apna. Torej z u-porabo Nitrofoskala se zemlji doda v odgovarjajočem razmerju vsa potrebna hrana. Uspeh gnojenja z uporabo Nitrofoskala-Ruše je mnogo sigurnejši. Ako se stalno uporablja mešano gnojilo, potem se ne more zgoditi to, kar se je dogodilo premnogokrat z uporabo samo enovrstnih gnojil. — Niitrofoskal je rav-
no vsled svoje vsestranske vsebine na r&st-linski hrani zelo dober za vse poseve. Ako s« ozimnim žitom (pšenici, rži, ječmenu) ni dot voljno gnojilo v jeseni, potem se lahko i Nit trofoskalom gnoji zgodaj spomladi, žitna pot lja so morejo v tem slučaju prvo pobranati, nato .pa trositi gnoj po ceh površini. Za krom pir se naj gnoji na sledeči način: njivo prod oranjem pobranati, nato trositi Nitrofoskal in ga zaorati do 15 cm globoko. Isti način sprav, ljanja Nitrofoskala v zemljo velja tudi za vse druge poseve. Pravilo bodi: Nitrofoskal v rera ljo pred setvijo in sicer, če mogoče ga zaot rati do 15 cm globoko. Globeje ni dobro. Za lan takoisto dobro deluje. Travnike moramo takoj, ko niso več prevlažni, dobro pobran i'.i, nato trositi Nitrofoskal in spetbranati v povt prečni smeri na prvo brananje. — Nitrofi>3t kal čim prej, to je pred setvijo, v zemljo ;n iatega čim boljše zmešati s slojem zemlje, iz katere rastlina črpa potom svojih korenu
hrano, je pravilno in da najboljši uspeh. *
(Sccieijabnost.
Starim Slovanom je bila gostoljubnost sveta dolžnost. Sprejeli so popot-nika-tujca, mu nudili kruh in sol ;er ga s tem vzeli v varstvo kot gosta, kateremu se ni smelo, dokler je bival pri njih, skriviti lasu. Delili so z njim to, kar so imeli, sadeže polja in plen "ova.
Običaj, sprejeti gosta s kruhom in soljo, se je ohranil preko stoletij do dandanes. Gostoljubnost so podedovali Slovenci po svojih pradedih. Kar mu da domača gruda, s tem pogosti prijatelja in tujca.
Ne prideš mimo zidanice ali vinskega hrama, da te ne povabijo na kupico vinčka in prigrizek. Na planinah ti postreže prijazna gospodinja z latvico mleka in domačim kruhom.
Januš Golecf
15
Prav gotovo si imel že tudi sam srce za kako žensko in boš dobro razumel, da hčerkin (ljubljenec ne more vreči njeni lastni materi ko-mopca krog vratu in jo zadrgniti kot hudodelko. Česar ne bom in ne morem jaz, bodo drugi in ti boš prišel še to spomlad, ki je pred nami, na svoj račun. Stara je poslala že dvakrat dobro rejene vole na sejem v Rogatec in Lemberg, a jih ni mogla prodati. Pogostoma je izjavila, da jih ibo postavila sama ma sejem v Podčetrtek 17. marca, tjekaj pride dovolj kupcev za rejeno živino iz Hrvaške in od drugod. Ta dan zjutraj Ibo odgnal vole naš pastir. Gospodinjo bo peljal e našim konjem sosed, jaz sem le hlapec, ki je (uslužben za delo in ne za kočiranje po svetu. ■'Eden od tvojih naj kupi vole. Pije naj likof z
babnico izven Podčetrtka pri »Hrovatu«, kjer zavije ena cesta proti Loki pri Žusmu, tamkaj je itak tvoje lovišče. Kakor veš sam, ženska rada pije in ga bo gotovo potegnila tudi tokrat iz veselja, da je prodala vole tako dobro. S pijano babnico boste imeli lahek posel, saj voznik bo šleva bojazljiva, ki bo zadovoljen, da bo odnesel na Rodne zdrave pete.
To je bila na kratko vsebina dolgega Rošte-letovega pisma. Guzaj je odložil pri Drobnetu nerodno počorgani papir, se zamislil, zopet čital in bil resnega mnenja, da je opravil in svetoval Franček dobro, dasi je igral v maščevalni zadevi vlogo Pilata. Ni mu zameril, da ne bo pripeljal zlodejeve ženske sam, ker je baš sedaj uvideval, kaj je udano ter zvesto dekliško srce tudi za podivjanega roparja. Frančekov načrt mu je ugajal, izvršitev je bila malenkost in se bo maščeval poprej, nego je pričakoval. Razmišljanju o vseh podrobnostih osvete bi se bil udal z večjim zanimanjem ter naslado, da ga ne bi motila ljubezen, ki mu je bila sedaj več nego maščevanje. Prise-
W§iii ri€SCC
bo plačal vsak kdor hočo brati zanimive spisa
KARI MATA
ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak meseo en velezanimir »vezek
m Mn o**
Naročajte
v lishflrns sv. Cirila,
P3ern?©r. gtorošfta s

Lepa in plemenita je gostoljubnost, če se jo prav razume. Vedno in povsod se ravnaj po načelu: ne premalo ne preveč. Ni lepo biti skop, koristna pa ni prevelika radodarnost. Saj imamo mnogo slučajev, da je prevelika gostoljubnost pognala na boben marsikatero graščino in pogoltnila nepregledna žitna polja in gozdove.
Povabi gosta le ob izrednih prilikah v obsegu, ki ti ga dovoljujejo gmotne razmere.
Sprejmi vsakega prijazno domače, prisrčno, vljudno, spoštljivo, kakor pač to zahteva njegov stan in tvoje razmere do njega. Tudi nepričakovan gost naj bo deležen dobrega sprejema. Vedno mora imeti gospodinja toliko časa, da pozdravi in primerno pogosti prišlega. Zelo neumestno, da skrajno žaljivo in nedostojno je, če gospodinja že v prvem hipu z besedo ali dejanjem da čutiti, da je gost prišel nezaželjeno.
Mnogi se ob vsakem neznatnem obisku takoj vznemirjajo, kaj bom dala na mizo, s čim se postavim pred gostom. Samo nobene nervoznosti! Največkrat ni v toliko merodajno kaj, temveč kako' daš na mizo. Ozirati se je na osebo.
Predvsem pelji gosta v sobo, da odloži prtljago. Posadi ga na odlično mesto za'inizo, poleti - povabi v senčno vrtno utico. Prijazno, nevsiljivo voia-šaj od kod, kam in kako in nato po-streži s tem, kar imaš in česar je gost potreben. Ne delaj si preglavic. Polič vina ali sadjevca, otrokom s/.odelico sladkega ali kislega mleka, strd, sadje in domač kruh utešijo žejo in glad, kozarček žganja, lonček kave ali čaja pozimi pregreje premrte ude, in vsakdo se bo rad poslužil, če mu ponudiš najskromnejše prijazno, neprisiljeno, okusno in snažno. Pokramljaj z gostom, če ti je pa čas odmerjen, tega ne prikrivaj. Tvoje vznemirjanje si gost morda tolmači tako, da ti je neljub vsiljivec in najizbranejša pogostitev ne pride do prave veljave. Po-streži gostu, povej mu pa odkritosrčno, da te kliče to ali ono neodložljivo delo
in prosi, naj ti oprosti. Pameten človek ti tega nikdar ne bo zameril, nasprotno bo uverjen, da ti je bil čeprav kratek čas vendar ljub gost. Kdor bi pa zameril, pokaže neuvidenost in precenjevanje lastne osebe.
Ko povabiš goste ob svečanih prilikah za krst, godovanje, koline ali drugih, premisli dobro, koga povabiš in
s čim postrežeš.
Skrbno in pravočasno pripravi vse tako, da najdejo povabljeni v redu pogrnjeno mizo in ne pogrešajo gospodinje ves čas pri mizi. Nič kaj dober utis ne napravi hišna mati, ki vsa zbegana in zaripla teka iz kota v kot, išče po vseh omaraii potrebni prt, namizno posodo, jedilni pribor in pomiva v zadjem trenutku še čaše. Medtem pe v kuhinji že kaj pripali, prekipi ali si komunistično navdahnjeni stri-muc prilasti mastno klobaso. Vsem takim mučnim dogodkom se izogneš s skrbno točnostjo.
Ne bilo bi umestno, če postrežeš povabljene tako pičlo, da se zrcali iz vsake sklede tvoja skopost. Ne pretiravaj pa s preobilnostjo. To je baha-vost, ki poseže prekomerno v tvoj žep in vsa hvala devetih far ne zakrpa lukenj v tvoji mošnji. Ali ni to krivica, da morajo potem domači otepati teden za tednom zmesno župo, ker so ljubi sosedi, spoštovani botri in prijazni strici prisiljeno pojedli skorajda celega prašiča in popili par veder najboljšega vina, samo da je rešila hiša svojo čast pred opravljivci. Hvala Bogu, da so taki slučaji že dokaj redki, upajmo pa, da izginejo popolnoma. Zapoved zmernosti v jedi in pijači ni za postne dni, ampak predvem za take posebne prilike.
Preydarna gospodinja ve, kako daleč sme iti gostoljubnost. Prijazno bo sprejela vsakega gosta, postregla mirno s tem, kar premore, ali nikdar preko svojih razmer. Iz srca vesel bo vsakdo ljubeznive, zgovorne, a ne vsiljive gospodinje in odšel bo z zavestjo, da je bil in še bo dobrodošel.
Ocvrte miške.
Rabi se: 1 liter pšenične moke, 1 Klica strnjenega surovega masla ali masti, S velike žlice sladkorne sipe, dobro seklana ali o ribana lupina pol limone, 2 jajca, S deke kvasa, mleko in sol.
V skodelici mlačnega mleka žvrkljaj kvas, dodaj pol male žličke sladkorja In toliko moke, da nastane redko testo, katero pusti, da vzide na gorkem. Iz malo pogrete moke, mlačnega mleka, sladkorja, jajc in mlačnega raztop-lenega masla, soli, limonove lupinice tn vshajanega kvasa umešaj srednje gosto te3to, katerega vtepaj z leseno kuhalnico toliko časa, da je gladko in se loči od kuhalnice. Ko na toplem dobro vzide, odloči s kovinasto, v vrelo mast pomočeno žlico vedno ob steni posode iličnike ter jih spuščaj v vročo mast in scvri počasi zlatorumeno. S stolčenim sladkorjem potresene postavi na mizo.
Jabolčni hren.
Zmešaj na-Iban hren in naribana kisla jabolka z razredčenim kisom, soli in sladkaj po okusu. Lep bel ostane hren, če najprej pokaplaš hren in jabolka z limonovim sokom.
C.e je hren zelo hud, nalij na nariban hren par žlic vode ter ga postavi v sko delici na vročo ploščo štedilnika, da izgubi oster okus. Zavreti ne sme. — Hladnemu dodaj potem potrebno.
Kuhan hren.
Iz moke in masti napravi prav svetlo prežganje, prilij par žlic vode, da se prežganje razpusti. Dodaj nariban hren, zalij z mastno Tovejo ali kurjo juho, dodaj malo kisa, sladkorja in soli, kuhaj četrt ure, poskusi ter dodaj po okusu še hren ali drugo, kar morda manjka.
Kisel hren.
Na nariban hren nalij malo kisa, dodaj sladkor, razredči z mlačno govejo juho ali vodo ter soli po potrebi.
Stenami no l»st
izholn usok teden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij n razlago ter druge pod učne verske <*lanke razen tega pa resničen dogodljaj izhrazilijan skega pragozda: »Mla dostna prijatelja« in mične zgodbice ta deco.
Slane mespčno anmo ? Din, celoletno 24 Din 6r danps si naročite NEDELJO po dopisni ei na spodnji naslov
•Jorava N E D E L | E, Maribor, Slomškov tra 20.
gel je bil pri nebu in zemlji, bil mu je to prav za prav življenski cilj, bo napravil obračun z nič-vrednico, potem se bo držal glede žensk povsem drugega mnenja. Omenjeni maščevalni načrt je razložil ob priliki Mačkovemu Janezu z naročilom, naj se pripravi s par tovariši za 17. marca, voli bodo namreč njihovi. Babnico morajo pripeljati živo na Rudniški vrh, kjer se bo vršila sodba in nje izvršitev v njegovi osebni navzočnosti.
Od izdaje ravnokar omenjenega povelja do njega izvršitve so pretekli tedni in meseci. Poglavar je še nadziral kake manjše tatvine ter rope, sicer so mu bili glavno — da, vse — obiski ter kramljanja v tiho mirnem mlinu ob žuboreči Bistrici. Dasiravno se Guzaj za naročilo večkrat na videz niti zmenil ni, pozabil ni nanj, prekli-caval ni rad svojih besed in tega so se zavedali njegovi tovariši.
Mačkov Janez je bil pred meseci določenega dne pripravljen s svojo kompanijo brez posebnih ponovnih obvestil. Ko je pričela živinska-
kupčija na dan 17. marca v Podčetrtku, so bili tolovaji tolikanj čuječi, da so že čakali na Kla-kočarčin prihod. Njeni voli s pastirjem so bili na sejmišču med pitano živino. Par mesarjev je uprašalo fanta za ceno, ki jim je bila znatno previsoka in so se le smejali cenitvi. Med številnimi sejmskimi posetniki bahave Rodničanke ni bilo mogoče zgrešiti, ako se je kedo le količkaj držal njenega opisa. Se le krog pol deseta ure predpoldne je pridrdral njen koleselj navzdol po trgu po stari strmi cesti pod gradom. Na enouprežnem vozu je sedela zadaj debelu-šasta, na pol gosposka mamca, da so se nagibali vzmeti pod njeno težo sem ter tja. Kočiral je suhljat možiček skrivljenih nog in že bolj v letih. Kot očividno stara znanka je pustila iz-preči na dvorišču Nikole Staroveškega v spodnjem trgu, ki je bogati teti postregel takoj s predjužnikom ter pijačo. Po temeljiti okrepitvi je odracala proti sejmišču, ki je skoro ob Sotli na koncu trga. Ob obeh straneh ceste so bili kramarji, lončarji in prodajalci vsakolake =uhe
Grebenčkl na goveji Juhi.
Vgneti in razvaljaj testo kakor za rezance. Nato prinravi sledeči nadev: Kos kuhane govedine ali ostanke pe-ienke sesekljaj z nožem na deski prav drobno. Na vročo mast vrži malo fino •eklane čebule in zelenega peteršiljčka ter seklano meso. Prepraži vse skupaj par minut, shladi, dodaj 1 do 2 jajčka, malo popra tn potrebno sol ter dobro premešaj. Razvaljeno testo razreži na 8 do 4 prste široke trake. Na sredino vsakega traka daj v razdalji 3 do 4 prstov male kupčke nadeva. Krog vsakega kupčka potegni s prstom ali čopičem, katerega si pomočila v raztepen jajčni beljak, krog. Nato pregani testni trak po dolgem tako, da pride rob na rob. Pritisni testo s prstom v poiu-krogu kupčkov. Izreži te polkroge s koleščkom za testo ali z nožem ter jih zakuhaj v vrelo govejo juho. Odpadle testne koščke zreži na male krpice, posuši in porabi prihodnji dan.
Cene in sctmsfta porotno.
Mariborski trg. Na mariborski trg v četrtek dne 2. aprila so pripeljali špeharji na 28 vo-zeh 52 komadov zaklanih svinj, 1 voz krompirja in 3 sena. Svinjsko meso je bilo po 10 do 26 Din, špeh 13 do 15, krompir 0.75 do 1.50 seno 90 do 100. Pšenica 1.75 do 2, ječmen 1.50, oves 1.25 do 1.50, koruza 1.50, ajda 1.50, ajdovo pšeno 4 do 4.50, proso 2.75, fižol 2 do 2.50, kokoš 30 do 45, piščanci 30 do 80, puran 60 do 100, kozlič 90 do 100. Čebula 2.50 do 3, česen 18 do 200, zelje glava 3 do 5, kislo zelje 4 do 5, kisla repa 2, jabolka 6 do 12, suhe slive 10 do 12. Mleko 2 do 3, smetana 12, surovo maslo 36 do 4000. jajca 0.75 do 1, med 12 do 20.
Mariborski živinski sejem dne 31. III. 1931. Prignanih je bilo 9 konj, 12 bikov, 106 volov, 170 krav in 20 itelet, skupaj 317 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na se i mu so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 7.50 do 8 Din, poldebeli voli od 6 do 6.50 D, plemenski voli od 4.50 do 5.50 Din, biki za klanje od 4 do 5 Din, klavne krave debele od 4.25 do 6.50 Din, krave za klobasarje od 2 do
3 Din, mlada živina od 6 do 7.50 Din, teleta od 9 do 11 Din. Prodanih je bilo 152 komadov, od teh za Izvoz v Avstrijo 14 komadov.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg od 18 do 20 Din, volovsko meso II. vrste od 14 do 16 Din, meso od bikov, krav in telic od 10 do 12 Din, telečje meso I. vrste od 22 do 35 Din, telečje meso II. vrste od 12 do 20 Din, svinjsko meso sveže od 14 do 25 Din.
Črni princ.
V umobolnici v italijanskem mestu Ankona je umrl zadnje dni v visoki starosti in od vseh pozabljen Henrik Noel.
Kedo je bila imenovana osebnost? Znani raziskovalec Afrike in zdravnik Gerhard Rohlfs se je lotil leta 1866 eks pedicije proti Bornu v afriškem Sudanu. Na potovanju se je zavzel za bola-nega domačina. Ker je odklonil nagrado za zdravljenje, je prejel v darilo kot odškodnino od trgovca s sužnji lepega, a popolnoma izstradanega zamorca iz Sudana, katerega je pripeljal s seboj v Nemčijo. Pri neki veselici na dvoru v Berlinu je vzbudil zdravnikovi črni sluga dopadenje vladarskega para. — Raziskovalec je odstopil zamorca brez vsega vladarju. Na dvoru so prekrstili Abela el Tarady v Henrika Noela. — Vzgojili so ga na stroške dvora in ga razvadili na vse mogoče načine kot sudanskega princa. Zamorec pa ni izpolnil vladarjevih nad ne glede napredovanja kot oficir in tudi ne v družabnem življenju. Vedno je hodil najlepše oblečen, posedal je dovolj denarja in se je udajal razsipnemu življenju, ki je postalo kmalu spodtikljivo. Delal je škandale, da so ga morali krog 1. 1870 poslati v Egipt.
Javnost je nato pričela govoriti o Henriku Noelu, ko mu je bilo naročeno, da naj spremlja zdravnika in prvega svojega gospodarja Rohlfsa k sultanu v Wadai. Že pred odpotovanjem na otoku Malta je moral Rohlfs ugotoviti, da boleha njegov nekdanji zamor-
ski gojenec na nepopisni domišljavosti. Od tedaj ga je napotil berlinski dvor v umobolnico v Ankono in je skrbel tamkaj zanj.
Zamorec je popolnoma vbvladal —j nemščino, francoščino, italijanščino in arabščino.
Tako se glasi v kratkih obrisih roman zamorca, katerega je osvobodil slučaj suženjskih verig, dokler ga ni dovedel do stopnic proti prestolu in slednjič ga je le potisnil za zidovje — umobolnice, kjer je preživel pol stoletja.
Limfcuš pri Mariboru. Po komaj 401etni starosti življenja je legel po dolgem, mukepol-nem trpljenju, katero je vdan v božjo voljo z največjo potrpežljivostjo prenašal, v hladen grob Franc Tarkuš, železničar v pokoju. Bo-lezen, kostna jetika, ga je spravila v mnogo prezgodnji grob. Bil je blaga in dobra krščanska duša. Prisrčno je ljubil svojo ženo in dva otročiča, za katere je dal vse, magnri tudi svojo srčno kri. V svojih m'adih letih je dalje časa služboval v limbuškem župnišču in poleg župnišča je tudi v zadnjem času stanujoč zatisnil svoje trudne oči. Počivaj v miru dragi Franc in večna luč naj ti sveti!
Limfcuš pri Mariboru. Po več kot triletni, mukepolni bolezni in trpljenju, katero je z največjo potrpežljivostjo in vdanostjo v božjo voljo prenašala, je dne 18. marca ob treh popoldne mirno v Gospodu zaspala blaga mamica gospa Kunigunda Šumandl, posestniea v Limbušu. Bila je vdova več kot 18 let in je dosegla starost 69 let. Zapustila je sina in tri hčerke, od katerih je ena (Antonija) učiteljica v Vučjigomili v Slovenski krajini. Pokojnim je bila zelo blaga in nadvse dobra žena. Ko so za časa sve'ovne vojske nesrečni primorski begunci, ki so morali zapustiti svojo ljubljeno domovino, tavali po svetu kot izgubljene ovce, je prišla k njej tudi taka nesrečna
robe, katero rabita Štajerc ter Hrvat pri gospodarstvu in gospodinjstvu. Klakočerca je nakupila precej glinaste posode, kuhelj, lesenih krožnikov, rešet ter dve rodoseji. Še le po opravljenih postranskih poslih se je spustila z voznikom na sejmišče ter poiskala pastirja z neprodanimi voli. Gonjač je omenil povpraševanja mesarjev ter njih obnašanje, ko so zvedeli za ceno. Gospodinja je bila mnenja, da bo tokrat oddala živino, četudi bo treba najbrž znatno popustiti. Ni se še prav ozrla po okolici, kjer so bili privezani njeni voli, ko jo je uprašal postaven možakar, za koliko je blago naprodaj. Po temeljitem ogledu od vseh strani še na zobe, po otipavanju glede debelosti je pričelo živahno barantanje z običajnim kričanjem ter z zbija-njem cenitve navzdol. Ko je kupec z dvema me-šetarjema ogorčen radi pretirane cene in nepo-pustljivosti lastnice odšel dvakrat, je prišlo v tretje do kupčije z odštetjem denarja in z izgovorom likofa že bolj pozno popoldne pri Ilro-vatu ob omenienem križišču cest. Voli so bili
kupljeni kot klavna živina za Šmarje pri Jelšah. Pastir jih je moral gnati še do Hrovata in počakati tamkaj na likof in na napitnino.
Klakočerca je bila vesela, da se je iznebila blaga. Kosila je pri Staroveškem in še imela popoldne dovolj nakupovanja pri usnjarju, klobučarju in v apoteki. Je že bilo pozno popoldne, ko se je zibal njen koleselj zopet navzgor po cesti, po vrhu pod gradom mimo »štoka«, nekdanjih grajskih žitnic in naravnost navzdol baš pri Hrovatu na cestno križišče na likof. Kupec z mešetarji je že čakal. Pastir je prejel napitnino in vole je odtiral drugi. Likof na srečo je moral biti izdaten, ker so bili voli plačani dobro in je to uvidela Klakočerca na tihem ter sama pri sebi. Ni se upirala plačevanju za jed ter pijačo. Pivci krog koleslja so bili tako zabavni, da 9e jej ni mudilo prav nič proti domu, ako-ravno je silil voznik na odhod radi teme in nevarne vožnje po samotni cesti pod Sv. Petrom na Medvedovem selu. Klakočerca je plačevala, vesela družba ie pila ter zbijala šale. da je šlo
Moslia, moštova esenca za napravo zdrave domače pijače se dobi v drogeriji Kane-Wolfram, Maribor, Slovenska ulica.	3.79
Cepljene vinske trte
nudi I. trsničarska zadruga v Sloveniji, pošta Juršinci pri Ptuju, žel. postaja Moškajnci. Trte so vskladiščpne pri načelniku .lan. Še-gula v Hlaponcih, kjer =e tudi dobijo sadna drevesa, posebno bo-bovec. Za trte zahtevajte cenik, ki ie brezplačno na razpolago. Kratek naslov 7.a pisma- Tr«ničar<ka zadruga. p. Juršinc) K)3
IisertriKd
družina. Z vso njej prirojeno dobrohotnostjo je sprejela te nesrečneže pod svojo streho in jim bila ves čas njihovega pregnanstva v vsa kem oziru kot prava mati. Veličastna je bila njena zadnja pot na domače limbuško pokopališče. V vznesenih besedah se je poslovil cd rajne mamice Kunigunde domači župnik vlč. g. Andrej Bračdč, povdarjajoč pred vsem njeno usmiljeno srce za vsakogar, zlasti še za uboge, kateri jo bedo težko pogrešali. Lim-buški cerkveni pevski zbor pa se je od blago-pokojne pred domačo hišo in pri odprtem gro bu poslovil z dvema v srce segajočima žalo-stinkama. Počivaj v miru, blaga mamica, in večna luč naj ti sveti!
Sv. Barbara pri Mariboru, Kako tužno in v erce segajoče se je oglasil vaški zvon g. Korošca dne 21. marca, a že čez dobre pol ure domači farni zvonovi, ki so tako v srce segajoče in milo doneli skozi tri dni, ker so peli zadnjo pesem svojemu ljubemu botru Janezu štuber, posestniku v Veliki Zimici. Kako ie bil rajni priljubljen med ljudmi, je pričala ogromna množica ljudstva, ki ga je spremljala na zadnji poti. Ko se je od njega ob odprtem grobu v imenu zvonov in cerkve z vzvišenimi besedami poslovil domači gospod župnik, v imenu sorodnikov pa bratranec Ivan Štuber iz Viničke. gore, in ob zvokih glasov pesmi »Vigred se nam povrne«, katero je zapel pevski zbor o! Sv. Martina na domu in ob gomili, ni ostalo menda nobeno oko brez solz. Rujni je bil večletni naročnik »Slovenskega Gospodarja« in prijatelj dobrih katoliških listov, vzoren oče in mož, pa tudi dober gospodar, kar nam pričajo njegova lepo urejena poslopja in celo gospodarstvo. Zapuščaš nas, dragi Janez, v najlepši dobi življenja, v starosti komaj 38 let. Ves napor zdravniške vede ti je, bil brezuspešen. Nihče menda ni slutil, da te bo 14dnevna bolezen tako hitro iztrgala iz sredine tvoje žene in šesterih nepreskrbljenih otrok. Za vse storjene dobrote tvojim dragim naj ti poplača ljubi Bog! Bo.ti ti žemljica lahka! Med gosti na sedmini se je nabralo na vzpodbudo sorodnikov za novo bogoslovje v Mariboru 100 Din in za katoliške misijone Din 71.25. Vsem darovalcem iskreni Bog plačaj!
Sv. Benedikt v Slov. gor. Letošnjo zimo se je smrt precej pridno oglašala v naši župniji. V dobrih treh mesecih sta se od nas po-
slovili dve sestri kmetici Jožefa Berič in Marija Zemljič in njih brat Franc Špindler, posestnik v Obratu, ki smo ga pokopali dne 6. marca. Dne 26. februarja pa se je smrtno ponesrečil kmetski sin Alojzij Valner na Ščav-nici. Večkrat ga je napadla božjast. Ta dan je šel na gnojišče. Tam je vsled padavice o-mahnil v gnojnico in se zadušil. Našli so ga z glavo v gnojnici. Kadar je prejšnji dan več pil, ga je drugi dan napadla padavica, tako tudi tokrat. Neki oče-pijanec je dal enoletnemu otroku mesto mleka šmarnice in je bil otrok zvečer mntev. Pa še nekateri žalujejo za šmarnico! Država pa naj gre na roko ljudem, da na mesto šmarnice zasadijo ameri-lcanca, v neugodnih legah pa izabelo ali pa sadno drevje. — Dne 15. marca smo pokopali dobro mamico Ivano Kralj, ženo predsednika Čebelarske podružnice Tomaža Kralja v Iho-vi. Dala je življenje 12 otrokom, od katerih je še 8 pri življenju. Zvesto družbenico Marijino smo pokopali ob veliki udeležbi ljudstva. Naj v miru počiva! — Rodbin z istočasno 9 živečimi otroci je v naši župniji 16, ki bodo oproščena vsega davka. — Naši rekrubi se pridno udeležujejo rekrutnega tečaja, ki ga vodi bivši vojak Mihael Žižek.
Sv. Jurij v Slov. ser. Na velikonočno sredo smo položili k večnemu počitku v cvetu mladosti preminulega obče spoštovanega veleposestnika Rudolfa Ropa. Pogreba se je udeležilo ljudstvo iz domače in sosednjih župnij v velikem številu, kar je bilo dovolj dokaza za občo priljubljenost, ki jo je pokojnik užival pri domačih in sosednjih občanih. Bil je dolgoleten naročnik »Slovenskega Gospodarja«, vseskozi goreč, vzoren in vzgleden krščanski mož, ki je to svoje prepričanje tudi javno oči-toval. Zapušča globoko užaloščeno vdovo^, in štiri nepreskrbljene otroke. Dober si bil svojcem, dragi Rudolf, in vsem svojim poslom in delavcem. Sedaj boš deležen večnega plačila pri Vsemogočnem, Na s--idenje onstran groba! Na sedmini se je nabralo za novo bogoslovje 210 Din.
Sv. Anton v Slov. gor. Imamo par novic. Ne posebno lepih, vendar naj jih izve širja javnost: Tukaj se večkrat pojavi lisica, ki bo pa najbrže moškega spola, torej lisjak. Ima to posebnost, da hodi samo po dveh nogah. Je jako zvita aivar. Vtihotapi se v hlev, če je še tako močno zaprt. Tako se je nedavno prikla-
tila v hlev nekega posestnika ter odnesla naj-.1 težje kokoške. Samo petelin je imel srečo, da j« ušel. Drugi dan so ga našli zunaj na cesti napol mrtvega. Torej, lovci, pozorl To pleme 1 se mora na vsak način iztrebiti iz našega kraja. Pred kratkim je obiskal neki nepošte-. njakovič naše pokopališče ter odnesel Kristusovo podobo z nekega križa. Grdobija brez / primere I
Šterjanci pri Sv. Lenarta. Ker se že skoraj
celo leto nismo oglasili v našem rednem uči- j
tel ju »Slovenskem gospodarju«, v prvih vrstah
moramo poročati, da smo imeli pri nas tako-
zvano tridnevnico. Prav vredno smo preje-i
mali sv. zakramente in poslušali krščanski
nauk. Ženili smo se letošnjo zimo zelo malo.
Vsak se toži, da ni denarnih sredstev, zato pa
tudi ni bilo kandidatov, da bi naše rožice tu 1 ' i
pa tam začeli trgati, bomo pač še čakali [ jeseni in prihodnje zime, mogoče se nam sedanja kriza malo zboljša.
Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Materi zemlji smo izročili blago mater Gero Štebih. Bila ja zelo vzgledna mati krščanskih družin. Nikdar ni imela z nikomur sovraštva. Ravno sedaj ja ! minilo leto, kar smo pokopali njenega moža i Franca Štebih.
Sv. Urban pri Ptuju. Položili smo k večne-, mu počitku Alojza Školiber, posestnika v Sv» I tincih. Mnogobrojna udeležba pri pogrebu Je , pričala, kako so ga sosedje spoštovali. Bil ia res fant kot se spodobi, že v letih, je skrbno > vodil svoje gospodarstvo s sestrami, ki ga bo- .' do bridko pogrešale. Kot dolgoleten naročnik »Slovenskega Gospodarja« je tudii povsod se kazal vestnega kristjana, ki mu je bilo ver- I sko življenje srčna potreba. V spomin na nje- > govo živo vero so nabrali na sedmini gostje ' 100 Din za dijaško semenišče v Mariboru. —; ^ Počivaj v miru!
Sv. Bolfenk pri Središču ob Dravi. Župan največje naše občine Kog g. Anton Borko je ' bdi od Nj. Vel. kralja odlikovan z zlato kolaj- ; no za zasluge. Odlikovanec je eden izmed ti- j stih, o katerem se lahko reče, da nima nobo- ; nih neprijateljev, to pa radi svojega tihega, i a vendar odločno katoliškega in slovenskega značaja. Vsakdo lahko razume, kaj to pome- i ni, če kdo že skoroda 35 let županuje veliki! i občini, ki ima zelo mnogo revežev. Zupan Aj Borko spada med tiste stare slovenske kore-.. nine, katerih v doglednem času ne bo več.
Naročile za fante,
ki se odpravljajo k vo-kom, knjižico:
Mei tovariš.
Molitvonik za mladeniče in £e zlasti za vojake.
'Cena z rudečo obrezo 16 Din, z zlato obrezo 18 Din. Po pošti 1 Din več.
¡Starši, botri in zlasti ve botrice! Vaš fant bo tiste dinarje, ki si jih je s težavo prihranil, pri vojakih nujno potreboval in si ne za-more kupiti molitve-nika. Kupite mu ga vi ter ga mu podarite kot pobožen spominek, ki naj ga obvaruje v tujini vsega hudega: — Tako se vam priporoča:
Tiskarna sv. Cirila, Maribor.
proti enajsti uri v noč, ko so bili pri gorkem čaju. Kakega tolovajskega napada še med potjo ni bilo bati, saj je povabila na voz do Cigana v Mestinju kupca in še enega njegovih spremlje valcev. Slednjič se je veselo zadovoljna družba le zbasala na koleselj in konj je komaj premaknil voz radi teže. Dirjati je pričel, ko so bili čez most preko Mestinjskega potoka in krenili v smeri proti Pristavi. Klakočerca si še ni niti prav udobno razložila svojih udov po koleslju, ko jo je zagrabil kupec za vrat ter jo lopnil s pestjo po desnem sencu, da se jej je posvetilo v temni noči pred očmi, kakor bi bil švignil blisk. Zacingljalo jej je po ušesih, zašumelo po glavi in njena zavest je zatonila za nekaj časa. V trenutkih, ko si je dal kupec opravka z obilno žensko, je treščil spredaj mešetar voznika po glavi ter ga pognal s kozla v obcestni jarek, da reva švajdrava niti jeknil ni. V trenutku je bil obrnjen voz in nazaj mimo Hrovata, od tamkaj na desno po na pol cesti proti Loki pod Zusmom. Po ubogem konju je padal jermenov žegen, da
je tekel preplašen na vso moč, saj je bilo že j pozno in še dolga pot na kraj nočne sodbe na! Rudniškem vrhu. Ko so bili izven vasi Spodnje i Tinsko ob Tinskem potoku, so se oglasili iz gozda preko vode na cesto rezki žvižgi, na katere] sta odgovorila oba tolovaja. Voz se je ustavil,; Temne postave so skočile preko vode in dvig-j nile še vedno onesveščeno žrtev s koleslja. Novi: voznik je odropotal s kolesljem naprej, Mačkov Janez je velel z žensko k potoku, da jej vrnejo z zmakanjem zavest, kedo bo neki nosil tako težko kobilo po temnih gozdnih stezah na visoki Rudniški vrh. Že koj po prvem omočenju glave! je odprla Klakočerca na široko oči. Pri pogledu na strašne tolovajske obraze je hotela krikniti na pomoč, a jej je zavrla glas moška šaka z zagotovilom, da bo po njej, ako ne uboga natanč- i no, kar jej bo zapovedano. Kaj bi jej pač bilo tudi koristilo še tako krčevito vikanje, ko je bila v krogu sedmih človeških pošasti, ki sigurno nI- > so bile nikdar vajene, ceniti dragocenosti člo-} veškega življenja.
Brasiovčo. Na cvetno nedeljo smo pokopali ob obilni udeležbi občinstva gdč. Nežiko Ma-rot, gojenko IV. razreda učiteljišča čč. šolskih 6©ster v Mariboru. Umrla je za jetiko, stara komaj 20 let. Blag ji spomin! Pošteni in krščanski rodbini Marotovi naše sožalje! — V .e-deljo popoldne je imelo Katoliško prosvetno društvo Braslovče in Verlava-s svoj občni zbor združen s predavanjem in skioptičnimi slikami o potovanju v Sv. deželo. Predaval je g. profesor Mlakar iz Ljubljane. Le malo kedaj je tako polna dvorana Društvenega doma, kot je bila to pot. Vsi pa smo bili zadovoljni z lepim predavanjem g. Mlakarja.
Sv. Vid nad Valdekom. Komaj se nagiblje prvo četrtletje k zatonu, moramo že beležiti 5 smrtnih slučajev. Prvič je zamahnila smrt s koso dne 8. januarja in pokosila po dolgi ter mučni bolezni, sprevideno s tolažili 6v. vere, prevžitkarico Marijo Dvorjak, srtaro 59 let. Sle dil ji je prevžitkar Anton Vocovnik v visoki starosti blizu 80 let. Komaj so zagrnili to gomilo, mu je sledila njegova mlada soseda Marija Kotnik, ki je umrla na sušici dne 31. jan. Zapušča moža in več malih otrok. Komaj so se zvonovi malo odpočili, že so se zopet oglasili iz visokih lin in n^nanjali po župniji, da Je naglo preminila mlada žena in skrbna mati Terezija Vivod, po domače Zgornja Pustinca, ravno na pustni dan 17. februarja. Prejšnji večer je še vsa zdrava in vesela pripravljala za pust. Drugi dan na pustni (torek zjutraj pa smo jo že hodili kropit na mrtvaški oder. U-mrla je kot žrtev materinskega poklica. Bila Je dobra žena in prava mati svojim otrokom, kakor tudi prejšnjim ljubezniva mačeha. Bog naj tolaži žalujočega moža, ki je v kratkih letih izgubil dve mladi ženi. Tembolj je to žalostno, ker je tudi prva žena pred štirimi leti ~ ravno na isti način umrla kakor sedaj druga. Otrokom so dale življenje, same pa so ga izgubile. Otročička so položili v zibiko, mamico pa v grob! Bomo morali biti bolj previdni in več pažnje posvetiti takim ženam v težkih po rodnih urah, da jih obvarujemo nagle in prezgodnje smrti. Dne 15. marca je preminul naj starejši mož v naši župniji Blaž Zaponšek, etar 82 let. Vsem rajnim daj Bog večni mir, ostalim sorodnikom izrekamo naše iskreno so žal je!
Dramlje. Neizprosna smrt je dne 27. marca pretrgala nit življenja mladi ženi, hčerki In mamici gospej Heleni Kroflič, stari komaj 24 let. Res, skoraj neverjetno je, ker smo jo v nedeljo dne 22. marca videli prihajati v družbi njenega dobrega moža in svaka k zgodnji sv. maši. V četrtek ivečer pa je že bila na mrtvaškem odru. Da je bila rajnica splošno priljubljena, je pričal njen pogreb. Kljub temu, da so imeli ljudje mnogo dela, so ga pustili in rajši skazali zadnjo čast dragi Leniki. Rajnica zapušča mater, moža in enoletnega sinčka. Mater, ki je ž njo izgubila edinega o-troka, in moža, ki ji zgubil skrbno ženo, naj Bog potolaži! Draga Lenika, ki si presitala grozne muke v svoji kratki bolezni, Vsemogočni ti bo obilno poplačal v nadzvezdnem domu! Pri hiši žalosti se je z lepimi besedami poslovil od nje gospod Mezek, pri odprtem grobu pa vlč. g. župnik z ganljivimi besedami. Rodbini Kroflič naše srčno sožalje!
Sladkagora pri Šmarju. Ločila se je od nas dobra mati Antonija Glavač iz Bohovega, stara 38 let. Zapustila je žalujočega moža in pet nedoraslih otrok, izmed katerih Je najmaljši star 15 dni. Zapušča tudi pet bratov in eno sestrico. Oče in mati žalujeita neprenehoma ea svojo hčerko. Bila je zelo skrbna mati, mirnega značaja in med sosedi telo priljubljena. Dne 2. marca smo jo ob obilni udeležbi
spremili k večnemu počitku. Pri odprtem grobu je sladkogorski župnik govoril ganljive poslovilne besede. Žalujočemu možu in otrokom kakor tudi sorodnikom in prijateljem izrekamo naše iskreno sožalje! Na njeni sedmini se je nabralo za uboge črnce 50 Din. — Hvala darovalcem!
Šmarje pri Jelšah. Na praznik Marijinega Oznanenja smo sicer le v cerkvi, pa vendar ganljivo lepo obhajali materinski dan. Pri popoldanski službi božji je bilo po primernem nagovoru in ob lepem petju v našo Marijino družbo slovesno sprejetih 24 novih članov namili vrlih fantov in deklet. Ej, so se prisrčno veselile naše dobre mamice tako odlikovanega sadu svoje krščanske vzgoje in požrtvovalne skrbi! Le junaško se drži, Marijina četa, prelepega prapora svoje nebeške kraljice! — Ko imamo že tako lepo prenovljeno župnijsko cerkev, si želimo še vsaj dveh utrjenih potov po dolžini in širini našega ilovnatega pokopališča. Pri letošnjih izredno mnogih pogrebih smo se že res naveličali na svetem mestu gaziti hujše blato kakor v zakotni vasi. Svita pa se že! Od vhoda do groba Habjanove mame je že napravljena dobro posuta pot. Da bi še več takih nastalo! — Lepega vremena in toplejših dni bi nam bilo treba za obilno pomladansko delo.
Zibika. V noči od 14. na 15. marca se je poslovil iz solzne doline trpljenja in žalosti v 68. letu svoje starosti Šeligo Jakob. Kako je bil rajni priljubljen, se je pokazalo, ko so ga hodile množice ljudatva kropit in molit za njegovo blago dušo. Rajni je bil dober, prijazen in obenem šaljiv človek, skrben gospodar ter dober oče šesterim otrokom, ki je vse lepo oskrbel. Blagi rajni naj počiva v miru! Ženi-vdovi, otrokom in vsem sorodnikom naše sožalje!
Zibika. Martin Kočevar, 861etni bisernik, obče spoštovani mož, stara krščanska korenina in dobrina, je bil pokopan dne 19. marca. Zapušča 861etno Barbiko, biserno družico svojega presrečnega življenja. Počivaj sladko!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Dne 29. marca se je tukaj zaključila velika higijenska razstava s povoljnim uspehom. Odraslih ljudi se je udeležilo razstave 1800 in okoli 500 de-ce. Predavali so gg. dr. Kolterer dvakrat, dr. Brabec dvakrat, dr. Vrtovec dvakrat, Puhar petkrat in gdč. demonstratorica dvakrat. Predavatelji so predavali s pomočjo skioptičnih slik. Upamo, da bo ta razstava rodila obilni sad. Največ se je pri raznih predavanjih razpravljalo o zatiranju sovraga alkohola, kateri se je že tukaj pri raznih slojih precej u-domačil. — Dne 27. marca smo pokopali 59-letno posestnico in gositilničarko gospo Marijo Čebular (po domače: Kozolovo mamo) iz Spodnjega Sečovega. Pokojna je bila vzorna žena in blaga mati 9 otrok. Svoje telesne bolečine je voljno prenašala, zato upamo, da že uživa zasluženo plačilo v nebesih. Njenim o-trokom in žalostnemu soprogu naše iskreno sožalje! — Ker se vinski kupci letos niso tukaj prav nič oglasili, so vinski posestniki začeli otvarjati vinotoče, katero misel sdcer pozdravljamo, pa5 pa z opozorilom, daseposat-niki vinotočev ne bodo mogoče preveč omamili!
Kostrivaica pri Slatini. Dočdm beremo, kako se drugod fantje bojijo samskega davka, smo pri nas veliko bolj korajžnl. Poročili so se letos le trije mladeniči, med temi dva člana Marijine družbe, a le eden je bil v domači cerkvi poročen, Franc Ogrinec, ki si je izbral za svojo zakonsko družico tudi članico Marijine družbe. Nežiko Strošek. Ženin ie bil dol-
ga leta navdušen delavec v vseh.naših'katolik ških društvih in vesten cerkveni pevec. Zato smo se vsi s prisrčnostjo pridružili ganljive-i mu voščilu, ki so ga jima zapeli pevci — bra* tje in sestre — v slovo: -o brat in sestra, bodita srečna, naj sreča Vama bode večna!« Na njuni gostiji se je nabralo za dijaško seme< nišče v Mariboru 100 Din. Vsem darovalcem: Bog plačaj!
Malikcmen. Grozna nesreča je zadela mladeniča Antona Abram pri TPD. Zmečkalo mu je glavo, vsled česar so mu izstopili možgani ter je smrt takoj nastopila. Fant je bil zelo; nadarjen in izobražen, prečital je skoraj vse zgodovinske in pripovedne knjige slovenske, Bil je popolni abstinent, poleg tega pa prav, izboren glasbenik na harmonike. Komaj 19 let star, je moral v večnost. Iskreno sožalje rodbini!
Olimje. Po dolgi in mučni bolezni je Bog poklical k sebi na plačilo Antona Pajka. Bil je do konca svojega življenja celih 45 let naročnik »Slovenskega Gospodarja« in drugih dobrih listov. V njegovi vzgledni in vzorno krščanski hiši ni bilo nikdar mesta za slabo berilo. Dal je pred nekaj leti na svojem posestvu postaviti lepo kapelo presv. Srca Jez. Veliko zaslug si je pridobil pri nabavi krasi nih zvonov pri fari v Olimju, kakor (tudi pri podružnici sv. Filipa, kjer je bil mnogo let cerkveni ključar in velik dobrotnik cerkve, Bil je tudi veliko let čislan odbornik občine Imeno in odbornik hranilnice in posojilnice v Podčetrtku. Na svojem velikem posestvu je bil silno skrben in vzoren gospodar. Radi so ga obiskovali, ne samo ubogi in priprosti, katerim je bil takorekoč oče, ampak tudi drugi iz krogov razumništva, kajti bil je v izredni meri gostoljuben in priljubljen ter moder, ki je vedel vsakemu dati dober nasvet. S svojo ljubo in dobro ženo je v pravem krščanskem duhu vzgojil devet otrok, dva vrla sina in sedem pridnih hčerk, kajtere je deloma že oskri bel in ki so bili veselje in ponos rajnemu o-četu, kakor tudi še živeči ljubi materi. Kako je bil rajni Dvoršekov ata povsod priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Vsa župnija se je zbrala na njegovem domu; kljub slabemu potu je prišel tudi vi. g. župnik iz Buč in spremil njega na njegovi zadnji poti. Ko se je domači vlč. g. župnik pri odprtem grobu v prekrasnem govoru poslovil od rajnega, je na glas zajokala vsa množica. Počivaj v miru, dragi in nepozabni prijatelj, blagi Dvoršekov ata! Bog ti bodi plačnik za vsa tvoja dobra dela! Tvoji ljubi in dobri ženi, blagima sinovoma in dobrim hčerkam pa naše globoko in odkritosrčno sožalje!
Bizeljska. Na praznik 25. marca ob 2. uri poldan je prišel iz Brežic g. glavar svetnik dr. Ogrinc v obč. pisarno ter izročil v prisotnosti 12 obč. svetovalcev z zelo lepimi in do srca ganljivimi besedami sledeča odlikovanja. Prvo g. županu Ivanu Bolar za njegove zasluge kqt županu, odlikovanje Jugoslovanske krone V. reda; II. gosp. Jožefu Janežiču starejšemu, veleposestniku v Stari vasi, za njegove zasluge kot bivši načelnik okr. zastopa ter za več kot 30 let odborniku okr. zastopa in občine Bizeljske. III. Frece Martinu, pos., Stara vas, za požrtvovolnost pri Šolah in stavbi šole Stara vas pred 28. leti ter večletnem ogledi obeh šol in kot bivšemu gerentu okrajnega zastopa Brežice odlikovanje Jugoslovanske krone V. reda ter odlikovanje Sv, Save V.reda. Naše čestitke!
Pilštanj. Tukaj se živahno gibljemo. Imamo Sadjarsko in vrtnarsko društvo. Ustanovili so tudi gasilno društvo. Dne 25. marca nam
šolska mladina priredila lep materinski dan, kakoršnega še me kmetske matere nismo videle. Prav lepo so prikorakali dečki na oder kakor vojaki. Tudi deklice so prav dobro rešile svoje uloge. Z veseljem in ponosom smo gledale me kmetske matere skoraj solznih oči, ko so nas tako lepo proslavljali. Draga mladina, le tako naprej po poštenih potih, da bosite v veselje in ponos svojim mamicam in tudi svoji domovini!
Dobova ob Sotli. V našem kraju so imeli dvonogi lisijaki precej posla. Ali je bila kaka prijateljica-lisica tudi poleg, ne vemo. Na ve-čih krajih so se oglasili in odnesli precejšnje število lepo pitanih putk in puranov. Pa kakor ima vsaka stvar svoj konec, tako so se tudi kurji tatovi enkrat vjeli. Budno oko naših orožnikov tudi pazi na take tičke. Svojčas smo svarili kmete, naj zapirajo in zaklepajo kokoši. Pa kaj to koristi, ko vam tak uzmo-vič odbije vsako ključavnico, samo da pride do kokoši. Z raznih vetrov so se zbrali ti kurji tatovi ter pošiljali kokoši menda na zagrebški trg. Seda,j bo menda za nekaj časa mir. — Čuje se, da bodo načeli vprašanje glede združitve vseh sedem vasi, oziroma občin v občino Dobova. Nekaterim občinam to ne bo všeč, bd pač rade ostale samostojne.
Brežice. V hiši' pokojnega dr. Hollerja se je nastanil nov zdravnik g. dr. Peček Jožef ter pričel s prakso. Vsem, ki iščejo zdravniške po moči, ga toplo priporočamo!
KDjjSgC.
Šmarnice za 1931. »Pozdravljena Kraljica«,
episal ljubljanski šmarnični pridigar dr. Jer-še. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Izidejo pa še ene »Jaz sem otrok Marijin«. Cena še ni določena, bo okrog 10 Din, kakor poročajo listi. Župni uradi lavantinske škofije naročajo Šmarnice potom Tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
»Pod svobodnim solncsm«, dolgo zaželjeni ponatis romana pisatelja F. Finžgarja, je izšel. Cena broš. Din 80, polplatno Din 100 in celo platno Din 110. Privatniki in knjižnice, naročite knjigo potom Tiskarne sv. Cirila v Mariboru 1
VliliSIOSl HSlW|0 slogo.
Piše fant izpod Poliorja.
Marsikaj je lepega in marsikaj ne-lepega pri nas mladih in starih. Prav lepa je čednost vljudnosti, kdor jo pač ima. Nekateri zamenjavajo vljudnost s hinavščino in imajo vljudnost za slabo, češ, da mora biti človek odkritosrčen in povedati naravnost resnico, četudi na oster način.
To pa je napačno naziranje. Vsak je lahko odkritosrčen, a zraven tega tudi še vljuden. Surovi, neobdelani ljudje odbijajo, četudi še tako pošteno mislijo. Če povem resnico, bo resnica mnogo bolj učinkovala, ako jo povemo v prijazni obliki, dobrohotno in ljubeznivo. Tudi bridka resnica, ki je neljuba bližnjemu, bo bolj učinkovala nanj, ako jo povemo v vljudni obliki.
Zato je popolnoma napačno, ako kdo vljudnost zametuje, ker vljudnost je čednost. Ako je vljudnost samo zunanja krinka, se takoj pokaže v obnašanju do teh, ki so slabi ali nam podrejeni. Koliko je takšnih, ki so navzgor
ponižno-vljudni, navzdol pa ošabno-su rovi in brezsrčni! Njihova vljudnostne korenini v dobrem srcu, temveč je samo zunanja uglajenost in videz. Zato nič ni bolj odurnega, kakor če kdo prijaznost vljudnosti izrablja za svoje nečedne namene, da se hinavsko hlini na zunaj.
Mnogo je takšnih, ki niti na pozdrav bližnjega ne odzdravi, temveč se mu stransko roga. S tem kažejo svojo oliko. Sličnega se največ dogaja pri nas na deželi, kjer kmetje ne drže sloge med sabo. Kako bi potem vladala sloga med kmetom in delavcem? Ako bi bilo tako: vsi za enega, eden za vse, bi ne manjkalo na deželi delavskih fnoči. Ker pa na deželi dostikrat tega ni, odhajajo najboljše moči iz dežele v mesta, da si poiščejo srečo in prijetnost, če jo najdejo. Dokler med nami ne bo pravičnosti in vljudnosti, tudi sloge ne bomo dosegli. Kako prijetno bi bilo la-krat med nami, ako bi bili tako složni, kakor so čebelice v panju!
Dno 12. aprila 1931 (na belo nedeljo) popoldne ob 4. uri bo v cerkvi v Dravogradu izvajalo Slovensko pevsko društvo »Maribor« veliko glasbeno delo:
»Marijino Vnebovzetje«.
zbor »Maribora« in pomnoženi vojaški orkester.
Solisti: ga. Lovšetova, g. Živko, g. Ne-ralič.
Dirigira: Janez Ev. Gašparič. Vstopnina: sedeži 15 in 20 Din, stojišča
5 Din. Besedilo s slikami 4 Din. Predprodaja vstopnic: Trafika Primuš Jurij v Dravogradu.

Središče ob Bravi. »Očetov dan«, ki se je
praznoval letos prvokrat 19. marca in »mate rin dan« 25. marca, sta se nad pričakovanje dobo obnesla. Udeležba je bila obakrat izvrstna.
Šmihel nad Mozirjem. Naša ljudska knjižnica ima na belo nedeljo v osnovni šoli ob treh popoldne prijetno zabavo s pevskim in godbenim koncertom. Spored zelo pester ter vstopnina prDsta. Vsi prijatelji lepe pesmi in godbe prijazno vabljeni!
Sv. Jurij ob južni žel. Vsak, kdor se je udeležil proslave materinskega dneva in obenem proslave Fr. Sal. Finžgarja dne 25. marca, je izjavil, da mu ree ni bilo žal. Kakor smo pri nas že navajeni v St. Jurju, da moramo ljudi vabiti z raznimi vabili in letaki kakor v mestih, se je vendar na ta dan pokazalo, da tudi takih skoraj ni več treba. Dvorana je bila polna naših mamic in otrok. Saj je bil to dan naših mater, njihov največji praznik. Nisi vi-
del samo naš kmetski narod, temveč tudi naše izobražence. Skratka, skoraj vse je pokazalo, da nima smisla za burke in druge zabave, temveč tudi za proslave velezaslužnih mož in žena našega naroda. Samo škoda, da ni bilo več mladine. Program je bil jako lep. Nastopil je namreč naš nadebudni dekliški Marijin vrtec z lepimi deklamaoijami in naše odrasle igralke so nam vse svoje igralske zmožnosti pokazale v igri »Za srečo«, v kateri se bije boj našega dekleta v tujini, kjer se bori za srečo, a tujina ji namesto sreče nudi le prevaro in obup. Skratka, materinski dan nam je dal priliko, da smo dali našim materam trpinkam svoje spoštovanje.
Zakaj je nahod dober. Kuharica: »Ta pečenka že smrdi, treba jo je zavreči.« — Gostilničar: »Pustite jo še. Morda pa le še pride kmalu kdo, ki ima nahod.«
Neka stara gospfe je bila znana daleč naokoli radi svoje dobrosrčnosti. Ko ja nekega dne prišel zelo razdrapan van-drovec in jo prosil jesti, mu je postregla z vsem, kar je še ostalo od obeda. Pri jedi ga je sočutno vprašala: »Ali morem za vas kaj storiti?« — Vandro-vec je prenehal jesti ter iz žepa privlekel gumb: »Prosim, gospa, ako mi k temu gumbu prišijete srajco!«
Abrahama videl. V neki vasi se Je naselil žid Abraham ter ustanovil prodajalno za tobak. Tu so ga šolarčki več krat jezili. Potrkal je kateri na okno prodajalne in ko ie žid odprl z vprašanjem: »Kaj hočeš?« odbežal je paglavec z besedami: »Še 50 let nimam, pa sem vendar že videl Abrahama.«
Slab tek. Matevž toži svojemu prijatelju Mihi: »Huda se mi je godila, zelo sem bil bolan. Pa sem rekel Urši: Ti, stara, skuhaj mi štrukljev, katere sem še vedno rad jedel. Veš, pa mi niso nii kaj dišali. Po vsej sili sem jih komaj kakih — 15 pojedel.«
Prisnicu, ki je začel prvi z velikim uspehom zdraviti bolnike z vodo, so poslali nekoč zdravniki popolnoma medlega mladeniča, katerega niso mogli ozdraviti. Ko je Prisnic zagledal mladeniča, je rekel: »Ti dohtarji so re« premeteni; zase so ohranili meso, meni pa pošljejo kosti!«
Domišljav bolnik reče svojemu zdravniku: »Jed in pijača mi diši, tudi dobro spim, vendar si moram od vas izprositi sveta.« — »Le ravnajte se po mojem nasvetu«, reče zdravnik, »kmalu bo vam postalo čisto drugače.«
Porabi priložnosti Principal v cirkusu: »Blagovolite, velecenjena gospoda, le noter stopiti, tu se kažejo le največji čudeži sveta, da boste ostrmeli, onemeli in dolgo časa ne boste mogli izprego-voriti še besedice ne!« — Mož k ženi: »Ti, stara, tje moraš iti, to je nekaj za tebe!«
Navodilo. Berač: »Lepo prosim za v-bogaime, tri dni nisem imel že tople žlice v želodcu.« — Gospa: »Tu imate, vendar pa vas opozarjam, da je za človeško življenje zelo nevarno, ako de-vate v želodec žlice.«
Lep začetek. Hudodelec, ki so ga v
pondeljek peljali na morišče: »No, ta teden sem pa zares lepo začeli«
Dober odgovor. »Čujte, gospod Piskač«, je dejal Klapoub znancu, ki ga Je rad zbadal, »kaj boste rekli, ko se boste nekgga dne na dnu pekla prebudili?« — »I, kaj bom dejal? Dobro jutro, gospod Klapouh, bom dejal«, se je glasil nagel odgovor, »ali »te vi tudi tukaj ? 1«
KH¥€jl€.
Naš novi vojni minister. Poprejšnji vojni minister general Hadžič je podal ostavko, ki je bila sprejeta. Za novega ministra vojne Ln mornarice je bil ime novan armijski general Dragomir Sto-janovič. Novi minister je bil rojen leta 1878 v Knjaževcu ln je bil v zadnjem času prvi pribočnik (adjutant) Nj. Vel. kralja.
Ostavka rumunske vlade. Na veliko soboto je odstopila celokupna romunska vlada. Kralj Karol je sprejel ostav ko in poveril mandat za sestavo vlade i* vseh »trank londonskemu poslaniku Titulescu.
Velika požarna nesreča. Na Fužinah pri Vitanju je pogorela v noči od velikega petka na soboto velika žaea, ki Je bila last zagrebškega podjetnika g. Blilhja. Škoda znaša 1 milHon Din in
Je 50 delavcev ob delo in kruh. *
Roparski umor Drez
primere.
Na Jelovcu v župniji Kamnica pri Mariboru je bil izvršen v noči od veli ke sobote na nedeljo roparski umor. ki je brez primere. S sekiro je bilo nt Živinjsiki način ubitih ter razsekanil: pet oseb: 641etni posestnik in udovet Alojzij Dobaj, njegova 701etna sestra Kunigunda, dve hčerki 371etna Alojzija ln 311etna Terezija ter šestletni re-jenec Rajmund Gosak.
Umor je bil izvršen pred 11. uro v soboto, ker je stopil v izbo strašne ža-loigre krog 11. ure sin Ivan, ki je spal v hlevu in je prišel na očetovo uro pogledat, da bi začel pravočasno z velikonočnim streljanjem. Sin je ves preplašen obvestil sosede o groznem zločinu. Sosedje so poklicali orožništvo, ki je začelo z zasledovanjem zločinca.
Sum je padel takoj na 241etnega Rudolfa Mohorko, ki je brezposeln in je že bil soobtožen roparskega umora nad nesestnikom Kanclerjem 1. 1929 na Šobru nad Kamnico.
Mohorko je bil pred dnevi pri Doba-Jevih navzoč, ko je izročila soproga mariborskega trgovca Krstiča Dobaju za prodano sadje 3200 Din. Po krvavem dejanju je odnesel morilec od Do-bajevih 2000 do 40C0 Din gotovine in Je pretaknil v gospodarjevi spalnici vse kote, da bi se polastil čim več denarja. Pustil je pač nedotaknjeni dve hranilni knjižici na 40.000 in 3500 Din. Krvavo sekiro je pustil morilec na oknu Dobajeve spalnice.
Vsi znaki pričajo o tem, da je ropar ubil najprej staro sestro Kunigundo, obe hčerki in rejenca in se je po tem strašnem poslu še le podal v Dobajevo spalnico, ki je bila cilj njegovega tolovajskega obiska.
Hčerka Terezija je ležala ubita na tleh, kar da sklepati, da je imel morilec z v spanju presenetenimi ženskami hud posel. Napadena Terezija se je gotovo tudi obupno branila, saj jej je zver v človeški podobi odsekal s sekiro še dva prsta na levi roki.
Sin Ivan, ki je ostal od cele držine edini pri življenju, pripoveduje, da je videl moško postavo, .ki je izginila, ko je zapazila njega, proti bližnjemu gozdu in mu še grozeče zaklicala: »Tiho bodi! Madona!«
Zločin brez primere, ki se je raznese! na velikonočno jutro po celem Mariboru, je upravičeno razburil vse, ki «o čuli o zverinskem pobijanju. Žan-darmerija in policija sta se lotili zasledovanja osumljenega Mohorka. Že na velikonočni pondeljek zvečer so a-retirali orožniki v bližini Slivnice pri Mariboru Mohorka in ga odvedli v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Pri astmi ln bolezni srca, prsi ln plfuč, ra-hitlsu ln škrofulozl, povečanju ščitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Jose!ove« gren-čice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni poraiaioče se zapreke ponehava jo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se po-•'nvile driske, ki se jih vsak bolnik boii. — »Franz Josefova« crenr'-a se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
f'" «■—— '""'	■■"»■•' WH-.U.U.JIWJ1 »«.«■.
PfHI.it OZNANILA
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda Dip 1.20. Naimaniša cena za oslas je 8 Din. Man'-5i zneski sp lahko vpošlieio tudi v znamkah — TTnrn vniMvo odgovaria na razna vnrašnnia samo takrat, aVo je nriložena znamka za Din 2.— za odgovor.
Upravnišivo.
Prodam le^o posestvo 7Vi joh v občini Zbi-govci r>ri Gomii Badgoni s ceMm inventarjem. Cena po doafovoru. Kólar Jakob. 632
drí»Tre-!-\ jabolka, SlnMne vrste no 13 D na prodaj. Oglasii+i a(3 je Maribor, Kopitnr-jeva u'iea 6. na dvorišču.	63!
VaMlo k občnemu zboru drušiva »Zndružua
Samopomoč« v Mariboru, kateri se vrši v pondeljek dne 20. aprila 1931 v pisnrni društva. Miklošičeva ulica 2. Začetek ob 146 uri zvečpr. Dnevni red: 1. Poročilo načelst-va. 2. Odobritev računskega zakliu^kn. 3. Volitev računskih pregledovalcev. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. Ako ni oV-ni zbor ob na.novednni uri sklepčpn, se vrši čpz pol ure drug občni zbor, ki sklepa pri vsakem Stpvilu navzočih članov. K obilni u,I°-ležbi vabi — načelstvo.	633
VpMIo k XTTII. rednemu občnemu rboru Hranilnice ln posojilnice v Patrovč?h, ki sp vriH v nedeljo dne 19. aprila 1031, oh 9. uri donoldne v zadružni pisnrni. nnpvni red-
1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem
občnpm zboru. 2. Poročilo nnčelstva in nad
zorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziil. t
Odobrenie računskega zaključka za 1. 1930.
5. Shičainosti. — Načelstvo.
Ceno prašičem odločuje previdna reja, to je, da bs irede in ns obole. To dosežete, ako dode-nete k hrani vsaj dvakrat tedensko »Maste-Un«. Tega dobite v vseh trgovinah. 455
Tomaževa žlindra, Jamčeno čez 21%, najbolje sredstvo in gnojilo za travnike in polje. Ap-nenski prah vagonske količine. Zaloga pri: Ivo Andraschitz, Maribor, Vodnikov trg 4.
V petek dno 10. in v soboto dne 11. aprila t. 1. razprodaja selitvenega pohištva: več čednih postelj, 100 omar, 1 kompletna spalnica, plišast divan, 10 stolov, pernice, 2 Kuhinjski kredenci, predalnik, obleke in čevljev. Maribor, Orožnova ulica 1, nasproti Mestne hranilnice.	631
Celfe, Gosposka ulica 10
Podjetje za napravo vssh kovinskih dol, cerkvenega orodja in posode. — PozlaCenja, po-srebrenje, pomklanje itd. — Vsa popravila solidno in sU'®kovnjaško, po zmernih esneh. — Zaloga optičnih predmetov. Zeiss in Rodsn-stock očala.	493
Ustanovljeno 1828.	Ček. rač. 14.441.
Veliki brod pri Displcku na prodaj.
Brodska zadruga pri Sv. Martinu pod Vur-bergom proda vsled zgraditve novega mostu namesto broda pri Zgodnjem Dupleku
v sliki forod is msccsnovsga lesa
z vsemi pripravami in velikim čolnom ter močno železno vrvjo (160 m dolgo, ca 4 cm debelo). Dopise je poslati do 15. aprila 1931 na Brodsko zadrugo Sv. Martin, p. Vurberg. Brod se lahko ogleda na licu mesta v Zgor, njem Dupleku ob novem mostu. Pojasnila daje načelnik zadruge župan g. Partlič. 572
w Es ts š-'rsn-p, uzde, mi sli m^cžs
kupite jih pri meni! Trgovci, zahtevajte moje nove cenike in prepričali se boste, da tuti.3 za rosi denar danes lahko
že res debro kakovost doMts! ANTON filFSOVEC, Celja, Gosposka 3
© ES RI A E3
ijgrTOEPrTTOB^BgJBsrti^sM..- M..'-i.-, -L
si prihranite, ako kupite suksio za moške obleke, volseno za ženske obleke, pl^fso za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd.
MP1I SOEMCU1»
Ce*je, GJavriS trgj 9
Za obilen obisk se priporoča 318
AEiO| S D H O F E Fi I K
POSTELJ K ï O i\
pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, medroce, vložke, i kamne za pohištvo, gradi za mcdroce in celotpa garniture (opreme) za'posteljo itd. itd.
Najboljše in najcenejše pri
KAROLU PEEÏS
MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 20.
Cenike dobite brezni a čno. 466
Pljuča! Dom dr. Pečnika za pljučne rekonva-lescente (Privat-Lungenheilanstalt) Sečovo, p. Rogaška Slatina. Prospekt 3 Din. 606
Kupim sveža nepredrobna jajca po najboljši dnevni ceni, prevzamem vsak dan od 7. do 12. ure Koroška casta 10, in celi dan Koroška cesta 128 v Mariboru. Danes cena 75 para za komad. Ivan Göttlich, veletrgovina sadja in jajc .v Mariboru, Koroška cesta št. 126—128.	578
Proda se hiša, gospodarsko poslopje in okrog dva orala vinograda, novo nasejeno, takoj za 30.000 Din v Zbelovski gorci pri Ločah, v Gresovju pri Ločah pa hiša, gospodarsko poslopje, 3 orale gozda, 4 oralov sadonos-nika, 1 oral travnika, 3 orale njiv, vse skupaj za 50.000 Din. Vpraša Be naj pri Peter Fleck, trgovec, Loče.	600
Gkraslte vaš vrti 10 vrtnic nizkih v krasnih barvah za 60 Din razpošilja vrtnartsvo Ivan Jemec, Maribor.	479
Cepljeno trsje, okoreninjeni divjaki in sadno drevje ima Anton Turin, Modraže, p. Stu-denice pri Poljčanah.	375
Prvovrstne vinsko trte, cepljene od izbranih rodnih matic, korenjake in breskove grmiče razpošilja J. Gradišnik, Šmarjeta, p. Celje. Ne zamenjujte mojih trt z manjvrednimi in cenejšimi, kateri pri izbiri cepičev ne polagajo nobene važnosti, še manj pa odgovornosti.	474
■ V V "
I ! I V T
465
se je zopet izkazalo. Vi najdete pri meni vse cene novo pre-računjene in zelo znižane!
t€, frg@¥ini, itpni
m
M
kupite barve, lake, firneže, terpentin, karbolineum,	katran, krovna in izolacijske lepenke, maže za kolesa,	olje za strojo in mast, bencin itd. itd. pri	376
iriiM© Sičciic, ftaribor
Slovcnsha ulico 8
Telefon št. 2153	' 'Telefon št. 2153
H H 0
H □
0 0
za moške in otroke, klobuke najnovejše vrste, perilo, kravata itd. kupite najugodneje in solidno pri	452
Ka
Glavni trg 2
Oglejte si Izložbe in zalogo! Cene neverjetno nizke!
H 0 0
0 □
□
000000000000B0000000
II
Nafvaraefše In naftoGlfšc*
pri
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v m\ lastni položi no oglu Kralja Petra ceste ia Vodnikove ulice
rftni!1l!n!Hlll!!ll!lil!:iHIIIII!UIIIIIIII!!llllll!l!!ll!illi!!l!!!n!lh Stanje hranilnih vlog znaša nid Din lOO.OOO.OOO-—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
mr
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiS nad SOOO filanov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
193
^R!!i!ii!l!l!U;!!!!l!l!!!lüllli!llllilii!l!l!!!lülill!l!!lllillffllB^
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga no odteguj«
vlagateljem. ^!nil!!llllli!llllll!ll!!i!lllll!llllll!l!l!ll!!!:!lllli!l!!llU!lllflir
iulxUi iilJnliJi^illiiiiiaiiiutui.Uwiii^.i]
01000202080308090201000201000201020000010200010002010002010201010201020102000002020011010002010102001105010100
za dobroto pristne švicarske Suttnerjeve ure daje dober glas, že 33 let znane tovarniške hiše ur Suttner, od katere dobite tudi Vi na zahtevan je	1377
popolnoma zastonj veliki ilustrirani letni cenik. V njemu najdete najlepšo izbiro žepnih ur, zapestnih ur, stenskih ur, budilnikov, zlatnine in srebrnine vsake vrste, vse takorekoč po originalnih tovarniških cenah. Ze br Din dobite švicarsko Anker-Remont. za ^STi uro št. 120, dočim stane kovinasta Anker ura št. 122 s kazalcem za sekunde, svetlečimi številkami in kazalci, ponikljana samo 94 Din. Ure zapestnice že od S3 Din naprej. Budilniki od 49 Din naprej. Noben ri-ziko! Dovoljujemo zamenjavo ali vračamo denar! Zahtevajte takoj brezplačni letni cenik od tt.
h. § h i lise r, LioMiona II. §§2
Znižanje een pohištvu!
Uvedli smo izdelovanje modernih spalnic iz trdega lesa kot črešnja, bukva, hrast, prvovrstno blago. Naše spalnice so popolnoma kompletne in obstoje iz sledečih komadov: 2 omar, 2 postelj, 2 nočnih omar, 1 psvche z feiuš. kristal-ogledalom (velikost ogledala 45X125 cm), 1 mize s predalom, 2 stolov, 2 žičnih vložkov s križnim ozačenjem, pri ran alrik-madracov za obe postelji, in 1 otomane s pohištvenim blagom tapecirane na peresa. CENA KOMPLETNI SPALNIGI IZ TRDEGA LESA samo Din 7000,— franko tovarna Celje.
Izdeluje se sicer vsakovrstno luksuzno pohištvo, nadalje cerkveni stoli in druga cerkvena oprava in tapetniško delo po najsolidnejših cenah. 567
Tovarna pohištva
Franjo Vehovar
CELJE
glavna zaloga pohištva in tapetniških izdelkov Glavni trg 12, tel. inter. 41.
Tapstarsko podjetje ti
Ivan Strelec |
Franjo Jiirič
spi. stavbeno in pohištveno mizarstvo s strojnim obratom
Celje — Oaberje, Mariborska eesia 52.
Izdeluje raznovrstno pohištvo kakor: spalnice, jedilnice, kuhinjske oprave, predsobno pohištvo, cerkvene stole in drugo cerkveno opravo, pohištvo za kinematografe, gledališča, kavarne, hotele itd. Vse po poljubnih načrtih v izbranem lesu po najnižjih cenah, iz suhega tu- in inozemskega lesa po želji cenj. naročnikov. 525 Raznovrstna stavbena in mizarska dela. Zahtevajte proračune! Strokovni nasveti po želji! Proti jamstvu blago tudi na obroke. Za dobro in vestno delo se jamči!

mm
ZAHVALA.
m
Ob prebridki izgubi naše dobre mamice, gospe
Marije Oglar
posestrdca v Novi vasi,
ki je preminula dne 28. marca 1931, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so blago pokojnico tolažili za časa njene bolezni, in vsam, ki so jo v obilnem številu spremili na njen poslednji dom.
Posebno zahvalo izrekamo domačemu vlč. g. župniku za poslovilne besede ob odprtem grobu, domačim pevkam in vsem, ki »o se rajne matere spominjali v molitvah.
Zlata mamica! Kakor si nam bila dobra, tako naj Ti bo tudi On za Tvoje žrtve dobrot-ljiv plačnik!
Nova vas, dne 31. marca 1931.
Žalujoči ostali.
Kajer se sprejme na posestvu v Pesnici pri kolodvoru z 2 do 3 delavnimi močmi, s spri čevali. R. Lirzer, tov. stolov, Maribor, Cvetlična ulica 36. 627
Sadno drevje: jablane, hruške, črešnje, slive, breskve, marelice, lešnike, orehe, kostanje, nešplje, ribizle, kos-mulje, jagode itd., je še na zalogi v drevesnici Josip Rosenberg, Maribor, Tržaška cesta 64, telefon inte. 2301, brzojavi: Rosenberg. -Zahtevajte cenik! 620
Nova hiša z vrtom se kroda. Vpraša se Vrtna ulica 12, Pobrežje pri Mariboru. 618
Cepljene trte v največji izbiri: burgundec, rizling, silvanec, pe-cek, itd., podlaga Gote Belenderi, Montikola in Portalis, in več tisoč hruškovih divjakov. Za blago se jamči. Po najnižjih cenah drevesnica in trsnica: Franc Kovač, Jankova, Vojnik.	630
Nakup, prodaja, najem, zamenjava posestev, hiš, stavbišč, trgovin, gostiln, mlinov itd. Solidna postrežba. Posredovalnica Mar-sta, Maribor, Koroška cesta 10.	ii29
2530 Din zaslužita najmanj mesečno, če obiskujete v vašern okolišu ljudi. Tovarna Ve ga, Ljubljana, noši.ii predal 307. Priložite znamko za odgovor.
025
V najem	se odda gostilna na	Vranskem v Brodeh s	1. majem t 1. Vpraša se v up_*avi lista.	024
Na prodaj sta dve lepi vinogradniški posestvi v Ormoško ¡ni-tomerski hgoricah z lepima stanovanjskima hišama, ter več manjših in večjih hiš v Središču z več ali pa manj posestvom. Informacije iz prijaznosti pri g. Antonu Tu-rin, Ivanjkovci. 621
1 par lahkih konj, 2
kočiji z gumijastimi kolesi, 1 lahke san:, 2 lahki konjski opremi za 2 para konj, 2 težki konjski opremi, več o-prem za težke konje, ter več težkih vozov ima za oddati opekarna Lajtersberg v Ko-šakih pri Mariboru po zelo ugodni ceni. 622
kupuje po najvišjih dnevnih cenah Pinter in Fossl, Maribor, Vod nikov tra 5.	JG17
Oglejte
ii tudi Vi veliko, novo, vzorčno kolekcijo sukna in o-sebno se bodete prepr čall, da jo letos v Trgovskem domu Stermecki res ogromna izbira modern.h in najnovejših vzorcev in cene naravnost čudovito nizke. Na željo Be obleke izgotovijo tudi po meri v lastni tovarni
001
Celje Si. Z S
Zahtevajte vzorce zastonj!
t. _
cassL'-ssS^'«--:^

609	trgovina z železnino
priporoča svojo veliko zalogo Ia Portland cementa, traverz, žične mreže za ograjo, trstja za strope, palično in obročno železo, žičnike, motike, plužno železo in obče, kar spada v železnino. Cene jako znižane. Postrežba sol.
Naznanilo.
Usnjarno Jos. Bleha v Aleksandrovi cesti 24 sem odkuppil in jo opuščam, vse tam oddane kože v strojenje s dobijo za naprej pri
JOSIPU PI3SGH trgovina usnja in nakup surovih kož Maribor, Aleksandrova cesta 21
Potrudil se bom vstreči, vsako predelavo in strojenje kož, kakor tudi nakup po najvest-nejših dnevnih cenah. Usnje, jermeni vsake vrste v zalogi. S solidno in ceno postrežbo si upam pridobiti naklonjenost slavnega občinstva. — Se priporočam!	571
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O
Obvestile.
Občinstvo se obvešča, da se med podiranjem in zidanjem hiše nahaja vhod v trgovino Anion Macun v Gosposki ulici 10, zraven lekarne (apoteke). — Radi pomanjkanja izložb se naj ogleda v trgovini velika zaloga vsakovrstnega manufakturnega blaga, kakor tudi perja in puha. Cene so jako nizke. K nakupu se nihče ne sili. 619
Trate pri Mariji Snežni na Velki, okraj Sve'1 Lenart v Slovenskih goricah.
menjalnica vsakovrstnega zrnja Prvovrstni mlinski izdelki, točna postrežba, najnižje dnevne cene brez vsake konkurence. Pridite, poglejte, naročite!	3
Krave, Ki se ne zdebclijo
ali zvržejo so večkrat obolele na nalezlivem kataru v nožnici Več kot 1000 živali vsake starosti z Bissulin zdravljeni z najboljšim uspehom. Živinozdravnk D.. Münch. Tlerärztl. Wochenschr., ES. Jahr., Nr. lä. Dobi se samo po odredbi živinozdravnika! Brošura (knjižica) s sliko bolezni brezplačno po H. Trommedorff Chem. Fabrik Aachen.	621 Zastopnik : „LYKÖS", Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica 8.
Volneno blago za ženske in moške obleke, svilo, kristal-svilo, tiskovino, kambrike, platno, robce itd. najceneje in v veliki izbiri pri Kuhar in Hrovat, prej Kari Soss, Maribor, Aleksandrova cesta 9.	388
kupite najboljše in najcenejše v 518
lilpbučnrni fl u e r. iMop, UetriBjsiia ollca R	*
Velika izbira vseh vrst moških in deških klobukov	vj
lastnega izdelka. Posebni oddelek za damske klo-	v
buke najnovejše mode. Popravila točno in solidno!	tj
Cene brezkonkurenčne!	$
la zidna, strešna in o-peka za tlak se odda: Opekarna Tscherni-tsehek, Kamni ca 588
Posestvo na proda) 29 oralov, se poceni proda. Polovica je gozd z vsemi vrstami lesa in polovica so njive ter travniki, vse s sadnim drevjem zasajeno, poslopje v dobrem Planu. Cena po dogovoru. Izve se pri Antonu Črepinšek, Nova cerkev, Vojni k.
Kolarskega vajenca
sprejme Simon Skaza, kolar v Ptuju, poprej Wezjak.	626
Prodam družinsko	hišo. Wiher, Tezno	pri Mariboru, od šole	naprej.	613
Proda se: 2 dvovnrež-na težka voza, 1 pljug novega izvora, v kovačiji Maribor, Prista niška ulica 7. 614
Fanta nad 20 let starega sprejmem. Franc Žavcer, Sv. Križ nad Mariborom, p. Zg. Sv. Kungota.	623
Kje tiči vzrok ?
V revmatizmu, trganju v sklepih, živčnih bolečinah? Mogoče posledice prehlajenja? Večinoma Je vzrok v takih slučajih nezadostna nega telesa. Veliko ljudi te čei 34 let rabi okrepčujoče sredstvo za olajšanj« bolečin, hišno zdravilo In kozmeti-kum: Fellerjev »Elsafluid« ter ti zna ohraniti stalno zdravje. Rabijo ga za mazanje in cenijo njegovo dejstvo tudi proti kašlju, hripavo-sti, bolečinah v vratu in prsih tef proti gripi in nahodu, rabijo ga tudi notranje pri neugodnem občutku Itd. Storite tudi 1 Vi tako, pomagalo bo tadl Vam!
Fellerjev „Elsafluid" dobite v lekarnah in sli<5nib trgovinah » pn»ku«nlh steklenic«! po 6 — Din. v dvojnih steklenicah po 9 — Din ali v specijalnih t» Ikih «to-lenlcah po 2G — Din. Poštm paket vsebujoS 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 velike spoe* talne steklenice 63'— Din. S takšni paketi samo 139"— Din pri lekarnarji
Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Savska Ban.
Fran Sirupi, Celje
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, sve-tiljk, otjledai, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba.	2
Na drobnol
Na debelo!
4r
4 4
4
4 4 4
4r
Ä S K J&k. jšK J\ Ä	/\ A. ^	A
naffeoljše in najvarnejše pri
ipodiijeifojershl ljudski posojilnici u Mariboru
Gosposka ulica
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog E-31T nad 62,000.000 dinarfev.
Za varnost firajr&tlrtiSt vlog jamči nad 3.00© članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i jg^r- Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po nje I
>
>
>
v v w w v v UP v ^w^y - y hf v v

Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta II. 6
V lasfnl, novozgrajeni palači	Pred iranOSfcansho c^riftviio
IzvrSufe vse basiCsse posle nafftsiMiMje. -- KajvlSje obrestovan fe vlog na ftnilžice in v feftoCem računu. -- w Pooblaščeni prodajalec sreCli državne razredne loterije. ^

ffiskan Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdaiatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč v Mariboru.