IN MEMORIAM
OB ODPRTEM GROBU
V SPOMIN KATI KOCJAN
Vsako slovo od življenja je težko, boleče - še posebno za najtAižje, za svojce, za prijatclje.
Od tebe, Kati, se poslavljamo Tvoji dolgoletni sovasčani, sode-lavci in vsi, ki smo te poznalijn cenili tudi v tvojih najhujših dneh.
Tvoja življenjska pot sc je za-čela pred 69 lcti na Jančah v si-romasni kajžarski družini. Kot 13. otrok v 15-članski dnižini si msla v pomanjkanju. Ni bilo kru-ha za štcvilno družino in že v rani mladosti ste se morali otroci zapo&liti pri tujili ljudch kot hlapci in pastirji. Ko so se tvoji starši po prvi svetovni vojni pre-selili v Zalog, so s seboj pripeljali tebe, sestro Lojzko, brata Jaka in Miha. Že v zgodnji mladosti si se zaposlila v tovarni Saturnus, komaj 16 let ti je bilo. Tovarni si ostala zvesta vse do upokojitve.
Bfli so težki časi za delavce. Kot v mnogih naših tovarnah, se je tudi v Saturnusu pričclo širiti naprcdno delavsko gibanje pod vodstvom znanih partijskin vodi-teljev: Angelce Ocepkove, Pcpce Kardeljeve, Franca Leskovška-Luke in drugih. Kot mlada de-lavka si kmalu spoznala, da se tvoji delovni tovariši boiujejo za ptavice delavcev, za boljsc mez-de, za lažje delovne pogoje in ne glede na preganjanje, si se vklju-čila v lazredno delavsko gibanje. Tudi v domačem kraju si postala članica delavskega izobraževal-nega društva Vesna ter DPD Svo-boda in Vzajcmnost Udeleže-vala si se manifestativnih zboro-vanj in sc znašala tudi med ude-leženci znanega zleta Svobod v Celju.
Komaj tri dni po poroki s tvo-jim, scdaj že pokojnim možcm Jožetom, sc je začelo še hujše trpljcnjc. Takoj v začctku faši-stičnc okupacije si se vključUa v narodnoosvobodilno gibanje in že v letu 1941 si bila skupaj z možcm arctitana tcr obsojena na dve Icti zapora. Niso tc strla ne mučcnja in ne ponižanja. Kot zavcdna slovenska žena si po-gumno prestala dve lcti v itali-janskih zaporih in ko si sc vrnila na svoj dom, jc mož odšel v par-tizane, sania pa si nadaljevala z aktivističnim dclom v Osvobo-dilni fronti.
l'o osvoboditvi si se spet zna-šla mcd svojimi tovarišicami v Saturnusu in kot dobra delavka prejda priznanjc. Posvetila si se svoji družini kot skrbna mati in žena.
Kmalu pa so nastalc druge tc-žavc - pojavile so se posledicc trpljenja in vojnih grozot. BcJe-zen ni prizanesla tudi tvojemu možu, katerega si dolga lcta ne-govala, čoprav si bila sama težko bolna. Ni sc vama izpolnilo upa-nje, da bosta zadnja leta življenja stanovala v Polju, kjcr sta z dru-žino gradila novo hiša Kot vdo-va si sc oklenila svojih otrok, toda že zelo težko bolna si se komaj pred dobrim letom pre-sclila v Polje.
ln prav v lctu, ko praznujemo 30-letnico osvoboditve, jc ugas-nilo tvoje živtjenje. Izgubili smo dobro m picmcnito slovcnsko žcno.
Draga Kati! Spomin nate nam bo ostal. Poslavljamo se od tebc v imenu krajcvnc organizacijc zvezc združenj boiccv NOB in Socialistične zveze iz Zaloga in ti želimo. da mirno počivaš v do-tnači zemlji!
Tvojcmu sinu Jožetu, hčcrki Miri in njihovim družinam pa naše iskreno sožalje.
Slava tojemu spominu!
AVGUST KREGAR-DUŠAN
Iztcklo se jc bogato življcnjc velikega rcvolueionarja in borca za pravice delavccv tcr borca za svobodo AVGUSTA KREGAR-JA-DUŠANA. Le teden diu jymanjkalo, da bi mu lahkostis-nili roko in čestitali za njcgov 86. rojstni dan, a žal tcga nismo mppli storitL
2c zelo zgodaj jc okusil, kako trd in grenak je bil delavski kiuh. Otrok je še bil, star komaj 12 let, in žc je delal v Ijubljauski predilnici. Poznejc se je izučil za čevljaBkega pomočnika in trdo delal cele dneve pri raznih moj-strih v Ljubljani ui zunaj nje. V njem se je začel porajati revolu-cionar. Delovl je v socialistični sttanki, sodeloval v stavkah in na shodih ter prevzemal organiza cijsko delo v naprednih stanov-skih združenjih. Aktivno jc delo-val v delavskem diuštvu Svoboda in pozneje Vzajemnost. Takrat-nemu rezimu je tovariš Kregar postal politično sumljiv.
V vrstah stavbincev je že leta 1941 organiziral osvobodilno gi-banje. Sodeloval je pri ustano-vitvi rajonskega cxlbora OF v Mostah. Novcmbra leta 1941 je postal član KP. Od tedaj je še z vcčjo vncmo opravljal delo akti-vista in mzpiedel prvo mrežo za odhod v partizane.
Družbene dclavkc Slavice, povsod in vcdiio prisotno, ne bomo v naših vrstali srcčali ni-koli več . ..
V maju jeta 1942 so ga v akci-ji pred zico skoraj zajeuL, a uspe-lo sc mu je prebiti protj Mol-niku. Tam se je vključil v II. gru-po odredov. Kot zavednemu borcu so poverUi važne in težke naloge. Bil je politkomisar v raz-nih partizanskih enotah, koman-dant ribniškega področja in ofi-cir za zvezo.
Tudi po osvoboditvi je optav-ljal pomembne delovne in poli-tičnc funkcije širom po Slove-niji, gradil je novo ljudsko oblasL
Za svoje vsestiansko plodo-vito in nesebično delo je poleg Partizanskc spomenice 1941 pre-jcl še štcvilna vojaška in povojna odlikovanja.
Na njegovi zadnji poti so ga pospemili številni občani in nje-govi soborci ter se s tem pokfo-nili njegovim velikim zaslugam in dclu prcd vojno mcd njo in po osvoboditvi.
SLAVICA RUŽIČ
Obstali smo, onemeli in nismo mogli verjeti, da je v delčku se-kunde za vedno obstalo pleme-nito srce naše drage slavice RU-
nc.
Kot dolgaletna sekretarka so-cialistične zveze je bila v neptr srednih stikih z vsemi občani kiajevne skupnosti Moste. Njen odnos do ljudi je bil topcl, pri-srčen in iskien, vsakomur je sku-šala pomagati, ga potolaziti in mu zbuditi zaupanje. Nikdar ni ne v družbenopolitičnem ne v družinskem življenju mislila nase, nikdar ni govorila o scbi in svojih težavah. Njen čut do dcla in odgovornosti jc bil tako moč-no razvit, da je vsako obveznost opravila s sebi značilno prizadev-nostja Izgorevala je v deiu, saj jc sodelovala skoraj v vseh mnozič-nih oiganizaciiah.
Doma je bila v zasavslrih revir jih, kjer je bilo žMjenje težko in trdo, od koder so odhajali ljudje daleč v svet za koSčkom kruha. S svojimi Sibldmi močmi se je kot majhno dekletce vključilo v boj za svobodo in prispevalo svoj delcž za boljše življenje. Cez noč jc zrasla iz ottoka v aktivistko OF, izoblikovala « je v močno osebnosi in ni nikdar klonila pivd ležavami. Bia je velik člo-vok. bila jc dobor in iskrcn to-vanš! Pogrošali bomo njcn pri-srčcn smch m njcno toplo be-sedo. ki f.' vcdno našla pot v srce sočlovcka.
IVAN JANKOVIC
Nepričakovano se je pretrgala življenjska nit Ivanu JANKO-VICU, članu organizacije ZB in ZVVI NOV.  .
Rodil se je v revni belokranj-ski vasici in že kot otrok je spo-znal, kaj sta siromaštvo in trfo dela
Zavedal se je, da je narodno-osvobodilni boj edina pot, ki bo ne le osvobodila našo domovino, temveč tudi rezala boljši kruh najrevnejšim dojem. Pridružil se je boju in že leta 1942 postal mitialjczec Tomšičeve brigade. Njegovi vojni tovaiiši so ga po-ziiali kot ncustrašnega borca, polnega zaupanja in vere v boljše življenje. Postal je komandir v VIII. brigadi Frana Levstika. V bojih je bil večkrat ranjen, a naj-tezje ga je poškodovala sovražni-kova mina na Vinka vrhu. Postal je vojaški vojni invalid.
Mladega partizanskega oflcirja - invalida je pripeljala pot v Moste, kjer se je zdravil v bližnji vojni bolnišnicL Vzljubil jc pro-lctarske Moste, ker je spoznal, da so njegovi prebivalci nekoč živeli prav tako bedno, kot je živel on sam. Tu si jc tudi ustva-rfl svojo družinico. Bil je vescl, tovariski in poln optimizma.
V delovm organizaciji TIIH-NIKA jc bil zaposk-n polnUi 25 let Vojni napori, zadanc rane, pa tudi težko delo gradbenega delovodje vse to je rahljalo njegovo zdravjc. Sam ie to čutil, zato se je v letošnjcm letu name-raval posloviti od aktivncga dcla. Želel je navezati stike z bivšimi soborci in obiskati vse tistc kra-jc, kjer sc je boril kot partizan.
Za hrabrost, kakor tudi za po-vojno delo, so mu podelili mno-ga odlikovanja.
Napočil je samo trenutek, pretrgane so bile vse želje, vsi na-črti in Ivana ni bilo več. Ostala je samo bolcčina sina, žene in nas vseh, ki smo ga poznali.
OB ODPRTEM GROBU
VSPOMIN FERDINANDU FOLTVNA
Vsc borce in prijatelje, ki smo te poznali, je globoko prizadela vest, da si za vedno zatisnil od dolgotrajne bolezni utruiene oči.
Vsa Tvoja življenjska križ-potja so bila pretežno posuta s trnjem, saj si moral zaradi stnrti očeta in zaradi težkih socialnih lazmer komaj devetletni deček zapustiti svoj rojstni kraj in se predali toku reke, ki mu pia-vimo življenjc. Odtrgan od dru-žinskc srcdine in mladostne sn>; če si odraščal v vasi Sava pri Litiji.
Tvoj naravni optimizem in močna volja pa sta ti pomagala premagati ovire, ki jfli vsako-dncvno srečujemo.
Vsc do vojne si služboval v l.jubljani in začel že pred letom 1943 sodelovati z OF. V za-četku lcta 1944 si od.šel v parti-zanc in sc priključil boicem Can-karjcvc brigadc. Na pohodu nje-nega tretjcga bataJjona si bil pri Litiji težko ranjcn, nato pa si se zdravil v Kočcvsem rogu, v bol-nišnici pri Žužcmbeiku, nazad-njc pa v Zadru v Dalmaciji. Tu si dočakal teško zažclcno svobodo, radosten, pa tudi z občutkom grenkobe, ker nisi mogel kora-kati z zmagovalci po ulicah Ljubljane.
Med vojno si opravljal poli-tične dolžnosti in pozneje dobil čin rezervnega kapctana. Za vo-jažke zaslugc in hrabrost si prejel red zaslug za narod III. stopnje, medaljo za hrabrost, za povojno delo pa še red dcla III. stopnje.
Ko sc poslavijamo od tebe in se klanjamo tvojemu spominu, ti izrekamo zahvalo za vse, kar si stonl za boljši jutrišnji daa   .
Žeai Mariji, hčerki Olgi, sestri Anici in drugim sorodnikom pa v imenu organizacije ZB in ZVVl našc najglobje sažaljc.