Poštnina pavšalirana. Uredništvo In upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119. Posamezna številka po Dan 1*25. Štev. 29. V Ljubljani, II. julija 1924. Leto IV. ,n/.av Strosamaiev}^ »liana ^jj Glasilo ,yZdp&flše?*ja slovenskih avtonomistov*1. -—, Izhaja vsak petek Celoletna naročnina 50 — D mesečna 5 — „ Inozemstvo celoletno 100. Posamezne številke se ra-čunijo po Dl 25 Inserati se računajo: pol str. 560 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p. U-; Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega sloven- ifsj nočemo / Skeg& ljudstva/ + Škof dr. Anton Mahnič: Bodočnost — republikanska? Umrli krški škof dr. Anton Mahnič je 1. 1894, torej pred 30 leti, objavil v „Rimskem katoli-ku“ razpravo ..Najnovej-ša socialno politična revolucija pa cerkev in država*1. Znano je, da je bil škof Mahnič preroditelj katoliškega gibanja med Slovenci. Pod naslovom ..Bodočnost — republikanska?" je pisal v »Rimskem katoliku'4 takole: Naj se nihče ne vstraši tega naslova — mi nočemo z njim plašiti, ampak izreči hočemo svoje mnenje čisto objektivno. Vže dolgo pred nami je izjavil največi politiški veleum našega stoletja, Napoleon Veliki: Evropa pa bo v novem stoletji ali republikanska ali kozaška. In pred tremi in pol leti je ranjki kardinal Lavigerie Napoleonovim besedam dostavil: »Morda bi Napoleon zadnjo besedo zamolčal, ko bi bil priča o napredovanji in rastoči drznosti nihilizma*4 .Da, tudi Lavigerie je 1. 1890 izrekel, da Evropina bodočnost je republikanska; kar je pa pri tem nafpomenljivejše, Lavigerie je opetno povdarjal, da tako govori v sporazumenji in po želji papeža Leona XIII. Ne kaker bi bil papež glede takih, čisto političnih vprašanj nezmotljiv, a znana je celemu svetu politiška modrost in proroški vid Leona XIII; zato so besede Lavige-rie-jeve nekako ^pretresle Evropo. Po pravici! Nam zdi se to prerokovanje le preosnovano, nego da bi ga resno ne poštevali; kajti novejša zgodovina prejasno kaže, da se Evropa z velikanskimi koraki bliža republiki. Označili smo konečne smotrene najnovejše socialno-demokratične revolucije. Ona namerja zrušiti cerkev in državo. Kar se cerkve tiče, smo v miru — zidana je na Božjo besedo. Ne tako država. Revolucija pridno spodnaša stebre monarhične Evrope; prisegla je monarhiji pogin. V politiki končno namerja vseobčo republiko. Koliko se ji je njeno raz-devno delo posrečilo, ve vsak, kdor le površno pozna zgodovino 19. veka. V Franciji, najnaprednejšem evropskem narodu, je monarhija pokopana; ko se je v teku poslednjih sto iet v raznih oblikah zopet in zopet povzdignila, jo je vselej revolucija splavila. Zdaj vže nihče resno ne misli na njeni povrat. Kaj pa po dru-zih državah? Tod republika sicer ni še formalno zavladala, a da se to zgodi, je le vprašanje časa. V Ita-liii. v Španiji, v Portugalu se monarhija brezupno bori z republikanskim življem. Vsad dan nas zna iznena-diti z novico, da je v teh deželah bruhnila revolucija, da monarhije ni več. Dvoje izmej najmogočniših držav amerikanskih, Mehika in Brazilija, Ste šilom se otresli monarhične vlade zamenivši jo z republikansko. V Nemčiji se čudovrto vjačuje in širi socijalni demokratizem, ki žuga v malo desetletjih monarhijo spodpla-viti. Kaj porečemo le še o Rusiji, kjer nihilizem razjeda1 vse konser- vativne elemente? Razsnovalni proces monarhističnih skupin se vrši če*-dalje bolj. Evropa je monarhistična le po imenu, v bistvu, po duhu je republikanska. Kdo pravzaprav vlada v naših monarhijah? Monarhi imajo le še senco nekdanje oblasti — irsicija-tiva postavodajalna, iz katere izhaja politično gibanje, nahaja se pri ljudstvu, ki jo izvršuje po svojih zastopnikih; monarhi kmalu ne bodo imeli drugega posla nego sklenjene postave podpisovati ter k večemu z razpuščenjem državnega zbora za kratek čas vstaviti državni stroj, kateri je vže tako po duhu republikanski, monarhičen pa le na videz. Kako se pač moti naše ljudstvo, katero, po tradiciji iz nekdanjih časov, vedno še, kaf je sklenila večina poslancev, nazivlje s čestitlji-vim, monarhičnim »cesarsko"! Stara beseda je izgubila nekdanji pojem — duh republikanski prodira; ali ne, recimo, kar je še slabše — duh nihilizma t. j. duh negacije vsake objektivnosti in avktoritete: to je sad konstitucijonalizma, v katerem se resnica in pravo določuje in menjuje po večini glasov. Kaj pa še le, ko bi kdaj v državnem zboru prišli ■Aa vrh regovileži duha rriladočeske-ga? Zgodovina pozna vže slučaje, da so parlamenti, sklicani od kralja, vklonivši se republikanskemu toku, z večino glasov tega kralja odstavili, prognali. Mi se nikaker ne čudimo, da se republikanski živelj tako jači. Saj je dandanes mej omikanim svetom 'rekel bi v modi monarhijo smatrati kot zastarelo ter pomežikovati z republikanci. Vzemimo našo tako staro, tako čestitljivo monarhijo, kaker jo je svet težkokdaj videl, in vendar...? Stopimo n. pr. v šolo: kako navdušeno se tu neredkokrat govori o francoski revoluciji, o pridobitvah 1. 1848! In, če se dobro spominjam, se celo v neki slovenski zgodovini, ki je namenjena za šolsko rabo, kot poseben junak proslavlja Garibaldi, Gambetta itdj. Ste brali morda nekdanji dunajski „Zvon“? Ako ne, prosim, li vzemite ga, našli boste tam, kako spoštljivo govorijo C. kr. profesorji, n. pr. Šuklje, o »maziljencih Gospodovih1*, o kraljih ^po milosti Božji**, a kako znajo najbolj rudeče republikance: Damtona, Robbespierre-a itd. proslavljati kot najvzo.rniše značaje! Čudo potem, ako se mlaji rod, ki živi od takega revoUicijonarno navdihnjenega slovstva, polagoma navzame republikanskih nazorov? In sklepa takole: Cerkev se nima od katerekoli državne oblike ničesar bati, torej tudi ne od republikanske. Vse državne oblike so na sebi dobre, torej morejo i narode osrečiti, da se le v njih spoštuje Božje in človeško pravo. Dokaz so mnoge sedanje republike, v katerih se krščanstvo vrlo tazcvita. Vse je odvisno od tega, da se v republiki narodje zavedajo svoje vere, da vestno izvršuje svoje politične dolžnosti; tem potom je mogoče dobro mislečim priti do vladanja ter po zakonodajstvu predrugačiti vse javne razmere. Republika kot taka se ni nikdar pregrešila proti cerkvi, a pač pregrešili so se oni, ki so njene svoboščine zlorabljali. BB00SHGO GO Haročajt« In širite »AVTONOMISTA!« listek:. Kmečki punt. Hrvaško napisal Avgust šenoa. j,Videli bomo!“ je rekel slunjski gospodar, „in če pravda ne bo uspela, grom in strela, Da —“ in knez je jezno stisnil zobe. Dne 2. julija so začeli kraljevi ljudje od vasi do vasi nabirati vse črne grehe zverinskega plemitaša, vse krvave muke ubogega ljudstva, najprej v Zagrebu, potem na Susjedu, v Stubici, na Stenjevcu in na Kaptolu. In po vrsti so se vzdignili ugledni ljudlje: Krsta Mi-kulič, kanonik lektor. Ivan Dombrin, kanonik kantor, Mirko Kelikinič, komorski arhidijakon, Juro Herešinec, kanonik čuvar, sodnik plemenitega mesta na grški Gorici, Anton Knežič, župnik iz Pušče, Ivan Babič.,. žypnjk iz.3rdovca, zagrebška podžupana Juro Raškaj in Fran Mr-njavčič, Matej Crnkovič iz Cmkovča in všišo položili roko na razpelo in v jezi zaklicali : „Tahi je krvnik! Tahi je kriv!" Za njim se je dvignil ves kraj, tri sto kmetov je prišlo pred kraljeve ljudi in pokazalo vse svoje rane, svoje bolečine, in jasno povedalo vse, da bi se do Boga čtilo: »Pravice! Pravice nam dajte! Ljudje smo! Tako pa nas ubija gosposka zverina!" , In ko se je narod na Stubici na dan preiskave zbral, se je pred kraljevim odposlancem ponosno vzdignil kmet Matija1 Gubec, položil roko na srce in rekel: »Gospodje! Hvala presvetli kroni, da je nas uboge siromake uslišala. Ljudje smo, srca hi duše imamo! Dajte nam pravice, da lahko dihamo in živimo. Idite po vaseh in vprašajte vsakega berača: »Čemu si berač?" in on vam bo s solzami odgovoril: »Tahi me je darom berača.“ Vprašajte vsake vislice: »Kdo vas je postavil?" in odgovorile vam bodo: »Tahi za svoje veselje." Vprašajte rane na našem telu: »Čigava znamenja ste?" in odgovorile vam bodo: »Me smo sledovi Tahovega biča, Taho-vega meča." Pravice želimo, ona nas bo ozdta-vila! Ne pustite, da bi zopet tekla kri iz starih ran, ker kri rodi kri in dela iz krščenega človeka divjo zver. Te besede priložite na kraljeva kolena, da nam bo pravično sodil, saj je od Boga postavljen!" In pošteni Družkovič je zvesto zapisal vsako solzo, vsako trpljenje, napisal je celo knjigo Tahovih grehov in jo je jjoslal kralju. Pri vratih župnišča sta.prdti večeru župnik Babiči in upravitelj Grdak, ki ga je župnik držal za roko. »Prijatelj," je rekel starec, ves v solzah, »hvala Vam, Vi ste prava hrvaška duša. Da ni bilo Vas in Vašega srca, bi za Taha še ne bil prišel sodnji dan. Koliko solz in krvi ste prihranili ubogemu ljudstvu! Da niste vzdignili svojega glasu pred kraljevim obličjem, bi ne bilo upanja, da se ljudstvo reši tz krempljev tega satana. Bog vas blagoslovi, kakor Vas blagoslavljam1 tudi jaz in vse to ubogo, zapuščeno ljudstvo." »Sveti oče," je rekel;Grdak in starcu roko poljubil, ,,da, v meni bite staro hrvaško srce, ki mi ga je zapustil moj pošteni oče. Jaz sprejmem Vaš blagoslov, ki me naj krepi v svetem boju za pravico, in če bo' Bog dal, bom razbil glavo tej razbojniški strahoti na' SUSjedu. Z Bogom, oče moj!" Poln Svetega navdušenja je korakal plemič proti svojemu domu, iz lesene hiše župnikove pa se je dvignil v nebo klic Starčka župnika: »Hvala ti, odrešenik sveta, ki ga častijo vsi narodi sveta1. Bog, reši moje ljudstvo!" XX. Šimen Drmačič je dobre volje. Suknena kapa s kokošjim peresom mu je zlezla na levo uho, njegov udeči nos žari kakor roža v jutranji rosi, bradica se mu neprestano trese, iz zame-glelih oči pa mu švigajo iskre. Vrnil se je z žegnanja in sedaj Stoji pred susjedsko krčmo ob cesti omahujoč in vleče z levo roko za seboj Petra Bošnjaka. »Šimen " se oglasi1 Peter, „ti si pijan." »Oh! Oh! Oh! se je zasmejal pisar, jaz da sem pijan,Šimen Drmačič pijan. Takega soda ni v kleteh Susjeda, v. katerem bi lahko utonila moja pamet. Ko bom umrl, ti bom zapustil svoje droži, da jih boš lahko prodal Kranjcem. Prijatelj, obogatel boš pri tem! Glej me, kako sto-jim na nogah in sem, poslušaj, še žejen!" »Žejen ?“ se je zasmejal Peter, ,*all res^ nimaš nobenega dna?" J,Pri sveti Porcijunkuli, grlo.mi je suha, kakor sod brez mošta. Pojdi, staniva noter. Jaz bom plačal. Nikar se ne delaj tako, da. ne bom mislil,vdasiosel.*‘ »Pa bodi- po tvojem " je mignil Peter z rameni in šel s pijancem' v krčmo. Soba je bila mračna, dolge lesene mize prazne, v kotu je dremala debeluhasta krčmarica. »Daj nama no, mama," je zaklical Šimen, „dva vrča ajdovskega vina, zakaj, Če sem tudi dober kristjan vendar ne maram krščenega vina, ti pa ga prav radi krstiš, posebno, če je človek pijani" „Ne bojte se, boter;*' se je posiljeno pošalila debeluha, »sij Vi ste trezni." (Dalje prih.) Konfiskacijska praksa v SHS. Oblasti so se torej spravile nad nas in — plenijo. Proti temu smo brez moči. Ščiti nas le zakon, ako |e tisti, ki ga uporablja in se nanj sklicuje, pravičen in res objektiven! Zato bomo pa povedali, kako in zakaj so nas zadnje čase tako kruto plenili — vse po vrsti. * Štev. 26. je bila zaplenjena zaradi večih sestavkov. Odredba policijskega ravnateljstva v Ljubljani navaja sledeče članke:.l. Radič v Moskvi; 2. Umori kot politično sredstvo; 3. Iz naše organizacije in 4. Dva sveta. Ljubljansko sodišče je zaplembo seve potrdilo, vendar so po njegovem odloku kot zaplenjeni smatrati le sestavki pod točko 2, 3 in 4. Članka Radič v Moskvi*1 sodni odlok niti ne omenja. Med temi štirimi zaplembami sta dva ponatisa in sicer: „Radič v Moskvi", kjer sta nam policija in sodišče zaplenila nek citat, ki je neovirano že poprej izšel v »Slovencu" in pa „Iz naše organizacije," kateri članek je nezaplenjen izšel v „Slobodnem Domu“ in „Frei-es Heim“. -—' Iz česar sledi, da smo — ..edinstvena država". Kar je v Zagrebu in v Belgradu dovoljeno, to je v Ljubljani prepovedano! Sodišče v svojem „Razsodilu" pravi: Vsebina tiskovine v zgoraj navedenem članku utemeljuje v napominanem delnem obsegu članka objektivni učin navedenega kaznivega dejanja, ker ščuva čitatelje k plemenskemu razdoru.4* Niti belgrajsko niti zagrebško sodišče teh sestavkov ni tako razumelo, zato sta omenjena dva sestavka tam tudi neovirano izšla, a kdor ima čas in denar, jih je lahko bral po ljubljanskih kavarnah. Ker smo mi le ponatisnili, smo se pa — pregrešili. Kdo je torej separatist? Mi? Čisto gotovo ne, ker mislimo, da to, kar je dovoljeno v Belgradu in v Zagrebu ne more biti prepovedano niti v Ljubljlani! Vsaj smo ..edinstvena država," a sedanja vlada trdi celo, da^mo celo „en narod!" Ne pri nas — pri ljubljanski policiji in na ljubljanskem sodišču iščite — separatiste! • Št. 27. smo v sredo zvečer položili v stroj in odtisnili za cenzuriranje potrebne izvode, ki smo jih p. t. oblastim tudi takoj dostavili. Med tem je bila ura pol šestih, delavci so se preoblekli in odšli domov. Mislili smo, da bomo s tiskanjem nadaljevali naslednji dan. Ker pa smo vedeli, da imajo nekateri birokrati časih sv.oje posebnovKstne .,muhe“, je naš upravnik naslednji dan ob deveti uri dopoldne vprašal na policiji, če je bil morda list zaplenjen. Odgovorili so mu, da oni niso v listu našli ničesar pregrešnega, ne vedo ^ če zaplembe ne bo odredilo morda državno pravdništvo ali pa pokrajinska uprava!!! Vsled tega smo pa z natiskom počakali, da pride ^ospoda do sape in se nekako odloči. Šele ob dvanajsti uri sta se pojavila v tiskarni dva moža od policije in povedala, da je list zopet zaplenjen. Zaplemba se je izvršila torej šele po preteku 18 ur. Povedali smo tem možem, da naklade ni še nobene, ker se je z natisom počakalo. Sedaj je bil pa ogenj v strehi. Na policiji so bili zelo razburjeni, češ, da to ne gre. Odklonili so nam tudi povedati, katero besedilo je zapadlo konfiskaciji po tako dolgem preiskovanju, češ, najprej natisnite celo naklado, ki jo bomo vzeli, šele potem bomo izdali odlok. Takšna juristarija nam ni šla v glavo, kajti prvič ne stoji prav nikjer zapisano, v kolikih izvodih mora izhajati kakšen list in drugič'vendar ne bomo tiskali samo za to, da dobi policija dovolj papirja za — gotove namene, ali pa za pod-kurivanje peči. L ^ Tako smo stali torej tu konfisc,i-v rani, ne da bi vedeli zakaj. Predno koga obsodim, ga moram vendar pogrej obtožiti. Tako delajo vse oblasti sveta, celo v Aziji in na Kitajskem. Pri nas si pa obsojen, a obenem pravijo, da nočejo povedati zakaj. Ta jurist zasluži red Sv. Save I. klase, če mogoče — z lento! Šli smo vase in še enkrat preštudirali vse rokopise; nič pregrešnega nismo našli v njih. Vendar smo to in ono uničili in še isti dan zvečer s popolnoma mirno vestjo natisnili izredno izdajo, poslali dolžne izvode cenzuri, a vso ostalo naklado na pošto. List je bil miren, dostojen kar se le da in globoko smo bili prepričani, da ne more noben jugosloven-ski državotvorec najti v njem kaj spodtike. Toda že ob 9. uri zvečer je policija vzela na pošti vso našo naklado, a naslednji dan izdala odredbo, glasom katere je zaplenjen en odstavek v uvodnem članku „Radič o sovjetski Rusiji". To nas je uverilo, da nas hoče oblast gmotno popolnoma uničiti ter se tako iznebiti našega lista. Zakaj, tudi ta članek je bil zgolj ponatis iz „Silobod deloma izoremenile in sicer še bolj v smislu federalizma. Reprezentačna zbornica se izvoli od vseh državljanov Amerike brez razlike, senat "a, ki ima enake, če ne še večje pravice je zastopstvo posameznih zveznih držav. Predsednik se izvoli od posebnih volilnih mož iz cele države in ima jako obsežne pravice. Takozvane človečanske pravice, osebna, združevalna in tiskovna svoboda, so trdtio zajamčene in so postale steber vsi evropski demokraciji." (Iz nezaplenjenega »Sloven-ca“ dne 6. julija). Kako pišejo v Belgradu. „4. julija vsakega leta praznujejo Amerikanci spomin na dan, ko je njihov kongres 1. 1776. proglasil neodvisnost Amerike od Anglije. Spodobi se, da se tudi mi tega dogodka spominjamo, kajti osvoboditev Amerike znači v moderni zgodovini začetek vseh osvobodilnih pokrtetov izomikanih narodov sploh." (Iz nezaplenjenega „Slovenca“ dne 6. julija). „Ko se je začela borba Amerikancev za neodvisnost od Anglije 1. 1775., so imele posamezne kolonije za seboj 100 do 200 let zgodovine. Bili so to izseljenci, ki jih,; je gnala beda iz Anglije, največ pai je bilo svobodoljubnih puritancev/ V Belgradu izhaja mnogo dnevnikov in tednikov. Tednik je tudi list, ki ima naslov »Republika". Dne 3. julija je priobčila „Republika" članek z naslovom „Dve zvezi". Tega članka državne oblasti niso zaplenile in tudi ljubljanske oblasti ne, ker je j list visel cel teden v kavarni. Drugi del tega članka slove: „(Z ozirom na silovite napade francoskega poluradnega lista pod imenom »Temps" (reci: Tan) na italijansko vlado.) To je edin sten slučaj da izide v poluradinem organu ene velesile uvodnik, v katerem se predsedniku vlade neke druge velesile očita, da si je pridobil večino v parlamentu z nasiljem, da se drži na vladi samo s pomočjo sile, tajne organizacije in „čeke", da so vse vladavine te vrste doslej propadle in nobena nasilna oblast ni trajna. „Jasno je, da se ta članek nanaša tudi na nas Balkance. PaŠič ne bo ni-kosrar preslepil, če bo vodil volitve z nasiljem in sebi izsilil večino. Vsi bodo namreč vedeli, da je ta večina lažnjiva." Herriot (francoski ministrski predsednik) "je rekel v parlamentu: „Mi bomo povsod podpirali demo- kratski duh, pri vseh narodih, katerega smo tudi mi prožeti." Svojo besedo on tudi drži. Seveda on ne sme misliti na to, da bi se vtikal v notranje razmere tujih držav, toda on uravnava politiko svoje države tako, kakršne so pač vlade v tujih državah. Moralno je že začel pomagati demokratijam v tujih deželah. V Italiji: Z napadom na fašizem v „Temps“-u in v drugih francoskih listih, izmed katerih je njegov organ „L’ Oeuvre“ .reci: Levr) v Italiji že prepovedan. Francoski parlament je tudi Že protestiral proti umoru Matteotija. V Bolgariji: Izrekel je sožalje rodbini umorjenega poslanca Petkova ki ga je ubila bolgarska vlada oziroma njen „Izpolnitelni komitet". V Rumuniji: On ni sprejel ru-munske kraljice. (Kakor se spominjate, na svojem povratku iz Londona ni obiskala Pariza, ampak se je peljala naravnost v Rumunijo). Pri nas: Odklonil je obisk v Parizu. Francoska parlamentarna večina noče sprejeti v svojo sredo ministrskega predsedtiika, ki ima za seboj samo ..oboroženo silo“ in „taj-no organizacijo11, ki se opira z nasiljem doseženo manjšino in vlada proti čl. 1. ustave svoje države. Levičarski blok noče, da njegov pred- sednik, ki je prvi dan po nastopu svoje moči podpisal ukaz o pomilo-ščenju, da roko človeku, ki kot ministrski predsedPik grozi večini naroda s krvjo. Herriot (reci: Erio) noče žaliti večine našega naroda s tem, da bi spre;el predsednika manjšine. S tem, da on ta obisk odbija, hoče on reči našemu narodu, da bo Francija ostala zvesta svoji izjavi in svetlim tradicijam francoske republike in da bo pomagala samo pravim in resničnim demokratijam. Ni treba1 se udajati nadi, da se bo dalo levičarski blok na Francoskem nalagati s kakimi debelimi izmišljotinami. Nobena „kon-centracija“ pripadnikov monarhije ne bo imela veljave pred Evropo, pa če ji načeluje sedanji „dugobradi i du-goprsti" „sedi državnik", ili mesto njega došao dru«d radikalni dugobra-dič i dugoprstič, prijav i krvav kao sam Pašič." Vedelo bi se takoj, da je taka vlada nastala po milosti „Bele roke", ki danes neodgovorno in neomejeno rr os podari nad razmajano državo SHS, „u kojoj caruju pljačka i anarhija, nasilje i bezakonje." * ♦ * Tako se glasi dosloven prevod članka v nezaplenjenem listu Republika" z dne 3. julija t. 1. List je tiskan v cirilici, v srbskem jeziku in izhaja v Belgradu. Narodna banka in slovensko delavstvo. Kakšno časopisje si želi dr. Žerjav ? Živijo dr. Žerjav! Nekaj ljudi, ki so klicali „živijo narod", je policija aretirala. Pravni vestnik: Pod predsed- stvom dr. Žerjava je izdelala posebna komisija nov konkurzni red. To je remek-delo pravne vede. Sokolski vestnik: Najbolj navdušen sokol je g. dr. Žerjav. Prosveta: Dr. Žerjav je včeraj obiskal narodno gledališče. Gospodarstvo: Upravni svet x — banke je izvolil dr. Žerjava za svojega predsednika. Oglasi: Volite dr. Žerjava! — Naročajte in širite ..Avtonomista"! Uvodnik: Dr. Žerjav je najboljši, najpridnejši, najsposobnejši najagil-nejši, najlepši, najvnetejši itd. slovenski politik. Brzojavke: Nj. Veličanstvo kralj se je odpeljal z Bleda. — Dr. Žerjav je odšel na letovišče na Gorenjsko. Politične vesti. Dr. Žerjav je ubil klerikalnega zmaja. Živijo dr. Žerjav. Dnevne vesti: Dr. Žerjav zjutraj zajtrkuje, opoldne kosi, zvečer večerja. Ljubljanske novice: Navdušeno občinstvo je -riredilo snoči dr. Žerjavu. sijajno podoknico. Klicalo je: Dnevne vesti. Policija nas opozarja: Prejeli smo: Policijska direkcija v Ljubljani. Št. 14/67/Pr. Ljubljana, dne 7. julija 1924. Ravnateljstvu tiskarn v Ljubljani. Ker se je ob priliki posebnih izdaj različnih listov opazilo, da se je istočasno s predložitvijo obveznih izvodov pričelo tudi z razpečavanjem in razširjanjem listov, se Vas opozarja, da posebnih in izrednih izdaj ni smatrati perijodičnim tiskovinam in se vsled tega v smislu § 17. tiskovnega zakona sme pričeti z razpečavanjem posebnih izdaj časopisov pred potekom roka 24 ur šele s posebnim dovoljenjem državnega prav-dništva in policijske direkcije. Nezaplenjena belgrajska ..Politika" poroča:... (ruskim) caristom (v Belgradu) se je posrečilo spraviti v službo pri belgrajskem policijskem ravnateljstvu kot svojega zaupnika nekega Taraseviča. Ta Tarasevič je bil v Sibiriji navaden letnik. Ko pa je "rišel v Belgrad, je postal takoj v našem policijskem ravnateljstvu visok uradnik"... Zaradi zlorabe uradne oblasti nasproti nekemu od naše vlade same iz Prage v Belgrad poklicanemu Rusu je belgrajska policija sedaj tega Taraseviča zaprla. Da je bil Tarasevič glavni fabrikant raznih dokumentov" proti sovjetski Rusiji, je samoposebi umljivo. Vse to beremo v ..Politiki" z dne 6. julija t. 1. Prevratni elementi na Angleškem. Tudi na Angleškem imajo prevratne elemente. Enkrat se je pa le dogodil slučaj, da je tak prevratni element nekoliko preširoko odpiral usta, tako da ga je vzel s seboj policaj in ga pripeljal pred sodnika. Namreč pred1 angleškega sodnika, da ne bo kakšne pomote. Ko je sodnik slišal policajevo obtožbo, je vstal in razsodil tako: V Imenu njegovega Veličanstva Kralja! Angleška država je ali močna, ali pa nič. Ce je močna in zdrava, je ta človek tukaj ne bo podrl s svojim jezikom. Če je pa zrela za razpad, je ne bom rešil, če tega človeka obsodim. Zato obtoženca oproščam." — Angleška država stoji še danes in je jako bogata, močna in zdrava. Slovenec nima sreče. Iz česar sledi, da je dr. Žerjav največji Slovenec današnje dobe. Kako se jih otresajo. V nedeljo zvečer so streljali člani Orjune na železniški postaji v Podnartu. Poškodovan ni bil nihče. Z ozirom na ta dogodek piše „Jutro": „Divje streljanje na javnih prostorih in sploh roba orožja razun v silobranu — to ni nikomur dopustno in se ne sme ponavljati ... Dolžnost prizadete organizacije je, da brezobzirno napravi red ter kar najstožje obračuna z onimi člani, ki tako grdlo kršijo disciplino." — Država da vojaku orožje. Orožje mu da zato, da ga rabi v vojski. Kaj na bi rekli državi, ki bi obsodila vojaka, ker je streljal v vojsk' ker je torej rabil orožje za to. za kar ga je dobil? Po stari navadi. Proti „Orjuni“ kliče „Narod“ na pomoč — vlado. Naš minister vnanjih zadev dr. Ninčič se bo začel pogajati v Pragi z zastopnikom ruske sovjetske vlade. „Narod“ in „Jutro“ bosta pisala, da je postal naš vnanji minister „boljše-viški agent in veleizdajalec." Položaj v Belgradu. V Belgradu ^Upravljajo važne spremembe. Pašič m Pribičevič bosta baje izgubila vladno moč, do moči pa bo prišla koncentracijska vlada. Nova koncentracijska vlada „Naroda“ in „Jutra“ ne bo samo zaplenjala, ampak ustavila in tiskarne razlastila. Palača za ministre. Iz nezaple-njenega ..Slovenca" dne 8. julija... „G. Pašič, ki je na Bledu stanoval v vili „Zlatobor“, ki jo je vlada najela za ministre.. Dne 4. julija se je ob številni udeležbi zborničnih članov vršila rediia javna seja Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Sejo je otvoril zbornični predsednik g. Ivan Knez, ki je pozdravil navzoče, predvsem zastopnika oddelka ministrstva za trgovino in industrijo sekcijskega svetnika dr. Frana Rateja in upravnega svetnika Narodne banke dr. Karla Trillerja. V nadaljnem nagovoru se je spomnil dVeh za naše gospodarstvo velezaslužnih mož, ki sta letos preminula, to je ravnatelja Tehniške srednje šole in višjega šolskega nadzornika v Ljubljani vladnega svetnika g. Ivana Šubica ter vele-industrijca v Kranju g. Vinka Majdiča. Za tem je na prošnjo zbornice poročal upravni svetnik Narodne banke g. dr. Karel Triller o vprašanju kreditov pri Narodni banki za našo industrijo1, trgovino in obrt. Omenil je, da o kreditih Narodne banke odloča v izključni Instanci 12 članov upravnega odbora, ki prebivajo stalno v Beogradu, to je tako zvani ožji upravni odbor. Krediti so odvisni od finančnih in gospodarskih nazorov tega ožjega upravnega odbora in pa finančnega ministra. Za pomnožitev kreditov se predlaga pomnožitev novčaničnega obtoka in pa primerna valutacija zlatega zaklada Narodne banke. Finančni minister zavzema pri enem kakor drugem predlogu odklonilno stališče. Tozadevna kritika raznih naših prvih strokovnjakov je dokazala, da se naša zlata podloga lahko valutira po sedanji realni vrednosti, da se tako omogočijo Narodni banki znatna nova sredstva za kreditne potrebe ju-goslovenskega narodnega gospodarstva. Razen tega stoje v Belgradu tudi na stališču, da Slovenija ne potrebuje kreditov Narodne banke, ker je naše prebivalstvo po njihovem prepriča-njp tako gospodarsko dozorelo, da vla^a svoje prihranke v denarne zavode in da so torej naši zayodi prenapolnjeni z vložnimi kapitali, ki se lahko uporabijo v industriji in trgovini. Upravni odbor smatra Narodno banko za zavod, ki naj v prvi vrsti skrbi za vrednost naše valute, v drugi vrsti za sezonske cerealne izvoze, v tretji vrsti za kreditne potrebe našega gospodarstva, a v poslednji vrsti za industrijo in trgovino Sloveni- je. G. govornik omenja tudi, da se je na sejah upravnega odbora večkrat čulo, naj slovenska industrija v primeru delanezmožnosti enostavno proda podjetja inozemskemu kapitalu. V tej zvezi se očita slovenski indu-str::' in trgovini, da se je preveč razmahnila, zaradi česar ne more naprej. Narodna banka odklanja tudi lombardne kredite in s tem založbe bančnih papirjev, kar je po drugih državah čisto regularna pot do kreditov v veliki potrebi. Dalje navaja govornik, da izvira veliki naval na kredite Narodne banke iz visoke diskontne mere, ki jo zahtevajo privatni zavodi in pa nizka obrestna mera kreditov Narodne banke. V tem pogledu ne bo zboljšanja, dokler se zakonskim potom ne ustanove določene obrestne uzance naših denarnih zavodov in se primerno zniža visoka obrestna mera zasebnih denarnih zavodov. V Narodni banki prevladuje zanimanje za usodo in gibanje naše valute, vse drugo stona v ozadje. Pri banki je vloženih nad 200 prošenj za •'ovišanje kreditov, katerih rešitev se po govornikovem mnenju gotovo ne bo izvršila do konca leta. Narodna banka rajši vidi, da trpi celokupno naše gospodarstvo, kakor da bi odstopila od mer, ki jih smatra za potrebne za osiguranje vrednosti naše valute. Svoje poročilo je zaključil govornik z ugotovitvijo, da slovenskemu gospodarstvu od Narodne banke ni pričakovati zboljšanja sedanjega kreditnega položaja." * * * . - Tako se glasi poročilo „Jutra“ o tej važni seji Trgovske in obrtne -zbornice (dne 5. julija). Poročila o delovanju Narodne banke ni sestavil kakšen ..prevraten element", ampak dr. Karl Triller. Kaj pomeni to poročilo za slovenske delavce? Dr. Triller je rekel, naj slovenska industrija ne računa na kredite pri Narodni banki. Slovenska industrija je torej prisiljena, da dela s privatnim kapitalom, ki danes za-hte silno visoke obresti. Visoke obresti pa onemogočajo konkurenco s tujimi porizvodi in posledica tega je že, oziroma še bo, da bo doživelo slovensko delavstvo še hujšo brezposelnost kot jo preživlja danes. Drugače pa je z industrijo v Srbiji. Industrija v Srbiji dobiva kreditov od Narodne banke kolikor jih hoče. Zato bi se industrija v Srbiji Od slej se razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi s FRANČKOV: kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno iztl-čejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: iir vFranck« in »kavni mlinček«. »Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti in tečnosti. IVAN JAK IN SIN Ljubljana, Gosposvetska, cesta 2. Šivalni etroji z 10 - letno garancijo I Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena leta 1867. Vezenje poučuje brezplačno. Pisalni stroji „Adler‘‘ in „Urania“* Kolesa iz prvih tovarn: Diirkopp, Styria Waffenrad. Cenile zastonj in _______fnanko! Stran 4. »A V T O N -----------------rt- O M I S T« Štev. 29. prav lepo razvijala, če bi imela na razpolago dovolj spretnih delavcev. Teh°jpk tafri'doli ni. Zato bo skoro gorovo' nastopilo izseljevanje slovenskih delavcev v Srbijo. Slovenija bo ostala pusta in prazna, kakor je bil Sftet takrat, ko je začel Bog ustvarjati zemljo. Vrednost dinarja. Dinar se je zadtiji čas nekaj popravil. Za 100 dinarjev se dobi v Švici zopet okoli 6 frankov 70 centimov. Ta dvig je baje’ posledica posojila, ki ga je dala naši vladi Anglija. Posojilo znaša ,300.000 angl. funtov. Ko bo izposojenih funtov konec, bodo pa funti zopet nekoliko dražji. Trg z jajci. Izvoz še nadalje uspeva. Zaradi precejšnjega povpraševanja s6 nakupne cenfe na deželi poskočile na okrog 1.50 Din. Ceneje se dobijo le redkokje. Na čvrstost deri vpliva tudi zaposlenost kmetov pri' žetvi, zaradi česar so dovozi mali. Tajca gredo v glavnem v Švico in Nemčijo, odnosno iž Švice dalje v dh^e držaVč. Za londonski trg naše cene ne konveHirajd. Živinski ,sejm v Maribora Cene: Debeli voli 13—i3.50 dinatjev za kilo žive teže, pojdebeli voli 11 do 12.50 dinarjev. Krave 9.75 do 11.25 dinarjev. Mlada živina 10 do 14 dinarjev. IZDAJA LJUBLJANSKA ORGANIZACIJA SLOVENSKIH AVTONOMISTOV. Odgovorni urednik Drago Brozovič, Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani. THE REX CO LJUBLJANA, GRADIŠČE lO. Telefon Itev. 268. IVJbolJšI pisalni, r *mno-fcevalnl ln kopirni stroji. VSE PISARNIŠKE POTREBŠČINE. LJUBLJANA tr.y ^r.rCT --r Edini tihi pisalni stroj L C. O -»Vi l n Mod. S, brez najmanjšega ropota. Zastopstvo: LlIDOVIK BARAGA qui>l)ana, Selenburgova idica 6.(1. * Nakup gozdov,dook, tramov Mi dl*v. Zaloga trboveljskega premoga in drv. Prodaja na debelo in drobno. - Plačljivo tudi na obroke. DRUŽBA ILIRIJA Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Telefon štev. 220. FR. SLOlfNIK LJUBLJANA) Stari trg 2. priporoča po najnižjih cenah svojo zalogo izgotovljenih oblek in manufakture. Obleke po meri se točno Izvršujejo. ILIRSKA POSOJILNICA .Ljubljana, Kralja Petra trg 8/1. spr^ema hranilne vloge po 8%-Večje ln stalne vloge do 12 %• Antikvarijat, knjigarna HINKO SEVAft Ljubljana, Stari trg 34 kupuje in prodaja različne knjige v vseh jezikih po ugodnih cenah. rr Ljubljana, Selenburgova ul. 1 trgovina čevljev in špecijalna tvrdka za ortopedična in ana-tomična obuvala sprejeifia vsa naročila po meri fr popravila. ' rt • MBRAKL barve, mastila, lake, kit emajle, kistove (čopiče) in zajamčeno čisti firnoš najboljše kakovosti nudi Medič - Zanki družba z p. z. Maribor, Ljubljana, Novi Sad, podružnica. centrala. skladišče. Tovarne: Ljubljana - Medvode. ! Trgovska banka d. d,, I Maribor, Novo mesto, 1 Rakek, Slovenjgradee, ■ Slovenska Bistrica I BI Meia-Dravogr., podružnice. I ®e»t» 4- O lastni stavili) f ekspoziture. I i 1 KAPITAL- IM REZERVE DIN 18,800.000.- > I ■ Mije vse bančne posli najtočneje ln uajhulantneji. Brzojavil Trgovska Telefoni■ 138, 146, 458 I m Zadružna banica V Ljubljani Brzojavi: Zadrubanka. Aleksandrova cesta štev- 5, Vplačani kapital Din 3,ooo.ooo. Izvršuje vse bančne posle na|toCr|e|e Irt tiaJKulantneJe Telefop Štev. 367. Prva žeh|jarska In železoobrtna zadruga ¥ Kropi in Kamni gorici. Pisma: Žebljapska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke; Zadruga Kropa, — Telefon interurban i Podnart številka 2. Žeblji za normalne in ozkotirne železnice. Žeblji, za ladje, črni alj pocinkani. Žeblji za zgradbe, les itd. Žeblji za čevlje. Spojke za odre in prage. Spojite z« ladje in splave. Železne brane> Zobje za brane. Kljuke ^a podobe, zid, eevi, žlebove itd. lfijakl z maticami. Podložne pločiee. Matice. Zakovice za teniferje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd. Vijačni čepi. Verige. Vsi v našo stroko spadajoči železni izdelki po vzorcih in rizbab najceneje. I ki str o v. ceniki na razpolago.