sjjwSttce NO, 167 eriška Domovina H'/l/l E MI M IH— H OIW1C IN SPIRIT AOC ONLY CLEVELAND i, 0., THURSDAY MORNING, AUGUST 11, 1949 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER LETO LL-VOL. U. VESTI IZ SLOVENIJE ' NEKAJ IZVLEČKOV IZ Pl- druge pa rastejo kot gobe po de-Sl^A: — Gorja se pri nas pre- žju, ker kmetje ne morejo pla-liva grozno, da se čudimo, da čati visokih davkov, ki presega-nam ljubi Bog že sonce da, da nam sije in nas ogreva. Svoboda je bila, ali danes je ni več, povsod samo sila in pritisk. Zapori se stalno polnijo. Prisilna dela, robije itd. to je na dnevnem redu. Grozote, ki se vrše po taboriščih daleko presegajo one, ki so jih delali Nemci. Puška, diktat, grožnje, spolne bolezni, in razne druge kuge, to so< stvari, katerih je v izobilju. Splošno stanje obupno, hrana obupna, v porodnišnici dobe: >4kg koruznega kruha na dan, kavo brez vsega, za kosilo zelje ali kislo repo, zvečer pa fižol ali ješprenj. To je vse in ob tej hrani čakajo matere novorojenčke. • Za vse je "preskrbljeno,” ali ko moraš uživat je obupno. Veliko ljudi je že izgubilo svoje hi. še, kakor tudi vse ostalo premoženje. Starčki si ne vedo kako pomagati. Penzijoniste so pognali na kmete, da se tam sami preživljajo. Mnogo doktorjev, profesorjev itd. so izgnali iz hiš in nimajo vež prestopa črez svoj lastni prag. Vsaka beseda, re-, je gola laž, vse jo tudi 100,000 dinarjev. Po mestih pa so ljudje lačni. Kruh večinoma koruzni in še tega malo. Masti sploh zelo, zelo malo. Za mast je potrebno čakati v vrstah po cele ure, ko pa prideš na vrsto zveš, da jo je zmanjkalo. Zdravniški pregledi so ugotovili 70% otrok bolnih na TBC, vsako leto več. Kako je pod temi pogoji napredek mogoč. Prešuštvo, spolne bolezni, nezakonski otroci, tega je toliko/ da zgodovina ne pomni kaj takega. Inteligence prave že sko-ro ni, gospodarstvo propada a rešitve ni od nikoder. Kam plo-vemo? Hudo je bilo pri nas, ko na3 je tlačil tujec, ako te pa lastni brat tepe, se mora pač gabiti vsakemu do dna duše. Nekatere žene so prodale že vse kar imajo, da morejo poslati svojim možem v zapore kak paket. Taka je pri nas svoboda in novi red..'.. Cleveland Grozne posledice potresa v Ecuadorju Hrib se je odpri in zasul dve mesti — Nastalo je novo jezero Quitto, Ecuador. — Nesrečna ecuadorska država še nima miru pred potresi. Nov hud sunek potresa je bil v južnem delu dežele, ki je vsled elementarne nesreče vsa v neredu. Indijanske kolone so napadle vozove Rdečega Križa in drugih pomožnih organizacij, ki so hitele v ponesrečene pokrajine. Vojaške edi-nice in policija so dobile naročilo, da naj brez vprašanja streljajo v roparje in tatove, ki se zbirajo na ruševinah in v trumah prihajajo v porušena mesta. Porušena so mesta Ambato, Pelileo, Quero, Paillitas. Porušenih je nad 50 vasi. Pojavili so se novi žvepleni vrelci, celi hribi so se sesedli in razklali, v mnogih podzemnih rovih hrumi in bobni, kot da je “tr*- Rudno bogastvo Jugoslavije V poglavju: "Verujem v Enega Boga” imario v tej knjigi prikazani dve veri, ki danes de- Jugoslavija je lita svet v tabor človekoljubja in ljubezni in tabor satanizma in pogube. Značjlen odlomek te slike je tale: | Verujem v Boga psalmistov, ne v božanstvo snovi in materijalistov Marksa in Engetea z zapada, oznanjajoia snov rasti in razpada, Odpora in Napada in nove sinteze Verujem v Boga stare zaveze, V Boga Ljubezni in Jeze, V BOGA OČETA. Zametujem vs roj. da hodi gor in dol ob ruski meji Pu!st Cari Ave. Rojena In pregleduje, kaj da'se godi v Rusiji. Druge nesreče' ni bilo, pravi Douglas. S sinom sta bila tudi v avdi-jenci pri papežu Piju in Douglas je prisostvoval tudi izredni seji najvišjega sodišča nove države naprave in se bodo vse operacije v lukah izvrševale prehodno izključno v režiji javne uprave. Zasebne kompanije bodo sodelo- vale. s. ■ • * WASHINGTON, D. C. — Levičarji protestirajo proti imenovanju generalnega odvetnika Tom Clariia za vrhovnega sodnika. Komunistična stranka in nekatere organizacije, ki jih je Clark označil kot subverzivne, zahtevajo naj senat ne odobri Clarkovega imenovanja. Proti Clarku se bori tudi progresivna stranka. * « ♦ LONDON, ANGLIJA. — Anglija je kupila v Sovjetski Rusiji 2,700,000 kubičnih čevljev stavbenega lesa. • • * STRASSBOURG, FRANCIJA. — Edward Herriot je v otvo- ;ie bila v vasi Lipovec pri Ribnici in ob smrti 55 let stara. V Ameriko je prišla pred 29 leti Zapušča soproga Antona, hčere Mary Goesano, Anne Wiegand in Caterine ter sestro Frances Ambrožič. V Kanadi ima brata Frank Pust. Bila je članica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ, Sv. Ane št. 4 SDZ. Pogreb bo v soboto ob 8:46 zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev siv. Vida, kjer bo pogrebna sv. maša ob 9. uri. Pokopana bo v družinski grobnici na pokopališču Kalvarija. Poizvedovalni kolKek Anton Eržen išče svoje sorodnike in znance. On je iz Gorenje vasi nad Škofjo Loko. Rekli so mu mutaste Neže sin. Posebno bi rad zvedel za svojega soseda iz mladih let Antona Oblaka iz Gorenje vasi št. 20 in Angelo Rojc iz Beričevega. če kdo more naj javi naslove na Ante Eržen, Lager Trofaiach, B. 72, Z. 4, bei Leoben, Oesterreich. • • • Amalija Cilenšek, Podvrh št. ritveni seji evropskega začasnega parlamenta izjavil visoko spo- 4> ^ Brasjov bi štovanje Winstonu Churchillu a obenem povdaril, da Francija ne more sprejeti njegove zahteve, da naj tudi Nemčija bo sprejeta v zapadno-evropsko zvezo. Francija smatra, da Nemčija ne more postati članica zapadno-evropske zveze vse dotlej dokler ne bo dokazala, da je opustila vse svoje dosedanje namere po nad-vladanju in napadanju sosedov, dokler ne bo dokazala, da je zavrgla metode sile. Pri seji je navzoč 101 delegat 12 držav zapad ne Evrope. rada zvedela za naslove svojih dveh sester. Za eno ve, da se zdaj piše po možu Gaida in da prebiva nekje v Newark, N. Y. Naj se oglasita na gornji naslov, ali pa če kdo ve za njun naslov, je prošen, da ji sporoči Ameriška Domovina i7lTa a a pi ictaIv1! i nit*! i (JAMES DEBEVEC, Editor) illl Sl Cklr An. HEndenon 0628 Cleveland 1 Ohio _________PuMUhod dally exxoopt Baturdaya, Sundays ud Holiday« 5 Z august SUN MON m wn> TOU f«l 12 3 4 78 9 10 h n 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 P 31 NAROČNINA Za Zed. države *8.50 na leto; ca pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.60. SUBSCRIPTION RATES United State* $8210 per pew; $6.00 for 6 month*; $8.00 far 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.60 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th 1806. at the Poat OKloe at Cleveland, Ohio, |iT|^M‘ tho Act of March 3rd 1879. No. 167 Thurs., Aug. 11,1949 Vesnke beltinske obline V Novinaj od julija 28. smo opisali tri vesnice beltinske občine: Beltince, Bratonce i Dokležovje. Ostanejo ešče tri. To so: Gančani, Ižakovci i Lipovci. Gančani imajo 190 hiž i 1100 prebivalcov ob cesti, štera vodi iz Beltinec v Renkovec, 2Vž km severno od Beltinec. Gančani imajo školo že od leta 1876. Pred vojakov' so imeli gasilsko društvo, knjižnico i godbo. Že od nekdaj je znano, ka v Gančani delajo lagve i kadi. Poleg sadovnoga drevja je v okolici tudi dosta akacij. V starom časi so Gančani dosta trpeli pred Turki i Kruci. Mimo Gančaii je pelala v srednjem veki pot, po šteroj je korakala turška vojska. Po domače pravijo toj poti Namet. Ižakovci ležijo južno od Beltinec ob Muri. Tam je 120 hiž i 800 prebivalcov. Prebivalci so sami kmetje. Poleg polja imajo sadovnjake i vsefele drevje. V Ižakovcaj pridelajo dosta meda. V Muri lovijo ribe, na Muri pa plavajo znameniti “Kocljevi” mlini na kamen pa tudi z valjarji. Na marofi i “pod Osredkom” so pred leti slučajno izkopali opeko, falate obdelanij skal starinskih zgradb. V zgodovini so Ižakovce obiskali ne samo Turki, liki tudi betegi i kobilice. Leta 1848 je bila pri Ižakovcaj bitka med madžarskov i Jelačičovov vojskov. Leta 1919 poleti je torjanski rojak Viljem Tkalec proglase neodvisno Mursko Krajino (neodvisno Prekmurje) I se postavo proti komunistični vojski madžarskoga Bela Kuna Na polji med Ižakovci, Bratonci, Beltinci, Gančani i Ivanci je prišlo do oštri bojov, v šterij je domača prekmurska vojska Ohio in sicer v nedeljo 14. avgusta. Vsi člani ste prijazno vabljeni, da se gotovo udeležite. Za vse člane bo servirano kosilo od 1. do 4. ure popoldne. Kakor navadno, tudi sedaj vabimo vse naše prijatelje, da pridete in se z nami razveselite v prosti naravi. Za ples bo igrala dobra godba. Ker je to drugi zlet kluba, zato glejmo, da ga tudi z dobro voljo završimo. Vas vse prijazno vabi, Odbor. Odmevi iz Jugoslavije “Svobode” je danes v Jugoslaviji toliko, da jo je ljudstvo že do kraja naveličano. Posebno kmetje je ne morejo več prenašati. Nekdaj so se spomladi založili s svinjami, da so jih do jeseni zredili in prodali, "Danes morajo oddajati pred poletjem — takrat, kadar zapove oblastyp. Prošnje se ne upoštevajo; vsak gospodar jih mara še sam peljati na zadrugo. Prav tako je z živino in z drugimi pridelki. Ljudje jokajo na glas ter so vsi obupani, ker jim vse poberejo. Kdor si bo hotel ponovno nabaviti kako žival, ta jo bo moral kupiti pri zadrugi za visoko ceno. Dobiček ima seveda zmagala. Premagana je bila kesneje pri Krogi. država. Vsak, kdor ima le količkaj razuma, ve, da je poleti *! ..........J na kmetih mnogo dela. Okopavanje, košnja, žetev zahteva krepkih rok, da urno opravijo, kadar je lepo vreme. Danes mora mladina ob največjem delu daleč proč od doma. Moški sekajo les, ženske pa žagajo in belijo hlode. Tako se vračamo nazaj v davne čase: v zadruge kakor stari Slovani, hodimo na tlako in oddajamo visoko desetino kakor naši predniki pod graščinskim jarmom. Seveda vse za državo po komunističnih načrtih, poti pa vodijo v kolhoze. Razmere, kakršne so danes v Jugoslaviji, sličijo peklenskim mukam. Ljudje smo kakor živina, katero zaprežeš in poženeš z bičem. Oni, ki so nas pahnili v pogubo, se zdaj na vse kriplje branijo komunizma, nam pa ne morejo pomagati. Bridko nam je pri srcu, ko gledamo, kako se razva- ...................družine.__________ se ji jokajo krave. "Oni; Al PA NE Tudi midva sva med srečnimi Lipovci ležijo severozapadno ne deleč od Beltinec. Imajo 170 hiž i skoro 900 prebivalcov. Ljudsko školo imajo Lipovci od leta 1894. Pred vojskov je bila tu tudi kmetijska nadaljevalna škola. Zvekšega so Lipovčari kmetje. Imajo lepa polja i donosne sadovnjake. Tudi platno so tkali do zadnjih let. Rimska cesta, ki je peljala skozi Gančane, je šla tudi mimo Lipovec i so ešče dnesden spomini na njo i ji pravijo “katoan-ska” (vojaška) pot. “Tabor” spomina na turške čase. Dosta Lipovčarov je bilo leta 1919 v Tkalčevi narodni vojski, potlej pa tudi pri prekmurski legiji, štera je pomagala zasesti Prekmurje. PREKMURKA MISIJONARKA NA NA KITAJSKEM I pošli Mi tuje !jov (Frmžeija. poSiljata lepe pozdrave od tam, Mr. August Kollander odpo-Med pot- ki so si jo priborili, so nam jo trobili v ušesa, dokler so se klatili po gozdovih ; brž ob prevratu, ko so prišli s pomočjo zaveznikov na površje, pa so dokazali, kako nesramno so nas imeli za norca. Pobrali so nam ure, prstane in obleko, pa tudi druge predmete, katere še do danes niso vrnili. Obdržali so jih v potrdilo “enakosti,” mi pa za nadomestek lahko napravimo sončne ure. Pa saj je danes tako vse “ljudsko.” V resnici pa ljudstvo nima nobene besede. “Ljudske” so zadruge, kadar je treba oddajati; ko pa pride blago, tedaj si ga razdelijo med seboj partijci, ki so pri koritu. Taki ljudje si lahko marsikaj privoščijo in uporabljajo, kar je navadnemu zemljanu prepovedano. Mnogi se šopirijo v udobnih, zaplenjenih stanovanjih, medtem ko se izgnanci potikajo po mračnih beznicah in prodajajo še tisto, kar so skrivoma odnesli, da od lakote ne poginejo. Titov dvor je tako elegantno opremljen, da prekaša razkošje prejšnjih vladarjev. Občutna je razlika med plačami; delavci se obupno grabijo za glavo ob zavesti, kako grozovito so jih “nasama- rili.’ , Rojaki! Take so razmere v deželi “rdečega sonca. Pravica se je umaknila krivici, ljudstvo mora molčati in trpeti. Ako ste tamkaj včasih malo nejevoljni, tedaj lahko poza-bavljate ter se pošalite po časopisih. Pa poskusite pri nas. Boste odstranjeni in nihče ne bo vedel, kam ste izginili, še vprašati ne bomo smeli po vas, ker to bi že pomenilo, da nam pokažejo pot za vami. Pa še tole si zapomnite, kar je rekel nedavno ugleden možakar: “boljša je najslabša demokracija kot najboljša diktatura.’ To potrjuje dejstvo, da se v demokratskih pasih Evrope nahaja še vedno okrog 700,-000 beguncev. In zmeraj še prihajajo čez mejo; kdor le more, uide, da se reši pekla. Celo komunisti že bežijo. Komunisti v demokratskih državah imajo se,veda še vedno dolge jezike in javkajo, ker lahko delajo zgago. V Rusiji bi jih bili že zdavnaj zaprli ali poslali v Sibirijo, zato nikomur ne pride na misel, da bi jo popihal čez mejo v “rdeča nebesa.” Nekdo, ki se je vrnil iz ruskega ujetništva, pripoveduje: “Trpljenje ubogega ljudstva se ne da opisati. Dan na dan so oblegale naša taborišča trume siromakov in prosile kruha.” In tako je tudi v Jugoslaviji. • —— Tja dol na to laško stran... Tja dol, tja dol, tja na to laško stran .. -Takojtdaj j>o- jejo potihem v svojih srcih nesrečni državljani FLRJ. Beg če;z mejo je postal prava kuga. OZNA ali UDBA je zdaj organizirala posebno špijonsko službo. Špijoni vohajo okoli, kdo ima kake žele ali namene, da bi se rešil “svobode.” Tedaj gredo k njemu in se mu začno ponujati, da ga varno prepeljejo čez mejo tako in tako in tako. Na določen večer se begunci zberejo in špijon jih pelje, pelje, pelje .. . in jih pripelje pre,d bunker obmejne straže; nato stopi v stran in da ukaz, naj streljajo. Oglasi se mitra in begunci so rešeni vseh zemeljskih težav. Tako so sredi julija pri Krvavem potoku ubili štiri osebe; med njimi je bila mati, ki je držala na rokah majhno dete. Tudi otrok je dobil strel v obraz, toda ne smrten. Ljudje sodijo, da je bil najbrž kar živ pokopan, kajti navada je pobite osebe brž na licu mesta zakopati kakor mrhovino. jutri v Trst, Av-oMKe tudi sestro Agues Zadravec, od Lipe. Sestra Agnes je bila v samostani v Studenicah pri Ma-ribori, kde jelbilo več prekmur-skij Slovenk. Med bojnov je bila pregnana na Hrvatsko, od tam pa prišla v samostan na j užnom Bavarskem. Mr. Kol-landri želimo srečno pot i naj sporoči naši rojakinji pozdrave američkij rojakov. Društvo P. Srca Jezušovoga (SDZ 55) je zadnje me tijed-ne opet naraslo za več članov. Zadnjiva sta se pridružila dva mlada Casara. V Kanadi (Montreal, Que.) so obiskali to poletje Mr. i Mrs. Frank Čeh, sin Frank, liči Ann zet John svoje sorodnike, t. j. družino špilak John. Za špilakove i za vse naše rojake v Montreali je bio obisk velko veselje, špilakovi so obečali, ka v doglednom časi povrnejo te obisk i pridejo v Cleveland. Mr. špilak je brezoviški rojak, Mrs. špilak je pa iz Čerenso-vec. Mr. špilak je prišel v Kanado 1. 1928. Živi v lepom svojem domi. STARI KRAJ Mlačva je minola. Ve ne bi bila tak slaba, samo ka je pri vsakšem mlatilom mašini i na vsakšem gumli že stao komunistični zapisnikar. Vse ka se je namlatilo, so včasi odpelali. Nahali so za domače samo po 150 kg na ednoga človeka. Druga leta se je dalo poleg tej 160 kg ešče skrma kaj ohra- j niti doma, zdaj je pa to nemo- S Kitajskoga čujemo zadnja Nemčija, lea vsikdar bole žalostne novice, kak komunisti ovsajajo to deželo i preganjajo misijonarje i misijonarke. Na j užnom Ktajskom, kde so ešče ne komunisti prek vzeli oblasti, je predstojnik velke misijonske pokrajine prekmurski salezijn-skl rojak Monsignor Jožef Ke-rec. V mjpgovoj misijonsko j pokrajini imajo tudi katoliško bolnišnico, v šteroj delajo sestre šolske sestre kak so imele svojo materno hižo v Slovenski Bistrici na Štajerskom. Pri tej sestraj je dosta Prekmurk, ar -so te sestre imele v sadnjij tresefi letaj v P^ekmiurj več škol. Lets je prša v imenovano' bolnišnico na Kitajskom prekmurska slovenska sestra Jožefa Kerec, rojena v Prosečki vesi. Monsignor Kerec so njeni stric. Znabiti ji je ravno to dalo željo, ka bi šla v kitajsko misijone^ Njena želja se je letos spunila. Sestra Jožefa je dbilia redovni gvant leta 1941. Leto pokesneje je napravile zaobljube v Ljublajni, ar so sestre bile pregnane od Hitlera iz Štajerske i so se naselile Ljubljani. Že tisto leto je zaprosila, če bi jo poslali v misi-ojne. Pa je mogla najprle Francijeo, kde imajo te šolske sestre več svoji j hiž. Sestra Jožefa je bila v Franciji jako betežna i že so mislili, ka ne pre-stalne žmetne operacije. Več dni je kak visela med življenjem i smrtjov. Kda je postala boljša, so jo poslali v južno Francu- sko i tam se si je zdravje do- . .......... bro poprapvila i dobila je do- |gože- ®ete» J" zvolo, ka Odide na Kitajsko, »‘odnehaa Dneva 14. marca sta dptovale Girard, O. — Tudi midva sva med srečnimi begunci, ki so že dospeli v svodno Ameriko. V srečo si. lahko štejeva, da se moreva zahvaliti vsem tistim, ki so nama pripomogli, da sva bila rešena begunskega trpljenja. Najprej se morava zahvaliti Katoliški Ligi, ker ona je bila prva, ki je veliko storila za nas begunce in najbrže brez njene pomoči bi ne bili nikdar tako srečni, da bi bili prišli sem v Ameriko. s Drugič najina zahvala velja Dr. Kreku, ki je tudi veliko storil za nas in tudi še kar naprej dela za begunce, kateri še niso rešeni. Prav lepa hvala Dr. Menšolu, ki nam je tudi pripomogel, da sva bila prej rešena begunstva. Ko sva dospela sem v Youngstown, so naju že čakali na kolodvoru najina teta in stric John Anžiček, njih sosedje g. Dolčič in njegova družina. Prišli so kar z dvema avtomobili pričakat naju na postajo. Nisva mislila ali pričakovala, da so tu v Ameriki naši rojaki tako gostoljubni, kajti sprejem je bil res prisrčen. S tem presenečenjem so nama dokazali, da imajo res srce tudi za begunce. Najina dolžnost je, da se za slovesnost, ki je bila prirejena 24. julija nama, v imenu vseh navzočih beguncev zahvaliva prvi vrsti Mrs. Zore in Lužar za ves njih trud. Zahvaliva pa se tudi vsem ostalim, ki so ha kakršen koli način prispevali k tej slovesnosti. Naj vam vsem dobri Bog stotero povrne, če pa nama Bog da srečo in priliko, bova skušala na kakršen koli na. čin vsaj delno povrniti. Tudi midva sva imela dom, ki sva ga pa morala zapustiti. Z ibegom sva si rešila le gold življenje in kakor na tisoče drugih Slovencev, sva tudi midva našla zavetje na tujih tleh. Zato pa čutiva dolžnost, da se zahvaliva na tem mestu teti Johani Krumberger in sinovom1, ki živijo v Racine,-Wis., ki so nama pomagali s paketi in tolažilnimi besedami. Naj večja (zahvala pa gre stricu teti Mr. in Mrs. John Anžiček za njiju požrtvovalnost in ljubezen, ki sta jo nama izkaiaova-la ves čas begunstva in končno nama preskrbela novo domovino in varno zavetje pod njihovo streho. Saj skrbita za naju kot za lastna otroka. Naj jim Bog tisočero povme s svojim blagoslovom. Stanley in Jennie Selak. Kakor me je tisti kovčeg zanašal tam po lesenem pločniku v Regini, bi kak zloben človek naglo uganil, da sem se ga že kar dopoldne nasekal in morda bi me celo pomiloval, ker sem bil še dosti čedno oblečen, pa da ne vem, kdaj je mera polna in koliko ga Bmem brez šlfode spiti. Pa nisem tisti dan drugega videl v sebi kot tistih nekaj šale kofe-ta v Winnipegu in en cel vroč paj. Zato ni bilo nič čudnega, ako sem včasih stopil za kovče-gom, ki je silil pod cestc^ da sem ga moral s silo zvleči nazaj na pločnik. Skoro na smeh mi je šlo, ko sem se spomnil, da so naši zlati slovenski fantje nekako tako ajnrikali, samo da so to pripovedovali sebi in vsemu svetu z ukanjem, petjem in tudi s takimi glasovi, za katere se ni prav vedelo, kakšnega izvira da so, človeškega ne, bi sodil. Precej časa naju je vzelo s ku-frčkom, da sva se pririnila po lesenem hodniku in dokaj zapuščeni cesti do velikega poslopja, od katerega je daleč naokrog prihajal tak vonj, da sem takoj uganil, da je to javni hlev, kjer farmarji spravljajo svoje vprege, jih nakrmijo in napojijo, pa zopet oddrdrajo z njimi domov. Lastnik je imel tudi svoje konje, katere si lahko dobil naposodo za en dan z kolesljem vred za gotovo odškodnino. (Veliko leseno poslopje je kazalo, da gre dokaj konj tukaj pod streho. Jih je tudi moralo biti precej “na kosilu,” kajti zunaj je stalo vse polno praznih voz. Prišel sem pred hlev ravno v času, ko ni bilo nikogar zunaj. Srce ji je ukradel s predstojnico iz Francije i po štirinajstdnevnom potovanji po zraki so srečno prišle na svoje mesto. — Našoj mladoj sloven' misijonarki želimo pri nje-nom misijonskem deli trdnoga zdravje i obilo božega blagoslova. CLEVELAND Bridgeport i svoje prijatelje tam sta obiskala Mr. i Mr.s Joe Sinček (E. 40). Vsem bralcem Ona (jokaje): Gospod sodnik, ta — ta mi je ukradel srce . . Sodnik: “Ali ste sedaj brez njega?” Ona: “Nisem — amtpak —” Sodnik: “Torej, zakaj ga dolžite tatvine? Za to ni paragrafa.' Ona: “On — on se je igral z mojim srcem in se je vnelo in — oh — počilo mi bo . . Sodnik: “To je pa druga 'zadeva. (Tožencu): “Gospod! Vi ..... ' ste se igrali z rečjo, ki se vna- Cleveland, O. Tem potom me> še ceIo rtapoii _ to Pa naznanjamo vsem članom in spada pod paragraf. Kazen: Svinje ginejo. Pa se tolažijo, ka če bi živo ostalo, bi zvekšega itak morali na državo dati. Vabilo na det kluba “Ljubljana” članicam, da bo naš klub imel dosmrtni zakon.” zlet na prijazno Zgončevo far-, Oa: “Ali bi se dala kazen mo na Eddy Rd. v Wickliffe, gpremeniti r globo?” da bi se mu predstavil, da sem Grmkov Japček z Meniiije, da je doma vse zdravo in da mi je Btažonove Mica naročila, naj pozdravim po Kandi vse po vrsti. Morda bi res kaj takega govoril, če bi bil malo drugačne volje. Kakor sem bil pa ravno takrat, ko sem stal tam pred konjskim hotelom, mi pa res ni bilo za debate. Po glavi mi je samo rojila skrb, kam bi stopil, da bi se naglo preoblekel. Tisti znanec z ladje me je tako oplašil, ko mi je namignil, da smo prinesli v Kanado neko domačo živino, ki se je povsod branijo, da se mi je zdelo, da vse gomazi po meni. Najbolj sem se bal, da bi mi živali, če so bile kakšne posebno velike sorte, kovčega ne odnesle. Stopil sem v temačno poslopje, kjer je kar mrgolelo konj. Sem in tje je bil kak moški, ki si je dal opraviti pri mrhah. Nihče se ni zmenil zame, prav toliko kot če bi bil jaz ena izmed tistih stvari, ki jih konji odlagajo po zavžiti detelji. Pogledam na vse strani in ob desni steni vidim pripravne stopnice, ki so vodile v gornje nadstropje, kjer je bilo spravljeno seno. Svetopisemski Jakob, morda je ravno moj patron, ni imel v sanjah lepše lojtre, kakor se je meni nudila tam ob steni ter me vabila, naj se skobacam gor v »seno in naglo opravim, kar je tako potrebno. Prijatelj, ne sodi prenaglo, ampak počakaj, da po. vem do konca... Dvakrat sem stopil, pa sem bil gor v senu. Zrinil sem se v kot, da me ne W kdo takoj zagledal, če bi ga nos prinesel sem gor in naglo zmetal obleko s sebe. Najprej gornjo obleko, ki sem jo lepo zložil, potem pa spodnje perilo. Tega sem začel obračati na vse strani, da bi se prepričal, kako je kaj s tisto domačo živino. Dolgo sem brskal n. • »ka . . da bi je bil vsak berač vesel. Ko sem jo dobro začopatil, sem gledal okrog sebe, kam bi ž njo. če bi imel kakšno škatljico pri sebi, bi jo spravil, da bi jo kazal ljudem, ki ne verjamem, da so še videli tako prikazen drugače, kot v kakšnem zverinjaku. Res nisem vedel kam bi ž njo, zato sem zavihtel z roko in vrgel fletno živalico doli v hlev med konje. Videl sem, kako je ena izmed mrh visoko poskočila in sunila z zadnjo premo od sebe. Najbrže je moja žival priletela ravno na tistega konja. Kaj vem, kako se ji je potem godilo po Kanadi, nisem se več brigal zanjo. Nisem naprej pregledoval perila. Ugotovil sem, da sem prišel v veseli druščini sem in sklenil, da bom vse perilo kar tukaj pustil, ker nisem verjel, da sem pobral samo eno. Zakopal sem vse svoje spodnje perilo globoko v seno, vzel iz kovčega sveže in šel ves kot prerojen dol po stopnicah v hlev in ven na prosto. Prileglo bi se mi bilo, če bi se bil tudi kje okopal, pa kje naj se? Ali mar v koritu, kjer so napajali konjske mrhe? Bil sem kot prerojen v svežem perilu, kot otroče, ki ga zavijejo v suhe plenice. Postavil sem kovčeg ob steno in se vsedel nanj. No, sedaj naj se pa kar vrstijo kanadski delodajalci pred menoj. Kdor bo več ponudil, tisti me bo dobil. To se pravi, kar se tiče dela bom bolj z malim zadovoljen, dokler se ne privadim. Prav radoveden sem bil, kdo me bo vprašal in kam me bodo odpelja. li. Zdel sem se samemu sebi kot živina, ki jo pripeljajo v semenj, potem pa glihajo za dobro ceno. Malo me je skrbelo, kaj bo in kaj bom počel če se bodo začeli trgati zame kanadski gospodarji. Kaj bom vedel, ki sem tujec tukaj, kje bi bilo boljše in kateremu naj se udinjam, da bo prav za oba, posebno pa zame. Bomo pa prihodnjič videli, kako je bilo z najemanjem moje delovne sile. V neki prijazni vasici na Gorenjskem stoji ob poti znamenje Marije Magdalene, spokornike. Kapelica je Mia Židana pred kakimi 600 lelti in doslej ni ovirala prometa. Tudi v bodoče ni nevarnosti, 'ker so jim talko 'že vse odpeljali. Pač pa je ‘‘modernim tovarišem” na poti kip vaške zavetnice ter so zahtevali, da ga morajo odstraniti. Ukazu so morali ugoditi, ker bi v nasprotnem primeru lahko sledila smrtna, kazen. — Znamenje pa ni ostalo prazno dolgo časa; nekdo ga je za šalo “okrasil” s Titovo (podobo. Vaščani so postajali pred kape. lico in zbijali šale. “Presneto so jo dobro zadeli,” je omenil vaški šaljivec. !*Namesto Marije Magdalene, ki je bila poprej velika grešnica, so nam dali Tita, največjega grešnika Jugoslavije.” — “No, no, take primere. .. ” ga je posvarila onga-va Katra. “Svetnica se je vendar spokorila.” — “Saj se bo Trto .tudi še spokoril,” je dejal možakar in odkrevljal v nadi, da morda niso več daleč časi diktatorjeve pokore. Pravijo, da se hoče Tito na vsak način, izuriti za mežnarja ter se uči prav pridno za ministranta. Ker obvlada več jezikov, mn tudi latinščina ne dela preglavice. Od|praviti' jo noče, zato ker so jo Rusi odpravili. Popraviti namerava menda obredhik in zahteva drugačno besedilo. Duhovnik mora odslej reči: “Dominus nobis-cumna kar bi on odgovoril : “Et cuim špiritu nostro.” ’’Orate fratres” se mora glasiti: “Molite, tovariši!” Po njegovem e-di«o pravilnem mnenju bi moral mašnik najmanj trikrat med molitvijo vzklikniti: “Smrt fašizmu!” in on. kot strežnik bi odgovoril: “Svdboda narodu P Sestavil je tudi že kratko sklepno molitvico, naj ga tako mna. Hitlerjeva “Previd-noat” varuje pred Kam&nforr W>- ■ Družba sv. Drnžme (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Uttanofliena ti. ■ • srusr Sete Jote t Kite geelo: “Vee m veto, Com In nsmd; nt a — ate a mu" GLAVNI ODBOB: tajni)!: PRANK J. WEDIC, 301 lime 8t.. Joliet, HI. Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hickory St* Joliet, Blincu Blagajnik: ANTON SMREKAR, 1013 Vine St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOB: _ , ANDREW OLAVACa 1748 W. tlet Bt-CMono mnol. ANNA PRANK, 2843 So. Pulasl^., OUeago ^ IU. JOSEPH JERMAN, to W. Jackson St, Joliet. Ulnola POROTNI ODBOR: __ __ . JOSEPH PAVLAEOVICH. 99 Wlnohall St, Bherpeburg, Pm. mart KOVAlO. MM So. Avert Aye.. Chicago. DUnota FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, HI. Predsednik AtletlfSnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER, No. Chicago, 111. URADNO GLASILO: ■Mitel DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave„ Cteveland 3. Ohio Do 1. Jan. 1949 Je DSD Izplačala svojim članom in članicam ta njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbln, bolnijUdh podpor ter druglb Izplačil denarne vrednoetl do četrt milijona dolarjev. Dručtvo za DSD se lahko ustnovl y vsakem mestu Zdr.Ata z ne manj kot 5 članl(caml) za odrasli oddelek. Sprejme se ™k katoUtan moškega ali ženskega spola v staroetl od 18 do 60 let. V mladinski odd*-lek pa od rojstva do 16. leta. V s Zavaruje se za »2S0.00, ali $1.000.00. Izdajajo M ra^tol certifikati, kakor: Whole life. Twenty Payment Ufe in Twenty Year Bndowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednoet, katera se vsako leto rtk. Poleg smrtntae Izplačuje DSD svojim članom(lcam) tudi botaiško podporo lz svoje centralne blagajne, kakor tudi za rime operacije ta počkodntae. Mesečna plačila (asesments) so urejena po American Experience tabeli DSD le nad 100% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuars). Uradni Jezik Je slovenski ta anglefcl. Rojakom ta rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredoI Za vsa morebitna pojasnila to navodila se obrnite pismeno lil mi*gL tajnika: FRANK I. WKDIC. Ml Ume St. Mlel Itt V samotah pragozda S. Scoville ml. Pavel Hole«* Nato pa se jim* Je lik, d* j« moral n*aaj na povr- zahotelo kopeli v zelenkasti, ko steklo prozorni vodi. Vilče je prvi vrgel obleko razse in skočil v jezerce, iztegnil je noge, hoteč doseči tla, ki jih je videl skoro tik pod seboj; ali čudno, noge se trnu niso dotaknile dna. Dvignil je roke nad glavo in se potopil tako globoko v bistro vodo, da so mu roke izginile pod površjem, in vendar še ni prišel do dna. Obrnil ee e v vodi in se z glavo naprej »otopil še globlje; dno pa kako bi se umikalo pod njim, dokler ni bil pritisk v pljučih to- Clty of Joliet Improvement Bond9.............5 % • Village of Rockdale Improvement Bonds......5 % . City of Lockport Improvement Bonds ..........5 % . City of Calumet City Improvement Bonds ......5 % . MoMgages ................................ . Checking Accounts..............................*... Nabrani asesmenti še ne poslani na gl. urad Assessments collected not yet received ... članstvo dolguje — Dues from Members i^uuisivu uuigujc — l/ucs irum mcmucia .................. Dozorele in dotočene obresti — Int., Div., due and accrued. Inventar premičnega premoženja'— Inventory................. šje. Bilo mu j«, kakor da plava po zraku; nad.seboj je.raa-ločeval nebo in drevje, da, opazil je celo veselje v Rokovem obrazu, ko se je jel spet dvigati.. Z mogočnimi sunki se je pognal navzgor in se težko sopeč pomolil iz vode. “To presneto brezno je gotovo trideset metrov globoko,’’ je dejal, ko se je vrgel na tla kraj Roka. “Stavim, da tudi ti ne prideš do dna. Voda je čista in prozorna koit zrak, ali jako globoka.” “Saj zato je tako zelena,” po- 1,422.63 5.900.00 500.00 613.44 2.700.00 13,288.75 Skupaj Total ,...$161,924.82 1,911.06 853.89 1,466.92 750.00 “Zelene vode vedno Skupaj — Total ...................................$166,906.69 DOLG — LIABILITIES Neizplačane posmrtnine — Unpaid Death Claims .................. 1,563.00 Skupno premoženje 30. jun. 1949 — Total Assets..............$165,343.69 Nadzornemu odboru bralsko predloženo na letni seji dne 30. julija 1949. Respectfully submitted to the Board of Trustees this 30th day of July 1949. . FRANK TUSHBK, predsednik—president FRANK J. WEiDIC. tajnik—secretary ANTON SMREKAR, blagajnik—treasurer S tem se potrjuje, da smo pregledali knjige tajnika in blagajnika, ter : listine in vrednosti Družbe. Našli smo, da se vse popolnoma strinja, in da je vse v pravem in najlepšem redu. This is to certify that we examined the books of the secretary and treasurer, also all society’s documents and investments, and found everything to correspond and in proper order according to our best belief. ANDREW GLAVAČU, 1. nadzornik—Trustee ANNA FRANK. 2. nadzornica—Trustee jasni Rok. globoke." Ko se je Vilče dodobra oddahnil, sta si napolnila pljuča z zrakom in skočila skupaj v tolmun, da ugotovita globočino. Vilče se je s krepkim sunki spravil kakih pet metrov globoko; ko mu je pod pritiskom krvi skoro hotelo razgnati glavo, se je s rokami doteknil črme skalne stene; dna pa še ni bilo nikjer. Zagledal je Roka'poleg sebe in v istem trenutku sta šinila oba nazaj na površje in zlezla iz vode na breg, da si odpočijete od napora. “Rok," pravi Vilče čez nekaj časa, “ti se gotovo ne upaš nič več spustiti v globočino.” f “Kamor se upaš ti, grem go, tovo tudi jaz___ in morda še malo dalje,” mrmra Rok. Počivala sta skoraj pol ure; nato sta znova planila v vodo in si prizadevala na vso moč, da bi se potopila čim globlje ali pa celo do dna. Kmalu pa sta se morala prepričati, da je ves trud zaston j in da tal sipi ob ni mogoče doseči. Ko sta sfe zopet dvigala, je opazil Vilče, da zija v skalni steni precej šnja luknja. Tedaj se mu porodi drzna misel, in ne da bi bil pomislil na posledice, splava vanjo; mislil je namreč, da drži v kako jezero, ležeče pod goro. Rok je segel za njim, da bi ga zadržal; a bilo je že prepozno in plaval je nejevoljno za njim. Reke; si je, da je blaznost, kar počenjata; zakaj aiko luknja ni imela izhoda, 'potem jima je moralo zmanjkati sape, preden bi se vrnila v jezerce in pomolila glavo iz vode. Toda stene so se takoj za vhodom razmeknile in čez nekaj hipov se je visoko nad njima zable-stala skozi vodo slaba sevtloba. Tedaj sta napela vae žile in se začela % močnimi sunki dvi- grebla toliko prsti in peska, da sta se lahko splazila skozi. Bila sta popolnoma gola; obleko, orožje, vžigalo in živež sta bila spravila v grmovje pri jezeru. Vilče je nosil okrog vratu usnjeni mošnjiček z rdečim biserom, ki ga je hotel odložiti, češ, da jima je za amulet, za obesek, ki ju varuje. Liki dve lisici sta prilezla drug za drugim z razkuštrano glavo izpod skale. Kakor da bi mu bilo nekaj reklo, je Rok vhod spet lepo zadelal, da ga sploh ni bilo videti. Nato sta se privedno ogledala po okolici in presenečena opazila, da se nahajata na bregu malega, črnega jezera, ki se je razprostiralo na dinn gorske globeli. Fant dobi delo Sprejme se fanta, ki je gradu, iral iz višje šole, za delo v skladišču in za dovažanje. Dobra plača in prijetno delo. Zglasite se osebno v Wagner’s Market 11005 Ashbury Ave. . (x) HALI OGLASI Dobro idočo gostilno se proda na St. Clair Ave. Ima D2 in D3 Licenco. Podrobnosti dobite pri Frank Mack Broker 6603 St. Clair Ave. . EX 1494 (159) Hruške naprodaj Fine hruške, da se jedo sveže ali za prezervirat, so naprodaj pri A, J. Kresse Wood Rd. ■_ . blizu Lost Nation- Road Willoughby, Ohio. — DELO DOBIJO MALI 06LASI Harmonika naprodaj Prodam slovensko harmoniko (na 3 tone) Mervarjevega iz. delka. Vprašajte na 1071 E. 61. St. -(157) Fumez naprodaj Vsled spremembe na plin prodam po nizki ceni fumez na premog. Je zelo malo rabljen in dobrem stanju. Vprašajte na 3680 E. 78. St. Tel. Dl 8923. (158) Popravljamo Popravljamo strehe, žlebove in obijanje hiš. Imamo 25 let izkušnje v tem delu. Prihranite si izdatke za posredovalca in vprašajte direktno nas. Prijazna in točna postrežba. Delo garantirano. Pokličite ENdicott 2843. —(158) Hiše naprodaj. Na E. 96. St. je moderna 6 sob hiša, garaža, c«na‘. je $8,600. Na E. 74. St. je naprodaj lepa hiša za 1 družino, cena $7,900. Vprašajte za podrobnosti Tisovec Realty Realtors, 1366 Marquette Rd. EN 4936. (158) Nosi dobre dohodke Naprodaj je hiša za 1 družino na 1208 E. 175. St. blizu Grove-wood Ave. Vsa nanovo dekori-rano, nov fumez, beneški zastori, v3e v prvovrstnem stanju. Se mora prodati, stavite primerno ponudbo. Za vse informacije pokličite Marje Bavetz, RE 4557, ali v uradu RE 5799. (158). Stanovanje iščeta Slovenski par, ki se bo poro- NaprodaHe°IomX več kot!«'- ^iti,stanovanje * * From January 1st to June 30th, 1949 DOHODKI — INCOME Preostanek dne 1. jan. 1949 RaUr.ce .............$A453’’lO**^ * Prejeli 2« smrtninski sklad - Mortuary Fund ..$6,4M.io Prejeli za poškodninski sklad — Disability Fund .2 556 35 Prejeli za bolniški sklad — Sick Fund •—•••■..... ’530 98 Prejeli za mladinski sklad - Juvenile Fund.. Prejeli zn kontenčni sklad - Convemion Fund ..... 171'.25 BTČS&s S-JMfa-oteiir:::: **70 ■mi Skupni dohodki — Total ^Skupaj — Total .......... income .................& ..$174,901.68 STROŠKI — EXPENSE Izplačali za posmrtnine — Death Claims ...............$ 2,750-00 U operacije in poškodbe - Disability Claims .......... L20M0 Bolne in porodne nagrade — Sick Claims .............:... 3,857.75 Izplačali na certifikate - Cash Surrenders............. 23.» Dnevnice in vožnja _ Per diem and travel............... 92.86 Plača gl. odbora - Officers’ Salary .................- Najemnina gl. urada — Rental of Home Office............ 6000 Shramba na banki — Safety Deposit Box Rental........... Tiskovine — Printing ....................................... 1RM Poštnina - Postage .................................... ,Ai 24 Nagrade — Commissions ..................................... v»o7 telefon — Telephone ...............................***" 21 74 Uradne potrebščine - Office Supplies.................. il jt Aktuarska poročila — Actuary Service ...............•— Poroštvo gl odbora - Bonding of Offers................. 73.13 Stroški el. zborovanja — Board Meeting ................ mnn članarina III. Frat. Cong. - 111. Frat. Cong. Dues..... 10.00 stroški: State Ins. Dept. - Filing Jees: State Dept.... Zdravniške preiskave^— Medial Fees..................... 5-0o Najemnina Fraternal Age — Subsc. Fraternal Age ....... ,300704 Nakup bondov - Bond Purchases and Interest ........... Id,™™* Določene obresti - Accrued Interest .....-............_ Skupni stroški — Total Expense . Skupaj — Total ....................... ,..$ 23,598.46 ..$151,303.22 Razlika v nakupu bondov in plačano na principal — Difference in bond purchase and principal paid ..................... 10,621.60 ...$161,924.82 ameriškim Slovencem ob prihodu v novo domovino poklanjajo slovenski emigranti. ' - • f Pozdravljeni bratje, Slovenije verni sinovi! Dospeli smo srečno med Vas na ameriška tla. Pozdravljene hčerke, Triglava ljubeče sestrice! Za Vas plamenijo nam danes hvaležna srca. V trpljenju dobrotno sirotam ste stali na strani, izidatnO -pomoč so delile nam Vaše rake; sočutno odprli ste vrata nam v svoje domove, otirali solze, olajšali silno gorje. Prijatelj je pravi le tisti, kdor v stiski pomaga, do konca življenja smo Vaši dolžniki zato. Z ljubeznijo v srcu Vam borno ljiubav vračevali, obilno poplača ves trud naj Vam tudi nebo. Pozdravljeni bratje, Slovenije zvesti sinovi, pozdravljene sestre in hčerke slovenskih planin ! In vsa domovina Vas z nami goreče pozdravlja, do hladnega groba naj nanjo nam sveti spomin. ni _ jala svetlejši. Skobacala ste se iz vode na kopno in nekaj čaSa je bilo slišati le težko dihanje. Prvi se je oglasil Rok. “Ali si čisto .prismojen ? Po. misli, če luknja ne bi imela izhoda — konec bi naju bilo.” ‘Pa ima izhod,” odvrne Vilče, “in vidiš, da ndvsa prišla preko pečine, marveč kar skoznjo.” Dvignila sta se ter začela lesti navkreber po ozkem hodniku. Do odprtine je bilo kakih tri sto metrov. Pot je bira težavna; dasi sta stopala v mehkih mokasinah, jima je vendar na gladkih skalah čeato spo-dhknilo. Po dolgem, napornem plezanju sta dospela d» izhoda; skrival se je pod skalo, štrlečo te pečine, in bil tako tesen, kakor da ga je izkopala lisica. Razrahljala sta kamenje im od- —(Avg. 11, 18.) 1/ITAMINSt JMmhA M tea* yaw te« mtm p* te. • ya* m ta Kate «•***•• «• Mtedu sat« Mat«*«*. sepssr* Difference in bond purchase Preostanek— Balance ....................... RAZPOREDBA PREMOŽENJA — INVESTMENTS U. S. Defense Bonds...................-.......'oV/7-......os’noo no Puerto Rico Water and Electric Revenue .......| % Lower* ItachesVaiiey Authority ...............m% ••••......- y =E sjgs Middle Rio Grande Const. Dist. Rev........................... 6,000.00 University of Colorado Dormitory Revenue ----- 2 % --------- WMO Texas Tech. College Revenue .........-........“ % ........... 8,uw.uo Salem Community H. S. D. No. 600 ............. 3/°k ......... 3000 00 Southern 111. and Mo. Bridge .............J Illinoie Central R.R. —.......................? Booth Fisheries Cerp. ...........-...-........? Hudson Pulp and Paper Corp....................B HUdSOn ruip aim »»r- —t........ x Sanitary District of Chicago ..................?/,% *73 Phoenix Arizona (1 O........---------- 2 2 % % ........ 3,0 % ....... 3J100.00 % ........ 4,000.00 % .......... MXXIOO %......... 2,500.00 l......... %.....-... 3’SS-SR 3,000.(50 1=................... Vs 2........ O /0 IHMHtHMtm Zelo zmerna cena za to hišo! Na 6918 Hecker Ave. 6 jako čistih sob, toilet v kleti, stoker in termostat, preproge, mreže in zimska okna, lepa dvojna garaža, cementni dovoz, lep vrt, dosti rož, se proda za samo $7,-900, Oglejte si to hišo med 5 in 8 zvečer. Pokličite nas in stavite svojo ponudbo. John Knific 820 E. 185. St. IV 7540 ali KE 0288 (157), Išče sobe Išče se 3 sobe v Collinwoodu ali okolici St. Clair Ave. Kdor ima kaj, naj pokliče UT 1-3955 po 6:30 uri zvečer. -(157); MAX’S AUTO BODY SHOP MAK ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 st ST. TEL UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobil*. Delo točno in dobro. ženska dobi sobo Ženska, ki je podnevi zaposlena, dobi stanovanje (1 sobo). Vprašajte na 1389 E. 43. St. -(157) DEKLETA in ŽENE Sedaj je čax, da ti izberete in naročite fini KOŽUH (FUR COAT), STERLING Suknjo ali SUIT direktno iz tovarne na WILL CALL po vedno najnižjih cenah v Clevelandu. Pokličite me, da vat peljem v tovarno. BENNO B. LEUSTIG 1034 Additon Rd. ENdicott 3426 ameriške vetju«*). FURNEZE NA PUN INŠTALIRAMO! Pokličite za preiačun zastonj BO 1710 Better Htg. & Plhg Co. Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Re-Nu Auto Body (o. Popravimo vaš avto in prebar^mo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZN1K GLenville 3830 982 Eatt 152nd Street Hiša naprodaj ■ v Trumbull, Geneva, Ohio Ako želite kupiti farmo malo ali veliko, pokličite George Kasunic Realty po peti uri zvečer HE 8056. Soba se odda Odda se 1 spalnico s kopalnico za 2 fanta, privilegija v kuhinji, privaten vhod. Naslov pove urad tega lista. (159), F y e šali vprašal natakarico, ki mtrza prti ago, med njimi dva h- i je razgrinjala snežnobe) nami- ključno kuhinjska, ki ata oča-1 zni prt. irala deklico z oblico kuhinjske ] “Samo za cesarja”, je odgo-'priprave, krožnikov in steklenic vorila dekle;, lepi, veseli izraz v naj lepšem redu. List je sarjevega, ki ga je bila cesarica pritrjeval, dh so na vojnem svetu, ki se je vršil dime 17. avgusta v chaonskem taborišču, Sklenili umikanje armade proti Parizu, imenovanje generala Trochu-a pa je imelo edini namen, pripraviti cesarjevo vr nitev. Toda list je dodajal, da so se ti sklepi razpršili pred ve. denjem cesarice-vladarice in novega ministrstva. Cesarici se je zdela revolucija neizogibna, ako se secar vrne v Pariz. Pripisovali so ji besede: “Živ ne pride do Tuilerij.” In tako je ® vso svojo trdovrtna voljo hotela, da armada maršira naprej. Zahtevala je, da se za vsako ceno ustvari zveza z armado pri Metzu — mnenje, ki ga je sicer zastopal tudi novi vojni minister general de Pali-kao; ta je gojil načrt bliskovitega in zmagovitega marša, da podajo Bazain-u roko. Maurice, ki mu je bil zdrknil časopis na kolena, je gledal z izgubljenimi očmi tjavendan; zdaj se mu je 'zdek.jia razume vse: olba-dva iniačrta, ki sta se borila drug proti drugemu, obotavljanje maršala Mac-Mahon-a, da bi se podal na ta nevarni bočni marš z nezanesljivimi četami, nestrpna, čimdalje nejevoljnejša povelja, ki so mu prihajala iz Pariza in ga’ tirala v to avanturo, predrzno do brezumnosti. Sredi te tragične borbe je mahoma zagledal prod seboj postavo cesarja, brez cesarskega poslala, da pospeši pohod proti Verdun-u, in ki ga je moral maršal prepričati o nevarnosti takšnenega gibanja. Ali so bile došle od Bazaine-a zle novice? Nihče si ni upa] reči da. Toda že samo pomanjkanje novic je bilo dovolj značilno, in vsi količkaj pametni častniki gx> bili za čakanje pred Parizom, da bi mu bili tako nekakšna pomožna armada. In prepričam, da se naslednji dan umaknejo nazaj, ker so že objavili dana povelja, je hotel Maurice ves srečen utešiti otroško željo, ki ga je navdajala: željo, da vendar že enkrat uteče vojaškemu kotlu ter obeduje kjerkoli na miznem iprtu, s karafo vode, s steklenico vina in krožnikom pred seboj. Imel je denarja; in z utripajočim srcem, kakor da hoče storiti nekaj prepovedanega, se je napotil iskat gostilne. Onostran prekopa, ob vhodu v vas Courlceiles, je našel obed, o'katerem je sanjaril. Prejšnji večer so mu bili dejali, da se je cesar ustavil v neki meščanski hiši te vasi;, on je prišel tja v radovednosti, in spominjal se je, da je videl na nekem cestnem vogalu to krčmo s hladnico, vso visečo v lepem zlatem grozdju, ki je že zorelo. Pod trto, ki se je .plazila navzgor, so stale zeleno pobarvane mize; v prostorni kuhinji videl skozi široko edprta njenega lica je pričal, kako srečna je, da more pokazati svoje bele zobe. In očividno poučena od hlevarjev, ki so od včerajšnjega dne prihajali v gostilno, je začela naštevati na drobno: Petindvajset častnikov generalnega štaba, šestdeset mož te- “Oh, gospod, ne morete si misliti teh iponev; svetijo se 'kakor solnce . . In vsakovrstne sklede, posode in stroji, ki sama ne vem, kaj služijo! . . In kakšna zaloga vina! Bordeaux, Burgundec, šampanjec, dovolj za slavno veselico!” V svojem veselju nad čistim, lesne straže, oddelek vodnikov belim rtamiznikom in ves zadiv- spremstvene čete in šest orožnikov; potem hišno osobje, sesto-ječe iz triinsedemdesetih oseb, komornikov, komornih slug, miznih strežajev, kuharjev in kuharskih pomočnikov;* vrhu ljen nad belim vinom, ki se mu je iskrilo v kozarcu, je pojedel Maurice dvoje mehko kuhanih j jajec s takšnim tekom, da se je jedva spoznal. Ko je okrenil glavo, se mu je odprl na levi tega štirje jahalni konji, dvoje skozi ena izmed hladiničnih vrat voz za cesarja, deset konj za hlevarje, osem za piker j e in gruihe, poleg tega pa sedemin-štirideset poštgih konj. Potem en v.oz s klopmi, dvanajst yoz pogled na široko ravan, posejano s šatori — celo mesto, mrgoleče življenja, ki je bilo pognalo na stmiščih med prekopam in Reimsom. lu Bazalnemu, postavo cesarja, ki je bil zdaj puhla ničla, na-potje brez koristi in brez imena, s katerim ni vedel nihče ničesar več početi: Pariz se ga je branil, in v armadi ni bilo mesta zanj, odkar se je bil zavezal, da ne izda več nobenega povelja. Drugo j utro, po viharni Moči, ki jo je preležal zunaj šato-ra, zavit v svojo odejo, je bilo Mauricu pravcato krejpčilo, ko je slišal, da je prodrl načrt, umakniti se do Pariza. Govorili so o novem vojnem svetu, ki da se je vršil prejšnji večer v navzočnosti gospoda Rouher-ja, prejšnjega namestnika ce- am+iKsafm ke, nalepljene med stojali za They’ll try even harder to catch the Bouquet ^ are from CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY in JULIB CENTA lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 6876 Res.: GL 1589 posodo, in obilno krčmarico, ki obračala raženj. Zadaj je ležalo kegljišče. In vse to je bilo dobrodušno, veselo iirn čedno, prav kakor pristna stara francoska krčma. Lepa punica s trdimi prsi ga je prišla vprašat, kažoča bele zobe. “Ali bo gospod obedoval?” “Kajpada obedujem! .... Dajte mi jajec, reberce, in sira mi dajte! . In belega vina! Poklical jo je nazaj. “Čujte, ali se ni ustavil cesar v eni teh hiš?” “Tam, gospod, poglejte, v tisti, ki je naši nasproti . .Hiša se ne vidi, ker stoji za onim visokimi zidom, izza katerega mole drevesa.” Nato je stopil v hladnico, razpasal se, da bi mu bilo uodb-neje, ter si izbral mizo, kamor je metalo solnce svoje zlate lise skozi trtnie rozge. Toda vedno iznova se je moral ozirati na veliki žolti zid, ki je zakrival cesarja. H;ša je bila zares skrivnostna in skrita; niti opeka na strehi se ni videla s ceste. Vhod je bil z druge strani, z vaške ulice: to je bila cesta brez prodaj alnic, brez oken celo, in se je vila med čemerfkavim zidovjem. Zadaj sredi sosednjih poslopij je tvoril mali park otoček gostega zelenja. In tam na drugi strani ceste je zapazil široko dvorišče obdano s kolarmtani in hlevi, ki ga je do kraja napolnjevala obilica kočij in voz, med njimi pa neprestano |prihajanje in od-’ Rajanje ljudi in konj. “Ali j^ to za cesarja?” je v “Kaj mislite, da smo ženske karfakoV’, si menda misli 7i teina Mrs. Clara Thomas iz Port Isabel, Teza s, ko ponosno stoji poleg svojega plena. Ujela je namreč 7i funtov težkega “tarpona," ki ga je brez pomoči koga drugega spravila na suho. Mrs. Thomas, ki je stara mati 11 vnukom pravi, da jo ribolov jako veseli. -AND THE W0RSt1ŠYET TO COME —in najhujše šele pride orcumscScbI 1880 1949 Zaznanih in Ztah'Oala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da so umrli naša dobra in skrbna mati flones Takt ki so previden! z svetimi, zakramenti zaspali v Gospodu dne 11. julija 1949. Naša draga mati so bili rojeni dne 10. decembra 1880 na Muljavi pri Krki na Dolenjskem. Pogreb se je vršil dne 14. julija iz Frank Zakrajšek in Sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Sv. mašo zadušnico je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga ob asistenci čč. gg. Rev. Victor N. Tomca in Rev. Alojzija Tomca. Po sv, maši zadušnici je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku. Na tem mestu se prav iz srca zahvalimo č. g. Francis M. Baragi, ki so našo mater prevideli z svetimi zakramenti, opravili za njo pogrebno sv. mašo zadušnico ter jih spremili iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija. Za vse to naš iskreni Bog plačaj stotero za vse. Dalje se zahvalimo čč. gg. Rev. Victor N. Tomcu in Rev. Alojzij Tomcu za asistenco pri sv. maši. Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter ozaljšali naših mater, ko so počivali na mrtvaškem odru. Poklonili so vence sledeči: Mr. in Mrs. John Miller and Family, podružnica št. 25 SŽZ, Mr. in Mrs. Lempert and Zupančič Families, Mrs. Anna Gr-dance and Family, Mr. and Mrs. Tony Janša and Family, Tony and Irene Sivic and Karen, Anton Cizel Family, Boys of East 55th St., Grebenc and Wilks Families, John and Max Vokac, The Bates and Jezerinac Families, društvo Carniola Hive št. 493 T.M., Mrs, Mary Mans, Jphn Stefe, Mr. and Mrs. Louis Slapnik. Dalje se enako iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj njihove duše. Darovali so sledeči: Smerke Family, Mr. and Mrs. Fr. Spratz, Mrs. Berchak, Mr. and Mrs. Steve Pipa, Mary Baturshot, Mr. and Mrs. Joe Kamber, Mr. Anton Kovačič, Mr. and Mrs. Joe Želko, Mr. and Mrs. Anton Habjan, Modic Family, Mrs. Grdanc and Family, Mrs. Krai, Mr. and Mrs. Victor Prebil, Mr. and Mrs. D. R. Gravens and Mother, Mr. Tony Žnidaršič, Mr. and Mrs. R. Volčanšek, E. 55th St. Boys, Mike’s Cafe, Frank Zupančič, John and Julia Gramc, Mrs. Frances Tekavec, Bates Family, Wilk and Grebenc Family, Mr. and Mrs. Strnad, Mrs. Mary Avsec, Mr. and Mrs. Yince Lampret, Mrs. Pauline Kocjan and son, Martin Pevec, Mike Marich, Gus D. Rudy, Mr. Ludvik Jilc Mrs. A. Prebil, Ed and Rose Godič, Mrs. Frances Modic, Mr. and Mrs. Godič, Joe Somrak, Rose Doles, Mr. and Mrs. L. Trebar, Sr., Mr. and Mrs. Louis Elesh, Mr. and Mrs. John Štifta, Mery Kuhar, Mrs. Frances Medveš, Mr«. Mary Pirc, Joe Bradač, Mrs. Budič, Mr. and Mrs. Victor Leben, Mr. and Mrs. Andrew Tekavec, Mr. John Stefe, Mr. Frank Kutnar, Olga Vogrič, Mr. and Mrs. Anton Krai. Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno. Naša iskrena zahvala tudi vsem onim številnim, ki so prišli mater kropit ter molit za mir in pokoj njihove duše, prav tako tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne sv. maše ter potem mater spremili vse do njihovega groba. Dalje iskrena zahvala društvu Carniola Tent št. 493 T. M. Prav tako tudi podružnici št. 25 SŽZ. Dalje se iskreno zahvalimo Mary Cizel, Sophie Volčanšek, Agnes Trebar in Jos. Sprajc za vso pomoč in naklonjenost v bolezni in ob smrti. Iskrena zahvala pogrebcem, to je dobrim sosedom, ki so nosili krsto. Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam kaj na ta ali oni način kaj pripomogli ter nam pomagali ob smrti naše drage matere. Iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali. Morda se je pri tem urinila kaka neljuba pomota ali napaka, da se je ime katerega pomotoma zabilježilo napačno, ali da je povsem izpadlo kako ime iz tega seznama. Prav možno, dasi smo kar mogoče pazili na točnost. Ako se je kaj takega pripetilo, prosimo oproščenja. Vsem pa še enkrat naša iskrena zahvla za vse. A Vi, draga mati, počivajte v miru in lahka naj Vam bo ameriška gruda, duši Vaši pa večni mir in večno veselje v družbi izvoljenih. Naj Vam dobri Bog poplača vse z večnim življenjem v nebesih. Dotlej pa: Sladko spite, draga mati, brez trpljenja, brez ovir, pa v nebesih za nas prosite, da vsi snidemo se nad zvezdami. Vaši žalujoči otroci: JOHN in JOE, sinova ANNA KOVAČIČ, sinaha Pokojna zapušča tu v Ameriki brata FRANKA, v stari domovini pa brate GEORGA, TONETA, in sestro MARIJO LOVŠIN Cleveland, Ohio, 11. avgusta 1949.