MOYINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 80 CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 5TII, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ame-ških naselbinah , čedno igro "Trije vaški svet-^ki" uprizori dramski odsek klu-ja št. i JSZ iz Chicage v Wau-keganu, Illinois, dne 10. aprila. V Clinton, Indiana, je prod kratkim preminula Uršula Moze-ly, stara 23 let, ki je pred 6. leti dospela iz stare domovina. Zapušča dva sina in dve hčeri. V Breckenridge, Minnesota, je umrl pred kratkim Matija Ko- chevar, po domače Mausarjev, ki Je doživel častitljivo starost 98 let. R0jen je bil jeta 1934 v Ne_ »tople vasi, župnija Semič. V Ameriko je prišel leta 1865. Zadala leta je s svojo starft ženico živel pri hčeri. Za cestnega komisarja kandidira v Waukegan Township do-poznani rojak John Kukar, za precinktnega odbornika pa rojak Frank Poglajen, rojen tu. Za aldermana v North Chicago, J'linois, kandidira tudi dobro poznani rojak Frank Slana. "Slovenski tednik, ki izhaja v Buenos Aires, Argentina, poroda sledeče: "Zaradi vsebine članka "Problem je rešen," nam je Ravnateljstvo- pošte v Buenos Aires preteklo soboto vrnilo Slovenski Tednik, katerega smo 'azposlali, kakor običajno, vsem naročnikom. Na pošti smo pozneje zvedeli, da je bil že v petek na ravnateljstvu poslanik Schwe-£el osebno in tam vporabil ves sVoj diplomatski vpliv, da zabra-ni razpošiljatev našega lista, kar se mu- je tudi posrečilo . . . Ve-djte pa čitatelji, da se je to zgodilo prvič in zadnjič, zakaj napravili smo potrebne korake, da se zavarujemo pred napadi našega poslanika in danes lahko rebrno, da smo v pogledu bodočnosti Slovenskega Tednika, na b°ljšem/kot prej." Iz Detroita se poroča, da so "He tam pred kratkim odvzete odvetniške pravice odvetniku Geo. Ellisonu, ki je bil obtožen, da si je prisvojil čez $18,000, ka-^ere je izterjal pri poravnavah desetih zapuščin detroitskih Jugoslovanov. Stara birokracija ne pripusti znižanje stroškov pri javni upravi Washington, 4. aprila. Biro-kratizem se je tako vjedel v administracijo ameriške vlade, da kongresu pri najboljši volji ni mcgoče znižati nadaljnih stroškov. Stroški znašajo letno $4,-000,000,000, in kakor kongres preobrača proračun, pa ne more najti mesta, kje. bi začel z znižanjem. Demokratska večina v kongresu je preračunala, da je k večjemu mogoče odbiti od proračuna $200,000,000,- dočim računa zakladniški oddelek na samo $125,000,000. Pritisk kabinetnih tajnikov na kongres je tako velik, da si senatorji in kon-gresmani vijejo roke in obupujejo. Niti en korak se ni še doslej naredil, da se uredijo in znižajo plače zveznih uslužbencev, katerih je 600,000, in ki vsi dobivajo še iste plače, kot so bile tekom vojne. Tako je videti, da niti zvišani davki ne bodo zadostovali, ako vlada ne bo znižala svojih stroškov. -o- Slaba vest mu ni dala počitka Moundsyille, West Virginia, 4. aprila. Vsak dan tekom 18. let, odkar se je nahajal pobegli morilec Frank Pauletta na svobodi, je bil zanj dan groze in mučenja. Pauletta je pobegnil leta 1914, ko je bil radi umora j nekega Frank Gilberta obsojen na smrt. Pripovedoval je, da je zagledal v vsakem tujcu, ki se mu je približal, rablja, ki ga išče. "Raje umreti, kot še nadalje živeti v tej grozi," je sklenil Pauletta, ki se je zopet javil oblastem ter je bil ponovno obsojen v smrt. Končal bo 22. aprila. Govori se pa, da ga bo governer pomilostil. Graf Zeppelin je zadel ob brzojavne žice Berlin, 4. aprila. Tri velike luknje je dobil ogromni nemški zrakoplov Graf Zeppelin, ko je danes zjutraj pri odhodu iz Friedrichshafen proti Pernam-buco, Brazilija, zadel v brzojav- Zanimiva obravnava proti Demokrati pričakujejo gotovo zmago v 15. državah, in napredek drugod Washington, 4. aprila. Demokratski narodni odbor objavlja, da je gotov, da bo demokratska Mrs. Frances Tauchar je Oče sedmih članov družine, Kljub protestu Hoover ja je odpotovala v domovino, j ki je bila umorjena na da podeduje milijone jugu, je aretiran kongres glasoval za neodvisnost Filipincev Washington, 4. aprila. Po-Uradniki, ki so preiskovali umorjslanska zbornica kongresa Zedi-ka, ki je razporočena, in o kateri j sedmih članov družine Melquia- njenih držav je danes odglaso- New York, 4. aprila. Mrs. France:-; Tauchar, znana Sloven- El Paso, Texas, 4. aprila. morilcem Havajcev se bo pričela v torek Honolulu, 4. aprila. Eden najbolj odličnih ameriških odvetnikov, Clarence Darrow bo začel v torek z zagovorom odlične stranka zmagala v 15 državah, in jr.e je'nedavno tega poročalo, da j do Espinosa, ki so bili umor je-' vala z 306 glasovi proti 47, da ee Amerikanke Mrs. Fortescue in v nadaljnih 18. državah je zma- ji je stric, ki je bil tovarnar te- ni zadnji teden na rančni v Be- j Filipincem podeli svoboda tekom ga skoro gotova, dočim je v 11. jstenin v Ilirski Bistrici, zapustil jrino, New Mexico, so danes are-|osmih let. Na galeriji med po-državah dober izgled za predsed- jen milijon dolarjev, je odpoto-niške volitve in štiri države so j vala proti domovini, da nastopi dvomljive. Obeijem je narodni dedščino svojega strica. Pred odbor stranke dal poziv na 100,-1 odhodom je Mrs. Tauchar izja-000 demokratovj da prispevajo!vila se napram časnikarskim po-$1,500,000 v strankin fond za ročevalcem, da se namerava po-predsedniške volitve. Vršijo se,!ločiti z milijonarjem. Kot vzrok tudi velike priprave za ogromno navaja, da se. ji potem ne bo mo-zborovanje demokratov dne 13. glo očitati, ne njej, niti možu, aprila, ko začne s pripravami za {da sta se poročila radi denarja, predsedniško narodno konvenci-Iker ga bo ona imela dovolj, kot jo. V petnajstih državah, v ka-jtudi mož. Pristavila je, da se- treh ameriških mornarjev, ki so obtoženi, da so umorili mladega Havajca, ki je posilil soprogo ameriškega mornariškega častnika, Mrs. Massie. To bo najbolj dramatična sodnijska obravnava v zgodovini Havajskih otokov. Občinstvo je izključeno od obravnave. Posebna policijska straža, je obkolila poslopje, kjer se bo vršila obravnava. Obtoženi so: Mrs. Grantville Fortescue, družabna dama iz New Yorka, njen zet, poročnik Thomas II. Massie in dva pomorščaka Albert O. Jones in E. J. Lord, da so odpeljali in ubili mladega Havajca, Josepha Kahahawai dne 8. januarja, letos. Ubili so ga. tijali očeta družine. Poleg te- slušalci sta bila dva odlična Fili-g3| so zaprli tudi staro mjater pinca, predsednik poslan s k s rančerja, njegovo svakinjo in;zbornice Filipinov, Raxos, in nekega Mehikanca, šerif okra- podpredsednik filipinskega seja se je izjavil, da ima dovolj' nata Osmena, ki sta bila vsa iz dokazov v rokah, da bo prijeli sebe od radosti. Nepričakovano tudi tri moške, ki so se udeležili' in v naglici se je to glasovanje streljanja na ranči zadnji te-1 pripetile. Minulo je komaj 40 den. Včeraj se je vršil pogreb! minut, odkar je debata se začela, žene Espinosa in šestih otrok, | ko je prišlo do glasovanja, da se ki so bili ubiti pri napadu. Pri umakne ameriška zastava iz Fi-pegrebu je bil navzoč tudi nepo- j lipi nov, da se umakne ameriška terih demokrati pričakujejo, da i daj ne pozna še nobenega mili- znani Mehikanec. Espinosa, oče kontrola nad 13,000,000 Filipin-bodo gotovo zmagali, se nahaja I jonarja, toda tekom časa se bo J ubite družine, je nenadoma za-; cev, ki bivajo daleč tam na Paci-149 elektoralnih glasov. Za izvo-'gotovo seznanila s tem ali dru-1 klical, da je dotični Mehikanec fiku. Kongres je hotel na vsak Ktev predsednika je treba 266 jgim. Naj pripomnimo na tem elektoralnih j.-lasov. V štirih dr-:mestu, da je časopisje v domo-žavah, kjer demokrati ne priča-1 vini pred kratkim poročalo, da ker je posilil mlado, krasno ženo kujejo zmage, se nahaja 80 slek- {tam ne vedo ničesar o kaki ded-peročnika Massie. Zagovor ob- bralnih glasov. Te štiri države ščini, katero bi "bogati stric" za-toženih je prevzel sloviti odvet- 'so: Michigan, Pennsylvania, Ca- pustil Taucjiarjevi nik Clarence Darrow. Ker je Mr. Darrow že star in bolehen, bodo sodnijsko obravnavo kolikor mogoče skrajšali. Ne samo vsa havajska, pač pa tudi vsa ameriška javnost zre z največjim zanimanjem na to obravnavo. -o- Država Tennessee v finančnih stiskah Nashvile, Tennessee, 4. aprila. Država Tennessee, ki je sicer bogata na industriji in poljedelstvu, nima denarja in je zašla v dolgove. Državna po-stavodaja je odredila izdajo bon-dev v svoti $5,000,000, toda ni aipcev za te bonde. Uradniki države in delavci sploh ne morejo dobiti plače. lifornija in Vermont. -o- Morilka in samomorilka Amesbury, Massachusetts, 3. Naseljevanje je manjše kot izseljevanje Washington, 4. aprila. De- aprila. Miss Marjorie Jewell, Savski oddelek zvezne vlade na-stara 57 let, je bila smrtno ža- j znanja, da se je v mesecu febru-| lostna, ko je morala vsak dan j ar ju naselilo v Zedinjenih drža-;gledati trplenje svoje 88 let sta- jvah samo 1984 oseb, v januarju jre matere. Blazna od bolečin jepa 2220, v decembru pa 2642. šla in poiskala revolver, s kate-jFri tem pa ^ je v februarju rim jo dvakrat ustrelila umira-{mesecu izselilo za stalno iz Ze-ječo starko, nakar si ^ Rojak Frank šuštar, ki je pred ne žice v pristanišču. Na krovu yec meseci s kladivom ubil roja- je imel osem potnikov in 42 mož ,TosiPa Pengova v Chicagi in posadke. Računa se, dai bo ško-Sa oropal, je priznal-krivdo pred da v enem dnevu popravljena.. Sodiščem in je bil obsojen na 14 | Slavni virtuoz Kubelik je bankroten Dunaj, 2. aprila. Slavni češki violinski virtuoz, Jan Kubelik, je naznanil sodniji, da ne more več plačevati svojih obveznosti Dolgovi znašajo $125,000. Upnikom more nuditi samo 35 procentov vrednosti. 'et zapora. V Jolietu je dne 3. aprila pel fiovo sv. mašo jolietski rojak Rev. Geo. J. Kuzma. Zdravnik, ki se je sam operiral, je umrl Kane, Penna,, 4. aprila. Dr. ®van Kane, ki je po vsej deželi znan, kot zdravnik, ki se je leta ■^19 sam operiral na slepiču, je ^čeraj v starosti 72 let umrl. Umrl je za vnetjem pljuč. Pred dvema mesecema je "izvršil na Vozni tiketi že prvi dan, ko so prišli v promet novi vozninski tiketi za ulične kare, so se priljubili pri Iju- sebi drugo operacijo pri kateri j deh. Zjutraj jih je bilo že sto-Se je deloma posluževal omot-1 tine prodanih. Tiketi se proda-nih sredstev in ogledal. jajo za $1.00, in se za ta tiket _ | lahko vozite ves teden po vsem lo za rabljevo službo Budapest, 4. aprila. Komaj je sama idinjenih držav 6188 oseb. Oko- je ogrska vlada razpisala v ča- vsega kriv. Mehikanca so are-'način glasovati za neodvisnost tirali, toda šerifu je povedal, da Filipinov. Vojni tajnik Hurley mu sploh znano ni, zakaj ga je je v imenu predsednika Hoaver-Espinosa obdolžil. Espinosa sam ja poslal svarilno pismo, češ, da je pozneje izjavil, da se mu je Filipinci niso zreli za neodvis-mcralc mešati. Medtem se je j nest, da bi bila taka neodvisnost pa Espinosa sam zapletel z raz- jstrašen udarec ameriškemu vpli-nimi odgovori, tako da so ga dila dobo osmih let, da se progla-jsi filipinska neodvisnost, pa daje senatni predlog 15 let, pred-no postanejo Filipinci svobodni, j Toda predlog bo prodrl tudi v sc-natu, nakar bo poslan predsedniku, ki ga bo takoj vetiral, in so-jdi se, da so zagovorniki svobode Filipincev v obeh zbornicah do- Hrvatski radio koncert Za Hrvatski radio koncert, ki ga priredi Hrvatski Radio klub Idi, ki je ameriški državljan, v nedeljo, 10. aprila, vlada ne- klub vpisuje tajnik ali člani od najst banditov, ki so bili obso ke lahko pristopijo. V upravni na smrt, ker so povzročili volj močni, da bodo z dvetretin-odbor so bili izvoljeni: predsed- iveliko železniško nesrečo, pri ka-jsko večino zavrgli veto Hoover-nik Louis Turk, podpredsednik teri -ie bil° ve,č oseb ubitih, sejja. Tako se je v 40. minutah od-George Turek tajnik Louis J. -ie včeraj spuntalo v zaporih. |ločila usoda 13^000,000 Filipin-Dugan, blagajnik jim Šepic, za- Vojaštvo je s težavo naredilo'cev. Kongresman Underbill, re-pisnikar John Trček, zastopnik mir- Banditi so se pozneje po-! publikanec iz Massachusetts, ki Kluba John Rožanc.' Nadzorni |dali na lakotni štrajk. odbor: Joseph Kmett, Frank Mo-čilnikar in Anton Vehovec. Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu. član kluba lahko postane vsak Jugoslovan živeč v 32. var- V navadno zanimanje. Bo to v resnici koncert, kot ga zlepa še nismo imeli. Kot nam naznanja, odbor, bo oder S. N. Doma, kjer se vrši koncert, spremenjen v pravo radio postajo. 15 bora. O tem klubu spregovorimo v nekaj dneh kaj več in dosti zanimivega. Premikajoče sblike Mr. Anton Laušin, prodajalec finih Plymouth avtomobilov, Republika Bolivia se pripravlja za vojno Salta, Argentina, 4. aprila. !je nasprotoval predlogu, je de-jjal: "Kakšna tragedija! 40 mi-inut, da se najde en narod! 40 mi-: nut, da se ustanovi vlada za 13,-000,000 ljudi! Gospod predsed-Sem se poroča iz Bolivije, da se j nik, nimam dovolj besedi, da bi zbirajo vojaške čete v Gran Cha- dovoljno izrazil svoje občutke co okolici v namenu, da napa- pri tem! Moral sem iti na Kalva-dejo republiko Paraguay in se z rijo in dobiti tam besedo našega orožjem v roki odloči posest go- Učenika, ki je dejal: "Odpusti tovih krajev v oni okolici. Bo- jim, saj ne vedo, kaj delajo!" livija ima armado 5000 mož, Pa- j raguay pa 4000. 1 T ri A — Ljubezen je izdala banč- Po tajnih opravkih roparja Poroča se iz policijskih kro- ; »»--s« » gov, da se nahajata dva, mestna |> Chicago, 4. aprila. Ker je bil tamburaških zborov bo nastopi-, 18901 St. Clair Ave., naznanja, lo iz Ohio, Michigan in Pennsyl-Ida se bodo v njegovih prostorih vanije. Tudi kompletni pevski j v sredo večer, 6. aprila, kazale zbor "Naš Dom" pod vodstvom ! zanimive premikajoče slike o' detektiva po tajnih opravkih, preveč zaljubljen, se nahaja da-izvrstnega voditelja g. Seme-ta najnovejšem Plymouth avtomo- da aretirata neko jako važno nes zloglasni bančni ropar, Do- Vstop je brezplačen. Zvezni agenti pride iz Loraina. Vstopnico je bilu. dobil tudi župan Miller in soproga. Pričakuje se velike udeležbe. Vstopnico za ta koncert lah- j veland 24 zveznih agentov, od-ko kupite v uradu "Ameriške kar je nastopil vlado župan Mil-Domovine." Vsi sedeži so rezer- ler, ki je zapovedal policiji, da pričo, ki jo iščejo že eno leto, nald Loftus, star šele 29 let, v in ki je v direktni zvezi s Pot- zaporih. Priznal je policiji, da Govori se, da je dospelo v Cle- ter umorom. Kot znano, doln je tekom zadnjih treh let sam dosedaj obsojeni morilec Pot-'oropal 13 bank, pri katerih je vi ran i. Taki pirhi pa že! Poznani Lojze Opara ima gos, ki mu redno nese kot past velika jajca. Goska se je hotela pa še postflmo prikupiti Lojzetu za praznike in mu je znesla jajce, ki je tehtalo natančno pol funta. Je res, ker smo ga stehtali v našem uredništvu. Dokler bo nesla gos taka jajca, je brez skrbi in se ne bo še tako kmalu kuhala v loncu. Seja podružnice št. 10 SŽZ Danes večer se vrši seja podružnice št. 10 SŽZ v navadnih prostorih in ob navadnem času. naj raje lovi roparje kot pa da preganja male kršilce prohibiei-je. Prevzel čevljarnico Mr. Frank Longar je prevzel od rojaka J. Kon^hana na 6630 St. Clair Ave. popravljalnico čevljev. Rojakom ga toplo priporočamo ! Mlad naraščaj Družina Mr. in Mrs. Joe Pu-gelj, 428 E. 157th St. je obdarjena s krepkim sinčkom. Mati in otrok sta zdrava, čestitamo! * Državljanska šola se vrši vsak četrtek večer ob 7. uri na 55. cesti in St. Clair. terja, Hymie Martin, najbrž do-;dobi nad $100,000. Zanikal pa voljeno novo obravnavo od stra-;je trdovratno, da je pri nekem ni najvišje sodnije. Da se pojo- j bančnem ropu ustrelil dva policista v Californiji. Loftus je stanoval v razkošnem stanovanju v South Bend, kjer je imel žaj razjasni, sta potrebni dve priči, in sicer Betty Gray in Louis Rothkopl'. Oba sta od zadnje obravnave proti morilcem tudi svoje dekle. Zadnje čase se Potter j a, zginila, kot bi ju zem- je pa zaljubil v neko poročeno lja pogoltnila. Oba mestna de-:žensko. Mož te ženske se je pri-tektiva najbrž iščeta Grayevo tožil policiji. Loftus je bil are-in Rothkopfa. Ako ju dobijo v j tiran. Ko so preiskali njegov roke, tedaj bo skoro gotovo po- avtomobil, so našli revolver, kar jasnjen umor bivšega republi-'je vzbudilo nadaljno sumnjo. kanskega councilmana, Potter j a. Prišli so detektivi iz Chicage, ki Trgovska seja J so ga spoznali: Mož je bil že The St. Clair Merchants Im-j pred več leti aretiran in obso-prcvement Association ima no- jen na štiri leta zapora, ker je coj večer svojo redno mesečno'zapustil svojo ženo in pobegnil z sejo v Mervarjevi dvorani. j neko drugo. "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka S cente. Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 61X7 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEO and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act o 1 March 3rd, 1879. 83 No. 80, Tue., April 5th, 1932 Slovenci in naš denarni zavod Največji in najbolj uspešni voditelj in organizator slovenskega naroda v novejši dobi je brez dvoma dr. Ivan Krek, katerega je, žal, smrt mnogo prehitro ugrabila iz življenja, kajti njegov um in razum, njegovo razumevanje priproste-ga naroda in njegovih teženj, njegov bister pogled v bodočnost, njegovo znanje gospodarskih zadev, vse to in mnogo drugega je dr. Kreku priborilo prvo mesto v političnem in gospodarskem stališču slovenskega naroda. Dr. Krek je povdarjal, da mora biti narod gospodarsko močan, potem so mu pa vsa pota napredka široko odprta. Narod bo samega sebe spoštoval, ako bo imel vzrok zato, da ima pokazati na svoj napredek, na svoje uspehe, da ima močno voljo postaviti se v vrsto največjih narodov. Pri vseh delih, podjetjih in narodnih osnovah pa igra denar vlogo, katere ne bi ne smeli nikdar prezreti. Denar je sveta vladar, je bil od nekdaj in ostane, in finančno močan narod ne uživa samo spoštovanje, pač pa tudi doseže svoje zaželjene cilje in si ustvari boljše življenje na tem svetu. Ko so naši pošteni in delavni možje v Clevelandu pred dvanajstimi leti ustanovili prvi slovenski denarni zavod v Ameriki, The North American Trust Co., prvo slovensko banko, so imeli ta namen pred seboj. Oprostiti slovenski narod tujega kapitala, zbrati domač kapital v močnem denarnem zavodu, ki je last našega lastnega naroda in finančno pomagati pri gradnji velike slovenske naselbine. Slovenska banka ne bi bila mogoča, ako narod ne bi imel zaupanja v samega sebe, ako narod samega sebe ne bi spoštoval in bil prepričan, da smo razumni, pametni in zmožni dovojl, da sami vodimo svoje finančne posle. Koliko je društev, ki potrebujejo financiranja, trgovcev, obrtnikov in delavcev, ki na ta ali oni način potrebujejo bančne zveze, sodelovanja in pom-oči! Vse to finančno poslovanje je bilo zadnja leta v veliki meri osredotočeno v North American Trust banki, ki je na uspešen in zmožen način posegla v finančno življenje našega naroda. časi niso danes vsaj normalno pravilni, toda kljub vsem gospodarskim težkočam, pa stoji danes naša slovenska banka, The North American Trust Co. bolj trdno, bolj zaupanja vredno, kot kdaj1 prej. Zlato se v ognju preskuša, prijatelj v nesreči, denarni zavod pa v času depresije, kot jo imamo danes. Dočim je naša slovenska banka, The North American Trust Co. ob vsakem času točno in brez odlašanja plačala vsako zahtevo, si je pa tudi priborila neomajano zaupanje naroda s svojo točnostjo in poštenostjo. Ni čuda, da si je ta banka našega naroda baš v teh časih, ko je treba paziti, komu se izroči denar, pridobila zaupanje države Ohio, šolskega odbora, ameriške oblasti in mesta Cleveland, ki eden za drugim vlagajo velike svote v to prvo slovensko finančno podjetje v Zedinjenih državah. Menda ni treba navesti večje garancije kot je zaupanje ameriške vlade in bančnih krogov države Ohio v to naše slovensko finančno podjetje. Zato je pa prav na mestu, in marsikdo nam bo znal vedeti hvalo, ako. nujno svetujemo vsem našim ljudem, ki imajo svoj denar v tujih bankah, ali ki ga celo skrivajo doma, kjer jim ne prinaša nobenih obresti, in kjer je v neprestani nevarnosti, da je ukraden, da zgori ali sicer zgine, da prinesejo ta denar v naše lastno, mogočno denarno podjetje, The North American Trust Co. Bodite prepričani, kot so prepričani direktorji in delničarji banke, ki imajo milijone vložene v podjetje, da je banka The North American Trust Co. skrajno sigurna kot vsak največji denarni zavod. To banko lastujejo vaši ljudje, ki so tekom dolgih let modrega gospodarstva dokazali, da znajo ne samo voditi dobro gospodarstvo za sebe, pač pa, ki so dobili od ameriške vlade in državnih oblasti ponovno priznanja za modro, pošteno in razumno poslovanje bančnih poslov. Močni bomo in pomagali si bomo eden drugemu, ne da bi bili odvisni od tujcev, ako držimo skupaj, ako organiziramo svojo lastno moč in jo izkoristimo v napredek in blagor vsega naroda. Stotine Slovencev v Clevelandu je, ki ima sto in stotisoče dolarjev po kleteh in drugod zakopanih, kar jim ne prinaša nobene koristi, dočim imajo drugi svoje vloge pri tujih bankah, kjer ne poznajo ljudi, ki dirigirajo posle, dočim pri vaši lastni banki, The North American Trust Co. imate izbrane, poštene in lojalne svoje rojake, ki želijo, da se jim pridružite k skupnemu poslovanju. V združenju je moč in napredek. Dajmo to moč svojemu lastnemu narodu, ne dajajmo moči in zaslombe tujcem! Ne bo minilo dolgo časa, ko naip boste iskreno hvaležni za ta nasvet. Slovenski denar spada y slovensko bančno podjetje, v vašo lastno varnost in korist in za večji napredek nas vseh! Premišljujte o tem in pritrdili nam boste. Slovencev ra Bazovici pri Trsu. štiri naše žene, Kraševke, bodo zapele pespm "Lepa naša domovina." Potem nastopi pevski zbor "Javornik" pad vods1> vom Mr. Andrew Bombacha. Zatem se pa ražjvije prosta zabava in ples. Priliko bodo imeli zavrteti se stari in mladi., ker godca bosta izvrstna: Frank Gorjanc (čemeljak) in Pavel Lenasi, oba iz Clevelanda. Kar se tiče kuhinje, bodo izvrstna jedila. Naše kuharice nameravajo napraviti "tržaške tripe," ki jih mislijo modernizirati na vse načine, kot jih še nismo jedli. Za gašenje suhih grl bo pa na razpolago kapljica našega ohaj-čana. Cenjeni Slovenci in Slovenke iz Barbertona in okolice: Ken-more, Akrona, Woosterja, Ritt-mana, Magadore, Cantona, itd., najvljudneje vas vabimo, da se v obilnem številu udeležite te naše prve prireditve. Jamčimo vam, da se boste izvrstno zabavali in) da vam ne bo žal, ako se udeležite. Na svidenje 9. aprila ob sedmih zvečer. Pozdrav vsem Kraševcem in našim sosednjim bratom Jugoslovanom po širni Ameriki. Odbor. v nedeljo 17. aprila ob 2:30 popoldan krasen koncert z igro in izvanredno bogatim programom. Upam, da ga ni rojaka ali rojakinje v naselbini, ki bi se ne potrudil in prišel poslušat krasno slovensko pesem. Pevci in pevke "Adrije" vam bodo za par uric poklicali v spomin ona blažena mladostna letar ko ste med prijaznimi grički in holmci pozno v noč poslušali fantovsko petje. Kdo bi si rad ne obujal spomine na mladostna leta, ko smo še kot bosopeti paglavci rajali po domačih livadah. Ravno tako vam bo živo ostal v spominu dan 17. aprila, ako se udeležite koncerta, ki ga ta dan priredijo vaši pevci "Adrije." Za napredek in lepše petje ostajam vaš Louis Somrak. malci zavedali, da je to njih delavska trgovina, kot so to pokazali prvi dan pri otvoritvi in tudi med drugimi agitirali za več odjemalcev, bodo cene lahko zelo nizke. Kajti pri upravnih stroških je mala razlika, če se servira 50 ali 500 odjemalcev. Vsak odjemalec plača gotovi del najemnine poleg vrednosti blaga, ki ga je kupil in čim več odjemalcev, manjši del pride na posameznega odjemalca za stroške. Slovenska delavska zadružna zveza je postavila trgovino v naselbini, nikakor pa ni v položaju pravilno jo voditi brez vašega sodelovanja in dobre volje naselbine. Torej apeliramo na vašo zavedno delavsko misel, da stojite na strani nove trgovine, katera nam bo vsem v ponos in materij alno pomoč v težkih in slabih časih. Ce verjamete al' pa ne. . Cleveland (Collinwood), O.— Ta moj dopis bo bolj kratek, ker je bil tudi na kratko storjen moj sklep, ko sem preštevala tiste piščance, zajčke in pirhe. Pomislite, ljudje božji, ko sem bila ravno najbolj zaposlena s tistim preštevanjem, pa je vstopila teta Nežka in mi vsa zasopljena pove, da bo podružnica št. 10 Slovenske ženske Zveze priredila v četrtek 7. aprila pri redni mesečni seji zanimivo card party v korist društvene blagajne. Zato se bo seja pričela že ob sedmih in bo zelo kratka. Nato se bomo pa spustile v tisto tekmo, ki jo nudi vsak card party. Pričeli sva ugibati, kaj bi bilo najbolje in najbolj privlačno za to prireditev. To me je napotilo, da sem zagnala vse tiste zajčke, pirhe in piščance, ki so v resnici že plesali pred mojimi očmi, v kot, ter se takoj z Než-ko dogovorila, da potom dopisa povabimo vse članice na prihodnjo sejo. Seboj naj pripeljejo tudi svoje možičke, prijateljice in znanke, kajti zabave bo za vse dovolj. Bo tudi precej dobitkov in dobili jih bodo tisti, ki bodo najbolj znali pri kartah. Seveda je naša iskrena želja, da bi se naše zabave udeležil tudi Jaka, brez katerega si našo prireditev niti misliti ne moremo. Vljudno se ga torej vabi, da pride prihodnji četrtek v Slovenski dom na Holmes Ave. na, našo prireditev, da bo marjašal. Pa glej, da ne prideš s praznimi žepi ! Pozdrav vsem članicam Slovenske Ženske Zveze. M.P. Euclid, O.—Otvoritev prodajalne Slovenske zadružne zveze je nepričakovano dobro izpadla v beli Ljubljani. Pri otvoritvi so odjemalci občudovali krasno opravo omenjene Zadružne zveze. Pripravilo se je toliko količino blaga, da bi zadostovala za btvoritveni dan ali celo preosta-jala, toda kljub temu se je moralo dovažati novo blago že opoldan, da smo imeli dovolj zaloge za popoldan. Ravno tako se je godilo tudi zvečer. S tem so pokazali tukajšni naseljenci solidarnost n a p r a m delavskemu podjetju in nova naselbina, kot jo imenujemo, je daleč prekosila starejše naselbine v Clevelandu. Tudi najnaprednejša naselbina na St. Clairju bi se lahko nekaj naučila od Ljubljančanov. Več odjemalcev! je vpraševalo, če bodo cene vedno tako zmerne kot so bile prvi dan. Odgovor bi bil primeren ta: če se bodo odje- Zahvaljujemo se vsem poset-nikom za njih naklonjenost in veliko udeležbo ob priliki otvoritve omenjene trgovine v beli Ljubljani. Tudi ljubljanski stric in ieta sta bila zelo ponosna, ko sta stopila v trgovino, ko se je otvorila tako moderna trgovina pod njih ljubljansko administracijo ali upravo. Stric si je sploh odklonil vse strežaje in si sam naložil dva bušlja različne gro-cerije. Posebno pa mora biti strasten pivec kave, ker navadna družina bi jo imela dovolj za pol leta, kolikor jo je naložil v bu-šel. Na tem mestu izjavljamo, da smo popolnoma zadovoljni z sodelovanjem in zavednostjo tam-kajšnih slovenskih naseljencev in upamo, da bomo v skupnem sodelovanju dosegli še mnogo uspehov na zadružnem polju. Odbor S. Z. Z. Tako sem učil prijatelja, ko sva počasi vozila proti Madiso-nu in Genevi. Vozil sem počasi, ker je bil avtomobil nov in ga je treba zlepa privadit na vožnjo, kot mlade konje. Tako se v lepem pomenku pripeljeva do Madisona. Mojemu prijatelju se je videlo, da, si je moje zlate nauke zapisal globoko v srce in da je trdno sklenil, da se bo odslej po njih ravnal in vozil avtomobil tako, kakor sem ga navadil. V Madisonu sem krenil na desno,. proti naselbini naših Slovenskih farmerjev. Ko sva se vozila po tistih klancih pred Toneta, Debevca farmo, sem prijatelju povedal dogodek, ki se mi je pripetil pred kakimi dvanajstimi leti. Takrat sem jaz vozil svoj prvi avtomobil (Bog mi odpusti ta greh, da sem sploh kedaj kupil tako stvar). Peljal sem se k Tonetu na farme neke nedelje popoldne. Domov grede je prisedel k meni naš gospod župnik, da se pelje z menoj domov. Na avtu smo bili dobri pevci in, menda se nam je gospod župnik pridružil samo zato, TRINERJEV0 GRENKO VINO j proti zaprtju, slabemu apetitu, glavo, j bolu, izgubi spanja. V vseh lekarnah. SLOVENSKA PESEM V COLLINWOODU Barberton, O. Zabavni ja, kako so Turki napada'li No- klub "Kras" priredi v soboto 9. aprila zabavni večer v dvorani samostojnega društva Domovino na 14. cesti. Vstopnimi je 25c, otroci so presti. Program bo Bledeč: Mr. John Ujčič iz 15. ce- ce z raznimi deklamacijami in Sanjsko in primorsko, kako so jo zasedli Francozi itd. Dežela veliko trpela in še danes trpi ped vlado črnosrajčnikov. Nato nastopijo mali dečki in dekli- ste bo odprl program in povedal pesmicami, Zatem se predsta- nekoliko zgodovine iz 17. stolet-Jvi živa slika usmrtitve štirih Iz bele Ljubljane. — Pomlad, čas vstajenja, prebujenja in novo življenje. Kako lep je spomladanski čas, ki nam prinese novo življenje in, vsa narava se odene z novo obleko. Po logu in gaju se razlega krasno ptičje petje in v resnici noben letni čas nam ne prinese tako lepih sprememb in krasnih spominov na blažena otroška leta kot ravno pomlad. Toda, ali bi si mogli misliti pomladi brez krasnega ptičjega petja, ki tako zelo užiga naša srca v ljubezni do narave? Kaj more dostojne j še počastiti veličino stvarstva kakor ubrani akordi, ki zazvene iz mladih ust. In naši domovi! Ali bi ne bili podobni puščavam, katere ne prebuja žgolenje pevcev? Strašno je življenje brez pesmi, brez smehljajočih se lic, brez radostnih src. A veselo je življenje in vredno življenja, kjer pesem ne utihne od zore do mraka in tem bolj vredno je živeti, čim bolj vesela, plemenita in ubrana je pesem. Zato hočemo peti, peti iz polnih grl, iz globin srca, ker vemo, da je naše delo koristno, da je plemenito, da je vzgojno, z eno besedo: dti je potrebno. Prepričani smo, da bo naša pesem vselej našla odmev v vaših srcih. Pevski zbor "Adrija" priredi Kadar je srce tužno, vesela pesem otrne solzo in lažje je pozabiti gorje doline solz. V teh časih, v tej dolini solz in skrbi, naš narod še ni popolnoma otopel, obupal. Narodna zavest, misel, beseda in pesem še poživlja, narodne organizacije bijejo obrambni boj za obstoj in življenje. Današnja depresija nima naci-ljenih kopij samo na. želodec, pač pa tudi na narodno življenje priseljenih narodov. Narod v teh časih naj obupa, naj opusti svoje delo za svoja društva in v tem bo uničen, teško bo družabnost spraviti na, pot življenja, mukapolno bo oživljenje tudi v prihodnjem normalnem času, ako se danes opusti delo; Rojaki, s pomočjo v sopomoči obdržimo vsaj pri življenju, kar so naši kulturni pionirji ustanovili. Podpirajmo po svojih močeh naša dramska in kulturna društva, naše pevske zbore. V Collimvoodski naselbini goji, neguje in povzdiguje našo narodno pesem pevski zbor "Jadran" že dolgo vrsto let. Kjerkoli je bilo potreba pomoči Jadrana, vedno je bil med prvimi. S svojo pesmijo z nastopom zbora je bila marsikatera naša prireditev popolna, vesela, in zanimiva. Ko se je v naselbini delalo za Slov. Del. Dom, zbor Jadran je bil prvi izmed prvih za idejo, delal in žrtvoval tu in tam, člani so agitirali za institucijo, prirejali koncerte v korist iste, nastopali s slovensko pesmijo na prireditvah drugih društev, dali fizične in materialne pomoči, kjer so bili klicani. Da bi bil danes zbor pozabljen, da bi mu ne dali pomoči, bi bil to narodni greh. Kdor more, kdor občuti narodno zavest, kdor ljubi lepo slovensko pesem, ta ne bo od klonil pomoči "Jadranu," pač pa se bodo udeležil njegovega koncerta v nedeljo zvečer, dne 10 aprila. Prvotno se je imelo v načrtu za prireditev opereto, toda ker je pa tudi potrebno da zna zbor vet pesmi, bodisi kot zbor celota, kvarteti in solisti, se je društvo osvojilo za spomladanski koncert načrt, kjer bo kraljevala narodna — vedno priljubljena pe-s-em. Program bo vseboval nastope moškega, ženskega in me- šanega zbora, kvartete, duete in sole. Da bo pa koncert popolne-ji, zabavnejši, bo tudi podan komičen kuplet' z imenom "Profesor, doktor, zviti Jaka, muzika-ličen artist in dirigent koncertnih, orkestralnih koncertev, pre-stolice Krajnske." Pri kupletu sodelujejo velezmožne in poznane moči: doktor Jaka, Anton Eppih — njegov učenec Frank Slejko in učenka Miss Olga Godec. Poleg velehumorske bo kuplet tudi vključeval lepo godbo: picole, gosli in piano. Da bo koncert "Jadrana" vreden male vstopnine 50c in to lep pevski koncert zbora, kuplet in še ples v spodnji dvorani, o tem ni govora. Ako hočemo v naselbini obdržati pevski zbor, kateri je potreben narodni ideji, Slov. Del. Domu in vsem našim kulturnim in podpornim organizacijam, moramo dati zboru podporo s tem, da se udeležimo njegove prireditve. Pri zboru je danes vsekakor treba pozdraviti zavedno idejo naše mladine, kajti lepo število članov in posebno članic je izmed tu rojene mladine. Zbor ima pred seboj lepo bodočnost in zmožnosti za dosego v napredku naše pesmi. Nič večjega pa ne moremo zadati naši mladini, ako jo neupoštevamo. Tu se neha vse veselje, razi de se. Rojaki, v nedeljo zvečer, dne 10. aprila je čari in prilika dati priznanje in veselje "Jadranu" za nadaljni obstoj, za poživelje zbora. "Jadran" in njegova mladina apelira na zavedha slovenska srca in kliče: Dol svidenja na koncertu v S. D. D. dan 10. aprila! V. Coff. -o-- KAČ UN POGREBNIKA V Buenos Aires, je pogrebnik Carlos Valpi predložil sledeči račun za neki pogreb: 17 žensk, ki so jokale ob mrtvaškem odru, vsaka po $15 ....................$255.00 41 žensk, ki so jokale za pogrebom, vsaka po $10 .............................. 410.00 Žepni robci, s katerimi so si te ženske brisale solze ................................ 90.00 Skupaj ........................$755.00 CUNARD DRUŽBA NAZNANJA ZNIŽANJE VOŽNJE Vse cene tretjega razreda, za vožnjo proti vzhodu, so znižane za 20%. Za vožnjo proti zahodu, to je iz Evrope, so znižane za 10% in za roundtrip 20%-. Cene na Berengariji, Aquitaniji in Mauretaniji v 3. razredu, je $64 vzhodno, $72 zahodno in $116 round trip. To velja za angleška pristanišča. Za francoska pristanišča: Berengaria in Aqui-tania $72 vzhodno, $91 zahodno in $122 round trip. Na Mauretaniji $70 vzhodno, $91 zahodno in $120 round trip. Parniki Ca-rinthia, Franconia, Laconia, Samaria in Scythia v angiaška pristanišča, so cene 3. razreda $62 vzhodno, $70 zahodno, $112 round trip. Isti parniki v francoska pristanišča: $63 vzhodno, $86 zahodno in $112 round trip. Vsi drugi parniki imajo sledeče cene 3. razred: v angleška pristanišča: vzhodno $60, zahodno $68, round trip $108. V francoska pristanišča: $63 vzhodno, $86 zahodno in $112 round trip. -o- NAD STO LET STARO VINO Nedavno so v Londonu prodali sto steklenic vina, in sicer po sedem tisoč dinarjev za steklenico. Kupec, ki si je privoščil to razkošje, je neki indijski princ. Vino, ki je -imelo tako visoko ceno, pa je staro 120 let. Pridelano je bilo namreč leta 1812., ko je Napoleon prodiral proti Moskvi. Omenjeni indijski princ se je pogajal za na-daljnih sto steklenic še starejšega vina. To vino je iz leta 1790. in je na prodaj v Londonu že od leta 1903., pa si ga doslej še nihče ni mogel ali hotel kupiti. ČE JE SVINJA LAHKA V Hammond, Ind. sta bila prijeta Sam Gwati in Angelo Lo-reocca, ker sta ukradla štiri pre-šiče. V zakonu je to velika tatvina in po postavi bi morala dobiti najmanj po eno leto zapora. Toda ko so prešiče stehtali in zračunali, da niso po dnevni tržni ceni vredni niti $25.00, sta bila oba uzmoviča sojena samo za malo tatvino in sta dobila samo po 30 dni zapora. da bo pomagal, ker rad poje in ni v zadregi, če je treba prijeti z basom, ali pa jemati "počez.' Ko se peljemo doli po klancu, sem eno urezal in drugi so pa poprijeli. Prvo kitico smo odpeli, ko smo se pripeljali s klanca na mal mostiček, ki pel j a čez precej globok graben. Ko naravnam avto zopet v klanec navzgor in se je vozilo počasi, sem začel z drugo kitico. Sredi klanca je bilo treba premeniti vozno silo na nižjo, sem po pomoti in ker nisem bil še vajen, vrgel gif v ritensko in avtomobil, mesto da bi lepo vozil naprej, je skočil nazaj in jaz sem hotel stopiti na "žlajf," sem pa stopil na gas in avtomobilček je kar v skokih drvel proti grabnu. Noben dirigent ne bi mogel petja tako naglo ustaviti, kot se je ustavilo takrat. Kot bi odrezal, je petje potihnilo in pevski zbor je bil v tistem hipu že iz avtomobila z gospodom župnikom na čelu, mene so pa prepustili usodi. Imel sem toliko prisotnosti duha, da sem avtomobil hitro krenil v stran, da se je zadnji konec zaril v hrib ob poti in se ustavil. Na ta način sem spravil slavni pevski zbor ob zaželjen užitek in lepo predstavo, da bi brez vstopnine gledali, kako bova z avtomobilom štrbunknila v jarek. Ta dogodek sem opisal prijatelju in ga resno posvaril, naj nikar ne poje, kadar bo vozil P° teh klancih. Ko se pripeljeva mimo Debevčeve farme, je konec večjih klancev in ustavim avtomobil ter prijazno povabim prijatelja, naj sedaj on vozi avto. Strašno .modro se je držal, ko se je vsedel za vodilno kolo in dirigiral mašino po prazni farni erski poti. "Sem mislil, da ne bo šlo tako lahko," je pripomnil. "Saj ni," sem odgovoril in držal vrata poleg sebe napol odprta, da v morebitnem slučaju vzamem slovo od prijatelja in planem ven s celimi kostmi, če bi morda prijatelju nenadoma padlo v glavo, da jo udari kar V celo po farmah. Tam, kjer se cesta odcepi proti Jožetu Gramcu, rečem prijatelju naj obrne na desno. Napravil je in avtomobilček je za-krcžil na novo pot v lepem polkrogu, da niti poštne nabiralne škrinjice ni odnesel, dasi bi jo bil rad, kot se je videlo. Ko zagledam Gramčevo hišo, rečem vozniku: "Na Gramčevo dvorišče zavozi, bova enega stisnila." Ker je precej hitro vozil, sva bila pri teh besedah že na Gramčevem dvorišču, tik pred hišo. "Ustavi!" zavpijem. "Kako pa naj ustavim?" mi zavpije nazaj in naglo krene avtomobil, da sva vogal hiše samo malo oprasnila. O, Marička! Sedaj sem se šele spomnil, da sem mu pozabil povedati, kako se av-homobil ustavi. Prijatelj je pa vseeno imel toliko prisotnosti duha, da ni vozil naravnost, ampak v krogu po dvorišču, ker če bi vozil naravnost, bi se bila pripeljala naravnost v hlev k jaslim. časa pa tudi ni bilo, da bi bil na dolgo in široko razkladal, kako se avtomobil ustavi. Stvar seje vršila vse hitreje, kot morem pisati in do takrat sva napravila *že tri kroge okrog tistega velikega drevesa na dvorišču. Takrat mi pade v oči velika kopica sena, ki je bila tam poleg hleva, pa naglo zavpijem prijatelju: "Zavozi v tistole kopico sena, pa se bo vrag ustavil!" Voznik me posluša in v tistem hipu sva se že zarinila v seno in avtomobil se je ustavil-Sunek je nekoliko seznanil mo.l nos s šipo spredaj, prijatelj se je pa krčevito držal vodilnega kolesa in je ostal nepoškodovan-Jože Grame, ki je stal na pragu-je nama ploskal, ker je mislil, d& se po dvorišču znašava, kako iz' vrstno da znava voziti. To je bilo prvič in zadnjič, da je moj prijatelj vozil avtomobil-dasi ga ima že več kot tri leta-Nekoč mi je rekel: "Vozila bi vsaka šema, ampak ustaviti avtomobil, ta je pa druga!" 1 .......................i................................................................................ BESEDA NAŠIH ROJAKOV O KONTESTU nekaj izmed številnih dopisov o štetju zajcev, pišk in pirhov ^"UillllliiiiiiiiiiiiiiuilllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllItlllllllllllllllllllllh? Euclid, O.—Oh, ti vaši zajčki in picki so me čisto zmešali. Tiste dni po velikonočni izdaji Ameriške Domovine, je moj mož vsak večer robantil: "Kaj že spet ni nič večerje?" Jaz pa, ki sem bila že sama nase jezna, mu jezno zasolim: "Počakaj no, še par sto jih imam za sešteti." "Kar brli v tiste zajce in piščance, da ti bom moral nazadnje še druga očala kupit," godrnja on. Ampak naj bo že kakor hoče, tisti cekinček bo pa le moj. že naprej se veselim, ko bo v pon-deljek telefon zapel in bo prišel da sem jaz dobila prvo nagrado. Pa recite, če ni res! Mary Walter. Cleveland, O. — Moram tudi Jaz zapisati, kako sem štel zajčke, piščance in pirhe. Na prvi strani sem dobil Vašo zahvalo in voščilo. Hvala tudi Vam, ki ste nam dali za en teden dela. Pri slovenskih mesarjih in groceri-stih sem dobil šest pirhov. Te je ttienda Kolumbus postavil, ker tako lepo pokonci stoje, še kos dobre potice, pa dva poljuba na vrh. Nož sem kar v potici pustil, da si lahko še drugi odreže. Res, Jepa slika. Tam, kjer fant in dekle trkata s pirhi, sem dobil dva pirha. Lepa narodna slika.. Ker sem bi) v rožah, sem dobil v rožah dva Pirha pri slovenskih mesarjih. Vse v bisago. Tam, kjer štirje sekajo, da se kar iskri, sem dobil enega ranjenega. Pa klobuk sem tam pozabil; saj je še bolj moderno gologlav hoditi. Tam, kjer deklici neseta kolač, šunko in drugo na drogu, sem jih dobil en ducat zakopanih v pesku. To so menda nojevi pirhi. Takole bi bilo lepo, da bi za fiašimi lovci en par deklet nosilo kolače, šunke, klobase, putrhe, Kalončke in kozarce. Kadar se bo to zgodilo, bom tudi jaz pristopil v lovski klub. Pri zajcih in piščancih je bilo ■*ie še, kakor je rekla tista Dolenjka, ampak pirhi so mi dpli po pi-skru. V glavo mi ne gre, kako so si upali trije zajci skočiti v Jakatovo kolono. Ampak jaz sem tiste najprej videl. Pozdrav vsem števcem, posebno pa tistim, ki bodo nagrado dobili. John Levstek. zadnje, se pa le nisem mogla več premagovati. Mislila sem si: vsaj poskusim lahko, saj ni, da bi morala, vse prešteti. Ampak reči pa moram, da so bili naši zajčki in piščanci prav pridni; prav nič niso šli iz vrste. Menda so že dovolj znoreli v Clevelandu. Ko sem imela končno številke pred seboj, sem se nehote spomnila naših slovenskih trgovcev, ki so za Veliko noč oglaševali v Ameriški Domvoini, kako bi jim obrazi žareli zadovoljstva, ako bi pred prazniki prodali toliko število živali, kolikor sem jih naštela jaz. To pa ne bo prej, da se bodo rojaki držali gesla: Svoji k svojim! Pozdrav! Albina Poljanec. POSLOVENIL DR. A. R.: CARSKI SEL Euclid, O.—No, vendar je enkrat konec te zajčje zalege in teh piščancev. Saj bilo jih je toliko, da je vse švigalo pred očmi. Ni bilo treba prav nič ohajčana zraven za glavo zmešat, to so že zajci in piščanci sami opravili. Pa ta celi bi bili; že še, ampak tisti zajčji repki so bili od zlomka. No, pa kaj se hoče. Pri tem štetju se je marsikdo lahko seznanil z imeni marsikaterih slovenskih trgovcev, za katere prej ni vedel. Saj ti slovenski trgovci so bili pa že tako razloženi, da si jih moral videti, tudi če jih nisi hotel, ali pa če si napol slep. Kar se tiče lista Ameriška Domovina, je res idealni list za slovenski narod. Novice: kratke in jedrnate. Uredniški članki: poduči j ivi. Dopisi iz raznih naselbin nam povedo, kako se imajo naši rojaki izven Clevelanda. Ja-katova kolona, ta ga kaj pihne. Jaz prav rada čitam to kolono, pa ne zato, ker je Jakatova ali radi njega, ampak radi njegove Johane, s katero sva skupaj v šolo hodili in me veseli kaj slišati o nji. Koledar raznih društvenih prireditev se mi tudi prav dcpade in pa razne povesti. Sploh vse je O. K. ali z drugimi besedami: Ameriška Domovina je res ameriška domovina. Po zdrav vsem naročnikom in ured ništvu, Marija Hochevar. Dotlej so bile razmere za potovanje Mihaela Strogova ugodne. Carski sel se ni nikjer zamudil. Ako bi se mu posrečilo, izogniti se tatarski četi, ki jo je kan Feo-far potisnil čez Krasnojarsk, potem bi ga gotovo prehitel in prišel v Irkutsk tako naglo, kakor ni prišel še nihče pred njim. Drugi dan potem, ko sta taratajki zapustili Jekaterinburg, sta dospeli ob sedmih zjutraj v majhno mesto Tulugujsk. Prevozili sta torej 220 vrst brez vsake nezgode. Tu so porabili pol ure za za-jutrek. Nato so se odpeljali daje. Vozili so se neverjetno hi-l;ro, ker so voznikoma obljubili aogato napitnino. Istega dne, 22. julija, sta obe ;aratajki dospeli ob eni ponoči Tjumen, 69 vrst dalje proti vzhodu. Tjumen, ki ima navadno 10,-000 prebivalcev, jih je imel tedaj še enkrat toliko. Mesto je prvo obrtno središče, ki s6 ga Rusi ustanovili v Sibiriji, ima lepe kovinarske tovarne ter livarno za zvonove. časnikarja sta takoj hitela poizvedovati za novicami. Kar so o bojišču pripovedovali sibir- Durant City, Pa—Tudi jaz sem se trudil s temi zajci in piščanci. Štel sem pa takole: Rosebooni, N. Y. — Tukaj Vam pošiljam število piškov, Zajčkov in jajc, da boste vedeli koliko jih je. Tisti cekin mi pa treba pošiljati sem, ker je predaleč. Se bojim, da bi se zgubil. ■Kar notri naj ostane za naročnico. Malo bom še dodala, pa bom imela list za dve leti plačan. Na farmah, kjer imamo zra-ven piškov in zajčkov še drugo živino, gre štetje počasi od «rok. Ko sem najbolj zatopljena v štetja, pa se oglasi otrok: "Ma-lT>a, en mož horsa jaha naravnost k nam." Da bi ga koklja brcnila, da mora priti ravno sedaj! Zopet" štejem, pa se že zopet drugi oglasi: "Mama, lačen!" In tako gre naprej, da ni nikdar miru. Nadaljujem pri luči, pa mi je kma- Prvo začel sem šteti zajce uhate: a najbrž se kateri je skril v grme košate. 3604 sem jih skupaj1 znesel; ne vem, če kateri je pete odnesel Piščanci, droblanci, veselo skakali, menda kašice drobne si pridno iskali. tela ustaviti, ako ne bi kak dogodek spremenil njunega načrta. Išim je od Novega Zajmske-ga oddaljen približno 200 vrst. To pot so morali in mogli prevoziti drugi dan do osmih zvečer, ako ne bi izgubili nobenega trenutka. Voznika sta mislila, da so potniki imenitni gospodje ali visoki uradniki, ker so trosili napitnino izredno velikodušno. Drugi dan, 23. julija, sta bili taratajki v resnici od Išima oddaljeni samo še 30 vrst. Tedaj je Mihael Strogov opazil poštno kočijo, ki sel je komaj videla sredi oblakov prahu. Ker so bili njegovi konji hitrejši in manj utrujeni, jo je moral kmalu dohiteti. Kočija je bila vsa prašna in je morala imeti že dolgo vožnjo za seboj. Voznik je udrihal z vso silo po konjih in jih skušal z bičem in kletvami obdržati v diru. Ti potniki se gotovo niso peljali čez Novo Zajmskoje, ampak so prišli na irkutsko cesto po kaki stranski poti. Ko so Mihael Strogov in njegova, tovariša opazili kočijo, ki je dirjala proti Išimu, so mislili samo na to, kako bi jo prevozili, da pridejo pred njo na postajo in si zagotove potrebne konje. Samo ena beseda voznikoma — in kmalu so bili vštric kočije, katero so vlekli zdelani konji. Mihael Strogov je dospel prvi do nje. Pri vratih kočije se je pokazala glava, ki jo je ko-imaj opazil. Vkljub temu, da je ski begunci, ni bilo posebno1 ugodno. Pravili so, da se voj- naglo dirjal mimo, je vendar na- ska kana Feofarja naglo pribli- tanko slišal zapovedujoč glas ki žuje dolini Išima, in trdili, da je za vpil: polkivnik Ivan Ogarev kmalu "Ustavi!" dospe do tatarskega poveljnika,; Kaj še! Vprav nasprotno! če že ni. Iz tega se je dalo skle- Hipoma sta obe taratajki kočij" pati, da se bo napad obrnil z vso prevozili. silo proti vzhodni Sibiriji. Razvila se je dirka. Vprega Ruske čete, ki jih je bilo tre- kočije, ki so jo izpodbodli mimo ba poklicati večinoma iz evrop- dirjajoči konji, je tekla nekaj skih pokrajin, so bile še zelo da- minut s povečano hitrostjo. Vsi leč ki se niso mogle postaviti trije vozovi so izginili v oblaku proti Tatarom. Ker pa so koza- i prahu. Iz belkastega oblaka pa ki iz tobolske pokrajine hiteli proti Tomsku, je bilo upati, da tam ustavijo tatarske orde. Do osmih zvečer sta taratajki prevozili nadaljnih 6 vrst in prišli v Jalutorovsk. Potniki so zamenjali konje in se takoj zunaj mesta z brodom prepeljali čez reko Tobol. Ker je bila voda mirna, se je prevoz izvršil gladko in brez nezgode. Opolnoči so dosegli trg Nove Zajmskoje, ki stoji na zadnjih odrastkih uralskega pogorja. Gričasta in z drevjem porasla se je slišalo pokanje biča, kakor bi prasketale rakete, vmes pa so se oglašali bodrilni in jezni vzkliki voznikov. Vkljub temu je kočija ostala daleč za, Mihaelom Strogovim in njegovima tovarišema, kar je bilo važno za slučaj, da bi poštna postaja imela premalo konj. Poštar morda vsaj hitro ne bi mogel dati vprege za dva voza. Pol ure pozneje je bila kočija, ki je zaostala, videti le še kot majhna točka na obzorju. Ob osmih zvečer sta obe tara- tla so bila za njimi. Začela so tajki dospeli na poštno postajo v je prava sibirska stepa, ki se Išimu. razteza do krasnojarske okolice: j Poročila o tatarskem vpadu so brezmejna ravan, s travo poras- bila vedno neugodnejša. Mesto la puščava, na kateri se v po- so neposredno ogražale sprednje je dejal Alcide Jolivet, "se morava še enkrat zahvaliti za uslugo, ki ste jo nama storili, in za veselje, da sva potovala z Vami." "Čez nekoliko dni se morda snidemo v Omsku," je dostavil Harry Blount. "To je mogoče," je odgovoril Mihael Strogov, "ker potujem naravnost tja." "Srečno pot, gospod Korpa-nov," je dejal Alcide Jolivet, "in Bog naj Vas varuje pred telegrami!" Oba poročevavca sta Mihaelu Strogovu ponudila roko in mu je hotela stisniti kar najbolj prijateljsko,, ko se je zunaj zaslišalo ropotanje voza. Takoj nato so se bučno odprla vrata pošte in na pragu se je pojavila moška postava. Bil je potnik iz kočije, človek vojaškega ponašanja, star kakih štirideset let, velik, močan, z mogočno glavo, širokih pleč in gostih brkov, ki so mu segali do rdečkastih zaliscev. Bil je v vojaški obleki brez činovnih znakov. Ob strani mu je visela konjeniška sablja, v roki pa je držal bič s kratkim ročnikom. (Dalje prihodnjič.) -o- 19 let stara nevesta umorjena, oče prijet New York, 4. aprila. Na domu staršev so dobili zaklar-no z nožem, 19 letno nevesto, ki se je poročila pred dvema tednoma. Policija je aretirala njenega očeta, Joseph Leonta, prodajalca rib. Oče je bil nasproten poroki in je baje policiji priznal, da je umoril hčer v napadu blaznosti. Čitajte to zanimivo novico do zadnje vrste Wayne, Penna., 4. aprila. Mamie Nine in njene dve hčeri, Sal-y in Girly, bodo prepeljane jutri pred sodnijo. Vse so obtožene umora in se bo zahtevala smrtna obsodba. Obdolžene so 14 umorov. Zagovornik bo najbrž predlagal hipno blaznost, kajti pogled na kokoši Tomaža Dau-gherty je aretirane najbrž prignal do umora. Obtoženke* so psice! Število starostnih zavarovancev se viša New York, 2. aprila. Ekse-kutivni tajnik zveze za starostno pokojnino izjavlja, da se je število za starostno podporo upravičenih ljudi v Ameriki zadnja leta jako dvignilo. Pred dvema letoma je bilo do starostne podpore v petih državah opravičenih 40,000 oseb, letos jih pa je v 13 državah že 85,000. Zelena seč naprodaj za ograjo. Prav poceni. če kdo potrebuje za obrezovanje dreves ali druge rastline, naj se zglasi na 1087 Addison Rd. (81) 1 DOBER PREMOG! I (§5) Točna postrežba! ® ® The Hill Coal Co. ® (S) 1261 MARQUETTE Rl>. ® St«rl Cimpermanovl prostori ^ llEnderson 57»8 ^ H FRANK ARKO, zastopnik SLOVENSKA BRIVNICA Z DOBRO POSTREŽBO F. A. CREDENCE 6124 ST. CLAIR AVE. Frank V. Opaskar ODVETNIK 1119 HIPPODROME CLDG. MAin 3785 Ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer od C. do 8. ure na E. «3d St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH HOG E. 64tli St. Res. Tel. YEllowstone 0705-W PEČI BEL PORCELAN ENAMEL ZUNAJ IN ZNOTRAJ. RAZSTAVNI VZORCI. $29.75 Vprašajte za Mr. Peruška The Stern Furniture Co. i 15428 Waterloo Rd. (C atarske čete in že pred dvema dnevoma so se oblasti morale MALI OGLASI lu vse mrgolelo pred očmi: zaj- *;ki so se spremenili v krave in konje, piški pa v stare koklje. Prosim Vas, da bi drugič tiskali toalo večje. Pozdrav vsem skupaj. Mary Nagode. polnem krogu stikata nebo in zemlja. Na tej stepi oko ni opazilo drugega kakor brzojavne! preseliti v Tobolsk. V Išimu ni drogove ob cesti, med katerimi bilo niti enega uradnika niti ene-so v lahnem vetru brnele žice vojaka, kakor strune na harfi. Ceste Prišedši na poštno postajo je sama pa se je od tal razlikovala ; Mihael Strogov takoj zahteva! le po drobnem prahu, ki se je spočite konje. I vzdigoval za taratajkama. Ako ; Kako prav mu je prišlo, da je bi ne bilo tega belkastega traku,}Mihael Strogov prehitel kočijo! ki je sekal tako daleč, kakor je Samo tri konje je bilo mogoče segalo oko, bi bil človek mislil, takoj vpreči. Drugi so se prav-4977 sem jih skupaj naštel, da je v puščavi. kar utrujeni vrnili z dolgega po- mogoče katerega jastreb je vzel.; Mihael Strogov in njegova to- itovanja. Ivariša so po stepi drevili s še Poštar jih je ukazal napreči v večjo hitrostjo. Pod konji, ki taratajko. sta jih priganjala voznika in ki Naznanilo! Cenjenim rojakom in prijateljem naznanjam, da sem pre vzel od J. Konthana popravljal-nico čevljev. Ako hočete imeti zanesljivo delo in poceni, prinesite vaše čevlje na 6630 St. Clair Ave. Frank Longar (82) NEKAJ NOVEGA! Na trg so prišli novi PLYMOUTH AVTOMOBILI ki so nekaj posebnega v avtomobilski industriji. Delo, mehanizem, cene—vse je tako, da bo publika z veseljem segla po teh avtomobilih, ki v cenah in izdelku nimajo primere z drugimi. Lepo priliko ima vsak, da si ogleda te nove vrste avtomobil V SREDO VEČER v naših prodajalnih prostorih, kjer se bodo kazale premikajoče slike v posameznosti teh Plymouth avtomobilov. Videli boste moč, vztrajnost in trpežnost tega izdelka. Vstopnina je prosta. Vsak je prijazno vabljen. Lausin Motor Sales Co. 18901 St. Clair Ave. vogal Nottingham Rd. _+ CUNARD Linija 20% NAZNANJA ZNIŽANJE Pirhi, vsi ti pisani in beli, dosti skrbi so mi tudi prizadeli. 20 komaj sem jih dobil (mogoče se mi kateri je ubil). Frank Anzelc. Cleveland, O.—Ker ste v letošnji velikonočni številki podali toliko humorja in zabave svojim naročnikom s 'štetjem zaj- V najem se da štiri akre izorane, rodovitne zemlje. Na zemljišču se nahaja hlev za živino in perutnino j ter dvojna garaža in stanovanje I obstoječe iz dveh sob. Zemlji-časnikarja sta sklenila ostati j šče ge nahaja ob 200. cesti in Jjj.li ni zadrževala nobena ovira, | v Išimu. Ker jima torej ni bilo Kildeer Ave. V najem seda ra-l I je cesta kar izginjala. Tarataj- j treba takoj skrbeti za novo vpre- Lj odhoda iz mesta. Pripravno] ki sta dirjali naravnost proti Iši-igo, sta dala svoj voz spraviti v ;za samce. Cena nizka. Johni ;mu, kjer sta se poročevavca ho- poštno vozarno. f Fabec, 776 E. 200 St. (82) i Deset minut potem, ko je Mi---• hael strogov prišel na postajo,1 Ako hočete imeti so mu sporočili, da je taratajka lepo, nanovo papirano in moder-pripravljfena za odhod. n<> Prenovljeno stanovanje, pet "Dobro," je odgovoril. zračnih sob, podstrešje, klet, se Nato je stopil k obema poro-čevavcema in dejal: "Ker gospoda ostaneta v Iši v cenah na vseh tiketih, razun tretjega razreda iz Evrope v Zedinjene države in predplačane tikete, t C\0/ kjer bo znižanje - ' /O To znižanje velja na vseh parnikih, vključeno tri velike brzoparnike Porabite to izredno priliko in obiščite svojce preko morja letos, ker morda ne boste imeli nikdar več take prilike. BERENGARIA AQUITANIA MAURETANIA Nudila se bo ravno ista znana Cunardova postrežba v vseh razredih, kot do sedaj. Prihodnji izlet se vrši na parniku Mauretania 24. junija. Posvetujte se z vašim lokalnim agentom ali pišite v svojem jeziku na CUNARD LINK 1022 Chester Ave. CLEVELAND, OHIO |rir jo, je res žalostno. Ves ta denar, kakor hitro je izdan, je za vedno izgubljen za nas. Nasprotno pa, ako kupimo pri naših trgovcih, cev, piščancev in pirhov, s kate- lio isti denar še vedno prišel na-rimi ste okrasili oglase naših zaj med nas na en ali drugi na-slovenskih trgovcev, se želim tu-1 čin. Koliko naši trgovci podpi- oglasite pri Marjanci Kuharjevi, 1123 Adison Rd. Stanovanje se i nahaja v isti hiši zgorej in se; v Barberlcn, O.—Komaj sem ..........o----------------- - — — ---------- , . . , . Ci?kala, da pride velikonočna Ste-Idi jaz udeležiti tekme v štetju, rajo naša podjetja! Koliko tiso- mu, je prišel čas, da se ločimo." j0(iaa l)rav Poceni pravi aruzini.. vilka Ameriške Domovine, da se Res, lepo je videti tako veliko šte- čakov žrtvujejo ravno v seda- "Kaj, gospod Korpanov, niti _W tudi Jaz po svoji moči spravim £ad zajčke, piščance in pirhe. y'dno sem sklenila, da eno navado moram odnesti, pa če je pr*v zadnja. mi je ta vražji Jaka vzel se veselje, ko je opisaval v svo-j.1 koloni, kako razposajeni so bi-,l tisti zajčki in piščanci, katere ^ Mislil prešteti. Ampak, navse-'potrebščin pri drugorodcih kupi vilo oglasov naših trgovcev v eni njem času, ko vzdržujejo mnogo i ure nočete ostati v Išimu?" jej Slovenska šivilja številki in še veliko lepše bi bilo j brezposelnih družin. Zatorej je vprašal alcide Jolivet. | izdeluje obleke po vaši želji tn po | slišati, če bi slovenske gospodinje j poplonoma pravilno, da se mi te- "Ne, gospod, ker bi rad zapu- jako zmernih cenah. Najboljše j iste upoštevale in vsakdanje po-!ga zavedamo in v vsakem sluča- sti! pošto, preden dospe kočija, dei0 garantirano v vašo zado-trebščine pri teh trgovcih ktfpo- j ju podpiramo slovensko trgovi-ld smo jo prehiteli." jvoljnost. Vprašajte na 6026 St. || vale. S tem bi se veliko pomaga- j no. Ako to storimo, bomo tudi od "Ali se bojite, da Vam oni pot- i Qair Ave., suite No. 2. (82) lo trgovcem in v splošno vsemu i njih lahko pričakovali pomoči v nik vzame konje?" narodu, če pomislimo, koliko naši bedi. Najlepši pozdrav vsera' "Predvsem se hočem izogniti Soba se odda jI naši Slovenci svojih vsakdanjih naročnikom A. D. vsaki sitnosti." j v najem. Jako čedna in pri jaz- Louis Kudman. ; "Potem, gospod Korpanov," j na. 5604 Bonna Ave. (80) j NAZNANILO IN ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je nenadoma preminul naš iskreno ljubljeni in nikdar pozabljeni sin in brat Frank Vidmar ki jo za vedno zatisnil svoje oči v cvetu mladosti, dna 24. marca, 1932. Položen je bil k večnemu počitku v Clevelandu dn- 29, marca, 1932. V tem času bridke žalosti nam je došlo toliko izrazov sočutja in 'tolažbe, da se čutimo dolžni, ds, se na tem mestu iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočuvstvovali, nas tolažili in vsem, ki so položili tako lepe vence na krsta našega ljubljenega sina. K&vno tako iskrena hvala vsem, ki so ga prišli kropit, ki co ce udeležili pogreba in vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu. Dragi in ljubljeni sin in brat, počivaj v miru in lahka :uj Ti bo zemlja. — Žalujoči ostali: Cleveland, O., 4. Družina Vidmar. aprila, 1932. V dH Mrtvec na mostu Za "Ameriško Domovino" priredil M. U. aru "Položili smo moža v moj avto," je nadaljeval inšpektor, "ter ga odpeljali na stražnico, kjer smo mu nudili prvo pomoč, a obenem tudi poklicali zdravnika. Sporočil sem tudi policijskem, ravnatelju, ki mi je velel, naj moža — seveda ako zdravnik dovoli — pripeljemo semkaj ter naj poročam o dogodku nadin-špektorju Gilmartinu." "Res? Kje pa je? Ali še živi?" "Da, gospod, samo omotičen ' j