Izhaja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1'50 Celoletna naročnina Din 40'— • Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.790
Ljubljana, 16. maja 1940
Izdaja: Konzorcij „Straže ▼ viharju" (A. Tepež) • Urejuje: J. Natek Uredništvo in uprava: Ljubljana, Kolodvorska 23 • Tisk Jugoslo*. tiskarne (J, Kramarič)
Leto VI — Številka 32
v zbor-v Ptuj pro »ris Qt focis
Ob prvem svitu svobodnejšega živlienia v ■	i2a	kJ	kzj?	\ehi>»	viJ	EJ	w	tSEh?
Ob prvem svitu svobodnejšega življenja v Jugoslaviji po šestih letih, v katerih so skuhali izpodrezati korenine 'našega samoniklega Orodnega življenja in vse spontane naravne vezi državne skupnosti in moči, se je slovensko dijaštvo julija 1935 na poziv svoje vrhov-
predstavniške organizacije zbralo na svo-lem prvem taboru na gori Oljki. Z Oljke smo 'eta 1936 krenili v Stično, od tam leta 1937 v Kočevje, leta 1938 v Ponoviče pri Litiji in 'eta 1939 v Slovenske Konjice. Od Oljke do Konjic smo se razmahnili v mogočno armado.
In letos gremo v stari slovenski Ptuj. V Posebnih razmerah bo naš zbor v Ptuju, s po-Sebnim razpoloženjem bomo vkorakali v Ptuj.
Samo ena velika misel nas bo v Ptuju družila: utrjevanje naš« notranje fronte v skrbi
novi čas. Vse drugo smo postavili v stran, ^sa druga vprašanja smo kot drugotna odlomili. Za naš ptujski tabor smo postavili geslo: Slovenija in Jugoslavija — danes in vekomaj! Odgovorno narodno in državno vodstvo ima Sveto dolžnost in težko nalogo, da budno pazi
1.1 skrbi za naš sedanji in bodoči mednarodni P°ložaj. Vodstvo naše narodne vojske skrbi *a neprodirnost naših meja in za našo vo-'*ško obrambno pripravljenost. Vsi državljani, Predvsem akademska mladina in dijaštvo, pa Sl«o poklicani, da utrdimo našo notranjo fronto. očistimo naše zaledje treh znanih notra-
sovražnikov v službi tujine: framazonov, komunistov in tujcev, in izvedemo splošno duhovno in moralno mobilizacijo vsega naroda v pripravi za novi čas.
Slovenska katoliška akademska mladina
1.1 dijaštvo sta prva odločno stopila na našo Stranjo fronto in kot prva izvedla duhovno Mobilizacijo svojih vrst. Danes stoje množice slovenskega katoliškega dijaštva strnjene pod y°dstvom svoje predstavniške organizacije Slovenske dijaške zveze, pripravljeni za vse. Uvedli smo ob pravih trenutkih vrsto uspešnih *k°ij. Pripravljeni smo na takojšnje nove *kcije v trenutku, ko se pokaže potreba, brez d°lgih priprav.
V	Ptuj gremo, da tam našo duhovno mo-^'izacijo izvedemo do kraja in našo pripravnost izpopolnimo. Zato smo si naš ptujski ^ogram tako-le postavili:
I.	del: Spoznajmo!
Slovenci v zgodovini.
2- Slovenija na evropski karti.
3- Jugoslavija naš edini narodni dom.
Bili smo priče velikega patriotizma raznih narodov!
Poljski narod je šel z iskreno ljubeznijo v boj za svojo rodno zemljo in se je takorekoč golih prsi in golih rok vrgel proti tankom in topovom! Svetal zgled čistega patriotizma je nudil vsemu svetu mali finski narod, pravtako norveški, Ako so zdaj Belgijci in Holandci prijeli za orožje, da branijo proti še tolikeri premoči svoje ravnine, svoja polja, svojo obal, svoja mesta in vasi, se ves svet divi temu patriotizmu. Žrtve, iki jih doprinašajo v teh dneh na oltarju svoje domovine, imajo svoj trajni pomen, čeprav bi trenotno podlegli. Ves svet se pridruži besedam papeža Pija XII., ki je belgijskemu kralju in njegovemu ljudstvu izrazil svoje globoko sočutje in očetovsko ljubezen in izjavil, da prosi Boga, da se konča ta preizkušnja z upostavitvijo polne svobode in neodvisnosti Belgije; podobno tudi holandski kraljici in knezu Luksemburškemu.
Ob teh tako svetlih zgledih čistega patriotizma vzbudimo v nas znova dan za dnem najiskrenejšo ljubezen do Jugoslavije in do slovenskega naroda in bodimo pripravljeni na katere koli žrtve zanje. Saj nam to nalaga četrta božja zapoved. Domovina nam je »nekako počelo našega življenja«, ker je nas v nekem smislu rodila. Domovini smo dolžni spoštovanje in ljubezen, kakor tudi pokorščino njenim oblastem.
»Prva naj ti bosta oče in mati, domovina
naj ti bo pa celo nad starši, pravi sv. Avguštin, tako da damo, če treba tudi življenje zanjo. Vsako oklevanje, vsak defetizem je tu izključen. Če bo domovina 'to zahtevala, bomo ji žrtvovali vse, kar imamo. Oni kosmopoliti-zem, kakor ga širi framasonstvo, socializem in boljševizem, ki stavlja neko splošno človeško občestvo nad narod in domovino, da bi le dosegli svoje temne cilje mednarodnega protikrščanskega, protinaravnega fetiša občečloveške republike, odklanjamo še posebej v teh težkih urah in to popolnoma v smislu krščanstva, ki po Kristusovem nauku gradi človeško družbo v organizmih družine, naroda, domovine in države in jih blagoslavlja.
Slovenskemu dijaštvu
Evropa je v vojni. Vsakomur mora danes biti jasno, da gre v tej vojni za neprimerno večje odločitve kot je šlo v zadnji vojni.
Naša domovina e mirna, ker je na vse pripravljena.
V	tem negotovem času mora vse služiti svoji domovini in njeni pripravljenosti. Slovensko dijaštvo, od najmlajših do akademske mladine se svoje posebne domovinske dolžno* sti zaveda že od vsega početka. Saj je na
4. Krščanska Evropa malih narodov.
pogoj svobode
II.	del: Pripravimo se!
1. Naše javno življenje in naša šola morata biti krščanska, slovenska in jugoslovanska.
2. Pripravimo se za novi čas!
Spoznali bomo našo zgodovinsko in sedanjo stvarnost ter našo pot v prihodnjost. Pripravili se bomo za novi čas. To bo naš letošnji tabor v Ptuju.
In vsi bomo prišli vedrih lic, z glavo pokonci kot pravi slovenski fantje in dekleta. Pa urejen, discipliniran in strumen bo naš ptujski nastop. Slovenska narodna in bojna pesem, naših pet himen, mladostni korak, naša molitev za domovino ob kresnem ognju,
bodo ustvarjali slovesno ozračje našega ptujskega zbora.
In domovina bo zopet za hip prisluhnila utripu mladega slovenskega srca, odmevu naše himne, našemu zbornemu klicu: Bog, narod, država. Potem pa bomo zložili naše šotore in se razšli vsak na svoje mesto naše notranje fronte. Med nami pa bo vez silne vere in* krčevitega zaupanja. Družilo nas bo geslo, ki je v svoji prepričevalni moči sposobno, da gore prestavlja. Proti praznoti drugih postavlja slovenska katoliška dijaška mladina zmagovito geslo bodočih dni: Bog, narod, država. Krščanska Evropa svobodnih narodov v lastnih svobodnih narodnih državah!
Slovensko dijaštvo! S to mislijo se slovensko dijaštvo pripravlja na svoj letošnji počitniški zbor v Ptuju!
grobu Antona Martina Slomšeka v Mariboru zapriseglo na program, ki so ga zadnji dogodki, hočeš nočeš, odločilno postavili vsem: Bog, narod, država!
Odveč torej izgubljati besede o naši narodno - obrambni pripravljenosti. Z istim ognjem in vero, s katero smo že pred meseci stopili na našo notranjo fronto proti defetizmu vseh vrst, bomo stopili na obrambne okope naših posvečenih meja, kadar nas bo domovina pozvala.
Zvezno vodstvo SDZ poziva vse slovensko dijaštvo, da v teh resnih časih pokaže svojo narodno zrelost. Povelje časa se glasi:
Enotnost, voljnost, disciplina.
Ravnajte se po navodilih Zveznega vodstva. Bodite sklenjeni okoli v trdnem organizacijske okviru SDZ, Poglavarji in župani; okrožna, zavodna in razredna vodstva naj vestno skrbe za dosledno izvrševanje postavljenega gesla.
Julija pa vsi v Ptuj!
Bog, narod, država!
Zvezno vodstvo SDZ.
Praviina in krivična vojna
Sv. pismo nas pouči, da je večkrat Bog sam zapovedal vojno! Zgodovina nam pove, da so papeži v skrajni sili sami navduševali krščanske narode za obrambno vojno proti Turkom in da so neutrudljivo noč in dan vse žrtvovali, da bi rešili Evropo pred Turki. Torej so vojne, ki so dovoljene in celo potrebne. Za vojno mora biti pravičen vzrok, pravičen namen in pravilen način vojskovanja po normah mednarodnega prava. V silobranu proti napadalcu so prijeli Poljaki, Finci, Norvežani, Holandci in Belgijci za orožje, drugega sredstva za obrambo svoje domovine niso več imele. Namen zavladanja nad drugimi narodi in širiti svoj lasten življenjski prostor na rovaš tujih življenjskih prostorov stori vojno za krivično, ki nosi končno vse prokletstvo nasilja v sebi. Zmaga v krivični vojni ne daje zmagovalcu nobene pravice, in po krščanskem naziranju je celo zmagoviti napadalec dolžan do popolne poprave prizadejane škode.
Morda bo divja pesem tankov in topov, in brnenje zrakoplovov za hip prevpilo ta veko-trajna načela pravice in morale, a vrhovni gospod vseh vojskinih trum. ne bo dal svojih vajeti iz rok.
Binkoštni zbor stražarjev
Binkoštni praznik, praznik sv. Duha smo si izbrali stražarji za svoj zbor, ker se -dobro zavedamo, da bo vse naše delo uspešno le, ako nam bo Bog poslal sv. Duha, ki nas bo razsvetlil, da bomo spoznali pravo pot v teh težavnih dneh, ki nam bo dal poguma in 'srčnosti, da bomo po pravi poti tudi hodili, pa čeprav bi bilo 'to za nas težko in združeno z žrtvami.
Sobotni zbor
V	soboto popoldne je predsednik Skamlič začel stražarski zbor s pesmijo »Povsod Boga« in s poročilom o delu AK Straže v preteklem letu pred polno belo unionsko dvorano. Našega zbora so se poleg zastopnikov ostalih katoliških akademskih društev udeležili tudi nekateri naši starešine. V svojem poročilu je tov. predsednik podal izčrpen prikaz dela, ki ga je AK Straža opravila v preteklem poslovnem letu. Da bodo tudi drugi spoznali naše delo, priobčujemo poročilo predsednika v celoti:
Poročilo predsednika
Spoštovani starešine! Dragi tovariši!
Šele tretji odbor AK Straže daje poročilo
o	delu, ki se je tudi v letošnji poslovni dobi razvijalo pod našim geslom:	Bog, narod,
država.
Dobro se zavedajoč besed sv. pisma: »Ako Gospod ne zida hiše, se zastonj trudijo zidarji«, smo kot uvod v letošnje akademsko leto imeli tridnevne duhovne vaje pri oo. jezuitih v Ljubljani in v Zagrebu. Tovariši, ki ob Vseh svetih niso mogli stopiti v mirno sobico Doma duhovnih vaj, so storili to ob božiču.
Vsi pa dobro vemo, da človek kaj hitro pozabi vse dobre sklepe, če jih tudi vedno znova ne obnavlja. Da se to ne zgodi, nas klubski duhovnik dr. L, Ehrlich vedno na vsakem sestanku v 10 minutnem govoru vzpodbuja k intenzivnemu duhovnemu življenju, ko nam predočuje skrivnostno zgradbo svete Cerkve in njene liturgije. Enajstkrat smo se nadalje zbrali k skupni sv. maši in devetkrat na prvi četrtek v stolnici, od 10. do 11. ure
zvečer k nočnemu češčenju. V aprilu se je udeležilo enodnevne rekolekcije 48 stražarjev, ostali bodo storili to v ponedeljek in prihodnjo nedeljo.
*
V	tem poslovnem letu smo imeli 32 rednih in 2 izredna članska sestanka, štiridnevni počitniški tečaj v Mariboru od 2. d-o 6. julija in enotedenski večerni tečaj v začetku šolskega leta od 16. do 21. oktobra. Ker so naši petkovi sestanki važna komponenta v stražarski samovzgoji, hočem navesti temata in predavatelje, ki so jih obravnavali:
29. sept.: urednik Jože Košiček: Vzroki sedanjega političnega dogajanja; 6. oktobra: dr. Matej Poštovan: iRazmere v Belgradu; 13. oktobra:	dr. Maks Wraber: Kdo vodi
usodo narodov.
Tečaj od 16. do 21. oktobra:
16. oktobra: inž. Janez Ložar: Pred sedmimi leti na univerzi; 17. oktobra: dr. Ciril Žebot: Naš verski, kulturni, socialni in narodni program; 18. oktobra: dr. Maks W;ra-ber: Lik kat. akademika; 19. oktobra: Franc Časar: Kako smo nastali in rasli; 20. oktobra: inž. Tone Tepež: Naše delo na srednjih šolah; 21. oktobra: prof. Pavle Verbič: Naše organizirano delo na univerzi.
27. oktobra: prof. Stanko Jeglič: Naš list;
3. novembra: urednik dr. Ivan Ahčin: Smeri v zunanji in notranji politiki.
10. novembra: člani: Priprava na občni zbor DSJF; ustanovitev krožkov in razdelitev po desetnijah; priprava za nabiralni dan za severno mejo.
24. novembra: dr. Ciril Žebot: Ustroj Akademske zveze in njene naloge; 5. decembra: minister dr. Miha Krek: Politika Jugoslavije v sedanji krizi; 8. decembra: dr. Stanko Žakelj: Prenova Evrope v Kristusu.
15.	decembra: člani: Pregled našega dela in univerze; priprave za proslavo 20 letnice univerze.
Po božičnih počitnicah je bil prvi sestanek 12. januarja. Tovariši iz protektorata: Češka nekdaj in sedaj. Člani: Kaj delajo komunisti in kakšna protiakcija bi bila uspešna; 19. jan.: ban dr. Marko Natlačen in Franc Časar: Orga-
»Ali ne veš, kaj to pomeni? Ne v armadah, ne v moči, ampak v mojem duhu,« tako govori Bog vojnih trum svojemu preroku Za-hariji (Zah, IV, 6).
Preroku Ozeji pa je Bog naročil, da pove Judom: Ne z lokom, ne z mečem, ne z vojsko, ne s konji, ne z jezdeci se bodo rešili, ampak rešil jih bo Bog, njihov gospod.
Vojna — šiba božje jeze.
Do dec. 1939 se je Društvo zbralo 106 krat, izkazalo se je kot nesposobno odvrniti to šibo od človeštva. Vojna se slika v sv. pismu kot šiba božje jeze, s katero kaznuje narode. Drastično opiše Izaija (22 pogl.) pohod Babiloncev na Jeruzalem; »Elam ... pelje zasedene vozove... zgodi se, da bodo tvoje doline polne voz in konjeniki se postavijo proti vratom. Oziral se boš tisti dan po orožju... a ne
ozirate se v Njega, ki je to od zdavna zasnoval; Jave, gospod vojnih trum vas pač kliče tisti dan, da jokate in plakate in da se opašate z orale vino! a glej, pri vas je radost in veselje... uživanje mesa in popivanje vina češ »jejmo in pijmo, jutri umremo.«
»Kakor ropotajoči vozovi skačejo po vrhovih gora, kakor prasketajoč goreč plamen, ki požira strnišče, kakor mogočno ljudstvo, pripravljeno za boj. Spričo njih trepečejo narodi, vsi obrazi so bledi... Dan Gospodov je velik in strašen, kdo ga more prenašati? Ali tudi še sedaj, govori Gospod, se izpreobrnite k meni z vsem srcem svojim, s postom in jokom in žalovanjem in kdo ve, če se ne obrne in mu bo žal in pusti za seboj blagoslov?« tako govori Gospod pri preroku Joelu! Živa slika našega časa!
nizirane akcije komunizma v Sloveniji; 26. januarja: ravnatelj Bogumil Remec: Morala v gospodarstvu; 2. februarja: dr. H. Bruno Stare: Gospodarska politika velesil; 9. februarja: poslanec Rudolf Smersu: Temelji organizacije;
16.	febr.: preds. ZZD France Preželj: Delavske ustanove in organizacije; 7. marca: Študijski dan akademske mladine; 15. marca: Časar Franc in člani: Najnovejši kom. letaki v Sloveniji; 5. aprila: Tovariš iz Slovaške: Sedanja Slovaška; člani: Mirovni kongres v Belgradu; 12. aprila: člani: Kaj se lahko naučimo iz zadnjih dogodkov na univerzi; 19. aprila: P. Odilo: Ameriški Slovenci in možnosti zamenjave; 26. aprila: člani: organizacija nabiralne akcije; stražarski materinski sestanek: ban. svetnik Narte Velikonja: Slovenska mati;
3.	-maja: člani: Pregled dela in načrt za bodočnost; 10. maja: dr. Ciril Žebot: Kat. akademik in ideja sv. Duha.
Petkovi sestanki so obvezni za vse člane. Kontrolo o odsotnosti vodijo desetniki, ki o tem poročajo na vsakem sestanku. Kljub temu, da nam je naša izba daleč premajhna, je bila povprečna udeležba na sestankih 60—65 ljudi. Poleg glavnega referata imamo na vsakem sestanku še dva petminutna referata članov, deloma zato, da imamo vedno točen pregled
o	življenju na univerzi in v svetu, deloma pa zato, da se naši člani vsaj nekoliko priuče govorništvu.
Poleg rednega vsakotedenskega sestanka novincev, so v zimskem semestru delovali še naslednji krožki: Protikomunistični, ki ga je vodil naš starešina dr. Ciril Žebot. Krožek je imel 8 sestankov, na katerih so se udeleženci podrobno seznanili z razvojem in metodami komunizma in gospodarsko strukturo Sovjetije.
Vemo pa dobro, da še tako precizni znanstveni dokazi ne bodo uničili lažne komunistične kuge, če se ji ne odtegne hranivo za njene bacile, to je, če se ne omili socialna beda.
Posebna skrb pa velja vsem onim tovarišem, ki se morajo preživljati z lastnim trudom, ker jim rodni krov ni mogel dati ničesar drugega na pot kot globoko vero, slovensko izročilo in idealizem. Da se olajša njihova pot skozi študijska leta na univerzi, skrbi Akademska Vincencijeva konferenca, v kateri sodeluje mnogo naših članov.
Razen protikomunističnega je deloval »Krožek ob viru življenja«, ki ga je vodil prof. Pavle Verbič. Bilo je 9 sestankov, kjer smo se seznanili z vsebino dr. Brecljeve knjige in na dveh sestankih sta predavala dva strokovnjaka: dr. Debevec in dr. Lenček.
Družabni krožek je vodil rav. dr. Hugo Bruno Stare. Zaključna prireditev tega krožka je bila družabni večer 5. februarja z brucov-skimi izpiti.
V	okviru kluba je delal tudi literarni krožek pod vodstvom Ceneta Beličiča in zbiral leposlovne prispevke za naš list.
Po mnogih mukah in težavah se nam je posrečilo ustvariti tudi nekak pevski zbor.
Na programu imamo študij krščanske kor-porativistične ureditve družbe.
V semestralnih. počitnicah smo imeli na Rakitni od 21. do 25. februarja smučarski tečaj in klubske tekme, ki se ga je udeležilo 26 stražarjev.
Poročilo bi bilo nepopolno, če ne bi omenil rednih odborovih sej dvakrat na teden in pr1' znal, da naše francoske, italijanske in nemške konverzacije, ki smo jih osnovali v klubm niso izpolnile naših nad. Tudi vzrokov za to nočemo iskati v dejanski prezaposlenosti ampak odkrito priznavamo, da je med nam1 še mnogo premalo smisla za resno učenje tujih jezikov.
Vse naše idejno in organizacijsko delo podpira močna volja do ustvarjanja in iskrena tovariška povezanost, ki se je tudi na zunaj pokazala pri odhodu starešine Berdena k jezuitom in pogrebu člana Milaneza, ki smo ga vsi do zadnjega spremljali na zadnji poti.
Toda vse to delo, ki nas počasi, a vztrajno preoblikuje, je zunanjemu svetu nevidno-Zato hočem nanizati nekaj drobcev našega dela, ki je vidno tudi nestražarjem.
Mnogo članov našega kluba sodeluje p1-1 »Straži v viharju«. Treba je nadalje list še ekspedirati, kar zahteva tudi precej časa 111 pri današnjem strahu inteligence pred ročnim delom ni najlažje vsak četrtek dobiti 8 tovarišev, ki žrtvujejo 3 ure za lepljenje naslovov.
Stražarji so sodelovali tudi pri nižješol' skem glasilu SDZ »Stražnih ognjih«. Nadalje omenim dve narodno obrambni zbirki, ki jo je po mestih izvedla na prošnjo Slovenske straže SDZ. Pri prvi zbirki za severno mejo dne 19. novembra je nabralo 42 Stražarjevi 4 Savičarke, 2 Daničarja in 1 Kladivar 2005 din. Pri drugi zbirki za kočevske Slo'
i	vence dne 2. maja se je pokazal razveseljN napredek. Vsa akademska društva so nabrala skupno 5824 din; izmed teh Straža 3466 dim
Vso poslovno dobo nismo opustili nobene prilike, ki bi lahko pripomogla, da pridem0 preko malenkostnih trenj med našimi društvi do skupnega dela za Boga, narod in državo-V ta namen smo povabili lansko leto tuJ1 člane drugih akademskih društev na stražarski izlet v Postojnsko jamo, iz istih razlogov so delegati našega kluba predložili znano resolucijo na počitniškem narodno-obrambnem tečaju v Poljčah, ki so jo soglasno sprejel1 zastopniki vseh akademskih društev. Dosle) je še AZ ni izvedla.
V isti namen je pooblaščen član našeg3 kluba predlagal članstvu AZ na sestanka
12.	aprila podroben načrt za rešitev najnujnejših vprašanj, ki ga je vse članstvo burn° odobrilo. Prva točka tega načrta, romanje n® Brezje, je že izvedeno, na izvršitev vseh dragih pa še čakamo.
Ob kongresu KK lanskega leta je 32 Stra žarjev ves teden sodelovalo v informacijski1 pisarnah, ki so vse vodili naši člani, delom3 tudi v unionski dvorani in na španski razstav* kot reditelji.
Vsem je gotovo še živo v spominu ?T°{ slava 20 letnice slovenske univerze, pri kat®r’
je dobil zasluženo priznanje tudi naš nar° voditelj dr. Anton Korošec. Pobuda za
do>
t°
proslavo je izšla iz našega kluba, naš kl° je sestavil tudi celoten program in vodil vse organizacijske predpriprave, zavedajoč se bro, da čl. 4., točka d, naših pravil: »Brani1 in- podpirati interese slovenske univerze« °e sme ostati mrtva črka.
16. maja 1940
133
•STRAŽA V VIHARJU.
Navodilo prevzv. 8. Škofa glede koe* dukaciie v društvih
Ljubljanski škof. list z dne 25. aprila t. 1. °bjavlja:
Na različna vprašanja in sporočila, da vlada mnogo k j e nejasnost glede sodelovanja mladine obeh spolov v katol. organizacijah in da se opaža v tem oziru vdor prelaksne morale v vrste katol. mladine, podajam vsem duhovnikom in katol. organizacijam v ravnaje tole navodilo:
V	duhu papeške okrožnice o krščanski Vzgoji z dne 31. dec. leta 1929. morajo biti dijaška (srednješolska, akademska, počitniška)
in mladinska vzgojna društva, ki hočejo Liti katoliška in nositi katol. ime, v organi-2aciji, vzgoji in delavnosti ločena po spolih.
potrebi pa morejo prirediti skupne akcij-ske in manifestacijske nastope, ki jih po svo-!>h društvih ločeno pripravlja.
Kje mora nehati nevtralnost? Urednik Osservatore Romano« grof Della Torre je Opisal pred kratkim članek »Moralna mobilizacija« in v njem poudarja potrebo — kar že ponovno v drugih prilikah storil — da UUajo vse »nevtralne« države, to je tiste, ki danes ne vojskujejo in zavzemajo nepri-sbansko stališče, vendar dolžnost, zavzeti *'sto določno in jasno stališče proti vojnim Metodam, ki so v kričečem nasprotju s člo-Veškimi in božjimi pravicami.
Velikonočni nagovor sv. očeta je izzveni tudi v tem smislu, ko je govoril papež o Pravičnem miru in o moralnih načelih v voj-ski. Predsednik Roosevelt je končal svojo *Uano izjavo, da mora biti pravica in svoboda, častiti Boga, nedotakljiva.
Ker se ne spoštuje ta svoboda, ugotavlja frof Della Tore, v tem leži korenika vsega *ia, da se vodi vojska in diktira mir, kakor pr. rusko-finski, ki je proti vsem nravnim na-čelom.
Za 7. marec je AK Straža pripravila študij-5hi dan) ga je formalno vodila AZ, ki je ^očno odjeknil v vsej naši javnosti že zaradi Stvorov Prevzvišenega in našega narodnega
v°ditelja.
Vsem so znane tudi manifestacije za kralja, ^rod Jn državo proti razdiralnim silam nove Pobratimije:	framasonov,	republikancev	in
komunistov na univerzi in pred banovino
Ji
aprila in poznejše čistke 16. in 17. aprila, Pr> katerih so se vsi naši člani zavedali svoje ^°lžnosti, ter tako pomagali, brez debat, Zadnikov in pogodb, k dejanski ustvaritvi 5>r°'tikomunistične fronte na univerzi.
H koncu še nekaj številk. Izračunal sem dmreč minimum časa, ki ga je moral vsak Važar povprečno žrtvovati za svoje oblikovanje v Straži. Vzel sem vsepovsod najmanjše s^evilke, izpustil vsakodnevni obvezni enkrat-°bisk stražarske izbe, delo v SDZ in listu,
v Vincencijevi konferenci, pripravo se-
delo
Jankov in drugih sto in sto takih malenkosti,
1	iih ni mogoče kontrolirati, ter prišel do pljučka, da so vsi Stražarji skupaj v leto-Sniem poslovnem letu posvetili Straži 32.000 r> ali povprečno vsak Stražar najmanj 457 ur ^ skoraj 20 celih dni.
Priznati moramo, da tudi teh 32.000 ur ni v nas popolnoma izgladilo vseh hrapavosti, samoljubnosti in ozkosrčnega gledanja, da je v nas še vse premalo ognja in požrtvovalnosti, toda mirno lahko trdimo, da smo skušali biti vedno tam, kjer nas je bilo treba, najsi bo to pri verskih pobožnostih, ali narodno obrambnih akcijah ali pri nastopih na univerzi in na ulici. Vedno smo skušali pravočasno in rade-voljno biti na svojem mestu.
Zato mislim, da smemo vsaj z nekoliko upravičenostjo pričakovati od vseh tudi vsestranske podpore.
Drugič smo se zbrali na našem binkoštnem zboru. Zakaj smo si izbrali prav praznike sv. Duha za naše praznike? Zato, ker se zavedamo, da bi bilo vse naše delo neplodovito, če ne dobimo prav od sv. Duha razsvetljenja, da se v pravem trenutku zavzamemo za kako akcijo in če od Njega, ki ga Cerkev imenuje preporoditelja sveta, ne dobimo potrebne razumnosti, da znamo izbrati pravilno sredstvo ter ognja, da se sredi pota zaradi nasprotovanj ne umaknemo od našega načrta: pokristjaniti slovensko univerzo in javno življenje.
Po predsednikovem poročilu je povzel besedo Rudolf Cuješ, ki je v izklesanih besedah podal, kakšen naj bi b ilbodoči obraz krščanske Evrope po okrožnici Pija XII. »Summi pon-tificatus« z dne 20. oktobra 1939 in po nagovoru Pija XII. v konzistoriju o božiču 1939:
Obraz nove Evrope
Na študijskem dnevu AZ, ki ga moremo upravičeno šteti med postavke bilance naše letošnje delavnosti, je tov. dr. Zebot Ciril razčlenil vzroke današnjega razkroja Evrope. Spoznali smo obraz Evrope, kakršna je.
Ker pa kljub razbesnelemu divjanju razdiralnih sil verujemo v konec razdejanja in v novo vstajenje Evrope, ki ga že oznanjajo mnogi razveseljivi pojavi, poglejmo še obraz Evrope, kakršen naj po prestanem trpljenju postane.
Sredi bojnega meteža smo. Trenutno še gledavci, se v strahu sprašujemo, ali in kdaj iz gledavcev igravci postanemo.
Smisel današnjega trpljenja
Trpljenje, ki je naloženo človeštvu in mnogokrat povsem nedolžnim ljudem, nam vsiljuje vprašanje po smislu tega trpljenja.
Prevzvišeni g. škof dr. Rožman je dijakom v Novem mestu na to vprašanje odgovoril: »Ko se sprašujemo, zakaj Bog to neizmerno zlo pripušča, mislim, da se ne motim, če trdim, da je hotel Bog Evropi pokazati, kakšen je človek brez Boga.«
In sv. oče Pij XII. je o tej stiski zapisal: »Morda pa — da bi le Bog dal! — smemo upati, da bo ta ura skrajne stiske tudi ura, ko bo spremenilo svoje misli in svoja čustva veliko takih, ki so doslej v slepem zaupanju hodili po potih sodobnih, tako razširjenih zmot, ne da bi slutili, kako menljiva in majava so tla, kjer stojijo.«
Odkod zboljšanje 1
Toda, svari Pij XII., prazno je pričakovati odločilnega zboljšanja od vojske in zmage.
Dan zmage je dan zunanjega zmagoslavja, pa tudi dan skušnjave, ko se angel pravice bori s hudobnim duhom nasilja. Razgreta in zaradi vojnih žrtev in trpljenja razplamtela strast množice večkrat oslepi oko odgovornih, da preslišijo svareče glasove, ki jim svetujejo, naj ne pozabijo, da smo vsi ljudje.
Papež, največja moralna avtoriteta sveta, ki se edina more ponašati s tem, da jo vodi sv. Duh, je sicer že med prejšnjo svetovno vojno govoril zmagovalcem, pa ga niso marali poslušati. Zato pa tudi niso sklenili miru, ampak samo premirje. Bodočim zmagovalcem v tej vojni pa je spregovoril Pij XII. Upajmo, da je sedanja stiska tolika, tako glasen govornik, da ga bodo slišali tudi zmagovalci, zlasti še, ker izjavljajo vodilne politične osebnosti, da hočejo po končani vojni obnoviti tudi v državnem življenju krščanska načela. Angleški kralj Jurij je izjavil: »V globini svojega srca sem prepričan, da je stvar, ki se zanjo bore britanski narodi, zadeva krščanske omike. Prave omike ne more biti na drugih temeljih kakor izključno na krščanskih. Imejmo to pred očmi sedaj, ko se borimo in takrat, ko bomo sklepali mir.«
Čeprav so besede Pija XII. — njegova okrožnica Summi Pontificatus in njegov govor v božičnem konzistoriju — namenjene predvsem onim, ki bodo oblikovali zunanji obraz Evrope, veljajo tudi nam vsem. Pogoji za pravičen in trajen mir so namreč taki, da jim morejo državniki dati sicer pravni okvir, toda udejstviti jih moremo le vsi s skupnimi prizadevanji v našem zasebnem in javnem udejstvovanju.
Odpravimo zmote
Preden pa je mogoče začeti pozitivno obnovitveno delo, je treba izločiti iz našega življenja zmote, ki so povzročile današnjo splošno krizo.
Mnogo zmot se je razbohotilo v 19. stol. 20. stoletje je pridejalo še novih in stare prignalo do viška.
Naravni agnosticizem
Glavni vir vsega zla je pač ta, da ljudje ne priznavajo več razlike med dobrim in zlim.
Splošno veljavni nravni zakon, ki temelji v Bogu, so moderni vrgli na smetišče kot stvar, ki se je preživela in ki ni več za nobeno rabo. Namesto njega so postavili neko človečansko etiko, megleno frazo, ki se je spremenila v toliko etik, kolikor posameznikov in skupin je zavrglo naravni zakon in si ustvarilo svojega, po imenu morda kdaj človečanskega, v bistvu pa kruto sebičnega. Po vseh teh od Boga nasilno odtrganih nravnih zakonih, je najvišje dobro korist bodisi boljševizma bodisi nacionalnega socializma bodisi etatizma bodisi kapitalističnega mamonizma. Kar temu služi, je dobro, kar ta namen ovira, je zlo.
V	dosego lastne koris|i iso dovoljena vsa sredstva.	'
Lenin je zapisal: »Mi odklanjamo vsako moralo, ki črpa iz virov in vidikov, ki so izven delavskega razreda. Izjavljamo, da je naša moralnost popolnoma in v celoti podrejena koristim proletarskega razrednega boja.« In komunistični moralist Preobraženski je zapisal: »Nravno je, kar je za razred koristno, nenravno pa vse, kar mu škoduje.« Enako se izraža Rosenberg: »Prav je to, kar arijski
človek spozna za pravo. Pravično je za nas edino to, kar služi nemški časti.«
Posledice seveda niso izostale. Ker je oslabela vera v Boga in v dušah zatemnela luč nravnih načel, se je izmaknil edini in nenadomestljivi temelj stalnosti in miru, notranjega in zunanjega, zasebnega in javnega reda, na katerem se more graditi trajna sreča držav in posameznikov. Seveda tudi takrat, ko je živela Evropa v resničnem bratstvu, ki je bilo sad vzorov, sprejetih iz krščanskega oznanjevanja, ni bilo brez sporov, prevratov in vojsk, ki so jo pustošile. Toda še nikoli niso ljudje tako čutili kakor danes, da je pot do sporazuma zaprta. Zakaj takrat so se spori dali poravnati, ker je še bila živa zavest, kaj je prav in kaj ni prav, kaj dovoljeno in kaj nedovoljeno. Ta zavest je brzdala strasti in utirala pot do sprave. Dandanes pa spori ne prihajajo le iz navala upornih strasti, ampak iz globoke duhovne krize, ki je prevrnila zdrava načela zasebne in javne poštenosti.
Da bo sporazum med narodi sploh mogoč, je treba oživiti in poživiti vero v Boga, najvišjega in neodvisnega zakonodavca ter obenem vsevednega in pravičnega sodnika vseh človekovih dejanj. V Bogu zasidran, nespremenljiv in splošno obvezen nravni zakon je temeljni pogoj, ki bo omogočil dati Evropi nov in boljši obraz.
Novo poganstvo
Odpraviti pa je treba tudi novo zmoto novega poganstva, ki postavlja med narode nepremostljive prepade, dviga sebe do osrednje točke in smisla vsega življenja ter si usužnju-je druge narode drugega za drugim.
Zmagati mora zopet pravilno pojmovanje enotnosti človeškega rodu.
Ves človeški rod izhaja od Boga, ki je Oče vseh. Vsi imamo enako naravo, ki jo tvorita snovno telo ter duhovna in neumrljiva duša. Vsi imamo isto bivališče na zemlji, vsi že po naravi pravico do zemeljskih dobrin. Vsi imamo isti nadnaravni smoter: Boga in vsi ista sredstva, da ta namen dosežemo. Vsi smo pa tudi deležni Kristusove odrešilne daritve. In ta Srednik med Bogom in ljudmi nam je dal zapoved, da se vsi brez izjeme ljubimo med seboj, kakor je on nas ljubil.
Ta naravna in dejanska enotnost človeštva pa ne zahteva, da bi vsi enako živeli in imeli isto omiko. Zato Cerkev spoštuje in ceni res nične posebne vrednote, ki jih ima vsak na rod. Cerkev si sicer prizadeva, da bi bili vsi eno v nadnaravnih rečeh in v vesoljni ljubezni mišljenja in dejanja, odklanja pa istoličnost, ki je le zunanja in površna in ki prav zato le slabi.
Prav tako ne izključuje vesoljnost krščanske ljubezni ljubezni do svoje domovine, še manj pa požrtvovalno delo za blaginjo svojega naroda in za njegove upravičene zahteve. Bog je namreč tudi v ljubezni določil red in ta red zahteva, da izkazujemo večjo ljubezen in obilnejše dobrote tistim, ki so z nami posebno tesno povezani.
Toda upravičena ljubezen do svojega naroda ne sme oslepiti nikogar za vesoljnost krščanske ljubezni, ki hoče, da gledamo tudi druge narode in njih blaginjo v dobrohotni in miroljubni luči ljubezni.
"Poravnat te naročnino t
Absolutna driava
Prav tako moramo rešiti človeštvo usodne zmote o absolutni državi, ki si prisvaja tisto neomejeno gospostvo, ki gre le Stvarniku. Državo samo ali narod ali razred proletarcev, čigar orodje bodi država, postavljajo za poslednji namen življenja in za vrhovno merilo nravnega in pravnega reda.
Toda taki umišljeni zakoni, ki jih le prepogosto postavlja zgolj skupinska ali celo osebna sebičnost, črpajo svojo moč le iz same zunanje sile in strahovanja in odpovedo prav takrat, kadar zahteva izpolnitev zakona žrtve. In prej ali slej pride trenutek, ko se mnogokrat na videz mogočna stavba s silnim truščem podre, ker ni imela trdnega nravnega temelja.
Sicer je res, da moramo danes priznati državi širšo oblast, kakor ji gre običajno, ker pač živimo v izrednih razmerah. To večjo oblast namreč država res potrebuje zato, da more državljanom pomagati, kakor izredne razmere in splošna stiska delovnih slojev to zahtevajo. Toda nravni red, ki ga je Bog določil, zahteva tudi v takem položaju, da se resno in še natančneje presodi, ali so taki ukrepi nravno dovoljeni in ali jih javna blaginja stvarno zahteva. Zato sme država kdaj zahtevati od državljanov imetje in kri, nikdar in nikoli pa ne duš.
Mednarodni odnoSaJi
Pojmovanje države kot edinega vira vsega in vsakršnega prava je razdrlo tudi mednarodno skupnost in enotnost. Zato je treba tudi mednarodno življenje postaviti na nove temelje.
Čeprav je res, da se deli človeški rod po naravnem redu, ki ga je Bog določil, v narode in države, ki so glede oblikovanja in vodstva svojega notranjega življenja druga od druge neodvisne, je prav tako res, da so vsi narodi in države povezani med seboj z nravnimi in pravnimi vezmi v veliko občestvo.
Nujen pogoj za pravilen razvoj mednarodnih odnošajev pa je priznanje splošno obveznega naravnega mednarodnega prava. Le dosledno in brezizjemno upoštevanje temeljnih načel naravnega mednarodnega prava, ki zahtevajo, da se spoštuje pravica do neodvisnosti, do življenja in do možnosti postopnega razvoja, ki so se sklenile in odobrile po mednarodnem pravu, omogoča mirno sožitje narodov.
Razen tega pa so za urejene mednarodne odnose potrebni še nekateri psihološki pogoji, predvsem zaupanje in trdno prepričanje, da bodo vsi pogodbeniki pogodbe zvesto izpolnjevali, nadalje uverjenost, da je modrost več vredna kot bojno orožje in pa pripravljenost pogajati se v vseh spornih stvareh.
Pogoji pravičnega miru
V	božičnem nagovoru v konzistoriju pa je sv, oče še natančneje označil pogoje pravičnega in trajnega miru, ki naj zaključi to sedanje prežailostno poglavje v zgodovini evropskih narodov.
Temeljna zahteva pravičnega in častnega miru je, da zagotovi pravico do življenja in neodvisnosti vsakemu narodu, velikemu kakor malemu, močnemu kakor tudi šibkemu. Prav tako ne sme volja enega naroda do življenja pomeniti smrt drugega, kakor tudi ne živ-
ljenjski prostor enega postati grob ali suženjstvo drugega. To načelo ravnopravnosti vseh narodov izključuje že vsako umišljeno blodnjo, kaj šele praktično izvajanje blodne zamisli o gosposkem narodu in o črednih naro-dih-sužnjih. To načelo izključuje sleherni gospodarski, politični in narodnostni imperializem.
Ko bo zagotovljena neodvisnost in nemoten razvoj vsakega naroda, se morajo narodi postopoma duhovno in materialno razorožiti. Materialna razorožitev bo razen tega, da bo odvzela manjšim narodom strah pred nasiljem močnejših, vrnila tudi bajne vsote kapitala in velikanske zaloge surovin narodnemu gospodarstvu, da bodo zopet lahko služile svojemu pravemu namenu, ki je: vsem ljudem omogočiti človeka dostojno življenje ;in vse privesti do zmernega blagostanja.
Za urejanje mednarodnih sporov se morajo obnoviti primerne mednarodne ustanove, ki pa morajo upoštevati skušnje dosedanjih neuspehov. Eden glavnih vzrokov teh neuspehov je bil gotovo ta, da so mednarodne ustanove, ki naj bi služile ohranitvi miru, odklonile in odbile sodelovanje in pomoč največje mirovne .sile, katoliške Cerkve im niso gradile na naukih evangelija.	•
Ker pa ni nikdar mogoče predvideti vseh možnosti bodočega razvoja, mora biti poskrbljeno tudi za to, da bo mogoče take zadeve sporazumno znova urediti ali popraviti. Tako bo odstranjena nevarnost, da bi kdo posamezna pogodbena določila enostransko tolmačil ali kršil.
Resno hotenje, da se ustvari v Evropi boljši in pravičnejši red, mora upoštevati in zadovoljiti tudi resnične potrebe in pravične zahteve narodnih manjšin.
Toda tudi najboljše ureditve bodo postale nezadostne in brezuspešne, če ne bodo voditelji narodov in narodi sami prežeti duha, ki iz njega edinega more izhajati življenje, avtoriteta in obveznost mrtvih paragrafov mednarodnega prava. Ta duh pa je prepričanje, da morajo biti vsi človeški zakoni v skladu z božjimi zakoni.
In pri obisku v Quirinalu je sv. oče ponovno poudaril, da se motijo oni, ki hočejo novo družbo, novo Evropo zgraditi na drugih temeljih, kakor na krščanski pravičnosti in ljubezni.	<
Naloge vseh
Te Pijeve besede ne veljajo samo državnikom, ampak veljajo tudi nam. Narodi se namreč ne bodo rešili z zunanjimi sredstvi. Moči, ki naj obnove in prenove obličje zemlje, morajo izhajati iz duha, ki ga vodi in usmerja sv. Duh. Današnje zlo izhaja deloma res iz omajanega gospodarskega ravnotežja in iz borbe za pravičnejšo porazdelitev dobrin, ki jih je Bog namenil vsem ljudem, toda korenine tega zla segajo v notranji red, v svetišče vere in nravnega prepričanja.
Če se naj še kdaj res vzgoji človeštvo, mora biti ta vzgoja predvsem duhovna in verska. Izhajati mora od Kristusa, ki edini ji mora biti temelj. Voditi pa jo mora pravičnost in izpopolnjevati ljubezen.
To delo — da se razširi božje kraljestvo v človeških dušah — pa je sveta dolžnost vsakogar, ki ga je Gospodova milost rešila satanovega suženjstva in ga s svetim krstom naredila za državljana Kristusovega kraljestva.
Biti član tega kraljestva se namreč pravi živeti v njegovem duhu, delati za to, da se vedno bolj širi in da se njegovi zakladi odpro tudi tistim, ki še niso njegovi člani. To pa se pravi danes, da se je treba boriti z ovirami in nasprotstvi, ki so globoka in premeteno zasnovana kakor nikdar poprej. Zato se danes bolj kot kdaj poprej zahteva odkrita, pogumna veroizpoved, stanovitnost v boju in skrajna požrtvovalnost. Kdor živi v Kristusovem duhu, ga težave ne oplaše. Še vzpodbujajo ga, da napne vse sile v polnem zaupanju v Boga. Ne izmiče se trdim zahtevam trenutka, ampak jim gre nasproti z vedrim čelom, pripravljen služiti z ljubeznijo, ki se ne boji žrtev in ki je močnejša kakor smrt.
Naloga mladine
Mladi rod predvsem čaka velika in odgovorna naloga dati novi Evropi, ki bo v krvi zadostila za svoj odpad od Boga in njegovih poti, po tej očiščevalni kopeli nov, zopet krščanski obraz.
■ Upajmo, da bo mladina razumela svoj čas. Saj kakor znanilci lepših dni vstajajo z dneva v dan številnejše vrste odločno katoliške in močno aktivne mladine vseh slojev in vseh narodnosti, ki hočejo vtisniti svetu pečat svojih mladih, zdravih, sonca in božjega življenja polnih duš.
Slovenskemu narodu mora dati nov in bolj izčiščeno krščanski obraz njegova mladina.
Velika je ta naloga in mnogo sil zahteva. Samo ,s človeškimi močmi je sploh ni mogoče izvršiti.
Svesti si težke naloge, ki nam je dana in svesti si lastne nemoči danes, ko se pripravljamo na praznik svetega Duha, stražarji iskreno prosimo sv. Duha, da podeli nam in vsej slovenski mladini jasnega spoznanja naše velike skupne naloge,
da podeli nam in vsej slovenski mladini jasnega spoznanja naše velike skupne naloge, da podeli nam in vsej slovenski mladini jasnega spoznanja sredstev in načinov, kako moremo prav izpolniti to svojo skupno nalogo, da podeli nam in vsej slovenski mladini dovolj moči in vztrajnosti, da bomo za delo pri ostvaritvi te naše skupne naloge krepko in odločno prijeli ter vztrajali do zmage.
Zato si kot vodilo obnovitvenega dela na slovenskem koščku Evrope vodilo sv. Avguština izbiramo:
in necessariis unitas in dubiis libertas in omnibus autem charitas.
Sledil je referat Poučnika. Na koncu je podal program AK Straže za bodočnost Brecelj Ivan.
Oba referata bomo zaradi pomanjkanja protsora priobčili prihodnjič.
Uspeli stražarski zbor se je končal s pesmijo »Hej Slovenci«.
Nedeljske misli
Nedelja sv. Trojice vodi kristjana k premišljevanju skrivnosti, na katere vsak dan ne misli kdo ve kaj, ieprav njihove obrazce v besedah in v molitvah vsak dan izgovarja. Saj mimo apostolske vere, čast bodi... in križa, ali vsaj mimo enega od teh, kristjan vendar-le noben dan ne gre. Če pa je v nedeljo praznik
sv. Trojice, se ie -spodobi, da se pobožna misel pri tej skrivnosti nekaj več pomudi.
Na splošno sv. Trojico razmišljamo kot veliko skrivnost, ki daje slutiti življenje ti-	a
vega in večnega Boga. Naš ustvarjeni razum	I
more z lastno močjo spoznati, da Bog je, more	\
spoznati tudi nekatere božje lastnosti, ki olt odsevajo v svetu ali pa jih minljivi svet za-hteva za svoje opravičilo. Na perutih razodetja pa se dvigne razum v njemu sicer nedostopne višave. Pred njim se odgrne zastor in v človeških besedah ter pojmih sprejme v veri preko razodetja novo spoznanje, ki 9lt z lastno močjo ni mogoče doseči, še po razodetju je nadnaravna resnica zavita v lenčic° skrivnosti in nedoumljivosti. Zalo pravi sv. Pn' vel: »0 globočina bogastva in modrosti *n vednosti božje! (Rimlj 11, 33). S pomočjo razodetja pa vendar-le vsak preprost vernik, & je poučen o treh božjih osebah, o njihovih ( izhajanjih in nedeljivi edinosti ene same bo:je narave več ve o Bogu, kakor so mogli spoznati vsi učenjaki in modrijani sveta.
Naša vera nas dalje uči, da bomo v p°~ smrtnem življenju Boga gledali. NeskončM troedini Bog bo torej po smrti na tem svetu, če se bomo zveličali, glavni predmet našega spoznanja, zato tudi naše ljubezni in iz spoznanja ter ljubezni izvirajoče neskončne popolne sreče. Zato je spoznavanje in ljubezen in molitev sv. Trojice na tem svetu le čisto primerna priprava na posmrtno zveličanji’
Vera nas dalje tudi to uči, da se v du&** ki ima posvečujočo milost božjo, naseU sv. Trojica sama.
Skrivnostne so globine božjega odrešenja-Sv. Pavel spet pravi: »Kako nedoumljive s0 božje sodbe in neizsledna njegova pota!«
Nedeljske molitve strnimo zaradi praznih zalo v eno samo vodilno misel, ki nam jo da]e vstopna pesem: »Slavljena sveta Trojica in nedeljiva Enota: zahvalimo se ji, ker nam ]e izkazala usmiljenje.«
Merodajni sklepi glede delavskih organizacij
Prevzv. g. škof objavlja z lastnim podp1' som sklepe duhovniškega zborovanja z 6. marca, ki s‘e glasijo:
Škodljivo razcepljenost v vrstah katoliške^ delavstva je povzročilo predvsem to, da s° zašli nekateri vodilni krogi Jugoslovani® strokovne zveze pod vpliv marksističnih ide) in se niso oklenili takoj v začetku papeže^® socialne okrožnice Quadragesimo anno. Pisa” nje »Delavske pravice« in delovanje JuŽ°' slovanske strokovne zveze je že nekaj tako, da se je organizacija sama izločila lZ skupnosti celotne katoliške dejavnosti.
V	JSZ je gotovo mnogo vernega kršČ*0 skega delavstva; vse to vabimo zaradi nosti v vrstah katol. delavstva in v intereS'*
< y
strokovnega delavskega pokreta, da vstop1 kato. strokovno organizacijo ZZD.
Ljubljana, dne 24. aprila 1940.
Gregorij, škof'
Veseli smo, da se je ustvarila končno jasnost med katol. delavstvom.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo ob)8 vili kritiko Nestroyeve komedije »Danes mo tiči« v prihodnji številki.