Leto XXI., št. 297
LJubljana, četrtek 19« decembra 1940
Cena t Din
«»ummvu ojuuijaiut Julijev« o — Teletoe «tev 3122. 3123 3124. 3125 412%
inwr<iiDi jaueiett. Ljutujan«. seien-Durgov® «11 — (ei I4UV U> 331*2
Po.;, uznica Maribor tjrajatt) trg (It Z — reietoo 2455
Po-iružnica Oel ie Kocenova ulica 2 Telefon St 190
Računi pn poŠt ček zavodih: L.JUD-lian« 4t 17 74«
izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno 30 din Za inozemstvo 50 din
Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica a. teieton 3122. 3123. 3124 3125 3126. MariDor Grajski trg št i. teieton St <!455 Celje. Strosamayerjeva ulica štev i. telefon št 65
Rokopisi se ne trrafiaio
Prirodni pogoji
v sedanji vojni
Vsaka voina zavisi po svoje od narave, od prirod-iih pogojev, ki morajo z njimi udeleženi računati v borbi. Zgodovina je dobro založena s primeri, kako so prirodni pojavi, zlasti vremenski. odločali o poteku bitk in voinih pohodov ter včas;h zaokrenili usodo celotne vojne. Velika španska armada, orjaško ladjevje ped Mediiio Sidonio. je podleglo katastrofalno v borbi z viharji okrog angleškega otočja in s tem pripomoglo k zatomi '-»anskega prvenstva v Evropi Na podoben način je ruska zima b;stveno pripomogla k propadu vePke Napoleonove armade.
Modema doba pomeni vsaj delno osvoboditev od prirodnih činiteliev in od ovir. ki jih stavi narava, sai ie prevlada stroia prinesla +udi v tem pogledu b;stvene spremembe. Prav sedai ko je voira še v razvoiu srečujemo tako-rekoč stalno razglabljanja. kako bo pri-roda vplivala na potek voinih dogodkov v prihodnjih fazsh ki jih sm-rao še pričakovati. V sedaniem stadiiu ie značilno to. da se ie voina ustavila prav tam k^er so se ij postavile po robu naravo ovire Morje poma?a varovati an-g^rko otočie pred nemško invazijo o kateri je polno napovedi že mesce. Zima pomeni v tem pogledu važno raz-dobie pa zato tudi o niei razglabljajo strokovnjaki in nestrokovnjaki. Kaj bo prinesla z;ma. se vprašuje končno tudi poli+ična javnost sirom sveta.
Voia?ki strokovni?ki naelešaio. da ie rma č?s naidališih noči. Odkar je postal običaino. da se noči porabljajo za zračne napade v sovražn:h deželah, je postala dolgost noči zares jako važen činitelj. Toda po pravici naglašajo. da pri h"1 i a ta ugodnost v korist obema leta sk:ma silama Nemci, ki imajo sedaj do anglešk;h cHiev iako blizu, morajo ostati v nspad h dalie časa. pa lahko tc-m boli vztraino obsipujeio angleška mesta s svoiimi bombami A na drugi strani so dol<<L noči podobno koristne tudi Angležem, ki imaio opravka z znatno večrmi razdaljami na svojih nočn h poletih ter jim zaradi dolge noči ni treba tako hiteti, pa lahko porablja-več časa pri izbiri ciljev.
Zima je nadalje čas. ko ima letalstvo večje težave z mrazom. Angleško otočje je sicer najtoplejši del zapadne Evrope. a vendar se tudi tamkaj v višavah zrak -\"ko shlacL, kar pomeni za pilote povečanje nevarnosti zaradi ledu. Sicer zagotavljajo, da je ta nevarnost močno izločena, toda gotovo prihaja pri znatnejših višinah še vedno v poštev, in sicer v enako škodo obeh strank.
Tretji činitelj, morje, ie v obrambo samo eni stranki. Samo Angleži imajo v njem zaščito, prav tako v viharjih, ki so jeseni in pozimi najhujši in najpogostejši. Ako se pogosto imenuie pomlad kot oni čas ko bo poskus nemške invazije na angleško otočje verjetnejši, mislijo strokovnjaki pri tem predvsem na mirnejše morje, ki bi moglo olajšati uporabo tudi manjših ladij in čolnov. Pri tem je korist megle sicer lahko velika zaščita za napadalca, toda v drugem smislu tudi za branilca, zakaj po izkrcanju bi morale čete na sovražnem ozemlju imeti možnosti za dobre razglede. ki bi omogočali opazovalni zračni službi naglo orientacijo Tudi megla je tem takem precej objektiven činitelj, ki deli dobro in hudo nekako enakomerno na obe strani.
Zadnji dogodki v Afriki so znoova obrnili pozornost tudi na vroči kontinent in njegove prirodne prilike Izvedenci so že dolgo naglašali. da je tamkaj pričakovati večjih voinih akcij prav v zimski dobi, ko je mati narava njenega podnebia nevajenemu človeku še najbolj m'lostna. Tamkajšnji hlad je sicer za evropske po^me še vedno huda vro-č:na. vend?r znosneiša Kar se tiče moče n^ sedanjih bojiščih ni kaj prida razlik?. suša traia domala vse leto. Poiav-lia pa se še interesantno vprašanje kako sta nasprotnika sposobna prenašati rodnebne težave. Vojaki iz Italije so n^vaieni na vročino britanske kolonialna čete pa tudi n;so iz hladnih kraiev. Toda značilno ie. da so v poročilih obeh s^ank naelašali te dni prisotnost vro-č ne vaienega voiaštva. V italijanskih vo:n4h roročil:h so navaiali dcmač;ne iz T b;ie Angleži pa so obiavili da ie ve-l'k del če ne celo večina njihovih čet s^stav^ena iz Indijcev ki so vsekakor na rodnebn0 priVke kakršne so s^daj v A**-'ki naiboli navaieni Tu bodo podrobna pco^ila o borbah pokazala kako ie z moderno vo^no v puščavskem n'-mos;u kako se v niei obnese tank in k~ko mn^-o sodobna vrvska premagati d'i;ave k; so +u naihuiši sovražnik
Tretie področje, kier se po'zkuša vnliv prirorie na potek voinih dogodkov rpzviiaioč:b se ob uporabi naimo-d^rnei.ših orožnih sredstev, je Albanija. Tam Pre za pre~:zkušnio ovir. ki jih nu-diio gore zlas+; -n/imi. Nekatera tolmačenja praviio Italiipni doslej še niso im°li v deželi zadostne množine mo-chnvh t.arVov pa da ie v t^m vzrok za večie uveliav^anie er?kib vo4n;h sil Drr<*i kem^n+arii pa trdiio. da tega orožia v gora+i pokrajini, v tesnih dolinah ter po strmih pobočjih sploh ni
Trdnjava Bardia obkolfena
Fo italijanskih poročilih angleški pritisk v Libiji popušča, Angleži pa javljajo, da se umika italijanska vojska preko Tobruka proti Derni — Živahnejše gibanje Angležev
ob italijanski Somaliji
Rim, 18. dec. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi naslednje 194. službeno vojno poročilo:
Na obmejnem ozemlja Cirenajke je vče-«ij, deveti dan velike bitke, popustil pritisk sovražnih čet zaradi njihove izčrpanosti in izgub. Naše topništvo ie uspešno obstreljevalo mehanizirane oddelke sovražne vojske formacije našega letalstva pd so med tem bombardirale oddaljenejše oklopne oddelke.
Opažem je bilo kako se je prevrnila in potopila sovražna križarka. ki je bila torpedirana pred luko Bardio, kakor je bilo zabeleženo v 193. vojnem poročilu, forpedni letali, ki sta ladjo napadli, sta bili pod vodstvom kapetana pilota Gro-ssia in poročnika pilot? Barbania. ki sta jima kot opazovalca pomagala poročnika Marazio in Riva.
Naša letala so včeraj bombardirala angleške vojne ladje, ki so se pojavile pred luko Bardio. Sovražna lovska letala so intervenirala proti akciji naših bombnikov, ki pa so sestrelili eno letalo tipa Gloucester. Skupine naših lovskih letal, ki so spremljale napadajoče bombnike, so se spopadle s sovražnimi lovskimi letali in so sestrelile eno letalo tipa Hurricane. Eno naše lovsko letalo se ni vrnilo na svoie oporišče.
Od 5 italijanskih letal, ki so bila v 193. vojnem poročilu proglašena za izgubljena, sta se dve vrnili na svoje letališče. Med ostalimi tremi, ki jih je definitivno smatrali za izgubljena, je tudi letalo Dolkov-nika Aramua, ki je bil izreden bombar-dir in je dvakrat preletel Atlantski ocean ter je sedaj vodil akcijo na čelu svoje eskadre.
Dne 16. decembra je bilo sestreljenih 5 angleških lovskih letal.
V vzhodni Afriki so skupine naših letal ponoči napadle letališče v Erkovicu in Sabt el Sumitu. Sovražnik, ki je bil baš pri delu, je bil presenečen. Na vzletišču je bilo razdejanih okrog 10 sovražnih letaL
Skupina naših bombnikov je ponoči uspešno bombardirala pristaniške naprave in rezevoarje nafte v Port Sudanu. Ko so se letala vračala, je bilo eno izmed njih zaradi neugodnega vremena prisiljeno, da se je spustilo na tla na sovražnem
' ozemlju. Uspelo pa mu je. da se je spet dvignilo v zrak in se je nepoškodovano vrnilo na svoje letališče.
Druge skupine naših bombnikov so napadle železniško postajo v Gedareft- in obrambne naprave v Otrubu ter na gori Reianu.
Podnevi so naši bombniki v zaporednih valovih ponovno bombardirali letalsko oporišče, pristanišče in rezervoarje nafte v Port Sudanu. 4 sovražna letala so bila nedvomno uničena na vzletišču. Pristaniške naprave in rezevoarji nafte so bili očitno poškodovani. Veliki stebri dima so bili vidni še na veliko daljavo. Neka naša skupina letal, ki je bila napadena od 7 sovražnih lovskih letal, je sestrelila dve izmed njih. Eno naše letalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
Na področju pri el Uaku ~o naša le-| tala bombardirala in razpršila neki so-vražni motorizirani oddelek Eno letalo se ni vrnilo na svoje letališče.
Nels-člpva povezanost
Nemčije z Italijo
Berlin, 18. dec j. (Štefani) V svojem komentarju o pc loža ju Italije v severni Afriki pravi »Volkischer Berbachter« mec drugim, da sta državi osi v sedanji vojni izvoJevali že dclgo vrsto sijajnih zmag historičnega pomena Ako pa je na eni ali drugi fronti, ki ju obvladujejo sile držav osi, iz povsem naravnih zakonov nastal sedaj odmor, ne znači to nikakšne oslabitve zaupanja in lojalnosti, ki druži neločljivo nemški in italijanski nared. čeprav bi Angleži to že eli. Oba velika prijateljska in zavezniška naroda sta se borila, se borita in bosta tudi zmagovala zmerom skupno.
Italijanska liraljica
med ranjenci
Rim, 18. dec. j. (Štefanij Italijanska kraljica in cesarica je ponovno obiskala ranjence v eni izmed bolnišnic Rdečega križa v Rimu. Vladarica se je prijazno razgovarjaia z ranj«-uei, želeč jim skorajšnjega oklevanja. Na neki kliniki Je vladarica posetila kapitana koivete Banfia, ki je bil ranjen v pomorskem spopa u južno od Sardinije ter odLkovan s kolajno za vojaško hrabrost.
Angleška perečila
Operacije pri Bardii se nadaljuje;« — Angleški sunek iz Kenije v italijansko Somalijo — Italijani napadli
Port Suian
Kairo, 18. dec. s (Reuter) Poveljstvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu javlja v svojem današnjem komunikeju:
Egipt; Operacije v ozemlju pri Bardii se nadaljujejo.
Kenija: Del naše vojske, v kateri so se nahajali tudi južnoafriški in vzhodnoafri-ški oddelki, je 16. decembra uspešno napadel El VVak v Somaliji. Padlo je 50 sovražnih vojakov, 120 pa jih je bilo ujetih. 15 topov in mnogo drugega vojnega materiala je padlo v naše roke.
Na drugih frontah ni nobene spremembe v položaju.
El Wak leži 25 milj (40 km od kenijske meje v Somaliji).
Kairo, 18. dec. s. (Reuter) Danes so angleški tanki izvršili nov močan napad na zunanje obrambne postojanke pred Bardio. Druge angleške mehanizirane edinice so izvedle nov uspešen prodor proti cesti med Bardio in Tobrukom.
London. 18. dec. s. (Reuter) »T:mesov* vojni poročevalec, ki se nahaja sedaj v Zapadni puščavi pri Soiumu. pravi da so Angleži v bojih zadnjih dni pred So^mrm ujeli skoro celo 64 italijansko divizijo »Čatanzaro«, okoli 14.000 m^ž. Diviriia ie bila sestavljena iz rezervistov, več^oma kmečkega pokolenja. Diviziji je poveljeval general Amico.
»T;mesov« poročeva^c pravi, da so italijanski štabni častniki pri operami ah proti Egiptu odlično vrš'M svoio na'o"o še bolj pa hvali odMčno de1 o ita';iansk;h inženirskih odde'kov.
Kairo- 18. dec. s. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva na B^žniem v^ndu iav-lja v svoiem današniem krvmunikeur
A nIp+ol® cr» nn-o^o.,111 ni ItttM«*.
škib poletih, da se sovražne čete umikajo v Libiji proti Derni. (Derna leži 256 km zapadno od Tobruka.)
Močno deževje v Zapadni puščavi je včeraj zelo omejilo letalsko aktivnost. Vendar so angleški bombniki izvedli nadaljnje napade na Bardio, tako podnevi kakor tudi ponoči. Povzročeni so bili trije veliki požari. Veaki motorni transporti so bili poškodovani. Italijanske čete na umiku med Bardio in Tobrukom so bile obstreljevane s strojnicami.
Dve italijanski letali sta bili sestreljeni, dve pa poškodovani.
Bombni napad je bil izveden tudi na Derno Vse bombe so zadele letališče, vendar zaradi slabega vremena ni bilo mogoče ugotoviti obsega povzročene škode.
V italijanski Vzhodni Afriki so an?'eški bombniki v ponedeljek zvečer in včeraj ponovno napadli Asab Vse bombe so ^a-de^ med odreiene cilie med katerimi ie bilo tudi 7bira'išče sovražnih motornih vozil. Po napadu so an??'eška leta'8 met^a še letake v arabskem in itatjianci-pm ie-ziku. v katerih ie b51a snor^ena vest o zavzetju So'uma in Capuzze.
ItaMjanski bombniki so napadli Port cu-dan in povzročili nekaj škode An?'e'ka lovska 'e^a so intervenirala ter so eno ita"'isncko leta'0 onesposobi za akcijo
Vsa an^i^ška letala so se vr^ra z v-eb teb operacij.

i,: •_»
cSenzT.vsj B
mogoče uporabiti, zlasti Da da m mogoče izvršiti z niim pmdo^ov po do^nab vsaj ne na način kakor s° ^e bbnr?°i na Norve?k~m To pa zato ker so do1:ne preozke in gore pretežko dostopne Vsekakor ie treba nričak^.ati da bodo bodoče borbe nudile priliko tudi za uporabo naimoderneiših voinih sre-"Vev in da se bo končno vendarle preizkusilo koliko se more opraviti v gorati pokrajini. kakor je Albanca, z naimodernei.šo voino opremo. Previdna presoja ve^va počakati nadaljnjih rezultatov, tako pripominjajo v neprizadetih strokovnih krogih.
Vsa tri ozemlja, na katerih se vrše sedanje borbe, so po svoie zanimiva, pa tudi načelno važna, kajti na njih se bodo preizkusile modeme voine metode in moderno orožie ter njega učinkovitost Ni torej čudno, ako se je pozornost vojaških krogov vsega sveta prav ob prehodu v zimo obrnila v to smer.
Kairo, 18. dec. j. (AFI) Težišče angleških vojaških operacij na severnem afriškem bojršču je sedaj obkoljevan,e močne italijanske utriene pr?to'?.r<?<e Bardii S poir.oo:o močnih odredov, lahkih tankov, ki so delali pot napadom pehote, je uspelo Bardio že skoraj popolnoma odrezati od zaledja.
V angleških vojaških krogih naglačajo, da je zaenkrat končni cilj sedanje angleške ofenzive zavzetje Bardie.	t
Italijanska posadka v Bardii je zelo močna. Sestoji se iz 62. divizije, dela 63. divizije in močnih oddelkov fašistične milice.
Na angleški strani operirajo poleg angleških voiakov pred Bardio tudi avstralske in indijske čete. V bojih pri Solumu pa so zopet stopile v akcijo tudi francoske čete generala de Gaullea.
Kakor je pomenila osvojitev Sidi el Ba-raniia zaključek prve faze ofenzive v Zapadni puščavi, pomenijo sedanji hoj! okrog Bardie zaključne operacije njene druge faze, ki ji bo na to sledila utrditev v tej ofenzivi zavojevanega ozemlja. Zaenkrat ni mogoče dati Se nikakih pojasnil o na-
črtih angleškega vrhovnega vojnega poveljstva glede nadaljnjega napredovanja proti Tobruku. Tudi kar se tiče same Bardie. je treba naglasiti. da za konsolidacijo angleškega vojaškega položaja na ozemlju. ki je bil osvojen v teku te ofenzive. Bardia ni niti približno tol'kšne vrednosti, kakor Solum. Luka v Bardii je pri-prosta in plitvo morje onemogoča pristajanje večjim transportnim ladjam, ki bi prihajale v poštev za angleške vojaške transporte.
Zaenkrat tudi nI mogoče Se ničesar dokončnega reči o angleških ofenzivnih načrtih v smeri proti fugu. Dejstvo je. da je teren severno od Kenile zelo težaven ter oredstavlja skoraj nenremostljive ovire za vsako armado. k1 bi hotela prodirati s severne smeri Predno bi britanske čete hotele prodirati preko meie Kenije, bi morale na inrej vzeti v obzir ves obsežni tn težavni kompleks vprašanj primernih transportnih potov Vo'aški ne pori angleške armade v sedanji ofenzivi v Zapadni puščavi in na terenu preko efriptsko-libiiske me-1e so bili tolikšni da bo ne glede na to. da italijanski odnor še zmerom nI preob-čuten. treba 7j»olj h potrebe notranjega ustroja nnirW!?p »rrn*>de operacije v bo-dofe nekoliko radržati.
Polsžaj v Abeslnlji
Lond°n, 18. dec s. (Reuter) V spodnji zbornici je bilo danes podtajniku za zuna-
nje zadeve Bvferju stavljene vprašanje kakšen je položaj v Abesiniji in če je angleška vlada storila primerne korake, da bi bila abesinska vlada priznana kot polnopravni zaveznik Anglije v vojni
Butler je odgovoril, da je točne podatke o položaju v Abesiniji težko dobiti da pa razpolaga angleška vlada z informacijami. da se uporno gibanje v Abesiniji širi. Angleška vlada bo storila vse, c'a podpre Hafe Selasija in vse one elemente v Abesiniji. ki so pripravljeni prijeti za orožje v borbi za osvoboditev Afcesinije.
Oddelki nemške vojske v italijanskih lukah
New York 18 dec v (Cokin h a B S.) Po informacijah k' jih jt poslal posebni poročeva'ec družbe Columb f v Italiji, so zdaj v raznih delih Fta^je odde'k nem ke vojske Posebno mnogo nemškega voiaštva je bilo v Bariju Smatrajo A? bodo Nemci v kratkem stop"' v akc -.r ra albanski fronti proti Grkom Da c iavMa Columbia, da je bil« nem ko v« 'aš*vo opaženo tudi v Cenovi in Milanu
New York 18. dec. (C^umbia BS.) Vest. da se nahajajo nemške čete na več mestih v Italiji, -'e davi prvi objavil List »New York Times«.
Kakor po očaio iz Rima pa v italijanskih uradnih krogih talce vesti odločno ceman-tirajo.
Bmh® v Albaniji
V osrednjem delu fronte Grki še ve:!no natja^afo, Sošlzzi so na obalnem odseku v £e2snzivi
Atene, 18 dec. j. (A, R.) Trda zima skoraj na vseh odsekih albanskega bojišča še zmerom onemogoča vojaške operacije večjega obsega. Grške čete pa navzlic debelemu snegu, ki leži na severnem bojišču ter na višavju centralnega fron'nega sektorja. še zmerom nadaljujejo z napadi, ki so večji del uspešni, čeprav uspehi n:so tako očitni, kakor v prvem delu grške pro-tiofenzive. Le na obalnem frontnem sektorju, kjer je bila italijanska obramba oja-čena z novimi močnimi oddelki pehote in motoriziranih edinic. so grške čete na nekaterih točkah južno od Himare nahajajo v defenzivi Iz Himare so izvršili Italijani nekaj močnih protinapadov, ki jim še preslabo organizirane, nedavno osvojene gr-šVe utrjene točke niso mogle kljubovati. Grki so morali izprazniti nekatere vasi okrog pristanišča Porto Palermo. ki se lokajo naziva tudi »Panormo«. Toda čim so se grške čete tamkaj umaknile proti jugovzhodu, je takoj posegla v boj grška težka artilerija, razmeščena na okolišnih višinskih postojankah, ki je pričel silovito ob-stre'ievati Porto Palermo in sosedne kraje. Malo je verjetno, da bi ItaHiani mogli vzdržati na sedanji črti. Po zadnjih vesteh so Grki v naskoku Porto Pa'ermo snet shi^beno oa ta vest še ni potnena.
Na frontnem odseku nri Tepe^niiu kier se ie videl že v ponedeMek položai Italijanov brezuDen. so ItaMiani izvršili nekaj močnih protinapadov, s katerimi so si nekoliko olaiša1! svoj položaj in verie*no tudi za kra+ok čas odmaknili izgubo Tene-leniia Gr*ki nonadi pa se tu np^iMu^io z nezmanjšano silo in pr?ko tonništvo Te-pe,(>ni nenre^tano silov'to obstreljuje.
Na cpiro-npm boi'ščii k*er je vreme nai-<?e ie eršVrn če*am z držami naskok5 na nož rvvf^č^o osvojiti dva V? »i-^-ic+nvMotn hirati dve va^nj strateš^5 fru-Vi r>Hi">»>-iV)'» drtline rp're SkuTO^*® narl lp,4o',o «=i Ttai:i?ni za vsako ceno cku5a<o pnnnVfl kontrolo, ker bi s t<*m
rt*"1""!-1 npl-aj foc^ »ptr|n TrnaniSn^i <-!'» -rr> iiTeffn o^onrivO Dm+i FTSaconit T'"1' i'al;iar)cVe če+p ari izvršile na l'87";h oo"»rn(iTi hov?*a več nana^ov ki pn n:cri ot-'^^«-!' iTrjrc-rnornb« v no'ožai'1
T r.^^1 af\rn tii^i	niVip*. n« mo**!o od-
1 r>""-"■> n^pfi v ra^rVet vojašlr'h onprap?^
Gv5f'3 vejtio poročilo
A'<Mie. 18 dec. s f Atenska tek ae.l Gr«ki io objavil ponoči naslednje 52. voino poroči'0:
*-i .» r-*« nritf^Vom pri^e vo;?ke so bili Itak'iani prisiljeni, da se umaknejo da'ie nroti K!«uri Po grških ugotovitvah ie Kii?"ra v p'amen'h.
Na drugih de^h boiiSča re enerac;ie z Grška vo'-ka je za-je"a mno«o ita'ijanskih ujetn;kov, med pi;pv ere^a nr-dpolkovnika ter mnogo vojnega material.
Atene. 18. dec. s. fReuter) Poveljstvo an-e'eškega letalstva v Grčiji javlja v svojem današniem komunikeju:
Včeraj so med snežnim viharjem angleški bombniki napadli v Albaniji transport motoriziranih italijanskih vojaških vozil. Zaradi slabega vremena ni bilo mogoče videti popolnega učinka napada. Ugotovljeno pa je bilo, da je nekaj bomb padlo v bližino transporta. Nato so angleška letala vozila obstreljevala še s strojnicami. Vsa letala so se vrnila s tega poleta.
Italijansko
Rim, 18. dec. br. (Štefani) V svojem današnjem 194. službenem vojnem poročilu pravi vrhovno poveljstvo italijanske vojske glede dogodkov na albansko-grški
fronti:
Na grški fronti so se razvile srdite borbe na sektorju 11. armije Skupine naših
lovskih letal so uspešno napadle in s strojnicami obstreljevale zbirajoče se sovražne čete.
Na Egejskem morju so sovražna leta^ včeraj zjutraj vrgla nekaj bomb na otok Rodos in Stampalio.
B:ji pri Po3grcdc:i
Bitolj, 18. dec. p. Kljub silnemu mrazu in visokemu snegu trajajo borbe na odseku pri Podgradcu dalje. Ves dan je bilo slišati močno streljanje strojnic in grmenje dalekometnih topov. Najhujše borbe se vodijo severno od Podkame. Zaradi visokega snega in snežnih žametov grozi manjšim oddelkom na obeh straneh nevarnost, da jih sneg zasuje. Posebno požrtvovalni so grški vojaki, ki dvakrat dnevno preskrbujejo prednje čete s toplo hrano, munici-jo in drugimi potrebščinami. Kljub silnim vremenskim neprilikam se je posrečil Grkom severno od Bubilišta nov velik prodor, pri čemer so zavzeli nove zelo važne položaje. Po zadnjih poročilih prodirajo Grki po dolini Skumbe pod močno zaščito svojega topništva. Italijani se jim ljuto upirajo s svojih močno utrjenih postojank. Letalstvo se je danes omejevalo zgolj na iz-vidniške akcije in bombardiranje sovražnih položajev.
Atene, 18. dec. s. (Columbia B. S.) Po grških informacijah je mestece Klisura v plamenih. Smatrajo, da so italijanske čete pred evakuacijo mesta zažgale vojaške zaloge, kakor se je to svojčas zgodilo tudi v Argirokastru.
Tepeleni je sedaj pod ognjem grškega topništva, vendar so južnozapadno od mesta hudi boji.
Pri Podgradcu so Grki dosegli nekaj lokalnih uspehov. Italijani pa so na več delih fronte izvedli protinapade z novodcšli-mi ojačenji. Grki so vse protinapade uspešno odbili.
Akcija proti kcn?w*ustcm v Rumuniji
Bukarcfta, 18. dec. br (Ste'ani) SI ž-beno ie b lo popoldne obiav"ienr da se vlada davi sestala ood vodc'vom gen ra-!a Ant-ne^ca in ra~or~vliala o opr č:h notranjepolitični vprašanjih N"> ranji nister ie por čal o velikop ' era ak :ji proti komunistom, ki ie bila i ve Je a po-sled->ie dni oo vsei Runvmiii. A1rci'a ie ponoroma u^oelo in ie bi o vr-ez' f n o v vsei državi aretiranih 141 ko"V"n;s4o-\ Izkazalo se ie. da je 120 m°d nunT ži-dovsk»»a redu 16 ie b^o ^um nov. 5 ra pri na'kr kov drugih nar-dn s'i
Zaradi državi nevarnega noročania ie b?l d~nes za nr-kai dni nren^vi~va-ianje lirfra »Timp^il« ffln^ia b;' š"^ ni-munekega zunanjem mini^t-a G^f^ ca ki ie bil v ča^u. ko ie p®-erai Ai^n ""ci prevzel rfeiast v R^m^mii. ;m°novan za rimvnFkena poslanika v Mo kvi.
Zaporni baloni na Finskem
Helsinki. 18. dec br (Štefan.) Spričo neugednega vremena se ie v zadnjih dneh v zapadni Evropi odtr alo z veri? so t ndkaj zapornih balonov, ki jih ve: .r zanesel celo nad Fincko. Baloni so povzročili v Helsinkih in oko'ici pa tudi po drugih finskih krajih precejšnjo škodo, posebno oa na električnem omrežiu.
Potopljena švedska latffa
Stockholm. 18. dec. br. (SDA). M rna-riško ministrstvo ie davi objavilo kemr-nike. v katerem nravi, da bila t2 dni na Severnem morju potopljena Švedska tovorna ladia »Gualia«. Ladja ie bila last švedskega Lloyda.
Amerika bo posodila Angliji svoj vojni material
Izjava prezidenta Roosevelta o zakonskem načrtu, Id pomeni poslednja fazo v organizaciji ameriške pomoči
Veliki Britaniji
WaShington, 18. dec. j. (A. R.) Na včerajšnji tiskovni konferenci je izjavil predmetnik Roosevelt, da bo ob otvoritvi prve-Ifn zasedanja kongresa dne 3. januarja 1941 predložil v razpravo osnutek zakona o pomoči Veliki Britaniji, ki bo, ako bo v kongresu sprejet, omogočal Angliji nadaljnje nabave vojnega materiala v Zedinje-rih državah. Osnutek še m dc-vršen, to 3 a osnovna njegova podlaga bo, da bodo Zedinjene države Angliji stavile na razpolago vojni material iz svojih zalog, ki ga bo Veika Britanija vrnila, kadar bo za to sposobna. Osnutek zakona, ki bo predložen kongresu pomeni poslednjo fazo v organizaciji ameriške pomoči Veliki Britaniji
V vva^hmgtcnskVh krogih sodijo, da pomeni včerajšnja Rooseveltova izjava njegovo jamstvo, da se bo skra-ino nujno vp-ašanje ameriške pomoči Veliki Britanci dokončno uredilo že v prvih tednih prihodnjega leta. Predstavka, ki jo je ia-provil z-1 rtopnik britanske vlade, sir Fre-cerick Philipps v Washingtonu. v pogledu ameriške pomoči Angliji le bila po mne-rnu pou%en'h krogov dovolj tehtna da je predsednika Zedinjenih držav in ameriško vlado prepričala, da je akcija v pomoč An^lin skraino nujna. Kakor je mogoče n? dol je prenoditi tudi iz izjav finančnega ministra Morgenthaua in zunanjega ministra Hu'a, bo ameriška pomoč tudi v bodoče zgolj materialnega značaja, kakor je bila doslej, tako, da ne bo v nobenem pogledu prišla v nasorotie z izjemnimi ameriškimi zpkoni c nevtralnosti ter z Johnso-novimi akti. Na t^ način se bo mogoče izo^iti v parlomentu razpravi o izpre-membi teh zakonov, ki bi utegnila biti zelo dolgotrajna in katere izida ne bi bilo mogoče predvidevati. Po mnenju washington-skih krogov pomeni včerajšnja Rooseveltova izjava zelo važen mejnik v stališču Zetfin^enih držav do vojne v Evropi.
začasno še ostati vojaška tajnost. Nobeno
izmed teh oporišč ni istovetno z oporišči, za katere je Zedinjenim državam prepustila svoja ozemlja Velika Britanija, marveč so to povsem nova oporišča, ki nimajo nikakega stika z angleško-ameriško pogodbo.
Predlog senatorja Leea .o vplivu vojne na Ameriko
Norma (Oklahoma-U»a), 18. dec j.
(U. P) Sncči je imel senator Joshe Lee tukaj govor, v katerem je napovedal, da se za prihodnje zase:" an je kongresa pripravljajo razni načrti o materialni pomoči Veliki Britaniji. On sam bo predloži) načrt, po katerem naj bi Zedinjene države prodale Veliki Britaniji del svoje vojne mornarice. Dejstvo je. je nagiasil senator Lee. da je Nemčija danes dejansko v vojnem razpoloženju z našo državo, ln to duhovno gospodarsko in* moralno VraSanie koliko edinic naše vojne mornarice naj se postavi pod britansko zastavo, nai razrešijo prizadeta oblastva v Washingtonu.
i® novih rušilcev v gradnji
VVashington, 18 dec. j (Havas) Ameriški mornariški minister Knox je včeraj izjavil, da je ameriška vlada s privatnimi ameriškimi ladjedelnicami sklenila pogodbo o gradnji 40 novih rušilcev Za izvršitev tega naročila ima vlada na razpolago nad 253 milijonov dolarjev. 8 milijonov dolarjev je predvidenih za razširjenje ladjedelnic.
Kdo bo Lotfalanov naslednik
VVashington. 18. dec. br. (Ass. Press) V Zedinjenih državah vlada še zmerom
največje zanimanje, kdo bo imenovan za novega angleškega veleposlanika v Wa-shingtonu kot naslednik pokojnega ln zelo popularnega lorda Lothiana. V političnih krogih se slej ko prej imenujejo kot kandidati za to mesto Windsorski vojvoda, ravnatelj londonskega, lista »News Chro-nicle« Leyton. delavski prvak Walter Cvtrin in stari angleški državnik Lloyd George.
V tej zvezi je državni tajnik za zunanje zadeve Cordell Hull snoči izjavil novinarjem. da ameriška vlada še ni preiela iz Londona nikake zahteve, da bi pristala na imenovanje ene ali druge osebnosti za novega angleškega veleposlanika v Wa-shingtonu.
London. 18. dec. j. (Ass. Press) Londonski krogi, ki so v tesnih stikih z vlado, naglašajo. da je Churchill sinoči Davidu Llovdu Georgeu nonud?! mesto ^ngl^škega veleposlanika v Washingtonu. Ni še znano ali ie Llovd George nonudbo soreiel ali odklonil. Vse domneve o teh dveh mn-rnostlh so doslej brez službenega potrdila.
Miami. 18 dec. j. (Ass. Press) Guverner Bahamskega otočja, vojvoda Wind"orski. je na vprašanja predstavnikov tiska ali mu je bilo res Donudeno mesto angleškega veleposlanika v Washingtonu odgovoril. da ni kandidat za to mesto Ako pa bi bil to najboljši način služiti interesom obeh narodov — ie nagiasil voi-voda Windsorski — potem bi seveda pristal na imenovanje za poslanika.
London. 18 dec s. Columbia B S do-znava. da ie m nistrski ore-^sednik Ch r-chill res ponudil Llovdu Geor e" mes o angleškega veleooslanka v Washin-Ttonu. da Da ie Llovd George Do-^udb- odkl nil Columbia iavlia da bo sedai na mesto velepos'a^ika v Wa~hingtonu skoro go'o-vo imenovan eden izmed aktivnih članov angleške vlade.
Ženska ohsoiena na smrt zaradi vohunstva
New York. 18. dec br. (Štefani) Tu-kaišnji listi poročajo, da ie porotno sodišče v New Hampshireu včeraj obsodilo neko žensko na smrt zaradi vohunstva. Bil je to prvi primer po zadnii svetovni vojni, da ie bila v Zedinienih državah kaka ženska obsojena na smrt zaradi takega delovanja.
primere v Z;_
VVashington, 18. dec. s. (Ass. Press.) Načrt o posoditvi vsega potrebnega ameriškega vojnega materiala Angliji, ki ga je včeraj na konferenci tiska najavil predsednik Roosevelt, je vzbudil povsod razumljivo pozornost. Načrt označujejo kot brez primere v zgodovini.
Smatrajo, da je bil načrt včeraj sporočen javnosti zato. da vlada ugotovi najprej reakcijo javnosti na predlog, preden ga predloži kongresu.
K predzgodovini Rooseveltovega predloga poročajo, da je včeraj finančni minister Morgenthau obvestil finančni odbor kongresa, da je angleška vlada sporočila, da brez posojila ne more naročiti nobenega vomeea material? v Zedinienih državan več. Po informacijah iz merodajnih krogov pa cenijo, da Anglija nujno rabi še za 2500 milijonov dolarjev (135 milijard dinarjev) vojnega materiala itd. iz Zedinienih držav. Smatrajo, da naj bi po Roose-ve'tovem načrtu Zedinjene države ne pogodile Angliji samo letal, orožja vseh vrst in municiie. temveč tudi trgovinske in vojne ladje. Baje je pokojni lord Lothian pred svojo smrtio še posebej ooozoril predsednika RooseveHa, da bo Anglija rabila še tudi vojne ladje iz Zedinjenih držav.
Culi: Obramba Anglije
je obramba Amerike
VVashington, 18. dec. j. (U. Press.) Ameriški zunanji minister Hull je včeraj informiral nacionalni obrambni svet Zedinjenih držav, da je treba pričakovati, da bo Velika Britanija v prvi polovici 1941. zašla v resno krizo v svoji obrambi, ako Zedinjene države ne bodo dosegle, da se kar najbolj pespešijo cobave vojnega materiala britanski vladi. Zunanji minister Hull je ob tej priliki nagiasil, da smatra za svojo dolžnost opozoriti člane obrambnega sveta na to resno vprašanje, od katerega je v veliki meri edvisna tudi varnost Zedinjenih držav. Zavedati se moramo zmerom osnov, na katerih temelji varnost Zedinjenih držav, in med te osnove — je nagiasil Hull — ne spada v zadnji vrsti vprašanje zasiguranja obrambe Velike Britanije-
New York, 18. dec. j. (A. R.) Na univerzi v New Yorku je imel včeraj ameriški notranji minister Ickes govor, v katerem je obravnaval današnji položaj Zedinjenih držav glede na vojno v Evropi. Ickes je nagiasil, da sta državi osi vse bolj prepričani, da je javno mnenje Zedinjenih držav vse bolj na strani Velike Britanije. To stanje pa pomeni neprestano naraščanje moči angleškega imperija. Zaradi tega bi hoteli državi osi moč Zedinjenih držav oslabiti s propagando in sabotažo. S tem si tudi obetata zabiti klin med severno in latinsko Ameriko, katerih sodelovanje postaja od dneva do dneva tesnejše. Ickes se je nato obrnil proti tistim Američanom, ki še zmerom ne morejo uvideti današnjega položaja Amerike, ter si nalagajo nekakšne pomirjevalne misije. Kot eno izmed takih oseb je označil tudi polkovnika Lindbergha. Delo teh ljudi, čeprav morda idealno zamišljeno, je nagiasil Ickes. je danes povsem zgrešeno, ker se v Evropi ne odloča samo o bodoči usodi starega sveta, marveč v veliki meri tudi o usodi Amerike.
Skupna oporišča za vse ameriške države
VVashington, 18. dec. j. (Reuter) Kakor
izjavljajo v tukajšnjih merodajnih krogih, so se že pričela pripravljalna dela na vrsti letalskih in mornariških oporišč v Južni in Centralni Ameriki, ki bodo na razpolago vsem 21 ameriškim republikam in bodo omogočale uspešno brambo vseh ameriških držav. Dasi je prevzela izgradnjo teh oporišč USA, bodo vendar oporišča, urejena na terenu ene ali druge izmed ameriških držav ostala tudi teritorialna last te države. Izgradnja oporišč se bo financirala na ta način, da bodo 7ed'njene države najbrže s posredovanjem A nemške ekspertne ,r importne banke dovolila prizadetim ameriškim republikam potrebna posojila za utrditvena -ieia. Ozemlja, na katerih bodo ta oporišča urejena, morajo v pretežnem številu vsaj
Lava!
- odposlanec Francije v Parizu?
Laval je včeraj z Abetzom v posebni misiji francoske
vlade odpotoval v Pariz
Vichy, 18. dec j. (Ass Press). Veliko po-
zornost je vzbudilo dejstvo, da je na drugi , snočnji seji francoske vlade poslednjih 30 minut prisostvoval posvetovanjem tudi bivši francoski zunanji minister Pierre Laval O seji ni bilo mogoče zvedeti nikakih podrobnosti. Po seji je maršal Petain na čast nemJkemu veleposlaniku Abetzu v »Hotel du Parcu« priredil dine. Pred dinejem je prišel v obednico tudi bivši minister Laval, ki se je pozdravil z raznimi francoskimi političnimi in diplomatskimi ter vladnimi osebnostmi.Po pozdravu je Laval večerjal privatno v krogu predstavnikov nemškega tiska v neki drugi obednici v pritličju hotela.
Kakor je bilo mogoče zvedet', je bil minister Laval izpuščen iz internacije že včeraj zgodaj zjutraj in je bila tudi sodna preiskava proti njemu takoj ustavljena. Dejstvo, da je bili Laval izpuščen iz pritvora neposredno po sestanku med nemškim veleposlanikom Aberzom n maršalom Petai-nom, spravljajo v poučenih krogih v Vichy-ju v neposredno zvezo ter naglašajo da je veleposlanik Abetz v imrnu nemške vlade pri Petainu zelo energično interveniral za takojšnjo rehabilitacijo Lavaila.
Abetz zapustil Vichy
Vichy, 18 dec s (Ass Pre?*). iz dobro poučenih krogov se doznava. da je maršal Petain dal nemškemu izrednemu opolnomo-čencu Abetzu o priliki včerajšnjega razgovora zagotovilo, da nadomestitev Lavala s Flandinom ne bc v rn benen ožim prizadela sodelovanja FrancMe i Nemčijo.
Odnoaji ki vladajo sedaj rned L a valom in francosko vlado, niso povsem j?sni La-vail je vsekakor včera. z Abetz<" m odpotoval v Pariz in sicer *la rc gotovo v posebni misiji francoske vlade
Vichy, 18. dec s (T.ss). »United Press« poToea. da i€ generalni tajnik m^riala Petama general Long včerai spremi 'a' opol-nomočenca nemškega nrranjeea ministrstva pri poveljstvu nenvike vojske v zasedeni Francij Abetza do meje zasedene in nezasedene Francije
»Associated Press« poroča da ie odpotoval z Abetzom v Pariz tudi Laval Govori se. da bo Laval mogoč« imenovan za posebnega odposlanca francoske vlade v Parizu.
New Tork, 18. dec. s. United Press poroča iz Vichyja, da je Laval odpotoval iz Vichyja v Pariz privatno in ne skupaj z nemškim poslanikom Abetzom.
Flandin okreval
London. 18. dec s. Reuter javlja, da je po informacijah iz Vichyja novi francoski zunanji minister Flandm zoptt ozdravel in bo v nekaj dneh prevzel posie.
Slišati je govorice, dd ie bil Laval zopet imenovan za člana francoske vlade.
Berlin še vedno molči
Berlin, 18 dec s. (Ass Press) V nemških uradnih krogih še vedne odklanjajo vsak komentar k spremembam v francoski vladi Izvedelo se je, da čaka seda; nemška vlada poročila izrednega opCncmočenca Abetza o njegovem obisku v Vichv u nakar bo najbrž objavljalo službti.o nemško stališče do sprememb v Vichyiu.
Siam mobiliziral
3&o«ooo vojakov
Vichy, 18. decembra A A (Tcsf) V zvezi s spopadi med siamskimi in indokinskimi četami izjavljajo v Vichyju da je Siam mobiliziral 300.000 vojakov.
ILstcilslCci sila Anglije
Minister Beaverbrook o naraščanfu letalske proizvod' nje in pomenu letalstva za Anglijo
London, 18. dec. s. (Reuter) Nocoj je govoril po radiu minister za letalsko produkcijo in član vojnega kabineta lord Beaverbrook.
Uvodoma je omenjal v svojem govoru pomoč v letalih, ki jo Anglija prejema iz Zedinjenih držav. Pokupljena so bila vsa letala, kar jih je bilo mogoče dobiti, vedno več letal iz Amerike pa še prihaja. So to letala odlične kakovosti. Nekatera dosegajo najboljše angleške aparate. Lovska letala tipa Curtis so po okretnosti in hitrosti enaka odličnim angleškim Spitfire-om. Naročila so vedno večja in je določeno, da bo do L 1942 dobila Anglija iz Amerike že 26.000 letal. Tedaj bodo Zedinjene države producirale mesečno 3000 aparatov.
Lord Beaverbrook je dalje poudarjal, da je edina možnost, da Anglija izgubi vojno, če bi Angleži precenjevali svojo moč. Hitler je še vedno gospodar Evrope. Za osvojitev sveta si je postavil tri sredstva-premoč v zraku, mehanizirano armado in peto kolono. Najmočnejša angleška obramba, ki je do danes še nedotaknjena, je v premoči na morju. V zraku pa so Angleži tudi že dosegli premoč v podnevnih letalskih bitkah nad Anglijo. Ta uspeh je Dri-pisovati angleškim lovskim letalom. Toda Hitler bo poskusil še novo sredstvo v letalski vojni: z neradi na ladje na morju bo skušal izvesti letalsko bTokado Anglije. Da to preprečijo, kakor tudi, da uspešno nastopijo proti sovražnim joodmornicam. moraio letala ang^ške^a oba^ega poveljstva do.biti čim več letal Edino na ta način bodo zavarovane severozapadne morske poti do Anglije.
Angliji je čim več letal potrebnih tudi
Nov srdit napad
na mesto Mannheim
Noč brez nemških bombnikov nad Anglijo - Angleški bombniki so napadli Ludwigshafen in znova zopet važno industrijsko mesto Mannhelrn
zato, ker je treba preprečiti vdor. Nemci bodo poskusili vdor najbrž celo še pred pomladjo in sicer po kopnem, po morju, predvsem pa po zraku. Z vztrajnim delom in hrabrostjo je treba to nevarnost odstraniti. Delavci v letalskih tovarnah se morajo izkazati vredne vojakov, ki so stalno v borbi v zraku in na morju.
Leto.lska produkcija v Angliji 1. 1940. je v prvih 4 mescih zaostajala za načrti, ki jih je vlada izdelala ob začetku leta. Toda, ko je v maju prevzela oblast Churchil-lova administracija, se je od mesca do mesca boljšala in je v novembru celo že prekosila načrte, izboljšal se je položaj Anglije v zadnjih 7 mescih v vseh vrstah letal': bombnikih, lovskih in izvidniških letalih. Tudi na Bližnjem vzhodu je bilo angleško letalstvo ojačeno, tako da je na vseh frontah močnejše nego preje. Produkcija letal pa še stalno narašča. V novembru je bila večja nego v oktobru, v prvih tednih decembra pa se je znova povečala. Anglija rabi sedaj predvsem čim več bombnikov. Totalitarne države obvladajo tako rekoč vso Evropo in se mora zato Anglija truditi, da vso Evropo prekosi v produkciji letal. V tem je bistvo borbe.
Končno je izrazil lord Beaverbrook najvišje priznanje Churchillu kot vodji naroda ter ga je postavil vsakomur kot vzgled v delu za domovino.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
London, 18. dec. j. t Asa. Press.) V angleških vojaških krogih ugotavljajo, da je bila v razdobju pojačene letalske vojne med Anglijo in Nemčijo minula noč prva, ko je delovanje angleškega letalstva daleč nad-kriljevalo aktivnost nemške zračne sile. Neugodne vremenske prilike so nemškemu letalstvu onemogočile vsako napadalne akcijo večjega obsega Redka nemška iz vidniška letala, ki so se pojavila v zgodnjih večernih urah v bližini angleške obau ob Rokavskem prelivu, so se morala zaradi debele plasti megle, ki je ležala nad otočjem, vrniti ne da bi jim uspelo prodreti nad angleško otočje.
Kakor ugotavlja jutrnji komunike angle škega letalskega in obrambnega ministr stva ni bil izvršen v vseh nočnih urah no ben nemški letalski napad na Anglijo Angleško letalstvo pa je navzlic neugodnemu vremenu v več močnih skupinah preletele Rokavski preliv ter napadlo industrijska področja v zapadni Nemčiji. Glavni na pad je bil spet izvršen na industrijsko mesto Mannheim ter na sosedno industrijsko občino Ludvvigshafen Angleška letala sc vrgla veliko število rušilnih m zažigalnih bomb na velike objekte tamkajšnje kemične industrije. Izbruhnili so ponovno velik, požari, ki so zaieli mnogoštevilne nove zgradbe, katere so angleški letala poizku šala bombardirati že v napadu prejšnjr noči. Angleški letalci so opazovali da mnogi požari, ki so izbruhnili ob napadu v noči od ponedeljka na torek, še niso bih pogašeni.
Razen Mannheima so druge skupine angleških bombnikov napadle tudi invazijske luke in letališča ob Rokavskem prelivu.
Kar se tiče bombnih napadov na Mannheim. ki jim posveča angleško letalstvo posebno pozornost, je treba pripomniti, da so tam največje tovarne za proizvajanje so-litrne kisline v Nemčiji. Solitrna kislina pa je osnovno gradivo za sestavljanje eksplozivnih sredstev. S solitrno kislino iz mannheimskih tovarn zalagajo vse muni-cijske tovarne v Nemčiji. Razen teh tovarn so v Mannheimu še mnoga druga podjetja kemične Industrije, katere Izdelki tvorijo danes skoraj poglavitni nemški izvoz, ki omogoča Nemčiji na drugi strani v zameno nabavljanje drugih življenjsko važnih surovin. Nadalje je Mannheim zelo važna luka na stočlšču reke Neckarja z Renom V mestu so tudi veliki tehnični ln kemični laboratoriji, ki igrajo izredno veliko vlogo v nemškem vojnem gospodarstvu ter posebno v nemški vojni industriji.
Nemško službeno
vojno poročilo
Berlin, 18. dec. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo opoldne naslednje službeno vojno poročilo:
V noči na 17. december so nemški bombniki uspešno bombardirali Birmingham-London to druge vojaške pomembne kraje v srednji Angliji. Na raznih krajih je bilo mogoče opaziti požare to eksplozije. Zaradi neugodnega vremena se je včeraj podnevi omejilo delovanje letalskih sil na izvidniške akcije. V Sheieldu Je neki mestni okraj že zmerom gorel in opaženih je bilo še nekaj posameznih požarov.
Nekaj angleških letal je v noči na 18 december bombardiralo nekatere kraje v južnozapadni Nemčiji. V dveh krajih je bilo poškodovanih nekaj poslopij in je nastalo nekaj požarov. Nemški nočni lovci so v letalskih spopadih sestrelili dve sovražni letali. Neko nadaljnje letalo je sestrelilo nemško protlletasko topništvo.
Mannheim, 18. decembra. AA. (DNB). Kakor je že bilo objavljeno, so angleški letalci s svojim bombardiranjem občutno poškodovali lep to krasno zgrajen grad v Mannheimu, dragocen spomenik gradbene umetnosti iz 18. stoletja. V gradu so bile zbrane to razstavljene dragocene zbirke velikih sodobnikov iz dobe volilnih knezov to te zbirke so eksplozije to požari zelo
Objava dveh obrambnih uredb
Beograd. 18. dec. p. »Službene novine« objavljajo uredbo o poveljstvu teritorialne protiletalske obrambe. Uredba predvideva vse n^trebne ukrepe za teritorialno obrambo proti zračnim napa:om. Pri tem morajo sodelovati vse organizacije pasivne obrambe v svrho čim boljše zaščite prebivalstva to državnega ozemlja pred napadi iz zraka. Dalje objavljajo »Službene novi-ne« uredbo o preskrbi vojske in civilnega prebivalstva s šumskimi proizvodi.
Policijski tečaji v Zagrebu
Zagreb, 18 dec. o. Včeraj se je zaključil prvi radarski tečaj v banovini Hrvatski. Absolviralo ga je 120 stražnikov in 7 detektivov. ki jib bodo vse namestili v Zagrebu. razen 15. kolikor jih pojde v Split Dru-g- tak tečaj se bo pričel že s 1. januarjem 1P41 in se ga bo udeleževalo 140 stražnikov in detektivov Ob istem času pa se bo priče' tudi tečaj za višje stražnike Tega tečaja se bo udeleževalo 60 ljudi
Milijonska davčna kazen
Novi Sad. 18 dec c. Finančno ministr-srvo je kaznovalo tovarnarja usnja Deu-tseha v Kuli z denarno kaznijo 15 milijonov dinarjev, ker je utajil za približno 10 milijonov din davkov. Kaznovan je bil na prijavo bivšega tovarniškega šoferja. Ta ie dobil 10 odstotno nagrado, torej poldrugi milijon din.
Velik požar pri Somboru
Sombor, 18 dec. o. Okrog polnoči je v pretekli noči nenadno pričelo goreti v parnem mlinu v Stanišiču. ki je last vdove po Martinu Leviju GasiHci požaru niso mogli do živega, ker i<m je voda v hrizga'ni sproti zmrzovala Do davi so zgoreli električna centrala, mlin ter skladišče plenice, moke in otrobov, v katerem ie bilo okrog 30 vagonov plenice ter 5 vagonov otrobov Škodo cenijo približno na 5 milijonov d'n Sodi io, da je požar nastal zaiadi kratkega stika.
poškodovali. Pri jasni mesečini je bil grad,
ki je izredno velik in med največjimi v Evropi, cilj. ki ga je bilo možno lahko spoznati in ločiti od ostalih poslopij to to celo iz visoke višine. Uničenih je nekaj dvoran za kulturo in umetno obrt iz poznega baroka. Temelje tega gradu so postavili v letu 1720. Grad so gradili 40 let. S svojimi velikimi dvorišči, krasnimi stopnišči in knežnimi dvoranami je grad postal veličasten muzej.
Hitler — nsrlin
ešlcirjsm
Berlin, 18 decembra. AA (DNB). Voditelj Nemčije in vrhovni poveljnik nemške vojske sile je govoril danes popoldne v športni palači pred 5 000 novoimenova-nimi častniki vojske in letalstva, predeč so odšli na bojišče V svojem prepričljivem govoru je vodja Nemčije mlade častnike poučil o njihovi nalogi, ki jo bodo morah izvršiti kot predstojniki nacionalno socialistične vojske in je te naloge označil kot cilj njihovega življenja Vrhovni poveljnik vojske maršal v. Brauchitsch je pozval na^ to mlade častnike, da z vzkliki »Heil Sieg« izrazijo svoje zaupanje v voditelja Nemčije in vrhovnega poveljnika vojaške sile.
Napa f i angleških
torgjedsiih čolnov
Londcn. 18 dec s (Reuter) Admira i-teta javlja: D^vi so an?lešk mot_mi tor-pedni čolni v bližini bel;?i^-k', obale napadli in potopili sovražno oborožene tovorno ladio s 6000 do 7000 tonami. Tudi neka sovražna stražna ladia ki ie bila zadeta ie ek~plcdira'a in se ie pot^o la. Druga sovražna ladia ie bila obs'-elie- a-na s stroinicami in ie sama morala ore-nehati stresati.
Na angleški strani v vreh teh ooTaci-iah ni bilo niti žrtev niti škode.
Chambe^lsinov naslednili v pariamefitu
London. 18. dec. s. (CES . Na mesto
umrlega Chamberlaina ie bil v Birmin-ghamu brez oooziciie izvoren dan?s za oosTanca a.n?leškeea par amenta konservativec Bennett.
Kanaf rM minister
za efe-oroževstrne r^čen
London, 18. dec. s. (Reuter) V neki zapadno-angleški luki so se danes izkrcali prežfveli potniki in člani posadke z angleškega potniškega parnika »IVestern Prince«, ki ga je pred nekaj dnevi potonila nemška podmornica v Atian*-'ku. Med preživel;mi po+niki jc tudi kanadski minister za oboroževanje Havvles. k; <e bil na poti v Anglijo Tudi vsi niesovi spremljevalci so se rešili, razen finarč^e-ga svetovalca ministrstva Sco+ta. ie utonil, ko se je eden izmed rešHnih čolnov prevrnil. Minis+er Havles ie izja—"l novinariem. da so bili potniki z vseh ostalih 5 rešilnih čolnov rešeni.
Prstcst švžce v Londonu
Bern, 18. decembra. AA. (DNB). §v:car-sko po'itično zvezno vodstvo objavlja:
Preiskava je ugotovila, da so bila letala. ki so ;le'.e'a nad ob'aki nad Bazelom in pri tem kršila švicarsko nevtra'nost. angleška. Prav tako je bilo ugotovljeno da so bile angle'ke bombe vržene, na po-stajo pri Baselu in na bližnje švicarske vasi. Pof'ani-štvo v Londonu je dobilo ukaz, da nai tem bolj odločno protestira proti novemu bombardiranju švicarskega mesta, ker je ponol-na mesečina omogočala, da bi letalci lahko ugotovili, kje so. Švicarsko poslaništvo bo zahteva'o odškodnino in vztrajalo pri tem, da se ukrene vse preprečen e sl onih dogodkov v bodočnosti
Strel v odvetniški pisarni v Subotici
Subetica. 18. dec. o. Snoči ob 6. ie vdrl v pisarno odvetnika dr. Tabakoviča 18-letni pekovski pomočnik Aleksa~der Gajev. Z cdprtim nožem v roki se ie začel prepirati z nameščenci in je nazadnie navalil na odvetnika, ko ie prišel ta iz svoie sobe. Zahteval ie od njeaa 1300 din. dr. Tabakovič oa ie zerabil za revolver in oddal proti Gajevu strel, s katerim ga ie zadel v trebnh. Fanta so takoi Drenel ali v bo^išnico. Dr. Tabakovič ie policijskim organom izjavil, da ie stresal v af%+u. Gaier ie večkrat izsilieva1 denar od njega in mu grozil z umorom.
Potres
Beograd, 18 decembra AA. Včeraj 17. decembra o^ 11.53.2 so aparati potresomer-skesa zaveda na Ta?majdanu zabeležili začetek potresa v daljavi 21 km zahodno od Beograda Največje tresenje tal v Beogradu je bilo ob 11.53.43 in je znašlo 16 m:kro-nov valovne do^ž-ne d cn sekund Zadnji val so zabeležili ob 11 58 Središče tega potresa je bilo na prostoru nekje v Prnjavo-rom in Lerven'o
Imenovanje v prosvetni službi
Beograd 18. ciec. p. Z odlokom prosvetnega ministra je imenovan za profesorja moške realne gimnazije v Sarajevu v 4/1-dr. Makso Kovačič, upokojeni direktor realne gimnazije v Ptuju. Za docenta na tehnični fakulteti v Ljubljani za tehnično mehaniko je imenovan uradniški pripravnik dr. Dušan Avsec, zg električne naprave pa honorarni profesor dr Fran Vagaja, na medicinski fakulteti pa za katedro topografske anatomije to uporabne anatomije dosedanji as-stent c'r. Milan Cunder ter na tehnični fakulteti za vodogradnje inž. Milan Golevšček. desedanji asistent.
Vremenska napoved
Zemunska Pretežno oblačno vreme Tu pa tam sneg Jutrnja megla v rečnih dolinah. Ponoči hud mraz.
Naši krap
Odkod denar za odplavljene mostove?
Les je sicer drag, toda mostovi sc nujno potrebni
Radovljica. 18 decembra V teku tedna po hudi povodnji je Sava vpadla pri I.ancovem. pod Radovljico skoraj za 3 m. Zdaj je spet bistra kakor prejšnje čase. Ker so vsi odplavljeni mostovi, kljub temu. da so le ob občinskih cestah in potih zelo važni prehodi, jih je treba v najkrajšem času obnoviti. Za mostove ob Dolinki, v b'ižini Jesenic, to ni težko. Jesenice so bogata industrijska občina. Ker so pa prehodi važni za delavstvo KID, bo gotovo prispevali, podjetje in skrbelo za zopetno zvezo med desnim in levim savskim bregom Težja bo z mostovi in brvmi ob Bohinjki
Občina Ribno ki ima najvišje občinske doklade v radovljiškem srezu. je precej revna. Sava pa je odnesla v njenem območju kar tn mosto\e: sei>ki. ribniški in bo-do.^ki moot Zdaj, ko je les tako drag. ga bodo kmetje težko dali Gledati morajo na vsako po1 eno in trsko. Morda ga dobe zastonj iz državnih gozdov, ah pa iz gozdov grofov Thurnov, ki imajo del posestva v omenjeni občini Za selski most, ki je važen za prevoz lesa pozimi, je les že pripravljen De'avci iz Kamne gorice ki so zaposleni v Radovljici, na Jesenicah in na Javorniku, kamor sc vozijo z vlakom, imajo zdaj skoraj za celo uro dartjšo pot kakor prej čez Fuksovo brv Posebno nepri-jetnr je zdaj, ko je tako kratek dan. Odhajajo in prihajajo v temi.
Pri ogledu so ugotovili, da bo popravilo stalo okrog 20.000 din. Denarno vprašanje pa to pot ne bo tako težko kakor pred loti, ko je bila kamnogoriška občina še ena
Praznik uglednega Jeseničana
Včeraj je praznoval 60-letnico g. Ivan Šetinc, dolgoletni upravitelj Bratovske skladnice na Jesenicah. Po rodu je iz ob-
izmed najrevnejših v srezu in je imela že takrat, kakor se danes poleg Ribnega najvišje občinske doklade. Le požrtvovalnosti dr Rika Fuksa se imajo Kamnogoričani zahvaliti, da so dobili za obnovitev brvi potrebni denar. Danes pa je občina Kamna gorica na konju. Iz velikega kamno!' ma, ki je last občine, izvažajo za cesto najboljši porfir. V teku treh let, kar čez poletje delajo v kamnolomu noč in dan celo ob ne-
Igudje
deljah, sc odpeljali že nad 100.000 kubi-kov porfirja. Ce bo kamnogoriška občina prejela le polovično ceno od tiste, ki jo za slabši kamen plačuje neko gradbeno podjetje pri Kamniku, namreč 4 dm od kubi-ka lastniku, nadalje po 2 din od kubika v blagajno občine, skupaj 6 dm. bo kamnogoriška občina v nekaj letih postala bogata Lahko postavi lepo brv iz gorskega me-ccsna ali hrasta ki bo držala pol stoletja. S prejetim denarjem bo lahko ti*di še skrajšala pot v Radovljico .n popravila most pri Globokem ki ga zelo rabijo Kamnogoričani ko hodijo na Brezje.	s.
igra in peje opereto
V nedeljo popoldne bo krst operete ,.Angel z avtom44
čine Zukota pri Brežicah, sin uglednega posestnika in večletnega župana, znanega narodnjaka. Služboval je kot zasebnik v raznih krajih, na Jesenice pa je prišel leta 1907 h KID. Pred 20 leti mu je bilo poverjeno vodstvo Bratovske skladnice in je kmalu postal njen upravitelj V znatni meri je njegova zasluga, da si je bolnišnica B~atovske skledmce nabavila moderne zdravstvene naprave in da se na Jesenicah gradi moderna bolnišnica, ki bo v ponos mlademu mestu. G Šetinc je vnet planinec. Dolga leta je bil načelnik jeseniške podružnice SPD in več let član upiavnega odbora SPD v Ljubljani Zadnja leta se je zelo posvetil čebelarstvu Z gospo Marico je v narodnem duhu vzgojil sina in dve hčerki, k i so že vsi preskrbljeni »Jutru« je od obstanka zvest naročnik, kakor je tudi že dolga leta naročnik »Slovenskega naroda«. Še mnogo srečnih let!
Ljubljana, 18 decembra
Pred dvema mescema je objavila uprava Narodnega gledališča v časopis ju, da vabi otroke med 6 in 14 letom, ki bi radi so delovali pri mladinski opereti »Angel z avtoma naj se zgladijo v open. kjer bo pre izkušnja.
Odziv je bH presenetljiv Zglasilo se je okrog 200 otrok od 4 do 14. leta Prišli so nekateri v spremstvu staršev, večjidel pa kar sami. Mali kandidati so zasedli s svojim spremstvon velik del parterja in so na stopali drug za drugim, včasih pa tudi dva hkrati in pokazali, kaj z ne jo Bile je precej poguma pa tudi treme obilc prisrčnih in smešnih prizorov Vsak kandidat je kaj de-klamiral ali zapel nektj punčk pa je tudi zaplesalo.
Ker seveda ni bilo mogoče vseh sprejeti, je zavladala med zavrnjenimi preceiš nja žalost Toda potolažili so se. ko so slišali, da bo prišlo po mladinski opereti verjetno novo delo v študij in da bodo pri tej priložnosti sprejeti tisti, ki prvič niso prišli na vrsto
Z veliko vnemo so pričeli otroci prihajati na skušnje Koj pri razdelitvi vlog so bile prve bridkosti Vsak bi rad igral čim večjo in lepšo vlogo Za sodelovanje je bi lo odbranih okrog 60 otrok Skušnje za mladinsko opereto, ki sta jo napisala Maks Simončič (besedilo) in Lojze Mav (glasba), so v teku Prva uprizoritev bo v nedeljo ob 15. uri v operi. Takrat bodo izbrani otroci prvič stopili pred občinstvo in pokazali, česa vsega so se v štirih tednih naučili. Ope-
reto bo dirigiral Rado Simoniti, zrežirala jo bo Maša Slavčeva. plese bo naštudiral Boris Pilato glavno moško vlogo bo igral Zupan, nadalje sodelujejo Anžlovar. Pia-netki in Barbičeva, glavni otroški vlogi pa desetletni Mar/an Gutsmandel in Jelica Si-ardova
Pevec in režiser naše Opere gosp. Drago Zupan bo igral in pel glavno moško partijo, sv. Petra, v mladinski opereti »Angel z avtom«
Še besedo o »kalifornijski« hripi
Z „junaštvom" te nalezljive bolezni ni mogoče pregnati
Ljubljana. 18 decembra Pred kratkim smo poročali, da se ie začela širiti Dri nas neke vrste hripa. ki ima Dososto za posledico često hujša obolenja kakor smo bili doslei vajeni. Po beograjskem »Vremenu« oovzemamo še nekaj jsodrobnosti o hripnih oboleniih Tako imenovana »kalifornijska« hrioa se do-javlja v raznih variacijah in niansah. Od navadnega nahoda. Dri katerem mo-a imeti človek le veliko zalogo robcev do težkih primerov hr!t>e s temperaturo 39 do 40 stopini. ko mora zdravnik uporabljati že iniekciie. da prežene vročino
Poleg tega. da ima te vrste hrioa Dri hudem oboleniu za posledico vnetie Dliuč čelnih in nosnih duplin, ie njena lastnost velika toksičnost. To se pravi, da je moč toksina (struna), ki ea Droizvaia nalezljiva klica hriDe. tolika, da ima velike motnje v krvotoku. dihanju in v splošnem razpoloženju. Bolniku postaia slabo, noge mu klecaio. bruha, pobledi in obliva ga mrzel oot Zastruolienost se izraža v počasnejšem utripu, ki včasih doseže komaj 10 udarcev na minuto. Nasprotno temu Da ie dihanie pospešeno tudi pri nizkih temperaturah. Bolniki s temi znaki obolenia moraio takoi v postelio. ker te vrste hrioa ne nožna junakov.
Povzročitelj hripe ie neki virus, ki doslei še ni odkrit. Od časa do časa lahko
čitamo v časnikih, da ie ta ali oni učenjak odkril povzročitelia hrioe. toda to so samo senzaciie. ki traiaio nekai dni.
Poleg hriDe obolevaio ljudie tudi na drugih boleznih, posebno na neke vrste ošpicah ki jih povzroča doslei tudi še vedno neznan virus. Tudi ta bolezen ie nalezljiva.
Od vrste obolenj, ki jih povzročajo doslei še neznani virusi, je treba ločiti angino. katere oovzročiteli ie streotokok. To so gnoina obolenia s temperaturo od 39 do 40 stopinj. Sem bi lahko uvrstili tudi šarlah. za katerega menijo, da aa arav tako povzroča streptokok.
Zanimivo ie pripomniti, da na teh cfoo-lenjih. ki so doslei veliala kot otroške bolezni. trpe tudi odrasli do 30 leta.
Ko so se napili, je zidanica zgorela
Sv. Križ, 18. decembra.
Lastniki naših zidanic so že dalje časa opazovali, da jim hodiio neznanci vlam-ljat v zidanice in jim odnašaio vino. Nekateri kmetje so kakšno noč spali v zidanicah. da bi odkrili tatove. Prizadevanje pa ie bilo zaman. Zdai je bila razkrinkana vsa vlomilska in oožižalska družba.
Danes kvaliteten šlager-film, ki je osvojil najširše filmsko občinstvo
Grbavi vitez Lasarder
Romantična zgodba o mladem, drznem in lokavem vitezu, prirejena za film po nekdaj najpopularnejšem romanu »Grbavee ali Mali Parižan«. — Prebrisani,drzni in lepi Lagarder osvaja žens ka srca, prebada nasprotnike ... — V glavnih vlogah: Robert Vidalin, Samson Fainsilber, Josseline Goel. — KINO MATICA, tel. 22-41. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri.
neguj svoje zobe!
S tako važno stvarjo kot Ja nega In čiščenje zob zares ne bi smeli odlašati Uporabljajte redno Sargov Kalodont in ostanite pri njem. Sargov Kalodont ima to prednost da temeljito čisti zobe, obenem pa odpravi zobni kamen in prepreči njegovo zopetno tvorbo, čistite zato zobe vsako jutro In vsak večer s Sargovim Kalodontom
SARO ^
KALODONT
iitfa/e /ruHe/ltur ekoiumuui /
prati zobnemu kamnu
Nedavno sta zgoreli dve zidanici in sicer Repni kova in Božičeva v Gobjeku. Domačini so sumili tega in onega Preiskava orožnikov je kmalu bila uspešna Prijeli so tn fante, ki so izorva tajili udeležbo Dri vlomih v Gobieku. ko Da so bili zbrani neovrgljivi dokazi, so se vda'i in priznali. Fantie so imeli v neki kmečki hiši svoie zatočišče, kjer so popivali in se dobro imeli. Po vino so hodili v morav-ške zidanice sosedom Da so ukradli če ie nanesla prilika, tudi kako gniat. klobase. med ali kai drugega Poslednii čas so večkrat obiskali Repnikovo zidanico, oglasili pa so se tudi v zidanici pre\šnie-ga župana Božiča Ko ie ta opazil da mu hodiio na pipo neoošteniakoviči ie več noči bdel in čakal vlomilcev A tiste noči. kadar ie bila straža, ni bilo nikogar
Nedavno noč so šli spet na tatinski p>-hod. Eden izmed niih se je zbal. da bi le gato obložene mize. podtaknil v Resniko-ooazili. da iim manjka vina Zato je prišel na DOgubno misel Vrnil se je od b >-
gato obložene meze. podtaknil v Resniko-vo zidanico oteD slame in zažgal. Preden so oritekli sosedje na pomoč, ie st vba zgorela do tal. Iskre so preskočile tudi na Božičevo zidanico in so i o Drav tako UDepelile.
Sedanja lastnica Resnikovega hrami je rudarjeva žena Tereziia Kuočeva iz Trbovelj. KuDČevi so le od časa do časa hodili v moravške vincerade. orav zat> ie tatinskim fantom bilo laže udirati v nenadzorovano zidanico Božič in Ki Dčeva sta Drecei oškodovana ker zidan ci nista bili zavarovani Fantje so iima večkrat odnesli precei vina Pr: tatinskih p h'd i h so ukradli še razno viničarsko orodje, ode-ie in vse. kar iim ie prišlo kai vr dne?a pod roke. Glavni krivec ie imel že večkrat opravka s sodiščem. Vsi triie fent-ie so zdai v sodnih zaporih Naši ljudi« pa so se oddahnili.
INSERIR A J? £ V „JUTRl/"!
Jfie*

ti*

Marljivi ljudje delajo pozno v noč. Nič ne kvari vid bolj, kakor nezadostna razsvetljava.
Najmodernejša TUNGSRAM KRYPTON žarnica da več luči - čuva oči — ln porabi znatno manj toka.
BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI:
©
Kulturni pregled
Kajige Vodnikove družbe:
like Vaštetove »Rožna devica«
Pisateljica, ki je doslej spisala štiri večje zgodovinske povesti, med njimi »Roman o Prešernu«, je s povestjo jRožna d e-vica^ (La Rosiere) omogočila Vodnikovi družbi, da tudi v tej obiikl počasti spomin svojega imenjaka. Fabula povesti je zgoščena okrog mlade dvojice: sina učitelja G:loba, Andreja, ki ga je dal oče zarodi slabega položaja javnih nameščencev v uk mesarju, in njegove izvoljenke Nane, ki postane deležna časti »rožne device«. Vzlic temu pa je središče dogajanja Valentin Vodnik, ki ne predstavlja samo slovenskega izobraženca v času Napoleonove Ilirije, marveč ima tudi znatno vlogo v zapletljajih omenjene mlade ljubezni. Morda je pisateljica nameravala spisati podoben življenjepisni roman o Vodniku, kakor ga je izdala pred nekaj leti o Prešernu — in Vodnik bi bil za tako obdelavo dovolj hvaležen predmet, — pa se ji je prvotni osnutek razvil v tole povest
!Walo pred koncem francoske oblasti na slovenskih tleh se v Ljubljani domislijo, da bodo posneli pariški običaj slavnosti »rožne device«, ko izvoljene device slovesno obdarujejo z doto in zvežejo s patrioti-čno prireditvijo še druga dobrodelna dejanja. Po tej prvi in zadnji slavnesti »rožne device« v Ljubljani ki obdaruje tudi Andrejevo vrlo izvoljenko Nano, se ne zapletejo samo javni dogodki marveč tudi njena že dovolj preizkušena ljubezen do Andreja, ki so ga Francozi zaprli na ljubljanski grad, kamor mu sam Valentin Vod-
nik prinaša hrane, da laže vzdrži v svojem groznem položaju, vtaknejo naposled med novake in bi se bil najbrž izgubil med žrtvami napoleonskih vojn, če se ne bi prav tedaj približal konec francoske oblasti na Slovenskem. Francoski vohun in ovaduh, magistratni vratar Suhadolnik, ki je spravil Andreja v ječo in s tem k vojakom, ker se hoče za vsako ceno polastiti njegove Nane, poizkuša še zadnjo podlost, da bi spravil med tem osvobojenega Andreja s sveta. Konec te ljubezenske fabule, ki se plete skozi vso povest, pa je vendarle srečen. V nje obravnavanju se je pisateljica poslužila stare, že precej obrabljene intrige v podobi človeka, ki po svoji podlosti in zlobi skoraj ni več človek. Ta figura, naslikana s samo črno barvo, neprestano posega v ljubezensko zgodbo Andreja in Nane in jo zapleta prav do konca.
Z druge strani pomaga zaljubljeni dvojici kot njun dobri varuh in pokrovitelj profesor Valentin Vodnik. Že to je nudilo pisateljici priliko, da prikaže pesnika »Ilirije oživljene« s človeške strani in da skozi njega nekoliko osvetli tudi tedanje razmere v višjih družbenih plasteh, saj zgodba Andreja in Nane kaže te razmere v prav nevšečni luči. Zato je Vodnikova oseba v povesti Vaštetove najzanimivejša 'n daje po svoji središčni vlogi misliti na ie omenjeni osnutek življenjepisnega romana o Vodniku. Pisateljica je predvsem skušala opravičiti Vodnikovo prejšnje avstrofilstvo
in poznejše frankofilstvo, češ, da je bil Vodnik v tem in v onem primeru iskren in hkrati hinavski, ker naš narod ni bil svoboden ne tu ne tam. S tem tolmačenjem, ki ga je položila v usta samemu Vodniku, pa se ne ujema docela poznejše Vodnikovo navdušenje za Francoze, ki prehaja le trudoma v nekako resignacijo ob koncu povesti, ko Vodnik vidi, da je francoska zadeva zgubljena in da bodo Avstrijci zopet zavladali na slovenskih tleh.
»Da, Avstrijci so tu,« je resno pritrdil Vodnik. On jih ni bil vesel, a možato je zrl v oči nesreči, ki jo je videl prihajati zase in — za svoj narod.
Tako sklepa pisateljica svojo »Rožno devico«. Vodnikova tako pojmovana osebnost bi mogla vtelešati tragični tip izobraženca, ki v prehodni dobi ne najde popolnega zadščenja ne v tej, ne v oni garnituri političnih sil, ki se izmenjujejo v sleherni nemirni dobi. Ta globlja, notranja drama Vodnikovega slovenskega rodoljuba je bila samo naznačena, ne pa dosledno Izvedena. tako da si nismo povsem na jasnem glede Vodnikovega odnosa do Francozov v Iliriji. Ali je idealist, ki ne vidi realnosti, ali oportunist, ki je rad z oblastjo v dobrih odnošajih, aH pa celo — karierist?
V sami povesti so z raznimi pripetljaji ali izjavami osvetljene razmere v tedanji Iliriji, posebej še v Ljubljani. Ce bi se dejanje odigravalo na širšem epičnem prostoru in če bi imeli mlini pisateljičine fantazije več gonilne moči, bi moglo nastati iz te povesti močnejše in pomenlji-vejše epično delo, ki ga še pričakujemo. Vaštetova je v tesnem okviru, kakor ga je dopuščal obseg knjige, nakazala le v obrisih razmere in ljudi tedanjega časa. Orisala je vrsto znanih oseb, kakor so baron žiga Zois, prosluli intrigant, hivSi Napoleonov notranji minister FoucM, pisatelj Charles Nodier, dr. Jaka Zupan i. dr. Njena podoba francoskega med vlad ja ni nič kaj
laskava za čase, ko so lahko Ljubljančani
vzklikali »Vive T Empereur« ali ko so se francoski žancarji in ljubljanski malome-ščani pogovarjali takode:
>Qu' est ce que vous dites?«
»Da jo boš dobil po r...«
Vsekako je poizkus Vaštetove, da ori&e r okviru krajše 'š "vesti dobo Napoleonove Ilirije in tedanje življenje v Ljubljani, dovolj zanimiv in uspel ne le po osnovi, ki je za tak obseg kar obilna, marveč tudi po obdelavi. Filološko rešeto bi opozorilo tu in tam na kakšno besedo ali obliko, na pr. na tista »srceta v omaki«, ki jih je na str. 21. naročil mojster za predjužnik. Povest obsega 88 strani. Citatelj jo prebere s pridom in užitkom.	—o.
Na razstavi stik Ivana
in Bruna Vavpotiča
V Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti je nekoliko nenavadna, a zato tem bolj prikupna umetnostna razstava: oče in sin, Ivan in Bruno Vavpotič sta razstavila večji izbor svojih del. Naš odlični umetnik prof. Ivan Vavpotič je zastopan s petnajstimi slikami v olju: s portreti in s cvetličnimi motivi, ki se jim v zadnjem času posveča s posebno ljubeznijo. Bruno Vavpotič je razstavil 43 slik, akvarele, v katerih je dosegel nesporne odlike.
Ko sem prof. Ivanu Vavpotiču omeni L, da bi bilo zanimivo videti poleg kolekcije njegovega sina de večjo zbirko njegovih del, je dejal:
Prav za prav sem se le zato pridružil sinu, da bi njegovo razstavo izpopolnil, že v naprej je bilo določeno, da bodi težišče razstave v delu mojega sina, ki je — to lahko rečem tudi kot oče — s svojimi akvareli upravičeno opozoril nase.
Nato je g. Ivan Vavpotič pripovedoval o svojem sinu; kako se mu je že zgodaj pojavil slikarski talent. Takrat je bil oče
Ivan Vavpotič
še profesor ▼ Idriji in mali Bruno je že pomagal učencem na realki risati. Pozneje se je specializiral za gledališko slikarstvo. Začel je pri nadem domačem mojstru Skružnem, nadaljeval na Dunaju in v Pragi. Na Dunaju se je učil pri Rollerju in pri enem najslavnejših tedanjih inscenatorjev Oskarju Strnadu (rojaku iz Koroške), v Pragi je delal pri Hoffmannu in Herrstei-nu v »Narodnem divadlu«. Potlej je deloval tudi v Beogradu. V Banjaluki pa je izvršil samostojno okrog 40 inscenacij (nekatere primere vidimo tudi na tej razstavi). živel je ▼ Parizu, potoval po Italiji; •ledov* srečujemo na razstavljenih akva-
omače vesti
* iz »Službenega lista«. »SiuiDeni uai kr. banske uprave dravske banovine« št 101 z dne 18. t. m. objavlja uredbo o spremembi točke 7. § 54. finančnega zakona za leto 1939/40, uredbo o nagradi pogodbenega osebja državnih narodnih gledališč v mobilnem in vojnem stanju, odločbo o uporabi kontrole cen za kmetijske priprave in druge predmete, razširitev postopnika C št. 51.999 na škrniclje, vreče in vrečice, izdelane iz papirja kot zunanji zavoj, dopolnitev navodil za uporabljanje farinsko-pomorskega pravilnika; odločbo o oprostitvi gospodarskih zadrug od plačevanja tak-
jjv. Aiidrcj^ i..	— ro uoigi uo-
lezni je preminil pisarniški uradnik g. Milan Ceh. — V Sv. Urbanu pri Ptuju je umrla ga. Josipdna Bezjakova roj. Munda, vdova po nadučitelju. Pogreb bo danes ob pol 9. na župnijsko pokopališče. — Pokojnim blag spomin, preostalim svojcem naše iskreno sožalje!
• Elektrika in plin podražena v Zagrebu Na zadnji seji zagrebškega mestnega sveta je bilo sklenjeno, da se uvede nova trošarina na električno strujo in na plin kar bo vrglo mestni občini 11.8 milijonov din letnih novih dohodkov. Mestna plinarna
G
LEPA DAHILA - PARFUMERIJA VENU&, Tyrseva c. 9
se iz tar. post. 37 zakona o taksah, načelno pojasnilo ministrstva za finance pri razlastitvah zemljišč, spremembe in dopolnitve pravilnika o nadrobni prodaji tobačnih izdelkov, cigaretnega papirja, vžigalic, kolkov in taksnih papirjev, umetnih vžigalnikov, kresilnikov in kremenov za njih prižiganje, popravek številke razpisa o prodajnih cenah bencinske mešanice, določbe o usposobijevanju in postavljanju lajikov-preglednikov klavnih živali in mesa, spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovin? in razne objave iz »Službenih novin«.
Za smučarj e i i !
Smučarski dresi,
hlače po najnovejšem
kroj u,
bluze iz balonske svile
ali volne: po meri v prvovrstni
izdelavi
Modni salon
SOUVAN - CO
Mestni trg 24
*	V spomin pilotu Sabotiču smo ob obletnici njegove smrti orejei. na lednje vrstice: Ni dolgo tega. kn si bii se med nami, dragi prijatelj. Z-pusti si nas padel si tako kakor se spoaooi Tvojem v> te kerau rodu. Življenje si p>loži na žrtvenik domovine. Gledajoč na T oja razpeta krila smo bili p~n sni na tak. ,a tovariša. Vedno si bil med n jboljšim in najpogumnejšimi. Bil si ju^ak! Ko s b -nel iznad glcbokokih mra"nih verie Ba -kana in ko si poijubil s svojo senc- vra ponosnega Triglava,- ki se pre*e" si n u dviga v oblake, si bil srečen, d s tudi Ti eden izmed tistih sinov naše dra"e domovine. ki je imel priliko, sta'no gledati jo in io uživati. Narod je dvignil glave in s ponorom in upom gledal Tvo:-> r^zr a krila Dra?i tovariš, počivai v mir1 v domači zemlji! Slava Ti! — Tovariši.
Speeialitefi rNEPTUNA" za Vas:
skuši fileti — sardine brez kosti Gourmad — Touriste
proizvod največjih domačih tovarn sardin
,;NEPTUN" d. d. — Split
*	N°vi grobovi. V visoki starosti 93 let
je umrl višji revident drž. žel. v p. g. Franc Planinec. Pogreb bo v petek ob 15. z Zal. kapelice sv. Krištofa k Sv. Križu. — Umrla je ga. Slava M i 1 a v č e v a roj. Bolničar. Na zadnji poti jo bodo spremili v petek ob pol 16. z žal, kapele sv. Marije k. Sv. Križu- — Dotrpel je Anton Logar, uslužbenec Delniške tiskarne v p. Pogreb bo danes ob 15. z žal, kapelice
: •-v«; r
'r: -■ •;'
'lIEC."5. BR.' 22365 od 18-IX 19^0 c
v Zagrebu ima kakih 15.000 odjemalcev in proizvaja letno nad 6,600.000 kubikov plina. Mestna električna centrala oa ima nad 40.000 odjemalcev in znaša njena proizvodnja letno do 60 milijonov kilovatov Elektrika se bo podražila za 10 do 12 par kilovatna ura. olin oa za 50 par po kub ku
*	Trgovine na zlato nedeljo 22. t. m bodo ves dan odorte. na kar opozarjamo kupujoče občinstvo, da izkoristi za orilož-nostni nakup božičnih daril. Po čl. 30 naredbe o odpiranju in zap:raoiu trgovin morajo biti trgovine 24. t. m _pprte ob 17., dočim zapirajo trgovine z živili Ob 19. —
Združenje trgovcev. (—)
*	Omejitev p°morskega prometa. Zaradi p'avajočih min. ki so prišle v naše vode iz Ja "renskega in Sredozemskega morja. na?i potri?ki in trgovski parniki ponoči ne vozijo več šele ob 6. zjutraj odhajajo iz luk in prekinejo vožnjo že ob 4. popoldne ko pade prvi mrak.
*	»Srebrno« je pri Budvi nasedel. iz Dubrovnika je v torek odplul tovorni Daraik dubrovačke plovidbe »Srebrno«, ki 1e b:' namenjen V Mersino v Turčijo k-er Iv vkrca! blago za Severno Ameriko 7arad; sedanje vojne je dobil parnik navodila, nai splove tesno ob obali, dokler ne bo zapusti alban-ldh teritorialnih vod Zaradi hudr burje in ker ni bil natovorjen pa je pri Bu "vi nasedel.
*	Ne-adna smrt mladenk* v z*rav-'šv ard'naciii v Zagrebu ie v ord naci ; nekega /d avn^kq umrla nenadne smrti 18 letna Anka P kosova Mladenka i° že p 'et bolehala na =rcu in ie sta^o pri^a^i k istemu zdravniku. Pri posied-^ern cb isku ko se ie zdravnik z njo mim^ o govaHal ip omahnila in izdihnila
*	trg-ovec v državi ie gotov
lOletni Hasan Tvrtkovič lz Više ada Svojo trgovine pa ima odprto le dvakrat na teden tn sicer na semanji dan in v pe> tek, ko prihajajo okoličani k molitvam v ižamijo Glavnica za vzdrževanje trgovine bo nekako okoli 50 dm, pa vendar se mladi trgovec la^ko od dohodkov svoje trgovine preživlja.
D-&I11 na Uskcvnici
od 22. t. m. daUe ODPRT IN OSKRBOVAN.
*	Prometne težave so zaradi ostre zime drugod še občumejše kakor pn na£. v
Hrvatskem Zagorju je sta.no p^ 20 stopinj mra^a in je varaždinski trg skoraj brez živil Na progo proti Koprivnici je veter nanesel precejšnje žamete, da imajo vi ki zamude. Rečni promet po Sav» bo najbrž te dni ustavljen, ker ie začela Sava zmr-zovati, saj so pretekli torek pri Sisku zabeležili 18 stopinj mraza. Tudi z Jadrana prihajajo še vedno presenetljive vesti. Via ki prihajajo v Split z velikimi zamudami. prav tako parniki. Otok Solta ie že tri dni brez zveze s kopnim. Bu ja na mcrju je precejšnja V Dubrovniku že precej let ne pomnijo tako hude zime. Tudi tam je tu in tam živo srebro pod ničlo in je začela voda zmrzovati. S hudo zimo pa so se pojavili tudi potresni sunki. Seizmografi v Zagrebu so v torek ob 11.53.13 zabeležili potres v daljavi 100 km proti v hodu. Potres se je čutil tudi v Zagrebu. Močnejši sunek je bil v Slavonskem Brodu in v Osjeku. kjer je trajal nekai sekund.
V borbi za svojih 32 zob uporabljajte zdravilno PARADENTIN pasto za masiranje dlesni in čiščenje zob Paradentin pasta izredno desinficira usta, učvrfičuje majave zobe ln prepreča lahno krvavenje iz dlesni. Dobiva se v drogeriji Gregorič, po din 16. Glavno skladišče: Laboratorij »Vis-Vit«, Zagreb, Langov trg 3.
*	Najcenejše mesto v banovini Hrvatski
je Ivaničgrad. gospodarsko in prosvetno središče Moslavine in Posavja Starinsko mestece pa že nekaj let trpi obč itno gospodarsko krizo in ne more napredovati zaradi premajhnih dohodkov. V Ivaaič-gradu so na razpolago stanavania za 200
relih. Začel je v tedaj modnem ekspresdo-nističnem stilu in ustalil v zmernem realizmu.
Po tem pogovoru o sinu g. Brunu, ki je zavzel v slovenski upodabljajo« umetnosti zlasti ko akvarelist vidno mesto, je beseda nanesla kajpak na njegovo lastno delo. Dejal je, da misli na večjo razstavo svojega dela; nemara jo priredi že prihodnje leto- Vsekako bo izdatneje sodeloval na razstavi, ki jo bo priredila ljubljanska »Lada« skupno z beograjsko — razstavi, ki naj obnovi tradicionalne vezi izza začetka stoletja, ko smo gledali v Srbijo kakor na naš Piemont.
Opozoril sem ga na zanimanje, ki ga vzbujajo njegovi portreti: zlasti tistih dvoje kmečkih starčkov, očeta in matere, ki tako polno živita na sliki:
— Da, v svojih portretih, in v zadnjem času se z mnogo bavim prav s portretiranjem, iščem čedalje bolj plastiko. Tudi stari so se trudili da bi naslikali predmete čim bolj verno; spomnite se tiste antične zgcdbe o Ape lu. Portret zastavlja slikarju izredno težke probleme. Držim se načela, da čim verneje upodobim fizične značilnosti portretiranca in skozi njih njegovo čušo. vendar ne zanemarjam tudi tega. kar obdaja njegovo telo: prostora okrog njega Telo mora biti vključeno v prostor; če je prostor samo ploskev, učinkuje zgolj dekorativno
Omenil sem cvetlične motive.
_Da. te imam v zadnjem času posebno
rad — je dejal naš umetnik. — Je to tiho zbrano ateljersko delo, dvogovor z bitji, ki imajo toliko lepote in ki slikarja ne zanimajo zgolj koloristično, marveč mu odvajajo misli k nečemu večnemu, izvenčasov-nemu. Saj veste kakšen je današnji svet, kako je z ljudmi, s problemi, z vsem, kar
je človeškega; človek je srečen, če se lahko vsaj za hip zasanja v drugačen svet. Cvetlični motivi nastajajo v takem samotnem sožitju s cve^camL
Nadaljnji razgovor Ž g. prof. Vavpoti-čim se je tikal realnejših reči; socialnega, gmotnega položaja slovenskega umetnika, njegove borbe za vsakdanji kruh. Z druge strani ima ta socialni problem tudi idealno plat: gre za razširjenje domače umetnosti v ves narod, v široke sloje, za boj s tujim kičem.
— V tem pogledu moram priznati, da imajo znatnih zaslug za razširjenje del domačih umetnikov umetnostni trgovci in agentje. S sliko domačega umetnika se dogaja nekako to, kar je bilo pred leti s slovensko knjigo: reorganizacija knjižnega trga s sistemom akvizicije in kolportaže je razširila lepo knjigo tja, kamor prej ni dospela. Tak način širjenja umetnin ima kajpak marsikaj senčnega, kaže pa tudi svetle strani. Zanimivo ba bilo sestaviti topografijo krajev, kamor sta prodrli knjiga in domača umetnina: morda bi se pokazala neka sovianost v njuni pemetraciji. Vsekako bi dcbdli mrtve kraje, kamor ne prodre ne to ne ono; zdi se, da je pozitiven uspeh knjige in slike v neki zvezi z industrializacijo- Značilno in kar razveseljivo je. da se štajerska tja do Ormoža in celo do Murske Srbote v Prekmurju čedalje bolj udeležuje našega umetnostnega konzuma. Na Dolenjskem je mnogo mrtvih krajev, zato pa je na pr. v ribniški dolini prav živahno zanimanje za slikarske umetnine. V splošnem lahko rečem, da je Ljubljana likcvno-umetnostno v glavnem nasičena in da sedaj stori podeželje več za našo upodobljajočo umetnost, kakor pa sama prestolnica.
Tako je dejal g. Ivan Vavpotič in prl-
do 250 din, toda stanovanja so prazna. Kriza je namreč zlasti prizadela male obrtnike, ki se drug za drugim selijo v večja industrijska središča Zaradi tega trpi občina in celotno mertno gospodarstvo Da bi se mestece poživilo, so obrtniki in trgovci sklenili pr poročit: hrvatskim upokojencem iz drugih mest. nai se naselijo v Ivaničgradu. ki je naravnost ustvarjen za mestece upokojencev Cenenih stanovanj ie dovoli na razp lago. ozračje ie zdravo, sprehodi prav leni. živila so poceni polee vsega pa ie dobra zveza z Zagrebom, dokcder je samo 50 minut z vlakom.
EJSA
IlOHlUt
KAN C
* Na poročilo, ki smo ga objavili 12. t.
m. pod naslovom »Davčna afera velike tvrdke« nas naproša Osiječka tvornica kož d. d., za ugotovitev, da ni v nikaki zvezi s tvrdko David Dajč iz Kule in da pri njej ni bilo nikake preiskave.
f
i
V SOBOTO, dne 21. decembra ob 20. ari
m
Akademske Jadranske straže

I
„ < j/:?, &
KAZINA.
cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr Bahovec v Ljubljani. Dcbi se povsod.
*	Uboj za prazen nič. V Varešu v Bosni sta se srečala Džamil Zubač in Sulja Ka-drič. Po nesreč: sta se slučajno zadela drug v drugega. Začela sta se prepirati. Zaključek je bil ta, da je Zubač z revolverjem ustrelil Kadriča.
*	Zaradi vožnje po polju je ubil soseda.
V vasi Trstenem ori Varaždinu se ie zgodil obžalovanja vreden zočin Kmet Rudolf Valaš;č je na saneh vozil drva iz gozda. Da bi skrajšal pot. ie krenil oo bližnjici čez zemljišče soseda Skrbca Po nesrečnem nakliučiu se ie srečal s Škrb-cem in sta se sprla Naposled ie Slcrbec z nožem nekajkrat zabode' Valašiča v prsi in trebuh Po nekai minutah je Valašič umrl. Skrbca oa so odgnali orožniki
*	Pri delitvi plena so »e z noti "bdelali. Subotiška policija Je te dni aretirala tri nevarne zagrebške žeparje Prišli so v Su-ootico. da si razdele nakradeni denar Pri delitvi plena pa so se sprli in svojega tovariša Mrkšiča tako obdelali z nožem, da 90 težko ranjenega prepeljali v bolnico. Ostalo dvojico so aretirali, Mirko Popov
| pa je ušeL
Narcinike ogksov
prosimo, da naročijo oglase za božično »Jutro« čimprej, najkasneje pa do sobote zvečer. Božična številka »Jutra« bo Izšla v torek zjutraj, za to bomo v ponedeljek sprejemali le res
nujne oglase.
»JUTRO«.
*	Injekcija ozdravi vsako bolezen! v
Domu narodnega zdravja v Dobo ju že dve eti poslujeta dve ambulanti za zdravljenje tuesa. Poleti prihaja dnevno v te ambulante na pregled do 150 oseb, sedaj v zimskem času pa le okoli 40 do 50. Kri hočejo imeti pregledano zdravi in bolni. Zanimivo pa je, ca žele tudi zdravi ljudje dobivati injekcije proti luesu, ker so prepričani, da zdravijo vsako bolezen.
*	Novorojenček na eestL V ponedeljek zvečer je neki pasant v BitoJju našel na cesti novorojenčka. V plenicah pri novorojenčku je bil listek in na njem zapisano: »Vere pravoslavne, ni krščena. To sem storila zaradi bede, ker imam še 4 majhne ctroke.« Novorojenčka so oddali v banovin-sko bolnico, njegovo mater pa iščejo.
Nagrajei^
Frateffi BallOIIC BllTlM
CASTELFIDARDO
Klavirske, kromatične In diatonične
harmonike. — Išče se zastopnik.
*	Za božične praznike in novo leto
uporabljajte Ciril Metodove razglednice. Podpirajte obmejno slovensko šolsko deco! (—)
*	Šolska vodstva opozarjamo na Ander-senove pravljice z izrazitimi, od ves.ljne naše kritike pohvaljenimi ilustracijami Hinka Smrekarja. Cena broširanemu izvodu 20 din. Po možnosti bo izšlo zelo omejeno število kartoniranih izvodov po 24 din, v platno vezanih po 28 din. skupno največ 500 komadov. Dobro storite, če se podvizate z nakupom in naročili na naslov: Založba »Sila«. Ljubljana 7. Alešov-čeva 38 (atelier H. Smrekarja).
*	Pri prehlajenju pomaga čaj. NI pa vseeno kakšen čaj pijete, posebno ako ta še kvarno deluje na živce. Zaradi tega pijte samo čaj znamke »Emona«, ki je pravi cvetlični čaj izredno aromatičnega okusa in visoke hranilne vrednosti, pri vsem tem pa ne razburja živcev kot drugi dragi inozemski čaji. »Emona« čaj vsebuje kre-pilne vitamine tn je torej dobra in zdrava narodna pijača. Z dodatkom limone, ruma. žganja ali mleka Vam nudi užitek prav posebne vrste. Tooa samo pravi »Emona«
pomnil še to, da so razstave brez vstopnine, kakor jih imamo pri Obersnelu in Kosu koristno in prej ali slej uspešno sredstvo, da se vzpostavi stik med umetniki in najširšim občinstvom.	—o.
Zapiski
SMRT WACLAVA BERE NT A
Iz Varšave, teh »žalostnih Pompejev naših dni«, kakor jih je imenoval poročevalec nekega ameriškega lista, je dospela vest, da je tamkaj umrl v začetku decembra sloveči poljski književnik Waclaw Be-rent. V začetku letošnjega leta je poljska literatura, ki jo je najtežje prizadela že usoda domovine izgubila pisatelja Kazi-mierza Przerwe-Tetmajerja. Prav tako velika izguba je zadela književnost trpečega naroda s smrtjo Waclawa Berenta. Ta pisatelj Je sodil v generacijo mlade Poljske, Id je štela v svoje vrste sloveča, po vsej Evropi znana imena Stanislav Przybyezew-ski, Wlasis'aw Rejrmont, Štefan žeramski in druga. Leta 1873. rojeni Waclaw Be-rent je stal za razliko od žeromskega daleč od političnega življenja, vzlic temu je v svojih spisih obravnaval z največjo sub-tilnost jo in s posebno prodorno analizo usodo svojega naroda skozi vekove. Posebej je razčlenjal tip sanjarskega poljskega človeka, ki neugnano išče moralnih idealov in pozablja na stvarno življenje, zaradi česar doživlja težke preizkušnje, vendar pa naposled v njih zmaguje.
Berent je spisal samo pet večjih del, toda ta zaleže jo za celo knjižnico navadnih slovstvenih stvaritev. V zgodovinskem romanu »živo kamenje« Je mojstrsko orisal Poljsko na prehodu lz srednjega veka v dobo humanizma ln prerojenega narod-
Iz Lpblfane
Akad. slikarji Omersa, Pregelj in Sajovic, ki razstavljajo svoja dela v palači tvrdke Bat'e
Najnovejši vozni red
»E K S P R E S«
z novo potniško tarifo JE IZŠEL.
u— Novinarska stanovska organizacija
in njena gospodarska zadruga Novinarski dom sta imeli včeraj popoldne skupno sejo. Pred prehodom na dnevni red je predsednik počastil spomin blagopokojne-ga dr. Antona Korošca, ki je bil redni član obeh organizacij ter orisal njegove stike z novinarstvom in novinarji
n— M*"az pomalem popušča. Včeraj zjutraj je bila v Ljubljani izmerjena najnižja temperatura —10.4 C. na aerodromu pa 17 C. Cez dan je mraz znatno popustil m se približal ničli- Zvečer je bilo seveda spet hladneje, toda dosti znosneje kakor prejšnje večere.
nega življenja. Roman se dogaja v starodavnem Krakovu, čigar kamenita lepota osvaja vsakega, kdor ga spozna. Z »živim kamenjem« je Berent zapel temu poljskemu mestu visoko pesem njegove slave, lepote ln kulturnega pomena za poljski narod. Obenem je podal v tem romanu eno največjih epopej poljske zgodovine, kar jih premore poljska literatura. Po sodbi nekaterih kritikov se lahko ta Berentov roman primerja z največjimi literarnimi mojstrovinami v svetovni književnosti. V romanu »Prochno« razčlenja duševno življenje poljskega intelektualca ob koncu devetnajstega stoletja, v času tako zvane dekadence. Tudi v romanu »Ozimina« se Berent posveča vp< ašanjem duhovnega in moralnega življenja poljskega človeka.
Berentovo pripovedno delo ne sodi samo po vsebini in po umetniški obdelavi med najpomembnejše dokumente moderne poljske literature, marveč je tudi izrednega pomena po svojih stilističnih in jezikovnih kvalitetah. Barent je bil eden največjih virtuozov poljskega jezika, besa ni umetnik. ki je natanko pretehtaj vsako besedo, preden jo je napisal, vzlic temu pa nikjer ne čutimo prisiljenosti in narejenosti. V zadnjem desetletju se je ta globoko snujoči umetnik le poredkoma oglašal. Po daljšem molku je objavil roman »Eksaropria-cija muz«, ki je pomenil literarno senzaclio in prinesel pisatelju državno literarno nagrado- Berent je bil tudi član Poljske akademije za literaturo.
prežihova V°i*nea roman »Doberd°b«,
nedvomno najpomembnejši slovenski roman o svetovni vojni, je pravkar izdala »Naša založba« v Ljubljani.
u— Pevski koncert na Viču. Pevsko društvo »Bor« v Ljubliani con o vi s oj uspeli Droeram. ki ga ie izvajal na koncertni turneji po na.5i ožji domovini, v nedeljo ob 20. v dvorani Sokol keaa doma na Viču. Program k ncerta je nadvse zanimiv, saj so zastooan: domala vs naši skladatelji, med njimi tudi naši m cer-ni. Zbor vodi znani skladatelj :n pevo-vodja Janko Guček. ki je z njemu zn no rutino dvign1'! zbor na z:.vld:i vo viš'no
Jadranska straža na tehniški srednji šoli priredi
v Trgovskem
AKADEMIJO v petek — 20. decembra
ob 20. uri. Spored. — Buffet. — Jazz. — Vabljeni vsi!
u— šentjakobsko gledališče ponovi zadnjikrat Bena Senečiča izvrstno komedijo »Nenavaoen človek« v soboto 21. t. m ob 20.15 v korist Sokola n. za dograditev novega scltolskega doma v Ti-novem. V neoe-ljo 22. t m. ob 15.15 popoldne pa bo ista vprizoritev nepreklicno zadnjikrat, zato opozarjamo občinstvo, da si preskrbi vstopnice že v predprodaji, ki bo v društvenih prostorih v Mestnem domu.
u— Kronika nesreč. Zadnia dva dneva so snet pripeljali dolgo vrsto Donesroč n-cev v splošno bolnišnico in že itak tr I rat prenapolnieni kirurgični oddelek komai sproti zmaguje naval Hudo se ie ponesrečil posestnik France Pajk z Golnika. Peljal ie z dvovnrežnim vozom opeko. i>a so se mu nenadoma splašili konji. S ušal jih ie zadržati in se ie nri tem zarle*el v vajeti, da ie padel pod voz. ki je še1 čezenj. Pa.ik ie obležal na cesti z zlomlj~> o desnico in s težkimi pošk dbami pa ž-votu in po glavi. — V gozdu nad Golnikom oa ie padla pri podiranju dreves težka bukev na delavca Valentina Om-vška in mu na^mila hrbtenica. — Prsestnica Fram'a Ožbovtova ie padla r»o čemertn h stopnicah v klet in si zl"mila levo roko in desno nogo. Štirinajstletni rudarjev sin Branko Medved iz Zagorja .ie doma v štedilniku zanetil ogenj, ki pa ni h'tal za-plamteti. Fant ie popihal v og">n\ k mu je na bušnil v obraz ter ga občutno keL V nevarnosti sa tudi otrokov oči. Neposlušni kcni ie oosetnika Andreja Ar-ka iz Lipovice s takšno silo brcnil v nago. da se ie moral g-soodar zateč' v b 1-nišnico. Poledenela tla teriaio iz dne—a v dan več žrtev. Včeraj so se zatekli v bo1-nišnieo kar štirje, k! so ri Pri padcu na zlTnili roko ali nogo.
DEKOR d5 e
iat
tovarna fine keramike — Ljubljana, razstavlja dela
- - ji
DANE PAJKICl
V SALONU KOS — PASAŽA Oglejte si razstavo! — Najlepše božično darilo trajne vrednosti!
u— Drevi ob 20. pi<*>na vaja v veliki dvorani Kazine za vse obiskovalce plesnih tečajev Jankove šole in ljubitelje pesa. Med vajo predvajajo športno avežbane d:u-žabne pie-e in novosti najboljši ljubljanski plesni pari člani »P. S. K.« (—)
ooooc
Za BOŽIČNO DREVESCE
nad S00 krasnih novih okraskov — že od 50 para dalje!
Jaslice, hlevčke, pastirčke, ovce in nebroj drugih živalic. Velika izbira domačih lesenih igrač, kakor tudi vsakovrstnih iger, železnic, vojakov, pušk, itd.
Praktična božična ln novoletna darila, kakor: manicure. šivaln« garniture, razne kasete z milom, brivske garniture itd.
»MAČEK V VREČI« Din 2.— z dobitki v vrednosti do Din 10.—, najmanjša vrednost Din 2.—.
Za plesne venčke lepi kotiljoni od Din 1.50 dalje, pri:
Foto Toursstu, Lsfze šsniseu
Ljubljana, Prešernova 9, poleg gl. pošte.
ooooooooocOOOO
u— Opozarjamo na razHavo krasne keramike Dane Pajničeve v sa.onu Kos — prehod Nebotičnika. Doslej gotovo najboljša slovenska keramika iz tovarne De-kor v Sp. Šiški. (—)__
požčFRI
Stari baker, cieier.ino, čistk, aluminij
kupuje vsako množino po najvišjih cenah
RUPENA LUTZ, LJUBLJANA, ŠIŠKA,
nasproti stare cerkve.
~~~~~~~~ j2 ptu|a
j— Zvočni kino bo predvajal danes ob
20. uri film. ki vsebuje nv ok.mike in duhovitosti z naslovom »Narc se . Za dodatek zvočni tednik. Sledi film »Volga Volga ...«
j— Učiteljsko društvo JFU za ptujski srez je imelo zborovanje v soboto 14 t. m.
v Ptuju. Predsednik Zupančič je pozdravil nove člane. Sledil je pregled urairrh dopisov in poročilo o sekciiski ?kup"čini. Šolski nadzornik g. Ciril V'zjak je p d J pojasnilo o nabavi nai potrebne jš'h učil za ljudsko šelo. nato oa je v obliki vezanega stvameaa razgovora predaval o leoo-^siu. Predavanje ie bi'o ze'o -an'mivo in bi b;la želja vseh da bi se tudi v bodoča v slični obliki obravnavale najra?"ičn ~ jša sn vi. Bila ie še debata o šolskih zamudah, kurivu. stanarini in o napredovanjih.
j— Mestno poglavarstvo ob i avl i a. da ie vsako sankanje in drsanje oa mestu za-branjeno in se bodo pr^kršM kaz^o" ali. Za otreke so odgovorni starši Hi"n: lastniki moraio v jutrnjih urah redao č;st ti svoje pločnike in iih pasipavati z žaganjem ali peskom Sneg pa se m^ra odvažati na določena mesta ob Dravi.
Iz Celja
e— Razstavo Prešernovih dol in Prešernove literature je v dvoran. M . tne hranilnice vzcrno uredii učiteli e B. Ger lanc. Razstava, ki bo gotovo vzbu.iLa zanimanje vseh Prešernovih času.cev, bo odprta samo do petka zvečer. Posebne vstopnine ni.
e— Prešernova akademija se prične drevi ob 20. v mali dvorani Celjskega doma. Spominsko besedo bo govoril književnik prof. dr. Lino Legiša Poleg rectaeij iz Prešernovih poezii ie na socr du ša solooetie in zborno petje Preše: novih pesmi. Pela bo gdč. Mullerjeva, na klavirju jo bo spremljal ga. Mirca Sancinova. Sodeloval bo tudi zbor Celjskega oavs^esa društva pod vodstvom g. Pra Šagu"e. Prireditelj ie društvo Celjski kulturni teden.
e— Umrl .je včeraj v celjski bo'nišnici v starosti 49 let orožn:ški narednik g. Ivan Otorepec iz Celja. Pokojni ie bil zna"a-jen in v službi zelo vesten mož. Bod; mu ohranjen lep spomin, svojcem na?e iskreno
Zapeka, neredno presnavljanje v debelem črevesu slaba prebava, glavobol zaradi zaprtja izginejo z uporabo Franz-Josefove grenčice — ena polna čaša na prazen želodec. Franz-Josefova grenčica učinkuje milo. Reg. S. br. 15485 35
e— Dva požara. V torek zvečer se ie vrel cvetličnjak na posestvu ge Janiča-ve na Babnem Dri Celju Na krai požara so hitro prispeli gas:lci z Babnega in preprečili da se ni poža'- razširil. Cvetič-niak ie zgorel do tal Šk~»da znaša okrog 30 000 din. Kaže. da ie bil pcžar podtaknjen. V kleti šefa kastrske uprave v Celju. inšpektorja g. Didka na Mik'avžkem hribu so se v to-ek do nesr~či vnela dr-va. Ogenj so kmalu omejili Škoda znaša okrog 3 000 din.
e— Ž"vljrn.'a se je naveličal V Gabr^v-cu ori Vojn'ku si je 36-letni M:ha Golsž v torek prereral z britvijo vrat Obupan-ca so D^eoe* jali v ceMsko bolnišnico.
e— Nevaren vlomilskj par pod ključem. V ponedeljek sta prišla v trgovino juve-lirke ge. Salmičeve v Narodnem domu 22-letni brezposelni knjigovez Franc V. iz Ljubljane in 24-Tetni brezroselni d lavec Albin K. iz Vornika ter ponudila zlato verižico v nakuD. Gosoa Sa'mičeva Da je takoj obvestila palicjo. ki ie oba moža aretirala. Ugotovili so. da so ori j ali dva nevarna vlomilca, ki sta izvrš;la v zadnjem času v Celju in Sa vini-ki do'ini več vlomov tatvin in sroliufii ter oovzr-čHa okrog 7.000 din škode. V gozdu blizu Pe-trička v Liscah so našli zla+o uro. ki sta jo b:,a tam skrila, ^znala sta. da sta izvršila tudi vlom v Strugah na Do'enjsk~m in vlom v žumi^če v St. Petni v Savinjski dolini. Izročili sr> ju sodišču.
e— Nepošteni p*~s!i CeFsV^ poMrra ie pri i e1 a nekega 21-letne^ de^av^a. ki ie ukradel v Aškerčevi ulici iz sta^ovmia ra no bla-"o v rednosti okrog 2 0°0 din. V Celin so trdi prijeli 30-1~tn~ga brez^c^l-n""a br»i?r6--. ke" ie os+a1 v rajnih g~r-til-nah dolžen zapitek v zne ku 400 din.
1% Marlbsra
a— »Habakuk«, prihodnja glasbena novost p:d taktirko dirigenta Herzoga, v Ha-rastovičevi režiji, je zelo zabavna burka s petjem in veselimi kupletnimi vložki. s>H a b a k u k« je najnovejšo delo znanega avtorja ljudskih iger dr. Doboviška. Uglasbil ga je istotako znani glasbenik Ra. ovan Gctec.
a— Opozarjamo, na nocojšnjo prvo letošnjo uprizoritev opere »Ples v maskah«, pri kateri gostuje gospodična Vera Majdi f e v a, pred predstavo pa govori g. prof. Mirko Pugelj o štiridesetletnici Verdijeve sanrti.
a— Slikarski razstavi v Narodnem domu in v bdi dvorani Sokolskega doina vzbujata zanimanje mariborskega kulturnega občinstva. Podprimo naše domače slikarje!
a— Smrt blage žene. Pri Sv Urbanu je preminila blaga gcspa Josipina Bezjak roj. Munda, vdova po nadučitelju Plemenita pokojnica je bila mati lastnika bančne poslovalnice g Bezjaka Odlikovala jo je topla dobrosrčnost Vsi. ki so jo poznali, jo bodo ohranili v trajnem spona nu. Žalujočim svojcem nase globoko sožalje!
a— Nakaznice za petrolej V svrho izdaje nakaznic za petrolej za december poziva mestno poglavarstvo prebivalce, ki uporabljajo za razsvetljavo petrolej, da sc danes javijo med uradnimi urami pri mestnem tržnem nadzorstvu v svrho dodelitve količine petroleja. Vsak družinski poglavar si mora od svojega hišnega gospodarja oskrbeti potrdilo o stanju družinskih članov in da rabi v svojem stanovanju izključno petrolej za razsvetljavo Le na podla-g- takega potrdila bo mestno poglavarstvo izdalo nakaznico za določeno količino petroleja.
a— Zadnji transport sezonskih delavcev. je prispel predsnočnjim v Maribor Dopo-tovalo je 940 sezonskih delavcev, s katerimi je bilo tudi več dojenčkov z vozički. Transport je prevozil 1231 km Proti Zagrebu je odpotovalo po odpravljenih obmejnih formalnostih 413 sezonskih delavcev. proti Murski Soboti 230, proti Čakov-cu pa 83.
a— Ustanovo Gizele in Albine Lasbaher. razpisuje Žensko društvo v Mariboru in sicer pet naklonil po 1000 din in 20 nakloni! po 500 din. Pravico do ustanove ima po oporoki deca slovenske narodnosti in r k. vere Prednost imajo zakonski otroci brez staršev v prvi vrsti pa zakonske deklice brez staršev ki so bili učiteljskega stanu. Prošnie naj se naslovijo do 15 janu-aria 1941 na naslov: Žensko društvo v Mariboru v roke g. Olce Juvarčtčeve. upok. šolske upraviteljice. Maribor, Ciril Metodova ulica 18-2
a— Šest ur zamude ie imel predvčerajšnji popoldanski brzi vir,k ki prihaja iz Nemčije. V Maribor je prispel šele o-b pol 20 Zamuda je v zvezi z železniško nesreče na Semineringu Pa tudi sicei so zamude v zadnjih dneh zaradi zime precejšnje.
a— Sovo drsališče okvari SK Železničar na svoiem stadionu in sicer nred tribuno za otroke, na teniških igriščih pa za odrasle.
a— Dijaško podporno društvo ima danes svoj redni občni zbor ob pol 17. v konferenčni sobi I drž renlne girr^aziie. (—) a— Po prašiče v Medmurie Mariborčani, zlasti železničarji potuieio pred prazniki v vel'kem številu na H^-atsko z'asti v Medmurje. kjer dob;jo r^anče m svinje po 14.50 din (mrtva teža). Pri nas je cena precej višja.
Gospodarstvo
Cene svinjam so občutno padle
Že nekaj tednov se opaža na trž.ščih v Slavoniji in Vojvodini, da popuščajo cene debelim svinjam, ki so pred mesci, ko ni bilo koruze za pitanje in je cena koruzi narasla na 360 din, znatno narasle. Glede na nižje cene svinjam so v Beogradu in Zagrebu že znižali maksimalne cene za svinjsko meso in mast, sedaj pa se glasijo poročila, da cene nadalje popuščajo. Iz Sremske Mitrovice poročajo, da je ponudba debelih svinj na trgu izredno obilna, kar je običajni pojav v tem letnem času, ko dozorijo za klanje pitane svinje. Kmetje pa skušajo čim prej prodati blago tudi zaradi tega, ker je nas+opil mraz. Trgovci in mesarji pa so pri nakupih rezervirani. Med tem ko je znašala cena pi-tanim svinjam še nedavno 17 za kg žive teže in še več, so zadnje dni kupovali trgovci in mesarji v Sremu težke pitane svinje po 14.50 din. za blago v teži okrog 150 kg je padla cena na 13 do 13.50 din, za svinje v teži okrog 100 kg pa na 10 do 12 din.
Glede na zahtevo, ki je bila izražena iz vrst potrošnikov, da se cene živim svinjam pri sedanji višini maksimirajo, so predstavniki proizvajalcev nastopili na mero-dajnih mestih v Beogradu z zahtevo, da je treba vzpostaviti pariteto med ceno živim svinjam in ceno koruzi. Predstavniki
proizvajalcev trdijo, da se pri sedanjih n'žjih cenah ne izplača pitanje svinj, kajti za vsak kg povečane teže je treba dati svinjam 7 kg koruze, to ie pri današnji ceni (2^0 din za 100 kg koruze) 17.60 din. Proizvajalci so se obrnili tudi na direkcijo za zunanjo trgovino z zahtevo, naj tudi direkcija napravi pogrebne korake, da bi se cena pitanim svinjam obdržala na pariteti s ceno koruze .
Madžarski ukrepi glede klanja svinj
Zanimivi so najnovejši ukrepi, ki jih je izdala madžarska vlada, da zagotovi oskrbo prebivalstva z mastjo tn da omogoči nadaljnji izvoz svinj. Izdana je prepoved klanja svini. ki tehtajo manj nego '00 kg, in mednih prašičev, ki tehtajo manj nego 60 kg Ta prepoved velja od 15 ♦ m. in je dovoljena izjema le za zakol v sili in v onih Drimerih. ko ugotovi živino-zdravnik. da dotična žival ni primerna za pitanje Če kmet nima na razpolago krmil za nadalinje pitanje, lahko dovoli izjemo občina. Madžarska vlada je tudi predoi-sala omeiitve glede zakola svinj lastne prireje. Kmetje smejo klati samo toliko svinj, kolikor po^rebuieio mesa in masti za oskrbo gospodimstva, pri čemer bodo občine določile vsakemu kmetu, koliko svinj sme zaklati za dom.

Francoska družba borskih rudnikov preide v nemške roke
že pred mesci smo poročali o pogajanjih med nemško finančno skupino in delničarji Francoske družbe borskih rudnikov (Mineš de Bor) zaradi odkupa delnic. Sedaj poročajo iz Berlina, da je v načelu dosežen sporazum. Berlinska vest pravi, da so nemški interesenti takoj po sklenitvi nem-ško-francoskega premirja napravili korake, da odkupijo delnice borskega rudnika, ki je eno največjih podjetij v Jugoslaviji. Obstojale pa so težkoče, ker je mnogo delnic tega podjetja v rokah velikega števila majhnih delničarjev, med tem ko ima večino delnic v rokah konzorcij pod vodstvom pariške banke Societe Mirabaud, Puerari et Cie, ki je sodelovala že pri ustanovitvi družbe in je predstavnik te banke Evgen Mirabaud tudi društveni predsednik. Pogajanja s predstavniki banke Mirabeau so se zaradi tega precej zavlekla. Po obvestilu, ki je sedaj prispelo v Berlin iz Vichya preko ženeve je banka Mirabaud izjavila, da se desinteresira na tem podjetju, ki je bilo doslej pod njeno kontrolo, kar je uradno objavila tudi francoska vlada v Vichyju, tako da ssdaj ni več ovir za odkup delnic. Z nemške strani vodi pogajanja bančni konzorcij, vendar je verjetno, da bodo delnice prevzela nemška industrijska podjetja, ki imajo interes na dobavi bakra iz Bora.
Pričakovati je, da bodo v kratkem vodstvo podjetja prevzeli nemški interesenti, ki jih je doslej v Beogradu in v Boru zastopal nemški generalni konzul Fran Neue-hausen. Doslej se je izvoz bakra iz Bora v Nemčijo vršil tako, da je ustrezajoči del produkcije odkupila naša država proti plačilu v dinarjih, in sicer na osnovi pogodbe sklenjene med našo državo in družbo, ki je bila začasno sklenjena do 1. decembra t. 1.
Stanje klirinških računov z Inozemstvom
Pretekli teden smo poročali, da se je naš klirinški dolg v Nemčiji že v prvi četrtini decembra zmanjšal od 58.51 na 45.92 milijona mark. Po najnovejšem izkazu od 15. t. m. pa se je v drugi četrtini decembra zopet nekoliko povečal, in sicer od 45.92 na 50.37 milijona mark. Naš klirinški dolg nasproti češkomoravskemu protektoratu pa je v drugi četrtini novembra narasel od 49 6 na 51.8 milijona Kč.
Kakor je znano smo postali v kliringu z Italijo zopet dolžniki. Ob koncu novembra smo imeli v kliringu še terjatev v višini 14.9 milijona din, dne 8 decembra pa že dolg v višini 12.3 milijona din. Ta klirinški dolg se je sedaj v drugi četrtini decembra povečal na 18.9 milijona din.
Med ostalimi pasivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun z Madžarsko zmanjšanje našega dolga za 1.3 na 73.9 milijona din. naš klirinški dolg v Rumuniji pa zmanjšanje našega dolga za 0.2 na 4.1 milijona din, med tem ko se je naš klirinški dolg nasproti Slovaški povečal za 1.2 na 28.4 milijona Ks in nasproti Turčiji za 0.4 na 20.2 milijona din.
Med aktivnimi kliringi ni večjih sprememb,, le naše klirinške terjatve v Nizozemski so se zmanjšale za 0.18 na 2.47 milijona holandskih goldinarjev.
Stanje Narodne banke
Najnovejši izkaz Narodne banke od 15. t. m. zaznamuje ponovno povečanje zlatega zaklada za 27.7 na 2648.1 milijona stabilizacijskih din (lani 1988.1) v stvarni vrednosti 4237 milijonov din. Tudi devize, ki se ne vštejejo v podlago so narasle za 11 na 646 milijonov (lani 724). Menična m lombardna posojila so se za malenkost zmanjšala, in sicer za 2.3 milijona din, tako da so znašala 18. t. m. 1860 milijonov (lani 2292) eskont bonov za narodno obrambo pa se je ponovno povečal za 132 na 6460 milijonov.
Po znatnem dvigu obtoka bankovcev v zadnji četrtini novembra in v prvi četrtini decembra (za skupaj 511 milijonov), beleži najnovejši izkaz zopet zmanjšanje obtoka bankovcev za 21 milijonov, tako da znaša sedaj 13. 432 milijonov (lani 9291). Obveznosti na pokaz pa so narasle za 188 na 3322 milijonov (lani 1788).
Glede na stvarno vrednost zlate podlage znaša zlato kritje obtoka bankovcev ln obveznosti na pokaz 25.29% (lani 28.71%).
Kmeljska kupčija v Nemčiji
Predsednik nemškega državnega oaou.a za hmeljsko gospodarstvo dr. Stiegler je v strokovnem listu »Landware« objavil članek o letošnjem hmeljskem letu. Nemško hmeljarstvo je bilo letos postavljeno pred odločitev, da se prilagodi spremenjenim potrebam. Zato je bilo določeno, da se 15 7c hmeljskih nasadov letos ne izkoristi, kar je tudi uspelo. Letošnja letina je dala v stari Nemčiji 200.000 stotov, medtem ko je znašal v letu 1938. pridelek 199.000 stotov. V Sudetski pokrajini se ceni pridelek na 90.000 stotov, v Protektoratu pa na 45.000 stotov, skupaj torej v 135.000 stotov, medtem ko je leta 1938. znašal pridelek 203.000 stotov. Produkcija češkega (žateškega) hmelja, ki odpade deloma na Sudetsko pokrajino, deloma pa na Protektorat, je torej bolj občutno nazadovala. S priključitvijo Alzacije je Nemčija dobila nov hmeljski okoliš, ki je letos dal 25.000 stotov.
Kupčija s hmeljem se je do srede oktobra zelo živahno razvijala, potem pa je popustila. Okoliša Spalt in Tettnang sta bila v kratkem razprodana. Sedaj leži pri hmeljarjih v stari Nemčiji še kakih 10% letošnjega pridelka, v sudetski pokrajini pa se ceni neprodani ostanek na 15%. Poročilo pravi, da se izvoz hmelja razvija zadovoljivo, in so bile pri izvozu dosežene minimalne cene. Vprašanje prispevka hmeljarjev za hmeljski režim je bilo letos rešeno tako, da so morali hmeljarji plačati 40 odnosno 34 mark od meterskega stota.
Iz Prage poročajo, da so dobile pivovarne v Ceško-Moravski naročilo, da morajo do konca januarja prihodnjega leta svoje zaloge hmelja dopolniti s hmeljem iz hmeljskih področij protektorata tako, da bodo dosegle na dan 31. januarja količino, ki ustreza potrošnji za poldrugo leto. Hmeljski trgovci pa bodo morali svoje zaloge dopolniti tako, da bodo 15. februarja prihodnjega leta imeli vsaj 50% zalog, ki so jih imeli 1. decembra t. 1. Zmanjšanje zalog trgovcev pod to količino bo v bodoče možno le na podlagi izvoza.
Gnsooiarske vesti
= Registracija lzvoznik°v lesa. Na seji direkcije za zunanjo trgovino in stalne delegacije lesnega gospodarstva, v kateri zastopata lesno gospodarstvo Slovenije, lesna odseka Zveze trgovskih združenj in Zveze ir.dustiijcev. so se sporazumeli o pogojih za registracijo izvoznikov lesa. Sprejeta je bila zahteva osrednjega lesnega odseka Zveze trgovinskih združenj, da se registrira vsak dosedanji zakonito upravičeni izvoznik lesa ne gle e na to, koliko je izvozil lesa v zadnjih treh letih. Registracija izvoznikov pri direkciji za zunanjo trgovino se bo izvršila preko lesnih organizacij in stalne delegacije lesnega gospodarstva. Kot pridobitno podjetje za izvoz gozdnih proizvodov se bo registrirala vsaka pro-tokolirana tvrdka, ki se na podlagi obrtnega pooblastila sme baviti s proizvodnjo ali trgovino z gozdnimi proizvodi in ki je včlanjena v organizaciji ki je član stalne delegacije lesnega gospodarstva Izvozniki bodo naslovili svoje prošnje za registracijo na direkcijo, poš ali pa jo bod.o svoji pristojni organizaciji. Prošnji bodo morali priložiti obrtno poottastilo v overovljenem prepisu in prepis protokolacije iz trgovinskega registra. Verjetno bo o morali izvozniki izkazati izvoz lesa v letih 1937— 1940, odnesno v tistem letu. v katerem so izvažali, če so začeli izvažati šele kasneje. V načrtu pogojev za registracije je na zahtevo stalne delegacije črtana kavcija. Pogoji za registracijo bodo objavljeni v obliki naredbe.
= Podružnica Centrale za kurivo bo ustanovljena v LjubJjcni za področje dravske banovine Podružnica bo prevzemala posle, ki jih je doslej opravljala Centrala za kurivo v Beogradu.
— Sporazum o uvozu bombaža lz Rusija. Kakor smo že poročali, je pred 15 dnevi odpotovala v Moskvo naša delegacija predstavnikov tekstilne industrije zaradi sklenitve pogodbe o nakupu ruskega bombaža za našo tekstilno industrijo v okviru kontingenta, ki je predviden v trgovinski pogodbi med našo državo in Rusijo, sklenjeni v maju letošnjega leta. Iz Beograda sedaj poročajo, da je naša delegacija poslala lz Moskve poročilo, iz katerega se vidi, da je dosežen sporazum o nakupu J bombaža, kakor tudi o nakupu bombažnih , odpadkov ter je pričakovati, da se bo pri- j
čel uvoz ruskega bombaža prihodnji mesec.
= Banova odločba o laikih - preglednikih klavnih živali In mesa. Na osnovi pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa je ban dravske banovine izdal odločbe o usposobljenju in postavljanju laikov - preglednikov klavnih živali in mesa. Zaradi strokovne izobrazbe teh : preglednikov bodo prirejeni v javnih ! klavnicah v Ljubljani in Mariboru, po ; potrebi pa še v drugih javnih klavnicah usposobljevalni tečaji ki bodo trajali 6 tednov. O sprejemu kandidatov na tečaj I bo odločala banska uprava. Predvsem i bodo sprejete osebe, ki jih bodo predlagale občine. Uradni posel pregledovanja klavnih živali in mesa bodo smeli občinski odbori poveriti preglednikom - laikom samo tedaj, če v občini in tudi v sosednih obči Ha h ni veterinarja.
Borze
18. decembra
Na beograjski borzi je bil danes v grških bonih promet do ne-premen j enem tečaju 42 Tečaji na svobodnem trgu pa se nadalie ravnajo t>o tečaju 55 din za dolar
Na zagrebškem efektnem tržišču ie bila tendenca v državnih DaDiriih Dod vplivom beo^raiskih tečaiev čvrsta in ie Volna škeda notirala 458.50 — 460 (v Beogradu ie tečai tx>pustil na 455 50 — 457) Tudi v ostalih državnih vrednotah ni D"šlo do zaključkov, oač oa ie bil promet v delnicah Trboveljsko «« '"5 do 380.
DEVIZE
Ljubljana Oficielni tečaji: London 174 57
—	177.77 New York 4425 — 4485 Curih 1028 64 — 1038 64 Tečaji n* svobodnem trgu: London 215.90 — 21910. Naw York 5480 — 5520 Curih 1271.10 — 1281.10 Privatni kiiring: Berlin 17.72 — 17.92.
Curih. Beograd 10 Pariz 8.75 London 16 75 New York 431.50 Brusell 60.25. Milan 21 70 Madrid 40. Amsterdam 2~9 -K0 Berlin 172 50 Stockholm 102.17250. Oslo 98 50 Kobenhavp 83.50. Sofiia 4 3750 V-sabona 17.24 BudimDešta 8* Atene 3.00 Carigrad 3.3750 P">a-*sta 2.15.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 458.50 — 460. 48'« agrarne 58 den.. 4°<'o severne agrarne 53 den. 6°'o bag1"^« 7« den. 6% dalm agrarne 75 — 76 6"'o šumske 72 — 75 1% stabiliz 96 den.. 7°'o <n-vest. 100 den. 7"'o Sel:gman 103 den.. 7% Blair 96 den.. 80/n Blair 105 den de'ni~e: PAB 195 den. Trboveliska 375 — 380 (375 —380). Sečerana Veliki Bečk-rek 700 den.
Beo,rrad. Voina Skoda 4*5 =0 — 457. 4"'o severne agrarno 53 — 53 50 <53 — 5** 50\ begluške 80 75 — 81.25 6°'« da^. agrarne 76.25 — 77 (7" 50). Sumrice "5
—	75.75 (75 25) 7°/o Blair 97 den. 8% Blair 105 den.. Narodna 6700 — 6800 (6700) PAB 200 den.
Blagovna tržišča
2ITO
+ Ch;cago. 18. dec Začetni tečaji: pšenica: za dec. 88.25. za mai 81.25. za lu.ij 79.125. koruza: za dec. 60.
+ Winnipcg. 18. decembra Za"e ni tečaji: pšenica: za maj 77. za julii 7 .62)
+ No^sadska blagovna borza (18. t. m.) Tendenca nespremenjena Pfee n»ca: za pšenicc veljajo oč kupne cene p< uredbi. Oves: baški, sremski 325 — 327.50 Ječmen: baški ln sremski 367 50 — 370 M°ka: franko mlin v dunavski ban: krušna moka 358 Otrobi: franke mlin brez skupnega davka in vreč 180 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 447.50 — 452.50.
B E LEŽ K E
Seja sreske organizacije JNS za mesto Ljubljano
Sinoči je bila v kazinski dvorani zelo lepo obiskana redna seja širšega odbora sreske organizacije Jugoslovenske nacionalne stranke za mesto Liubliano Seio je otvoril in vodil d slovodeči Dod^r"d-sednik e. Rudolf Žitnik, ki se ie najo el spominlal orerano umrlaga nacionaU ta in človekoljuba zdravnika dr Jama ja Sporočil ie petem vsem navzočiaa iskrene pozdrave zaradi bole-ni zadržanega predsednika srefke orga-izacije dr Alberta Krameria Zbrani odborniki so Dod-pisali pozdravno oismo. v kat"re-n žele g. dr. Krameriu Čim prejšnjega okrevanja.
Ko ie e 2itnik op^or'1 na n»kat*T® nove momente v naši d m~či po lt;ki. je urednik dr Branko Vrčon v zanim'vem referatu orisal s^oSni mednarodni in še posebej naš zunanjepolitični pol žaj Pojasnil ie tudi akcijo mladine za č!m tesnejšo povezanost vsr.h nsDr^dnih sil v Sloveniji. Poslušali so sledili obema referatoma z naDetim zammaniin ju nagradili z živahnim odobravanjem.
Programatična izjava
dr. Frana Kulovca
Že včeraj smo poročali, da be je v torek
popoldne sestal širš banovinski odbor JRZ za Slovenijo ter izvolili senatorja dr Frana Kulovca za svojega novega predsednika in za političnega naslednika dr Koro?ca. »Slovenec« objavlja da'jši izvleček iz pro-gramatičnega govora, ki ga je predsednik dr Kulovec imel po svoji izvolitvi V njem je med drugim izjavil:
»Z vsemi silami bo-m vedno delal za cilje, za katert se je boriO veliki pokojnik, za zmago krščanskih načel \ javnem življenju in za slovensko avtonomijo Slovenska avtonomija \t veliki ideal za katerega se bom vedno boril z vašo pomočjo Zahteva po njej je v popolnem skladu z državno zamislijo naše ljubljet.e Jugos'avjje Mi ljubimo to državo, in samo v njej si zamišljamo življenje našt avtonomije. Imamo na čellu naš domači vladarski dom Kara-djondjevičev. ki naj ga Bog poživi!«
Zahvala ljubljanskega župana
Ljubljanski župan dr. Adlešič objavlja kot predsednik odbora za pogreb dr Antona Korošca zahvalo vem onim, ki so kakorkoli pripomogli k mogočnemu in pietet-nemu, poteku pogrebnih svečanost- Posebej se zahvaljuje članom rdbora za pogreb in njihovim sodelavcem, v^em predstavnikom in organizacijam, k? so pri pc^rebu sodelovali, rediteljskemu zboru, radiu in časopisju.
Slično zahvalo je v imenu mariborske mestne občme objavi! za Marini« ta mošnji podžupan Žebot.
2ena Je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dGm si Izbere
4-ELEKTRONSKJ SUPER SPREJEMNIK
ORION

RADIO d. z o. z., LJUBLJANA,
Miklošičeva c. 7.
RADIOV AL. LJUBLJANA,
Dalmatinova ul. 13.
ANTUN BREMEC, CELJE, Miklošičeva ul. 2.
L. LUŠICKV, MARIBOR, Koroška c. IL
Balgari o pslo^sju na Balkanu
Dr. Planinski je objavil te dni v sofijskem »Miru« članek o novem položaju na Balkanu, iz katerega posnemamo nekaj misli:
»Kar se tiče Madžarske, dokazuje nien pravkar sklenjeni prijateljski pakt z Beogradom, da je prežeta duha sprave, ki ji ga narekuje sedanji mednarodni polož.ij-Vendar še ni gotovo, ali se je odpoveda.a s tem tudi svojemu revizionizmu. Nobenega dvoma pa ni, da bo imel dogodek, ki se je odigral pred nekaj dnevi v jugoslovenski prestolnici in ki izraža največji realizem in daljnovidnost, svoj vpliv ne le na madžarsko-jugoslovenske odnošaje, temveč tudi na ves položaj na evropskem jugovzhodu. Zato bo le naravno, ako bodo beograjskemu obisku sledila še druga srečanja, ki bodo tako Jugoslaviji kakor Madžarski, pa tudi drugim državam na tem predelu Evrope nudila priliko, da rešijo medsebojna nesoglasja in ustvarijo ugodne pogoje za nadaljnji razvoj, predvsem s tem, da dajo konkreten pomen pogodbam, ki urejajo sedaj njihove medsebojne odnošaje.«
Podobno je pisal te dni o pomenu našega pakta z Madžarsko tud. sofijski po-poldnevnik »Večer«.
Monfblanc polnilnemu peresu spada
MONT BLAMC
^ PATENT-N« POLNILNI SVINČNIK $ prit}, skom no aumb z' avtomatično izmenjavo min.
Vzemite ob priliki pri svo-jem trgovcu s papir,em Montblanc PiX v rcke Ta-
ko j postane Vaš nrijateijl *
® O K A Z
Precizna obdelavo vseh delov do * '/100 mm natančnosti jamči za brezhibno in trajno funkcijo.
Od Din 125.— do Din 70__
1418
Hspoifo
V polovici decembra prej sto leti - „Dan Ictj- kakor slava, mraz
kakor v grobu"
Napoleonov sarkofag v pariškem Domu invalidov
V drugih okoliščinah bi Pariz ta mesec proslavil spomin na dogodek, ki je pred sto leti do temeljev razgibal mesto ob Seini. Dne 15. decembra. 1840. so namreč prepeljali Napoleonove ostanke v francosko prestolnico, kakor si je bil cesar želel v svoji oporoki, in jih položili
v Domu invalidov
k večnemu počitku. Z vojno ladjo »Belle-Poule« je komisija pod vodstvom tretjega sina Louisa Philippa, princa Joinville, odšla po Napoleonovo truplo — treba se je tako izraziti, kajti v splošno začudenje se je, ko so odprli krsto na otoku Svete Helene, izkazalo, da ni pokojnikovo telo kazalo
nobenih znakov razpada,
čeprav ga niso bili balzamirali. Tudi uniforma ,v katero je bilo oblečeno, se je bila od 1. 1821. popolnoma ohranila. Povratek mrtvega cesarja v prestolnico je bil žalna proslava največjega sloga. Ni točno znano, kdo je bil izdelal načrt zanjo. Za grobnico v Domu invalidov je izdelal načrt morda Douis Visconti, francoski arhitekt, ki se je rodil v Rimu.
Prvotno so nameravali v ostalem spraviti zadnje Napoleonovo počivališče v zvezo
z Vendomskim stebrom,
kakor nam kaže tudi Hugojeva »Ode a la Colonne«. Zadnja odločitev v zvezi z Domom invalidom je bila vsekako bolj posre-srečena. Francoski listi so te dni po izročilih priobčevali nazorne opise pogrebnega sprevoda, ki je šel od Loka zmagoslavja
do tega doma. Vtis je bil, kakor kažejo
poročila iz tistega časa,
nad vse mogočen.
Zima je bila kakor v letošnjem letu: »Dan lep kakor slava, mraz kakor v grobu«, pravi Victor Hugo v neki svoji pesnitvi. V grškem svetišču so veterani napoleonskega časa pričakovali svojega vojskovodje. Na Loku zmagoslavja je bila velikanska cesarjeva podoba iz močnega kartona, ob strani sta ji bili postavi slave in svetovne veljave. Na Elizejskih poljih je bil podoben okras, na ploščadi invalidov so obdajali
kipi Napoleonovih maršalov
velikansko cesarjevo poprsje v zeleni, bron-čeni barvi. Naokrog so bili žrtveniki, ki je v njih gorel ogenj, vsepovsod pa so bili pisani prapori.
Ob grmenju zgodovinskih topov ob vrtu Doma invalidov, sredi gostega špalirja starih bojevnikov v njihovih uniformah, ki so delale deloma fantastičen vtis, je dospel sprevod do vhoda. Najprvo čete vseh vrst, potem velika
množica rtiaršalov in generalov
v slavnostnih uniformah, nato je prispel srebrno okrašen, četverovprežen voz z duhovnikom, sledila je s črnim žametom obložena kočija s člani komisije, ki je bila odšia na Sveto Heleno, nato cel gozd zastav vseh francoskih departementov in nato nekaj, kar je napravilo poseben vtis: za hlevarjem v svetlo modri uniformi sta dva konjarja v zeleni obleki
vodila belega konja,
ki je bil odet v vijoličast flor in ki je nosil sedlo iz karmezinsko rdečega žameta, ki ga je uporabljal Napoleon v bitki pri Marengu. Končno je sledil ob spremstvu 500 mornarjev z »Belle-Poule« voz v podobi mogočne ladje, ves v črnini. Na njem so nosile
kariatide podobo krste,
ki je ležala sama nevidna v notranjosti tega voza. Na pramcu sta dva genija kleče držala cesarsko krono, na krmi je bil gost venec zastav vseh narodov.
Mornarji so dvignili krsto in jo prenesli v cerkev. »Sire«, je dejal princ Joinville svojemu očetu, »prinašam vam Napoleonovo truplo«. Louis Philippe je odgovoril: »Sprejemam ga
v imenu Francije.«
Drugače ni nobena beseda prekinila svečane tišine, dokler ni kralj pozval obeh navzočih Napoleonovih generalov, Bertranda in Gourgauda — ki sta bila 1815. sledila svojemu gospodu na Sveto Heleno — naj cesarjev meč in klobuk položita na krsto Bertranda so 1. 1844. skupaj z maršalom Durocom, ki je bil padel že 1. 1813. in s katerim sta veljala za Napoleonova ljubljenca, isto tako pokopali v grobnici Doma invalidov.
K vojnim dogodkom v Afriki

Taborišče angleške vojske v Egiptu
Božič pod zemljo
Kakšno praznovanje se obeta Londončanosn
Iz Londona poročajo, da ne bo letalska vojna proti Angliji niti malo zadržala Angležev, da ne bi na tradicionalen način proslavili letošnjih božičnih praznikov. Za mnoge Angleže bo letošnji božič celo ve-selejši od božičnih praznikov v prejšnjih letih. Proslave bodo v zakloniščih, na postajališčih podzemske železnice in sploh po-
Težavno tnaskiranje
vsod, kjer so ljudje varni pred napadi iz
zraka.
Ravnateljstvo podzemske železnice v Londonu je naročilo, da se morajo za praznike okititi vsa postajališča. Povsod bodo postavili žarnice v raznih barvah in pisane vence iz papirja ln zelenja, šefi podzemskih postaj so že dobili zadevna navodila. Na vsaki postaji se bo nadzornik pojavil preoblečen v Božička in bo obdaroval prisotne. Izdelan je tudi program za zabavo na božični večer. Vsi tisti, ki so brez lastnega doma, bodo letos lahko bo-žičevali kot gostje podzemske železnice. K stroškom za božično proslavo bo prispevala svoj delež tudi londonska vlada.
Italijanski vojaški oddelek zakriva z vejami in listjem letalo, da ga ne opazijo sovražni
letalci
Mrtvec se je vrnil
v domovino
Telesne ostanke admirala Cantuja, bivšega italijanskega komisarja na svetovni razstavi v New Yorku, so te dni pripeljali na špansko mejo. Od tam jih bodo preko Mentona odpeljali v Italijo, kjer bo pokojnik pokopan z vojaškimi častmi.
Daminioni pomagalo Veliki Britaniji
Kakor priznavajo angleška vojna poročila, sodelujejo pri bojih v Afriki prvenstveno avstralske, novozelandske ter indijske
divizije. Slika na levi prikazuje skupino Novozelandcev, na desni pa vojake iz Indije
če še ne veš, zdaj izveš
da je po nemški sodbi produkcijska kapaciteta Sheffielda, Birminghama, Coven-tryja in Glasgowa po zadnjih napadih nemških bombnikov oslabljena za kakšnih 42 odstotkov;
da bo verjetno imenovan na mesto od-stopivšega sira Dudleya Pounda za prvega lorda angleške admiralitete sedanji poveljnik angleške mornarice v Sredozemskem morju, viceadmiral Browne Cunningham;
da so se 16. t. m. ponoči v Rokavskem prelivu srečali nemški bojni čolni z angleškimi rušilci;
da se mirovna nagrada Nobelove ustanove letos ne bo podelila;
da ima Rusija danes 127.000 zdravnikov in 470.000 bolničarjev;
da je te dni zapustila Gibraltar večja eskadra angleške vojne mornarice;
da se v Franciji pripravljajo na uvedbo poklicne vojaške službe;
da moskovski radio pred predsedniškimi volitvami na Finskem svari Finsko, naj ne ponavlja tveganih pustolovščin, ki jih je zagrešila v nedavni preteklosti;
da Japonski primanjkuje materiala za gradnjo trgovskih ladij;
da se je v Cincinatiju v Ameriki podrla neka trinadstropna hiša;
da bo švedska razpisala drugo obrambno posojilo;
da bo nizozemska prestolonaslednica princesa Julijana obiskala ameriškega prezidenta Roosevelta;
da je bila v Elfasu v Teksasu ukradena slovita Rafaelova slika »Marija z Jezusom«, last nekega ameriškega milijonarja.
K junaški smrti generala Malettija
Italijanski generaJ Maletti, ki je padel na čelu svojih vojaških oddelkov v Zapadni puščavi, je bil eden izmed najboljših kolonialnih oficirjev povojne Italije. Udeležil se je svojčas zavzetja Fezana, v abe-sinski vojni pa je poveljeval arabskim in somalskim vojakom. Zavzel je Gorahej in poveljeval koloni, ki je napadla neko važno postojanko tisoč kilometrov od Moga-diska. Za ta čin je bil povzdignjen, od polkovnika v generalski čin. Askari so ga naravnost oboževali zaradi izrednega poguma. Pri operacijah za Sidi el Barani je bil udeležen na prvem mestu, kajti poveljeval je oddelkom, ki so izvršili napad na to angleško postojanko z morskega nabrežja.
ANEKDOTA
Neki operetni tenor je obiskal Millocker-ja, skladatelja »Dijaka prosjaka«. Moral je malo v predsobi počakati, pa je v svoje začudenje opazil, da je prihajala iz skladateljeve sobe cela vrsta preprostih pekovskih in čevljarskih vajencev. Ko je pozneje Millockerja vprašal, kaj pomenijo ti čudni obiskovalci, se je skladatelj zasrae, in odgovoril:
»To so sami študenti glasbe in člani pevskih zborov. Pod mojim vodstvom so še naučili mojih najnovejših melodij in sedaj gredo preoblečeni na ceste, da jih bodo žvižgali in peli ter jih napravili popularne '.t
VSAK" DAN ENA
165 g težko jajce
V neki vrtni naselbini v Gross-Ottersleb-v Nemčiji je neka susseška kokoška legla 165 g težko jajce. To jajce je dvakrat večje od normalnega kokošjega jajca.
nu
»V kakšnih desetih letih bom gotovo svetovna prvakinja v umetnem drsanju, kajne očka?«	(»Judge«)
Hulbert Footner:
16
IZGINULI RADIA
Kriminalni roman »Radža je, kakor kaže. dokaj nepreračunljiv gospod. Ali ne bi bilo mogoče, da bi bil kra ko in malo vzel svoj kovčeg z dragulji in se potihoma izmuznil?«
»Morda. Ne izprevi dim pa. čemu bi bil storil tak korak, ne da bi vprašal za svet gospoda Imbrieja, ki mu je edinemu zaupal Ako je svojevoljno odšel. ni mogel priti daleč, ne da bi bil zbudil pozornost. Na oko je vendar zelo nenavadna prikazen.«
Uradnika taine službe sta se zaklinjala. da radž"1 ne bi bil mogel svojevoljno zapustiti vozi ;n d1 ga prav tako ne bi bili mogli šiloma 0'Ves'i Ko-likorkrat se je vlak ponoči ustav'1. s^a rba cula n vestno pazila Tudi do prihodu v WasVngton sta bila na postajnem pločniku in nista odvrnila oči
od paradnega voza
Podpolkovnik Vvalklev je Leeia ostro pogledal »Po tem takpm mislite da ie —«
Lee ie v obuou skomignil z rameni »Daj+e mi vendar še malce časa «
»Ce so sa umoril5 in vrgl; iz vVo b: ga vendar morali naiti Odkar ie dan ie rr^zi1* p-osn na obe s+r^ni gotovo noi fu^to v1 V-- «
»Morda so ga našli « Le- od-nr1 C- h se Izkazalo, da ni tako n- sm^irn pozabiti da voz5 železnica čez nekaj mostov. Ako čez eno uro se
ne bo poročila, predlagam, da ga daste iskati po vseh rekah.«
»Da bi ga bili vrgli iz vlaka!« je vzkliknil Luke. »To je zločin, ki ga ženska ne zmore.«
»Nemogoče ni,« je rekel Lee. »Saj je bil precej majhen. Razen tega ie utegnila imeti pomagače.«
Luke ga je prepadeno gledal, čudeč se. da ie tega človeka kdai imel za prijatelja. »A kake je prav za prav v Vasinto?« je vprašal, trudoma se kroteč.
»Nemara prihaja tudi ta v poštev. A takšen sum bi bilo težko spraviti v sklad z izgini en jem draguljev.«
Zdai je nastalo vprašanje, kai nai se zgod' z dvanajstorico ljudi, ki so bili prebil: pot iz New Yorka v Washington v rrdževem paradnem vozu V teh tesnih prostorih je bilo nemogoče izv š'ti natančno preiskavo, ko ie vsak vsak'mur napo-toval Podpolkovnik Waiklev ie rešil vprašanje s tem.- da je poklical načelnika postaje in ga po-Drosil naj pošli e dru<* voz. Na^o ie 1 o1" motiva porin;la na tir salonski voz, ki so ga pr kleni 5 k paradnemu vozu
Semkaj so privedli priče. Na vsakem koncu voza je stražil po en krinvnalni uradnik ter pazil da ni nihče vstopil ali izstopil. Vsi so rade volje ustregli pozivu, samo princ Vasinta se ie uprl.
»Jaz OFtsnem v svoiem prostoru,« ie reki zviška.
»Zal nr jp.« je odvrni1 nodo ^lk"»vn;k Wa" »toda vaš ^ri^lek ie treba prav tako preiskati '-^kor vse ostale.«
Vasinta se ie togo vzravnal. »Ali hočete morda
ravnati z menoi kakor s človekom, ki je osumlien? Ce se je mojemu bratu res kaj zgod lo sam zdaj jaz šikharski radža in imam pravico do vseh med narodnih vljudnostnih običajev, ki se spodob jo vladarju prijateljske države.«
»Ne verjamem, da bi mi mogli očitati premalo vljudnosti, visokost,« je podpolkovnik suho odvrnil. »Svojo dolžnost pa moram storiti.«
»Prosim, ne razburjajte se,« je rekel Walkl3y. »V malem salonu zraven glavnega prostora vas ne bo nihče motil.«
Luke se ni mogel dalj premagovati. »Cemu zapravljate toliko besed za tega človeka? Akj j 2 brat umorjen, ni storil tega nihče d ug kakor on!«
Vasinta se je zaničljivo nasmehnil. »Kakšne ddkaze imate za svojo trditev?«
Vaš brat mi je včeraj pripovedoval, da ga mislite spraviti s poti.«
»To je laž,« je Indijec hladno odvrnil. »Tako pravite samo zato, da bi odvrnili pozornost od žensk.«
Luke je izgubil razsodnost in stopil proti Va-sinti, ki se je umaknil. Preden je mogel do njega, ga je zgrabil Lee Mappin za komolec in p dpo -kovnik Walkley mu je oblastno položil roko na ramo. Luke je zastokal in se ob nri proč.
Vasinta se ie zdai spet začutil varnega »Moja dežela je pod angleško zaščito!« je k iknil »Ta dogodek naznan m angleškemu neslan5' u!«
»Ali mu ne bi kar precei t°'efo i ali7 Podnol kovnik ie z roko ookaza1 na an^rat
Vasinta je snel slušalo Pnsrpčilo se mu ie dobiti zvezo z angleškim poslanikom, na kar se je
jel obširno pritoževati, kako ravnajo z njim. Odgovor ga vidno ni zadovoljil, kajti takoj za tem je poklical francosko poslaništvo in se pritožil tudi tam.
Nazadnje je, čeprav nerad, privolil, da gre v sosednji voz. Nov prepir je nastal zaradi njegove ročne prtljage, ki jo je hotel vzeti s seboj. Tega mu niso dovolili. Prisilili so ga celo. da je moral oddati ključe. Toda v Lukovo največje razočaranje se niti v oddelku, ki ga je bil imel, ni našla kakšna obremenilna sled.
Gospod Mappin je slovel zaradi svojega drru. da je delal na osnovi lica, ki ga je kazal kraj dejanja, važne zaključke. Njegove, drugače tako blage oči so dobile pri iskanju dokazov čisto poseben izraz in niti najmanjša malenkost iim ni ušla. Podpolkovnik Walkley mu ie zaradi t ga rade volje prepustil vodstvo pri preiskavi, ki se ie zdaj začela. Razen kuharja, ki je pri ~r avl j al kosilo, ni smel nihče ostati v paradnem vozu
Preiskava se je pričela v spiednjem k n:u voza, kjer je bil najprej ozek odielek z ležiščem Z3 kuharja in strežaja. Tu niso n č.sar našli. Potem je prišla na vrsto mala, a jako pripravno urejena kuhinja. Lee je bil vesten in je terjal, naj kuhar iztrese shranila za sladkor, kavo, riž moko itd. Ta ukrep se je obnesel, zakaj v preda u za moko je našel manjkajoči kliuč od radževe sobe.
Ko je temnopolti kuhar zagleda1 kliu". je od strahu prebledel »Moi Bog. n ko1' pr^' ga n^sem v'del.« ie deial. »Ze dvajset le* kubam za železniško družbo, pa nisem nikoli ničesar zakrivil. Jaz tega nisem storil!«
SOKOL
Zopet dva nova sokolska doma Preteklo nedeljo 15 t. m. je bil svečano o*vor-jen v Biileči sokolski dom ki ga je sokolsko društvo zgradilo v okviru Petrove petletke. Prav tako sc uspeli v Ar.iju, župa Užice. da spravijo pod streho dom Seveda manjka še marsičesa, tudi telovadnega orodja, toda sčasoma bodr. bratje tudi s to nalijgo uspeli Sokolska župa Užice ima skoraj najtežje delovne poguje za razvoj sokolske ga dela zaradi pomanjkanja primernih občil rr.ed edinicami; zato je otvoritev slehernega doma na njtnen; področju velike važnosti za ves društv?n; okoliš.
Zadnja številka »Sokolskega glasnika« objavila uvodnik kjer razprav.ia r »Sokolstvu med Hrvati« in pnhaja dr zak^učka, da jt sokolstvo vedno pokazal lojalno zadržanje napram banovini Hrvatski in ostro nastopalo proti vsem razdori: m cementom. kakor so pričeli priznavati tud odgovorni politični krogi v bano* n; Zanimiv je tudi članek o borbi proti nep smeuosti; k njej poziva člankar vse prijatelje uaroda. S Mil!ena Gruborova je napisa'a lep članek o disciplini, kjer na mej svojstven način priporoča sestram poglobitev d;scip'ine pri sokolskem del u Ostali de Iisfa obsega večinama poročila o proslavah 1 decembra po sokoitJtih društvih sirom Jugoslavije.
"led^^šcc
DRAMA
Cetrtes. 19.: Tekma. Red A-Petek 20.: Ugrabljene Sabinke. Premiera. Red premierski.
Schonthanova veseloigra »Ugrabljene Sabinke« je eno Izmed tistih del, ki so zaradi vzorne zgradbe dejanja in zapletlja-jev primer za dobro napisano veseloigro. Komični zapletljaji in dialcgi rastejo do zabavnega viška in razpleta. Glavna figura je ravnatelj potujoče gledališke družine, Striže. Ta vloga spada med bravurne igralske partije. Igrajo jo vedno najpomembnejši karakterni igralcL Na nemških odrih so jo podali Albert Bassermann. Hu-go Thimig, Schildkraut, Mcser, celo Moissi. Pri nas jo bo igral Ivan Cesar. Režija prof. Šesta.
OPERA
četrtek, 19.: Friderika. Red četrtek. Gostovanje tenorista J. Gostiča. Petek. 20.: Vesele žene windsorake. Red torek.
ILeharjeva spevoigra »Friderika«, kate- j
re predstava drevi bo za red četrtek, z Ivančičevo v naslovni tn Gostičem k. g. v partiji Goetheja je polna lirike, romantike in prisrčnosti. Delo je muzikalno na-študiral D. žebre, zrežiral in insceniral pa ga je E. Frelih.
P. n. aboncnte reda torek opozarjamo, da todo imeli v petek v operi predstavo komične opere »Vesele žene w i n d-sorske« ped muzikalnim vodstvom dirigenta Antona Neffata in v režiji Draga Zupana.
Poleg 60 otrok, ki pojej«, plešejo in
'graj0, bodo nastopili v Simončičevi in Mavcvi izvirni slovenski mladinski opereti »Angel z avtom« v glavnih vlogah Zupan, Anžlovar, Pianecki Barbičeva, Japljeva ter v manjših solističnih partijah nekaj članov zbora. Pri prvi predstavi bosta igiala glavni otroški vlogi Jožka in Metko Marijan Gutsmandel in Jelica Siar-dova. pri drugi predstavi pa Jožko in Jelica Besednikova. Dirigent R. Simoniti, režija in inscenacija po idejnih zasnutkih Maše Slavčeve, koreograf B. Pilato. scenograf inž. E. Franz. Osnutki za kostume Boža Simčič-Košakova.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek. 20-: zaprto.
Sobota, 21.; Na cesaričin ukaz. Znižane cene.
Nedelja, 22. ob 15.: Peterčkove poslednje sanje. Ob 20.: Na dnu. Znižane cene. Za igralski pokojninski sklad.
skih pomočnic v Wolfovi 10 Tečaji se pričnejo takoj po novem letu	(—) V počastitev Opomina pokojnega narodnega voditelja dr. Antona Korošca je namesto venca na njegovo krsto caroval docent univerze dr. Vladimir Murko 250 din za socialno-zdravstveno akcijo, ki jo bo izvedlo »Društvo prijateljev Slovenskih go-
ric« letošnjo zimo za revne matere z dojenčki v vzhodnem dehu Slovenskih goric.
P°dpornemu drušlvu za gluh°nemo mladino sta pok.onili zasebnici gdč. Robleko-va in gdč. Virjentcva iz Ljubljane namesto venca blagopokojni gospe Rozi Medved 200 din. Prisrčna hvala plemenitima dol brotnicama!
ŠPORT
V saboto prva hskejska tekma
Ilirija je slefmjič pridobila za dve gostovanji prav dobro moštvo Haska iz Zagreba
Zima je letos kaj hitro poklonila našim hokejistom ledeno ploskev. Ilirijani že dobrih 14 dni pridno trenirajo, zdaj pa hočejo iz teh priprav za bodoče nastope izbrati igralce, ki bodo najbolje zastopali svoje barve.
V ta namen so za soboto in nedeljo (21 in 22. t. m. povabili v Ljubljano moštvo zagrebškega Haška, ki je, razen Ilirije, letos sigurno naše kvalitativno in kvantitativno najmočnejše moštvo. Je to edini hokejski klub Hrvatske, ki dela sistematično Hašk in Ilirija sta si že iz časov pred svetovno vojno dobra prijatelja v vseh vrstah športa. Zato se bosta prijateljsko preizkusila še v hokeju.
Večina Haškovih igralcev je iz Siska vodi jih prof. Friderich, ki ga mnogi poznajo kot »čuvenog« nogometnega vratarja, igra tudi tenis, zdaj pa že nekaj let hokej. To moštvo sta ojačila letos, dva za-
vidnejša reprezentativca Poljske — Galechi in Hemmerling. Slednji je bil trener madžarskega prvaka B. K. E., ki je preteklo sezono igral z Ilirijo v Beogradu in Ljubljani S pomočjo teh dveh igralcev, mislijo letos Haškovci čisto resno na osvojitev drž. prvenstva. Zato bodo morali v teh dveh tekmah Ilirijani odpreti vse registre svojega znanja in zaigrati tako kakor je treba.
Obe tekmi bosta privlačni in vredni ogleda, saj se bodo pomerili najboljši v državi, obenem sta pa morda edini, ki jih bomo to sezono videli v Ljubljani.
Za gledalce bo letos preskrbljeno bolje kakor prejšnja leta. Na severni strani bo postavljena nova lesena tribuna ln se nikomur hi treba bati zmrzovanja. Na prvi letošnil tekmi v hokeju na ledu se bomo še povrnili.
Pogled za kulise delavnih smučarjev
Kako živi in snuje Smučarski klub Ljubljana?
I
Izvleček iz programov
LJubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi. poročila — 7.15: Veseli zvoki (plo če).
—	12: Odmevi iz Španije. — 12 30: Poročila objave, napovedi 13.02: Harmonika igra g. I. Podobnikar. — 14: Poročila. — 18: Dekliški zbor »Vigred« ob siprem1 je-vaniu radijskega orkestra. — 18.40- Slovenščina za Slovence. — 19: Napovedi, poročila, objave. — 19.25: Nac. u^a. — 19 50: Deset minut zabave. — 20: Samospevi se Angele Hauc-Megla spremlia prof. M Lipovšek. — 20.45: ReproJu~fran koncert simf. glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orke-ter
Beojjrad 1940: Narodne pesmi. — 20: Humor — 21: V:clinski koncert. — 22: Vesela mu7ika — Zagreb 17 15" Šla^erji.
—	17.30: Srenrite pesmi. — 20: plesna muzika. — 20.30: Violinski koncert —21: Operna glasba — Pra«ra 18 25" Koncertni večer. — Sofja 20 30: S:mf. koncert 21 30: Lahka g'asba — 22: Plesi — Berlin 19.10: Veliki in mali orkester ter solisti. — 21.10: Lrhka glasba — 23 10; Nočna oddaia. — R'm 19 30- Snevoig^a — 21: Violinski koncert. — 22: Lahka godba.
Te dni smo čisto slučajno dobili nekaj vpogleda v delo raznih odborov in odsekov Smučarskega kluba Ljubljane, našega meščanskega kluba, ki se je posvetil samo smučarskemu športu. Ker je torej njegovo delovanje na terenu omejeno samo na zimsko sezono, ima seveda v teh dnevih dela čez glavo, čeprav je v glavnem že vse pripravljeno in je treba samo, da zapade sneg še tam, kjer ga dozdaj niso dobili. V pričakovanju izdatnejše pošiljke bele mane nam je pripovedoval klubov predsednik g. Ante Gnidovec o življenju v klubovih vrstah med drugim naslednje:
Članstvo našega kluba, med katere štejemo zdaj 112 verificiranih tekmovalcev in 57 članov mladine, je že od oktobra v rednem gimnastičnem treningu. Kakor že prejšnja štiri leta, so bili tudi letos vsi tekmovalci zdravniško pregledani po prijazni naklonjenosti dr. Josipa Prodana. Med priprave za skorajšnjo sezono moram prišteti tudi nedavni smučarski tek po Rožniku, ne glede na to, da udeležba v njem ni bila najbolj številna.
Da bi dali tekmovalcem še več možnosti za trening v smuku, smo letos na Lipan-ci uredili in podaljšali progo, ki bo zdaj imela okrog 700 m višinske razlike, tako da bomo na njej lahko prirejali tekme z vsako mednarodno udeležbo. Izvedbo tega načrta nam je omogočila gozdna uprava verskega zaklada z dovoljenjem, da smo dali posekati okrog 70 smrek in razstreliti nekaj skalovja, ki je bilo v napoto. Omembe vredno je še, da gradimo zdaj še nekaj — in sicer novo skakalnico na Bledu, na terenu, ki ga je dal iz prijaznosti na razpolago minister v p. dr. Shvegel.
Za pripravo tekmovalcev za sezono smo že izdelali podroben načrt, o katerem upamo, da nam bo prinesel dobre sadove, če nas le ne bo prevarila zima. V ostalem pa bomo vse glavno opravila na Pokljuki, kjer nam za sneg ni treba biti nikoli v skrbeh. Trening bomo otvorili že to nedeljo s 14 tekmovalci za alpsko kombinacijo na Lipanci; od božiča dalje do 5. januarja 1941 bomo zbrali na Pokljuki 24 tekmovalcev za skoke. Dalje imamo v načrtu, da bo od 5. do 10. januarja 1941 tudi tamkaj 20 juniorjev treniralo skoke ln tek, 10 dni pa bo po novem letu na Lipanci trening v alpski kombinaciji za 12 tekmovalk. Poudarjam, da bomo letos pri
damah posvetili vso pozornost samo tekmovalnemu športu. Sicer pa nameravamo v ugodnih razmerah prirediti nekaj tečajev tudi v Ljubljani. Zaradi velikega števila udeležencev smo trening v raznih disciplinah razdelili v tri skupine, ki jih bodo vodili v smuku g Bogdan Zupan, v skokih g. Bogo šramel in v tekih g. Tepi-na.
Med prireditvami, ki bodo letos na sporedu v klubski izvedbi, mislim na skakalne tekme na Mostecu, potem na tek za mladino, na veleslalom v škofiji Loki, na i slalom za juniorje in dame v Zlebeh ter j na skakalno prireditev združeno s tekom na Bledu. V večjem obsegu hočemo izvesti še otvoritveno tekmo v smuku na novi progi z Lipance.
Pa tudi mimo vsega tega je v naših vrstah še dela in skrbi za najrazličnejše! V prvi polovici januarja pripravljamo predavanje o moderni smuški tehniki, o kateri bo govoril g. Robert Kump. Zanimiva novost, ki jo dozdaj pri smučarskih klubih ni bilo, bo na pr. tudi poseben tečaj za izdelavo smuških n^iic. Tekmovalci se bodo v njem praktič" -vežbali ter potem lahko sami lzdelov alice ln krpljice. Sem in tja pri vsem m tudi ne opustimo priložnosti, da bi sc nekoliko ne »uveljavili« v družabnem pogledu. Tako smo pred kratkim imeli Miklavžev večer, ki nam je v blagajno prinesel nekaj drobiža, pripravljamo pa se še za podobno družabno prireditev.
Takšni nastopi v zakurjenih prostorih nam služijo predvsem za zbiranje skromnih sredstev, s katerimi moramo vzdrževati ogromne stroške za vse delo na terenu. Navezani sami nase in na požrtvovalnost svojega članstva smo seveda zmerom v skrbeh za denar. Ne morem zamol-čati, da nas je pred kratkim zelo neprijetno zadela vest z Jesenic, po kateri je Slovenska zimskosportna zveza določila za svoje člane razne nove dajatve, na katerih bi moral naš klub zaradi številnega članstva plačati okoli 4000 din raznih pristojbin. Kje, kako ln kdaj bomo imeli toliko denarja, je vprašanje, na katero pri nas ne ve nihče odgovora.
Tako nekako živijo in snujejo v Smk Ljubljani in ob vseh skrbeh in težavah komaj čakajo na pravi začetek letošnje sezone na snegu.
Kinematograf!
Dolenji Logatec. Zvočni kino Sokol bo
predvajal dane*, v četrtek ob 20 15 krasni film »Pionirji človeštva« (v glavni vlogi Don Ameche Loretta Your«? Herry Fonda). Film je bil najavljen za 14-15. dec. Prihodnji spored v sobote 21. t m. »Ob zatonu življenja« Dodatek Fox-ov tednik.
Objave
Pevski zbor Glnsbene Matice ima drevi
deljeno vajo cb 18.20 ženski, ob 20. moški zbor. Odbor!
Sadjarska podružnica Šiška priredb v petek 20 t m ob pol 20 v deški ljudski šoli v Sp	predavanje. G nadzornik Skulj,
tajnik SVD bo predaval o zimskem zatiranju škodljivcev na vrtu
Pndružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva. Mnste ima danes ob 20. redni letni občni zb^r ki bo v Ijudsik' šoli v Mostah Pričakujemo polnost evilno udeležbo. Odbor
* podružnica SVD Ljubljana L bo imela svoi redni občni zbor v soboto 21. t. m ob pol 20 gostilni pri »Mraku« Cesta 29. oktobra Člani se vabijo k polnoštevil-
nJ
Za kuh trski in šival m tečaj ter za pouk v rečnem vezenju tn pMenju volnenih izdelkov sprejema prijave Zveza go&podinj-
Na sneg vabijo!
Mariborski planinci
Eden najstarejših, pa tudi najmočnejših zimskosportnih klubov v Mariboru je Zim-skosportni odsek SPD ki ima v svojih vrstah prav dobre tekmovalce in je tudi pripravil obširen spored za letošnjo zimo.
Med božičnimi počitnicami priredi odsek za svoje tekmovalce poseben tečaj za alpsko kombinacijo pri Senjorjevem domu, ki ga bo vodil naš državni prvak Miran Cizelj, absolvent visoke šole za telesno vzgojo v Beogradu. Na koncu tečaja bo dne 6. javnega klubska tekma pri Senjorjevem domu. Dne 2. februarja bo tudi pri Senjorjevem domu podzvezino prvenstvo v alpski kombinaciji. Dne 9. februarja vsakoletni »Orožnov smuk preko Pohorja«: Dne 23. februarja na standardni Lenarči-čevi progi tekma za prvenstvo moštva v »Lenarčičevem smuku«. V načrtu je slednjič tudi tekma za damsko prvenstvo v slalomu pri Senjorjevem domu.
Da poživi med svojim članstvom tudi družabno življenje, bo Zimskosportni odsek letos zopet vodil razne Krmarske vožnje in turne izlete. V načrtu je ne samo Pohorje, ampak tudi Kozjak, Mozirske planine, Peca, Smrekovec. Raduha, Savinjske alpe itd. Vodstvo teh izletov je v rokah g. Preatonija ki bo vsak izlet pravočasno objavil. Vabimo že sedaj vse smučarje, da se nam pridružuje ln skupno z nami uživajo krasote naše lepe domovine!
Smučarski tečaj na Mrzlici
Smuški odsek SPD Trbovlje priredi v dneh od 25 decembra do 2. januarja 1941 smučarski tečaj za začetnike (ce) in izvež-bane smučarje (ke) pri Domu na Mrzlici. Poučeval bo izprašani zvezni smuški učitelj g. Gorjup Ivan. Tečajniki uživajo v domu vse ugodnosti članov SPD. Celodnevna prehrana 40 dni. Prijave za tečaj sprejema smuški odsek SPD Trbovlje (v roku g. Riharja) ali ob začetku tečaja smuški učitelj v domu Tečajnina za ves tečaj 30 din, ki se plača ob pričetku.
Vremenska poročita
TPZ v Liubliani in Mariboru, SPD In ZSSJ z dne 18. t m.
Polževo 620 m: —12, oblačno, 20 cm snega, pršič,
Sodražica 550 m: —10, jasno, 30 cm snega, pršič..
Kurešček 830 m: —13, jasno, 25 cm snega, pršič,
Valvazorjev dom 1180 m: —12, jasno, 5 cm snega, pršič,
Dom na Krvavcu 1700 m: —11, jasno, 20 cm snega, pršič,
Dom na Komnl 1520 m: —17, jasno, 10 cm snega, pršič,
Zlatorog v Bohinju 530 m: —10, jasno, 2 cm snega,
Radovljica 470 m: —7, delno oblačno, drsališče uporabno.
ZAHVALA
Ob smrti naše dobre matere
Marije Jakša
izrekamo toplo zahvalo vsem, ki so ji lajšali trpljenje in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti in počastili njen spomin.
Maša zadušnica bo darovana v petek,, dne 20. decembra 1940, ob 7. uri pri oo. Frančiškanih.
Ljubljana, dne 19. decembra 1940.
JvmdWL
nalivno pero in avtomatski svinčnik, oboje skupaj v usnjenem
etui-ju
Ilirljanski plavalci v Beogradu. Kakor piše beograjsko »Vreme«, bosta v soboto in nedeljo zvečer na plavalnem mitingu Boba, ki je za ta večer pridobil tudi odlična plavalca 2ižka in Ballo, startala še člana ljubljanske Ilirije Cerer in Pelhan. Za prireditev vlada v Beogradu veliko zanimanje. Slednjima dvema je pozneje dovoljen tudi nastop na mednarodnem mitin-v Budimpešti, medtem ko je JPS žižku odrekel takšno dovoljenje.
Slovenska kolesarska zveza — Ljubljana (službeno). Redna seja upravnega odbora bo drevi ob 19. v kavarni Vospernik. Stari trg 34. Prosimo vse odbornike, da se seje gotovo udeležijo. Tajnik.
STTZ ima sejo drevi ob 20. v prostorih SK Mladike. Udeležba zaradi bližnjega občnega zbora JTTS nujna za vse. Bodite točni! Tajnik.
LZSP — odsek smuških učiteljev sklicuje sestanek vseh v Ljubljani bivajočih smuških učiteljev v petek dne 20. t. m. ob 18. v pisarni JZSS. Tyrševa c. 1/IV. Razgovor o mladinskih smuških tečajih. Udeležba obvezna za vse!
SK Slavija. Drevi ob 20. nadaljevanje plesnih vaj v našem lokalu na šmartinski c. gostilne pri »Nacetu«. V petek ob 20. v klubski sobi sestanek vseh nogometašev; kdor ima opremo še doma, naj jo prinese s seboj, zaradi popravila. Vsi sigurno in točno! Tajnik.
•»> -jL r- --.I
- . T'
or. - ti
kV; - A« '	4
(g

D?zixia suimanja je eianes najvažnejša zahteva £a toasFU? £rrj e v
to pa boste dosegli z aparatom S UP Eli IKONTA, velikosti 6x6 cm tvrdke ZEISS IKON. Ta aparat ima spojeno iskalo s telemetrom, s katerim se obenem izostruje in gleda izsek slike, ki jo želite sni-mati. Razen tega je kot objektiv vgrajen svetlobno močan ZEISS TESSAR 1:2,8 in naprava, s katero je izključena dvojna osvetlitev istega posnetka.
Vaš trgovec s fotoaparati vam bo rade volje postregel z vsemi podrobnejšimi podatki, prospekte pa morete brezplačno dobiti pri M. Pavlovic — Beograd, Vlajko-vičeva ul. 9—11, pošt. predal 411.
Pozor, mesarji in nakupovale! surovih kož!
Kupujem surove domače svinjske kože v vsaki množini in po najvišjih cenah!
IVAN PREŠERN — TOVARNA ČEVLJEV — KRANJ
-'■'/•'• >,v rf. .-.->.-. i-*-' h- ' -' ■■ •• ' ->y .<•*»• > rtiftfevdčfrfrV . j/	i-
t
ŽALUJOČI OSTALI
Po dolgi in hudi bolezni je umrl gospod
Milan Čeh
pisarniški uradnik
Zvestega in marljivega uslužbenca bomo ohranili v trajnem spominu.
Uprava Radijske postaje v Ljubljani
- -i., i a t ■•■/" - r •Vv tr-. . .- ><


- V "Ti..


fc flfr, . -i. " v:, , •-•:
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
Umrl nam je danes ob 8. uri naš ljubi, požrtvovalni oče, ded, praded, brat, stric in tast, gospod
Fran Planinec
višji revident drž. žel. v pokoju
previden s sv. zakramenti v 93. letu.
Dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne bo položen z Zal, kapelice sv. Krištofa, k Sv. Križu k zadnjemu počitku.
Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 23. t. m. ob pol 8. uri v frančiškanski cerkvi v šiški.
Ljubljana, Milan, Rim, dne 18. decembra 1940.
Pavla in Jože Paternoster, Marjanca, inž. dr. Roman in Pavel Gregorig
H
CENE M A L
Po 51) par za besedo, Um davka ia vsaK ogi<u> lu eunj aiuu pi i »tojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oin. la iščej. »lužbo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15. . Dopi.-, in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3. da v ko za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5. za šitro ali dajanji naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dm 20 Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Dm 1. za besedo. Din 3. davki. Ka vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5. za šifro ali dajanje naslovov. Najmanlši znesek za enkratno objavo osriasa Din 20.—
Beseda 1 din. davek 3 dan, za šifro ali dajanie naslov 5 din NaimanJ51 znesek 20 din
Brivskega
pomočn>ka
dobro moč. iSčem za daljše izpoma^anje. — M. Mežan, Blea.
33509 1
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Nalmanjšl znesek 20 din
Čevljarski
pomočniki
se src>reJ-reio v službo — Ponudbe na: š. A Kranj, pošt. pred. 't. 1.
33513-1
Kuharico
oVnem za v?a r-^maAa d?!a ižče dvo~'anska dn^lna na deželi Pr«o1 po^tenejst in absolutra čistoča. Nas-Iov v vseh posl. Jutra.	33511-1
Čevljarski
prikrojevalec
ki le veš* tudi izdelovanja modelov, se snrei me "takoi v stalno slvž-bo. s t.akoiš^jim na<-to-nom. T-vnito^e r.a Jan ko Pot očrt'k Kranj. Blejska c. št. 17
23510-1
Frizerko
sn, imnmoč ob o-aznik'b sprejmem. PIa"am 100 d'T dr.fno. Koritnik. čkofja Loka.
33539-1
Gospodično
t znaniem steno-ra^je ln stroienisja. ve"č"> sr-bohrvatske«»a. n«m?k"-a ir ev. tta^tansk^a *e a se tako.) sprejme Fla^a po dogovoru. Po nndhe na o^l. o-Vl Jutra ood »Samosto"^«-.
33537-1
Vsak* beseda r>ir da
vek 3 din za šifro in d-^anip nas'ova 5 din najmanlši znesek 17 din
Žena
srprlnMh let. pridna ln po-tena. spodobna kv-hania, 5'vanja. ?e!i nastopiti služb-o tskoj ?a cel ■'pn v Ttvfn' ali kier koli v Ljubljani. — Naslov v vseh posl. Jutra.	33515-2
Briljantno
zapestnico
ln prstan, zlato mo'ko uro (žepno. 3000 din) krasno pahljačo lz nojevih peres, akvarij, an tično salonsko mizico, 2 lestenca. 4 stenske sveinike. okrasni nami ?ni prt (gobelin), 2 ženska zimska plašča, mali kovčeg (necesair) sove ie usnje, prodam. Od 14 do 17. K!ju*enko, Novi trg 1-1, desno.
33444-6
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Instrukcije
sa vse soiske predmet* nudijo brezposeln) pro -esorski kandidatje strokovnjaki - Novinarski dom. Gosposka 12. urad ie ure od 10 do 12
219 A | Jutra.
Prodamo v Ljubljani
več novih vil: novo stan. hišo; več parcel v centru ln
me-tn. obm.; 40 000 kv m stavbišča; novo vilo v Kranju: r.ovo vilo na Rakeku: -ne^arsko gostilni čarsko posestvo z inventar iem. rudarski revir. Kavarna, delujoča, zaradi starosti letovišča Kmečko posestvo vredno 340 000. 25 km od L1ubl<ane. Gorenjska Potrebno takoi ca 150.000 din. Leži ob rA=tl - sejmišče.
Globus poslovalnica
Emonska c. 25
33517-20
Beseda 1 din, davek din, aa šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
/?REBRO- PLATINO
fBRILMNTE
/SMARAGDE SRFIRJE RUklHE ^''dlHERtlTD. STRRIMSKI
. HRKIT^ TER IINETNlnC„r ?PO NAJVIŠJIH CENAH
■■VtŠBtt TVRDKA

Poslovodjo (-ko)
event. družabnika -co) 5 80.000 do 100.000 din ka oitala sprejmemo Fiksna mesečna plača 6000 din in procenti Ponud be pod šifro »Popolnoma sigurno« na ogl. ood 33534 16
OGLASE
za BOŽIČNO ŠTEVILKO
ki bo izšla prihodnji torek zjutraj,
sprejemamo do sobote!
Beseda 1 din, davek 3 din. za sifro a'1 dajanje naslov 5 din Nalmanjši znesek 20 din
Kmečki f?nt
Seli službo Najraje kle na Gorenl-kem. PotTT>'n Mihael, Delavski Kranj.	33522-2
Kuharica
eredr.iih let, vse-trs.n-gko poltena. iš~e službo sa. 1. ali 15 januar k nvrn.1 iran'M dru.žlni v Ljubljani Naslov " veh posl. Jutra.	33531-2
f ||r a \
Vajenka
lz dobre hi^e izredno marljiva, prikupna, dobra ra*unarica bi se rada Izučila triovine. Ponudbe pod šifro »Stara poštenost« na o?'a.sni odd. Jutra. 32492-44
Bukove hlode
od rm nrečnika in m do!5ine naprei kuMiie Antnn Birgmaver. Maribor, Aleksandrova 147a.
33165-H
Posojilo
.iajemo naSim čianom ln varčevalcem Oeodni poboji Vloee obresttilem' oo 5 odstotkov Vsi var *evalct brezplačne «ava rovanl Zadruga »Moi Dom« Ljubi lana Dvor žakova 8. Iščemo pover 'enike.
196
ril
IUL-
fii
[i J
Pe^eda 1 din. davek 3 din. za šifro a!i dajanie naslov 5 din Naimanjš' znesek 20 din
mm
Beseda 1 din. davek 3
din. za šifro a!i dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Mizarska dela
stavbena in p hi.stvena. lzaeluje strokovnjaško strojno mizarstvo Franc Potočnik. 2iri. Suh les na zalo?!!	33478 12
Pohištvo
(r.'av trd les) omara. 2 postelji, nočna OTarica 3000 din, r.ov modroc in žična vloga 380 oin, prodam. Od 14. do 17, K'ju*enko. Novi trg I I, desno.	33445-12
BM\V
500 ccm. v odličnem sta-riu. ugodno prodam. — Naslov v vseh po«l. Jutra.	33530-10
Mercedes
Cabriolet
in Wanderer limuzino. 4 cilindrsko, najnoveiša modela. v ze'o dobro ohranlenem stan in, — ugodno proo.a DKW zastopstvo T Lovše. CVov-'ka* c. 93.	33533 10
200 ccm
motorno kolo
nainovejši model. za vsako ceno naprodaj. — Generator delavnica — Tyr:eva 13. 33533-10
Seseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
»Realiteta«
zavod za nakup in prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 54-1. Telefon 44-20.	279-20
Prodam parcelo
na sončnem in mirnem kraju v Trnovem. Naslov v vseh posl. Jutra.
33519-20
Hranilne knjižice
T<metske pofiojiln I1ub-1 lanske okolice kupim. Pintar Valentin, ^alee, št. 21.	33501-16
Vložne knjižice
Prekmurske banke d d. v Murski Soboti kupimo Bančni kox«nditni zavod. Maribor, A^ksan-drova 40.	33542-16
w 1 "f ivmm1
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanie naslov 5 din Nalmanjši znesek 20 din
Stanovanje
dvosobno ali trisobno Iščem za januar. Ponudbe pod »Januar« na ogl. oda. Jutra.
3352621a
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah CERNE — juvelir Ljubljana. Wolfova □lica
Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov 5 din Nalmanjši znesek 20 din
Sobo
oddam solidnemu gospodu. Gledališka ul 12. levo.	33521-23
Sobo
s celo crkrbo za dve osebi, takoj oddam Sv. Jakoba trg 5. 33528 23
Opremljeno sobo
v centru oddam Naslov v vseh posl. Jutra.
33536 23
V«aka beseda 50 nar da vek 3 din za šifro in dajanie naslova 5 din najmanjši znesek 17 din
Garsoniero
ali enosobno stanovanje iš^em v bližini bolnice Ponudbe na ogl. odde). Jutra pod »Januar«.
33508-23a
Opremljeno sobo
za januar ali takoj iščem Ponudbe na ogl oda. Jutra pod »Separi-ran vhod«. 33524-23a
2 prazmi sobi
IVemo v bližini glavnega kolodvora, glavne pošte ali v sredini mesta. blizu cestne želez niče, 8 posebnim vho dom. Ponudbe z navedbo cene prosimo na o?l odd. Jutra ood H. »Dve sobi« 33523 23a
Rečem Vam-TA HRANAZAKOŽO 2 BI0CEL0M JE ČUDOVITA/
lo dokozuje. do se kožo do hronih
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Nalmanjši znesek 20 din
Diskretne naloge izvorši
in nudi oomoč v nai ra?ll*nejš!h vprašaniih »Servis biro«, postrežna Pisarna, LlubHana Sv Petra c. 27-1. Tel. 21-09.
33504-31
MOJ zdravnik mi je dejal, da se Bio-cel, vsebovan v tej posebni hrani ze kožo. pridobiva iz skrbno izbranih mladih živali Globoko prodre v kožo in dovaja ji hrano ki je potrebne, da postane čvrsta, sveža in mlada Biocel je iznašel neki glasoviti dermatolog. Zdaj je Biocei kombiniran z rožne to kremo Tokalon be.J v pravem razmerju, da lahko redi kožnr tkivo Uporabljajte to kremo zvečer, zjutraj pa uporabljajte belo kremo Tokalon V S dneh Vam bo pokazala pot. de 6e rešite napak svoje polti In ohlapnih mišic lice Pri poizkusih. ki jih je na kliniki neke znane univerze te dermatolog napravil na ženah v eta rosti od 55 do 72 let. eo gube izginile v rok še6tih tednov.
Beseda 1 din. davek 3 din. za *lfro a'1 dajanie naslov 5 d'n Nalmanjši znesek 20 din
Kdor pogre§a
m'ado psico. pasme pti-čar, lo dobi pri Ogrin. Sokolska c. 15.
33529 27
Dakel
brea znamke, se Je zatekel. Naslov v o^l odo. Jutra	33525-27
Izgubil se je
pes ov^ar. sive barve, ki sliši na Ime »Sora«. Javi naj se na orl. oddel. Jutra pod »Sora«
33543 27
Primerno
božično darilo
.so čistokrvni fokterier-ji mladiči. 5 mesecev tari. s prvovrstnim rodovnikom. Naslov v vs°h posl. Jutra. 33535-27
PREMOG
KOKS - DRVA oudl
1. Pogačni!
BOHORIČEVA C telefon 20-59 Pmtretha nrezhthn;
MODROCE
patentne posteljne mreže nudi solidne tn po nizki ceni
R. RADOVAN
tapetnih Mestni trg iS.
Od Vas
je
visno. da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično Čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnic* iretlolikalnio
Otomane
imamo zopet v veliki izbin na zalog] po «elo konkurenčni ceni tapetništvo
E. Zakrajšek,
Miklošičeva 84.
veliko črnila

Mestn sogrrDD' rtto(> Obalna LJubiiana
3f
Umrla nam je naša ljubljena soprega, hčerka, sestra, svakinja in tetka, gospa
Milavsc Slava, roj« Bolničar
Na njeni zadnji poti jo spremimo v petek, dne 20. t. m. ob pol 4. uri popoldne z Zal, kapela sv. Marije, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. decembra 1940.
Žalujoči: Šandor, soprog; mama; Franc, Ivan, Rudi, Mirko, bratje
in ostalo sorodstvo.
-K v:y -v:	• •
ZAHVALA
O priliki smrti našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, svaka, strica, gospoda
Antona Lavrinca
tovarniškega mojstra
nam je došlo nešteto tolažilnih izrazov sočustvovanja. Pa tudi mnogo krasnega cvetja je bilo rajnemu poklonjenega.
Za vse izraze se najsrčneje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo pa dolžni gospodom šefom tvrdke A. Westen, za vso njih dobroto, pozornost in naklonjenost. Gospodom zdravnikom za skrbno lajšanje bolečin, posebno še gosp. dr. Mušiču. Bog plačaj veljaj tudi častnemu spremstvu na zadnji poti, gospodom uradnikom tvrdke. gasilski četi, železničarski godbi, gg. pevcem za v srce segajoče petje, gosp. govornikom za krasne poslovilne besede ob odprtem grobu, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za njih pozornost.
Vsem iskrena zahvala.
Celje, v decembru 1940.
Žalujoča rodbina LAVRINC

Vsakovrstno
zlato, briljante
ln srebro Kupuje po naj vitjih cenah A BO>.IC Ljubljana Frančiškan ska ul. 3
Beseda 1 din davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din
Tabletirstroj
kapaciteta 5003 komadov na uro in mešalni stroj vsebina 60 litrov, za kemično farmacevtsko in dtistrijo, ugodno prooa šren-er, Zagreb. LJub-
Stromo podjetje
Ing. Borstnar
Ljubljana. Sv. Jerneja ulica 18 Izdeluje
VODNE TURBINE
žage, mline tran«*-misijp dvigala itd.
238-30 IJanska 19.
33514-29
Jfeksc Skok Isi Skakec
F a O*	Poskoki dveh navihancev
v trph nojri^vjih.
DRUGO POGLAVJE
f* §
m H&

18.
Nekje počasi teče reka Drava, v čolniču ribič stric Krčon priplava. Nad ribe s trnkom se Krčon pripravlja, z mostu prijazno ga zandar pozdravlja. |
Od Morave do Save od Dunava do Drave proti kašlju vzemi
iKacnmefe
Zavojček din 5.— v lekarnah.
Jb^U
VEGETABILflO PARNO KURAflJE ZA LICE
Dobiva se v vseh strokovnih trgovinah.
OFICIRSKE; lOVSKE^TEREHSKE
CIZME, GOJZER/CF IM ŠPORTHAX>B|UtEV
ČIZHARSkA ZAprfUG/fe
Ž I R I — (NAD ^KOFTO LOK« ) ZAHTEVAJTE PRCkSPEKT
m
Boljše brife in dalje traia ...
okus tekači
za Hodnike in stopniačs v vseh oarvah v zalogi
pn Sever Rudolf,
■ inhliana. Marijin trg 't
Vsemogočni je odpoklical našo ljubljeno mater, staro mater in prababico, teto in taščo, gospo
Jsslplno Beijak ro]. Munda
vdovo po nadučitelju
ki nas je v ponedeljek 16. t. m. ob 23. uri v svojem 77. letu nepričakovano zapustila.
Pogreb drage pokojnice bo v četrtek 19. decembra ob pol 9. uri dopoldne iz hiše žalosti v Sv. Urbanu pri Ptuju, na župnijsko pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala med pogrebom. Sv. Urban pri Ptuju, Ptuj, Maribor, Graz, dne 17. decembra 1940.
Globoko žalujoče rodbine: Bizjak, dr. Vrečko, lekarnar Kura, Mnnda in inž. Reisinger.
GROM
AVTOMATSKA TEHTNICA
Najdovršenejši izdelek.
Z ležaji lz dragocenega kamna. Najnižja cena! — Ugodni plačilni pogoji! — Garancija 10 let!
Tvomlca tehtnic
J. ŠEBEŠČEN
SUBOTICA
Zahtevajte ponudbe!
.lestni o"fjr oni zsvoa OhZm« Liuhluos
Dotrpel je, previden s tolažili sv. vere naš dobri soprog, oče, ded, stric in tast, gespod
Anton Logar
uslužbenec Delniške tiskarne v pokoja
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 19. decembra ob 3. uri popoldne, z 2al, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 18. decembra 1940.
ŽALUJOČI OSTALI
iserirajte v »Jut??*«
Urejuje Davorin Ravljen. - izdaja za Konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val t Ljubljani.