173 Geografski vestnik 91-1, 2019, 173–177 Zborovanja ZBOROVANJA RSCy2019 – 7. mednarodna konferenca o daljinskem zaznavanju in geoinformacijskih raziskavah okolja (Seventh International Conference on Remote Sensing and Geoinformation of Environment) Pafos, Ciper, 18. 3.–21. 3. 2019 Ciprsko društvo za daljinsko zaznavanje je že sedmič zapored organiziralo mednarodno konferenco na temo daljinskega zaznavanja in geoinformacijskih raziskav okolja. Organizacijo so podprle tudi šte- vilne ustanove in mednarodne organizacije, kot na primer Evropska vesoljska agencija (European Space Agency – ESA), Ameriška vesoljska agencija (National Aeronautics and Space Administration – NASA), Evropska komisija ter Mednarodno društvo za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje (International Society for Photogrammetry and Remote Sensing – ISPRS). Dogodku je posebno težo dala tudi udeležba cipr- skega ministra za transport in komunikacije Vasilikija Anastasiadouja, ki je ob začetku konference nagovoril zbrane udeležence. Dogodek je potekal štiri dni. Prvi dan so bili na sporedi pozdravni govori in plenarna predavanja ter v popoldanskem času tudi predstavitve udeležencev. Uvodna plenarna predavanja so izvedli pred- stavnik organizacije NASA (Garik Gutman), ki je predstavil široko paleto opazovanja Zemlje s pomočjo njihovih satelitov, ter predstavnica Evropske komisije (Oriana Grasso) in predstavnica programa Copernicus (Annekatrien Debien), ki sta predstavili novosti programa Copernicus in njegov prihodnji razvoj. Udeleženci so svoje delo predstavili v obliki predavanj in plakatov, razvrščenih v številne sekcije: gozdovi, daljinsko zaznavanje, kmetijstvo, raba tal/pokrovnost tal, atmosfera, geografski informacij- ski sistemi, naravne nesreče, vode/obalna območja, kulturna dediščina, sateliti ter urbano okolje. V okviru konference sta bili izvedeni tudi delavnica CopHub Copernicus ter delavnica o laserskem skeniranju z brezpilotnim letalnikom. V okviru slednje so demonstratorji (žal) zelo na kratko prikazali Slika: Konferenca je potekala v prostorih konferenčnega centra Aliathon v Pafosu. ROK CIGLIČ vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 173 letenje s šestkopterjem, ki je nosil laserski skener. Na dogodku so predstavili tudi mednarodno mrežo MedRIN (Mediterranean Regional Information Network). Ta deluje kot regionalno omrežje združenja GOFC/GOLD (Global Observation for Forest Cover and Land Dynamics). MedRIN je osredotočen na povezovanje raziskovalcev s področja daljinskega zaznavanja in drugih deležnikov z območja Sredozemlja. Plakate si je bilo mogoče ogledati skozi celotno konferenco. Konference sem se udeležil tudi spodaj podpisani, ki sem predstavil dva referata: • Geoinformation analyses of land-use changes in northeast Slovenia: A case study of the Jarenina Creek catchment (soavtorji: Mateja Ferk, Mauro Hrvatin, Blaž Komac, Jure Tičar, Matija Zorn, Jennifer Deriaz in Dénes Lóczy) in • The use of general black-box explanation method for explaining Slovenian landscape typology map (soav- torji: Erik Štrumbelj, Rok Češnovar, Mauro Hrvatin in Drago Perko). Ob konferenci je izšel tudi zbornik povzetkov (ISBN: 978-9963-697-33-5). Več o konferenci si lahko preberete na spletni strani: http://www.cyprusremotesensing.com/rscy2019. Rok Ciglič Dolgoročne spremembe okolja 2019 Ljubljana, 11. 5. 2019 V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti je 14. maja 2019, v organizaciji Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), potekal peti posvet z naslovom »Dolgoročne spremembe okolja« (poročila o prvem, drugem in četr- tem posvetu so objavljena v Geografskem vestniku 83-1, 85-1 in 89-1). Enodnevni, tradicionalni bienalni posvet je edino slovensko srečanje, ki združuje raziskovalce z najrazličnejših področij, ki se vsaka po svoje dotikajo okoljske zgodovine. Na tokratnem posvetu se je zvrstilo dvanajst predavanj. Prvi sklop predavanj je bil pretežno pos- večen rastju. Tjaša Tolar (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) je s sodelavko predstavila naravno rastje, ki je raslo okoli kolišč na Ljubljanskem barju. Žiga Zwitter (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani) je predstavil (izkustvena) znanja kmetov in zemljiških gospodov o traviščih v 16. in 17. stoletju. Nina Caf (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) s sodelavci pa je predstavila spremembe rastja v holocenu zara- di vpliva človeka v visokogorskem okolju Planine pri Jezeru. V drugem sklopu je Ana Trobec (Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljana) s sodelavci najprej predstavila spremembe sedimentacijskih okolij Tržaškega zaliva od poznega glaciala do antropocena, za tem pa še delovanje Slovenskega nacionalnega odbora Mednarodne zveze za razi- skovanje kvartarja INQUA (SINQUA; več o delovanju odbora si lahko preberete na spretnem naslovu: https://sites.google.com/a/geo.ntf.uni-lj.si/sgd/o-drustvu/home/sinqua). Tretji sklop predavanj je odprla Tjaša Tolar (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) s predavanjem o upo- rabi drena v času kolišč, sledila pa so tri predavanja pretežno posvečena podnebnim spremembam. Andrej Novak (Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljana) s sodelavci je predstavil odlaganje sedi- mentov v holocenu v dolini Planice v povezavi z intenzivnimi padavinami. Mauro Hrvatin (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) s sodelavci je predstavil spremembe temperatur, padavin, snežne odeje in pretokov rek v zadnjega pol stoletja v Sloveniji, Matej Lipar (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) s sodelavci pa se je na podlagi podledeniških karbonatnih sedimentov spraševal ali je Triglavski ledenik pred malo ledeno dobo res izginil. V zadnjem sklopu je Bojan Toškan (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) s sodelavci predstavil, kako lahko analize stabilnih izotopov ogljika in duši- ka pri ledenodobnih kopitarjih ponudijo vpogled v  ekološke niše teh živali, Lars Zver (Inštitut za arheologijo ZRC SAZU) pa je na primeru bizona predstavil pomen arheogenetike, ki lahko odgovori na številna vprašanje o okoljskih in podnebnih spremembah. Posvetovanje je sklenila Anja Ragolič (Inštitut 174 Zborovanja Geografski vestnik 91-1, 2019 vestnik 91_1_vestnik 82_1.qxd 14.2.2020 12:25 Page 174