Uhaja vitk dan raaaa aedelf b
pranukov,
glasilo slovenske narodne podporne jednote
LETO—YEAR X.
CHICAGO, OX* PONDEUEK 22. JANUARJA (JANUARY) 1917.
leaned deijp
•scapt Sunday* and Holiday*.
STEV.—NUMBER 18.
HARACENJE NEMŠKIH "KORZARJEV".
Ujeti angleški parnik Yarrowdale je privedel 469 ujetnikov v nemško luko Swinemuende, med katerimi je nekaj Amerikancev.— Število potopljenih in ujetih parnikov je naraslo na 38.—A meriš ka vl^da zahteva osvoboditev ameriških mornarjev.
USMRTIL JE 2EN0 V SVRHO, DA JO OŽIVI.
Zdravnik je šUri dni oživljal ženo, katero je usmrtil t namenom, da poskuša na nji svojo iznajdbo za oživljanje mrtvih.
ZDAJ
FANTASTIČNE VESTI.
Washington, 21. jan. — Posla srard v Berlinu je danes obve-državni department, da smatra Nemčija ujete ameriške mornarje sa sovražnike, ker so služili na oboroženih ladjah, in vsled tega hoče postopati z njimi kot z bojnimi ujetniki.
Rio Janeiro, 21. — Minister bra-slljske mornarice je prejel telegram od kapitana v Pernambucu, da imajo nemške križarke, ki napadajo zavezniške ladje, ameriško zastavo. Dalje ae je izvedelo, da se je pred štirimi dnevi vkrcalo na švedski parnik 160 mož iz nemške topničarke Eber, ki je že čez dve leti internirana v Bahiji. Domneva se, da se je moštvo izkrcalo na morju na nemško križarko.
Berlin, 20. jan. (Brezžično). — Uradno se poroča: Nemško moštvo 16 mož je pnipeljali v nemško pristanišče dne 31. decembra angleški parnik Yarrowdale kot bojni plen; na parnrku je bilo 469 mornarjev, ki so bili pobrani iz sedmerih ententnih ladij in ene norveške. Vse te ladije je ujela e-na izmed naših pomožnih križark na Atlantiškem morju. Tovor u-jetih ladij je olistajal večjidel iz bojnega materijalu naših sovražnikov, ki so ga vozili iz Amerike, ifi iz živeža. Med drugim je bilo 6000 ton pšenice, 2000 ton moke in 1900 konjev. Parnik Yarrowdale. je imel 117 motorjev, eno motorno karo, (i:i(H» zabojev strelnih nabojev, 30.000 bal bodljive žice 3300 ton jeklenih pa lie in veliko množino mesa, slunine in klubau. Med potopljenimi angleškimi par-niki so bili trije oboroženi. Med u-jetitn moštvom so 103 podaniki ue-utrahlih držav, katere smo s podaniki sovražnih držav vred zajeli kot bojne ujetnike, ker so služili na oboroženih ludjah. Poveljnik našega moštva na ujeti ladji je podčastnik Badcvvitz. To novico smo zadržali iz militarkitičitih razlogov, dokler ni angleška adniira-liteta 17. januarja sama priznala izgubo parnikov.
Washington, 21. jan. — Državni department je dobil obvestilo iz Rio de Janet ia, da so Nemci u-jeli angleški pumik St. Theodore* postavili na krov dva topova s svojim moštvom iu parnik zdaj križari z ostalimi nemškimi bojnimi ladjami na južnem Atlantiku. Angleško moštvo iz paruiku St. Theodore, med katerim je tudi devet Amerikancev, je bilo izkrcano v Pernambucu.
Tukaj se je tudi izvedelo, da je ena iztued nemških križank dospela v Mehika ink i zaliv najbrž z namenom, da odreže izvoz petroleja •z Tain pica ua Angleško. Dalje javljajo i/, nepotrjenih virov, dn je bila nemška križurka Al new e opremljena kot danski trgovski parnik z dsutko za stavo na kro-vil, ko je plula čez angleško blokado; s tem je preverila angleške patruljne ladje. V waxhingtonakih vladnih krogih so mnenju, da so vprsšsnjs mednarodnega zakonu zopet involvirans s tem križurje--ujem nemških ladij. Združene države namreč ue priznavajo zsko-iiivisti izpreminjanjs ujetih parnikov v •pomožne križsrke, kakor »daj delajo Nemci.
Amsterdam. 21. jan. — "t'<do-gne tlazette" ima uradno poročilo iz Berlina, da je ujeti angleški psruik Yarrow da le izkrcal 4WI U-i jrjih mornarjev in plen v pruski Inki Hwinrmuende. Med ujetniki je mnogo Amerikancev.
Washington^ 21.jan. —• Državni department pričakuje informacij "d smeriškega pimlanika v lierli-nu alrde nj«4ih mornarjev. ki «o w» oaliajali ns pamiku Ysrrowds le. I rmliii vest iz I^mmKmis m- gls si, ds (wi služili MHito lis Ysrr.iw-(Dalje na 3. str., 2. kol.)
SE NAHAJA BOLNICI
V UMO
ll.vsham, Moart., 21. jan. — lli-ša d rja. J. C. Hunterja je bila štiri dni zaprta in to se je zdelo sosedom že sumljivo, zato so vtferaj odprli vrata. Kilno so ae pa ustrašili, ko so zagledali drja. Hunter ja, ki je stal nad truplom mrtve žene in držal v roiki nekak "kristal" v utekleni cevki. Dr. Hunter je sosedom mirno povedal, du je uainrtil svojo ženo z nam eno m. da jo oživi in tako pokaže svetu, da se je obnesla ajpgova iznajdba za "oživljanje nfttvih". Zdravnik je bil silno upehan iu toliko, da se je še vzdržal 'pokonci. Sosedje ho bili prepričani, da je bdel pri mrtvem telesu svoje žene najmanj štiri dni in štiri noči,brez jedi in pijače., trudeč «e, da jo oživi."
"Smrti niM—je dejul dr. Hunter—"in tajnost vsegu vsem i rja leži v tejle moji cevki. To je moju iznajdba, da dokažem svetu, d« ni smrti, življenj? je kemično dej stvo, toda smrt je kemična laž. Mary-je jfrivolila, da jo usmrtim, ker je bila prepričana, da jo zopet oživim—in to se bo tudi zgodilo. (Jtua dobro ve, da ni nobene pomote—iu pravzaprav ona ni mrtva, teiuV^č le .spi."
Nato*se je zdravnik zopet wklo-nil k truplu žene in jo Iklral po imenu, du naj hitro vstane.
Drugi zdravniki v tem mestu izjavljajo, du so poznali drja. Hunterja kot pametnega in zelo nadarjenega moža. Znamo jim je tndi, da sta doktor in njegova žena,že nekaj let otapcrimeutirula na Živalih ^oživljanje*" W53BF st«, da »mata sredstvo,'ki'o&ivt mrtvega človeka. Žena se je veliko bnvi-la h kemikalijami in je bila ravno tako zainteresirana v "iznajdbo" kakor njen uoprovr. Nikomur pa ni prišlo iiii misel ,da bi on kdaj izvršil tako grozen eksperiment, in splošno sodlia %daj prevladuje, da se mu je oniračil umi vsled velikiii študij * "Iznajdbo". Star je «2'let.
Zdravnika so odpeljali v umobolnico in bridko je jokal, ko no ga s silo vlekli od truplu mrtve žene, češ, zakujnmr ne pustijo, da bi v miru izvršil f'<iajvečjo- demon* t racijo v zgodovini človeštva.
NEDELJSKA PR0HIBI6I-JA JE DOBILA LUKNJO.
Sodnik js razsodil, da aalunsrji v Ohiesgi lahko prodajajo smotks in nsopojne pijače ob nedeljah.
RAZQODBA SODNIKA BARA-SE JE ZA \»OTOVS KROGE RAZOČARANJE
POULIČNA MAfiKERADA CHI 0AŠKIH AVSTRIJANCEV
Chicago, III.. 22. jan.— Proti-pust je — in dohaniiuŠkur. To pri-ligo so izrabili tiuli čikaški "Av-strijanei" (menda |>ar tisoč Hrvatov) iu p ni rodil i včeraj popoldne na južni struni mesta posebne vrste maškeruido — v SfMNiiin u»ur-lemu avstrijskemu cesarju Frane Jožefu!
V sol io t o je bilo neznan jotui, da bodo vozili po ulicak tudi krsto. v kateri bo živel človek (ztnr-tvo .|»ametjo!) predstavljal mrtve ga cesarja, Ušla.ker je dobil poJi-cijski šef pruteMt od drugih Hrvatov, je policija prnpovedala knoiui maškerade. Namesto krste so to-rej vusibi jerJisse rož.
Me«I parado je bilo aretiranih Mileni C'ehos', ki so «&Ui letake p rot is v atrijske vsebine. Avstrijau-ei mi padli jmi iVhili in prišlo M bilo do pretepa, da ni policija posegle vmes.
Najlei|iše pa je, ko javlja člkaš-ko dnevno čssopM,je, ds so psradi-rali — Teutonci!
LETNA
SEJA S N
OL P. J.
ODBORA
Denes (V putidrljel:) <Ui osmih zjirlrsj ae začne letns sejs glsv, •allsira S. N. P. J. v jednotinili lireetorrh Seja bo uajbržr trajs-
Is dva dni.
strup mest o zdrs vila. Nsksj* v kritičnem stanju.
Chiosgo, 111., 21. januarja. —
Itn zgodba. sodni k s Barase, ki je na podlagi treh razsodi) višjega sodišča razsodil, da imajo sa lunar-ji lahko oh nedeljah salune odprte, če prodajajo le smodke iu ne-opojne pijače, je učinkovalu med ljudmi, ki iuiejo kleti in hladne Nhranilie polne opojnih pijač, ne privoščijo pa delavcu, da bi si v nedeljo kupil več piva za nikelj, kot bomba. •
Komaj je bila razsodba izrečena, so pričel stikati svoje glave in pošiljati »voje modrasi v svet.
Neki advokat, katerega ime je kapitalistično časopisje zamolčslo je takoj po razsodbi sodnika Ra rase, povedal tole modtrut:.'
"Ce sodnik Barawa ostane ua so dišču na Maxwell St., postune o kraj v krogu njegove jurisdikcije kiualu oaza v nedeljski puščavi.
Ali sulunarji, ki hočejo izvesti ta načrt, ne minejo pozabiti, da ima Thompson moč preklicati oblast-ena dovoljenja, '/a resnico lahko sprejmejo, da bo njega čuval njegov latrini pravni department, da določi, kaj pomeni, če se krši zakon, ki določa, da morajo salunl biti zaprti ob nedeljah. Nobmie spremembe ne bo v politiki mestne uprave."
Odpomoč proti nedeljskemu zakonu je edino v tem, da ga legis-lat.ura_razveljavi ali |>a poowtri. Če prohibicionisti menijo, da morajo gotovi obrtniki imeti svoje delavnice in prodajalne ob nedeljah zaprte, da se posvečuje nedelj«. tedaj je logMmo, <!n xtojrva'e kolesje, ves obrat in vsa trgovina. Ako že rešujejo duše, naj rešijo vse ali nolmi* lajo ob ucdc[(a'h nu železnicah in v industrijami h podjetjih, ao ravnotako odtegujeni posvečenju nedelje kot tisti, ki gredo v salun. Kadar bo vse zuprto ob nedeljah, bodo ljudje najhitrejše prišli do prepričanja, da žolti nedeljski zakoni spadajo med staro šaro, sploh v tiste čase, ko so se naselniki prepeljali na "Mayfloverju" v Ameriko.
ZVEZNOARMADNA LETALCA STA REtENA.
Walton, Aris., 21. januarja. —
Zvezna lajmanta Bitfhop in Ko-bernston, o katerima si misli, da sta se izgubila v Sonori, ko sta bila nu vežbališkem poletu, sta rešena. Našls ju je družbico civil-n ill iskalcev.
Xajprvo so našli Hobertuouu, ki je sledil kolovozu avtomobila, s katerim so iakali izgubljena častnika. Roft>ert*ou je povedal rešil-eem, naj se t>dpravijo v gorovje Rosario. kjrtgje <pu»til svojega tovariša B idiota.
Dva reši lea sta usta Is pri Ro-bertsonu, drugi so po šli proti jugu in našli Bishopu ležati ne tleh v nezavesti. Bil je tsko oslsbel. ds ue mu je jezik zsplelal, ko je go yoril.
letalu se je zlomil vijsk in prisil jena sie bila se sfiustitl lis zem
RAZOCARNISUHACI.
Profesor Wahl je pokazal na sho du, Kako se naredi v deaetih minutah modna opojna pijača is grosdnega soka in kvasa.
DOKAZI PROTI1 PROHIBIOIJI
Chicago, 111., 21. januarja. —
V Sehlit-zevi dvorani na Ashland Ave in Division Street so "mokri" obdržavali shod. Na dnevnem redu je bila prohibieija in <»-mejitev žgunjepitja. Zlmrovilci so se mlločno izrekli proti žganjepto-ju in zagovarjali so, da se prodaja v gostilnah le pivo iu lahko vino. Odločno so obsodili prohibi-cioniste in njih agitacijo, ker pre httrieija ponmožuje pijančevanje in nemoralnost.
V teku razfprave je nastopil tu di profesor H. Wahl, ki je demonstriral pred zborovalci, kuj princ-se prohibieija, če je dobimo v ('hi-cagu.
Pred začudenimi zborovalci v dvorani je pokazal eušo pijače, o kateri je trdil, da vrte makega zborovalca na tla, če jo^izpije. Pi-j»čo je napravil v desetih minutah, kl je bila jantarjeve barve. Nekateri so jo |M>kusUi, a imeli so dosti, da so vzeli par kupljic ns jezik. *
Profesor je dejal: "Večina ne razume, kako lahko je napruvi močne opojne pijače. Ali če dob iuo prohibicijo, jih bodo delali v vsaki kuhinji. Prinesla bo lako nemorlnost, pijančevanje iu deue-geraeiju v to deželo, kakeršne ao bile nepoznane do sedaj.
Če kupite v groeeriji steklenico soku iz grozdju in denete vanjo za en cent kvusa, drugo jutru js opojna pijača s 7 do H odstotki alkohola, li dvakrat tako močne kot pivo.
Nekateri ne bodo zadovoljni s tsko lahko pijačo in čakali bodo tsi dni. Če kupite kvort "molaaa" IPfr frfr O i frtn m 1 n >tenr t r vanj en cent kvasa, pustite gs tri dui. Izlite gu v ko'ilicek za čaj iu pri' ljudje, kl de- trdite pokrov. Na rivee nataknite cinnst<i in zvito cevko, ki gre xkozi hladim vodo v škufčeku ill prižgite plin."
Mejtem ko je profesor predaval, je obenem demonstriral. V par minutah jc bila opojna pijo-a izgoriovljena. 14 V tej pijači j(. 27 odstotkov alkohola," je dejal profesor.« "Če se hoče pomnožiti ulkohol, ni treba drugega kot ponoviti proces."
Na to je demonstriral profesor, kako lalvko je uupruviti žganje iz kruha in otroh. "Iz hleba kruhu," je dejul profesor, "se du napravili čušo močne opojne pijače," ali pa štiri kvorte opojne pijače, ki vsebuje 7 islstotkov alkohola."
Kks|HM'iiueuti profesorja Wuhlu dokazujejo, kuj princ«* splošna prohibieiju Združenim držuvam. Vssk pameten človek mora biti proti prohibieiji, ker prohiliieijs ue omejuje pijuiičevauju, ampak ga pisniiožuje. V okrajih, v katerih je prohibieija uvedena, je več pijanih ljudi kot tamkuj, kjer prodajajo opojne pijače v gostil, uatt.
"Mokri" hi morali tuku pre<la vanj, kot gu je imel profesor Wshl populizirati in Jjudatvo bi se kms-lu prepričalo, ds tvori usailus pro hibicijs največjo neva
STRAŠNA EKSPLOZIJA V LONDONU JE RAZOJALA MUNI0J-SKE TOVARNE; MNOGO MRTVIH.
Nemci zopet prodirajo na južni rumun-»ki fronti.— Angleži javljajo o zrna«
Si v Mezopotamiji, Turki pa pravijo, a so bili napadi odbiti. — Predsedniki centralnodržavnih parlamentov konferirajo v Berlinu.
Grška |e kapitulirala.
ZADNJE VE8TI.
Berlin, 21. jan.—Oeneralni stab razglaša: Z mestom Nanesti so naše čete okupirale tudi mostišče ob reki Seret, katerega so Rusi srdito branili. Rusi, kl ao se uma-knili čez most, ao prišli pod ogenj naših topov in strojnih pušk, ki jim je prisadjal velike isgube. 556 mož je bilo ujetih.
Petrograd, 21. jan. — Is rumun-sks in kavkaike fronte ni nič novega.—Na naši aafeadni fronti smo . danes izvršili dva artilerijska na-: fpada s dobrim učinkom v smeri proti Kovslu. Sovražni topniški o gen j je poškodoval naše sakope ob Narajuvkl v Oalioiji. Južno od Stanialava ao naše ogledne partije napade Avstrijoe pri Dagivosdu in Jih razpršile po vročem boju.
London, 21. Jan.—Fronta v Me-sopotsmiji: Našs čete so pošiatils desni breg .Tigriaa in okupirale aadnj turške sakope v obsegu
2500 jardov. Britiške čete sdaj I vsletsdajrtvs, kaznovala Im višji
bližnje hiše, ki so ostale uopoško-' dovunc, '.-»vi, spremenili v začasne bolnišnice. V pokončani!! tovar. mili je delalo okrog (15.000 delavcev in delavk,
Ministrstvu tuunioije uasuanju, da katAtmfa ne bo veliko zadrža* In ptsslukcljo muuiclje.
ORSKA TE KAPITULIRALA PRED ZAVEZNIKI,
Washington, 21. jim.* Ofleijel-ni tekst odgovora, ki gu je (Hislalu grška vlada znvezjilkoiu, je dospel včeraj nem kaj. Odgovor vsebuje pipol.no kikpittilacijo tliške, kaie-ru je ugodila vsem zahtevam entente. tlišku islgovarja, dn Je pri \Mnlji umakniti vsy svoje čete, topove in strelivo ua Peluponts, u-Ht «i v it i slnsle rese rv lift m* v Koriu« tiji 4u o« I vzeti civilistom orožje; dalje jc pri volji, du savesnlkl xo-pel vzamejo pod svojo kontrolo pošto, hrzojuv iu cenzuro uud ču-sap kijem ; dalje bo gišku vlsds is-pustilu vse iisebe, ki so obdolžeiu*
južnosapadno od Kut-

prodirajo El-Amars.
Berlin, ti. Jan. — Is Oarigrads javljajo uradno, da so Turki od bili tri angleške napade iztočno od Kut-El-Amare.
Berlin. 21. jan. (Brestidno v Say vlile.) Turška vlada Js dosta vila nsutrslnim državam noto v kateri odgovarja na zadnjo savs-sniško noto, ki js bils naslovljena na Združene driave. Turčija pravi, da je isto šla v vojno, ksr js takoj v začetku vojne slutila, da jI preti pogin, ako bi entente prišla do premoči
EKSPLOZIJA MUNICIJE V LONDONU
•F
Strašna ekaploslja v munioijskih tovarnah usmrtila 60 in ranila 370 dslsvosv. — Osls vrsta tovarn Js ilstsla v srak in nebroj hiš as je podrlo.
Ijondou, 20. jan. —• Ministrstvo zu uiuuioijo ruzglušu uradno, da se je včeraj pripetila veliks ru/.-strclba v mtiuieij4ki|i tovarnah v okolici Loudmia. Kksploy.ijs je povzročila veliko izgubo življenj ill materijallio škodo, uiao pu ae navedene fiodrolsiosti glede Izgub.I Vse meido je bilo rsz»vetljc!io j vsled švigajočih plamenov ob ču su eksplozije iu zemlja se je t.ikoi otresle, d s Ml isipokule šipe lis ok< li I ti dale«' uuokol
ga časliiiku, iki /c bil ud govoren za krvulitvev Atenah l.deombra m. 1, iu «alut)riWa nngUiki, francoski, ruski Tm itufljaittiki zastavi nu juviiem t igli v Atenah, V zameno zs te koncesije pu »nhtevu (Iršku, dn zaveeniki takoj uilstra* u i jo hlokinlo iu Jo čuvajo prml upornim gibanjem Vouizelosove armade,
ZBORNIČNI PREDSEDNIKI V CENTRALNIH DRŽAVAH ZBORUJEJO V BERLINU
Amsterdum, 21, jan. — Vest iz Berlina ae glasi, da ao se včeraj sešli v Berlinu predsedniki nemškega, avstrijskega, ogrskegs, bol-gurskegn in lurškegu parlamenta, kjer Isslu zborovali.
(O konferenci shorničuih prisl-aeduikov Iz eeut rnlnih držav Je bilo že poročnim pred dvemu ledno« ms. Takrat ao poručsli,.dn ae bo iui tem rborovsiiju rnzfirsvljalu o mirovnem ill ekonomskem vpraša-
»ju.)
- ,K i
Vojni potoiaj. ^
Nemci zopet v ofenzivi ob Bereta. Okupirsll ao Naneeti.— Petre-grad prisnavs tsgubo mesta, drugače poroča o vspehih,—Ar-tllsrljaki boji in lokalni spopadi ns drugih frontah, -- Uradna porodila.
B« i lin, 21. Jan. V Iztočnih Kar-riki^f;—ds. M,h	nuo^^Jj	I patih, aeverifilstočtio od Itelboru.
IMistsne pijančevanje splošno i ti T^Vmtmrr^Tl jsi|. Is jm/.iiej. i *ai Husi zo|iel jionm ill svoje brez da I-hnIo ljudje več kol polovico "cg.i jKiročJIs, ki ga je izdalo mi- imimršiic napn«le. Kovražnik Je bil
Ijo. Napolnila sts posodo zs olje r. svojegs življenju preživeli v omo
vodo in podala se na pot proti se-, tiri.
verju.	1.	—
vržen nazaj po vročem boju Sever-flood Sušiee so Kumiinel obupno napadali, llazcn več sto mrličm,
letalca sta v štirih dneh zavži-la dve vložki s kruhom tn dve o-rsnži.
OTROŠKA PARALIZA SE ftIRI
KONGRES ZAHTEVA INPOR MAGIJE O POLOŽAJU V EELOI/I
WsMliingtou. 21. jan. -r- Kou-grešnik Mc|>emore iz Tezuss je predlušil v kongresni zbornici re solucijo, ki zahtevs od državnega tajnika, da čimprej (brfti ml aiue riških konzulov v Belgiji uradna j zapodili pomčils, ksj pravzaprav godi' s|hm1iiji Michigan v Anderson., Ind., ti. januarja, -» tamkaj in koliko j<* resnice ns ve iu mrzlo .'tfiletna A. J. Huiupomrva, žena ateli o nemškem nssiljti in dep<irti za*Uijih 24 ur: Najvišja 4'\, nsjiil ffriajonerjs je v zmoti zaužila ranju B«lgi>cv. ksterih je loliko, ŽJs
V jsvniMti U i**s'#lu« iji m- m ta*. Solo«'«- izwle «J< 7 12 glasovalo.	4'JU
uislralvo zs muiiieijo, je ruzvnluo. da M) do »Isj potegnili ir. rszvslki uui/'isiih tovarn Ml IiujmI ubitih,
121 težko ranjenih in '„'•».'» lahko ki a<» obležali pre«I našimi p«sue|. poškodovsriiti dHsveevi ne ve sr jami, no Komunci izgubili 400 iimiš Pairmont W Va 21 jan — I"1- koliko žrte\ j'- še |H»kopanihj v ujetnikih. Na fronti feldmsr-
(Xdasli... ho bili iia/naujeni Wp$t\p**	/	.....U"'\Anr
trije novi slučaji otroške parali-1 hel mesta I,salon ae je seskbalo ženi vihar, k. ovira topnišlui b«,jeze. ki so m. pripetili v tlrsftoiiu. j kskor pri ^ilreoi, ko so	lo | vsuje Kljub lemu m, naše črte
*edaj jenr Hrnflifff,^ Klkinsii in vam« ^ /rak ol. Ashii .-Uihizije | vzele z naid(«iUm lli p« .......... Im,-
r'afeiontu^W hytflMtn zs ot roško i Tri veste hiš v bližini aj^c po,eil psrslise	bi (UJSM^Mlrtkl ao le
--j teli miljo «lsleč Kolikor j* Ji« z<laj Petnomn^ 21 Jan V okoli«
VREME.	ilogmmo, .)« pov/MH il m-arr•>'-o o jAo Iffd^n,^ - t milj ju/.no «h| g«».
ju me*So Nauenti, ki se nshsjs «J» reki Seret.
('Iiiesgo ill Illinois: V potuleljcK genj, ki jr nsrtsl v kemični 1« mrzlo In sneg, v torek gorkrjšrjjvsiroi iu kjer je takoj s)rdils f
Iu, so piičrli Nemci z ofeTflTo. I*mJw naš lopniški ogelij
vetrovi. Indiana. I«>«s m Is vrsla eka|»l«izij IxW.ll.i jrljil« J« Mivrnll Juž.....stol.....hI Ua-
torek - Jasno'buknil fMižsr, ksterrga ao ognjr |k«^iačs je »rvsslaik vprizonl vre T««o,Hrsturs v i liiesgl | gasei le t tržsve orne j ill, V «i«ili*jn I jut Mi ns|sidov,'sH brer vaje ha . v
g«imčfh| razvalin ae je 4ak«»J rgr- «em okolišu «o Nemci streljali It-I oils silos množica ljudi mi vsi um j ključno z rHilosi^niisi kroglsmi, »1» biilsot iii vo/om. ki mi bili ns rsr (Nadaljavanje na S. i|H»lugo so prWffrjall na mrsto A'w I __	atopee.)
/a a I«

PROSVETA
GLASILO SLOVENSKI NARODNI PODPORNEJEONOTE
^f'.'lWft'f Hi
rmUim
WwililM i li«>lm irliM (tov« Ob* w—) to CmmmM M aa Uto. 114« as »al Isto to Tn m trt ■imij Cmmm* to tiwutw IU* aa lata. NJI m pmi W «1.1« m to«
TROSVETA" MS7 S«. UvmUU AV«.,
•THE ENLIGHTENMENT*
•f tka
Bmaflt Ssatety

rVaiT 'rdi aa^aa/Taai i <BBL
Mn muMM, llili« rar.
trosvsta-
Am
Datum t oklepaju a. pp. (Ds-eember 81—16) poleg vašega ime ns in nailort pomeni, da vam je Um dnevom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, ds m vam ■s ustavi list.
Počasi se zavedajo, da so delavci.
Kdo ne pozna ameriških žogar-jev (hasseball players) iu kdo ni še slišal o njih T Saj ima vsako k? tako majhno ameriško mestece »v oje d r uit v o ali ligo logarjev in te lige »o zopet združene v večje organizacije, ki tekmujejo med se-boj na velikih žogantkili igruliA-čih; vsako večje meirto v Ameriki ima poseben proator (baseball j »h rk) za metanje žoge; malone vsak otrok p&zna imena različnih žoga rak i h lig kot u. pr. Sox, Cubs, Tigres itd., in mak ameriški časopis posveti vae leto, dokler traja žoga rak a sezona, redno po eno
ali več strani žogarskiin tekmam.
Igra z žogo se je nekoč smatrala za velik ameriški spot-i in kot taka nastopa že dane«. V resnici pa basaeball več davno iti žport. Zogan je v Ameriki je danes navaden business. Ogromno število Amerikancev — zlasti med mladino, ki jc tako navdušena za žo-ga rak c igre — že danes misli, da se igre z žogo prirejajo samo v zabavo ljudi, ki ljubijo take reči, ali kdor to uiiuli, se grdo vara. Magna t je, od ka'lerih so odvisne žogarske tekme ua profmijoiinlnih igrališčih, ne prirejajo iger zaradi zabave ljudstvu ,temveč da naberejo kolikor mogoče več vstopnine, da kuajo kolikor mogoče več dobička in da dobijo kolikor mogoče več divideude. logarski in«g-natje so izprentenili šport v business v svrho dividend.
Ker je torej žogarstvo p reži o v navadno industrijo v svrho prof i-ta, je čiato naravno, da tudi Žo-garji oxy-onia igralci, ki inečejo žogo. niso več žport isti temveč navadni delavci, ki opravljajo neke vrste delo sa gotovo meado kakor delavci v katerikoli drugi industriji. logarji so postali masdul delavci, ki so ravno tako izkoriščani kot delavci vuakc druge stroke. Leta in leta ho bili Žogarji predmet uajgrsega izkoriščanja. Vlačili so jih sciufNitjc od cuoga konca Amerike do drugega iu u-kaaoval jim je vsak klub iu vsako mesto, kjer so jih najeli ali tako-rekoč kupili za igro. Vrhutcga oksistira v logarskih ligah dale-kosežni bojk<rt in "črna Irita", kakoršur ne pozna nobena kapitalistična organiaacija. t e se je kateri igralce enkrat /ameril svojim gospodar'jem, nikdar več ni mogel nastopiti pri večjih tekmah na igrallšču.
lil žogarji no to Npoenali. Vide U so, da jih žogatski uiagiratje proslavljajo iu ljubijo le toliko ča-♦a. dokler so mladi, zdravi in krepki, n kakor hitro niao več r.a žo-gauje, jih vržejo na smetišče meti druge iwtankc izčrpanega proleta-rijata. Plače logarjev jm tudi ni-ho v *plnšneni lako sijajne, ds hii se mogli preakrbeti rs "deževnej dni," ko več niao m ns igi-ališ če. Vse to ho »poznali žogarji iu vdaj se gibljejo kot dclsvci. Organizirali so /e pred nekaj čaacm sv »jo unijo, ki *e imenuje ''Itaae-Irall Playem' Fraternity." Doslejj je bila ts unijs samostojna, ali žo garji no ropet spoznali, da so sami za*e preslabi in ds njihovo mesto je ined drugimi organiziranimi de-Iju.m I »h vid Ful.r. \<m1j« logarske [

unije, sdaj vodi gibanje, da se u- vom je nadvse pripraven za take, nija pridruži American Federal i-j ki nimajo že dosti pojma o soeia-on of Labor^ a vrhutega se slrtij >| lizmu.
glasovi, da bodo organizirani žo i In tako časopisje mi tudi potre-garji predložili svojim gospodar* bujemo, kajti že dosti je neobdela-
jem mnoge zahteve, med kate-imi je tudi večja plača, čiin se otvuri
nega polja med nami. Zato razširimo in agitirajmo za "Prosveto,"
»pomladanska sezona za igre; ako Ida dobimo dovolj naročnikov, da pu megnatje ne bodo ugodili za h- bo mogoče proslavili obletnico tevain, bodo žogarji zaštrajliali po svojega izida (to je 1. julija 17.) vsi Atueriki.	s tem. da bo izhajal na iMinik stra-
Zelo zdravo znamenje je, da so neh.	-	*
se končno zavedli atleti in izbrani!	Poročevalec.
telovadci, kar so namreč žogurji,	-
da n/ao drugega kot mezdni de-, New Duluth, Min. — Veselica, lavci. Toda žogarji niso samt lile katero je priredilo dr. Lev Tol-daliiki igralci, posebno tisti, ki po- j stoj, žtev. 205 H. S. P. J. na večer tujfjo v družbah od mesta do me- 13. jan. ae je jako mimo vriila in stav takozvauih vaudevillih",j povoljno obnesla. Pl. tiajžlo nis-so tudi spoznali, da niso noVenijmo povabili, v svesti srno si bili, gospodje, četudi nastopajo v lepih da bo priplul s svojo zračno lad-kostuuiih na odrih. Zunanji svet jo, ker ou se uajvečkrat kar fant ppzna gledališke igralce le na o- povabi; v nasprotnem slučaju, dru, ampak o njihovem življenji, namreč če ga kdo povabi največja kulisami, o premnogih težkočah ,krat ne pride, in izkoriščanju, ki ga prenašajo i-j Torej lahko se kesg, ker ga ni grelci in igralke, uima občinstvo bilo na veselico Levov in Levinj nobenega pojma. To velja tudi sa v New Duluth. Podrobnoait ne igralce v fotodramah. (Iledglišča bom razkladal, le toliko liaj .po-
za filme ali premične slike (moving picture) so tudi že business, ki prinaša lastnikom filmov ogromen profit. Ker ta business čudovito lihni narašča v Ameriki, se je tudi povečala armada igralcev in igralk, ki omogoča vajo nebroj-ne fotografirane pred»tave. Kjer koli pa raste business iu kjerkoli naraAčajo dividende, tam raste tudi izkoriščanje in to so sp tznali tudi gledališki igralci. Organizirali so "Actor's Union" iu zdaj se vrši marljivo gibanje po vsi Amerik K da se čimprej pridružijo vsi igralci in igralke, ki naV.opnjo bodisi ua odrih ifli v filmih.
ftolske učiteljice imajo tudi svoje organizacije, ki so združene z Ameriško delavsko federacijo. IT-čitelji, žogarji, gledališki igralci, profesijonalni pisatelji in drug: duševni in športni delavci so torej prišli do prepričanja, da nfrjo nič več kot drugi delavci, ki delajo z rokami in pri strojih. Duševno kakor fizično delo prihaja na eden in isti trg iu kapitalizem izkorišča enako vse delavce, pa naj prihajajo na delo h trdim o-vrstnikom in z mehkimi ročicami ali pa v umazanih hlačeh in z žulja v i m i rokami.
Zavedajo »c, da so mezdni de-lavci iu to jo dovolj. Za zuvqducga delavca ne more biti tonobeuo razočaranje, pač pa veselje.
^m—mmimm^mmm^^^mmmmmm—mmmmmmmm^^mm^mm^mmm
DOPISI.
Olenooe, Wyo. — A tuŽnhn srcem naznanjam znancem, prijateljem in sobratom, da mi je smrt pobrala ljubljenega moža Jakoba Dolinar. Vzela g je vročinska bolezen po že*ttedeu*kem trpljenju. Powlovil se je od nas za vodno 9. januarja zvečer v bolnišnici v Kuinmercr, Wyo. Star jc bil šele 2ti let in šest mesecev in poročen komaj nekaj nad sedetn mesecev. K zadnjemu počitku smo ga spremili dne 12. januarja. Zapustil je mene, žalujočo soprogo, v nt ari domovini pa očeta, mater in tri ses-t re.	'
takrena hvala prijateljem, ki so mi stali na strani in me tolažili v mojem obupnem položaju, posebno ne zahvaljujem družini IVnoar, II »čevar in Sem. Pokojnik je bil dottia -v Poljanah nad Hkofjo I<o-ko. V futuoriko jc prišel pre<l štiri-mi leti iu sicer v Hookup rings, Wyn., kjer je obolel ta;koj prvi <Iuii za to boleznijo, katera gu je ndaj v grob opravila. Pozneje je biv.il štiri leta na Sublet, Wyo., zadnji čas pa ua (lleneoe.
Labka^ mu ImkH svobo<iua ameriške gruda in blag mu Mpomiti!
Antonija Dolinar.
vem ,da se je precej ljudstva veselice udeležilo iu je prinesla S138.42 čistega dobi6ka v dr. blagajno. Le ol^alovanja je vredno to, da je še precej Slovanov tu, ki pravijo da, je to društvo, oziroma jednota " socialističua." Iu ako-ravno bi bila, kaj potem, saj to je edina delavska stranka (socialistična namreč) in tu v New Du lutli ter okolici smo sami delav ei. Izjema je samo ena, namreč gospod, za katerega sedaj prosijo niiloščino stari in mladi od hiše do hiše, da mu bodo spomladi po stavili hišo z, več sobami. Premisli te, za enega človeka! Družinski oče s kopico otrok stauuje v enj sami sobi, iz katere puhti po ples nobi, v tem ko *e gotovi gospodje valjajo v izobilju ter y prostor niii sobah ošal)no gospodarijo Človek bi nič ne imel proti temu ali one hiše (farovži) so delane 7.a denar, katerega izprešajo iz de lavca.
Ko bi bili vsi tu v Xew Duluth in okolici mojih misli, bi la naš gospod kmalu pobral šila in kopi ta, ipa bi žel, ali hi pa moral iti delat v Steel Plant. Pravijo: "Oti ta nos gospod so tako revni, nič nimajo, že za hrano in stanovanje morajo plačevati!" Seveda, 'tist vaš goNipod Še tudi nikoli nič delali niso, zato pa tudi nič ne morejo imeti. (Kar dvomun). ' Poglejte, jaz že delam 20 let po tovarnah različna dela pa še tudi nič nimam, za gospoda se ne gteda, če ima kaj ali tie f Sv. pismo krist janov pravi, da kdor ne seje ne žanje in neki svetnik je rekel, da kdor ne dela naj tudi nc Je. Ali jaz dobro veni, da jaz, ki že 20 let trdo delam, slabše živim, kakor pa naš gospqd, ali recimo: vsi 'taki gospodje, ki nikoli nič ne delajo. Pa pravijo, da rdečikarji bo do vero doli zrušiti: za počit,sami jo boste, kajti po vuših prednikih je prišla gori po vas bo šla pa ra kom žvižgat.
Pozdrav vsem tistim, ki nič ne dajo za farovž. — K.
Livingston, 111. — Tukajšni pre-mogorov počiva že od 12. t. m. Vozači so zahtevali deveturno plačo za oseuiurno delo in ker dru&ba ni ugodila njih zahtevi so vsi iopu-vlili delo. Novih vozačev drhžba ne iturc dobiti in premogarjL ki ne na ta pu<ol razumejo, nočejo njih mest zavzeti iu tako vse delo počiva. Kdaj zopet začnemo z delom, se nič ne ve.
Kako se bo zadeva razvila, vam sporočim poaueje. — Poročevalce.
Gospodarstvo« gospodinjstvo in znanstvfe.
Piše N. B.
Milwaukee, Wis. — Umrl je tu-1 kaj rojak Anton Sladnik, *tar 2.V	...
let. Bil je bolan okn>g 7 tiieNeee> i Kako ravnati s telico po teletenju
za Ntišieo in člau dc. Sloga, žtev. Iti S. N. P. ,1. Doiua je bil ml Ljubita ua Spod Štajerskem. Zo-|»et imamo žetev kapitalističnega sistema. Bratje, dokler imamo ta* ko krivičen 'sistem, bmlemo imeli vedno več takih slučajev v svoji *rcdi. Odpomoč je le v dobri politični organizaciji, da pre ust roji današnje razmere in ts politična organizacija je socialistična j le tej
Pred vsem ne sinemo nikdar pozabiti, da je vsaka žival, ki rodi mlade — mati. In z materjo nuj ae vselej ravna dobro, človeSko. In breja telica je tudi namenjena po-atati mati. postane mati, ko povr-že tele, postane krava, ki jc namenjena biti farmer ju vir dohodkov. Da bodo pa dohodki iz nje xra* Ntli v dobiček, je treba, da obrne-
organizaciji je mogoče kaj takega mo kravi, posebno *e mladi iravi,
to je teliei, po prvem teletenju vso (»osornost; je treba, da ji daniti najboljše negovanje in oNkrho* vanje. Breja krava porabi xadnj^ mesece pred teletenjem svojo hra no največ sa prehrnnjenje mladiča. Dokaz temu ja, ker daje sadit je mesece polagoma manj mleka, dokler se ue poruši, preneha mol*.
storiti, ko prulc do potrebne moči.
Zato pa agitirajte, pomnožite iism* vrste, predvaeiu ps ne |>oza tiite nn naac najboljže organiaato-rične fakiotji« naše čsNo|Msje. Pros v rta je najlMiljži liat v tem o-tiru, kol dnevnik ima vpliv, je razširjen in * ivnjim »branim čti
ti. Kravji naravni nagon za napravo mleka je tako atrasten pri do brih mlekaricah, du porabi hrano,
poleg za mladiča, rajše za produk cijo ndeka, kakor za »voje telesno
blagostauje. Zato hirajo dobre mlekarice, če so breje in jih slal>o krmimo. Hrano, katero dobi krjva zvečer, pretvori do zjutraj v mleko. In ker mleko izmoizetuo, na pravimo proator za zopet no produkcijo mleka. Materinski in štinkt je pri kravi po izkotfnju teleta tako hud ,da bo krava, če dobi premalo hrane, črpala iz avojo-ga telc-ja, iz svojega mesa, svojih kosti in svoje krvi snovi, ki so potrebne za produkcijo mleka, s ko jim preživlja mladiča. Temelj mlc karrtva je toraj materinstvo lita ve; ho oni naravni nagoni, ki silijo kravo, da pretvarja hrano v inlw-ke za preživljanje mladiču, če mi to mleko izmolzcmo ali ne. In uspeh v mlekarstvu je odvrnen od te ga, da se zavedamo tega dejstva, in da prehranjujemo, da ravnamo s kruvo, posebno še z mlado kravo tako, da bomo napravili iz nje ko lik JkT moč Imljšo mlekarico iu lož-jo krgvo za molzti.
Po prvem kotenju je kritičen čas, ker mladu krava se lahko pokvari. Če ne ravnamo z mlado kravo pravilno, potrpežljivo, bomo napravili iz nje kravo, ki bo težka za molzti, ki bo kaj rada brcala. Pri malih farmerjih, ki nimajo sočnatc klaje niti žita, da bi *e višilo teletenje največ v jeseni in po zimi, kar je iz mnogih radogov boljše, se teletijo krave največ cd meseca marca do meseca junija, to je začenši s sedanjim časom. Bite jo telico je treba vsaj zadnji uie sec dobro krmiti, krmiti z najboljšim, kar imamo pri rokah. In priporočljivo jopoigTati se pri krm ljenju malo * seeci, ravnati ž nji mi kakor da bi molzli na lahko. Stiskati sescev se pa ne sme toliko, da bi prišlo mleko iz njih. S tem navadimo telico, da se ne boji človeka, če deluje s sesci, če mobse. Mnoge telice se s tem preddelova-njem toliko ukrotijo, da bodo stale skoro kakor stara krava pri molži. Večina njih bo pa vseeno nianj ali več brcala, ko bomo molzli prve krate. S takimi telicami mora imeti človek vse potrpljenje, mora biti miren ž njimi. Če telica hrene, je najbolje, da se ji sploh ne pokaže, da to brcanje kaj opazimo, da nam dela to kake ovire, kake sitnosti pri molži. Prvo molžo je najbolje storiti stoje, če telica brca.Stoj tik nje, molži ž eno roko, z drugo jo pa gladi, božaj, smehljaj sc ji. Vrednost mleka naj ne igra tu vloge; nič ne de, če gre na tla. Glavni namen prvih molž je, navaditi telico. da je mirna pri molži. Ko bo uvidela, da nima njeno brcanje nobenega pomena, bo počasi z brcanjem prene-, hala. Vendar, predno pridemo do tegu, bomo dobili navadno nekaj b,rc. Naš trud bo pa plačan pozneje, ko bomo imeli kravo, ki stoji mirne pri molži. Ta način je najboljši; je boljši kot upiti nad telico in jo tepvti; z mirnim delovanjem se doseže hitrejši m povolj-nejši uspeh — boljšo, mirnejšo mlekarico.
Krava ne da vsega mleka takoj po teletenju. Vzelo bo štiri do pet tednov, pri telicah še dlje, šest do osem tednov, predno bodo motele znjih polno močjo, nto tudi ni trebb dajati kravi prve tedne kolikor hrane hoče. In dajati ji je nekoliko take hrane, ki deluje na mehko blato, na drisko ^nekoliko, ne preveč. Polna mera hrane se da kravi okoli mesec dni po teletenju, ker takrat je tok mlSka skoro uajobilnejši, če je krava zdrava in jo pravilno oakrimjemo.
Prvo teletenje je uapomejše kot poznejša teletenja. Zato je teliei dajati večjo onkrlm kot stari kravi. In kadar pride teiicd do politega toka mleka se uiora tako krmiti, da ho producirala kolikor mogoče več mleka, in pri tem krm-Ijenju je ostati do blizu prihodnjega teletenja, do kakih dveh uiesecev do teletenja. Potem se kak mcitec dni, ko je suha, ne molae. nekoliko slabejc krmi. Za-čenffi mesec dni pred teletenjem se pa zopet hrana aboljla, in ae K>lagoma zboljšuje, tako, da doli zopet polno hrano kak mesec dni po teletenju. Krava naj ne stoji suha dlje kot dva meseca, sa-doatuje pa tudi šeat tednov. Nekaj počitka naj krava na v*ak način ima, četudi jo je treha šiloma posušiti s začasnim slabim krmljenjem. Počitek flboljfta mladiča, in jo napravi boljšo mlekarico po teletenju. Pri nas staje krave suhe sedem tednov. Do tega časa m ilxemo vsako, če da še tako ras*
=
s
lo mleka, ker a tam se doba molže polagoma podaljša in tak mlek se i/boljša
Ameriške veste.
BBUTALSM ROPAB.
Denver, Osle., 21. januarja. —
Ko se je vračala 651etSa mTs. Ida Mawi domov, jo je rest ni tolovaj udaril od zadej s količem po glavi, da ae je onesvestila. Po tem sirovem napadu ji je toJovaj vzel $50.
Staro ženico so prepeljali v bolnišnico, kjer se nahaja v zelo kri 4>čnem položaju.
m
Prohibicija pomeni "biznu" u nektere ljudi, in radi tega * J/ ganjajo zanjo.
LOVCI IZOUBUUn V SNEGU
Plain view, Tax., 21. januarja. WHlard Warren, Rudolph Warren in Harvey Lee Beauchsoan, mlad fantje, ao se izgubili v snežnem viharju v okraju Break, ko so Sli tje na lov. Ljudje so jih šli iskat
KITAJSKA 8TEKOORAFIJA.
Waahington, D. 0., 21. jan. —
Na Kitajekem ao se mnogo let tru dili, da izumijo stenografijo. Po večletnem prizadevanju je neki kitajski učenjak izumil stenogra fijeki sistem, s pomočjo katerega je mogoče zapisati 140 kitajskih besed v minuti. \
PEB8HIN0 ZAPUŠČA MEHIKO
BI Paso, 21. jan. — Po neurad nih poročilih iz glavnega stana a meriške armade je general Persuing že na poti iz Mehike. Ameriške čete ao že oatavile El Vale, kii je bila doslej zadnja pocrbojanka na južnem koncu ameriške "fron te." Dalje so Amerikanci zapusti li San Joaquin in Colonia Dublan.
Iz Columbusa, N. M., jc došlo včeraj 170 praznih motornih vozov proti postojankam Pfushingo-vih čet, kar je drugi dokaz za odhod. Čemu bi potrebovali prazne vozove, ako ne za odvažanje bojnega matenijaiaf V Columbusu tu di gradijo velika šotorišča, ki bodo brez dvoma služila za začasno bivališče prišedših čet.
Preshingove čete bodo po pri hodu iz Mehike razpostavljene ob meji z glavnim stanom v- BI Pa su in San Antoniu.
KENTUCKY UGROŽA FOVO-DEKJ. itd •
Lexington, Ky., 21. januarja
V letošnji zimi je zaipadel debel '.mag v gorovju in nevarnost ob stoji, da bodo narasle reke'in hudourniki prihrumeli v dpline in poplavile vse, ko se prično v gorovju tajati debele snežene, p las ti.
Več kot za en miljon dolarjev lesa je posekanega v gorovju, ki bo iaguibljen, če prihrumi nenadoma poplava.
Snežene plasti ob gorskih pobočjih so debele ,od 5 do 10 Jevljev. Domačimi sc že sedaj pripravljajo za povodenj in postavljajo koče na višjem svetu, ki jim bodo služile za pribežališče, če nenadoma potegne jug in spremeni snežene plasti v deroče hudournike in narasle reke.
DRUSlVSKA DRAMA.
Lexington, Ky., 21. januarja. 8filetni farmar William H. Aux-ley, je ustrelil svojo 421etno ženo. Po izvršenem umoru jc vbil še sebe.
"ftUHAOl" BRUSIJO JEZIKE.
Wichita, Kan*., 21. januarja. —
Leon CoUgdon, član karcsaškcga zdravstvenega odbora, je govoril pred zvezo tovarnarjev, ki izdelujejo "neopejne" pijače: Dejal Je, da sto on in vrhovni pravdnik izdelala načrt, da pričneta obširno kamparjo proti iiajloijeiuu pivu, ki ima la toliko alkohola v aebi, da se ne skiaa in je v Ameriki po-anano pod imenom "near beer," kakor hitro bo »prejeta postava, da at v državo Kansas ne sme u-vaJWti opojnih pijač.	I
l«hko, neopojno pivo dela glavico prohibieionist »črnim svetnikom »ne vidijo pn dejstva, da si lahko is sladkega "tuol»ie" napravi vafodo najhujši strup.
Č# odpravijo Jahko pivo it Kan-saaa. bodo imeli Še več pijanem kot sedaj. In tega ae menda v*-sele vsi advakatje, ki priaegajo na evangslij prohibieije, ker bo potim več grešnikov, ki jih bo tr» ha zagovsrjstl pred sodlAČem.
ALABAMBEI OOVERNER jv PRILOŽIL ZAUŠNICO
Nogalaa, Axis., 21. januarja Alabameki governer Charles derson je šel na mehiško m*j0 j. vidi, kaj taui počno alabauuki^ ličarji. Ko je pregledal fante v u n if o run i iz svoje države, se je j. razil, da častniki tj>žijo o »|,u ranmerah in da k rit i ai rajo vlado zakaj jih pravzaprav drži na n,t' ji.
senator hoče TATOVOM
zmešati Štreno
Topeka, Kana.,»21. jan. - ^ natorju Snyderju so prirastli k sreu tatovi, ki kradejo avtomobile in zato hoče s poeta* ami zabrani. ti take tatvine. Predložil je laturneinu senatu zakonsko pied. logo ,ki določa, da miora vsakdo registrirati avtomobil, kadar g8 proda, in seveda plačati en dolar priatojibine. Pri registraciji mora predložiti oblastveno dovoljenj« (licenco) in lastninsko pismo.
S takimi sredstvi misli senator preprečiti, da tatovi- ne bodo več uegAli po avtomobilih. Tatovi se smejejo iif prav lahko se dogodi, da ukradejo senatorju avtomobil! če gu ima, ko njegova predlog postane zakon. Če bi se dalo s po-stavami ugnati tatove, bi bil že zdavnej zadnji tat sedel v jeei i« tatovi bi živeli le Se v pravljicah i'zza davnih preteklih dni, ko ljudje šč niso imeli debelih knjig, v katerih so bili zapisani zakoni.
Bemidji, Minn., 21. januarja. -481etni farmar Angus Chbholm, ki ga je obetrelilo sedem loveer iz St. Paula, je umrl v bolnišnici. Odkar je bil obMtreljen, je para-liziran. ,
Vdova ne bo tožila lovcev, ker so se podpisali, da jo bodo podpirali.
Danville, 111., 21. januarja. -
Porota je prisodila farmarju Charles Hoodu, ki je ustrelil svo-jega soseda McCarty, ko sta se vrnila domov od političnega shoda, 40 let ječe.
Ruahville, Ind., 21. januarja. -
Na domu rurs. Ette Postonovc je v kuhinji eksplodiral acfcilenw plin, ko je imela v rokah posodo h petrolejem. Plamen je zavil takoj ženo in dobila je tako hude opek-line, da je za njihii umrla. Sosedje, ki so prihiteli na pomoč, so pogasili ogenj in tako ubranili hišo popolnega uničenja.
Washington, D. 0., 21. jan. -Nemške potapljače so povzročile, da primanjkuje premoga v Italiji in na Francoskem. Nevtralne ladje nočejo prevažati premoga iz Anglije v druge države, ki so zapletene v vojno.
San Praneisco, Cal., 21. jan. -
Pa mik "Sonoma" je ujel brezžično brzojavko iz Eitveisa v Nemčiji, po dveh dneh, ko je zapustil Avstralijo. Razdalje med parni-kom in brezžično postajo v Nem čiji je znašalo, 11,500 milj.
Recept, kako napraviti, da so o-troci par ur tiho.
Vzemi petnajst delov navadne smole, pu prekuhaj in precedi, k" je malo shlajena, ji dodaj en <l«'l čistega špirita (alkohola) in dobro pomešaj. Potem pusti, da se do dobra shladi. Ko bo otrok M in pol — 6 let) jokal mu nama-ži s to zmesjo pratc (vseh deset) na rokah in tnu daj nekoliko mehkega puhastega jierja. Perje se he oprijelo prstov. Mali junak hn v»<> pozornost obrnil na to, kako hi *r rešil perja in tako seveda — — molčal. Za d<e uri jc sredstvo ga rantirauo.
Huda hitrost.
Pri neki pravdi je bil p<^«n za pričo Irec. Sodišče je hotel« izvedeti kako hitro je vozil vita, ki ie inenda imel glavno vlogo pn tej pravdi.	7 , J
"Ali je vlak vozil nagi*.' vpraša sodnik.
"Da," odgovori priča.
-"Kako naglo pa?"
"Zelo naglo, Vaša milost "
"Well, pa s kakšno hitrostjo#' ! Z veliko hitroatjo."
14 Ali morila tako, kakor more človek teči?"
MAw jria," — je dejal lrre viselo — "tako hitro kakor morett dva človeka teči."
Svrtprita vt)u ii
sU iz isezesntve.
M)

lužnozapadno od Praleje »e nadaljuje bitka. Naša partija j« prekoračila roko Put 110 severno od IV tžani in uničila sovražno sttiiAo. | Večina Nemcev jc bilo munrčeuih bajonetom in oatale smo ujeli. V lolišu reke Kininik uo Nemci is-rHiili močan aiapad a koucetrira-piiiu ognjem lahke in teike artile-rije. Vsled premoči sovražnika so liaše čete oatavile Nancnti in v*e u-itaknile proti »Seretu.
Turška fronta: Tekom zadnjih ^ jpadov a Turki srno ac prepričali da se TuHki poslužujejo eksplozivnih krogel. | Par«, 21. jan. — Rasen artile-tih dvobojev ua raznih krajih bilo včeraj posebnih dogodkoiv Ia bojišču. Artilerija je bila ak-jtivna južnp od Lasigny in v Bel-i j i. N« prvetu kraju je napadla leuiška infanterija ,toda napad je >il hitro odbit. Severoozapadno od Soiduaona ao naše partije udrle v ovražno Imijo in odpeljale nekaj ijdnikov. V Alsaeiji je bil q>o~ jad mt*l <j>atruljanii v okolici Bu-ruhaupta. Močna nemška četa, ki je bližala načini linijam jušno-Izaipadno od AHklrcha, je bila vr-[žena nazaj. Na obeh straneh Rams-[kapelle *o bili vroči topniški boji. [Belgijski togoivi so bombardirali I nemške -baterije v okoližu Dix-f in ude. V Argonne *uuo rasatrelili liajlmo anino z dobrim učinkom. Macedonsko froirta: Topni&ki j boji ho ae vršili v okoližu Marga-Irera in Tirnova ob reki Vandar. H tisi ao i/,vršili vspešen napad pri Sparavini. ttipopajdi med patruljami ao bili južno od Veternika, ob Htrumiei in v sineri proti Iloniou-dosu. Drugače vlada univ.
London, 21. jan. — Prejšno tioč ao naše čete ksvrfcile vnpešen upad iztočno od Ht. Eloia. Artilerijska aktivnoat je bila precej živahna na obeh atroneh na liniji severno od »sonune. Naši oddelki ho razpršili .nemške delavske .partije Hever-Inoiztočno od Nueve Chapelle in naše baterije ho bombardirale z dobrim učinkom sovražne pozicije v okolici La Basse.
Berlin, 21. jaai/ — Angleške patrulje v okolici (kanala La Bawae in drugod na belgijski fronti ho bile odbite. Med Dollereni in kanalom Rhine-Rhone so naše virteni berške čete vpriaorile več upadom-. Drugih novic ni.
♦Severna ruska fronta: Nič no-!vcga.
Macedoneka fronta: Nič novega.
Riin, 21. jan. — Iz tirokke fronte ni nič novega. Na gornji p*i-moroki fronti ao bili avstrijski za-kopni mortarji precej aktivni, toda -vuled ognja naših baterji ao kmalu umolkniti. Na Krasu ao bili tuipotmn topniški boji in spopadi med oglednimi partijami.
Berlin, 21. jan. — Na gornjem koncu kraške planote ho avstrijske čete vnpešiio napadle več sprednjih italijanskih )>ozicij. Ujetih je bilo 124 Italijanov iu vplenjena ena »trojna puška.
liobeug nesreča sa Belgijce, še več, pdatala je eelo popularna v Belgiji Imjti delavci kuajo priložnost zaslužiti precej denarja.
fttoOA KLlOi RBSBRVIBTE IZ
šl
Wajihhkgtou, 21. jau. — Tukajšnja švičardta legaeija je dobila poziv od avoje vlade, da pozove vae šviesmke rezerviste druge, četrte in pete aruiadn* divizije, ki bivajo v Ameriki, da ae pripravijo na odhod domov. Mobilizacija teh divizij ae prične 24. januarja.
KANADA JI ZA MIR?
Ottawa, Out., 21. jan. — Največjo senzacijo, odkar traja vojna, je vzbudil včeraj govor Lu-cien Caunona, ki ga je inuel na volilnem shodu v Do r« h eater l'ou litiju. Cannon je izjavil, da je Kanada že dovolj tctorile za "mater Bnrtanijo" m da naj neha z vojno.
Aii naj uničimo Kanado zaradi Anglije t" je vprašal Cannon.
_ V ROMUNIJI OROZI KATASTROFA?
London, 20. jan. — ls Petrogra-da čes Hitu poročajo brezžično, da je Donava zadnje dni silno narasla in odnesla mostove, kl so bili sačaano »grajeni. Od draga strani sc pa bližajo ruako-rumiunske anusde na široki fronti, valed česar so Nemci aajeti med ponovljenimi kraji in močnim sovražnikom.
ftVIOARSKI OENKRAL ZAHTE VA POPOLNO MOBILIZA-OIJO.	#
Pariz, 20. jan. — "Petit Parisian' 'ima .poročilo iz Bern«, da želi general Ulrioh Wille, vrhovni poveljnik šviclrake armad«, da Švica mobilizira vse avoje vojaške sile. Tako je priporočal zvez nemu svetu, toda zadnji ni ugodil generalu, temveč je sklenil, da ae mobilizirajo le tri divizije.
szzsa
v
rom Amerike,
STAVKA VOZNIKOV, KI PREVARAJO PREMOO JE ŽE KONČANA
Ohicago. HI:, 21. jan. — Vos
niki, ki prevažajo premog mo za-stavkali in zahtevali ho povišanje mezde. Htavka je izbruhnila nenadoma in je tudi hiit>o končala.
Kapitalist ičn o časopisje je valed tegafštrajka bilo kar iz sebe. Grozilo je in hc jezilo, da fo vozniki zaštrajkali j maim i, ko potrjujejo največ premoga. Po mnenju kapitalimičnega časopisja bi morali vozniki zastavkati polc-ti, ko bi go*i>odarji lahko zlomili stavko.
Že v Mola.it o večer ae je v izlila konferenca med zastopniki voznikov in gospodarjev, dasiravno je stavka izbruhnila šele zjutraj. Konferenca je bila zelo burna, kl je trajala do po polnoči, ]>reden ae je dosegel nporazum.
Vozniki, k>i vodijo vozove z e-nhu konjem, mo zahtevali an dolar povišanja. Dubfli so 50 centov. Hanoi ako ne tudi vaem drugim voznikom poviša mezda za 50 cent. Vai »pori, ki nastanejo misled nepravilnega tolinačennja ali ikiien-ja pogodbe, Ke ipredlože akupnemu razsodišču. Organizirani vozniki, ki niao zadovoljni z razsodbo, imajo .pravico do aii>elacije na svoj oknekirtivni a vet.
Nova lestvica:—
Nove A nci i je, New Yorka, Penn-aylvanijc, Miciugaiia, Minnesota in Diatrikta Kolumbije. Poročilo iskaauje, da je bilo v gotovih o krajih 78 odstotkov več rojetev kot smrtnik slučajev Pri naaeljeu-cih se rodi več otrok kot pri o-mačiuih. Med zamorei jih več u-mrje kot ae jih rodi, pri belopolt ui rani je pa narobe.
Vomeujenih državah ae jih je rodilo na tiaoč 24.9, umrlo pa 14 oaeb.
Stat iHtičue tabedlee primerjane a tablicami Anglije/ Francije, Bel ffijc, švedoke lil jh'ice dokazujejo, da se je v letu 1915 rodilo več o trok v Združenih državah kot > omenjenih državah pred vojno Več otrok kot v Združenih drža vali je bilo rojenih v Nemčiji, Avstriji, Ruaiji, Italiji, Španiji, v Avstraliji ,na Danskem, Japonskem ln nu Holandekeui.
PRIPRAVE ZA VELIKO BITKO NA FRANCOSKEM.
London, 21. jan. — Na obeh etraneh ves zapadne fronte, ja o-pažati mrzlične priprave za bitko, ki bo morda največja bitka itr.zgodovini. Kdaj pride signal za to bitko, je menda odviano od vremena. Nemške in zavezniške čete delajo noč in dan z utrjevanjem in organiziranjem postojank. „Na obeh branch so že nagromadili in že vedno gromadijo silne zaloge etreliva in bojnega ma<terijala. Istočasno prihajajo obvestila, da Nemci koneetrirajo silno množino svojih Čet ob vsi francoski fronti. Francozi ae posebno zanimajo ža koncet racijo nemških čet onkraj Švice pri Baizlu. V francoskih milKarističnih krogih so skoraj u-verjeni, de bo Nemčija napadla francoske linije v Alzaeiji čez Hvi-co.
Vozovi a	Dnevna mmla
konji. t	voauika.
Kn konj .......	......$3.00
Dva konju .....	..... 3.50
Trije konji ....	...... 4.00
Motorni »vozovi;	
li/a tona ......	......$3.50
2 toni .........	...... 3.75
	4.00
Pomagsči ......	...... 3.00
Nadčaa	Ns uro
En konj.....T.	.......40c. ,
	....... 50c.
	......; 5&0.
Aoferji.........	.......50<-
	....... 40c
SlifMki Ivofei
Uiianavl|>aa I. aprile
GLAVNI 1lTA.Ni
Pilporii Jsdnota
lakerp. IT. Junija t»07 v dri. Illinois.
CHIOA(K), It.I.lNOra
BILLY JE VE" ČENČE
nk/MSKl
KORZAR" DAWK.
uahaOi
TURKI SE SMEJEJO ZAVEZNIŠKI NOTI.
Berlin, 21. jan. — lladži AdM, predsednik turškega parlamenta, ki we mudi tukaj na konfertnei, je izjavil v intevjuvu, da hc na Turškem smejejo zadnji noti entente, katera tfovori o delitvi Turčije. Rekel je, da bo odločilo orožje (pa ne turškoh-op. ured.) ne pa čmilo ua pa)>irju, kako dm s bodočnostjo Turčije. Dalje je rdkel Hodži Adil, «la je (»dgovor zavetnikov na Wiiaonovo noto povzročil na Turškem veliko ogorčenje.
NEMČIJA ZOPET ZAOOVARJ A BELOUŠKO DEFORTAŽO. 1
ta K«
dale trije An\erikanci, a domneva ae, da je bilo mnogo ameriških mornarjev na ostalih angleških parnikih, katere je ujele in ^topila nemška mbrterijozna križarka na južnem Atlantiku. Oerardu v Bei^jnu je naročeno, ds mora takoj poizvedeti pri nemški vladi, koliko je ujetih Atuerlkaneev ki zahtevati njihovo navoboditev. Nemška vlada uraiino Vsjsvlja. da ao med ujetniki 108 n«v1rsJei, torej je «ied temi g<»tovo več Ame-rlkancev. Ako mc bo Nemčija brs nila izpustiti annerižke "bojtf* a jetnike", tedaj bo rop" 1>rišlo do diplom stičnega kmiflikts kako. prerokujejo v Waahingtonu.
Huetios Alrea. Argentfcnija. 21. jan — Iz lito de Janeira Javljaj«, da so nemški "korzsrjl" zap* talili šest ssvesnlškHi ladij, vsled čemer je »levilo potopljenih oziroma ujrtlh pamttun- nsrsslo ns
Boston, Mass., 21. januarja. -
"Billy Sunday," evangelist in misjonar, je po daljšem premišljevanju zopet povedal neumnost, da dokaže, da imajo norci tudi besedo. Na piko je vzel profesorje, ki podučujejo na harivsreleki in čikaški univerzi, najbrž radi tega, ker uče resnico in pomagajo s svojiip podukom, da jc na svetu činidalje manj ljudi, ki verjame jo v čenče, s kakšnimi ljudje Billy jevega kalibru zontrupljajo ljudske možgane.
"Billy1 je v sveti jezi dejal: "Okoli 55 odfttotikov profesorjev naših učiliščih in univerzah je poznanih ateistov,
(\t hočemo napraviti iz svojega otroka smrdlijvega malega never-nika, tedaj ga pošljem na univer-zo v Ohicago, kjer so vrgli sv. pismo iz kurikuls."
Billyja jezi, da znanost priusšs luč in hc krči število ljudi, ki jemljejo bajke za resnico.
ŽRTEV JE UMRLA. PREDEN JE DOČAKALA KONEC
TOŽBE.
Anderson, Ind., 21. Jannarja. —
Charles Warner, po poklicu strojnik, je tožil Reniy Klectric kom-pan i jo za $15,000 odškodnine. To-žbo je Izgubil v prvi inžtanci in vložil je prlziv proti raasodbi. fte preden je aodišče na i»rl*lv vzelo akcijo, je Warner umrl.
Tako padsjo proletsrci v dsnsž-nji družbi v prersni gredi.
BEO IZ JEČE V SBRIFOVEM AVTOMOBILU.
ORODJE KAPITALIZMA
Salam, Oran., 21. januarja. —
V	oregonaki legislaturi je bila u-loAena zaikoimka predloga, ki db-loČa postavni osemurni delavnik sa žene.*
Takoj se je med ženami našla saigovonnica profitolačnega podjetništva, ki je nastopila proti postavnemu osomurnemu delavniku. Seveda iv. bila to žena, ki vrdd dela v tovarni deset ur na dan iu ko pride domov izmučena lu trudna, si šele pripravi večerjo. Bila je učiteljica mrs. George W. Me Math, ki bi gotovo odločno protestirala, če bi morala otroke v Aoli podučevati deset ur na dan, ki je zlomila ikopja za podjetnike.
Učiteljica je dejala: "Zakonska predloga je krivična in bo odvse la delo ženam, žene spoznavajo, če se jiin določi oaem ur dela na dan, da bodo izgubile delo in podjetniki bodo nastavili uie*to njih delavce."
Kajne tnodra je ta pesmica, ki je žc precej stara, ki jo pa zagovorniki in zagovornice profKa ponavljajo kot lajnar staro popevko, ki je bila že tisočkrat igrana.
V	imenu uboffih delavcev in delavk jokajo tudi podjetniki, najbolj zakrknjeni izkoriščevalci, da iz njih dela iztisnejo več profita.
31 odra učiteljica je seveda pozabila povedati, da je žena v tovarni vedno alabejfte plačana, če-tudi opravlja moško delo. Ali nekaj drugega je, kar sc modra učiteljica in podjetniki boje, če se uvede za žene zakoniti oseuiurni delavnik. Če se zniža število delavnih ur, se tudi manj producira. Iu če podjeutiki hočejo nadomestiti' izgubljene ure, morajo zaposliti več delavk. To pa povzroči, da se »krči število brezposelnih tova-rišic in za delavke napoči ura, da lahko zahtevajo povišanje mezde, če jim brezposelne tovanišiee ne delajo konkurence.
Modra učiteljica ue nasprotuje osemurneuiu delavniku za žene, ker bodo zgubile delo, ampak kar bodo morali podjetniki povtžati mssdo, Če bodo hoteli obdržati delavke v svojih podjetjih.
ŽENA OBTOŽENA TRGOVINE Z BELIMI SUŽNIOAMI
•067—W 80. LAWN DALI AVI.,
UTOAYHI0Da0n: Prsdsrtaikt Jok« Togrtft, box t»0, La HalU, IU." 1. Psčprečsedalkt i, BraUsvift, JL FyCs, beg M, Oirard, Kass. II. Podpradtsdaik i Jotof Kukstj. Kwtag ava, Se. Okleago, UI. Tsjatki Joka Ysrč«rbar, »101 Bg/Uwadals Ava^ Uktoago, 01. BlsgajaUtt Aalaa J. Torkove«, P. O. Bos l, OUoro, UL Zaplsalkar: Joka Molok, 4008 W. Slat St., Oktsogo, UL
WA2MOENI OZMODKi Jolo Amkroll«, 351 box, Casossborg, Pa. Paal Borgor, T41—1st St., La BaUo, IU. f. S. Tsueksr, 674 Aksaj Ave., Book BprUgs, Wyo.,
POBOTVX ODBBKt Auton Hran, 8U-66U At«., Now Dalstk, Miaa. Joio Badllok, 676 box, Sialtkos, Pa. Budolf Plotorlok, 4S6 boa, BrtdgovUle, Pa.
UBBDNIK "raOBTBTB:
Joio ZsvorUlk.
VBX01NI BDBATinK: F. J. Kora, II. D., 6101 Bt. Clair Ave« Olovolaad, Okie, van DBNABNB BADBVB Dl BTTABI, U ss M6s)e gL syrsvaoga ta S ». f. J. aa] ss poWjaje as assievi
TAJNIŠTVO 8. N. P. JH 9007—46 B«. »SUBilU Aw PBXTOEBB OLBDB OBNBBALMBOA POSLOVANJA
JOŽI AMBSOftlO, Wm 861, BADBVB PBBPXBIJXVa VBBBZXB, U sis isMB prva la 66 polUJsJo as assievi
ANTON EBABV, 611—604k AVS», NOV VBX DOPiBI napravo, filaakl, ssmsstls tM. as
UBBDWIiTVO "PBOIVBTB", 6667—06 06. Lswmtals AVO^ Ohloago, TUtaela
van upbavkiškb BTVA&X. aaroflalaa, eglari. so p6«UJsJs aa aa6levi VPBAVKIŠTVO "PROSVETB", 6667-66 Bo. LaWtadaU Avo, Ohlo«fo, DL ▼ koroepoodonol • taJaURvoai B. V. P. 9H sisdstHrwa la spravmUtvoai "Prosvote" ae rabite Ismb nradalkov, auurrofl aapiHto asdov, ke Je ta aava 4 ako AoUte, 4a be vssks stror kltro mm.
Sojo |UvM|t upr«TMO|« odbor« so vrlljo vsake prvo srodo la IrotJI iotrlok v bmmu. Zoiokok ob o«I url popoldao.
POZOR ROJAKII
* Naznanjam rojakom, da sem odprl trgovino i mešanim blagom
iu se priporočam za obilen obisk. — Vsakemu bom hvaležno postregel po zmerni ceni,
ANTON ZORNIK,
HKRM1NIE, PA.
KADAR SE ZGODI M
ga v nil
aasalblal,^karava« »oiiIsm^ >por«liil« draga.
DELO DOBE
livarji (modlarji) na bonč ali pa na ekvisor 8troju. Dolgo trajajočo delo: prvo vrste plača, Terre Haute Mall, and Mfg, Co., Terre Haute, Ind.
11» »»nII i ■ i ' ........ -" • * ■ -
Priporočam
svojo gostilno v obisk vsem Slo-venoem in Hrvatom v okolici Youngstown, O. Kader potujete skozi mesto ali po opravku, 66 o-glasite pri meni. Imem razno vr-itne dobre pijače, eveže pivo brin-jevee, ellvoveo, vleky, smotks itd.
JoAof Oifolo, B. 817 Federal St Youngstown, O.
Pueblo, OcOo., 21. jonnarja. -Tukaj ao aretirali ftOletno Kornelijo K. Winters in obtožena je trgovine s belimi aužnicami. Oblasti izjavljajo, da je oglašala v ta namen v časnikih. Z dobro prikrojenimi oglasi Je rvebljala dekleta v svojo stsnovanja, kjsr jUi Je zvo-d lie v življenje sramote.
Dva dekleta, stari 1« in 17 let, st* pričali ua poJiciJekem sodiš-ki sts se oglaellt na oglas zs službo, da so je njkne povsdale, da bosta zabavali molke.
ene udi, da ja obtožbe ueresiilč-na in ds že nikdsr ni videla de klet. Druga dekleta so ps k nji pflhejele v goste.
ROBERT W. LAYER
ARCHITECT 118 N. U Silil St,v Chicago,
ki jo izdelal načrt za gl. urad S. N. P. J. 60 priporoča Slovencem za Izdelovanje stavbinsklh načrtov. Tel. Frsnklln 6601 TEL. NA DOMU AUSTIN 86006
Dr. Koler
. SLOVENSKI ZDRAVNIK 338 Penn Ar.f Pittsburgh, Pa,
imiiniHSlWSHIItTWllWlliaiHiwiMiiM
J)r. KaUr i« »•»»M •<lr«v-
aaUHii
umm
krvi
■ I ■ ■ • v i tlm 444, hi ■« )* i ■ u m t J dr. ur m t. KrlUk. ('• Ima )• im-
•«l|« «11 IM-
kyr<k* i«u U-
Imu. V «riu. laMSMi« IM,	v	prMII.
it. UO.iil vms oo kri. Mo »okoju. kar U balaaan »a ooiaaa.
Vaa kulaani, ki prlhaloia i»> va4na« adtakii iSravIm pu u#i»j4a»l M»ala4l. So-kur hilru «|SMlila, Sa v*m panahuia molk« KMuknoat. M Aokaji«. iamv»4 |»rl4iU t« jat vam j« bum »upat povrnil.
Sulanja aavl, kl vaSI la mahurla o*4ro-vlin v krolkam laau. HySraaai« oil v»4na kiiu "»Jravlm * 44 urak I« altar kraa a«, ara« Ija.
Salaapl mtl.urja, ki, «uv»ro«U« M»a-ftlna v kril« ia krki« iu viaaik Iu4l pri •puManju voda, uaSiavim • galavaali«.
.,	f^Jr-M'i«? "k!fJt?,'
kl n«al«««|« vala4 oa4i«U krvi «,adravlm v krolkam l«au I« nI imlrakna latati.
Uradna ura I V panaSallklk, araSab In pat bih ..S li »Jutra J 4« I, |*.|.<»l4na. V Urkil), aoirlaih in aobuUk od 4i ura a)u-iMj d« 4, Ui« avalar. *- Oh «a4ali«h »a 4u dvah papuldna.
S palU m d«lam. — Pridli« oaahoo. — Na paaohlU Ima I« »tovilkol
Zdravim aamu malka aaoho.
gyfci
m ■ m ni^ii fjfk
i
NORTH SIDE STATE BANK
■kock srniMOS. wxo. " IMA KAPITALA IN RZZESVE »100.000.00
------------------ ;
-I
Ml jiTftlr— dooot AMoi prllalallam v aloaa
Ptnialeme 4 edeiatae aSreatt aa IssH« vlog«. J
SS-«— IfMiSrf IIvea k isM^M la^liaglia
nosna« o^smvp«
milfmmšb ■ ^»mhi.I^II	^
.Washington, 21. jau. — Nem-ski poalaaiik Bernstorf je včeraj izročil državnemu departmentu novo noto Nemčije glede deporta le belgijskih delavcev. Nemčijs
iMijamiuje v noti, da je deportiran*	— r	. .
nastale zaradi angleške blokmle.
Hrc/.ptMcInost v lK«lgi>»kih Industrijah jc naložila neniškim oblastem velikoniake izilatke iu zato je
ČLOVEKA SO 9BTAHU RA POTU V
_____ DL, 21. jannarja -
Math i a« Demlsaa Je poaabil naslov
i Kendall vlila, Ind., 21. jannarja.
Kkznenei Clifford Collins, \Miu McBrkie, I). Hayles in (lisrlee II
e r«« m no iK^iegiiili skozi zračno na-------------
pravo iz ječe Inekatl ao morali I aro Jata bivališča. Našli 60 ga le-luknjo v dva čevlja debel zid. Ko m pod cevjo podjetja Pfoffer
„rugr vmi - ------------- so bili prosti, so vreli žerifov sv-j MiHii* kompanlje, ^ katere je iz
tinalna nemšks križala, « kate- Utmnh\\ i„ ae odpeljali s njlui puhavsls pare Pollcsjam, kl so gs H «e trdi. da Je MoewJ. žexl»retvo- 0 Hegu ao obvestili vao bliž našli pod eevjo, je odgovoril, 'da rile žest ujetih psrnikm J evoje „j0 (dcolie«», a kazneneev do sedaj j# ua potu v neboes." oomolne križarke. s kltffUl r,iajI *e nimajo. ^	♦ Prepeljali ga v lmlnišnu.o v
uliliwt.il>. Not. |M>vd«rj., .U	Č w-hta«t~. 0. , ». JM. -	nSkbn -li«	P"
.Uhih M« MM MM*	rj	IM M-iv.-* Zmrnrn -r«. l« PM MUt;
Iril. iiwljrnHi .1« -I.J KmM *	""" "'-1	dri!.v.h IW..ki « I«,k«, bi blU M.J.*.»n»l».
Irdi iifinik. vl.d., d. ni .kporti-1 Hn» »nhiM.rinkr
Poštl|ntel|em dennrfn!
la vodno se lahko denar polije v staro domovino p« WraplUn.m braoj«v« In potom polt«, toda »prej«mamo ga le pod pogojem, da so vsled vojno mo-god« lzplala s sam udu.
D«««r a« b« « oobeao« aloloju l.gublja«, ampak nastati samorojo le sam ud«.
P« krasili««* brum Jot« se zamore po«Utl le okrogle snesko po sto, na pri»ar 100. 200, 800, 400, 600, 000 In tako dalle do deset tl«e4 kron. Z« brrojavna otrolko je najbolj^, da so nam polije 84 «e vssk nsslovj sko l>od« kaj prevot sli premalo, bomo po«l«H nasaj, oslroma pisali sa> primanjkljaj,
O oslrom na sodonje reswore, ker se veljava denarja skoraj vsak dan lspro«a«nl, nam je nemogol« za oddaljeno krajo prlebdevetl naUn^no e«n« denarj«. ter bed«mo od silsj naprej do preklUs raduasll k rano po eonl, kakor bode natnanjsaa v llota "Glas Naroda" loti dan, ko nam doepo v roko denar, mogočo tail po sllji eonl. sa sladaj, da bi rasmere nanosi« tok«.
Jtdor loll, da oo Uplalllo Isvrll po broolU««« beaejaea, nsj pripomni aa denarni aakasnlel "poKJe naj se brsejavaa".
TVBOKA FBANIC SAKSER. I • at C orli« ad t Sleoo«,	Toefc, \
J
«
v —
PE08VBTA

it j^TOwr
1
Dober dan, oče Jeienko, kaj imate ua rami!"
" '4 Čdiele!'' "
Mladi kmet, ki je bil dobil la odgovor, ui ai mogel kaj, da bi ae ue naauiejal, da ai ni bil videti nič prav dobre volje. Mož, katerega je bil ure-čul in nagovoril, iuiel je vrečo ua rauii; v vreči pa menda, odkar avet atoji, ni se še videlo, da bi kdo čeliele prenašal. Težko če ne je bil starega Jelen ka, ki je pridno v klanec koračil, aamo zato ustavil, da bi slišal kako norčavo iz njegovih uri.
Stari Jelen ko ji* bil znau po vsej okolici za uioža, ki je veduo praznične volje. Redko kedaj je izpregovoril resno besedo, zato ga je vse rado imelo. Kakor soluee sije pravičnim iu krivičnim, tako je stari Jeienko, vedno ua potu, razveseljeval iu kratkočasil ves okraj, v katerem je bil doma. Vesela ga je bila vsaka hiša, v kateri se je ustavil; kar je pntftil v njej dobre volje za sabo, kratkočasnih izrekov, ugank in pripovedk, bilo je ljudem dovolj za \sozitno. Kdor ga je srečal, na potu, dobil je svj^/delež, j,eiM»| KU vesel domov. Itad se mu J/^lal otrok mslo za lase |H>tegniti, ali pa za uho, nič ga ni bolelo; mo-liček je vselej to nekako robato dobrikanje o-sladil s kako prijetno norčavostjo.
Jeienko je bil nizke ali krepke postave, visokih plee, med katerima je bila nekoliko vdrta preeej debela glava s podolgovatim obrazom, malo zakrivljenim uosoiu iu širokimi ustmi, ki so se navadno držala us siueh. Noge je imel nekoliko zakrivljene, pa ne tako, da bi mu bil lahko kolo med nogami zatočil, kakor ae je govorilo. Hrbci mu je bil sključen tako, da je bil mož skoraj grbuirt videti. Ne to ue ono ui poviševalo njegove lepote, jieč pa je delalo, da je bi videti še krajši, nego je bil v resnici. S tem kratkim po-' pisom "telesnosti njegove pač iiiumo moža posebno priporočili ljubeznjiviui bralkam, ali on jc bil zadovoljen s svojim telesom, tolikanj bolj, ker je bij že v letih, ko človeka minejo vse uečimurue misli. Dodati nam ji* še, da je nosil, ksr so pa-i neto val i ljudje, vedno enak rujav klobuk z nenavadno širokim krajem, tako da je bil dober za dež iu za soltiec. Kadar je bil ua potu, imel je dolgo, krepko palico v roki, zgoraj zakrivljeno, tako da je bila nekako škofovi podobna, samo da ui bila vtrebrna. Lesena je bila kakor druge palice, ali iz kakega lesa, tega ui nihče mogel n-ganiti. Mi bi skoraj sodili, da je bila iz hudoleso-vine; huda je bila zares, bali so se je psi hi otroci, duši jo je mož redkokdaj rabil; iu trpežna je bila kakor njegov klobuk.
Ožcujen ui bil Jeienko nikoli, (iovorilo se je, du je bil nekdaj že čisto blizo žeuitve; ali stvar m* jje bila razdrla, nihče ni prav vedel, zakaj: sploh je bilo mnogo skrivnostnega v življenju tega Čudnega, nenavadnega moža. Kmetijo je bil prepustil mlajšemu bratu izgovorivši si samo kot, malo sobico pod'streho, brez njive. Mož je zase malo potrebovat, kadil ni, ne pil, ne igral. Koše šc je pletel doma in po hišah: |»oprav!ja! je ljudem razna orodja in radi so ga klicali, kadar je bilo pomoči bolni živini.
\a tokeui potu ga je bil tudi zdaj srečal mladi kuni, kakor smo videli.
"Kuj pa ti je, ttomrakf Kaj nosiš ti tako težkega na glavi, ker si tako potl*Čtnf Preglavico
kaj?"
" "Preglavico, preglavico, uganili ste, oče Jeienko." "
"Težka ni bila tu iigunku, Jeienko je že druge razluŠčil."
" "Mam Hog večni vedi, kaj me je luutilo, dn sem se šel ženiti" "
"Prav praviš, motilo: kaj te jc motilof Veš, jaz In ti lultko iHivedul, prav jasno jmveilal, kaj te je motilo; pu nočem, nespodobno bi bilo. /daj le je došln pamet, vsakega dojde pamet enkrat, ali po navudi prepozno; prepočasna je pamet, oil pa smo mi prehitri, pi*obno v mladosti, ko nam je pamet uujhnlj potrebus. Ali sem ti jaz svetoval, da >c ženit' '
" "Odsvetovali mi tudi niste." " "Jur ne prigovarjam mački, dn naj pusti uti-si. ali pa kravi, nuj ne /.aliaja v zelnik. Huda kri. Inula kri, Somrak, to ti je naša nesreča, to je miš izvirni greli. Ali mordn pa mora vse tako biti, brez tega h| ne prenašal jaz čebel v vreči m ti svoje preglavice; to je. naju bi celo ne bilo »m metu, ue drugega nikogar, iu to bi ItHo najbolje. Kje hi bil. Somrak!"
.....rum gori na Skali pri tistem — ue vem,
kako Iti mu dejal, du I»« ne bilo greha!" "
"t\«ko\e opravke imaš pri iijemf Pa vendar ne kaj napačnega, da bi ti kuj na^il, ali r.ago-\oril, kuj? <lovori se, du sna «uoi na črne bukve, ali «i videl uioitlu tiste črne bukve!1'
"Videl, videl sem bukve, ali s« pu črne, lie M'lii m mi prišlo na misel, da In gledal, kakovc so. črne ali rujaxc. samo tu vem, ds so zame čr- , nr. zapisanega me ima \ njih." "
"A tako? Poleni si pu že us pravem potu." J " \e, nič dolgu, kedo bi neki Houtraku ksj |m»simIiI* Ita ksj? Na tinto kobilo, ki že <sl ata- j r«•-»t i »kti|»aj leze* Zn ikeva In Itila se, suha je do- , *olj /a ka | drugega ne K<Aček polja ima m o«* ! njega v najemu <• tu \aiu je tnnl človek; gorje, j ako lo ion ne prine«el najemnine o dogovorjenem easu, |ireeej lu imel pečat v hiši T* človek nima »"■a. ali |mi je trii«, du Iti lahko I renal r njim. j /.In al srni bil, kolikor urin mogel. \ «ega mi ui Into ni itfttče, in tniputil sem se s le/kini sreem j I« tam ji- lot !••-«• \ i kt-i/.e\ |»o| : i/.\ elivur jn m bilu litiji . kit jc m I tin oljnkti goni, ali na g«n» Kulvsrijo lil ji- krta* |h»i | h it 11 Ksko se j« zadri nad menoj 1'itsl me je i lenuhom, lahkoživeem, rspravljiv. i
rem: kakor toča je padalo na mojo ubogo glavo. Hplob ima četfne misli o nas kmetih: pravi, da se nam še predobro godi, da ne vemo, kaj je prsvo 1 siromaštvo, kaj je stradanje; po mestih, pravi, so j siromaki: kmet ima vsaj svojo streho iu drv po { zimi. Jsz ue vem, ksko je po mestih. Ko sem bil pri vojakih, sem bil v mnogih mestih, ali vi*M seru povsod samo bogastvo." "
"Ni čudo, vojaki se izprebajajo samo po velikih ulieah in glavni trgih, tam seveda je malo videti siromaštva. Veš. Somrak ,prav vse ni prazno, kar mož govori. Torej, kako sta se razšla f"
"Slabo; ko sem ga začel prositi, če nima že usmiljenja z mano, naj ga ima vsaj z ubogimi otročiči, to so bili že celo vsi križi doli. Kajf otroke iiuate tudi? zadere se nad mano, in rudeč je bH, kakor puran v jezi, kaj je poteiu še rekel, tega ne morem povedati. Slednjič se zareži nad mano, naj se mu polierau izpred oči. Ni mi bilo treba dvakrat reči; vesel sem bil, da v uie ui zaščul tistega velikega črnega psa, ki ga pov-sod spremlja ;ta pes je sam peklenšček, nikoli ui-seui videl take živali; oči se mu svetijo, kakor sovi po noči." "
"Ali denarja pa ima, denarja, pravijo," " "Bog ve, odkod ga jemlje, ali ga sam "dela, ali u»u ga pa hudobni duh prinaša. Za tisto staro podrtijo na Skali je dal toliko denarja, da bi bil lahko zanj vso našo vaa kupil, hi koliko je potem potrošil za popravijanje! Naredil si jc grad, ki je že bolj trdnjsva, kakor da bi se Turka bal. In v njem Živi sam z svojim hlapcem, ali kaj jet Streže mu iu kuha iu kaj vem, kuj še! lu pa s tistim črnim psom." "
"Pravijo, ds nikomur ne upa, vedel bo že, zakaj. Jaz bi sodil.da mora ta mož imeti žalostne izkušnje. Morebiti pa ni saui ob sebi tako hudoben, kakor se sploh govori; mogoče, da ga je svet hudobnega naredil."
" "Jaz samo toliko vem, da bi ne hotel za ves svet prenašati njegovih kosti. V cerkvi ga tudi še živa duša ni videla. Eni pravijo, da hodi v mesto k božji službi; v mesto res hodi, toda Bog ve, po kaj. Augeljci ue bodo čakali njegove duše, ko bi ležal na smrtni postelji" "
"Vidiš, Somrak, nujnesrečnejši človek vendar nisi še ua svetu. Če se ti tukaj slabo godi, bo se ti pu onem svetu bolje."
" -"Tisto pa zopet prav pravite; vsaj upam, da lki tatu gori bolje; siromaki imamo pekel že na teui svetu; zato menim, da se nam ga ni bati ua onem. Kje pa bi bila potem pravica f S tem Skalarjem bi res ne menjal. Sam Bog ve^kaj ga je prineslo v naše kraje, in odkod je prišel. Nič dobrega nam ni priueael; odkar je tukaj, tri leta bo v jeseni, uaiu je vsako leto toča pobila." " "Torej meniš,da jo sam dela?" " "Tistega ravno ne pravim. V šoli se nam je praviUio, ds se toča sama dela, razumel nisem, kako; duhovniki pa naa u-Če, da je toča božja kazen , torej bLjo moral Bog sam delati, kar se mi zapet čudno zdi. Ali to pa tudi ni samo ob sebi, da, kakor pravijo, ves božji dan v tistih svojih knjigah tiči. Tudi po gozdu se časi izprehaja s . knjigo v roki in čudno sam s sabo mrmra." " "Ali so tiste bukve črne T" " 'Tistega ne veni; ali pisane so v takem jeziku, da nihče ne more ugenlti v katerCui." ">• "Ali si jih sam videl T"
" "Jaz ne, Adauiov France, ki j« bil v mestu v latinskih šolah, jih je bil našel enkrat, ko jih je bil Skalar ua kamnu pozabil. Pogledal je bil vanje, ali razumel ui nič." "
"To bi ne bilo še nič posebnega; Adamov Frane ni daleč prišel s svojo učenostjo, do pete, kali."
" "Kaj pa tisto, kar pripovedujejo, da ima neku skrivno shrambo,.v katero živa duša ne sme, vso polno čudnih, steklenih posod, kakor jih ni nikjer vMeti v pošteni krščanski hiši. V tisti shrambi tiči po več ur na dan, preeeja, zliva in prekuhuje neke tekočine in druge stvari; ogenj, pri katerem kuha, ni navaden ogenj; zdaj ima višnjev plamen, zdaj rumen, »daj rodeč, to njdra biti pravi peklenski ogenj, tudi diši tako čudno I Kaj mlatite, kaj kuha ta človek? Jaz pravim, da zlato, ali pa kake strupove, kaj menite, Jelen-kot" "
"Jaz nič ne menim, ker ga nisem videl, kaj dtla. Morebiti je pa kak učenjak, ki naprti vi ja zdravila."
" "Podobno ui. da bi kaj dobrega vršil tuko hudoben človek. Veste, jaz pa menim, du je kak hudodelnik; Bog ve. kaj je *toril, potem je p* pobegnil in priklatil ae v naše kraje, ali jim je pa celo iz ječe ušel. Čuduo se mi zdi, .da ga naša deželska gosjmska tako v miru pusti. Pa naj naa , ubogi kmet kje v liosti gredico tobaka, če je še tako skrit, preeej ga izvohajo — pa plačaj, ali pa kravo iz hleva 1" "	*
"Hudoben človek, praviš, da je Skalar; ali si pa že slišal, da je, odkar je tukuj, komu kaj žalega storil T"
"Tega ue; nič se mil lie more očitati, delavce dobro plačuje, jaz sam sem mu že delal ua polji, «k« vol j jed! jc bilo in pljate, Skalar nikomur dot. žan ne ostane; škoda samit, da si je prihranil tako malo |Htlja. lep xaslužek bi bil pri njeni in ue
Voditelji kitajskega dn ševnega življenja.
Pfemjsl Hijek (Berlin).
(Konec).
Iu ravno po tej pasivnosti se tudi odlikuje modri in popolni človek, svetuik, med drugimi. "Vruiti se v izvor, to je počivati. Počivati, to jc ulogo iapol-| uiti. ('logo izpolniti, to je: večen hiti. Kdor pozna večno, je i vseobsegljiv; vseobsegljjv — torej pravičen; pravičen — torej j kralj; kralj — torej nebeški do-seza Tao." Kdor se je posvetil učenju narašča (ujegovu vednost) dnevno; kdor se je posvetil Tao-u, pomanjšuje se (njegovo vednost od do dne kdor je posvetil Ta-ou, poinanšuje se (njegovo delovanje.) PoinajnŠuje se, |>o-inanjšuje, dokler imj pride do Ne-de-lanja", iu vedar ni nedelu ven."	_
Lao-tsijevo "wu tvei" torej ni absolnu nedelavnost, budistički kvitizem, ampak predr eduviruuje zunanje aktivuasti, ne ust a vi jen je življenja, stanje zadovoljnosti s tem, kar je. Neprenehoma kličem kar. Neprenehoma kliče on mojster: "Nikomur ne bodi njegovo bivališče tesno, nikomur ne dobi njegovo življenje omejeno 1" Modri človek ne iste časti iu sla ve, temveč živi priprosto iu tiho. Zavedajoč se svoje vzvišenosti se ponižuje, kajti bitja se sedaj spredaj, sedaj zadaj, so sedaj vroča sedaj mrzla, sedaj možna pa zopet sluhu, se dvigajo, pa zopet padajo, zato se sveti čuva slabosti, se dvigajo, pu zopet padajo zato, se sveti človek čuva pre tevanju drugih, če čuva povišanja nad druge, se čuvami velikačenju.' Tudi v tem gre namreč zu svojim idealom, o katerem se pravi: "Vse stvari prodarrajoč je veliki Taol Najdeš ga lahko na levi, kakor na desni. Vse stvari so odvisne od njega glede svojega življenja, ki jim ga daje iu ne vz-kračuje. Ljubeinipolno preživlja vse stvari in se jim ne kaže gospoda: ker je vedno brez želja, ga lahko imenujemo Malega.' Vse stvari se vračajo nanj, # on se jim ne kaže gospoda: imenujemo gu lahko Velikega. Za to se sveti človek nikdar ne dela velikega iu si zu to lahko izpopolni svojo velikost."
S svojimi dobrimi lastnostmi» priprostjo, zmernostjo, pravičnost jo, dobrodušnostjo in potrpežljivostjo se loodri človek ne ponaša: " V resnici popolni, je kakor nepopoln, todu delo njegovo je neminljivo. V resnici polni, je kakor prazen, todu njegovo sc nikdar ne črpa. V resnici ravni, je kakor zakrivljen, v resnici modri, je kukor neumen, v resnici zgovorni, je kakor nem. Gibanje premaga mraz, pa koj premaga vročino. Čistoča in pokoj sta merilo svetil.
Vsevladajoči pokoj opisuje Lao tsi v vedno novih prilikah. Tako u. pr. printerju modreca vodi, ki ui uit svetu nič bolj mehkega iu bolj šibkega od nje, in vendar ni na svetu nič tako trdega in tuko močnega, kur bi jo moglo premagati; slabo premaguje močno, mehko premaguje trdo.
Ne kaže tu naštevati vseli specialnih kreposti, ki jih uuš modrec priporoča in oznaniuje. I** na dve stvari bi še rad opozoril.
"Kavnati je neruvuati, delu-ti je ue-deluti, užitek je neuži-tek. veliko je majhno, mnogo je mslo. Povračujte sovraštvo z dobrimi deli. Uiti se težkega v lahkem, delaj veliko v malem, kajti najtežje reči se začenjajo z lahkim, nsjveoe stvari se začenjajo z maliiu. Zato sveti človek nikdar ne dela velikega ju prav zato lah-ko velike stvari izvrši." Te besede, s katerimi se Ltto-
kor ao Kitajci, s|»Joh niti mislili uiso.	%
Kakor drugi kitajski filozofi, se
Uo-tsi je apekulativni, Kosti eij jm praktični duh kitajo naroda. Dve obliki krtefaktuJJI je tudi |j*o-tsi ogibal |Hjlitik<*. iu i K" življenja rcprezeut u,, , I Tao-tekkingu ob- narod tako pozitiven in ultiiu
ue majhen del i so-iea atngu on- :««i««i mnu |wmuvrii m u||j|j( sega pravila za dobro vladanje, j ran, kakor ao Kitajci, ae je 1|| Temelj politiki je isti kakor te- vno poprijel bolj ukov KooftJ
melj moralki: Posnemati se inora ........
Tao. Ko bi se vladarji držali tega, podvrgli bi si kmalu vse, vsa bitja bi sc jim klanjala sama od sebe, nebo zemlja bi se spojilu iu bi rosila dobrodejuo vlago, ljudstvo bi bilo pruvično brez «ika
'K
let-t^
izov sauio od sebe.
Lao-tsi jc tudi v politiki "lau dator teuiporis aeti." On veruje da je bilo v starih časih razmerje med ljudstvom in vladarjem bolj se. "Takrat je ljudstvo vedelo, da ima vladarju nud seboj, toda te ze njegove vlade ni čutilo. Na sleduiki sturili vladarjev so bi dobrotijivi, zato so jih ljudje hva lili hi ljubili, poznejših so se jih bali in nazaduje so svoje vladar je sovraždili. Thko se da slediti počasno propadanje do nove dobe in le zu najstarejših vladarjev je ljudstvo lahko reklo o sebi: mi smo svobodni. Prepustimo tore ! vse sVoboduemu razvoju, vrnimo sh še v ono otroško nevednost Kajti že to, da se ljudstvo zaveda svojih dolžnosti, svojrh pravic do brih nravov, da tudi zvestoba po dauikov sama — je že znamenje propadanja. Zato: Stran s sve tostjo, stran z modrostjo, in bla gor narodov se bo postoteril. Stran s humanostjo, strun s pruvičuost jo: in ljudstvo se bo vrnilo v troško pieteto in ljubezen. Odlo žite zvijačnost, v stran s koristo lovstvom: iu tatov in roparjev ne bo več 1"
Krotenje strusti v ljudstvu je imjbodljše sredstvo, da si pridobi država inir in moč: "Ne preveč čislati modrecev, to obeliva ljuc stvo zavistnosti. Ne preveč čisla ti Hežko pridobljenega iiuetku, to občuva ljudstvo tatiustva. Ne iskati tega, po čemer hrepenimo in kar ne pomirja srca. Zato sveti Človek, kateri vlada, izpraznjuje svoje srce, napolnjuje svojo no tranjost, ali s svojo voljo krepi svoj tilnik. On dela vedno tuko du ljudstvo nič slabega ne spozna in da po ničemer ne hrepeni, on dela tako, da se ti, ki znajo, ne drznejo tega storiti." . /
Popolnoma umevno in čnrto ja silo v sogtlasju z vsemi njegovimi nazori je Lao-tsijevo stališče gle de vojske. Nekoliko izrekov iz Tao-tekkingu nuni dovolj pojasni njegov odločni odpor proti oro žjn in vojnemu nasilju: "Čim več ost r Ni orodij ii*?i ljudstvo, tem bolj je zemlja (dežela) vznemirje-vuna. Kdor druge premaga, ima moč, kdor sebe premaga, je srčun Kdor kna Tuo za svetovalca pri vladanju, ne črni državi nusilja ; orožjenh Kajti tuko dejanje se če sto vrača (so k povzročitelju). Kjer so taborile vojne čete, raste osat in trnje. Po velikih vojskah pridejo gotovo letu bede. Dobri zmaguje z bodrim, in s tem mu je zadosti, on si ne upa delati nasilja. On zmaguje, pa ui ošaben, zmaguje. u ne triunifira, pa se ne povišuje ue more drugače kakor du zmaguje ; zmaguje, u ne naeiljuje. Orožje je orodje ne.-uečc, nikakor pa ne orodje modrega. Če se ne more (modrec) izogniti nujnosti, da ga rabi (orožja), mu jc vendar mir največje blago. On zmaguje, pa nerad. Kdor je mnogo ljudi usmrtil, naj jih objokuje z boletfijo in aoialjem. Kdor je v bit vi zmagal, temu lx>di dan zmage praznik žalosti." Množica citatov in razdraženi ton njih vsebine dokazuje, kako sc je Lao-tsi za stvar zanimal in kako nevarnost je videl v vojski za svoj cilj Mwu wei", pokoj, mir.
Na koncu tfioji tu še slika države, kukijšuu je bila Lao-taiju ideal; "Majhne dežele majhen narod,
jevih nego abstraktnih in čnih meditacij Lao-tsijevih. \ bližji učenci mojstrovi, | Hon-fci-tsi, Čuang-tai in Hot kj tsi so še ohranili nauke velik metafizika čiste. Todu pojaiej/* nerazumljena mistika njegov,, lu povod k praznoverju, je propadal čimdalje bolj, d^ ni postal to, kar je danes.- ^
bedakov ali pa prekanjene*, |Ji
vzbuja usmiljenje ali pu ^ vanje, kukor v zasmeli mojstri besed: "K ur kdo dol,,. * j at a v i, ne more bi t" i p še no".
(Iz češkega rokopisa prevedek K. Schweiger.) '
Zarota.
Spisal Frank Magujna.
Tisto leto
je bilo, ko je pij. šel novi župnik Citra v vas Bom. bardon. Takrat je pretil Ila!ev. ov ktunet pomesti grešne zemij^. ne raz zemeljske oble iu ljudje s« prerokovali temne reči. Tedaj«, živeli poleg mnogih drugih trije fantje od fare in tri dekleta od župnije na Bombardonu. Trije fantje od fare so že odslužili mile. ga cesarja in so bili po svojih grešnih navadah m po župniko-vem mnenju prišteti med kozi* proti vsem pojmom prepričujoče zoologijc. Tri dekleta od župnije so pu prve vstopile v bojno orgj-nizacijo Marijinih devic, katero je pravkar ustanovil na Boinbar-douu župnik Citru, da tako uspei-neje odbijejo napade peklenskega izkušnjavca.
In pripetilo se je, da so se trije fantje od fare zaljubili prav reiim tri dekleta od župnije in tri dekleta od župnije so bila prav resno zaljubljena v tri fante od fare! •
Takrat se je pa bog A mor grozovito zmotil. Zmotil se je zategadelj, ker je šesterostroko ljubezen popolnoma nepravilno zme-Šal.	••••en
Pustil je, du se je lepi in visaWi fant od fare Toue Klarinet zaljubil v lejto iu majčkeno dekle od župnije, v Miciko Trompeta, medtem ko se je ona zagledala v črno-okega fanta od fare, v Pepela Cimbala. l*iLHtil je, <la .-te je črno-oki fant od fare Pepe Cimbal zaljubil v ernooko dekle od župnije, Roziko Flavta, medtem ko w je ona zagledala v rudečchfkega fantu od fare, v Lojzeta Boben. Pustil je, da se je rudečebrki fant od fare Lojze Boben zaljubil v ru-dečelično dekle od župnije, v Ani-o Trombonu, med tem ko je ona sanjala o lepem in visokem fantu od fare, o Tonetu Klarinetu.
In hodil je visoki in lepi fant od fare Tone Klurinet ob bajnih nočeh pod okno kipe in majčken« Micike Trompeta in z visokim glasom pisku I o srčnih ranah, ki mu ne puste spati ko "luna sije, in ko tladvo bije pozne ure." Dolg" dolgo jc stal in cvilii, da luna »<* vedno sije, a Micike k oknu n i jc, <er ni vedel, da onu prav takrat misli o črnih očeh Pepetu Cimbala, kuteri je pa prav tedaj brenkal po milo se glasečih strunuh pu<l oknom črnooke Rozike Flavte o bledečetn licu, katerega polivaj« iz ljubezni porojene solzice, ker tudi <ni ui vedel, da prav takrat migljajo v ujetjih mislih rudei'41 brke Lojzeta Bobna, kateri je pa tistem hipu stal pri rožmarina-vem grinu pod oknom rudečelič-uc Anice Trombona ter bobnal <> praznem srcu. ki si želi nazaj strah in up^ če jc seveda tudi ona zuto, j>u una ui bila zato, ker Jf
tsi bori proti velikaštvu, |K»vr-!^ imi tudi oroija samo «a denet prav takrat	mislila na TeneU mosti in lahkomiselnosti, in v ka-: ljudi, naj uiti tega ne uporablja;! Klarineta
erih visoko ceni delo, čet ud tlro- Ijutlstvo nuj ne umira, iu vendar j Takrut u	|mg Amor	pomoli'
naporno in brez se mu ui tMia soliti v tujino; če '	kJL	.1«
Alt
t erih lino pa skrbno,
še lisica, pravijo, da ne lovi kokoši lilbto po oko, lici, zalo je tudi lisica "
"Torej je dirfim imeti tatu in lisico blizo, ue samo da sama ne kradeta, če sta pametna, še drugih lie pustHa hI lan. da nanju ne leti sum, če se kaj agodi. Zato se nam tudi Skalarja ni bali. te. ga hudobnega človeka Nič te naj ne ski hi. U«r si tun dolžan ostal. l.e mirno |iojdi domov, Som. rak. težko te morebiti čakajo žena in «rtf«»ei. Hlej, solne* je xsšI*m tudi si«sii lm «l«»)»ro %t«ifislt, ds pridem pned mrakmu domov."
(Dalje prihodnjič.)
pri vsej svoji misli-; J-;-'-	'»jegove pri-I ,inico	,1(| 7,ati tri„ožnik.
I!r,nlm:'_ ,!r	™	^ in imiee je zagnal v kot in
teden in čudno — se ni nobena žiVI Duh teče rožice
. ... žalostno povesile glavice, da so rfl.t klicati tttl Tao I, In čaatili nje4	•	,, rilAlliki laj StAut ........
glivo Mioč. 11» napo ve« I. atii|ink je -
vedlo le sfMiutano." Na to. kar I).Namreč na mest« pisanja. Tuji bilo na dalčkem zšpsda — nsm di stari I Vrzi in Pematiai s<i u poreč plačilo |Ht smrti — vedno ste trrbljevali vozla ua vrvicah name-ber vere. n« lak nauk na Vzhodu, i si« pisanja, in Še Ainlsj je lo v ra-pri tako praktičnem narodu, ka- bi naiNHlih v jtižu<
, .r * "'"c"	, . . , * , r* .. . * Lok m isiiee j
je onkraj groba Kdina sankcija	H'ajmvi k»»k<isi t*[ tam se slišijo, in | miw|j| t.ejj t
njegove morslke je vrnitev v Tao.	vendar doživi |ju«lstvo visoko sta- v 0„f|B
o plačilu ali ka/.ni 'po smti ui v	i"1 da bi šlo v tlrugo deželo, ,|uA|| M|j„i,i|a
Toa lek-kiiigu uiti liesediee "Da.	^er je zadovoljen s svojo."	*«|„«i„n nov^il
'in morju.
ki S4i samevali sami zase in tnjr fantje od fare niso več drstnil1 nočne tihote z vzdihi iu s petjem, a tri dekleta od župnije *o "P"1* mirno, a
(Dalje aledi.)