>ottnina piafana v çotovin» Leto LVIII. V Uublipni. v torek. dne 11. februarja 1930 Št. 34 1. izdate st. 2 oin Naročnina |nevna izoaja aa krti.evmo Jugoslatllo mcset.no U Din poilemo 130 Din celoletno Зоо Din za inozemstvo mese.no 40 Din nede iakn zrtaia ce oie no v Jugi slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 C COVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I sioip. peUi-vtsia mali oglasi po 1-50 in2D,veC|l oglasi nad 45 mm viline po Din г-зо. veliki po i in 4 Din, v uredniškem delu vršilca 00 10 Din n Pr ч/eciem o noro ~uu pcpusl Iz.de 00 4 ziuuaj razen pondeljKa in dneva do prazniku «rcun/šito /e «. Ko/uiuneui uiiciii.t /il Rokopisi ae ne vrata/o, netranhlrana plama se ne apieiemalo j- Vreani6iva telelon 41. 20S0. upravnlšlva šl. 2328 Oprava je иКоршиуш 1 ut.St.o x Lekoiol račun: L/ubi/ana 61ev. tU.bSO tn W.34!t ~a tnaetale, bat a/ei a it.75t>3, Zagreb it. 3'J.Otl, Vraga in Пипа 61. 21.707 Avstrijska trgovinska podtika Že večkrat smo imeli priliko, opozarjati našo javnost na avstrijsko agrarno politiko. Avstrija namreč si jc žc pred leti postuvilu /a nalogo, da svojo kmetijstvo dvigne nn tako stopnjo, kateri ne bi bil potreben uvoz t it j i li pridelkov. Ta tendenca za ustvaritev uut iktič-nega (samozadovoijii jočega) kmetijskega gospodarstva jo privedla do mnogih sklepov za zvišanje domače proizvodnje. Vsi ti ukrepi so dosegli, dn danes Avstrija svoje gosto prebivalstvo siccr nc preživlja popolnoma sama, pač pa sc temu približuje v veliki meri in vsako leto bolj. I11 ni več daleč eus, ko bo industrijska Avstrija 6 milijonov ljudi z 2 milijonskim mestom Dunajem postala kmetijsko tako razvita, da ji nc bo treba več uvažati velikih količin žita in sploli kmetijskih pridelkov. Ta tcntlcncn prihaja zlasti do izrazu v avstrijski trgovinski bilanci in zunanjetrgovinski politiki. Uvo/ beleži vedno večje zmanjšanje uvozu kmetijskih proizvodov. Pri tem zmanjšanju pa je zlasti prizadeta naša država, ki jc doslej kot neposredna soseda najbolj zalagala Avstrijo (poleg Madjarske, Romunije itd.), tn vsepovsod se žc kažejo uspehi avstrijske agrarne politike: dočim smo še 1. 1924 in 1925 izvozili dnevno nad 10.000 litrov mleku v Avstrijo, kar nam jc letno dalo desetine milijonov dinarjev, je izvoz mleka, ki je skoro ves prihajal i/, Slovenije, sedaj popolnoma ponehal. Tako je bila težko prizadeta nušu mlekarska proizvodnja, ki jc po vojni žc itak zgubila Trst in Gorico kot svoja važno odjemalcu. Tudi v drugih predmetih so vidni uspehi Avstrijcev. Zabeležiti moramo sploh nazadovanje agrarnega izvoza v Avstrijo. Po tej avstrijski politiki smo naravnost prisiljeni, du iščemo nova tržišča za naš zunanji izvoz kmetijskih proizvodov, ker vse kaže, da bo Avstrija le dosegla, kar si želi. Spominjamo tudi kako sc jc pred leti, ko sc jc sklepala trgovinska pogodba z Avstrijo, od mnogih in zelo vplivnih strani svetovalo naši državi, naj bo kolikor mogočo popustljiva napram Avstriji, češ da Avstrija rabi mnogo, mnogo ugodnosti za razvoj, ki jc bil tako ostro prekinjen z 1. 1918. Ti glasovi, ki so imeli pač namen, Avstriji kolikor mogoče jHimaguti, da ne bi iskala zaščite, podpore in mogoče cclo priključka na kako drugo gospodarsko silo, so uspeli v toliko, tlo smo pri pogajanjih dali Avstriji prav mnogo popustov za industrijske predmete; in k° j(' prilika nanesla, so Avstrijci zahtevali revizijo, dosegli zboljšanje svoje agrarne zaščite, v zameno nam pa niso dali skoro ničesar. Sedaj, ko sc jc Avstrija postavila popolnoma nn noge, pa jc začela voditi naravnost agresivno kmetijsko zaščitno carinsko politiko. T11 jc v prvi vrsti poleg Madjarske prizadeta naša država in ravnokar sc vršeča pogajanju kažejo, du sc Avstriji mudi s to carinsko politiko, ker bo navsezadnje mogoče lc prišlo do onega znanega dveletnega carinskega premirja, o katerem bo v kratkem razpravljalo Društvo narodov. V Avstriji prevladujejo, kakor jc videti agrarni interesi, lc. svoječasno se je industri ja upirala zahtevam agrarccv. ker je vedela, da bo lo pospeševanje kmetijstva plačala s tem. da se bodo pač spremenile uvozne carine za avstrijske industrijske proizvode v države, katerih agrarnemu izvozu v Avstrijo preti nevarnost. Tudi sedaj je glavna zveza avstrijske industrije ponovno poudarila svojo stališče, toda nujbrže nc bo uspela. Na drugi strani je pa tudi naša industrija proti tej avstrijski trgovinski politiki, ker daje Avstrija preveč koncesij industrijskega značaju v zameno. Sploh so ta pogajanja zu nas v toliko neugodna, ker sc pripravljamo nu temeljito revizijo naše carinsko tarife in sc moramo za sedaj pogajati še zozirom na sedanje carinske carinske in tarifne razmere. Nc vemo, čc sc bodo uveljavila v teh pogajanjih žo načela naše nove carinske politike. Na drugi strani je vendarle pretežen nuš interes, da izvažamo v Avstrijo čim več kmetijskih proizvodov, in pri večini ieli proi/.vodox sedaj ni več toliko tungirana Slovenija, kakor druge pokrajine države. Upati je, da sc bo vsaj zdaj, ko jc že zadnji čas in ko pomenijo avstrijske zahteve skoro prestanek našega izvoza v Avstrijo, stališče naše delegacije, ki inui težko nalogo na Dunaju, uveljavilo napram avstrijskim zahtevam. Danes jo konkurcncn nu svetovnem tržišču za agrarne proizvode vsakdan težja. Naj opozorimo samo nu veliko padanje cen kmetijskim proizvodom \ preteklem letu in vse kaže, da cene še niso prišle na na jnižjo stopnjo. Naše kmetijstvo, ki jc tehnično zaostalo in ki sc ima boriti tudi z drugimi tež-kočnini, bo vsekakor izredno mnogo izgubilo, t V pomoč kristjanom v Rusiji ! Plameneč protest Apostolstvo sv. Cirila in Metoda proti boljševiškemu divjanju Rim, 2. febr. 1. ;>Osservat^re Romanom je na vodilnem mestu objavil silno učinkujoč protest Apostolstva sv. Cirila in Metoda proti preganjanju kristjanov v Rusiji. Protest sc glasi: »Z bolestjo v duši opazuje Apostolstvo sv. Cirila in Metoda od začetka novega položaja v slovanski Rusiji protikristjansko delovanje sovjetov in sočustvuje z ncdo'žnimi žrtvami brezbožnik oblasti. Vedno je obsojalo nečloveške metode uzurpatorjev in nikdar ni prenehalo pozivati svoje člane k gorečim molitvam za trpeče katoliške in pravoslavne brate in sestre. Po nezaslišanih grozovitostih, ki so dosegle koncem leta 1929. in zlasti v divjanju boljševikov za časa zadnjih božičnih praznikov svoj višek, ko je protikrščansko, peklensko sovraštvo hotelo udušiti oznani o miru svetih božičnih praznikov, pa ne more apostolstvo sv. Cirila in Metoda še naprej molčati. Zaradi tega je predsedstvo apostolstva razpravljalo o verskem položaju v Rusiji in soglasno sklenilo, da povzdigne svoj glas v javen protest proti izzivalni kršitvi najosnovnejših človeških pravic do svobode od brezbožnega boljševizma v Rusiji, prav tako pa tudi proli uničevanju tisočletne krščanske kulture in nravnosti in proti okrutnim morilcem nedolžnih in neoboroženih ljudi istega slovanskega naroda! Osrednji odbor Apostolstva sv. Cirila in Metoda obsoja z vsem ogorčenjem to nizkotno žalitev človeških pravic s strani sovjetske vlade in smatra vsa njena rasti a prizadevanja v tej smeri z^ -Toh vseh kulturnih dobrin, ki so lastne č> kanu dostojanstvu in ki jih je človeška družba skozi stoletja branila proti vsaki tiraniji. Apostolstvo svetega Cirila in Metoda hoče s tem protestom predramiti vest javnosti in jo vzbuditi iz rav-nodušnosti in brezčutnosti do brezmejnega trpljenja, ki ga trpi naš bratski ruski narod. Obenem pa poživlja vse češke in slovanske katolike, da se z vročimi molitvami in dobrimi deli zavzamejo za preganjano kri-stjansko čredo v nesrečni Rusiji, ko vendar pripada nam vsem skupnim duševnim očetom in slovanskim apostolom Cirilu in Met-du. Za osrednji odbor: nadškof Leopold Prečen, predsednik, prelat Franc Jemelka, tajnik. Protesti Angležev, Švedov, Fincev in drugih London, 10. febr. 1. Po vsem svetu se vedno bolj množe protesti proti bogokletnemu boljševiškemu preganjanju kristjanov. Kakor lavina raste ogorčenje kristjanskega sveta in vedno konkretnejši postaja protest kulturnega sveta. Tako se je na Škotskem ustanovil narodni odbor proti preganjanju kristjanov in za pridobitev verske svobode v Rusiji. Enak odbor se je ustanovil tudi v Nemčiji. V zad- njem času so sc vršili ludi ua Angleškem številni protestni shodi proti boljševiškemu divjanju. Dne 18. t. m. pa bodo posebno veliki proteslni shodi po vseh večjih angleških mestih. V nedeljo sc je vršil enak protesten shod v Oslu na Norveškem, slični shodi pa so napovedani žc v Nizzi, na Finskem in ludi na Češkoslovaškem, Posebno veliko jc Ogorčenje Anglije. Generalni tajnik gibanja za pomoč ruskim kristjanom je izjavil: »Ksko bi mogli živeti v miru mi, ki verujemo v Boga, čc se na tako nezaslišan način tepta verska svoboda v Rusiji. Sramotno in ponižujoče bi bilo, če se ne bi pridružili protestu kulturnega sveta.« Švedski protestanti so poslali oster protest sovjetski vladi proti preganjanju verni' kov in zahtevali, da imajo ti iste pravice ko drugi državljani. Sličen protest je odposlala tudi zveza švedskih pastorjev. Povsodi, po vsem kulturnem svetu sc vzbuja človeška vest, povsodi raste ogorčenje nad brezbožnim divjanjem boljševikov. No> benega dvoma ni, da bo prebujena vest človeštva tudi imela pozitiven uspeh. Pariz, 10. februarja. D. Po žalni službi božji za zatirane rusko vernike je priredila francoska protestantska federacija protestno manifestacijo proti verskemu terorju v Rusiji. Predsednik federacije je zahteval, da je treba oklicati križarsko vojno proli sovjetom, ki se prizadevajo iztrebiti krščanske tradicije. Zbližat j 2 med Vatikanom in italijanskim državnm vodjo „GVde mladinske vzgoje ireba priti Cerkvi nasproti" Rim, 10. febr. 1. Avdijeucu glavnega tajnika fašistovske stranke Turutiju pri svetem očetu, ki jc trajala nad eno uro in en četrt, je umevno napravila v vseh krogih najglobokej-ši vtis. Kaj je privedlo do te uvdijencc najintimnejšega sodelavca Mussoliniju pri papežu, so da najbolj sigurno posneti iz nekih značilnih pojavov zadnje dobe. Mussolinijev brat Arnaldo se jc nedavno nn provincijalni skupščini Bnlillc, govoreč o pravicah in dolžnostih države glede vzgoje mladine, nepričakovano spoštljivo izrazil o zadnji okrožnici svetega očeta, ki poudarja pravico Cerkve v tem pogledu. Tudi :>Popolo <Г I tali jc. organ stranke, je o tej okrožnici pisul na jako koncilijanten način. Obenem je : .Tribuna«, poročajoč o Arnal-doveni govoru, ostro zavrnila razne pisatelje, od katerih mnogi niti niso pravi fašisti, ampak so mogoče preje bili celo v zvezi s 1'ramusone-lijo, pa skušajo napraviti razdor med državo in Cerkvijo. Iz tega se sklepa, du jc državni vodja Italije v zadnjem času dal razumeti, da jc treba nehati polemiko z Vatikanom glede mladinske vzgoje in priti stališču Cerkve nasproti. To jc bil po vsej priliki tudi glavni povod ter vsebina razgovora med svetim očetom in glavnim tajnikom stranke, dasi se po starodavni navadi Vatikana o takih stvareh varu je absolutna najstrožja tajnost. Pač pa sc. izve da se1 1h> jutri v torek, to je II. t. 111., ko poteče eno lcfo |x> podpisu lutcranske pogodbe, 'v čast temu dogodku vršil svečan sprejem pri italijanskem poslaniku pri sveti stolici, na dan papeževega kronanja pa istotakšen sprejem pri papeževem nunciju j>ri Kvirinalu. OI> tej priliki bo tudi kralj podelil odstopivšemii kardinalu državnemu tajniku Gaspariju najvišji red Italijanske kraljeve hiše, red Svete Anuncijatc. Ni dvoma, da bo v zvezi s lepi, ako sc glede vzgojnega vprašanja doseže ixipolcn sporazum, tudi državni vodja Mussolini od papeža sprejet v avdijenci in odlikovan. РасеШ - državni tajnih Kardinal Gasparri se poslovil s~sobotno objavo papeževega pisma Rim, 10. februarja. D. Danes je kardinal Pacelli prevzel funkcije dosedanjega kardinala, državnega tajnika Gasparrija s tem, da je 011, ne pa kardinal Gasparri ob 9 zjutraj prišel v državni sekretarijat. Bivši berlinski nuncij je šel takoj nato k papežu v daljšo avdi-jenco. Ta tiho izvršeni prevzem urada v širši javnosti še ni znan. : Osservatore Romanoc bo to morda danes, morda pa ludi šele jutri ob j oubletnici podpisa lateranske pogodbe pod- | črtal. Kardinal Gasparri bo ostal še nekoliko j dni v svojem dosedanjem uradnem stanova- j nju, dokler 11e bo pripravljena vila v Rimu, ki mu jo je papež daroval. Kardinal, državni tajnik Gasparri se je torej poslovil od svojega urada s sobotno objavo papeževega manifesta proti boljševizmu. Predsednik Estonske v Varšavi Varšava, K), febr. ЛЛ. Včera j popoldne jc predsednik estonske republike S t r a 11 d 111 a n sprejel člane estonskega poslaništvu in estonske kolonije v Varšavi, /večer jc Strundmuii kajti avstrijski trg pomeni za nas veliko: leta 1928 smo izvažali v Avstrijo /.a 149 milj. Din žita (slaba letina, drugače več), sadju za 82, raznih ind. in drugih rastlin 23, živine 349. mesu 128. jajc za 85 milj. Din. V prvi vrsli mora naša trgovinska politika gledati nu (o. da ohrani našim proizvodom stara tržišča, seveda je poleg njih treba iskati novih. Toda stara tržišča se morejo v veliki meri vzdržati le s pametno carinsko politiko, dočim mora naše gospodarstvo /a pridobite\ novih tržišč poiskati druga [Hita in načine. sprejel člane diplomatskega zboru, nalo pa je njemu na čast priredil predsednik poljske republike Mošicki, svečano večerjo, nn kateri sta oba predsedniku imela govore. V teh govorih sla |K)udarjala prijateljsko vezi, ki spajajo obe državi. Večerji so prisostvovali vsi člani vlade, diplomatski /l>or in zastopniki civilnih in vojaških oblastev. Po večerji je bila zabava v dvorcu predsednika poljske republike. Betorusi dobili svojo sto4co na naršaosbi univerzi Varšava. 10. febr. A A. N.i univerzi v Vilni je bila ustanovljena slolicu za beloruski jezik. S tem se je ugodilo zahtevam Belo-rusov, ki jih jc na Poljskem okrog 1 milijon 75 letin'ca nadškoia Bauerja Zagreb, listi o velikem nasledniku velikih škofov Zagreb, 10. februarja, z. Povodom 75 letnice zagrebškega nadškofa dr. Anton Bauerja prinašajo današnji lisli Obzoiv, ^Hrvatska Straža:: in .Jutarnji list njegovo sliko ter članke njemu na čast. Dr. Svetozar Rittig, zagrebški župnik, opisuje njegovo delo pod tujim jarmom, ko se je hrvatski narod desetletju mučil v politični borbi proti tujcem. Ma-djarski režim 11111 je delal vedno težkoče ter mu ni dovolil, da bi postal vseučiliščni profesor. Nadškof d r. Bauer je leta 1914. sprejel težko in odgovorno mesto kardinala Haulike Jurija Draškoviča, in ostalih velikih škofov. V stari državi je imel katolicizem svoj prvenstveni položaj napram drugim veroizpovedim. Novn država je v verskem oziru prej pravoslavna ter pridejo na dnevni red nova politična, kulturna in socialna vprašanja. Po svetovni vojni je katoliška cerkev po vsem svelu prišla v težak položaj in tako tudi v naši državi. Od leta 1918. vrši nadškof Bauer najvišjo cerkveno službo v naši državi. V vseli krogih se smatra kot službeni zastopnik katoliške cerkve in katoliškega episkopata v kraljevini Jugoslaviji. Narod in državne oblasti imajo v njegovo osebnost neomejeno zaupanje, ter vidijo v njem zadnjega iz slavne generacije naših velikih škofov Strossmayerja, Stadlerja iu Maliniča. Njegov nacionalizem je služil kakor Strossmayerjev v težkih političnih borbah proti tujemu sistemu. Posvetovanja rektorjev Belgrad. 10. febr. b. Rektor ljubljanske univerze dr. Dolenec, ter reklor zagrebško univerze dr. Belobrk sta danes prispela v Belgrad na posvetovanje z rektorjem belgrajske ga vseučilišča dr. Mitrovičem. Ljubljanski m zagrebški reklor sla prispela v Belgracl na povabilo prosvetnega ministra. Po končani konferenci so vsi trije rektorji skupaj obiskali prosvetnega ministra dr. Maksimoviča 1er 1. njim razpravljali o novem vseučeliškeni zakonu. Kakor znano, jo vrhovni zakonodajni svet sprejel končno redakcijo vseučeliščnega zakona. Ker so ostale nekatere stvari nerešene, je prosvetni minister pred definitivno objavo zakona iu pred njegovim uveljavljenjcm povabil vse tri rektorje 11a posvetovanje, da 7. njimi v sporazumu določi končni tekst leg;, zakona. Posvetovanja sc bodo nadaljevala. Kakor znano, se z novim zakonom v glavnem 11e menja mnogo. Zanimivo je, da pravi zakon, da je učni jezik mi vseh univerzah srbo-hrvatski. Upamo, da bo Ia načrt v defin.itiv-noin zakonu popravljen in «Ia dobi ludi slovenski jezik «vojn veljavo. Sera vlade l Bcfgrad, 10. febr. AA. Danes je bila seja ministrskega sveta od 12 do pol 14 pod pred-sedništvom predsednika ministrskega sveta in min. notranjih zadev generala Zivkovića. Na seji je poročal zastopnik ministra zunanjih poslov minister brez portfelja dr. Kosta Kumanudi o dokončanem sporazumu z Bolgari glede dvolastniških imenj ter reda in mira na meji. Ministrski svet je vzel poročilo na znanje. Razen tega so na seji razpravljali o tekočih poslih. j Se a gi. sanitetnega sveta Belgrad, 10. febr. AA. Glavni sanitetni svet kraljevine Jugoslavije je imel dopoldne prvo plenarno sejo, na kateri je bila opravljena razdelitev v odseke. Na seji so bili vsi člani sanitetnega sveta razen dr. Hamdija Karamuhmedoviča, ki se je opravičil z boleznijo. Sejo jc otvoril minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Mate Drin-kovič. Minister je pozdravil prisotne člane glavnega sveta ter jim v kratkih besedah zaželel uspešno delovanje. Za predsednika sveta je bil izvoljen dosedanji predsednik sanitetnega sveta umirovljeni prof. medicinske fakultete prof. Milan Jovanović Batut. V odsek za znanstvena higijensko preiskovanja ter ?a zakon in pravilnike je bil izvoljen med .frugimi exlraordinarius medicinske fakultete v Belgradu dr. Matija Ambrožič. Zakon o proda'i živil Belgrad, tO. febr. b. Na predlog socijalne-„a ministrstva je bil danes podpisan zakon o nadzorovanju prodaje življenjskih potrebščin. Nove zakonske odredbe so zlasti, kar se tiče kazni, zelo stroge ter se prestopki v prometu z življenjskimi potrebščinami zelo strogo kaznujejo. Posebno velja to za razpečevanje živ-Ijenskih potrebščin, ki so ua kakršenkoli način potvorjene. Zakon obsega odredbe o prometu z vsemi vrstami živi jonskih potrebščin, o njihovi prodaji ter izgotovitvi. Na temelju tega zakona bo glavni sanitetni svet izdelal posebne pravilnike. Trgovinski pogodbi z Egiptom in Romunijo ugaša Belgrad. 10. februarja, b. Ker sta Romunija in Egipt spremenila v zadnjem času svoje carine, so prišle ob veljavo vse trgovinske pogodbe s tema dvema državama. Z ozirom na io se je v trgovinskem ministrstvu določila komisija za zbiranje gradiva za pogajanja o novih trgovinskih pogodbah z Romumjo in Egiptom. Obe pogodbi sta zelo važni. Z Egiptom smo imeli zelo živahno trgovino, posebno z lesom in cementom, zato se bo vlada potrudila, da čimpre.je pride zopet do normalnih trgovinskih zvez z Egiptom, kakor tudi z Romunijo. Avtomobilska nesreča v Belgradu Belgrad. 10. februarja. A A Inž. Siniša Ma-kulin je vozil s svojim avtomobilom z veliko brzino po Balkanski ulici. Zavozil je v zid neke hiše in pri tem stisnil ob zid 3 pešce ter jih težko ranil. fnž. Siniša Makulin je pustil avtomobil na mestu in pobegnil. Čsl. biološka posta a se ustanovi na Rabu Split, 10. febr. z. Češkoslovaški profesorji in docenti visokih šol so osnovali na Rabu češkoslovaško biološko postajo. Sklenili so začeti s pripravami že v letošnjem letu. Akciji pomaga lastnik hotela na Rabu g. Machar, rodom Ceh. Dal je na razpolago zemljišče za oodoče zgradbe, prostore in začasno vporabo ter svoj motorni čoln. Belgraiske vesti Belgrad, 10. febr. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil na predlog ministra za socialno politiko ir narodno zdravje imenovan za upravnika zavoda za umo'oolne za savsko banovino v Stenjevcu dr. Rudolf Herceg, sre-ski sanitetni referent v Petrinji. Belgrad, 10. februarja, z. Imenovana sta nova komisarja za Zemun in Rakek. Na Rakek pride g. Aleksander Markovič, policijski pisar. Belgrad. 10. febr. \A. Včeraj je nastal ogenj v kavarni Knjaževac« na Aleksandrovi ulici, ker se je ru/belila cev pri peči. Belgrad, 10. febr. AA. Včeraj je na Hajduk Veljkovein vencu padel pod špediterski voz delavce Milić Žurić. Dobil je težke poškodbe. Vesï» iz države Split, 10. febr. z. V nedeljo dne lt>. t. ni. /e bo na svečan način proslavila obletnica kronanja papeža Pija XI. Tega dne bo v katedrali svečana služba božja. Zvečer ob 8 bodo istočasno zvonili vsi zvonovi Splita. Split, 10. febr. z. Po daljšem odmoru je ponovno prevzel uredniško vodstvo lista »Nova doba dr. Vinko Brajevič. Radi bolezni dolgo časa ni mogel izvrševati uredniških poslov. Zagreb, 10. februarja, z. Jutri IkkIo na svečan način končane devetdnevnice v čast Lur-ški materi božji. Ob 6 zvečer bo procesija očetov jezuitov. V frančiškanski cerkvi se bo vršila večerna služba božja s »Te Deumom«. Dunajska vremenska napoved; Jasno vvme. Zjutraj hud mraz v nižavah, na gorah pa višja temperatura. Schobrov povratek na Dunaj Rimsko potovanje je brez osti proti drugim sosedom Avstrije Vsebina razeodtščne pogodbe Dunaj, 10. febr. D. Kakor pri povratku iz Haaga, je tudi včeraj dunajsko prebivalstvo z velikimi ovacijami pozdravilo zveznega kanclerja dr. Schobra, ko se je vrnil iz Rima, odnosno iz Radgone in Gradca. Dr. Schober je takoj zopet prevzel svoje posle in sprejel na Dunaju akreditirani diplomatski zbor, ki mu je čestital k uspehom v Rimu in k imenovanju za častnega doktorja na graškem in duftajskem vseučilišču. Pri tej priliki je poslanikom poročal o svojem bivanju v Rimu. Jutri bo poročal pravnemu odboru o is li stvari. »Neue Freie Presse« zahteva v pozdravnem članku, da se rimsko potovanje ne sme napačno tolmačiti, in izvaja: Avstrija seveda nikakor ne namerava izrabiti zopet pridobljenega prijateljstva z Italijo v protijugoslo-vanskem smislu. Taka enostranost bi nikakor ne odgovarjala avstrijski politični mentaliteti. Zato je bilo prav, da je zvezni kancler z osebno otvoritvijo mostu v Radgoni in s kratkim obiskom na jugoslovanskem ozemlju že naprej nastopil proti ta1remu nsps>čnemu pojmovanju. Nepravilno je, domnevati za razso-diščno pogodbo kak velik politični dokument. Dokument ne vsebuje prav ničesar, kar ni tudi v drugih takih pogodbah. Za razmerje Avstrije z Italijo tudi ni merodajno besedilo take pogodbe. Merodajna je potreba Avstrije, da razširja na vse strani dobrohotnost; mero-dajne so avstrijske gospodarske potrebe in upanje, da se na takem potu morejo doseči boljši odnošaji med nemškim narodom v njegov' celoti in med Italijo. List naglasa nato, da se bo dr. Schober sedaj z vsemi silami lotil neodložljivega gospodarskega dela in dostavlja, da bo šlo za to, najti pri pogajanjih z Jugoslavijo srednjo pot, da ne bodo za avstrijsko industrijo nastale nove težkoče in nove prometne ovire. »Neue Freie Presse, tudi kot prvi list objavlja bistveno vsebino z Italijo sklenjene razsodiščne pogodbe, ki obvezuje obe državi, da se morajo vsakršni spori, katerih ni mogoče rešiti diplomatičnim potom, najprej predložiti poravnalni komisiji, ki mora naloženo delo dokončati tekom šestih mesecev. Če ne pride do poravnave, je spor predložiti razsodišču ali stalnemu mednarodnemu haaške-mu razsodišču. Poravnalna komis'ja ima pet članov, vsaka stranka delegira v njo po ene- ga delegata, ostali trije člani komisije, med njimi predsednik, pa se imenujejo skupno. Oni ne smejo biti državljani ene ali druge stranke, temveč mora biti vsak pripadnik tretje države. Njihov mandat traja tri leta in se avtomatično podaljša za enako dobo, če se po preteku prvega roka ne ukrene drugače. Po treh letih se sme dolžnost predsednika prenesti tudi na drugega člana. Dokler teče poravnalni postopek, se morata obe stranki vzdržati vseh korakov, ki bi utegnili vplivati na sprejem predlogov poravnalne komisije ali na izvršitev razsodbe mednarodnega razsodišča ali pogodbenega razsodišča. Hal janski gospodarski položaj Dunaj, 10. febr. D. Glede predlogov gospodarske narave, ki jih je baje stavila Italija v Rimu dr. Schobru in med katerimi se je imenovalo tudi avstrijsko svobodno pristanišče v Trstu in italijanska carinarnica v Inns-brucku, izjavlja »Morgen«, da namerava Italija nuditi finančno pomoč za nameravano elekfrič. popolno že!ezn!co Gradec—Celovec kot direktno zvezo med Italijo- in Madjarsko z bistvenim skrajšanjem dosedanjega pota za avstrijsko, madjarsko in italijansko izvozno blago. Vendar o teh in drugih načrtih ni bilo mogoče dobiti od dr. Schobra obvezne izjave. Ni potrebno še posebej poudarjati strategične važnosti take železnice. Francoshi komentar Pariz, 10. febr. D. List »L Ordrc« označuje sklep italijansko - avstrijske prijateljske pogodbe kot manever Italije proti Franciji. Mussolini hoče s to pogodbo pritisniti na Francijo, da bi bila pripravljena ugoditi italijanskim zahtevam glede pomorske razorožitve in Tunisa, seveda pa tudi, da bi oplašil Jugoslavijo. Vendar ta pogodba ne bo spremenila politične slike osrednje Evrope. Avstrija nikakor ni opustila misli na Anschluss. Razen tega pri pogajanjih med Mussolinijem in dr. Schobrom ni bilo niti besedice govora o usodi 250.000 nemških južnih Tirolcev. Nemška in jugoslovanska manjšina v Italiji je zgubila vsako možnost, ohraniti svojo staro kulturo. Fašisti porabljajo vsa sredstva, da bi to tuie-rodno ljudstvo italijanizirali s silo. Se nobenega sporazuma v Londonu London, 10. febr. D. Kot rezultat prvih treh tednov konference ugotavljajo danes angleški listi na podlagi oficioznega sporočila angleške admiralitete, da med državami, zastopanimi na londonski konferenci, do sedaj ni bil dosežen sporazum v vseh bistvenih točkah. Anglija izjavlja. da je predlog Amerike o razorožitvi najboljših angleških bojnih ladij ravno tako nesprejemljiv, kakor ameriški protipredlog. da sme, če vztraja Anglija pri razorožitvi starih bojnih ladij, zgruditi takoj novo hitro bojno križarko s 50.000 tonami. Angleška admirali-teta izjavlja dalje, da so ameriški predlogi o razdelitvi tonaže križark sprejemljivi samo tedaj, če pristaneta Francija in Italija na konferenci na to, da se izdatno zniža število in tonaža njunih lahkih enot, in če je Francija pripravljena ravno tako potopiti svoje podmornice ali jih črtati iz gradbenega programa, kakor bi morala Anglija črtati torpedne rušilce in torpedovke. da se doseže pariteta te ladijske kategorije, ki jo zahteva ^Amerika. Anglija je obvestila Ameriko koncem ledna o tem, da bi. bil ameriški program samo tedaj sposoben za diskusijo, če bi bili Francija in Italija pripravljeni, dati bistvene razorožitvene koncesije glede lahkih ladij (podmornic, lorpednih rušilcev) iii če more Amerika objaviti dosežen sporazum z Japonsko. Obenem se ugotavlja na angleški strani, da sta se Anglija in Francija sporazumeli o razdelitvi Indijskih kategorij in o bistvenih transfernih določbah. Japonska je obvestila ameriško delegacijo, da nikakor ne more sprejeti inanj, kakor 70% tonaže pri velikih križarkah v razmerju s to ladijsko kategorijo najmočnejše anglosaksonske države. Japonska vztraja dalje pri 13 velikih križarkah, dočim ji je do sedaj Amerika hotela dovoliti 11 takih ladij. Francija je pripravljena, pristati na razorožitev vseh velikih bojnih ladij, če bi smela del svoje tonaže velikih križark prenesti na ladje po približno 16.000 ton z 12colskimi topovi in s hitrostjo po 30 milj. Francija soglasno z Japonsko odklanja odpravo podmornic, bo pa jutri na plenarni seji konference predlagala še nadaljnje določbe o »počlovečenju« vojne s podmornicami. Italija ostaja še nadalje samo opazovalec, dokler se konferenca ne izjavi pripravljeno, da se določi najmanjša tonaža vsakega brodovja in da se razmerje moči posameznih brodovij med seboj določi za gotovo vrsto let (10 do 15). Ameriška delegacija je s tem rezultatom svoje »ofenzive« tem manj zadovoljna, ker edini neodvisni strokovnjak, admiral Joenes grozi, da se bo vrnil v Washington, da poroča senatu o »žrtvovanju« ameriških obrambnih potreb. V Ameriki že dve skupini senatorjev pobijata ameriški predlog, in sicer ona skupina, kateri ameriški načrt ni dovolj dalekosežen, in ona skupina, ki izjavlja, kakor ВоГаћ, da predlog prav za prav pomeni okrepitev, ne pa razorožitev. Militarizacija Rusi je Vse prebivalstvo mora se vežbati za plinsko in kemično vojno Moskva, 10. februarja. D. Danes je bil v Moskvi po paradi več kot 20.000 članov družbe Gosavihim otvorjen unijski kongres te organizacije. Ta organizacija obsega sedaj okoli 5 milijonov delavcev in nameščencev in služi za okrepitev obrambne sile Sovjetske unije potom vežbanja prebivalstva v plinski in kemični vojni potom zbiranja denarja za letala, tanke itd. • in potoni vežbanja svojih članov za strelske in konjeniške oddelke. Kongres je otvoril Rikov Drobne nouce Pariz, 10. febr. AA. V Tourniqués v severni Franciji je prišlo včeraj do velikih komunističnih demonstracij. Policija je aretirala pet oseb. Pariz, 10. febr. AA. Maršal Foch je zapustil majhno hišico v vrednosti 60.000 frankov, ki jo je imel na Angleškem, angleški državi. Madrid, iu. febr. AA. Bivši španrk diktator Primo de Rivera, ki ie odpotoval na z nagovorom o mednarodnem položaju in z govorom Vorošilova o nalogah organizacije. Namen tega kongresa je nabiranje novih članov. Potrebo za višje število članov utemeljujejo listi s tem, da narašča protisovjetsko razpoloženje v mnogih kapitalističnih državah, kar bi lahko dovedlo do nove intervencijske vojne. Zato se mora Rusija z vežbanjem svojih državljanov napravili za nepremagljivo trdnjavo. oddih v San Remo, jc pismeno obvestil vse člane bivšega parlamenta, da je ustanovil z ministri bivše vlade stranko,' s katero bo nastopil pri volitvah in skušal braniti uspihe diktature. Moskva, 10. februarja. D. V velikem državnem mlinu v Rostovu so se zgodile iz doslej neznanih vzrokov velike eksplozije, pri kalerih je bilo ubitih šest delavcev, petnajst p« ranjenih. Domneva se, da je do eksplozij prišlo radi protirevolucionarne sabotaže. Nove stranke v Španiji Madrid, 10. februarja. AA Sanchez Guer-ra bo ustanovil stranko ustavno uveze, kateri bodo pristopili konservativci, liberalci in repu» blikansko-socialistična skupina Alvareza. Primo de Rivera snuje stranko, katero bodo vodili bivši ministri diktature. Datlrid, 10. februarja. D. C a m bo , od katerega se je pričakovalo, da bo ustanovil ve» liko desničarsko stranko, je izjavil, du hoče ustanoviti namesto enostranske liberalne in konservativne unije, valiko nacionalno Union Sacrée, da prepreči vrnitev diktature. Sanchei Guerra bo v svojem programu zahteval popolno priznanje suverenosti naroda in sklicanje parlamenta, ki naj odloča o državni obliki h o odgovornosti diktature. Atentat na grškega delegata v SoSsji ? Atene, 10. febr. z. Danes zjutraj prinaša »Le progrès : senzacionalno vest iz Sofije, da se je izvršil atentat na g. Papadakisa, delegata pri grško-bolgarskih pogajanjih v Sofiji, Podrobnosti list ne navaja, ker je vsa stvar tajinstvena. Po atentatu je policija izvršila v Sofiji preiskavo ter ugotovila, da je delal g. Papadakis zjutraj v svoji sobi v ulici Carja Borisa. Zvečer pa, ko je prižgal luč, je nenadoma padel iz hiše na nasprotni strani ulice strel. G. Papadakis je takoj obvestil policijo, ki je nemudoma začela s preiskavo. Streljalo se je iz hiše nekega Kilova. Razlog poskuše-nega atentata, ki je izzval v vseh sofijskih diplomatskih krogih velikansko senzacijo, ni znan. Komunistični izgredi v Franciji Pariz, 10. febr. AA. Današnji .Matin« pri občuje vest. du je v metalurgijskih in tekstilnih tovarnah v Belfortu izbruhnila stuvka. Odbor stavkujočih je povabil iz Pariza komunističnega vodjo poslanca Cachina, da predseduje napovedanemu mitingu. Nu postaji je vlak, v katerem se je pripeljal Cacliin, sprejelo 100 tisoč ljudi, ki so hoteli spremiti Cachina v mesto. Toga policija ni dovolila ter je hotela množice razgrniti. Zato je prišlo do spopudov, pri katerih je bil ranjen na obrazu tudi sam Cacliin. Čeprav ranjen je Cachin vendarle imel napovedani govor, v katerem je med drugim poudaril, da vse stavke izvirajo iz političnih, a ne iz gospodarskih razlogov. Ker je kazalo, da utegne priti do novih izgredov, je intervenirala policija, ki je aretirala 20 oseb ter jih izročila sodišču. Novi uboji v Chicagu Newyork, 10. febr. D. Ker je bilo v zad« njih devetih dneh izvršenih v Chicagu devel umorov in več bombnih atentatov, ki so vznemirili vse mesto, je chicaška policija izvedla veliko racijo v zločinskem okraju mesta. V raznih skrivališčih je 155 detektivov prijele 917 zločincev. Vendar med njimi niso našli nobenih ;>kraljov«, temveč samo zločince manjšega formata, kakor priložnostne zločince, žepne tatove, trgovce s kokainom itd., katere je policija povečini zopet izpustila. Zločinci še nadalje terorizirajo mesto in so v nedeljo ustrelili dva študenta, katera sta s svojim avtomobilom hotela prehiteti neki avtomobil. Schober — častni doktor giraške univerze Grudcc, 10. febr. AA. Včeraj popoldan je bil na svečan način pronioviran nu graški univerzi za častnega doktorja političnih ved, kancelar dr. Schober. Svečanosti sta sc med drugimi udeležila tudi zastopnika jugoslovanskega poslaništva na Dunaju in konzulata v Gradcu. Dekan pravne fakultete je imel na zveznega kancelarja nagovor, v katerem je poudaril, da graška univerza podurja to najvišje odlikovanje zveznemu kancelarju dr. Schobru za veliko zasluge za ustavno reformo in zu vzdrževanje reda v državi. V svojem odgovoru je zvezni kancelar dr. Schober dejal, da bo ludi njegovo nadaljne delo posvečeno blagru Avstrije. Zvečer je zvezni kance ki i odpotoval na Dunaj. Vesli iz Hrvatske Zagreb, 10. februarja, z. > Hrvatska radi-ša« objavlja svoje poročilo o vajencih v leiu 192!). Zaprosilo je za službo 1357 vajencev, medtem ko se je od struni delodajalcev potrebovalo 1574 novih moči. Nameščenih je bilo 1161 vajencev, od teh 30 v inozemstvu. Ti vajenci so nameščeni v 50 raznih panogah go» spodarstva. Največ jiL je bilo iz Hrvatske iu Slavonije, nato ij Bosne in Hercegovine tur Dalmacije. Za izobraževalne namene se je rabila vsota 882.000 Din. Zagreb, 10. februarja, z. Danes se je vršila v trgovski in obrtni zbornici anketa o vprašanju krušnih kart. Zveza pekarskih obrlninov je zahtevala, da so uvedejo stalne cene kruha in sicer 4 Din za vsak kos kruha brez ozira na vrsto. V današnjih prilikah bi znašala L Za takega kosa kruha 05 dkg. Te cene bi ostale stalne brez ozira na cene mole. Ako bi jnc moke padale, bi se zmanjšala teža krušnih hlebcev in nasprotno. Zastopniki mestne občine so tii predlog odbili ter zahtevajo rešitev to« t ga vprašanja v smislu obstoječih zakonskih predpisov- Vsestovanski gasilski kongres Meseca avgusta bo v Ljubtiani 30.000 gasilcev Ljubljana. II fcbruurju. Prve dni mesecu avgustu bo v Ljubljuni utrip življenja nenavadno oživel Po Ljubljani bo kur mrgolelo modrih uniform, ki jih bo gotovo več. kakor navadno oolečenih ljudi. Gusilci pridejo v Ljubljano. Od vsepovsod- i/ Češkoslovaške, Poljske, i/ Bolgarije, iz vseli krajev naše države, iz. zadnjih vasic Slovenije, pa tudi iz. drugih, neslovunskih držav pridejo zastopniki gasilstvu. Vseslovunski gasilski kongres se bo vršil v Ljubljani od 1. do 4. avgusta. Vršil se bo pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel kralja. Nj Vel kralj je tudi obljubil gasilcem, da bo osebno prisostvoval velikim svečanostim, ki so bodo tedaj vršile v Ljubljani. Iz Češkoslovaške in Poljske tet iz jugoslovanskih krajev bodo vozili v Ljubljano gasilce posebni vlaki. Češkoslovaški, poljski in jugoslovanski gasilci bodo prišli v množicah nu kongres, ostali evropski narodi, tako Nordijci, Nizozemci, Belgijci, Francozi, Švicarji, Romuni in drugi pa bodo poslali svoja zastopstva, še nikoli ni v Ljubljani vladala taka mešanica jezikov, kakor bo tedaj, v prvih dneh avgusta V Jugoslaviji imamo pet gasilskih zvez: Jugoslovansko gasilsko zvezo, v kateri so včlanjeni v glavnem Slovenci, dalje hrvatsko bo-sansko-hercegovinsko, bučko, bunutsko in pu srbsko. Vse tc zveze so se dne 8. decembru 1929 združile v Zagrebu v skupno jugoslovansko gasilsko zajcdnico. Ta je zopet včlanjena v vseslovenski gusilski zvezi, ki ima sedaj sedež \ Pragi. Ker se predsednik menja vsaka tri leta in sta bila dosedaj predsednika Poljak m Čeli, pridejo sedaj na vrsto Jugoslovani in ni izključeno, dn se sedež vseslovunske gasilske zveze prenese letos v Ljubljano. V Jugoslaviji je se- daj 52.000 organiziranih in izvršujočili gasilcev. Pripravljalna delu za kongres -e v polnem teku. Izvoljen je bil že poseben odbor, ki unn 12 odsekov. Tu odbor ima nalogo da pripravi vse potrebno, da bo kongres kar najlepše potekel. Prvi dan kongresa, dne I. avgusta, se bodo vršili sprejemi tujih zastopnikov in gasilskih čet. Drugi dan se bo s posebno slovesnostjo proslavila 60 letnica najstarejšega našega gasilskega društva: L prostovoljnega gasilskega in reševalnega društva v Ljubljani Obenem bo ta dan odkrit nagrobni spomenik Barletu. (Krojnemu gasilskemu starosti. Popoldne se bo vršilo že prvo zasedanje vseslovenske gasilske zveze, zvečer pa se bo vrši i slavnostni banket s pevskim koncertom Glasbene Matice in koncertom godbe dravske divizije. Nu glavni dan kongresu, \ nedeljo 3.avgusta se bo vršila na Kongresnem trgu gusil-ska služba božja. Nato se bo vršil velik obhod po mestu. V sprevodu bodo gasilske čete, žen-stvo v narodnih nošah in najmanj sest godb Nato se bo vršilo slavnostno zasedanje vseslovunske gasilske zveze v magistratni dvorani Popoldne pa se bodo vršile gasilske vaje nn Stadionu. Gasilske vaje bodo za Ljubljano nekaj izrednega. Vsebovale bodo proste vaje, vaje s sekiricami, mokre gasilske vaje itd. V ponedeljek 4. avgusta j>,i bodo na vrsti razni izleti. Za Ljubljano in Slovenijo sploh bo ta ogromni gusilski kongres obenem tudi najboljša tujska propaganda. Naši' "osilcem pa veljaj: Na delo, da se bo slovi gasilstvo častno postavilo pred tujci' Most med Avstrijo in Jugoslavijo Gornja Radgona. 10. februarja. Natančno poročilo o otvoritvi radgonskega mostu jc priobčil že današnji »Slovenski list«. Slovesnost se jc izvršila kar najbolj svečano, katero je povzdignila še prisotnost visokih avstrijskih in jugoslovanskih vladnih ter cerkvenih dostojanstvenikov ter ogromne množice ljudstva. Slovesnost se je spremenila spontano v iskreno manifestacijo za čim tesnejše sodelovanje pri skupnih gospodarsko-političiiili interesih. Z lepim govorom je nato otvoril ban ing. Sornec jugoslovanski del mostu, avstrijskega pn dr. Schober. V Radgoni (na avstri jski strani) se je vršil nato slavnostni banket, s čimer je bila slovesnost zaključena. Novi most je eden največjih mostov slične železobetonske konstrukcije. Svetlobne ruzpe-tine ima 85.8 m in jo delita dva slopa, debela 1.6 ni, v tri polja. Most nosi železobctouski re-brasti nosilec sistemu Gerber. Srednje polje meri 29.0 m. razpetimi pa 31.2 in. Most je tako visok, da je spodnji rob nosilcu 30 do 65 cm nad katastrofalnim vodnim nivojem. Širina mostu, namenjena voznemu prometu, je 3.5 m, za pešce pa sta nu obeh stra- V jugoslovanski delegaciji so bili ban ing. S e r n e c , mariborski škof koudjutor dr. Toni a žič, banov pomočnik dr. Pirkmajer, mariborski okrožni inšpektor dr. S c h a u b a c h banski svetnik dr. S e n c k o v i č , jugoslovanski generalni konzul na Dunaju Ljuba Gjor-gjevič, načelnik banskegu gradbenega oddelka ing. Kraje in mnogi drugi. — V avstrijski delegaciji pu so bili zvezni kancelur dr. S c h o bor, graški vludika dr. P a w I i -kowsky, ministra dr. TI a i il i s t h , inžener Schumy, štajerski deželni glavar dr. R i n -tclcn in pa avstrijski belgrajski generalni konzul dr. P 1 o n n i e s. iian g. ing. Scrncc se pozdravlja s kancleijem Schobrom. Pri slovesni otvoritvi so go\orili: najprej tir Rintolen, nato pa pomočnik bana dr. 1'irk-miiyer. vlndika dr. Pnwlikowsky in škof koudjutor dr. Ivan Toinužič, ki sta blagoslovila most, zatem pa sla govorila dr. Ilainisch in mg. Kraje. neb 1.25 ni široka hodnika. Ograja je i/ železnih palic. Da so graditelji uporabili za most to konstrukcijo, je bil vzrok v terenu. Vsak drug način temeljev bi most znatno podražil. Pred j otvoritvijo so most preizkusili z obtežitvijo. 1 Teža raznih vozil je znašala 8000 kg, cestni valjar pa 14.000 kg. To bi torej pomenilo, da inost prenese težo 400 kg na kvadratni meter pri enakomerno razdeljeni obtežitvi. Most je zgradila velika stavbna tvrdka ing. A. Spritzer, d. d. v Gradcu in na Dunaju. Grud-!>o sta nadzorovala Gradbena direkcija v Ljubljani in gradbeni oddelek deželne vlade v Gradcu. Po medsebojnem državnem dogovoru so graditelji uporabili material sorazmerno iz obeh držav. Železo so dobavili Avstrijci, cement (42 vagonov) pa cementna tovarna «Dalmatin«, d. d. v Kaštelu Sučureu. K stroškom gradbe, ki znašajo 370.000 šilingov ali 2,960.000 Din, sta prispevali obe dr-j žuvi vsaka polovico. Most je bil dovršen žc src- I di januarja, svečano pa je bil otvorjen včeraj. Naj bi novi most res vršil ono nalogo, ki jo je izrazil graški vludika dr. Pawlikowsky v svojem govoril' Novo zgrajeni most naj ne veže samo skupnosti interesov obeh sosednih narodov, temveč liuli njih srcu in duše!« Kdor išče, na'de št. Jerne j na Dolenjskem, 8. februar ja. V četrtek, dne 6. februarja, je bil semunji dan. l'a je stara in obenem prav grda navada, da ljudje ob takih prilikah malo preveč pogledajo v kozarec, tudi taki. ki bodo ob drugih prilikah petkrat obrnili dinar, preden gu bodo dali iz žepu. Zlasti pa še fantje rudi pogledajo ob laki priliki v gostilno, pa ne samo v eno, ampak kar v več. Hitro dobijo sebi primerno družbo, v kateri, mislijo, da se bodo počutili par uric prav dobro. Pa je žc tako, da se ne-redkokrat za kako stvar malo preveč navdušijo in tokrat se ne /nujo več zatajiti: vino jih je omamilo, zato tudi vino naredi svoje... Proti večeru že so imeli fantje v gostilni na Prekopi še precejšno količino dobre kapljice, čeprav so bili že mokri zunaj iu znotraj. Pa pride mimo po opravkih fant njihove starosti in ga hočejo dobiti med se s prav prijaz- nim povabilom, da bi 'udi on plačal za en Štefan. Seveda se je fantu vse to zdelo neumno in je (»vabilo odklonil. Pu je bila zumeru že tu. Ko se je vračal domov, ga ^nujpogumnejši« počaka, seveda ne praznili rok, tudi ne morda zato, da bi mu ponudil kozarec kapljice, ampak s kolom v roki. l'a je žc resničen pregovor, da kdor drugim jamo koplje, sum vanjo pade. Napadeni se je seveda branil in v silo-b ran n zadal napadalcu takole za spomin precejšno rano, da je moral iskali zdravniške pomoči. Poleg tega bo imel pu še s sodiščem opraviti. — Kdor išče, ta najde! Vlom v kočevsko pošto Vlomilca pri eta na Grosupljem Kočevje, <). februarja. Ze v zgodnjih jutranjih urah se je raznesla po vsem mestu bliskovito vest, da je bilo davi vlomljeno v kočevski poštni urad. Nekako ob pol šestih zjutraj je bil zbujen po poštnem slugi poštni nadupravitelj g. Anton Vujčič in opozorjen, da gre za poštni rop. G. nadupravitelj je šel takoj v poštni urad, kjer je ugotovil, da je bilo v nedeljskem jutru vlomljeno v poštno blagajno. Pismonošu, ki je opravljal dunes zjutraj odpruvniško službo zu jutranji vlak, ki odide iz Kočevja ob 5.43, je ob vstopu v pisarno, ki služi za odpremo pisemskih pošiljk, zuslišul v sosednji sobi šum. Misleč, da more biti to miš ali podgana, je stopil v sobo kjer sc nahaja poštna blagajna. Ob vstopu v sobo je zagledal poštno blagajno nekoliko premaknjeno in — vlomljeno. Zadaj zu blagajno jc. zagledal v sobni steni veliko luknjo, ki je vodila v klet. ki je zidana za hišo. Takoj ob blagajni je zapazil nu tleh rokavico, v kleti pa je pustil ropar tudi kramp, s katerim je izpodkopal zid. dn se je mogel splaziti skozi luknjo do poštne blagajne. Ropar si je torej izbral do blagajne direktno pot: prišel je k poštnemu poslopju od zadnje struni, odprl vratu kleti, ki je zidana iz poslopju, nato pa naperil kramp natanko nn mesto, kjer je stala poštna blagajna. Ropar je moral biti v tem zelo dobro poučen. Vlomilce je ravnal tudi skrajno previdno. V hiši sami spi družina prokuristn g. Josipu lica, poleg hiše pu je nekaj korakov naprej nastanjena kočevska orožniška posta ja. Čudno je le, da je vlomilec izvršil vlom \ zgodnjih jutranjih urah in to tik preden je prišel poštni uslužbenec za odpravo pošte na jutranji vlak. Sklepa se. da je naporno delo pri izpodkopa vanju zidu v hiši. ki je bila pozidana šele pred tremi leti, dalo veliko zamude. Ropar je iz. poštne blagajne iz-ropul 19.000 Din. O drznem vlomu je bila obveščena takoj orožniška postaja in ljubljanska policija, ki jc bila nuprošenu. naj pošlje v Kočevje policijskega psa, kar je policijsko ravnateljstvo tudi izvršilo. Telefoilično so bile obveščene tudi ostale orožniške postaje. Na lice mesta je odšla v nedeljo oldne tudi sodna komisija, ki je ugotovila dejanski stan. Kočevski poštni urud je nastanjen \ hiši g. Josipa lica. Hiša stoji ob nu jprometnejši Ljubljanski cesti, ki vodi nu kolodvor. Hiša ni nu samem, ker so malo naprej v nekdanji kočevski bolnišnici nastanjeni orožniki, na desno pu ima ko j čez. ulico hišo sedlar g. Engele V mestu in okolici krožijo različne govorice, ki nimajo prave |>od!uge. Rop spravljajo nekateri v zvezo z žc izvršenima dvema ropoma na kočevsko poštno ambulnnco, kjer je bil izropan izključno denar kočevskega poštnega urada Vsekakor pa je mora! biti ropar dobro poučen o uradnih prostorih, o položaju bhgajne, ki je sistema Wertheim. Delal je skrajno previdno kar dokazuje dejstvo, da je ropal oroknvičon Kako sta bila vlomilce prijeta. — Kdo sta. Ljubljana, 10. januarja Prej nego bi človek mislil, se je vlom na kočevsko pošto nepričakovano hitro pojusnil. Javnost še ni niti dobro vedela o vlomu in že sta bila vlomilca prijeta, rešena pu je tudi večina ukradenega denarja. Vlomilca sta bila prijeta v nedeljo zvečei na Grosupljem. Ljudje so videli dva mlada tujca s potepinskimi obrazi, kako sta zavila \ gostilno. Orožniki so zvečer kontrolirali po vasi ter pregledovali gostilne. V neki gostilni se našli oba tujca. Čeprav njuna obleka ni kazalu, da bi bila kaj boljšega, še manj pa njuna obraza, sta se vendar pošteno gostila in zalivala s pijačo. To in pa njuna zbeganost, ko so vstopili orožniki v gostilno, je seveda vzbudilo sum orožnikov, ki so obema napovedali aretacijo. Preiskava jc odkrila takoj senzacionalne stvari: orožniki so našli pri obeh vse polno vlomilskega orodju in pu tudi lep znesek denarja: 15.800 Din, to je večina plena, ki sta Oe rabite zanesljive britvice Gillette, se boste vselej brezhibno brili. Izredno ostro rezilo iz najboljšega jekla reže pri vsaki potezi z aparatom. Kupita pravočasno nove britvice Gillette! gu oba vlomilcu dobila ua kočevski pošti. Orožnikom, ki so bili o vlomu \ Kočevju ž» obveščeni, je postalo takoj jasno, cla imajo v rokah prava vlomilca l'a tudi suma nista tega tajila. Denar, vlo inilsko orodje iu pa dejstvo, da sta izstopila na kolodvoru v Velikih Laščah, odkoder sta jo mahnila peš proti Grosupljem, vse lo ju je izdalo. Oba vlomilca govorita nekako slovensko tržaško narečje, pomešano s kopico italijanskih izrazov. Oba še mlada človeka, lažeta. kakor pes teče. Pravita, da jima je ime Š v igel j in Sim-čič, pa ti imeni sla si najbrže izmislila. Zakaj ko navajata rojstne podatke, večkrat zaideta \ protislovja. Noč sta oba vlomilca prebila na Grosupljem, davi ob pol S pa ju je orožniška patrulja privedla v Ljubljano. Bita sta izročena v sodne zapore, zasliševal pa ju bo preiskovalni sodnik dr. Gorečan. Kriminalisti pričakujejo od preiskave še nekaj bolj senzacionalnega. Vsako leto na pomlad se priklatijo iz Goriškega iu Primorskega številni potepuhi, ki prav drzno kradejo in vluniljujo po Sloveniji. Ljubljančanom je še prav dobro v spominu drzna Marušičeva vlomilska tolpa, ki je izvršila \ Ljubljani lepe število drznili in velikih vlomov. Ni izključeno, da sta mlada tržaška potepuha člana take in morda celo pru\ Marušičeve tolpi' ter da sta bila poslana v Jugoslavijo kot predstražu. Vlom v Kočevju se jima jo sicer posrečil, toda bila sla kuj kmalu prijeta, še dolgo bo (rajalo, predno bosta mogla svojim tovarišem poročati j o svojih uspehih ali bolje neuspeli h na vlomilskem polju. Grosupeljskemu orožništvu pa k temu uspehu čestitamo. V 90, letu G. Ignac Nučič, policijski uuuzoniik v pokoju, je bil rojen 31. januarja 1S41 v Ljubljani. Sedaj živi kot upokojenec v št. Vidu nad Ljimtjano ter je kljub svoji vikom ~>taroflt? ti. po težki policijski službi v Trstu še vedno vesel in zdrav 1er dobro ohranjen. Mož je clož.ivel mnogo veselih pa (udi lez-kiili lir v svojem življenju. Bog mu daj doživeti še dokaj veselih in zdravili let v prijetnem počitku jkkI šmarno goro! Ali šola preveč zahteva od otrok? Ne \cin siccr g. urednik, ali boste sprejeli moje vrstice, ker se Vam bodo zdele nuzadnja-ške. Po mojem prepričanju iu dolgoletni skušnji pa niso. Poučujem v osnovnih šolali sedaj žc nad 20 let — pa ne kje v lepih mestih ali trgih, ampak |>o hribovitih, in blatnih Slovenskih goricah. V tem delu za naš mali zarod sem pn prišel do prepričanja, da morajo otroci v teh razmerah začeti hoditi v šolo veliko premladi. Ali veste vi. mestni iu trški otroci, starši iu vzgojitelji, kaki junaki, občudovanju vre dni junaki so otroci v hribovitih blatnih krajih naše lepe zemlje? Sedaj mota otrok začeti hoditi v šolo s končanim šestim letom. On začne; pride v šolo blaten od nog do glave, poškropljen z blatom po obrazu, rokah, nogah, obleki, zdelan, truden -- saj je marsikateri moral oditi od doma še ob sedmih, da pride do devetih v šolo. Rad bi poznal mestne matere, ki bi mogle videti tako žrtev svojih otrok! Od takega otroka nuj bi sedaj zahtevali, da pazi, do je veder in vesel, ko mu pn oči lezejo skupaj od utrujenosti ali jih je na dolgi poti pre- zebel, da se ne more ogreti. Ima mokre noge. tako da je marsikje v razredu, kakor v kaki starinarni, ker se morajo otroci sezuti, da si posušijo obuvalo in noge. Skratka: Ieli naporov otrok v tej mladosti brez škode za svoje zdravje in svoj razum ne more prenesti, zoio tudi strašno slab napredek v prvem razredu m skoraj isto delo za učitelja in kateheta v drugem. Ako bi začel hoditi otrok v šolo vsaj eno ieto pozneje, bi na koncil drugega šolskega lela v splošnem vedel isto. kakor ve sedaj na koncu tretjega. Koliko pa bi trpel menjc telesno' Dn se razredi ne prennpolnijo morajo otroci priti v višje razrede in tako sc zgodi, da pride večina otrok v zadnji razred že po končanem četrtem šolskem letu in tu mora sedaj sedeti do tri in še več let. Koliko, posebno talentiranih otrok se potem dolgočusi v zadnjem razredu! Ako so taki otroci slabo vzgojeni, iz slabih hiš, jxikvarijo in poluijšajo neštete dobro tovarišice in tovariše, še marsikaj drugega bi sc dalo navesti v prilog poznejšemu začetku šolskega obiskovanja in prepričan sem popolnoma, da bi končni uspeh bil isti. ako ne šc boljši Nc ravnajte tako kot ta mož, temveč vzemite pri kašlju, hripavosti, bronhijalnem katarju iednostavno K r e s i v a 1 Odstrani kašelj in omehčava zasluzenje. Koledar Torek, 11. februarja: Lurška Mati Božja; Viktorija, devica mutenica. Osebne vesti = Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 5. t. m. je postavljen za voj. atašeja v Bukarešti in Varšavi generalštabni polkovnik Vilim Klobučar, do sedaj pomočnik načelnika štaba poveljstva IV. armijske oblasti. = Iz vojaške službe. Napredovali so šlevši od 17. decembra 1929 v čin peh. podporočnika na-- rednik Franc Grčar; za zdravniškega ponicčnika IV. razr. bolničarski naredniki Vojko Zupane, Ludvik Trošt, Dušan Lukič in Viktor Rajhei in števši od 23. aprila 1928 za vojnega pisarja III. razr. pisar Fran/o Herg. — Imenovana sta za pomečnika poveljnika 41. pešpolka peli polkovnik Ivan Rojnik in za vršilca dolžnosti načelnika š'aba konjeniške šele konjeniški major Rado Avš.č, do sedaj poveljnik eskadrona šole '.a rezervne koiveniške častnike. Poročila sta se g Vodnik Pavel iz Pod-otika z gdč. Bajda Marijo iz štepanje vasi. Obilo sreče! Novi grobovi Nagla smrt. V MakoHi pri Poljčanah je prêt, teden umrl nenadne smrti g. Matko Pungar-tar, prejšnji vodja tukajšnjega konzuma in najemnik Brezalkoholne gostilne«. Zapustil je ženo, hčerkico devetih let in malega štiriletnega sinčka. Žena je bila na obisku pri svojih starših v št. Vidu pri Stični na Dolenjskem. Gospodinj-tvo je tiste dni vodila njena sestra. Tudi sinček je bil v Makolah. Čez dan je bil g. Pungartar povsem miren in dobre volje. Proti večeru pa je imel z nekim gospodom razgovor, ki sa jr gotovo zelo razburil. a spat je šel še miren. Drugo jutro ga ni bilo ob običajni uri zajtrkovat. Proti pol, Inevu ga je sinček nestrpno klical pred vrati. Tudi sestra ga je ponovno klicala Ker se le ni oglasil, so vdrli v sobo ter našli g. Pungartarja mrtvega v postelji. Komisija je konštatirala možgansko kap. Ko je prišla zvečer njegova žena domov je našla svojega moža na mrtvaškem odru. Kako je bil rajnki pri-Ijubljeu. je. pokazalo ljudstvo ob pogrebu. Domači veleč, gospod župnik je v kr;-tkih besedah povedal o rajnkem, da je bil dober iu vzgleden kristjan. Bil je član »Apostolstva mož ter je pogosto rid prejemal svete zakramente. : I)a bo umrl, vsak dobro ve. ne ve pa kdaj. kuko in kje.-: Mala kronika it /.'afo po.oko sta obhajala v nedeljo, dne 9. t. in. v Ribnici Janez in Ivana škrbec, .lavsova iz Brež. Ravno ta dan pred 50 leti sta stala pred istim oltarjem kot mlad ženiji in neves'a. Tuli sedaj je imela mati lep šopek v rokah, cčetu Javsu pa so podali v roke sorodniki novo, s cvetjem okrašeno palico, ki pa je rekel, da je še ne rabi, dokler ga noge še same rade nosijo. Zaradi lepšega pa jo je vendar obesil na roke. Koliko svela je prebredel s krošnjo suhe robe na plečih. Pa je DIŠAVE SLO Cl junaki Okrog slavljencev se je zbralo v cerkvi veliko število otrok, zetov, nevest, vnukov, sorodnikov, ki so pristopili s slavljencema k sv. obhajilu. Ko so zvonovi slavnostno spremljali zahvalno pesem, je marsikomu nekoliko zarosilo oko. Lepa cerkvena slovesnost je napravila najlepši vtis, in marslkaka ženica je dejala, da bo odslej 'nu la svojega moža še rajša in mu bo še bolj postregla, samo da bo šla z njim k zlati poroki. Slavljencema še mnogo let v krogu domačih 1 it Pogreb dr. Jelovška na Vrhniki. Dne S. febr. t. 1. smo pokopali na vrhniškem pokopališču višjega okr. zdravnika v pokoju dr. Ignacija Jelovška, tukajšnjega rojaka, ki je pa večjidel svojega življenja prebil kot zdravnik v Radovljici. Zato so se tudi Radovljičani v precej velikem številu udeležili pogreba. Kako je ljubil sv. Trojico na Vrhniki, se vidi iz oporoke, ko je za to cerkev zapustil 15.000 Din. Naj počiva v miru! it K nesreči avtobusa v nedeljo 9. i. m. na šmarskem klancu, o kateri je poročal Slov. liste, in pri kateri so bili ranjeni trije ljudje, nam piše strokovnjak sledeče: Avtomobilsko šjfersko in sprevodniško osobje vsekakor premalo pazi na to. da ne bi se vozovi natlačili s potniki preko določenega števila. Sicer velja to za vsa avtomobilska podjetja v naši deželi; za ona, ki vozijo v ljubljanski okolici, pa prav posebno. Prevelika gneča pa-sažirjev v vozu povečuje paniko, preveč obtežuje voz, zlasti pa je oviran šofer pri volanu, kjer bi prav noben drug človek ne smel no stati ne sedeli. Druga velika opusiitev je, da večkrat avtobusi pred odhodom niso dovolj skrbno pregledani, oziroma se vedno ne preiščejo, ko dospejo v svojo lopo ali pa zjulraj, preden se promet začne. Odtod nemalokrat defekti lako pri motorju kakor pri gumijevih obročih. Avtobusi se sploh preveč izrabljajo, oziroma je število vozov spričo tolikega prometa premajhno, tako da se človek sploh že boji stopiti v lo ali ono skalijo . Osobju bi se moralo tudi sirogo zabičati, da ne sprejema v voz pijancev, ki čestokrftt povzročajo velike neprilike. Tudi naj bi se potniki sprejemali samo ob v lo določenih in posebič zaznamovanih postajališčih. Tudi to bi bilo želeli, da bi policijsko oz. žandar-merijsko osobje na odhodni postaji včasih kontroliralo, kako se izpolnjujejo odredbe Na vsak način naj oblasl tu uvede strog pravilnik glede na vozove, šoferje, sprevodnike itd., ga izpopolni in sirogo nadzira njega izvrševanje — v naspro nem slučaju naj se poijelniku brezobzirno vzame koncesija. Tudi vozni red, ozir. čas odhoda in prihoda naj se natančno drži! Seveda ne smemo pozabili naših cest, ki so za avlomoblski in avtobusni promet vsaj v ljubljanski okolici popolnoma nesposobne, i'e se tu ne bo napravila čimprej remedura, bo vožnja z avti v doglednein času sploh nemogoča. ■ir Grozen umor v Bečkereku. Štefan Bu-lač. delavec sladkorne tovarne v Beč'9..: Tudi to krasijo lepe slike in članki. Obe publikaciji toplo priporočamo. -fc Priloga k voznemu redu »Eksprcs«. Administracija voznega reda »Ekspres« je izdala vse po G. oktobru nastale voznoredne spronienibe in dopolnila ter jih priložila zimski izdaji »Ekspresa«, it Praktični sadjar. Spisal Martin Huuiek. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezanemu izvodu 80 Din. To je krasna knjiga za vse, ki imajo kaj svoje volje in jo hočejo izkoristiti s sadjerejo. Praktične nasvete je zbral v tej knjigi zaslužni ustanovitelj in urednik sadjarske izobrazbe v Sloveniji. Poleg jasnih za vsakega sadjarja nujno potrebnih nasvetov nudi knjiga mnogo lepih barvanih podob, ki so poklicane širiti pre-potrebno spoznavanje sadnih vrst in škodljivcev sadnega drevja. Slike med besedilom pa pojasnjujejo tako izrazito zlate nauke, da se kar na pogled razumejo. Knjigo toplo priporočamo. ir Jermanov Pavle. Mladinska Matica pover-jeništva LMU v Ljubljani prosi avtorja poslanega rokopisa, da ji pošlje čimprej svoj naslov. ic Zobni atelje E. Glavič v Litiji pri dr. Uk-marju sprejema od 8—12 in od 2 do 8; ob nedeljah od 8—12. Delo vestno, solidno, prvoviauio. Cene zmerne. * tiospodiujo Vaše perilo pere, posuši, tnonga ali lika tovarna Jos. Reicli it Hudo zaprtje, katar debelega črevesa, napenjanje, motenja \ želodcu, odvajanje krvi, lenivost jeter, zlato žilo, bolečine v kolku, odstrani naravna »Franz-Josef« grenčicu — zjutraj in zvečer majhen kozarec. Zdravniki strokovnjaki izpričujejo, da »Franz - Jonef« voda učinkuje brez bolečin celo pri druži jivosti črevesa. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekur-nah, drogerijah in .špecerijskih trgovinah. Nesreča ne počiva — Pod vozom. V ponedeljek dopoldne se je dogodila v Mojstrani ležja nesreča. Hvalic Adolt', hlapec pri lesnem trgovcu Berniču v Mojstrani, star 21 let je peljal voz drv iz gozda po strmi poti navzdol. Nenadoma se mu je odtrgala zavora, voz se je prevrnil in padel nanj. Dobil je iežke poškodbe, ter so ga prepeljali z večernim br/.ovlakom v ljub. bolnico. Malo je upanja, da bi okreval. Ljubljana Ka» bo danes? Drama: Cvrček za pečjo . C. Opera: Valkira. A. Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnkoczy ded.. Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva 20. 0 Reprezentančni ples (4.) slušateljev Aleksandrove univerze se-je izvršil v soboto 8. t. m. nad vse dostojanstveno. Zbrani odlični goslje so pričakovali v okusno opremljeni in slavnostno razsvetljeni veliki dvorani lioleia Uniona komandanta drav. div. g. generala Tripkoviča, zrstopnika najvišjega protektorja plesa Nj. Vel. kralja Aleksandra, j Pri vstopu v dvorano ga je n"govoril podpredsednik priprav, odbora zi ples g (irrsseli in prosil, naj blagovoli predložiti Nj. Vel liajprierčnejšo zahvalo, da je bl-govolil prevzeti pokroviteljstvo, in naj-udauejšo izjavo neomajne zvestobe in udanesti. Oosp. general je odvrnil, da Nj. Vel. ve ceniti kulturno delo akademikov in je drage volje prevzel pokroviteljstvo njihovega plesa ter naklonil v njih dobrodelne svrhe dar 10 000 Din. Otvoril je v imenu Nj. Vel, reprezentančni ples in opozarjal na dolžnosti do kralja in domovine. Nj. Vel. je domovino s pomočjo hrabrih vojakov osvobodil in uje-dinil, mladina, naša doraščajoča bodočnost pa jo mora s krepkim delom jačiti in krepiti. Sledeči ples je otvorila gospa bsniea Sernečeva, udeležila pa se je lepe svečanosti izbrana družba: dvorna dama gospa dr. Tavčarjeva rektor dr. Dolenec, več gg. vseučl. profesorjev, prede. sod. dr. Rogina, mestni župan dr. Puc in veliko drugih. 0 »Pri belem konjičku.« To izvrstno veseloigro uprizori v nedeljo 10. I. m. ob pol 8 zvečer Ljudski oder. Dejanje te zanimive burke se vrši v prijaznem letovišču na Bledu, kjer se shajajo najrazličnejši predstavniki našega meščanstva, med katerimi zopet enkrat vidimo nad vse priljubljenega Bučka Igra je vseskozi polna zdravega in neprisiljenega humorja, ter more beležiti dosedaj kar najboljše uspehe. 0 Občni zbor Aero-kluha »Naša krila«. Včeraj se je " ' vršil občni zbor Aerokluba »Naša kriku. Občni zbor je vodil predsednik dr. Lado La- so naiiažp pot, oo katevem orihajaio bolezenske kali v naše telo PRI B "LEZNI GRLA, hripavosti in nahodu so vsleu tega neobhodno potrebne ANACOl-pastiiie dr. Wanderia. Oobivaio sc v vseh lekarnah Varuite se izdelkov, ki v zadniem času imitiraio ANACOT-pastilie, jovic. Iz poročila, ki ga je podal tajnik dr. Kapo. je bilo razvidno, da je klub ludi v preteklem leti' uspešno vršil svoje naloge. Tajnik je imel v ljubljanskem radiu štiri predavanju, letalo »Ljubljana; se je izkazalo kot izvrstno propagandno sredstvo, zlasti na deželi. V Ljubljani služi lo letalo za pilotsko šolo, v kateri so štirje gospodje. Brezmotorno letalo je že dograjeno. Veliko uspeha je imel tudi tečaj za gradnjo modelov, ki se ga mladina rada udeležuje. Društvo ima sedaj 834 članov in se ugodno razvija. — Na občnem zboru, ki se ga je udeležil g. divizijonur general Sava Tripkovič, so bili izvoljeni sledeči častili člani:: gg. veleindustri-jalec 1). Hribar, inž. Stanko Bloudek in dr. Stane Rape. © Monopol na kiiioglcdttlišćii v Ljubljani. Ljubljančani smo končno lako 'srečni:, da so v našem mestu vsa Iri klnogledališča pod enim klobukom, tako, da ima Zveza kulturnih društev v Ljubljani resnično filmski monopol. Pred dvema tednoma je prevzela kino Ljubljanski dvor, kino Malico in kino Ideal pa ima že dolgo v najemu. Vsa »škodljiva konkurenca je torej v Ljubljani izločena. Je še vprašanje, če občinstvo to odobrava. Zdi se, da no. Nihče več ne moti Zveze kulturnih društev pri regulrcijl vstopnine, ki jo lahko povišuje po mili volji, servira pa občinstvu lahko filme kakršne hoče. Konkurenca je ubita in to jo glavno. Saj komaj je Zveza kulturnih društev prevzela kino Ljubljanski dvor. je bila tam vstopnina že zvišana. Ne ogrevamo se za kulturo kinogledališč in ne za kult filma, ali nekaj bi bilo tu le vredno ukreniti. Pred časom je neki zasebnik prosil za koncesijo za kiuoglodnlišče v Ljubljani. Oblasti so to prošnjo odklonile, ker da ni krajevne potrebe. Sedaj la motivacija ne more več veljati. Krajevna potreba za nove koncesije je tu, ker zahteva to načelo konkurence in je v interesu regulacije že dosedaj previsoke vstopnine v kinogledališču in pa v interesu kakovosti filmov, ki se n'nn nudiio. 0 Razpis službe. Mestna občina ljubljanska razpisuje službo mestnega gozdarja s prejemki nižjega tehničnega osebja 1. stopnje III. kategorije, ki obstojajo v letni plači 481X1 Din, stanarini 2250 Din in drag. dokladah 12.570 Din. Reflektant mora biti samec in mora imeti nižjo gozdarsko šolo, ter državno preizkušnjo za pomožno in tehnično osebje za gozdno varstvo. Nnstop službe takoj po sprejemu. Ostali pogoji morajo odgovarjati zahtevam sedaj veljavne službene pragmatike. Prošnje opremljene z dokazili, je vlagati pri mestnem magistratu do inkl. 15. februarja 1930. Namestilo je samo začasno. 0 Vreme v Ljubljani je bilo -včeraj jasno in in mrzlo. Zjutraj smo imeli mraza — 8° C. čez dan pa se jo toplomer dvignil na + 0.6" C. Pihal je severovzhodnik. Barometer 777.8 0 Mir na policiji. Ljubljanska policija se že nekaj dni veseli lepega miru. ki ga ima pred raznimi zločinci in zlikovci. l'a niti malih prestopkov ni dosti, tako včeraj ni bila v Ljubljani prijavljena niti ena tatvina. To je res čudno, celo za tako mirno mesto, kakor je Ljubljana. Aretirani sla bili včeraj le dve osebi: ena prostitutka in pa neki možakar radi hudobni; poškodbe tuje lastnine Med ostalimi navadnimi prestopki so bili prijavljeni le šlirje prestopki cestno-policijskega reda. Policija si seveda želi, da bi tak kriminalen mir v Ljubljani trajne trajal. To bi bila tudi želja vsega prebivalstva. cokolùda za odpiranje „Brencel," in njegov glavni ilustrator Spomin t župniku Fr. Zorcu. Kdo mladih še pozna povest slovenskega trpina »Kako sem se jaz likal«? Par let pred vojno jo je ponatisnila Katoliška bukvama v »Ljudski knjižnici«, kjer je zdaj vsem dostopna. Ne vem ali jo danes še bero, ali so jo nemara že pozabili med nogometom in foxtrotom. A tudi sicer utegne biti Jakoba A 1 e š o v c a avtobiografija današnji mladini nekam tuja, težje razumljiva kot natn, ki smo še štu'dirali v dobi velenemških profesorjev, čeprav več desetletij za Alešovcem. Saj se ni mnogo spremenilo, odkar je Alešovec zapustil 1863. leta šesti razred ljubljanske gimnazije do — recimo — do 1010. Nekaj več slovenskih profesorjev je med tem časom prišlo v Slovenijo in več slovenskih uradnikov; a nemščina je ostala državni jezik, nemške so bile srednje šole in tudi v uradih so govorili s strankami rajše nemško kakor slovensko. V Ale-šovčevih mladih letih je bilo vse to še hujše in ni čudno, da je mladi Alešovec pisal svoje prve spise v nemščini in bil sotrudnik raznih ljubljanskih nemških listov. To mu je tnenda tudi odprlo pot v nemško Kleiumayr-Bambergovo tiskarno, kjer je postal korektor in — sovražnik nemškutarstva: »Večje vrednosti je bila pa zame Kleinmayer-jeva tiskarna zato, ker je bila vzrok, da se mi je prav iz srca začela gnusiti neinškutarija. Tain sem jo spoznal v celi nagoti. »Veliki« gospodje so se v tej tiskarni, ko je bil ustanovljen »Tagblatt«, kar brez vse sramote politično slekli, brez ozira name, ki sem sedel tatn pri pultu in popravljal pre-greške stavcev. To je bila lepa družba, to!...« Nekako ob istem času (1860) je objavil Alešovec svoj prvi slovenski spis v Einspielerjevem »Slovencu«, začel je zahajati v ljubljansko čitalnico in med Sokole, kjer so čitali njegov rokopisni »Breneelj«, dokler se ni osrčil in izdal 0. januarja i569 tiskan poskusni list »B r e n c e I j v novo-urad- ni obleki«: »Dosedaj izhajal je Breneelj le v prosti humoristični obleki; v ožjem krogu svojih poslušalcev se je čital. Ta tiha in obskurna ekzistencija ni mu všeč, tedaj se oglasi danes prvič na ofici-jelneni odru ...« Poskusni list sta tiskala Kleinmayr in Bamberg in »ker so mu hotli nemški liberaluhi pristriči pe-rutici, preselil se je iz njihovega gnjezda ter izbral si stanovanje med prijatli«, tiskal ga je odslej Blaz-nik. Že pri poskusnem listu je Alešovec slutil, kaj ga čaka, ko je zaključil »Ljubljanske čenče« z ele-gičnim premišljevanjem: »Se nekaj mi je na jeziku, a Žabjck ni daleč in državni pravnik še bližje... Au revoir čez leto in dan!« Ni bilo treba čakati leto! Ze koncem istega meseca jc izšla prva številka prvega letnika: »Breneelj v lažnjivi obleki« in je izhajal do leta 1884, odnosno do konca 1885. Med najpazljivejšimi brav-ci »Brenclja« je bil brez dvoma ljubljanski drž. pravdnik, kateremu je »Breneelj« tako ugajal, da je ponovno kupil vso naklado posameznih številk in ni nič zanje plačal, kakor bridko toži urednik. Tudi na »Žabjek« je poslal Alešovca in ga obdržal dva meseca na »ričetu«. Sedemnajst letnikov je doživel »Breneelj«, vmes sicer začasno prenehal (1876), se boril za svoj obstanek, prosil in grozil zamudnikom, ki mu niso pošiljali naročnine in zbadal na vse strani. Program, ki si ga je postavil Levstikov »Pavliha« na Dunaju, je zvesto izpolnjeval »Breneelj*: bičati »nemškutarje in narodnjake, če bodo delali napake!« Glavni boj je veljal nemškutarjem, v tem boju je bil Breneelj neutrudljiv, vedno z nova se zaganja v nositelje kranjskega nemštva v Deschmana, V. F. Kluna, Fr. Klesbacherja, Schreya, Schalferja, Kro-merja, Kalteneggerja in razne druge nemške uradnike in profesorje. Zlasti gorak je renegatoni: »Re-negatos fortuna juvat« vzklikne Breneelj, ko se domisli lepe plače, ki jo dobiva renegat sekerski, oz. dvorni svetnik Klun. V prvi vrsti pika »Breneelj« Deschmana, nekdanjega bojevnika za pravice »Slav-janov« in avtorja »P r o k 1 e i i h grabelj«, saj nosi »Breneelj« prvo leto kot naslovno risbo sliko Deschmanovo z grabljami, bežečega pred brenclji. Pozneje je nadomestila to risbo podoba Alešovca kot breneelj. V »Brenclju« glosira Alešovec naše javno, politično in kulturno življenje; pred volitvami postavlja svoje nemčurske kandidate in našteva njih »zasluge«, po volitvah prav nič ne prikriva veselja, če je propadel ta ali oni nemški kandidat; največje veselje pa ima, če je spodletelo Dežmanu ali Klunu. Zgodovina kranjskega neništva še ni napisana, kdor jo bo pisal, bo moral pazno prebirati »Brenclja«, kjer bo našel marsikaj in marsikatero važno podrobnost, ki jo bo drugod zaman iskal. »Brenclieva« satira nam odkriva vpogled v marsikatero skrivnost zakulisnega političnega življenja in kaže sledove, ki so jih desetletja že skoraj zabrisala. Nemškutarstvo in nemški liberalizem sta mu bila glavna tarča. A tudi slovenskim rojakom ni prizanašal. V boju med Mladoslovenci in Staroslovenci se je postavil na Bleiweisovo in »Slovenčevo« stran, se spoprijel s »Slovenskih Narodom« in Jurčičem, a je tudi že dobro zaslutil naše embrionalne frakar-je in »rodoljube«, ki so se zbirali v čitalnici: »Moj Bog! je li mogoče, da se sliši (v ljubljanski čitalnici) tako popačena nemščina... Je li morda ples v čitalnici vaja v nemški konverzaciji? Le redko se čuje slovenščina med plesalci, in vendar je stokrat lepša od take nemščine...« »Nekaj prvakov ljubljanske čitalnice je dobilo zlati križec s krono za velike zasluge v — taroku in domini.« Radi tega je imel »Breneelj« sovražnike tudi med Slovenci, ki so mu očitali neotesanost, surovost in ne vem kaj še vsega. Saj res ni bil uljuden, njegov humor in satira sta res robata, satira premalo izbrušena; morda je kot »Puhličar« iz Skaru-čine včasih zamenjal kol in rapir; a če se spomnimo vsega, kar smo braii še ctoigo za Aiešovcem ceio iz boljših peres, bi mu morali priznati skoraj — ka-valirstvo. Ni vse prvovrstno, kar je pisal Breneelj, marsikaj je odurno, nas odbija in večkrat pogrešamo humor in satiro; vendar je drugod še danes svež in branje izredno zanimivo. Zgodovinarja zlasti zanimajo oddelki »Krišpin Krišpinovič«, »Pavliha«, »Z Olimpa«, tudi v »Respelitarjovi kuharci« in v »Grajšinskeni ierboltarju« najdemo inarsikako družabno skičico. In kar moramo »Brenclju«-Ale-šovcu hvaležno priznati je (o, da je vztrajal sedemnajst dolgih let v boju z nemškutarijo, ki je imela tedaj vso moč in oblasl v rokah, da je satira v v poiltičnem boju včasih močnejše orožje kot polemika in da je po svojih močeh pomagal zatirati nemškutarstvo in njega sramotne priveske, renc-gatstvo in klečeplastvo. Še marsikaj drugega iz Alešovčevili spisov bi bilo še danes branja vredno, naj navedeni iz »Ljubljanskih slik« samo kratek odstavek — sebi in drugim v tolažbo: »Hišni lastnik ali gospodar. (Do-minus domesticus). Po rodil jc vsak hišni gospodar, torej tudi ljubljanski, s e s a v k a , sicer po splošnih postavah sveta pa tudi po posebnih hišnih zakonih. To poslednjo lastnost občutijo najhuje najemniki ali hišni gostači. Posebna lastnost hišnega lastnika je namreč ta, da hrepeni vedno više — z najemščino, ki se mu ne zdi nikdar previsoka...« Od leta 1886 ni več prijel za pero, živel je v veliki bedi in pomanjkanju — zvest tolažbi slovenskemu pisatelju, ki jo je napisal v »Brenclju«: »Že na svetu ni drugače: Videl živ ne boš pogače, Še le, ko si pod zemljd, Morda jo na grob nesć.« Leta 1901 jc umrl Alešovec-Breneelj v ljubljanski hiralnici; letos na dan 1. februarja mu jc sledil v grob njegov podpornik in zvesti sotrudnik, ilustrator »Brenclja« — župnik in zlatomašnik Frančišek Zoreč, o katerem jutri. (Konec sledi.) Maribor Celle IZPRED CELJSKEGA SODIŠČA. Dno S. februarja se je pri tukajšnjem okrožnem sodišču vršila pred senatom trojiee vrsta razprav, izmed katerih je zlasti prva razkrila strašno sliko nemorale, ki zajema ludi naše sicer vendar zdravo kmečko ljudstvo. Bela kuga v Savinjski dolini. Pred senat, ki mu je predsedoval vdss. Le v i č n i k (prisednika sodnika B a v d e k in D o 1 n i č a r) je zjutraj ob 8 slopilo 14 obtožencev iz raznih koncev Savinjske doline. Deset žensk in štirje moški so, ki jih državni tožilec (dr. Juhart )predlaga v kaznovanje vsled zločinov odprave človeškega plodu ozir. prepreča-vanja spočetja. V glavnem zadeva obtožnica Jožefo Rebernak iz Gaberja, ki baš služi 8 mesecečno kazen rrdi enakih deliktov. — Razprava je bila tajna. Sodišče je kaznovalo glavno obtoženko Rebernako-vo z 1 mesecem ječe. 12 obloženk ozir obtožencev je obsodilo po določilih novega kaz zakona pogojno na 2 meseca, ki jim jih ne bo treba od-sedeti, ako v roku 3 lel ne bodo zapadli kaki ponovni kazni, eden obtožencev je bil pa popolnoma oproščen. Rebernakovo je zagovarjal kaz. zagovornik dr. Kersclibaumer, 5 obtožencev je zastopal odvetnik dr. Hod žar, ostali pa so bili brez zastopnika. Ne m util t svotio otroh r ribHm oi|em ampak dajajte jim Jemali ie zlalorumeni pra«ek, orireien s 30"/» ribjega ol|a in s suhim sladnim ekstraktom. čegar re-dilnost ,e splošno znana. Dobiva se v vseh lekarnah. □ Iz srednješolske službe. Na tukajšnji gimnaziji je nas.avljen prof. Jan fiedivy, znani poznavalec slovanskega svela ter vneli propagalor slovenstva. U Zlato poroko sla obhajala včeraj na slovesen način ugledna pobreška posestnika Ivan in Antonija II e i b e n s c h u h. Predpoldne je bila v cerkvi pri sv. Magdaleni cerkvena slovesnost, nalo pa v gostilni gospe Balonove prisrčna hlavnosi. Gospod Rolbenschuh je daleč na okoli spoštovan in znan mož, ki ga vsi cenijo kot zelo delavnega in podjetnega moža. Naj ob tej priliki poudarimo, da je slavljenec zaslovel radi svoje poštenosti in lepe navade, da ni dajal pijancem pijače. Tudi ni v svoji gostilni, ki jo ji- vodil celih 40 let, trpel nikoli grdih psovk in besed ali sirovega obnašanja. V njegovo gostilno so posebno radi zahajali mariborski Slovenci, ki so našli pri očetu Keibenschuhu vedno varno streho Se tik pred svetovno vojno so priredila naša tedanja prosvetna društva v njegovi gostilni veliko narodno prireditev, na kateri je nastopil kol slavnostni govornik dr. Korošec. Tudi je slavljenec županoval v pobreškt občini celih 16 let ter si v tem svojstvu pridobil velikih zaslug za napredek pobreške občine, — Zlatoporočencema ob lepem jubileju naše iskrene čestitke. □ Izlivi sovraštva... Zamahnil je 17letni fante pred Slokanovo gostilno v Kamilici proti 25-lelnemu čevljarskemu pomočniku Avgustu Lešniku ■t nožem ter mu prizadejal lik pod sencem nevarno ranilev. Lešnika so prepeljali v tukajšnjo bolnico. □ Prema.o poznamo Slovane. A brez spoznavanja ni mogoče uspešno rušili predsodkov ter utrjevali gospodarskih, političnih, verskih in kulturnih vozi. Tudi italijanske propagande v Bolgariji ne moremo napravili Jugoslaviji neškodljive, če ne poznamo razmer. Zato se bodo Mariborčani polnoštevilno udeležili četrtkovega prosvetnega večera v dvorani Prosvetne zveze, na čigar sporedu je predavanje dobrega poznavalca slovanskega sveta prof. J. âerlivyja o Bolgariji. Predavanje ponazoruje 50 skioptičnih slik. ki jih je sam naredil v Bolgariji. □ Na delovnem trgu Zaposlitev dobi preko tukajšnje Borze dela: 8 viničarskih družin, 11 hlap-eev, 2 majarja, 2 švajcarja, 2 livarska mojstra, I kamnosek. 2 kovača, 1 lesoslrugar, 2 čevljarja, 2 prikrojevalca čevljev, 1 mlinar, t slaščičar, več vajencev (zlatarske, čevljarske, krojaške, kovaške, pekovske, mizarske in kleparske obrti), I bolniška sestra, 3 natakarice, 0 kuharic, 0 služkinj, 1 hotelska sobarica, 5 vzgojiteljic, 1 trgovska ter 2 šiviljski vajenki. □ Radi zasirupljenja z alkoholom. Na Tržaški cesli se je zgrudil ua tla 30 letni delavec Ivan Posirah. Moštvo rešilnega oddelka je ugotovilo zaslrupljenje z alkoholom in so Postraha prepeljal^ h Grafu, kjer se je kmalu iztreznil. □ Samo danes še «i lahko ogledate v tukajšnjem Grajskem kinu svetovni kullurno-znanslveni velefilm Siniba. Pri predstavah igra pomnožena godba. □ Obrlno pravico so dobili v preteklem mesecu pri tukajšnji obrtni oblasti: J. Ilronek, stavbni mojster; I. Naveržnik, Irg. z-lesom in premogom; J. Rozman, čevljar; J. Liberati, mehanik; F. Kosem, brivec in frizer; A. Rupnik, branjarija; F. Novak, čevljar; A. Osel, prevažanje oseb z avtomobilom; B. Serdinšek, mesar; E. Maly, daniska frizerka; J. Radi, mesar; tvrdka Kokra., izdelovanje tekslilnega in konfekcijskega blaga, Krekova št. 14; A. Durjava, izdelovanje perila; R. Reisman, Špedicija; M. Favai, Irg. z dežniki; H. Dolček, trg. z manu fakturnim blagom (Oblačilnica Drava); M. Cerer, trg. z mešanim blagom; G. Lipovšek, trg. agenlura iu komisija; M. Temerl, izdelovanje ženskih ročnih del; F. Stalekar, strojno pletenje in vezenje ter F. Bach, ključavničar, Mlinska ulica 31. □ »Takrat v starih časih« na mariborskem odru. V kratkem se vrši letošnja premijora Stol-zove operete Takrat v starih časih Zasedba deloma nova. Režira g. Harastovič, dirigira g. Hercog. □ V zvezi z vlomom pri Kombaču, o katerem smo že j>oročali, se je tukajšnji policiji posrečilo aretirali tri osebe, ki sicer taje vsako krivdo, pri katerih so se pa našli predmeti, ki jih močno obremenjujejo. □ Lovska redkost. Skupina mariborskih lovcev je v nedeljo naletela v oplolniškem revirju na pel merjascev, od katerih se jim je posrečilo eneja ustreliti. S pravim nimrodskim ponosom so merjasca spravili v Maribor. □ Zopet krvava zgodba. Med Smiklavčani in fanti iz Marije Brezje obstoja že tradicijonalno sovraštvo ter so pretepi in obračuni vedno se ponavljajoči dokazi o napetem razmerju med njimi. Včeraj zvečer je slučajno prišel v Marije Brezje 37-letni posestnik Štefan Vuk iz Šmiklavža. Domači fantje so meni nič, tebi nič navalili nanj 1er mu z noži in topimi predmeti prizadejali težke rane na glavi in po celem telesu, lako da je bil Vuk ves v krvi. Z nadčloveškim naporom se je vlekel štiri > ure daleč do doma, kjer je padel v nezavest. Po- | samezni deli telesa so mu pri leni popolnoma j zmrznili. O dogodku je bila obveščena tukajšnja / rešilna postaja, ki je \ uka prepeljala v bolnico. Njegovo stanje je zelo resno in je malo upanja, da be okreval. Z zadevo se peča orožništvo. 0- Koncert liubljanske Glasbene matice v Cel U. Za Celje je vsekakor posebnost, da je bil koncert že nekaj dni preje razprodan. Matičarji so dospeli v Celje ob pol 15 in bili pričakovani od izredno velike množice prijateljev, ki jih je prisrčno pozdravljala. V imenu celjskega mesta je pevconi in pnvfcHin na kolodvoru izrekel dobrodošlico mestni načelnik g. dr. A. Goričan. V imenu celjske Glasbene matice lor v imenu celjskih pevskih zborov je spregovoril gostom v pozdrav predsednik celjske Glasbene matice g. tir. M. Orožen. Za pozdrave se je zahvalil predsednik matičnega zbora. — Koncert sam se je pričel z nekolikšno zamudo, ki jo je zakrivilo tisto celjsko občinstvo, ki nikdar ne ve, koliko je ura. V uvodu je predaval tajnik g. Mah-kota. Ko je omenjal tir. Schwabovo Zdravo Marijo., je publika priredila navzočemu sivolasemu skladatelju izredno tople in dolgotrajne ovacije, matičarji pa so mu izročili lop šopek. — O koncertu samem je težko govorili. Če bi uspeh sodili po razpoloženju v dvorani, jx>tem je koncert vsekakor ludi moralno silno lepo uspel. Razvajeno uho je le s težavo preneslo spored, ki po večini ne odgovarja sodobnemu glasbenemu okusu. Ljubljanskim matičarjem ter njih temperamentnemu dirigentu gospodu Poliču smo za na toni koncertu podano (tešem toplo hvaležni. P! Iz zdravniških krogov. Zdravnik celjsko javne bolnico g. dr. Milan Žiga Cervinka je odpotoval za daljšo dubo na Studijsko potovanje v inozemstvo. Obsikal bo radijološke in ginekološke klinike v Nemčiji, Franciji in Čehoslovaški. & Nečloveška mati. Delavka O. K. ima 10-letnega sinčka. Te dni je bila od dobrih ljudi prijavljena policiji, da s tem fantkom naravnost nečloveško ravna. Za vsako malenkost ga bije z raznimi predmeti po glavi, tako tla je ves otekel. Ponovno je dečko moral bežati iz stanovanja pred krutostjo matere ter prenočiti na dvorišču v prazni pasji utici. Prepričani smo, da bo oblast zaščitila ubogega fantka preti takimi izkazi materinske ljubezni . Ribnica Gospodarski tečaj je prireditu pretekli leden živiuorejska zadruga, v Ribnici, pri katerem sta produ vala gg. dr. Basaj, ravnatelj Zadružne zveze, iu inž. Muri. od kmetijskega referatu dravske banovine. Prvi je predaval o kmetijskem zadružništvu, drugi pa t> rentabilnosti kmečkega gospodarstva. Umno kmečko gospodarstvo nujno vodi do kmetijskega zadružništva. Predavanji sta izzvali splošno odobravanje. Lepa udeležba suma je pokazala, kako potrebni so taki tečaji. Tečaj je trajal skoro 4 ure. Hvala govornikoma! Slovenjgradec Grof Thurnovo posestvo v Legen-u se baje prodaja 1er so agrarni interesent je. večinoma mali posestniki, kočarji in najemniki radi tega v velikih skrbeh. Boje st;. da pride veleposestvo v roke kakemu špekulantu ali špekulacijski družbi, ki bi potem prodajala zemljišču po špekulacijskih cenah najemnikom. — Poizvedovali so že glede tega pri okr. glavarstvu, ki vpliva trenutno pomirjevalno n« ljudi. Znani posestnik iu lesni trgovec Vertlnik p. ti. Ajnžet v Starem trgu je kupil graščinsko posestvo blizu Pragerskega ter je postavil svojo vzorno kmetijo z vzornimi gospodarskimi poslopji v jako slikoviti, ugodni legi nu prodaj Sport Naši klubi v inozemstvu Ko smo v novoletni številki našega lista prinesli preglede o delovanju klubov v prošlem letu, smo izrazili željo, da bi bila prihodnja bilanca ugodnejša. In kakor vse kaže, se bodo naše želje uresničile. Ljubljanski m zagrebški klubi so napravili velikopotezne načrte za prihodnjo sezono. Gotovo tudi belgrajski ne bodo zaostali, Hajdu-kova turneja v Južno Ameriko tudi ni definitivno odpovedana, ljubljanska Ilirija pripravlja daljše turneje po Avstriji, Češki in Nemčiji. Koncem pomladanske sezone je pridvidena v glavnem turneja Linz, Salzburg, Munchen. V tej turneji se vrše pogajanja še za dve tekmi v drugih mestih; druga turneja v poletni dobi je predvidena po Češki. Igralo bi se v Oloinucu, Prostjejovu, Zli mu, Prerovu in Brnu. Ni izključena tudi tekma na Dunaju. Tudi mariborski klubi bodo odigrali po več tekem z graškimi in celovškimi klubi. Od zagrebških klubov je omeniti predvsem Concordio. Uspešna božična turneja, je dala pobudo za nadaljne prireditve v inozemstvu. Prvotno je Con-cordia nameravala, da bi zu Velikonočne praznike gostovala zopet v Švici. Sprejela je pa ugodnejšo ponudbo iz Danske. Odigrala bi eno tekmo v Hamburgu, dve pu v Kopenhugcnu. Švicarska turneja je pa preložena na kasnejši termin. Hašk bo pa igral za Velikonočne praznike v Nemčiji. Dogovorjene so tekme v Frankfurtu, Kolnu in Dra-ždanih. Gradjanski sicer še nima izdelanega programa, pogaja se pa za turnejo po Grški. Vse te tekme po inozemstvu bodo gotovo dvignile ugled našega športa, zlasti one po Nemčiji in Češki, kjer se bo igralo proti močnim renomiranim amaterskim moštvom. Mednar. boks-ma?ch v Belgradu Prva letošnja mednarodna težkoatletična prireditev se je vršila v nedeljo v Belgradu. Proti belgrujskim bokserjem stn nastopila znana avstrijska profesionala Veselik in Holek. Čeprav je pravzaprav boksanje pri nas v začetnem študiju, so Belgrajčani dosegli lepe uspehe. Kot prvi par sta nastopila Veselik (Dunaj) : Rizman (Belgrad). Rizman je bil v precejšnji premoči, vendar je dunajski sodnik to borbo razsodil za neodločeno. Drugi par Holek (Dunaj) : Čo-hanovič (Belgrad) je bil končan že v drugi minuti. Čobunovič je obsul svojega nasprotnika s takimi udarci, da ni mogel vzdržati. Udal se je že v prvi rnndi. HOCKEY. Prvi poraz Kanade. Le 2500 gledalcev je poselilo hockey tekmo med kanadskim klubom Toronto in reprezentančnim moštvom Nemške Avstrije. To pa le radi izredno slabega vremna, ki je gotovo vplivalo tudi na igro obeh moštev. Z 1 : 0 je zmagala Nemška Avstrija in s tem pretrgala vrsto zmag, ki jih je doseglo kanadsko moštvo v Evropi. SMUČANJE. Internacionalne smuške tekme v Oberst-dorfu. Zelo zanimiva točka te velike prireditve je bil štafetni smuški tek na 40 km s predajami. Prijavljenih je bilo 12 moštev raznih nemških smučarskih zvez in po eno moštvo avstrijske in poljske smučarske zveze. Prvo je prišlo na cilj moštvo bavarske zveze, ki je prevozilo 40 km v času 3:17,19 ur. Ker je bil teren zelo naporen, potem radi velikega ravnokar zap.idlega snega razgled težaven, je doseženi čas prav lep. To moštvo si je z omenjeno zmago osvojilo za svoje barve naslov nemškega državnegn prvaka v smuški štafeti za l. 1930. — Polipu «o orišli tretji n« cilj v času 3:23.30 ur Gospodarstvo Nasa zunan'a trgovina S katerimi državami največ trgujemo? Sestava našega uvoza \ I 1929 je v glavnem ostala iieizprtunenjcnu. Kakor ves naš uvoz tuko tudi večnui držav izkazuje zmanjšanje svojega uvoza iu deležu v naši /.uimiiji trgovini; \ manjši meri kukor i/ drugih držav pu je padel naš uvoz i/ Avstrije in Anglije. Nasprotno pa je naš uvoz i/, Brazilije n« rastri kukor tudi iz angleške Intlije, kjer kupujemo veti no vet kož in bombaža, nadalje iz Švice, lolaudije, Belgije. Argentine, Ceylona. hol. indije, Švedske, kii»!-!-» n......:.. Izredno pa je p več smo uvažali Č. S. R. Avstrija Nemčija Italija Madjarska Anglija linija Francija Brazilija Ho milili ju Poljska Angl. Ind. Švica Na drugi struni beležimo za lansko loto radi dobre letine velik tlvig izvozu, katerega namembne dežele pa liašu statistika ne eruira popolnoma točno, kajti It! tako jo mogoče, tla je lani znašal izvoz v Romunijo nad 1.025 milijonov dinarjev, leta 1928 pa samo 89 milj. Ves ta izvoz (pšenica in koruza) gre skozi romunsko pristanišče Brailo v /apadno evropske države in v države ob Sredozemskem morju. V večino držav beleži naš izvoz povečanje. Zlasti pa je napredoval naš izvoz v Romunijo (gl. zgoraj), v Italijo. Francijo, Anglijo, Unijo, Bolgarijo (podvojil), Poljsko, Argentino, Belgijo, Egipt, llolundijo, Alžir, angl. Indijo, Maroko, Albanijo, Turčijo, Malto in Tunis (les). Nazadoval pa je celo naš izvoz v Nemčijo (od 779 na 675 milijonov) in \ Češkoslovaško (od 580 na 426) deloma rudi slabe produje agrarnih proizvodov, katere največ izvažamo, pa radi ukrepov \ svrho pospeševanju kmetijstva v teli državah. Nuclalje je nazadoval nnš izvoz na Madjarsko in v Švico. Naš izvo/ je bil sledeč (v milj. Din): 1929 1 naš iz\oz iz l iirčij c. Naj- iledečih <1 ržav (v milj 1. Din): 1929 192H 1927 1.528.9 1.402.1 1.599.5 1.525.9 1.554.9 1.424.2 1.188.0 1.066.5 898.7 S25.2 939.2 940.1 490.4 519.0 358.0 425.9 446 5 510.8 "00.5 5S5.4 254.6 501.0 ■<55.0 518.5 214.2 20S.4 188.0 182.4 208.4 274.2 170.4 211,8 107.7 152.2 127.2 75.9 115.6 99.1 102.7 Italija Avstrija Romunija Nemčija Grčija Madjarska č. S! R. Francija Švica Unija Anglija 1.971.2 1.257 .S 1.025.4 675.1 >84.5 558.4 425.9 516. .2 175.5 125.7 106.5 1928 1.679.6 1.155.5 779.4 555.0 566.7 579.7 246.6 199.9 59.6 102.2 1927 1.590.0 I.448.S 52.1 678.8 610.8 488.2 726.7 176.5 216.5 48.1 85.6 Poštnočckovni promet je znašal v januarju 1950 5.039.6 milj. Din (v decembru 1929 5.562.8. v januarju 4.595 milj. Din), <>d tegu brez gotovine 49.15% (49.0%). Število računov je naraslo od 17.795 na 17.872. od tega \ Belgradu od 5.710 na 5.748. v Zagrebu od 5.548 nn 5.570. v Ljubljani od 5.165 na 5.175, \ Škoplju od 817 na S5I; v Sarajevu pil je število računov pudlo od 2.755 na 2.748. Vloge, so v januarju nazadovale od 915.5 na 852.0 milj., otl tega največ v Ljubljani: od 164.7 lia 158.2, nadalje v Zagrebu od 255.4 na 258.2. v Belgradu otl 505.5 na 501.9, v Sarajevu otl 161.5 na 148, v Skoplju od 28.4 na 25.75 milj. Hranilne vloge znašajo 115.5 milj. dinarjev in so se v januarju zvečale od 106.6 na 115.5, pa tudi število vlagateljev se je zvišalo od 59.562 na 65.860. Zadružna gospodarska banka v Ljubljani sklicuje svoj občni zbor za 28. februar ob 11. Na dnevnem redu je poleg regularij bilance za 1029 in volitev nadzorstva. — Kakor smo informirani, je tudi lani zavod krepko napredoval in so zavodu zaupana tuja sredstva,, predvsem vloge narasla za čez 100 milj. Din. Nadalje je prelagana zopet dividende 9%. ' Zveza agrarnih zajednir za Slovenijo, r. z. z n. z. v Mariboru ima svoj občni zbor v Dolnji Lendavi v prostorih Pojbičeve gostilne. Na dnevnem redu je izprememba pravil, ustanovitev mlekarske zadruge in najetja jmsojila za to, organiziranje skupne prodaje kmet. proizvodov zadružnikov in zadolžitev pri Privilegirani agrarni banki. Borza Dne 10. februarja 1930. DENAR Današnji devizni promet je bil j>rav znaten, zlasti v tlevizi Curih. Tečaji pa so večinoma oslabeli, razen Curiha, Bnislja in Newyorka, ki so ostali neizprenienjeni, in Berlina, ki se je učvrstil. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2278 bi.. Berlin 1354.75—1357.75 (1356.25), Bruselj 791.02 bi., Budimpešta 992.44 bi.. Curih 1094.40—1097.40 (1095.90), Dunaj 797.52-800.52 (799.02), London 275.71—276.51 (276.11), Newyork 50.65 bi., Pariz 222.58 bl„ Praga 167.55-168.85 (167.95) Trst 297.10 bi. Zagreb. Amsterdam 2275—2281. Berlin 1354.00 —1357.60, Bruselj 789.02—792.02, Budimpešta 990.94—993.94, Bukarešt. 33.50, Curih 1094.40— 1097.40, Dunaj 797.52-800.52, London 275.71 — '276.51, Newyork 56.55—56.76, Pariz 221 58-223.58, Praga 167.55-168.35, Trst 296.10- 298.10. Večerni tečaji malo popustili. Razen v Dunaju, Milanu, Berlinu, Budimpešti in Londonu jo intervenirala Narodna banka. Belgrad. Amsterdam 2275—228t, Budimpešta 990.94 — 993.94, Berlin 1354.75 — 1357.75, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.52—800.52, London 275.71—276.53, Newyork 56.55—56.75. Pariz 221.58 —223.58, Praga 107.55—168.35, Milan 290.10— 298.10. Curih. Belgrad ».1275, Amsterdam 207.90. Atene 6.71, Berlin 123.74, Bruselj 72.175, Budim-l>ešta 90.565, Bukarešt 3.08, Carigrad 2.41. Dunaj 72.93, London 25.19875, Madrid 67.75, Newyork 517.85, Pariz 20.305, Praga 15.33, Sofija 8.75, Trsi 27.115, Varšava 58.075, Kopenhagen 138 50, Stockholm 139.1125, Oslo 138.35, Helsingfors 13. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 125 den., Praštedioiia 925 den., Kred. zavod 170 d., Strojne 75 den. Vevče 132 deu., Stavbna 50 den., šešir 105 tien., Ruše 250-260. Zagreb. Drž. ncn.: vojna škoda kaša 417—118 (417-419), termini: 11. 413-411 (413-414). 111. 20-odstotne kronske bone kakor fndl prlznanice po f1.10 zakona o uo .nl Skjdi kupuje po najsolidnejših pogojih po dnevnem tečaju, ki se sedaj suče okoli G0 od sto Banftio In komadllno druitoo H. REIN I DRUG Zagreb Trg НгаГа Tomislaoa 7. Telefon 37-03 Z dnem 17. marca letos izgube ti boni vsako vrednost. 412.50—414. 8% Bler. pos 89.75—90.25, 1% Bler. posoj. 79.75- 80.50 (80), 7% inv. pos. 80—81.50, agrari 51—52, Rdeči križ 35 den. Bančni papirji: Union 203—205, 1'oljo (15 tien., Hrv. 50 tien., Kreti. 101-105, Jugo 87 '»S (87), Ljublj. kred. 125 den., Medjun. 59 den., ;\'arodna 8550 den., Praštedionu 925-930 (930), Srpska 162 den., Zeni. 133—138, Kavnagora 75 den., Knt. 34 den., Obrt. 36 den., Etno 164 den. Intl. pap.: Guttnmnn 185-190, Sla-voniu 200—205 (200), Stavex 88—89, Danica 110— 120, Drava 305 den., Šečerana 392.50—31)5, Osj. ljev. 180—210, Brotl. vag. 120—125 (120). Union 150—170, Isis 20 den., Ragusea 415 den.. Trbovljt 480—492.50. Vevče 125 den., Nar. šum. 40 bi., Piv. Sar. 150—180, NaSIce 1650 bi., Nihag 4 bl„ Jadr plov. 520 tien., Nar. mlin. 20 tien., Oceunia 180 ti. Belgrad. Narodna banka 8650 (10 kom.) 7% inv. pos. 83—83/25 (124.000). agrari 5150—52.50. vojna škoda 415X0 il. 413-414.50), III. 414 (250) Dunaj. Podon.-savska-jadran. 96.50, Wienei liankverein 21.10, Creditunstalt 51. Escomptege- 171, Živim 111, Union 24.75, Alpine 36.10, Trboveli- ska 00.40, Kima Muranv 105.90. i Les Na ljubljanski borzi je bilo zaključeuo: 2 vagona hrastovih podnic in 2 vagona ogija. Tendenca I neizpremenjenu. Eksekutivno je bilo jirotlanh: I vagoni bukovih met. drv, z do 107» okroglic, brez klati, fko vag. meja Postojna trs. za 100 kg 18.75 Din. Povpraševanje je za hrastove frize I. 5—7, 8 do 12 cm od 30 cm naprej, za parizerje 1—1.10 ni, za buk. neparjene letve in frize brez grč, oblic in razpok raznih dimenzij, nadalje za kostanjeve brzojavne drogove 9. 10 cm 14—16, 15—17 cm, za nt -obrobljeno parjeno hukovino, 44, 50 nun, 2.30 ni, min. 28 cm, zu hrastovo frize 5—7, 8—12 cm, 80 em, za 1 vagon buk. plohov 3 m 80 mm, 27 cm, vet: vagonov obrobljenih bukovih suhih plohov, za hr<> stove neobrobljene plohe 60—110 mm, za več va gonov jelovih desk (i, 7, 8. 10 in 12 mm, 4 m in ' vagon parjene bukovine 40—100 min, 14—40 eni paral., obrobij. Žito Danes je ostal položaj tako na svetovnem žilnem trgu. kakor pri nas doma popolnoma neizpre-menjen. Večje povpraševanje je hilo po času primerno suhi koruzi, katera se je trgovala pri nespremenjenih cenah v dokaj velikem obsegu. Promet je bil v ostalih proizvotlih srednji. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključeno je bilo: 3 vagoni koruze in 1 vagon pšenice. Tendenca čvrsta. Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica marec 23.16—23.30, zaklj. 23.23-23.24, maj 24.02-24.20, zaklj. 24.10- 24.11. okto-l>er 23.64-23.72, zaklj. 23 71 -23.72, rž marer 13.02-13.15, zaklj. 13.16-13.17, maj 13.79-13.89. zaklj. 13.89-13.90, okt. 15.50—15.50, zaklj. 15.55-I 15.«). koruza maj 14—14.06, zaklj. 14.06—14.07, ju lij 14.53—14.57, tranzit maj 13.12—13.20. zaklj 13.20—13.21, julij 13.50. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Ed\ Saborsky & Co., Dunaj.) Na svobodni trg je bile pripeljanih 1380 goved, na kontumačni trg pa 941 Iz Jugoslavije je bilo na svobodnem trgu 97 goved. . Cene za vole najboljše 2—2.10, 1. 1.55—1.80. H I 1.20-1.45. Ш. 1.10—1.20, za krave 1. 1.10—1.80 II. 1—1.10, za bike 1.25 — 1.50, za klavno živino 0.60—0.95. Tendenca je bila zelo medla. Cene sc padle v splošnem za 5 grošev, ob zaključku sejma celo za 10 grošev. Samo klavna živina je bila za 5 grošev cenejša, cena za bike pa je ostala neizpre menjena. Semena Letošnja visoka cena semena krmilne pese. V letih, ko primanjkuje semen le ali one vrste, se kaj kmalu pojavijo špekulanti, ki izrabljajo po-I ložaj. Letos zaznamuje pesno seme v Nemčiji izredno slabo letino, francoskega in mad'arskega semenu pa ne moremo uporabljati na podlagi do-sedunjih izkušenj. Seme krmilne pese, doma divje vzgojene, pa daje zanikrn, koreninast sadež bre? , prave oblike. Ker nimamo zakona o označevanju izvora bluga, je mogoče prodajati krmilno peso brez označbe, je-li ista frnncoska, madjarska ali domača. Kvalitativna razlika je z ozirom na izvor semena dokaj občutna in ludi razlika v ceni znaša do 10 Din pri kg. Zato pa posebej ODOzarjumo vse, ki potrebujejo pesno seme, da pazijo na izvor. Posebno pa morajo paziti na sledeče: Prodajalec mora jamčiti za izvor, je-li seme iz Nemčije, Poljske, Madiarske ali Francije. Vsaka veča po 50 kg mora bili opremljena s plombo gojilca Ne pozabite, da je seme priznanega gojilca iz severnoevropskih držav, k>er se to seme siste-i matično po gotovih metodah z največjo pazlji vostjo vzgaja, tudi zato najbol'še. Seme iz Fran ciie, Madiarske ali doma vzgojeno se pri nas ne obnese. Pridelek iz sledniih ie vedno zanikrn, koreninast in manivreden. Zahtevajte jamstvo, dn je seme čiste vrste, nove želve, obsto'eče tudi v lem, da daje 100 zrn пачпапј 140—160 kn'i. Dnne* se nudi pesno seme približno lako-le: Ecke"dor-fer valjasta, rumena, izbobšana iz Nemčiie 29 Din. Geliat-F'-kendorfer izbobšana original Dnbrzan-sky 30 Din, Mamut, dolga, rdeča, izbol šana i! Nemčiie 22 Din, Girfnnl-Mamut izbolšana, original Dobrzansky 24 Din, Mamut, dnlga, rd«>ča iz Francije 20 Din, Mfmul, dolga, rdeča, domače seme 19 Din. — Kakor smo poučeni, jc lelošnii pridelek pesnega semena na Madžarskem preet obilen. Zato se skušaio budimpešlanske firme že danes izkoristiti s tem dejstvom. Za lastno potrebo bodo seveda seme uvažale, svo'e manjvredno pa bodo skušali prodati k nam. kamor st jim na stežaj odprla vrata s lem, da nimamo za kona o znznamenovanju izvora, kot gn ima n pr Avstrija. Zato naj trgovci kakor kon«um«nti ne nasedajo brezvestnim tvrdkam in naj dobro pazijo pri nakupu blaga. Važne prensnove na papeških univerzah f Italijanski minister Uiaacln. DefavnosS hancoske žene Neki italijanski ženski list piše o zaposlenosti današnje žene in pri tem stavi za vzor Francozinje : • Dočim znaša v Ameriki odstotek žen, ki so zaposlene iu same zaslužijo. le 20 odstotkov od celotnega števila žensk, je pa v Franciji, ta odstotek precej večji.. V Franciji znaša namreč število žen, ki same zaslužijo, petino celotnega francoskega prebivalstva. Francoska /.ena dela v industrijskih podjetjih, uradih, bankah, trgovinah in še v drugih poklicih. Zelo mnogo je clalje žen, ki so zaposlene v poljedelstvu, in sicer /.a dobro plačo. To število žen je mnogo večje, kakor bi morda mislil kdo, ki smatra ženo za neko slabše bitje. In prav radi te velike zaposlenosti francoske žene nameravajo francoske feministke dvigniti polcret, da dobi francoska žena volilno pravico. Ako francoska žena toliko doprinese k narodnemu gospodarstvu in bogastvu, potem lahko tudi odločuje o upravi in zakonodaji države.« Mesto milijonov Ameriški časopisi so pred kratkim poročali, da so čikaški zločinci z dinamitom pognali \ zrak tri velike trgovske hiše in to najbrž iz maščevanja, ker jim dotični trgovci niso hoteli plačati določene odkupnine. Zločinci v Chicagu so najbolj razupiti po vsem svetu. Trditev, da bo v Chicagu vsakdo, ki bi nesel v odprti roki novec za 5 ccn tov, napaden, ni nobena šala, unpak resnica. Chicago je mesto, ki je polno milijonarjev, a obenem tudi mesto, prepolno zločincev. Chicago je sedež ameriške velike industrije in ameriškega kapitala Jasno je, da je to največji vzrok, da je v Chicagu toliko zločincev. Tam. kjer je na eni strani razkošje, kjer nosijo dragulje milijonske vrednosti in kjer škripljejo blagajne pod težkim bremenom zlata in kjer je na drugi strani skrajna beda in uboštvo, tam se rodi največ zločinov. Čikaški policiji ne moremo očitati, da je nesposobna ali nedelavna, toda proti zločinccm je brez moči. Organizacija zločincev je tako popolna, da policija ne opravi ničesar. Kakor je na eni strani organiziran kapital, tako so na drugi strani organizirani zločinci. Tudi ti imajo svoje kartele in truste, ki izvršujejo svoje akcije v največjem slogu in z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki. Zločinci se ne spravijo na posel nikdar posamič, ker v tem slučaju jim zapor ne odide. Sam zločinski kartel jih včasih izroči v roke policiji. Zato pa največkrat trpe žeparji in manjši« vlomilci namesto pravih organiziranih zločincev, ki delajo po vseh pravilih zločinske taktike in strategije. Policija je brez moči in njena akcija je delno uspešna le tedaj, kadar se spopadeta dva jev in zločincev nasprotna zločinska kartela. Tedaj je videti na čikaških ulicah edinstvene prizore. — Oklopni avtomobili s strojnimi puškami drve po ulicah, streli padajo na vse strani, ljudje beže v hiše, ker pri takih medsebojnih obračunih trpe največ mirni pasantje Rezultat ; takega klanja je do 20 mrtvih in dvakrat to- ! liko ranjenih. Policiji je na ta način prihra- j njeno, da se sama bori z zločinci. Odkar pa so v Ameriki uvedli prohibi- ! cijo, pa je nastal nov ved' zločincev, namreč j tihotapci z alkoholom. Ker tihotapstvo z alkoholom precej nese. jc pa tudi zelo nevarno. se navadno tihotapci z alkoholom rekru-krulirajo iz \r.st pravili zločincev. Prohibi-cijski agentje so vedno pripravljeni spustiti 1 sc v bilko s tihotapci, čc slučajno odkrijejo kako njihovo gnezdo Tihotapci se redkokdaj udajo in čc so pravočasno obveščeni o odkritju, sc hrabro upro s strojnimi puškami in bombami. Moč zločinskih organizacij sc kaže tudi v tem, da jim plačujejo ameriške tvrdke nekak davek, čc nočejo, da bi njihova podjetja zletela v zrak. kajti zločinci se nikdar ne šalijo. To nam kaže tudi zgoraj omenjeni dogo- j dek. Obstoji nekak tih sporazum, po katc- j rem plačajo trgovci in industrijci gotovo ; vsot», ki pa ni tako majhna in zločinski kar- I tel jih pusti v miru in jih obenem tudi ščiti | pred kakim drugim kartelom. Med ameriškim zločinskim in poslovnim svetom obstojajo čudni odnošaji. Pogosto sc zgodi, da je kak ugleden milijonar navaden zločinec in ; na drugi strani pa kak zločinec, kakor na : primer znani Caponc, postane član višje družbe. V Ameriki je vse to mogoče. Zanimive naidbe 1'red nekim časom so v južnoavstrijskem kraju pripeljali veliko kočijo k tapetniku. da bi obnovil blazine in prevlako. Ko je obi . iik ! slaro opremo razdrl, je našel v njej skrito celo zakladnico. V leseni šatulji so se nahajali prstani, obeski, brožke in zapestnice. Ker je bilo vse to blago staromodno, sodijo, da je moralo v 1 očiji ležati že mnogo let. Nihče pa ne ve. odkod naj bi ta skriti zaklad prišel v zavetje blazin v kočiji. V Londonu so nekož v obcestnem jarku našli škatljico za vžigalice, v kateri je bil skrit niz biserov v vrednosti 135.000 funtov (37 milijonov dinarjev). Policija je na podlagi tc dragocene najdbe aretirala večje število zločincev in nastala je dolgotrajna sodna obravnava. Biseri so bili ukradeni na potu iz Pariza v London. Policija je bila tatovom na sle- j du in žena enega od latov. kateri so dragoce- j nosti izročili, je \ strahu, kdar niso mogli ugotoviti lastnika dragega ' kamna." Srečo ptt je imel vojaški letalec Probyn. Nekega dne je moral sredi puščave pristati s svojim letalom radi defekta. Ko je popravilo dovršil, se je zopet dvignil v zrak, pri tem pa pustil šop ključev na onem mestu, kjer so mu pri popravilu padli iz žepa. Seveda je ključe smatral za izgubljene. Pozneje nekoč je zopet letel nad puščavo in pristal domnevno na istem kraju kot preje. In res, prvo, kar je opazil na tleh. so bili pogrešani ključi. Kakor znano, je sv. kongregacija za semenišča in študije imenovala komisijo za pre-osnovo študija in izpitov na papeških univerzah. Iz dobro poučenega vira se poroča, da bodo mladi bogoslovci, ki svojih bogoslovnih študij še niso dovršili v kakem semenišču in ki jih hočejo začeti na kaki rimski univerzi, morali dovršiti petletni tečaj, preden bodo postali doktorji bogoslovja. Pred tem bodo pa morali, kakor že sedaj, tri leta študirati filozofijo, vendar pa bodo v filozofiji dijaki, dokler šc niso posvečeni, pripuščeni samo k licencijatu. Še le ko bodo po preteku petih let bogoslovnega študija poslušali še eno leto filozofijo, bodo lahko promovirali za doktorja filozofije. V imenovani komisiji pripravljajo še druge važne preosnove. Plačilo za priznanje Proti koncu preteklega leta je bila v Kulmbacliu na Bavarskem umorjena gospa Meusdorfer, žena lastnika tamošnje sladkorne tovarne. Nekaj dni pozneje so prijeli njenega moža, ki je do zadnjega časa sedel v preiskovalnem zaporu. Sicer je neprestano zatrjeval svojo nedolžnost, toda niti policija, niti sodišče nista mogla najti dovolj dokazov za njegovo nedolžnost. Medtem pa se je vsa stvar nenadoma preokrenila. Dva moža iz dotične vasi, neki že večkrat kaznovani zločinec Schubert in pa neki Popp, ki sta že večkrat skupno sedela v ječi, sta se na dan umora prijavila policiji, da odsedita še ostanek svoje kazni. Te dni pa sta izjavila, da vesta za morilca, toda, da izdata le, če se njunima družinama zajamči nagrada po 5000 mark. Sorodniki pokojnice in njenega zaprtega moža so takoj zbrali 10.000 mark in nato sla zločinca izjavila, da sta sama morilca. Na dan zločina sta vlomila v Meusdôrferjevo vilo in sta prišla v spalno sobo pokojnice. Da bi ju ne izdala z vpitjem, sta jo zvezala in zamašila usta, tako da se je vsled tega zadušila. Naravno, da je to lopovsko priznanje izzvalo senzacijo v nemški javnosti. iVikii uesrt-ža na morju. V kanalu cesarja Viljema v Severovzhodnem morju je nemški parnik v-Emsland ' za vozil v danski parnik »Hans Mnersk«. Kljub težki poškodbi sc danski parnik ni potopil, zakar se ima zahvaliti tovoru lesa, ki ga je voziL Pogreb italijanskega ministra liianchija. Mussolini slavi zaslugo pokojnega ministra. Z avtomobilom po Afriki Bogataševo ženitovanfe Te dni se je vrnil s svojega šestmesečnega potovanja po Afriki znani dunajski botanik profesor dr. Wettstein. Po povratku je sprejel dunajske časnikarje in jim povedal nekaj svojih potnih doživljajev. Profesor Wettstein je kljub svojim 67 letom popolnoma svež in se mu niti malo ne poznajo napori, ki jih je prestal na svojem potovanju. Najprej je profesor izjavil, da je zelo zadovoljen z rezultati pota. Cilj njegove ekspe-dicije je bilo raziskovanje afriškega rastlinstva in posebno prilagoditev rastlin z ozirom na veliko dušo v stepnih in pustinjskih krajih. Z njim je potoval tudi njegov sin Fritz, redni profesor za rastlinstvo na vseučilišču v Gottingenu. Potovala sta v posebno opremljenem avtomobilu, ki ga je vodil neki šofer iz bivše nemške jugozapadne Afrike. V treh mesecih so prepotovali 18.000 kilometrov. Prepotovali so bivšo nemško jugozapadno Afriko, nad katero ima sedaj mandat južnoafriška Unija. &e vedno je tam mnogo Nemcev, posebno bivših častnikov. Preko dežele Namaqua so prepotovali so Kaplandijo do Port Elisabetha in vse to seveda v avtomobilu. Na potovanju so imeli precejšne silnosti, ker зе je avtomobil pogrezal v pesek. Kljub temu so skrbno preiskali mnoge kraje, kamor še dosedaj ni stopil belokožec. Domačini so večinoma llotentoti. Kafri in Bušmani, so bili prijazni z njimi, v kolikor so se včasih sploh niso upali približati avtomobilu. Na vzhodu pa so naleteli na razna črna plemena, ki so že poznala avtomobile od raznih ameriških in angleških lovskih in zemljepisnih ekspedicij, tako da zanje to ni bila več novost. Čas, da bi so pri takih plemenih moglo doseči kaj z raznimi ogledalci, s steklenim nakitom ali s kakimi drugimi brezvred-nimi predmeti, je minul. Povsod velja samo angleški denar. O rezultatih potovanja bo profesor Wettstein govoril tedaj, ko uredi svoj obilni matériel, ki ga je pripeljal s seboj. S posebnim navdušenjem pripoveduje, kako sta se s sinom povspela na Kilimandžaro, najvišjo goro Afrike, ki ie visoka 6010 metrov. On se je i pravzaprav povspel samo do višine 5000 m, dočim je njegov sin splezal na vrh. Budimpeštanski listi poročajo o ogromni svatbi, ki jo je pred kratkim priredil v madjarski vasi Doroszlu tomašnji bogataš Barto. Na svatbo je bila povabljena cela vojska gostov — 7001 Razume se, da je ta vojska precej pospravila: jedila je pripravljalo 33 kuharic. Zaklali so dva vola, šest svinj, ravnotoliko ovac in 300 komadov perutnine. Za kolače in slaščice so potrošili 600 kg moke, 1600 jajc, 1500 kg sladkorja, ogromno množino jabolk in orehov, pol cenla masla in ravno toliko masti Seveda so to potem tudi primerno zalili: 20 hektolitrov vina, 10000 litrov piva, 40 litrov žganja, 30 litrov ruma in seveda tudi črne ka ve ni manjkalo. Skuhali so jo iz 10 kg žgane kave. France je obiskal Matevža. Ta mu je razkazal vse svoje prostore. V nekem koti je France opazil gasilni aparat. -Odkod pa imaš to?« je vprašal radovedno. »Zavarova' lica mi ga je poslala.«. »Tako? Kaj pa je v aparatu?« >Kaj je bil prej, ne vem, sedaj jc notri bencin.« /tomtev v .japonski cesarski rodbini Princ iaii..inat I su, drugi brat japonskega cesarja, in njegova ue-•Ma Kikuko Tokueava. Avstrijski kancelar dr. Schober podpisuje prijateljsko pogodbo z Italijo. Poleg njega stoji Mussolini. Ujet ta ni kurir Moskve Avstrijske oblasti so na temelju nekega poročila prijele na meji v brzovlaku, ki je prihajal iz Berlina, nekega potnika, katerega so osumili, da je tajni boljševiški agent. Pri njem so našli polni list na ime Schrauf, toda pri zaslišanju se je zapletel v protislovja in končno priznal, da je njegovo pravo ime Štefan Benkovič. Dalje so našli pri njem ludi šifrirano pismo, ki ga je imel odnesti s seboj v Moskvo. Priznal je, da je komunist in da mu je bila naloga voditi agitacijo med brezposelnimi delavci. Istočasno so v Berlinu odkrili tajno komunistično organizacijo, ki se je v glavnem bavila s skrivanjem iskanih zločincev in z reševanjem obsojencev iz ječe, da so jih kasneje lahko uporabili pri demonstracijah in uporih. Ideal gledališke kritike Predavanje g. Cirila Debevca. V živlltftfju slovenske umetnosti imamo ie mnogo vprašanj, ki zahtevajo nujne rešitve in raz-čiščenja. Eden teh problemov je kritika. Dramski režiser g. Ciril Debevec se je lotil lega vprašanja in predaval včeraj dopoldne v univerzitetni zbornici o njem. Predavanju je prisostvovalo mnogo kulturnih delavcev, literatov (razen nekaj г%чт kritika ni bila zastopana), gledaliških igralcev 1er mnogo akademske mladine. Predavatelju je bila njegova polemika z g. Franom Govekarjem le zunanji povod za njegov včerajšnji nastop. Pravi motiv jé povedal sam ob pričelku predavanja: »Naše gledališče prehaja, sicer počasi, a vendarle vztrajno in s tem večjo gotovostjo v naddiletanstko dobo svojega razvoja, ko bo smelo in moralo za ocenjevanje svojega dela zahtevati tudi temu delu enakovrednih, naddile-tansko strokovno izvežbanih ocenjevalcev.« Govoreč o idealu gledališke kritike jc predavatelj navajal dva priznana gledališka teoretika, dramaturga in kritika Bernhàrda Detbolta in Alfreda Kerrii. Ta dva sta si sicer v bistvu nasprotna. Dirbold je prepričan o tem, da je umetnostna kritika del znanosti in da mora biti torej znanstvena, Kerr pa je goreč pristaš misli, da je prava umetnostna kritika umetnost. Umetnostna kritika je tisto udejstvovanje človeškega duha, ki ima za svoj namen spoznavanje in opredeljevanje raznih umetnostnih vrednot. Vsaka umetnina, torej tudi gledališka, pa sestoji v glavnem iz dveh prvin: iz iracionalne (navadnemu razumu nedostopne) in iz racionalne (razumu dostopne in um-Ijive). Kritik ima opraviti z obema. Za odkrivanje iracionalnih elementov je treba prirojenega daru, za razstavljanje in razlaganje racionalnih pa strokovnega znanja in izobrazbe. Kritik pa mora biti v začetku in koncu vseh koncev še eno: elik. Kritik bodi pedvsem propovednik resnice) Nato je predavatelj k:\rakteriziral štiri glavne kritike našega dnevnega časopisja: Franceta Koblerja, Božidarja Borka, Karla Kocijančiča in Frana Govekarja. Govoreč o Francetu Koblarju je izvajal: France Koblar, gledališki kritik »Doma in sveta« in dnevnika »Slovenca« visoko nadkriljuje vse bivše in sedanje naše gledališke poročevalce ne samo po svoji prirojeni gledališko kritični daro-vitosti, po ostrem čutu za nevidne, skrite, rekel bi magične lastnosti gledališkega ustvarjanja, po prirojenem daru za točno opazovanje, ugotavljanje in opredeljevanje specifično gledališko-umet-niških vrednot, marveč tudi po svojem bogatem historičnem, kritičnem, zlasti pa dramaturgičnem znanju, izredni vestnosti in kritični objektivnosti. Koblarjeve kritike očitujejo avtorja z velikim pasivnim umetniškim čutom, bistrim razumom, točno izoblikovanim nazorom, nepodkupljivo etičnost.o. Božidar Borko (gledališki poročevalec »Jutra« in urednik tednika »Življenje in svet«) se ie ponovno v svojih člankih sam priznal za referenta in se sam tudi nikoli ni postavljal na kako vzvišeno mesto gledališkega kritika. Borkovo poroča- Modra ptica št. 3. Vsebina tretje številke tega mladega prosvetnega mesečnika, ki se polagoma kristalizira v svojih osnovah, je sledeča: Ivan Turgenjev: Pesmi v prozi (poslovenil J. Žagar). _ Leposlovna prispevka — Janeza Žagarja »Zgodba o usmiljenju« in V. Bartolov »Sistem Ivana Groznega« — sta zanimiva priča udejstvo-vanja naših mlajših pisateljev, ki se v poslednjem času na splošno tako poredkoma oglašajo. _ Josip Vidmar posveča Antonu čehovu jedrnato razpravico, v kateri skuša dojeti umetniško lice velikega ruskega novelista in dramatika. — V svojih »Literarnih zapiskih« obravnava Anton Ocvirk izražanje politično-socialnih tendenc v leposlovju na podlagi Upton Sinclairove umetnostne teorije v »Zlati verigi«. — Poleg kratke opombe o Milanu Puglju (s sliko) vsebuje drobni zvezek še nadaljevanje prevoda B. Calvijevega »Uvoda v Kralja na Betajnovi« ter A. Ocvirkovo poročilo o nemškem prevodu Cankarjeve »Hiše Marije Pomočnice« in beležko o brošuri »Deset let Narodnega gledališča v Mariboru«, ki jo je 'izdalo Dramatično društvo v Mariboru. * Matija Murko je v Parizu izdal obsežnejšo sludiio (77 str.) z naslovom: »La poesie populaire épique en Yougoslavie au début du XX-e siècle« (Epska narodna pesem v Jugoslaviji početkom XX stoletja.) Ta knjiga je pravzaprav zbirka predavanj, ki jih je avtor imel v 1. 1928. na pariški Sorboni. ♦ Giovanni Maver je v »Rivista di letterature slave« (IV. let., zv. II-III, str. 100-163, 1929) objavil studijo »Leopardi presso-, Croatie e Serbi«. Govori o vplivih in prevajanju italijanskega pes-nika-pesimista med Srbi in Hrvati. nje je v splošnem zelo vestno in sodobno mišljeno, ali zaradi neke naravne pasivnosti in neke nameravane akademske vzdržnosti pogostoma tudi suhoparno. Borkova močna slran je brez dvoma publicistika. Široka literarna (manj dramaturgič-na) izobrazba se očituje tudi v njegovih gledaliških poročilih. Za gledališko, scenično izvedbo, pa naj si bo v režiji ali igri, pa ne kaže posebnega smisla, niti razumevanja, a zato se temu delu svojih referatov tudi previdno in taktno izogiba ... Napram prejšnjemu »Jutrovemu« poročevalcu pa pomeni Borko brezdvoma naravnost ogromen napredek. Drugi : Julrov gledališki poročevalec je Karlo Kocijančič. Njegovi gledališki referati kažejo izrazito osebno (osebno, ne pristransko) ubrano, radikalno in impresionistično naturo njihovega očeta. Je sicer umetnosti prav blizu, zato pa je od umetnostne in posebno gledališke kritike vendarle šo precej oddaljen. Govoreč o gledališkem poročevalcu »Slovenskega Naroda- Franu G o v e k a r j u je predavatelj že v začetku postavil trditev, da človek z Govekar-jevo gledališko-kritično kvalifikacijo v današnjih časih poklicnega gledališkega delu ne more pravilno ocenjevati. Predavatelj jo dalje očrta! glavne znake Govekarjevih kritik: literaruodramaturgični uvodi k omenjenim dramam so deloma dobesedni ali nednbesedni prevodi iz raznih literarnih zgodovin, kritičnih sestavkov nemških dramaturgov ali pa kritičnih uvodov v zbrana dela tistega pisatelja; deloma dolgovrstno obujanje spominov na mlada leta, ali pa na prejšnia njegova intendantska dela; deloma daljši ali krajši citati iz ocenjevanega dela. Brez poni- či pa so ti uvodi v vseh tistih primerili, kadar ni na razpolago nobenega podobnega gradiva, na primer pri ocenah domačih avtorjev in sodobnih dram. Predavatelj je citiral nato nekaj citatov iz Govekarjevih kritik. Ti citati so vzbudili med občinstvom obilo dobre volje. V tretjem delu svojega predavanja je predavatelj označil kritiko naših revij. Pri »Ljubljanskem Zvonu so se A1 b r e h -t o ve kritike pred. časom odlikovale v ideološkem, kulturno-jiolitičneni in dramaturgičnem pogledu, pozneje pa so se razredčile. Kritike Juša Kozaku (v eni sezoni) vzbujajo upravičeno hrepenenje, da bi se ta zopet oprijel svojega kritičnega peresa. Sedaj pišeta kritike v Ljubljanski Zvon A.Ocvirk in Bratko K r e f t. Predavatelj želi. da bi obe naši vodilni reviji stalno v vsaki številki prinašale gledališke kritike in stalno spremljale naše gledališko udejstovanje. Predavatelj je zaključil: Nekaj je prav gotovo gnilega v državi naše kritiko. Zato bi bilo dobro in skrajni čas, da si tudi naša kritika temeljito izpraša vest, da se skesano potrka na prsi in da se pravočasno še spokori. Občinstvo je vsa preda vatel jeva izvajanja sprejelo zelo toplo. Po predavanju so prisotni izrazili željo, naj bi se prihodnjo nedeljo vršila debata, kar je bilo tudi sklenjeno. Italijanski politični zgodovinar Luziano Ma-grini je v Milanu izdal za nas znamenito delo »II drama di Sarajevo«, kjer govori o vzrokih in odgovornosti za svetovno vojno. Poudariti je treba, da je zelo objektiven v sodbah. Л Dr. Erwin Holzer je v Berlinu obiavil delo: »Die Entstehung des Jugoslawischen Staates« s podnaslovom »eine vôlkerrechtlich - politisehe Studie«. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob pol 20 zvečer. Ponedeljek, tO. februarja: Don Car los«. Red D Torek, 11. februarju: Cvrček zu pečjo«. Red C. Sreda. 12. februarja: »Drugo presenečenje v ljubezni« in Prisiljena ženitev«. Gostovanje francoske drame »Lu petite scene«. Izven. Opera: Začetek ob 20 zvečer. Ponedljck, 10. februarju: Zapito, lorok, 11. februarja: »Valkira«. Red A. Sreda, 12. februarja: Zaprto. Mariborsko gledališče Ponedeljek, 10. februarja: Zaprto. Torek, 11. februar ju: Ob 20: -•Sneg«. Premi jera. Ab. A. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Sreda, 12. februarja: Ob 20: Lepa pustolovščina«. Gostovanje Mariborčanov. Otrokom neprimerno. Radio Programi Radio-Liabtjana t Torek, U. februarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 12 Časovna napoved, borza reproducirana glasba. — 13 30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Konceri Radio-orkestru. — 18.30 Dr. VI. Knaflič: O poslanku tiska. — 19 Dr. Baje: Zgodovina lujili jezikov. — 19.30 Dr. Preobražensky: Ruščina. — 20.80 Prenos iz Zagreba: I. koncertni večer (violina iu solopetje). II. Jugoslovanski koncert zagrebškega vokalnega kvartetu. — '22 Časovna napoved in poročila. - 22.15 Koncert Radio-orko.stra. Sreda. 12. februarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13 Časovna napoved, -borza, reproducirana glasba. — 13 30 Iz današnjih dnevnikov. — 17 Otroški kotiček, gospa Gabrijelčičeva. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.3o" ProL dr. Jurlšič (Zagreb); Kava in njen učinek., — tO Podobe iz slovenske literarne zgodovine, prof. Koblar in gosp. Lipah, čl. nar. gled. — 20 Koncert tvrdke Melnl: Orientalska glasba. — 21 Jazz-band. — 22 Časovna napoved in poročila. Dragi programi t Sreda, 12. februarju. Belgrad: 18 Pesmi na gusle. — 20 Koncert komorni! glasbe. — 21 Šolski nadzornik . komedija. — 21.43 Dnevne vesti in čas. — 22 Večerni koncert Radio-kvarteta. Varšava: 16.25 Reproducirana glasba. — 20.30 Večerni koncert solistov. — 23 Plesna glasba. — Budapest: 12.05 Koncert Radio-kvarteta. — 17.30 Koncert gojencev Glasbene akademije. — 20.16 Prenos drame iz studia, nato koncert ciganskega orksatra. Dunaj: 11 Koncert Radio-orkestra. — 15.30 Koncert Radio-orkestra. — 17.15 Glasbena ura za mladino. — 20.05 »Umetnost na Olimpu , veseloigra, nato večerni koncert zabavne glasbe. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba. — 12.30 Konceri Radio-orkestra. — 16.30 Mladinska ura. — 17 Koncert kvinteta iz Torina. — 20 30 Prenos ojiero vManon , komp. Massenet. — 2840 Zabavna glasba. — Praga: 20 Priložnostna glasba. — 21 Narodne pesnil. — 21.20 Koncert na violoncellu. — 22.20 Kabaretni večer z baletom, filmom in koncert vojaške godbe. — Langenborg: 17.80 Koncert Radio-orkestra. — 19.15 Recitacija. — 20 Večerni konceri. — 21 Veseli večer, nato plesna glasba. — Rim: 17.30 Popoldanski koncert. — 21.Q2 Veliki simfonični koncert. — Berlin: 19 Koncert francoske glasbe. — 20.30 Orkestralni koncert. — Katovice: 16.45 Reproducirana gl-sba. — 17.45 Konceri zabavne glasbe. — 20.30 Večerni konceri. — Toulouse: 18.35 Pesmi in plesi. — 19 Koncert vojaške godbe. — 19 30 Zabavna glasba. — 20.25 Koncert dunajske glasbe. — 21 Večerni koncert, nato prenos iz kavarne. — Stuttgart: 10 Reproducirana ghsbn. —• 12 Promenadni koncert. — 13 Reproducirana glasba. — 15.15 Mladinska ura. — 10 Popoldanski koncert. — 19.30 Plesni koncert. — 21.80 Karneval, Radio-scene. — M. Osirava: 11.30 Reproducirana glasba. — 12.30 Opoldanski koncert. — 1630 Mn-rijonetuo gledališče. — 19.05 Komedija, enodejanka. — 20.20 Ljudski koncert. — 21.20 Koncert na violoncellu. — 22 20 Kabaretni večer z baletom, filmom in vojaško glasbo. iz društvenega živlienfa Seja kršč. šole, podružnice za slolno župnijo io nocoj v torek ob 8 v Jugoslovanski tiskarni. Učiteljsko društvo za kranjski okraj bo zborovalo v soboto 15. 1'ebr. ob pol 9 v osnovni šoli v Kranju. Krajevni odbor Rdečega križa v L'ub-Ijani bo imel svoj letni občni zbor v četrtek, dne 13. febr. 1930 ob pol (i zvečer v dvorani Okrožnega uradu zavarovanja delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta. — K polnoštevilni udeležbi vabi odbor. Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani priredi v sredo 12. I. m. ob 20 v šentjakobski šoli predavanje. Predaval bo višji sadjarski nadzornik gospod M. Ilumek o jagodičevju na domačem vrtu. — Za naše vrtove je jagodičevje, kakor ivanovo grozdjiče, kosmulje, malinje in jagode, zelo važno za gosjwdarstvo in za okras vrtov. Na vsakem vrtu je prostora zanj. Nekatero lepo pri-stoja na rabatah, drugo pa ondot, kjer ni v škodo in napotje drugim sadežem. V vsaki vrsti jagodičjn pa je več sort, ki donašajo vočji ali slabši pridelek. j'a ludi vzgoja je različna. Da bonjo pravo pogodili pri zasajanju, nam bo g. predavatelj, ki je znan strokovnjak, podal točna navodila. — Na predavanje vabimo vse podružnično člane in ostalo občinstvo, ki se zanimajo za lepo vrtnarstvo. Vslop jo brezplačen. Poizvedovanje Izgubila se je v soboto zlata zapestnica z obeskom iz kuriinice čez peron, Kolodvorsko, Slomškovo ulico, mimo Tabora do Ilirske ulice. Pošten najditelj naj jo odda v naši upravi proti nagradi. Diplomirani inžener ki ima smisel za trgovino in izkušnje v strojni stroki, se išče za inozemsko prodamo organizaci o kot potovalni inspe' tor za Slovenijo. Ponudbe z referencami pod »Za-22248« na Publicitas d. d. - Zagreb - Gunduličeva 11 Gramofoni in plošfe Edison Bell, Columbia, His Ma-sters Voice, Elcktrola, Polidor, Bri.ns\\ :k Po izvirnih tovarniških cenah, ludi plačilne olajšave Tehniški oddelek II. nadstropje iKosiner i 6ђ1ег, Zagreb p o 3 UazpoiHliam vsako množino od SA kp oaprei. Pavel Sedel, umetni mlic Javornik. Gorenjsko. za izdelavo aidovih m koruznih Zahvala. Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše drage mamice, smo dobili toliko iskrenih izrazov sočutja, da ne moremo na vsakega posebej odgovoriti. Zato zahvaljujemo od vsega srca vse, ki so na ta li oni način lajšali našo tugo. V Mariboru, 10. februarja 1930. Rodbina FINK - KANZ. •mm £<< I SS« CNJ H m s 3 . => «Tj . Si- O •O "> s *.. ( .a-uJ u iiU žr> N - Л 'S "S o a"- S 2 je 0*1 ЧЛ o ".S •cri _ > B îl e 1.2-3 s »g S N u •S5 1 «<*> N QZ NO la o Â* Q o o ® - . ."S N -aZ > Soo . a .s Q Z ui I « > СЛ C.5 -pPJ.S — n <—: O «> o- >o < CZ z5 Pierre L' Ermite: 72 s U q t . r- (Л •ÏÏÔ^.Î! •S ~ o S! « •g as .Su O j-3 cc o M S CL, гч co Žena z odprtimi očmi Ko je odšla iz kaplanove pisarne je Rolanda odsevala sreče! Odgovor je bil jasen in brez obotavljanja: Jasno je najprej, da ni govora o kaki obveznosti poroke z nevernikom, čigar spreobrnitev je več ko dvomljiva, kajti druge opore ne bi imela nego človeško ljubezen. Ker pa je za zakonsko življenje potrebna obojestranska ljubezen, ali vsaj nagnjenje, bi tak zakon nadalje ne bil nič drugega nego vsakdanja laž, laž, ki je vse življenje ni mogoče zakrivati in ki bi imela sila nevarne posledice za skupnost in srečo družinskega življenja. ...Naposled, to ni edinolo stvar dekleta... tam doli v Noirmoutieru živi ljubeči in ljubljeni mladenič, ki ima v obilni meri vse lastnosti, ki si jih od njega želita dekle in Cerkev... In bilo bi vsekakor prav tako nepravično kakor okrutno, da bi ta verni mladenič moral plačati račun zelo dvomljivega apostolskega dela. Če bi se tak nazor posplošil, bi to vedlo do združitve zakona in apostolstva v škodo najboljših mlade-ničev v nekako odlikovanje nevernikov, ki bi na tak način dobili najodličnejša in najbolj čednostmi dekleta ... Skratka, kaplan je takole zaključil: >Moje ljubo dete, vzemite torej tistega za moža, ki ga od nekdaj ljubite ... Poplačajte ga s tem za neomajno vero v Boga in v vas, ki io je ohranil... Ustanovite svoje ognjišče tam, kjer ste doma, kjer so bili vaši predniki doma. In nikari ne hodite v Pariz. Blagoslavljam vas iz vsega svojega srca. In naj vas spremlja ta blagoslov vse do vašega otoka, kamor sc čim prej povrnite! :>Je-li zdaj odleglo?. .*. je vprašala teta, ko je ugledala od sreče žareče Rolandino obličje. Popolnoma. Po sveti maši bom darovala svečo oltarju ... >Torej si imela velik greh na vesti? ; : Časih je bolje sovražnik dobrega. ; Ne razumem tc ... Preveč zamotane so tvoje besede ... Teta Cecilija, ki bi se v svoji nestrpnosti malo prej bila skoro izpovedala cerkovniku, ki je nosil su-tano, je mahoma obmolknila, kajti pred glavnim oltarjem se je pričela sveta maša, pred izpostavljenim s velim Zakramentom. Rolanda pa je v svoji notranjosti pela Gospodu svojo zahvalno pesem. Bolj kol kdaj prej čutim danes, o moj Bog, kako Ti ivdiš naše življenje! 0, zle sile se ga skušajo polastiti ter ga potisniti v temo... Toda Ti si povsodi! Ti nas vodiš po poti; in kadar pridejo nevarni ovinki, nas popelješ za roko... Tudi tisti, ki so odšli pred nami k Tebi, čuvajo nad nami! Treba Te je le kli: cati... in vsikdar se odzoveš... Odgovor si mi dal, jasen kot luč. In Tvoj odgovor je bil tak, kot sem ga slutila ... kot sem ga v svojem upanju želela!... Za-hvaljen bodi, o moj Bog! : Tudi teta Cecilija, ki je z rokama zakrivala svoj obraz, je prosila Boga za znamenje: • Presveto srce Jezusovo, želim Rolandi le najboljše. 0, stori, da me bo umela. Ona ljubi tistega kmetskega fanta, ki je tako nizko pod mojim pričakovanjem. ... Vkljub malim nezgodam, ki so se nam pripetile, ljubim Pariz iz dna svojega srca!... Kljub vsemu ga ljubim... Rolanda se tu lahko omoži. Še sinoči sem se prepričala o tem. Ni ji treba drugega, nego da reče eno samo besedo... Storila sem vse, kar mi je bilo mogoče, da bi jo izrekla... Ali nuj še bolj pritisnem nanjo? Ali naj vržem Rolando v objem tega Rogerja Maudea, ki — gotovo — nikakor ni kriv ne odgovoren za obnašanje svoje matere in svojih sostrâ? Presveto srce Jezusovo, razsvetli me!... Naj bodi tako, kakor si od srca želim; in bom nepopisno srečna. 0, da j mi znamenje ... jasni, in nedvomno... Preprosta ženska som, o Gospod .. Odgovor naj se glasi: il a k Zvonček je trikrat zaeingljal — sveto obhajilo Teta Cecilija in Rolanda si se približali božji mizi 1er pobožno sprejeli Njega, ki je Pot, Resnica in Življenje. Nato sta se vrnili na svoji mesti ter se vglo-bili v prečudno stanje milosti božje. : Zahvaljen bodi, moj Gospod!.. Rolanda. Daj mi, da vidim jasno!... In glasi: da!../ je vzdihovala teta. A glej, polagoma postaja teta Cecilija raztreseni! v molitvi... Dvignila je glavo... Občuduje razkošno pestro slikana stekla oken... rdeče, modro in zlato... Počasi si natika rokavice. Cerkovnik s pušico se je bližal. Totka jc iskala, da bi darovala svoj novčič ... Kje pa je torbica? .. ! Nikjer... Kje je? ... »Rolanda!« >Kaj jc, letka?« sc « je ponavljala odgovor naj sc MALI OGLASI Vaalta drobna vrilica I-30 uln ali vaaka beieda SO par Na|man|£l 00 as . S i In. Oglaal nad drvet vrallc sc ra£una|o vlit, Zu odgovor аватко! Na vprašanja ftrez znamke ne odflovar|amof Primerno nameščenje Šoferska šo!a pri industrijskem podietju I. oblast, konc., Čamemik, iščem. Kavcija do 250.000 Ljubljana, Dunajska c. 36 Din. Ponudbe poslati ra (Jugoavto). — Tel. 2236 upravo »Slovenca* 1. 1931. pod Pouk in praktične vožnje. Prodajalka izučena v trgovini mešanega blaga, boljša samostojna moč, želi stalne službe. — Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca« pod »Marljiva 1639. Knjigovez verziran v vseh knjigo-veških delih, išče služho. Ponudbe pod »Zanesljivost« št. 1680 na upravo »Slovcnca«. Stanovanje tri- ali dvosobno, s priti-klinami v Ljubljani, iščem za maj. - Ponudbe pod »Dober in siguren plačnik« na oglasni oddelek »Slovenca«. Gospodična se sprejme na stanovanje. Naslov v upravi pod št. 1644. Posestva Lepo zemljišče ca. 600C m', za glavnim kolodvorom v Ljubljani, ceno naprodaj. - Ponudbe na inseratni odd. »Slov.« pod »Zemlijšče« št. 1482 Vi hočete zidati? Načrti, proračuni in nasveti najceneje. Ponudbe pod »Inženjer arhitekt« štev 1118 upravi »Slov.« Več mizarjev dobrih delavcev, sprejme A. Amann, tovarna pohištva, Tržič. Perica poštena, se išče, ki bi hodila prat na dom; — Naslov pove uprava Slovenca pod št. 1573. Prazna soba v bližini splošne bolnice se odda. - Poizve se v uoravi »Slovcica< pod št. 1679. Služkinjo za vse, ki zna nekoliko kuhati, sprejme učiteljica v Ljubljani. Tri odrasle osebe. Ponudbe pod »Pridna in poštena« na upravo »Slovenca« štev. 1666. Vajenko ra šiviljsko obrt sprejme takoj modni salon Rodič d. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta 10. Dva vajenca sprejmem takoj. M. Fajfar, kolar, izdelovalnica auto-karoserij, Ljubljana, Trnovska ulica 25. Mesarskega vajenca krepkega, pridnega, sprejmem. Vsa oskrba v hiši. De Toni. Vrhnika 190. Občinski tajnik Županstvo občine Bohinjska Bistrica razpisuie za takojšen nastop službo občinskega tajnika. Prednost ima oni, kateri bi v slučaju potrebe opravljal lahko tudi službo organi-sta. Pogoji so rellektan-tom pri županstvu na razpolago, kjer je tudi vložiti pravilne opremljene prošnje. Trgovski lokal z inventarejm in malim skladiščem, ali pa tudi skupno z velikim skladiščem se takoj ugodno odda. - Ponudbe upravi »Slovcnca pod: Ugodna prilika«. Samostojna kuharica se sprejme za trgovsko hišo v mestu izven Ljubljane. Vstop takoi ali 15. februarja. Dopisi na oglasni oddelek pod : Samostojna kuharica« št. 1690 z navedbo dosedanjega elužbovanja. Plača po dogovoru. 2 mizar, pomočnika dobra, in 1 vajenca sprejme Franc Zavodnik, mizarstvo, Št. Vid n. Ljublj. Sobarica z večletnimi spričevali, čedne zunanjosti, v starosti 24—30 let, sc sprejme za Trst. Ponudbe na upravo Slovenca« pod št. 1452. Kuharica perfektna, gosposka, v starosti 30 do 40 let. se sprejme za Trst. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod št. 1453. Agilnega prodaialca s trgovsko naobrazbo in znanjem deželnih jezikov se išče za večje podje'je. Reflektanti fz živežne stroke imajo prednost. — Ponudbe pod «Sposoban putnik 28-26« prosi se na In-tcrreklam d. d. Zagreb, Marovska 28. Iziava Bivši moja služkinja -zaposlena pri meni za čas od 1. novembra 192S do konca januarja 1929 . je na moje ime pri več trgovcih jemala na kredit živila Izjavljam, da ni-;em plačnik za isto. ZORICO ANTON posestnik v Lajtersbergu pri Mariboru. 4'/o % pupilarno varne obveznice prodam za (f% nominalne vrednosti. Vprašati pri upravništvu »Merkur«., Ljubljana, Večna pot 5, telefon 3052. Financiramo civilno-pravdne, sodne in odvetniške stroške. — Upravništvo »Mekur« -Ljubljana, Večna pot 5. Telefon 3052. Terjatve od najmanjšega do največjega zneska, poedine ali večje partije, izter-juje brez vsakega pre-dujema. — Upravništvo »Merkurc, Ljubljana — Večna pot 5. Telef. 3052. 20 % kronske bone kupuje in prodaja najugodneje upravništvo »Merkur« — Ljubljana, Večna pot 5. Telef. 3052. Vrednostne papirje srečke i. t. d. kupuje in plača najbolje upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Večna pot 5 Telef. 3052. Pianino dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št 1650. En oral njive obdelane, stavb, prostor, solnčna lega, pol ure od centra Maribora, za 30 tisoč Din proda KOSEC, Tezno 5. Stavbena parcela 1100 m'-', blizu trnovske cerkve, ob novi cesti, vodovod, elektrika na mestu, ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Parcela« št. 1562 na upravo. Stavbne parcele od 450—550 m= velike, na periferiji mesta, se poceni prodajo. Vodovod in elektrika na razpolago Pojasnila Ljubljana. Zaloška cesta 21. Stavbna parcela na prometnem kraju v Ljubljani, blizu kake cerkve, se kupi. Naslov v upravi pod štev. 1704. 0DLACILA vseh vrst za vsakogar in za vsako priliko izredno ceno 1. MAČEK - LJUBLJANA - Aleksandrova 12 20% bone plača najbolje P. Semko. Miklošičeva cesta 18. Obroče za sode, 45 mm širine, vsako množino, kupim. -Naslov se izve v upravi »Slovcnca« pod št. 1418. 20% bone kupi Franc Uran, Ljubljana, Dunajska cesta 46. Telef. 2820. Večie posestvo blizu glavne ceste Šcnt llj, 23 oralov (največ njive, sadonos, vinograd), gosposka hiša, več sob, nova viničarija. ves inventar, naprodaj. . Pojasnila daje lastnik Kari Letz. železnina, Maribor 20",; kronske bone kupuje najkiHntnejše po dnevni ceni Prometna bančna družba, Maribor Cankarjeva 14 Oglje in trame vsako količino — kupuje stalno tvrdka Škrbec & Bartol. Liubliana Miklošičeva cesta 6 Sode od jedilnega in strojnega olja, vsako množino, kupim. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1419. Vtaknvrttno zlato Knonge PC namšilh cenah. CERNE iu v e lir Liubliana VVoltova ulica 61 3 Pletilni stroj št. 7, 50 do 60 cm širak, kupim. Ponudbe s ceno na Marko Krovinovič, Karlovac, Banija 130 b. 20% bone kupi in plačuje najbolje Franc Rcisner, trgovec -Kopitarjeva ulica 1 (pri mesarskem mostu). liii^HIlM Puhasto perje kg po 38 Din. razpošiljam po povzetiu natmam 5 kg Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čist beli puh kg po 300 Din — L Brozovič. Zagreb llica 82. Kemična čistilna pena Mizarski mojstri! Imam naprodaj za takoj ca. 40—50m:l DESK, in siccr češnja, hruška, iu^ vor, hrast, brst, bukev, lipa, 20 do 100 mm debele in 2 do 4 m dolge. Cena po dogovoru. - Fr. Martinec, Liubliana, Pru-le št. 8. ---■ I Pletil. stroje švedske) krožne, imu zastopstvo | Tehna, Liubliana, Mestni j trg 25. 1. nadstr. - Iščemo povsod zastopnike Pisalne stroje švedske ima zastopstvo Tehna. Mestni trg 25 1. Iščemo povsod zastopnike, pod št. 839 Avto Chevrolet štirisedežen, dobro ohranjen, z novo pnevmatiko, se proda. Vprašanja na št. 1688. Jésen za vpogniti, in črešnjeve deske ima naprodaj Bizant, Žlebe - Medvode. Obrt Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal, najcenejše in najfinejše Matek & Mi-keš, Ljubliana, poleg hotela Štrukelj. — Entlanje ažuriranje, predliskanje takoj. ка»о, vedno svožeoririaia u» de cln veli'irprovlnu iVOlB t flllll ЈЛЧД Itesljcva reeta il Dežne plašče za dame in gospode, pelerine za dečke in odrasle, toplo podloge I; dežnim plaščem itd., kupite najbolje v špecijalm trgovini Jančigaj, Tavčarjeva (Sodna) 1, našo* ti kavarne Evropa«. Spalnice v raznih oblikah in veliki izberi nndim po najnižjih cenah. Matija Andlovic, zaloga pohištva, Komen-skega ulica 34. tfremog in drva, suha — uobavlja I. Pogačnik (Tabor) št. 5. Telefon 2059. Stroj za izdelovanje cementne zidne opeke, stroj za izdelovanje cemcntnii' kov, pletilni stroj »Ideal«, pisalni stroj »Berni«, pisalno mizo amerik. in veliko želez, blagajno proda Martin Jančigaj. Ljubljana, Tavčarjeva 1. Štedilnik dobro ohranjen, in več praznih zabojev se proda. Naslov v upravi pod 1703. i COKO-BANANE SO SLASTNE! Veliko podjetje v Zagrebu išče knjigoveza popolnoma samostal. moč, ki zna tudi v zlatu na stroju delati. Ponudbe na ,,nravn tiefa nnd št. 1685. "J. * — ■ — ..— l— ,---1 -, Za svojega oddam 5 mesecev starega zdravega fantka proti mesečni plači 100 Din do 2. leta. Naslove sprejema uprava pod št. 1667. Za svojo sprejme izobraženi in strogo krščanski zakon, par brez otrok 4—5 letno deklico. Ponudbe do 17. febr. t. 1. na upravo Slovenca pod »Sirota 4«, 1000 3)in plačam če Rio-Balzani ne odstrani kurjih očes. bradavic, trde kože Kaj pišejo o Rio-Bnlzaiiiu? Uspeh nu bradavicah zelo dober, niše g. Ignac Stare, Gorica vas 8, p. Ribnica. Proti kurjim očesom in trdi koži in je edino Rio-Balzani pomagal, zato vsakomur toplo priporočam, piše gospa V. Sedej, Ljubljana, Krakovska 19. Lonček 10 Din (predplačilo), 18 Din |)ovzetje. pošlje: R. Cotič. Ljubljana VII.. Kamniška 10 a. »Ines« vsebuje snovi, ki pospešujejo rast las, odpravi prhljaj, mozolje, izpuščaie in lišai v lasišču. En lonček stane 38 Din. Razpošilja po povzetju: Zastopstvo »Ines« - Ljubliana. Merosodna ul l'I — 24. Bosulin svečice i so edino zdravilo zoper sramnično vnetje in ialo-vost krav. Zdravite krave in telice, ki se ne obrejijo, s temi svečica-mil 1 škatlja z natančnim navodilom 30 Din. Izdeluje in razpošilja edino: Lekarna pri »Angelju Varhu« na Vrhniki. V za- i logi vsa druga zdravila za živino! Pod nosom sežigate denar v teh hudih časih, pa se jezite, da ni denarja! - Pustite kajenje, ki je drago in škodljivo obenem! Z eno j steklenico, ki stane 56 Din, se boste kajenja takoj odvadili! - Josip L i n d i č , Ljubljana, Ko-menskega 17. Posebna izdaja DELI TEDEN (We'sse Woche) Z'ibleva'te to brezplačno številko našega kataloga, ki vsebu:e veliko izbiro t»lagn, ki tekom „Beiega ledna" v Zagrebu vzbuja pravo senzacijo. ГШ TRETORN« TRETORN varuje pred mrazom in se odlikuje po ne-nadkriljivi kakovosti in elegantni fasoni. Dobivajo se v vseh boljših trgovinah naše kraljevine Kupujte samo » 1RE10RN « galoše in čevlje za sneg ker ni boljših. IHRRmORH II TO STEKLO v različnih barvah in veličinah, 6-8mm deb. VP0R&0UA SE ZA: ObLOŽITEV kopalnic, toalet, hladilnic in kuhinj, za notranjo ureditev prodajalnih lokalov, posebno za mesarie, prekajevalce, peke, slaščičarne, brivnice, kavarne, restavracije itd. — Dalje ZA PORTAI E. VEST1DILE, STOPNJIŠtA, kukor tudi za napise vseh vrst, plošče za etažere, mi>e, pulte itd. Je masiven materijal brez glazure, kot steklo ne zgubi barve. Potrebne luknje vrtajo se lahko v vseh premerih. Obložilev gladkih sten se vrši s speci-jalnim klejem, ali se pa pritrdijo plošče z vijaki. V zalogi in tozadevna dela izvršuje „KRISTAL" D. D, tovarne ogledal in brušenega stekla IJIIDIJANA VII. - MARIBOR - SPLIT Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti predrage naše matere, stare matere, tete in tašče, gospe Anke Janušič roi• p'* Sîpus-Sisačha se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. — Zlasti smo dolžni iskreno zahvalo g. dr. Pavlu Krajcu, čč, sestram usmiljenkam v Leonišču, pre-častiti duhovščini, vsem darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem sorodnikom in znancem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti. Ljubljana, 10. februarja 1930. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cofe, Izdajatelj. Irao Itako»ec. Proti alkoholu Kuj je alkohol. Vam lahko pove vsak zdravnik. Koliko ljudi je vsled alkohola pomrlo, se razrušilo domov, izvršilo se ubojstev. upropastilo se družin, tega ne more nihče našteti Alkohol te izkopal več grobov kot vse vojske. Vašega nlkoho-lista morete popolnoma odvaditi da on niti ne ve. z AVINALOM. preparatom berlinskega lekarnarja Franka. Zdravilo popolnoma neškodljivo. -Polno zahval ozdravljenih Cena 220 Din. Originalne steklenice razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo N. P0P0V1C — Beograd, Kolarčcva ul. 7. 20 ODSTOTNE KRONSKE BONE kupuje v okvirju svoje potrebe po 60% Pucka štediona, Osijek. Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal. Požurite sel Uredniki Franc Krem/ar.