LVU-i. LVU-i. .. irjiisiuiraniumiViniiinnniiinHiiiiiiiituiiinftiHiimiimiiiiiniiniiii!!!!:;- tiiiuuiiiiiimiumiuimniiiiminiiiiiiiiiiiiiuimuiiuiuimBiniiiiimiiiiimiiiiii | Celoletne imročnina sitača K 6*— 1 polletna .. 3'— L četrtletna „ .. J'50 inanminiMMiniuimiiimiiiJiimRmrentnnimiMiiii':!!:'::."!'!!!: Uredništvo in upravništvo se nahaja v*,« j*;*:/«!1/ ^ v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarn« M P &R Sefi W «# I II H | °Sla8i *® *P«iomajo po dogovoru >'l«ivi,-'.CTimi—wwb«i'i mi S13* lil Posamezna Itevtlka stane 20 vtnar|ev. Štev. 16. V Llnblfanl, dne 19. marca 1919. fgfrafa vsaKo sredo. Lelo XIV. !. G.: Dics irae, dies ills, Grozen bode dan plačila! Dam-s je glavno vprašanje vsakega pocdinca; kruli. Vojska jc skoro ponehala in na tisoče ljudi se je vrnilo na svoje domove. Ljudje, za katere jc prej skrbela vojna uprava, so zdaj navezani sami nase in skrbeli morajo tudi za svoje družine, ki so za časa vojne dobivale vzdrževalnino. Mnogo delavcev še danes ni dobilo dela, to pa penajveč vsled tega, ker razne tovarne in obrti vsled pomanjkanja ali še ne obratujejo, ali pa v mnogo manjšem obsegu kot pred vojno. Mnogo jih je dobilo dela, pa kako so razočarani, ko s svojim delom ne morejo prislužiti dovolj vsakdanjega kruha. Res je, delavec dobi ob plačilnem dnevu polno pest bankovcev, ko pa pride z njimi na trg ali v trgovino, vidi, da vsi ti bankovci niti za potreben kruh ne zadostujejo. Kje je obleka, kje je obutev zanj in za njegovo družino, pa tudi stanovanjc je treba plačati. Kapitalizem je med vojsko silno pridobil in narastel v rokah posameznikov do naravnost bajnih vsot. Tudi se je število kapitalistov pomnožilo. Znano jc, da so bili ljudje, ki so ponudili d "že vi kavkoljcl-žebodi, oproščeni vojaške službe in so prekupčevali, da jc skoro neverjetno, V kavarnah in gostilnah so *c vrši!« ogromne kupčije in je bilo isto blago pri eni mizi v eni uri večkrat kupljeno in tudi prodano. Ako računamo, da.,bi bil vsak prekupeo delal le s postavno dovoljenim 20 odstotnim dobičkom, vidimo, da jc blago doseglo v kratkem času ceno, ki je presegala za večkrat njegovo pravo vrednost. Tako je nastajala draginja, posamezniki pa -so bogateli. Taki ljudje še danes vdelujejo« ravnotako, kakor so --delovali.- mo.l vojno. Toda bili so pametni, niso nalagali denarja v hranilnica, peč pa so si kupovali hiše in zemljišča. 13.mes imajo konje in kočije, pa se smejejejo stradajočemu -neumnemu« ljudstvu, da se jim Je spoštljivo odkriva. Isto je z mnogimi podjetniki, ki so dobivali naročila za vojaške potrebščine. Vojna uprava jim jc dala na razpolago vojake-delavce. Te uboge pare so neusmiljeno izžemali, raznim oficirjem in vojnim vojaškim prevzemalcem pa so dajali bogate nagrade, da so prevzeli vse mogoče »vojno blago (pofel) po kolikor mogoče visokih cenah, c:c!avce-vq>ake pa imeli vedno v naivec.i disciplini, da niso mogli in.si upali od podjetnika zahtevati času in draginji primernih plač, čc sc je kdo k: ganil, je še' takoj s prvim transportom na Don Gabri«! Garda Morena, 2?redse?’nlfa repofcjl&e r'c —r. (Datjc.) >5. »Svobodomiselna* iclsscaca. Boj med krSčnnslvem in. anli-krščanstvom je vzplamtel. General U r b i n a, 1 r a m a s o n , je na. izdaj-ski način od-irmi! predsednika K o bo a in se 17. julija lSbl s pomočjo podkupljive vojsko polastil predsedniškega mest«. Na podlagi starega, špan-skega zoikona je 7. brutalno silo izgnal jezuite is debelo. Tudi Škofe in svetno duhovščino L>L Urbina rad razgnal. Pa ni šlo tako gladko. Zato je skušal duhovščino demoralizirati. Na podlagi jo-žefi uskih postav je nastavljal za ravnatelje semenišč ljudi, ki so mu bili udaril. Pod pretvezo, da vojašnice ne zadostujejo •'•p ta m, je ukazat, da so vojaki stanovali pod eno streho z mladimi kleriki. Preskrbel je tudi, da se jo razširila umazana, fra.neoaka literatura. bojno črto in sicer za kazen takoj v prvo vrsto, kjer je bil skoro gotovo ubit ali pa je danes pohabljenec. Tudi vojne ujetnike so podjetniki izrabljali do najskrajnejše meje in marsikak tak revež počiva danes v hladni zemlji daleč proč od svojih domačih kot žrtev nenasitnega in krutega kapitalizma. Avstrijska država je mimo gledala, kako so si posamezniki polnili svoje globoke žepe. Če je kdo le preočitno delal, potem je hitro podpisal nekaj kronic vojnega posojila in dobil je popolno odvezo, če morda ne tudi še kako pohvalo ali zaslužni križec. Ni se menila država za to, da je plačevala vojne potrebščine po mnogo previsokih cenah, saj za denar ni bila v posebno velikih skrbeh. Naročila je v takih potrebah papirja in ga dila natisniti kot denar, S tem denarjem je pokrivala svoje potrebščine in polnila žepe kap;ta-Iistov. Papirja jc bilo za denar vedno dovolj in na ta način so bile državne in vojne blagajne tudi vedno polne papirnatega denarja. Pravilo državnega gospodarstva, da sme državna banka izdajati le toliko papirnatega denarja, za kolikor ima pokritja v zlatu in srebru v svojih zakladnicah, je prenehalo. Čisto naravno! Rabili smo ■ surovin, ki jih nimamo- doma, potrebovali • smo. živeža, ki ga ie primanjkovalo, treba kupiti v kaki nevtralni državi; tam pa ni-so vzeli papirnatega 'denarja, ker so dobro vedeli, da ta denar pri nas doma nima pokritja. Zahtevali so /.lato. Rabili, smo nujno, morali smo imeti, dali smo zlato in s tem manjšali zaklad v pokritje papirnatega denarja. Na la način jc vrednost papirnatega denarja padala, dan rr .-.‘nem in danes nimamo več pokritja, v gotovini v zlatu dii v srebru. Danes papirnati denar nima skoro nobene vrednosti. Posledica pri nas jc ne&oosna draginja. Kdo bo danes prodaji! svoje blago za ničvreden papir? Kdor le more. brani blago in ga prodaja le tedaj, ako rabi denar, da si kaj druzega neobbodno in nujno potrebnega kupi. Ker bankovci nimajo dosti vrednosti in mora on blago, ki ga rabi, tudi po zelo visokih cenah plačati, zato oi svoje, blago i udi zelo visoko ceni in drago prodaja. Pa to bi še fJe. ko bi nc bilo prekupčevalcev, ki vsako blago le Jc beli nodraže. Naša krona, jc danes morda vredna v inozemstvu starih 20 vinarjev. Delavce dobi za svoje delo tedensko morda 50—70 K. Koliko pa je zaslužil pravzaprav? Ako ■vzamemo vrednost krone pred vojsko in njeno vrednost danes, vidimo da lt)—14 K tedensko. To so pa že boljše plačani delavci, delavke pa zaslužijo še mnogo manj. Vojakom jc bilo dovoljeno nsjpodlejše življenje. Morili so častnike, Sodnike in duhovnike. ‘Odlične dame, celo mlade deklice so bile'is političnih razlogov vržene v ječo ali zaprte v samostane. Davki so naraščali. Ako se je ljudstvo opogumilo in izvolilo vestne in energične poslance, je skrbel Urbina, da so bile volitve razveljavljene. Mož, kot je bil Moreno, ni mogel mirno gledati takega početja. Zopet jc prijel za pero. Urbina ga je 15. marca 1853 dal enostavno zgrabiti in odposlati v Novo Grando. Garcio so vlačili iz ječe v ječo, toda-posrečilo se mu jc, da jo ušel. Podal se je v Peru. Moreno je porabil čas svojega pregnanstva, šel je v Pariz, da izpopolni svojo izobrazbo. Iz Pariza, je pisal svojemu prijatelju: v Dnevno študiram 16 ur, ako bi imel dan 48 ur, bi jih 40 posvetil študiju.« Gledališča ni nikdar obiskal. Njegov ocldih jc bil izlet v pariško okolico. Poleg znanstvenih študij je predelal tudi 29 debelih zvezkov R o h r b a c h e r j e v e »Univerzalne zgodovine katoliške Cerkve«. Iz duše so mu bile govorjene besede pisatelja. Katoliška Cerkev ie kraljica sveta, ki ji morajo biti pokorni knezi in narodi. Ona jc duf.a velikega socijalnega organizma; država je telo. Torej ne boja med državo in Cerkev, l Pred vojno je veljal 1 kg bele moke 40—50 vinarjev, delavec pa je zaslužil dnevno 3—4 K, torej za kakih 10 kg moke, danes zasluži delavec kakih 10 K dnevno, a l kg moke stanc 6—8 K, more si kupiti le poldrug kilogram moke. Mast je veljala preti vojno 1 kg 1 Iv 60 vin., danes stanc 40 K in še več, meso pred vojno 1 K 20 vin., danes 14—24 K kilogram, mleko pred vojno 20 vin. liter, danes 4 K. O drugih stvareh niti ne govorimo, ker so cene tako čudovito visoke, dri so naravnost bajne. Eno pač moramo pri cenah še omeniti, in to j« obleka, obutev in pa kurivo. Menda ga ni delavca ,ki bi si mogel danes nabaviti novo obleko, saj velja nad 1000 K, čevlji 240—300 K. drva in premog sta pa danes dražja, kakor je bilo žito pred vojno. Ubogi delavec, uboga tvoja družina! Ko sede pri bogato pogrnjenih mizah vojni dobičkarji, goljufi in okrutni kapitalisti, stradaš ti in tvoja družina, si raztrgan in zmrzuješ; ker si pošten, ker delaš in si hočeš poštenim potom zaslužiti za vsakdanje potrebščine. Stradaš in zmrzuješ, ker zgoraj imenovana čedna družba strogo pazi, 'da nc pade od njihove bogato založene mize niti drobtinica za tebe. Stradaš in zmrzuješ, ker imajo dobro zadrgnjen mofnjiček m gledajo, da ne uide iz njega niti vir, ar, dasiravno si ti s tvojim trudom in znojem napolnil f.?. mošnjiček do vrha. 1 udi država gleda lačna ob strani in nc upa si, kako bi potipala tc polbogove za njihov -bogati mežnjiček. Zakaj pišemo to in opisujemo bedo delavstva, ko jo vsak delavec sam in z njim nje;,* a družina tako bridko občutijo? Nočemo podpihovati srda proti ljudskim pijavkam, ki so kapitalizem ali njegovi predstavniki. Hočemo le opozoriti merodajne kroge, da je mera delavskega, ■rpjjeivja polna do vrha in gre že čez. Delavstvo sc je pričelo resno gibati. Ni to boljševizem, kakrš-en vlada sedaj v Rusiji, amnak to je priprava za boj za lastno golo življenje. Potihnili ro topovi ne pokajo več puške, smrt je odšla ‘iz bojnih poljan; pnoaja pa sed.'!] med delavstvo v znamenja lakote in pomanjkanja, Bliža, se nam vsak dan večja in neznesnejša, Ako kak posameznik’ n H organi/a ci.'a prosi ali zahteva povišanje plač, k a p i i: a listi vsi ’^r e z r a z 1 i k c sc nam. smejejo v obraz. Duh krščanske pravičnosti in usmiljenja ,;c zamrl, vlada le pohlep po bogastvu. Dolžnost vseh merodajnih faktorjev ie, da pomagajo delavstvu do življenja. Državniška modrost zahteva, ohraniti ljudstvo in nc ga pahnit; v žrelo lakote, pomanjkanja in smrti. Dosegli smo narodno svobodo, pro- nc razdora, ampak iskrenp. harmonija v tem,^ da se država ukloni Cerkvi v vseh verskih zadevah.« Sliri leta jc bil Urbina predsednik, Sledil mu jc enakomisleči general R o b 1 e s. Kongres je leta 1856, hdal amnestijo za vse politične izgnancc in tako se je Moreno mogel vrniti zopet v domovino. Rob-les jc nadaljeval strahovlado Urbinovo. Prvega raainika 1859. je izbruhnila revolucija. Roblcs jc bil odstavljen in sestavila se je nova, provizorična vlada šestih članov z Garcio Morenom na čelu. Večina provin c se ie priklopila novi vladi; le Guayaquil in Cuenca sta ostali v rokah Roblesa in Urbina. 5. Odločnost Moreno v a. Le v malih potezah hočcuno podati zmešnjave in njih razvoji Rohles in Urbina sta bila premagana. General Franco je vjel Roblesa in sc sam proglasil za predsednika obrežnega mesta Guayaqud. Moreno jc hitel tja, premagal tekmeca Franco, kranco se je umaknil. Moreno ie zapustil Guayaquil. Za njim so -'poslali morilce, toda Moreno jim jc ušel, ker jc dobro poznal pota iu bil spreten jc -ckc. Do smrti utrujen je dospel v Ru Samba, kjer so taborile njegove čet::. Ko sc jc vlegtl k počitku, ga jc načni-ral prebudil hrup. Med šteje smo zadihali na svoji zemlji, pa ka| koristi nam delavcem svoboda, kaj nam koristi prostost naroda, ko pa naši želodci kriče po kruhu, ki ga jc sicer pri nas dovolj, pa si ga vsled draginje nc moremo kupiti. Lačni smo in raztrgani, zato nam dajte kruha, ako smo tudi mi delavci res vaši bratje! Pozapritc prekupcc, prisilite kapitaliste, da plačajo delavstvu času in draginji primerne plače, ako tega nočejo, vzemite jim vse in posplošite njihovo imetje in denar, pa tudi država naj plača svoje delavce in uslužbence pošteno, da odvrnete oni grozni čas, ki sicer ni daleč, da bo delavec prisiljen stopiti na cesto in glasno zaklicati: Z a m o j c g o 1 o življenje st gre! Življenje ali smrt! Ant. Kogej: Čipkarice. V Idriji in nje okolici je jako razširjeno žensko ročir.o delo, čipkanje. Idrijske čipke so daleč na okrog znane. Pred vojsko so jih izvažali v Ameriko, v Nemčijo, Francijo in tudi v druge države. Pod imenom briksenške in gališke čipke so potovale po svetu. Čipke same na sebi so krasno delo in mnoge izmed njih so pravu umetnine, ki -bi ne delale sramote tudi na dvorih. Delo ie tudi trpežno in sc ohrani mnogo dalje kot pa tvorniško delo. Gotovo bi se dalo 'to delo še bolj poumetniti, »ko bi se bila prejšnja vlada kaj zanimala za čipkarice. •I ako pa so bile prepuščene rokam brezvestnih trgovcev, ki so zahtevali od njih le oobro delo, a plačali so ga pa slabo. Položaj čipkaric je bil neznosen. Komaj s« jc pričel delati dan, žc so delale in večkrat je cdbila polnočna ura, ko so bile še vedno pri delu. In pri tem so zaslužile najboljše delavke v 13- do 16urnem delu komaj borih 1 K 50 do 60 vin., do 2 K pa prav malokatera. čipkarice v Idriji, Spod. Idrki in v bližnji okolici, v Žireh itd. 60 ra živele edir.o Jc ob tem zaslužku. Trgovci pa so se ob njih trudu, ob njih pre* čutih nočeh mastili in si postavljali vile, velike mestne hiše itd. Za zboljšanje položaja jc vlada ustanovila čipkarski tečaj, kjer naj sc uče pel do sest let stare deklice čipkanja. Da je tečaj koristen, to se jc poznalo kmalu v toliko, da se potom njega deklice preje izurijo v čipkanju. Ali gmotnega stanja se s tem ni skoro prav nič izboljšalo. Res, ca so deklice znale že v prav zgodnjih letih izdelavati čipke boljše vrste in da se' je njih delo po lepoti bolj odlikovalo, S tem je bila deklica že navsezgodaj prikovana k delu in namesto da bi porabila četami je Franco zasnoval upor. Cavero, poveljnik čet jc stopil k Morenu v sobo in zahteval, naj se odpove predsedništvu. »Nikdar!« je odgovoril Moreno. Tedaj ga je Cavero dal zapreti roparsko; Prihodnji dan ho zadn ji, ako vztrajaš v svojem sklepu. Moreno je bil odpeljan v ječo. Pripravljal se je na smrt, po tudi premišljeval, kako bi. sc rešil. Nekemu prijatelju še jc posrečilo, da ga je po služabniku opozoril, da so železne mreže ari oknih zrahljane in more uiti; pred mestom ga bo čakal osedlani konj. Moreno jc odgovoril služabniku: »Povej svojemu gospodu, da bom na vsak način odšel od tu, a nc skozi okno, ampak po poti, po kateri sem prišel notri.* Sklepal jr, da bo straža plenila in se upijanila; bili so namreč to nekdanji ljudje Urbraovi. In zgodilo sc je. I.e en mož jc ostal na straži. Moreno jc stopil k temu čb/eku in rekel: -Komu si zaprisegel zvestobo?« Vojak jc prestrašen odvrnil: »Načelniku države.« Moreno reče; »Načelnik države sem jaz. Meni si dolžan pokorščino in zvestobo. Tvoji častniki *o uporniki in krivo« prisežniki. Sramuj -:c. da jih podpiraš in izdajaš tako svojega Boga in svojo domovino!« Vojak je padel na kolena in prosil milosti. Moreno ie nack-ljeval: * Hočem ti izkaza'kmilost, uko si mi pokoren in storiš svoio dolžnost.« ■% svoje moči v Šolskih letih izključno le za šolo, je morala poleg tega zraven še delati. Zatorej ni čudno, ako je v eni stroki napredovala, v drugi pa znatno zaostala. Na občnem zboru pogrebnega dru-Stva »Sv. Jožefa« v Idriji je poročal njega Iiredsednik leta 1914., da se nahaja vsako eto med umrlimi člani največ deklet v starosti od 14. do 18. leta. In kaj je temu vzrok? Predsednik pravi: Dekle, ki komaj zapusti šolo, že mora presedati pri »buli« dan za dnem. Nima prostosti, nima časa, da bi šla malo na sprehod. Delo jo mori in ji nakoplje bolezen. In zato toliko bolehnih deklet, zato toliko slučajev smrti vsako leto med njimi.« In kaj naj pristavimo mi k temu poročilu? Žalostno, ko vidimo padati toliko mladih dreves, ko bi lahko bile našemu narodu le v korist in ponos. Žalostno, ko vidimo otroka trpina trpeti, ko vidimo, kako jih pobira bridka smrt, kakor pobira ilana cvetlice po polju. Poglejmo ujetega ptičica v kleti, kako oa milo Čivka po izgubljeni prostosti. Kaj gele človek. Mar je li res, da mi, ki smo ee rodili pod streho delavca-trpina, moramo tudi vedino trpeti in da morajo za nami trpeti še naši in naših otrok otroci? Mar mi nimamo pravice do življenja, do življenja, ki ne bode le samo trpljenje, aak tudi čas počitka, tudi čas, ko se i smela naša duša povzdigniti iz potokov znoja in se poveseliti življenja? Kaj nam res stoji zapisano s krvavordečimi črkami na čelu: trpite! Ne, ne. To ni res, to ne sme biti. Kaj sem hotel reči z gornjimi besedami. Da se mora vsakogar upoštevati kot človeka in mu dati možnost kot človeku živeti. Tako je skrajni čas, da naša deželna vlada tudi za čipkarice malo poskrbi in jim omogoči pošteno življenje. Ali je treba, da si iščejo dekleta zaslužka daleč okrog po svetu, ali pa tudi v domačem kraju, in to velikokrat na prav nepošten način. Čuli smo, da je deželna vlada postavila za ravnatelja vsemu slovenskemu čip-kar6tvu g. Vogelnika. S tem ne bode niči Mi zahtevamo takega ravnatelja, ki čuti 35 delavkami, ne pa da bi oblastno diktiral čipkaricam delo in plačo, pri tem se pa mastil na njih račun. Idrija mora biti središče vsega čip-karstva na Slovenskem. Tam se proizvajajo čipke najdalje. Okolica in drugi slovenski kraji so povzeli to obrt iz Idrije. Zato je tudi upravičena zahteva, da 6e ustanovi tam, poleg sedanjega čipkarske- Ja tečaja, ki se mora najprvo še bolj mo-erno urediti, tudi Šola, kjer se bodo iz preprostih deklet-čipkaric vzgojile učiteljice. Delavkam se mora nuditi prilika, da bodo pri svojem delu tudi pošteno zaslužile, da jim bode v slučaju, da ostanejo same, njih zaslužek zadostoval za njih obstoj. Monopol čipk. Najpametnejše, celo prav potrebno je, A& država' monopolizira čipke. Država mora skrbeti za razprodajo čipk, mora skrbeti za sukanec, za redno oddajo blaga, kakor tudi za dosti velike cene. Nikdar več ne smejo biti čipkarice izročene na milost in nemilost trgovcev. Leta 1914. sem bil navzoč, ko je neka razprodajalka prodala na Bledu čipke. En kos je stal pri čipkarici v Idriji 30 vin., a ona ga je tamkaj prodala za 1 K 60 vin. Torej je ona imela pri enem kosu 1 K 30 vin. dobička. Čemu naj bi ne šel ta dobiček delavkam v žep. Država mora dati polovico čistega dobička čipkaricam nazaj. Ker bodo čipkarice en faktor pri tem delu, bodd one sodelovalke, tedaj se razume samo ob sebi, da imajo pravico zahtevati tudi nekaj od čistega dobička. Država naj skrbi, kar se samoposebi razume, za blagobit ljudstva. In ako ona napravi čipkaricam to, da jim olajša bedno stanje, tedaj bode storila le sveto dolžnost, ki pa ne bode njej v škodo, ampak v veliko gmotno korist. Na stotine čipkaricam se bode položaj znatno zboljšal. Dekleta delavcev, ki stoje v svetu brez vseh sredstev, si bodo lahko prihranile nekaj in ne bodo stopile v zakonski stan s samo Eridnimi, a vendar praztnimi rokami. Ako očemo imeti srečen in zadovoljen narod, tedaj mora žarek sreče in zadovoljstva posijati in najti prostora tudi že v nežnem mladostnem srcu. Dajte čipkaricam prilike, da si urede svoje življenje kot ga zahteva človeško telo. Dajte jim hrane, dajte jim zadostne olače in dajte jim prostosti. Le tako omejimo število prerano umr-Uh deklet in le tako dobimo zdrav in trden rod. Dolžnost države je pa, da ona oskrbi Čipkaricam dovolj dela in da oskrbi čipkaricam modemih šol, da se bodo naučile umetnin, katere bodo imele še vedno veliko privlačno silo. Poverjeništvo za socialno skrb naj posveti nekoliko pažnje tudi tej zadevi in skrbi za zboljšamje teh krivičnih razmer, v katerih se nahajajo naše uboge čipkarice. Bratstvo, B ra t s t v o nosi socijalna demo#ra-cija napisano na praporih in papirju, ima ga tudi vselej na jeziku, samo v srcih ga iščeš zaman. Bratstvo, ki naj bo nadomestek za krščansko ljubezen do bližnjega, ki so jo izruvili ljudstvu iz srca. Rekli so ni treba krščanske ljubezni, naše bratstvo bo prineslo blagostanja narodom in rešilo svet, A poglejte v dni najnovejse zgodovine, kakšne krvave sadova nosi soci-jalnodemokratično bratstvo. To ni bratstvo ljubezni, ampak bratstvo grozot in strahot! »Mi vsi smo bratje!« to lepo frazo so vrgli v svet, za njo pa so skrili svojo fjodlo sebičnost. V imenu bratstva se ko-jejoj more se tisoči v njegovem imenu na najgrozovitejši način. To ni bratstvo, temveč samoljubje, ljubezen, ki kroži le krog sama sebe in ne pozna drugega središča ko lastni, nad vse ljubljeni jaz. Resnično, pra-;o bratstvo pa je splošno in nikogar ne izključuje. Imenujte pa tem socialnodemo-kratičnim in človekoljubom samo besedo »jezuit« ali »duhoven«, takoj se bo pokazal srd na njegovem obrazu. Iz vsega grla kričijo: »mi vsi smo bratje,« v resnici pa sc razteza njihova ljubezen le na sodruge in seveda le na tiste, ki sede z njuui vred na visokem konju; »mi vsi smo bratje,« v listih pa se poslužujejo najnesramnejših laži in obrekovanja; »mi vsi smo bratje«, toda gorje mu, kdor se drzne biti drugačnega mnenja kakor socialni diktatorji; »mi vsi smo bratje,« obenem pa zahtevajo, da bi bil ves notranji ustroj v šoli, vladi in upravi tak, kakršnega hočejo oni. 'io je toli hvaljeno bratstvo socialistov. V postanku in cilju, a tudi v lastnostih se razlikuje to bratstvo od krščanske ljubezn1 nekako tako, ko črna vrana od bele. — Da, da .., socijalna demokracija je nekaj krasnega na papirju, v obljubah in celo v teoriji, a gorje narodom, kadar pride do prakse ... »Ledene gore ostanejo mrzle in naj še tako milo in gorko sije solnce nanje,« pravi neki pesnik. Tudi gotovi ljudje se ne puste poučiti in naj bo resnica še ta«o svetla in jasna. Pustimo jih! Mi pa se veselimo ons enakosti, ki povzdigne tudi najrevnejšega človeka v najvišje pitiuslvo in stremimo za onim bratstvom, ki v«di v vsakem bratu Kristusa Gospoda. — Vašega bratstva pa nas Bog obvaruj! PoLtiKa. Kardinal Bourne v Ljublf ni. V ponedeljek, 10. marca, se je pripeljal v Ljubljano angleški nadškof in kardinal west-minstrski Bourne na svojem potovanju iz Palestine, Peljal se je skozi vse jugoslovanske pokrajine in študiral tamkajšne cerkvene, gospodarske in politične razmere. Obiskal je Sofijo, Belgrad, Zagreb in Ljubljano. Povsod je bil srčno, z le Jugoslovanom lastno in odkrito prisrčnostjo in ljubeznijo sprejet. Posebno Ljubljana kot zadnja postojanka njegovega potovanja je dičila s svojim veličastnim iai m^ni-festacijskim sprejemom kot krona slovansko gostoljubje. Velikanska množica ljudi na kolodvoru, na cestah in pred in v škofiji sami je pričala izredno zanimanje za tega velikega Angleža. Saj ni čuda! On je odkrit naš prijatelj, brez diplomatskega kinča in spletk, ampak z resnim in odkritim obrazom je rekel, da je naš prijatelj. Ni pa samo prijatelj, več, on je predsednik društva za pomoč razdrapani in okradeni Srbiji. V Ljubljani smo mu tudi jasno odkrili vse naše težnje z ozirom na zasedeno ozemlje in ga prosili za posredovanje pri sv. očetu, Clemenceau iln Wilsonu. Vse to je obljubil in se bo postavil na merodajnih mestih za našo pravico. Dne 17. ali 18. t. m. mislimo, da pride že v Pariz in naznani tam naše želje, in upajmo, da zastavi tudi svoj vpliv, ker je potoval po naših krajih tudi kot zastopnik angleške vlade. Kakor vemo, je angleška vlada vezana po londonskem paktu in se ne more sama tako odkrito zavzeti za našo stvar, katera ji pa ni nesimpatična. Zato gotovo lahko slutimo, da je veliko lažje on obenem kot zastopnik papeža hodil po naših krajih, si nabral informacij in jih potem izročil angleški vladi. Da bi le njegov glas kaj zalegel, in če bo, imamo en glas, ali pa še več glasov na svetovni konferenci za našo stvar pridobljenih. Pa če tudi ne bi bilo nobenega uspeha, Slovenci smo pokazali — in to je kardinal in spremstvo samo izreklo — da smo Slovenci visoko kulturen narod, tako da spričo malega števila lahko tekmujemo s svetovno kulturo. Dr. Janjič, profesor pravoslavne teologije, je rekel v Ljubljani, da imamo katoličani s pravoslavjem 99 točk skupnih, le ena da nas loči, in ta je: primat papeža. Pa tudi ta točka po njegovem mnenju ni nepremostljiva. Zato upajmo tudi za sko-rajšno cerkveno ujedinjaaije. V Ljubljano je došla en ten t na komisija štirih generalov (ameriški, francoski, angleški, laški), da preiskuje ljubljanske in zaloške dogodke. Ali vam je kaj znano o teh dogodkih? Nam tudi nič. V soboto se je raznesla vest, da so Goriška, Trst in Istra za nas zgubljeni. Ljudstvo je Spreletelo velikansko razburjenje, V Zagrebu je prišlo do burnih demonstracij in so proglasili nedeljo za dan žalosti. V Ljubljani je bila v nedeljo demonstracija za naše pravice. V Beigradu tudi ni nikakih pojasnil. Manifestacija se je vršila tudi v Mariboru. Vest še ni ugotovljena, a značilno je, kako je pretresla ta vest narod. Sedaj je vse napeto in čaka — odrešilne besede. Sicer gorje krivcem! Ne pozabimo, da se Evropa demokratizira. V nedeljo, 16. t. mes., je imel regent Aleksander prestolni govor, Jugoslovani zahtevamo, da naj bo v laško - jugoslovanskem sporu razsodnik Wilson in da on določi na podlagi pravice državne in narodne meje. Na intervencijo Amerike je Italija morala demarkacijsko črto zopet odpreti, da se morejo prevažati živila za Nemško Avstrijo, Češko in Jugoslavijo samo. Transporti že vozijo. Nemci zopet napadli. Premirje so Nemci že tolikrat prekinili, da mi ta dejstva samo še beležimo. Vidi se pač, da germanska beseda in obljuba prav nič ne velja in da jim je 3veto le, kar napravi meč. Jugoslavija še n! priznana kakor posnemamo iz brzojavke francoskega ministra za zunanje stvari, Pichona. Vemo le toliko, da so Jugoslavijo že priznale: Amerika, Čehoslovaška, Norveška in Grčija. Verno pa tudi dobro, in to je za svet merodajno, da je jugoslovansko ljudstvo priznalo Jugoslavijo, Kdaj nas bo priznala diplomacija, nam je vseeno. Ogrski Sloveaci so se oglasili pri osrednji vladi v Beigradu in zahtevajo, da se čimpreje združijo z Jugoslavijo in da se vlada zanje zavzame. Ogri se potegujejo za sporazum z Jugoslovani, V ta namen so poslali delegata, da se pogaja. Nam se zdi, da je svetovna vojska Nerncem in Mažarom rekvirirala molzmo kravo, ki bi jo pa radi zopet dobili. Zbor desetorice odloča o jugoslovanskem vprašanju brez interesentov Jugoslovanov, v katerem zboru, sede Italijani kot sodniki nenavzečih Jugoslovanov im kot sodniki v lastni zadevi. Moderni zakoni bodo, vsaj vidi se, postavili ves pravni red narobe, česar bo posledica, da bo zmagala krivica, ki pa — hvala Bogu — ne bo trajno veljavna. Amerika zahteva, da londonski pakt nima več veljave ter bo to stališče zastopala in branila. Če bo res tako, se bodo naši prijatelji in neprijatelji ločili na desno in levo, na pravične in krivične, na demokratične in absolutistične in na strani Jugoslovanov, če je ameriška zahteva resna,5 je Amerika kot prva, na strani nepri-jateljev pa Italija. Drugi sled6. Ljudstvo opazuj! Pravijo, da se bo program svetovnega kongresa močno spremenil. Nas< veseli. Kompromisov tu ne sprejemamo. Ali vse ali pa nič; kar gre nam, je naše, kar ne, n&čemo, četudi naj nam ponujajo. Krivci svetovne vojiie pridejo pred sodišče in se bodo zagovarjali. Tudi Viljem II. ne bo izvzet. Prav! Krivci prihodnjih krivic in vojska naj bi se pa že zdaj kaznovali in storili neškodljive, da ne pride gorje: vojska. Pravijo, da je po toči zvoniti prepozno. Četrtina srbskega ljudstva je žrtev vojne. Kakšno plačilo bo sprejelo in koliko, bo kmalu izstavljena za to menica v Parizu. Če jo bo akceptiralo ali ne, je pa stvar izstaviteljev, sveta desetorice, kako bo cenila srbske dajatve in dajatve jugoslovanskega ljudstva sploh. Clemenceau je že zdrav in ima kroglo v pljučih. Res trdno življenje; večno pa, mislimo, da ne bo živel. Wilson je dospel 13. t, m. v Pariz iz Amerike. Imel je takoj razne pogovore o dosedanjem delu mirovnega zbora z Cle-menceauom in Lloyd Georgeom, V Berlinu je »stavka« končana, pravzaprav je bila udušena z orožjem vladnih čet. Sedaj je navidezen mir, na vsakoča^-no »odpoved«. Tedaj bo zopet »stavka«. Kako se bodo takrat »pobotali«, še ne vemo, ker se gospodje preminjajo. Dobiček, pa bodisi tudi političen, je mamljiva zapeljivost. Narodna skupščina v Weimaru začne prvo sejo z razpravo socializacije premogovnega gospodarstva. Na španskem je sklenila zveza delavcev stavko. . Gospodarstvo. Prehrana. Deželna vlada je dovolila primeren kredit, da se nabavijo cenena živila za revne sloje, zlasti za delavce, železničarje in rudarje. Maksimalne cene kljub dovoljeni prosti trgovini ostanejo v veljavi. Prosta trgovina, V naši državi je dovoljena prosta trgovina z žitonj, moko, živino, konji, mesom, mastjo, zelenjavo, krompirjem, fižolom, zeljem itd., s sadjem, vinom, z raznimi izdelki in orodjem. V posameznih pokrajinah obstoječi predpisi zaradi utesnitve prometa in maksimalnih cen za vse druge reči, ki niso navedene, ostanejo v veljavi, V moči ostanejo še naprej vsi predpisi, ki uravnajo porabljanje živil in ki določajo prevzemne, nakupne, prodajne oziroma najvišje cene za živila in živino. Da se omogoči uravnava porabljanja in da se zagotovi pravična, enakomerna preskrba, odreja deželna vlada: 1. Žitni zavod in Vncvčeval-nica za živino in mast ostaneta ter bosta še naprej kupovala živila v prosti trgovini in jih po navodilih prehranjevalnega urada razdeljevali, 2, Vsak, kdor bi hotel prodati več kot !00 kg moke, žita, krompirja itd., mora naznaniti prehranjevalnemu uradu, kam in komu prodaja. Prehranjevalni urad lahko žahteva, da proda njemu. 3, Tudi se mora naznaniti, če kdo uvaža živež nad 100 kg iz kake druge pokrajine. 4. Mesarji morajo vsako nedeljo na dopisnici sporočiti Vnovčevalnici, koliko kiavne živine so nakupili in kako jo porabili. Prehranjevalni urad ima pravico določiti, koliko živine se sme v občini klati in katere kraje zalagali z mesom. Če dobijo živmo od Vnovčevalnice, morajo meso predajati po starih cenah, kot so Lile doslej za to določene. 5. Prestopki se bodo strogo kaznovali. Draginja, 1 a nikakor še ne pojenji), temveč še vedno raste. Moko prodaja aprovizacija po 4 K 66 vin. kilogram, Te visoke cenc ljudstvo ne zmore. Tihotapljenje živil. Pri Maribora s<3 bili gotovi brezvestni ljudje, ki jim je samo za denar, pridno na delu, da vtihot ip. ljajo razna živila v Nemško Avstrijo. Pr; nas pa stradamo. To je dalo povod, da je državna policija odredila najstrožjo kontrolo. Premogovniki »Trboveljske družbe« so se z dnem 11- marca leta 1919 stavili pod državno nadzorstvo. Ta korak se je storil na zahtevo delavstva, in ker obstoja utemeljen sum, da družba namenoma ovira in znižuje produkcijo premoga. Glavna razprava zaradi končnih ukrepov bo 20. t. m. v Ljubljani. Dar svobodne trrovine. Cena mesu je v Zagrebu poskočila za 6 K pri kilogramu, to je od 18 na 24 K. Vrednost krona. Minister za finance je odredil, da imajo računati državne blagajne 250 K za 100 dinarjev. Torej 1 dinar za * K 50 vin. Blokada odpravljena. Ententa je skla. nila, da odpravi blokado na Jadranskem morju. Če odgovarja ta vest resnici, bo pomanjkanje živil odpravljeno, Tpdi surovine se bodo lahko uvažale in tovarne bodo lahko zopet odprle svoje obrate. Torej bomo videli. Do zdaj so bili darovi entente iz Pariza zelo redki. Pošiljajo nam le poper in ponižanje. g Preieča gospodarska kriza. Iz vseh industrijskih centrov v Nemški Avstriji in Ogrski prihajajo žalostna poročila, da so mnogoštevilne tovarne zaradi pomanjkanja kurilnih snovi, pred vsem premoga in koksa, morale ustaviti celoten obrat. Kriza premoga ima za posledico veliko brezposelnost, Tudi pri nas v Jugoslaviji ne dobimo že več mescev premoga iz Češke. Zaldge bodo kmalu izčrpane. Potem takem preti nam ista usoda. Tovarniški obrati bodo zaprti, delavci pa pognani na cesto. Velikanske posledice, ogromna škoda, posebno brezposelnost, bi bile ravno sedaj, ko se ustvarja nov temelj mladi državi — katastrofalne, Caveant consules! Socializacija. V Nemški Avstriji Je že predložen zakonski načrt o socializa-ciji. Tudi v Nemčiji napredujejo tozadevna pogajanja in v kratkem že izide konča' zakon. Fmancijelno s?an!e v Rusii je straš* no in mi smo proti Rusiji v nebesih, Stror ški za leto 1918 znašajo 47 miljard. dohodki 13.330 milijonov. Deficit 1. 1918 bo nad 43 miljard. REVIZIJA. Zakaj se vrše revizije? Delodajalec gleda in nadzoruje delav. ce, kako delajo. To pa zato, da delavec ne lenari, da on vrši svoje delo prav kakor ga mora vršiti. Ravno zato vršimo tudi mi revizijo, da vidimo, kako poslujejo naše skupine. Med vojno se je marsikje razpasla lenoba, skupine spijo, drugod vlada zopet kak nered in brez pregledovanja (revizije) ne moremo napraviti reda. Pri kateri skupini se vrš z revizija? Pri vseh. Če ravno uradujejo v večini skupine točno in res prav, vzorno, vendar ne sme biti nikjer razlike, da se pri tem ne čuti vodstvo ene ali druge skupine užaljene. Kaj S3 bode vsa pregledovalo? Pregledovali se bodo blagajniški in tajniški zapisniki, obračuni in sploh vse, kar 'spada pori delokrog skupine. Stavila se bodo različna vprašanja v crganizato-rični in politični smeri. Kdo mora hili nzvzoz p;i r~v!riji? Revizor sam, ki ga v tein slučaju o !-pošl e osrednja zveza, potem zastopnik načelstva in nadzorstva. Po končani rcvir/ji se skliče so’a, pri kateri mora biti navzoč celi odijor. Kdo sms preglsdavatS, Centrala pošlje rev zorja, ona ga pismeno pooblasti in le ta ima pravico pregledovati knjige. Če pride kdo in nima pooblastil, tedaj sc mu ne sme dati knj;g v pregled. Vsem skupinam J S. Z. Ker nam prihajajo dan za dnem ps-ma brez datuma, prošnje zi govornike, kjer se ne pove pravega datuma sn največkrat tudi ure ne, dobimo tudi različne prošnje in še ce’o brez podpisov in pečata skuoine, nam ni mogoče točno odgovarjati. Poživljamo vse tajnike in predsednike ter blagajnike, da naj pošljajo vse dop‘se datirane z dnem odpošiljatve' in označenem kraja in s pečatom skupine in podpisom predsednika in tajnika oz'roma blagajnika. Le na take dopise se lahko znašamo, na dru