t Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za sel« leto predplačaa tt (14., ta pol leta 8 fld., u četrt leta A fld., xa jedca mesec 1 fld 40 kr. V administraciji prejeman velja: ?« celo leto 13 rld., u pol leta 6 fld., sa četrt leta S fld., sa jeden mesec V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po >6 kr. jedea I irid.,1 Naročnino in ocnanlla (i a s e r a t e) vsprejema upravalltvo ln ekspodletja v ,,Katol. TIskarni" Kopitarjeve ullee St. 2. Rokopisi ae ne vračajo, nefrankovana pisma ne ▼■prejemajo. Vredniitvo je v SemenlSklh ulleah St. 8, I., 17. Iahaja Tank dan, isvsemii nedelje in prasnike, ob pol 6. uri popoldne. Vrodnlitva t e 1 e f 6 n - i t e v. 74. &tev. 271, V Ljubljani, v soboto 25. novembra 1899. Letni!* 5UTV1T Inostranei o družbi sv. Mohorja. O naši družbi sv. Mohorja je priobčil povodom razpošiljat ve letošnjih knjig — v Rimu izhajajoči Sloveči dnevnik »L'Osser vato re Romano« dolg, vrlo itiHimiv- in lep članek. — Kaj boljše zamišljenega in organiziranega, kot je slovenska družba sv. Mohorja —» tako piše ta list— katoliška akcija za razširjanje dobrega tiska še ni ustvarila. Ideja, spočeta v glavi gorečega škofa Ant. Martina alomšeka, je bila naravnost velikanska. Družba, postavljena na strogo katoliški temelj, šteje danes v približno en milijon tristo-tisoč duš broječem narodu — 78.103 ude, to je 6 odstotkov vseh Slovencev. Dopisnik razlaga obširno namen in upravo družbe. O namenu lepo pravi: Družbe edini in nad vse plemeniti namen je, vzgajati in poučevati slovensko ljudstvo v krščanskem duhu ter ohranjati v njem katoliško vero z razširjanjem dobrih knjig. O knjigah se izraža tako le*. Publikacije (knjige) so vrejene po najboljših kriterijih in so prava dobrota za ljudstvo. Vsako leto podaja družba kar najraznovrst-nejšega berila: nabožna knjiga se vrsti s poljudno-poučno, gospodarsko-praktiška z zabavno itd. Potem našteva za vzgled nekaj najlepših del, ki jih je družba za časa svojega obstanka že izdala. S posebno pohvalo omenja dr. Lampetove »Zgodbe«, katere bodo veliko koristile ne le priprostemu narodu, marveč tudi omikancem, pred vsem duhovščini. Nič čuda torej, pravi pisatelj, če je družba razpregla svoje korenine povsod, kjer živi Slovenec. V Ameriki šteje 790 udov, v Aleksandriji nad 100 in tudi na Laškem med Slovenci videmske škofije jih je 197. To zadnje število pa bi mo- ralo biti vsaj še enkrat tako veliko in bi lahko bilo, ako bi laška šolska oblastva, nahujskana od židovske iredente, ne nasprotovala na tako žalosten način zaslužni družbi. Člankar sklepa z besedami: Hotel sem vam napisati te podatke o družbi sv. Mohorja, da nekoliko popravim napačne pojme, ki so jih često širili o nji laški liberalni listi, radi česar so se nekoč dovolj smešno in malo vspodbudno razburili zoper njo cel6 očetje na Montecitoriju (v parlamentu). Pred vsem pa želim to, da družbo pro-učavajo laški katoličani z mislijo: nebi li bilo mogoče ustanoviti kaj podobnega tudi v Italiji. Taka družba bi v tem cvetu, kot je zdaj slovenska, štela v Italiji nad 2 milijona udov. In koliko dobrega bi storila naši domovini, ki je tako strašno preplavljena od grdega tiska I Mi iz srca želimo laškim katoličanom vspeha ob ti misli. Ponosni smo;zf;res Slovenci na svojo dično družbo sv. Mohorja, a veseli tudi, kadarkoli čujemo ali beremo o nji — nepristransko, pravično sodbo! Državni zbor. Dunaj, 24. nov. Ne obstrukcija! Obstrukcija! Tuja in nenavadna beseda, ki pa se je v Avstriji že udomačila in dobila domovinsko pravico. Divja, brezozirna, silovita obstrukcija, kakeršno so levičarji s pomočjo ulice uganjali dve leti, je brez dvoma parlamentarna revolucija, upor proti legislativi in v svojih posledicah proti državi sami. Tako obstrukcijo smo vedno obsojali in bi je ne mogli zagovarjati, če tudi bi jo pričeli naši češki zavezniki. Zato pa tudi ni nikakor res, da je češ k1 klub že pričel z obstrukcijo. V češkem klubu je že mesec dnij hudo vrelo. Voditelji čeških poslancev so se mnogo trudili, da z ozirom na ostalo desnico in vladarjeve želje pomirijo nemirne duhove v svojem klubu in do skrajnosti razburjeno javno mnenje na Češkem in Moravskem, koder okrajni in občinski zastopi in malone vse časopisje z vso silo pritiskajo na češke poslance, da stopijo v odločno opozicijo proti vladi, ki je preklicala jezikovni naredbi. Češki narod ni slovensko jagnje, ki potrpežljivo trpi, da pa strižejo in brijejo od leve in desne. Čehi se zavedajo svoje zgodovine in svoje moči do zadnje po-gorske koče, in češki poslanci bi ne vršili svoje naloge, ko bi vzpričo teh dejstev molčali ter ne dali duška opravičeni nevolji ogorčene narodove duše. Kdor tega ne umeje, ta je slep in gluh za dejstva, top za vse idejale. Zato beseda »obstrukcija« nikakor ni pravi izraz za sedanje postopanje čeških poslancev. Klub češki je z veliko večino proti 12 glasovom sklenil, da ne prične z obstrukcijo. In ko je včeraj posl. Doležal pričel čitati iz knjige stvarno poročilo o zadnjem ljudskem štetju na Češkem, izne-nadil je vso desnico in večino svojih tovarišev. Levičarji so seveda z veseljem pozdravili ta pojav zmedenih razmer, in »N. Fr. Pr.« je danes v uvodniku z vidno škodoželjnostjo bobnala v svet, da je eksekutivni odbor desnice generalski štab brez armade in da je desnica razbita. Res so strune skrajno napete, v sodu vre in bati se je, da odleti veha. Toda desnica še obstaja in češki veljavni poslanci se mnogo trudijo, da pomirijo duhove in spravijo voz v stari tir. Upajo namreč, da dobe vsaj nekoliko zadoščenja LISTEK. Mož. Najnovejše napredno straSilo. Glasilo služabnikov liberalne misli iznašlo je izbornega zaveznika v boju proti škofovim zavodom. Nihče ga sicer ne pozna, nihče ne ve, kdo je, kaj je, od kod je, toda to nič ne de, saj ravno radi tega tem lože vihti svojo kopje ta bojevnik. Samo to se z gotovostjo ve o njem, da je mož. Tak »mož« da se mnogostransko porabiti v čas-niškem boju. Nenadno stopi iz teme svoje nepo znanosti pred bravca ter mu pripoveduje najčud-nejše stvari, katere bravec, ako je slučajno iste politične barve, seveda veruje. »Slov. Narod« je v četrtek privlekel svojega moža na svitlo in pripoveduje o njem, kako jo pred realko od dijakov nabiral krajcarje baje za škofove zavode, nabrani denar pa šel zapit. Na to duhovito pripovedko obesil je »Narod« nekaj porogljivih opazk in dober ocvirek na vsako liberalno kosilo je bil gotov. Zasledovali smo »moževo« delovanje in izvedeli o njom še sledeče podatke. Mož, očividno iz nižjih stanov, silil je sinoči v »Narodni dom«. Hišnik mv je prigovarjal z lepa, paj vendar ne sili v Jhiš^, kjer so zbira samo na- /? W , / rodna elita. Toda zaman. Mož je kričal, da so tudi nekaj njegovih krajcarjev zazidali v to hišo, da ima toraj tudi on pravico do nje. Vse prigovarjanje ni pomagalo, mož je po sili hotel v dom. Navzoči psihijatri konštatovali so pri možu neozdravljivo megalomanijo. Mož sedel je v Zvezdi in ves zamaknjen prebiral časnike. Na mah pa je skočil na klop ter kriče vabil po Zvezdi šetajoče se penzijoniste, naj ga poslušajo, kajti učiti jih hoče vseh ved našega veka. Socijologije in zgodovine naučil se je ravnokar toliko, da prekaša v teh vedah vse učenjake sveta razun seveda pisca dotičnih člankov, katere je ravnokar bral, kajti ta pisec je brez dvoma učenjak vseh učenjakov. Pa ne le v socijologiji in zgodovini, tudi v slovstvu in bogoslovju je tako doma, kot sicer nihče. Vsega se je naučil iz prekrasnih, učenih in duhovitih člankov. Te modrosti neče obdržati zase, poslušajo naj ga torej. In pri čel je govoriti tako konluzne stvari, da so bili gospodje takoj prepričani, da je mož zblaznel. Ko so pogledali, kaj je bral, videli so, da je zajemal svojo modrost iz »Rodoljubovih« člankov o lute-ranski dobi na Slovenskem. In razumeli so gospodje njegovo duševno stanje . . . Mož je poslušal na galeriji mestne zbornice debato o popravi Rimske ceste. »Vsako noč, če je jasno«, spregovoril jo mož, »gledamo Rimsko cesto na nebu. Nekam vegasta se mi zdi vedno in regulacije potrebna. Toda vesel sem, da ljudje ne morejo do rje. Kaj bi bilo, ko bi tudi pri njej pozabili na dovod luči ? Saj bi izginila potem za naše oči z neba«. Mož bral je sinočnji uvodni članek »Sloven. Naroda«, kjer se pripoveduje, da so se na Francoskem združili vsi prijatelji naroda, da uničijo klerikalizem. Grozoviti klici: Flamidien! Flami-dien! doneli so iz ust protiklerikalnih demonstrantov v Parizu. »Kolikor sem bral«, dejal je na to mož, »bil je brat Flamidien nedolžen, in zatorej so ga morali izpustiti iz ječe. Prijatelji naroda hočejo toraj uničiti nedolžne in »Narod« jih hvali«. Mož, čegar počenjanje je kazalo precejšno pijanost, stal je pred vrati šole, ko se je po sklepu šolskega poduka usula glasna mladina na prosto. V rokah držal je mož številko »Slov. Naroda« in s povzdignjenim glasom je čital mladini, ki se je zbirala krog njega, iz tega lista napado na duhovščino in opazke o veri. Dijak, morda petošolec, pristopil je k možu in ga pozval, naj ne bere stvarij, ki so žo itak znane in katere mladina sama bere. Devetletni Janezek pa je rekel prijatelju Franceku: »Veš, to som pa jaz žo vse sam bral v očetovem »Narodu«, ki so ga pustili po kosilu ležati na mizi« . . . « za veliko ponižanje, ko jim je vlada na zahtevo nemške levice uničila jezikovni naredbi. Ako je bilo namreč mogoče, da so Nemci s svojo obstrukcijo brez ozira na nujne državne potrebe strmoglavili tri ministerstva ter provzro-čili skoraj triletno državno krizo, potem je pač umevno, da Čehi ne morejo mirno prenašati levičarske silovite hegemonije. Češki poslanoi danes nimajo druzega sredstva, nego da ali vsi odlože mandate ali pa nadaljujejo opozicijo. Ako odlože mandate, zasedejo njihova mesta soc. demokratje in najodločnejši radikalci. V istem hipu je bila desnica in se rodi nova večina, v kateri bi »Slovanska krščansko-narodna zveza« gotovo ne dobila zavetja. Ako pa je res, da vlada sama želi razbiti večino, potem mora tudi že vedeti, kje dobi večino za nagodbo, porazdelitveni zakon in proračun. Danes je težko ugibati, kako se razvijejo stvari. Poljaki so že sinoči pokazali, da v odlo-čivnem trenotku utegnejo omahniti. Češki veleposestniki bo sklenili, da ostanejo v opoziciji proti sedanji vladi, nikakor pa ne bi sodelovali pri ob-strukciji. Na istem stališču je »Slov. kršč. narodna zveza«. Katoliška ljudska stranka, ki je najodločneje obsojala nemško obstrukcijo, gotovo ne more podpirati čeSke obstrukcije. Računajoč s temi razmerami bodo torej Čehi nadaljevali opozicijo tako dolgo, da dobe primerno zadoščenje. In to bi bil za sedaj češki notranji jezik v vseh čisto čeških okrajih na Češkem in Moravskem in pa jezikovni zakon za vso državo. Prvi zahtevi se Nemci sami ne ustavljajo, a druga zahteva je nujna državna potreba. Ako se to zgodi, potem je mogoča rešitev krize, sicer se bode vedno ustavljal državni voz * * * Danes je bilo v zbornici jako mirno, tem ži vahnejša so bila posvetovanja v klubih. Vse čuti, da v kratkem prestopimo mrtvo točko. Kam se obrne ladija, to je danes predmet razgovorov in posvetovanj. Govorili so danes blizo šest ur samo trije govorniki: češka poslanca Kattan in dr. Dvo-tak ter antisemit Jax Vsi govori so bili stvarni in jedernati; govorniki so pojašnjevali vse slabe strani ogerske nagodbe ter izjavili v imenu svojih tovarišev, da bodo glasovali proti nagodbi. Prihodnja seja je v ponedeljek. Spregledujejo. (Dopis iz Hrvatske.) (Konec.) Kaj pa zajedniški državni dolg? Tudi o tem se do zdaj ni še nobenkrat razpravljalo v regni-kolarnih razpravah, četudi je bilo poznato, da Hrvatska ravno glede zajedniškega državnega dolga trpi neizmerno škodo. Poslanec Frank je večkrat o tej zadevi govoril v raznih zasedanjih hrvatskega sabora, seveda vselej brez vspeha, ker večina o tem neugodnem vprašanju ni hotela razpravljati. Toda o tem se ni dalo nič več molčati. Frank je spravil tudi to vprašanje na dnevni red in člani regnikolarne deputacije so bili dolžni povedati svoje mnenje. Državni dolg je narasel od 1. 1887—1897 za 1.172 milijonov, in od vseh teh milijonov se ni potrosil za Hrvatsko niti en krajcar, nego vse le za Ogersko. Ves zajedniški dolg iznaša zdaj 2.247 milijonov, in od vsega tega ni dobila Hrvatska nobenega dela in vendar mora plačati v ime državnega dolga vsako leto čez 8 milijonov gld. od svojih dohodkov. Pa naj zdaj kdo reče, če ni to takšna krivica, kakoršne je le malo kje med kulturnimi narodi. In kaj so na to rekli nekateri članovi hrvatske regnikolarne deputacije? čujle in strmite! Našlo se jih je nekaj med njimi, ki so zatrjevali, da je čisto postavno, da Hrvatska mora prevzemati nase del tega posojila, ker je tako v pogodbi sklenjeno. To se razumi, da je tako sklenjeno, ali je obenem bila prevzeta od ogerske vlade tudi dolžnost, da bode imela od tega denarja tudi Hrvatska svoje koristi in ne samo Ogerska. Znano pa je, da Ogerska od vseh teh milijonov ni potrošila za Hrvatsko niti najmanjega dela, a po tem takem tudi Hrvatska ni dolžna da plača obresti od tega dolga. Kaj si vendar morejo misliti Mažari o takih poslancih, ki na tak način zastopajo koristi svojega naroda? Če to ni sramotno ravnanje, kaj pa še potem more biti ? Celo ban se je izjavil, da se mora glede tega vprašanja preiskati, kateri dolgovi so storjeni na račun Ogerske in kateri so zajedniški, kajti po investicijah, ki se izvajajo s tem posojenim denarjem, raste davčna moč naroda, a a če se nič ne investira, peša ta moč. In to je ravno na Hrvatskem. Potem tudi ni čudno, da dohodki Hrvatske padajo, dočim Ogerske rastejo. Zemljiščni davek pada, ker se za kmečki stan nič ne stori, ravno tako peša tudi obrtnija, a še huje trgovina. A Mažari Hrvatom Se oponašajo, da se davki Blabo plačujejo, a med tem Mažari uživajo najmanj pol milijona davka, ki bi ga morali izročiti Hrvatom, a vrh tega morajo Hrvati plačevati še vsako leto čez 8 milijonov goldinarjev za dolg, ki so si ga Mažari naredili le za svoje potrebe. In taka važna vprašanja se puSčajo pri razpravah hrvatske regnikolarne deputacije in suspenso, kar ne pomeni nič drugega, nego da se bode popustilo zopet Mažarom, če že ne popolnoma, vsaj deloma. Kaj takega pa se ne bi smelo zgoditi, ko bi imeli poslanci količkaj ponosa in pa recimo tudi ljubezni do svojega naroda, ki je že preveč • krivic pretrpel ravno radi malomarnosti svojih poslancev. Vendar led je prebit, zdaj se je začelo vendar le razpravljati o takih vprašanjih, o kate rih se je do zdaj moralo molčati. Politični pregled. V Ljubljani, 25. novembra. Predsednik dr. Fuchs odstopi? V po-slaniških krogih se je te dni razširjala senzačna vest, da misli zbornični predsednik dr. pl. Fuchs na odstop. Do tega koraka ga je baje dovedla najnovejša taktika mladočeškega kluba, ki neki zelo obtežuje stališče katoliške ljudske stranke v večini. Dobro informirani krogi pa zatrjujejo, da na tej vesti ni sedaj še nič resnice, vendar se pa govori, da bi eventuvalna obstrukcija Mladočehov imela v tem oziru neljube posledice. No, do tega bržkone ne pride, ker se bodo čehi konečno pomirili, posebno ako res pride vlada na dan s pravičnim jezikovnim zakonom, s katerim bo vsaj deloma popravljena krivica, storjena češkemu narodu z odpravo jezikovnih naredeb. O imenovanju JVurmserja predsednikom celjskega okrožnega sodišča se naknadno poroča, da je bilo to imenovanje že dalj časa na dnevnem redu, da si pa vlada vsled odločnega nastopa slovenskih poslancev, posebno pa viteza Berksa ni upala na dan s tem imenovanjem , ter da so bili vsi člani Claryjevega kabineta presenečeni vsled nenadne Kindingerjeve odločitve. Pravosodni minister se je potem zagovarjal s tem, da je Wurmserja predlagal najvišji sodni dvor in da so vse okolnosti govorile zanj. Iz tega je pač razvidno, da je udarec v obraz 95% Slovencev celjskega okraja provzročil sam pravosodni minister, ki vselej posega vmes, kjer velja žaliti narodnostni čut Slovanov. Hrvatski deželni zbor se snide, kot smo že omenili, 30. novembra. Do praznikov pride na dnevni red samo budgetni provizorij in pa začasna fmancijalna nagodba z Ogersko za dobo jednega leta. Zjedinjena opozicija pa pripravlja za to zasedanje še celo vrsto času in potrebam primernih predlogov, katere bodo podpirali razni za-stopi in zbori s številnimi peticijami. Gre se pred vsem za spremembo volilnega reda, slobodo tiska, ki je že davno padla pod ničlo, in samostojnost deželnih financ. V Zagrebu se vrši v to svrho v nedeljo velik shod pod milim nebom, ako ga Hrvatom »prijazna« vlada v svoji ljubeznivosti v zadnjem hipu ne prepreči. Vihar v ogerski poslanski zbornici. Ministerski predsednik Szell in njegova kvotna deputacija sta se grozno zamerila raznim Košu-tovcem, ker sta dovolila Avstriji tako nečuveno (!) povišanje ogerske kvote. Pet milijonov novih bremen (kdaj neki ?) je naložil Szell z novo kvoto ogerski državni polovici, zato je izdajica domovine, kakor se je blagovolil izraziti Szellov »prijatelj« Ferencz Košut. Avstrija in Ogerska se bodeta v rednih kvotnih bojih tako odtujili, da bo sam po sebi razpadel dualizem; težišče monarhije se je zopet preložilo v Avstrijo, ki postaja vedno močneja na račun ogerskih davkoplačevalcev. Te in jednake bedastoče je Košut tako vneto zagovarjal, da se je menda konečno sam prepričal o njih resničnosti, ker se drugi niso mogli. Avstrij- ska kvotna deputacija sme res ponosna biti na priborjenih — pet milijonov! »Kulturni boj« na Francoskem. Odkar je prišla na krmilo francoske državne ladije sedanja Millerandova vlada, imenovana Waldeck-Rousseau, se je pričel na Francoskem grozovit boj proti »klerikalizmu« in njega napravam. Pri vseh svojih oficijelnih in neoficijelnih nastopih naglašajo vladni organi, da treba streti in v prah zdrobiti »črnega klerikalnega zmaja«, ki bo sicer »razdejal« vso slobodno republiko. Kmalu po svojem nastopu je predložila vlada zbornici več zakonskih osnov, s katerimi se skuša kar le mogoče omejiti pravice katoliške cerkve v republiki. Ako vlada prodre s temi svojimi načrti, in po Bedanjih razmerah v parlamentu to ni izključeno, vzela se bo katoliškim učnim zavodom še ona trohica svobode, kolikor je uživajo sedaj, zatrte bodo večinoma vse kongregacije ter, kakor trdijo nekateri, sploh vse cerkvene naprave. Rimski dopisnik »Beri. Tagblatta« je mnenja, da bo papež v ugodni priliki izdal slovesen protest. Koliko je na tem resnice, se sedaj še ne ve, gotovo pa je, da so te razmere zelo neprijetno zadele blago in ravno francoske katolike goreče ljubeče srce papeža Leona. Angleški načrti glede Juine Afrike. Z veliko nestrpnostjo pričakuje vse za 2. decembra napovedanega političnega govora lorda Cham-berlaina v Leicestru. Angleži so namreč že Bedaj popolno prepričani, da bodo konečno zmagali nad Buri v Južni Afriki. S premaganimi Buri hočejo Angleži prav »previdno« postopati in jim prepustiti čim največ avtonomnih pravic. Neobhodno potrebna pa je popolna jednakopravnost vsega angleško govorečega prebivalstva v Transvalu, kakor jo uživajo Nizozemci v Kaplandu. Ravno tako neizogibna je ravnopravnost angleščine v šoli in uradu. Uitlandci morajo dobiti svojo volilno pravico, promet ovirajoči monopoli se morajo odpraviti. Izginiti morajo utrdbe okoli Pre-torije in Johannesburga, za zamorce treba skleniti stroge varstvene zakone. Republikama se mora vzeti pravica imeti zastopnike v zunanjih državah, zunanje zastopnike v Transvalu pa mora potrditi angleška krona. Notranja uprava Be tudi nadalje prepusti republikama (kako milostno!) a še le potem, ko bo izdan nov volilni red, ki bo zagotavljal večini prebivalstva (kajpada Angležem!) tudi večino v zastopstvu. — Tak načrt bo razvijal, tako se pričakuje, veliki Chamberlain v Leicestru. Kaj pa, ko bi Angleži delali račun na medvedovo kožo? Slovstvo. Ljubite svoje sovražnike. Povest iz moorskih vojsk na Novi Zelandiji. Spisal I. Spillmann iz D. J. S štirimi podobami. V Ljubljani. Založila katoliška bukvama. — Tiskala Katoliška tiskarna. 1899. To je jako lepa knjižica za mladino. Spillmann je znan kot mladinski pisatelj. Njegove povesti imajo posebno vrednost, ker niso le vrlo zanimive, marveč tudi zelo poučne, prevete od krščanskih maksim. Želimo, da založi kat. bukvama še več tako dobrih prevodov Spillmanovih povestij, kakor je le ta. Mladinoljubi bodo gotovo radi segali po njih ter blažili ž njimi mladostna srca. — Jezik v tem prevodu je lep, domač; nekatere neznatne hibe so pač le — izjeme. Cena je nizka — 20 novčičev. Stariši, ki imate deco, željno lepih povestij — kupite krasno zelandsko dogodbo: »L j u-bite svoje sovražnike!« Hrvatski narod. — Knjiga za pouku hrvat-skome Beljaku i prijateljem našega naroda. Poklanja Ivan Ne p. Jemeršič, župnik gru-bišnopoljski. — Drugo izdanje. U Zagrebu 1899. Tiskom Antuna Scholza. Nakladom piščevom. Rodoljubni hrvatski pisatelj opisuje v ti knjigi svojemu narodu lepo domovino in slavno a tudi trpko zgodovino nji govo. Beseda mu je vznesena, polna ognja in navdušenja. Prva izdaja te knjige je bila zaplenjena; zaplenila jo je — svoboda!. Toplo priporočamo tudi na zunaj krasno opremljeno knjigo vsem Slovencem, ki se žele podrobneje seznaniti z bratskim nam narodom. —e— Priloga 271. štev. „Slovenca" dn6 25. novembra 1899. Tedenski koledar. Nedelja, 26. novembra: 27. pob.; evang.: Jezus prorokuje razd. Jeruzalema. Mat 24. Maver m. — Ponedeljek, 27. novembra: Valerijan Sk. — Torek, 28. novembra: Sosten m. — Sreda, 29. novembra: Saturnin m. — Četrtek, 30. novembra: Andrej ap. — Petek, 1. decembra: Eligij m. — Sobota, 2. decem bra: Bibijana m., Hromacij šk. — Solnce izide 80. novembra ob 7. uri 27 minut in zaide ob 4. uri 12 minut. .— Dan Be skrči do 21. decembra za 20 minut, in zraBte do 31. decembra za 5 minut. — Musica sacra v nedeljo 26. novembra: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Mašo v čast sv. Cecilije, zložil dr. Janez Benz, graduale Ant. Foerster, ofertorij Rob. Musiol. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Prva Cecilijina maša v C dur, zložil Fr. Schopf, graduale »Domine praevenisti« zložil A. Foerster, ofertorij »Desiderium animae eius«, zložil Fr. Ferjančič. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. novembra. (Državna podpora ob izvanrednih nezgodah.) Kadar izvanredne nesreče zadenejo ljudstvo, potrebuje tudi državne pomoči. To podporo dovoljuje notranjo ministerstvo iz državnega zaklada v tisti meri, katero mu odkaže državni zbor, v nujnih slučajih, ko ni zbranega državnega zbora, se določa ta podpora po cesarski naredbi na temelju § 14. Notranje ministerstvo se drži pri tem zakonitega načela, da se dajejo podpore samo takrat, če je ljudstvo vsled prizadete nesreče res v potrebi, če traja med njim »N o t h-stand«. Poizvedbe o ti zadevi dobiva ministerstvo od d e ž e 1 n i h v 1 a d, ki jih prejemajo od okrajnih glavarstev. Notranje ministerstvo daje vedno podpore, če deželne vlade poročilo izjavlja, da v nekem kraju traje »Nothstand«. Poslanci, ki so v dotiki s svojimi volivci in ki točno poznajo njihove razmere, se ob slučaju nesreče lahko natančno poduče o dejanskih razmerah. Na temelju svojih poizvedb stavijo v drž. zbornici predloge, naj se dotičnim krajem pomaga. Ti predlogi se pošljejo deželnim vladam v poročilo. Pri teh poročilih se večkrat dogajajo sledeče nepravilnosti : 1. Pojem »Nothstanda«, ki ga ima preiskovati domača vlada, t. j. okrajno glavarstvo, se tolmači različno. Če si razlaga okrajni glavar, da je »Nothstand« samo takrat, če ljudje nimajo nič jesti, potem bo seveda njegovo poročilo vedno tako, da ne bo nič podpore. A ta »potreba«, na temelju katere se deli podpora, nikakor ni samo skrajna sila marveč pomenja to-le: Kjer so ljudje vsled kake izvanredne nesreče tako prizadeti v svojem premoženju, da se s svojimi močmi ne morejo popraviti, da je načeto jedro njihovega imetja, da se je pričel njihov gospodarski propad, tam je sila, tam je treba pomagati. Po toči zvoniti je prepozno in zato je tudi prepozno dajati podpore, ko že ljudje glada umirajo. Državne podpore nimajo in ne morejo imeti namena povrniti vsako škodo, ki so zgodi komu po toči itd. Država ni zavarovalnica. Kedor torej misli, da ima pravico zahtevati od države tako povračilo, se moti. Pač pa je država dolžna pomagati, da vsled nesreč propadu se nagibajoča gospodarstva podpre in tako ljudi obvaruje skrajne revščine. »Nothstand« ima mnogo faz. Pričet je tedaj, ko je pričeto gospodarsko propadanje. Če je to nastalo brez krivde ne vsled splošnih gospodarskih razmer, marveč vsled kake izvanredne nesreče, takrat po sedanji praksi pomaga država. Ali je to dovolj, je drugo vprašanje. Toda popolnoma gotovo je, da se »Nothstand« ne sme konštatirati še-le tedaj, ko stopi v zadnjo fazo — skrajnega uboštva, smrti za lakoto. — Ko je leta 1897. zadela velika povodenj polabske in podonavske avstrijske pokrajine, je država zavoljo »Nothstanda« celo tovarničarjem dajala podporo in brezobrestna posojila Pametno ! ker je s tem, da je omogočila redno nadaljevanje velike industrije, zavrla med delavskim ljudstvom skrajno revščino. 2. Poizvedbe se vrše marsikje po žandarjih. Tako je n. pr. letos v podlonški davčni občini v selški dolini poizvedoval žandar, je li so ubogi po toči zadeti hri- bovci v »Nothstbndu«. Kaj more soditi navaden žandar brez vsakega širšega obzorja v gospodarskih vprašanjih ? To je najmanj čudno in popolnoma za svoj namen nesposobno postopanje. 3. Žalostna reBnica je, da je naše avstrijsko uradnifttvo v mnogih ozirih nekonštitucijskega, recimo naravnost, — birokraško absolutiškega duha. Zato ne vpošteva poslancev kot zastopnikov ljudstva in se ne zaveda, da je Bamo kot administrativna oblast dolžna spoštovati in vpoštevati faktorje višje zakonodajne oblasti. Odtod vidimo, da uradniki, vzlasti provincijalni, radi nagajajo poslancem in marsi-kaka neobjektivnost se zgodi vsled tega duha. Ne priznava se ustavna istina, da imajo poslanci pravico in dolžnost zastopati koristi svojih volivcev. če pri tem še vpoštevamo, da so uradniki večinoma liberalnega mišljenja, si lahko razlagamo, da so še — sitnejši, če morajo vsled posredovanja kakega »klerikalca« — katoliškega poslanca poizvedovati o kaki stvari, oziroma poročati o nji. To je potrebno vedeti, da se izpozna, kje tiči vzrok marsikakemu neuspehu upravičenih prošenj ljudskih in trudu ljudskih zastopnikov. Dr. Krek. (Škoda. Kraajskem) Letos je toča na ved krajih naše dežele hudo pobila. Državni poslanci so storili svojo dolžnost, da so opozorili b predlogi vlado na te nesreče in zahtevali državno podporo. Za litijski okraj se je res nekaj dovolilo. Za kamniški okraj pa, kjer so nekatere vaBi, vzlasti Beričevo, tako zadete, da ne trpe samo kmetje, marveč tudi slamnikarski obrt hudo vsled tega, se ni dalo ničesar doBeči. Pri ministerstvu se je slov. poslancem obljubilo, da je pripravljeno dovoliti podporo, če pride poročilo od kranjske deželne vlade, da so prizadeti kraji podpore potrebni. Neki slov. poslanec se je obrnil na kamniškega okrajnega glavarja in mu je na temelju lastne izkušnje pojasnil ves položaj, a prišlo je vkljub temu poročilo od kranjske dež. vlade, da podpore ni treba. Minister je na temelju tega poročila dejal, da mu ni mogoče nič storiti. Tako se godi v deželi, ki je najrevnejši v celi Avstriji ! (»Temni srednji vek« In liberalni učenjaki.) »Slovenski Narod« je o zadnjem predavanju v Katoliškem domu prinesel lažnjivo poročilo, v katerem govori o »konfuznem govoru«, o »fanatičnem oduševljenju« itd. in pravi: »Izkazali bi mu (g. Lampetu) preveč časti, če bi se spuščali v kritiko njegovega nad vse konfuznega govora.« — Istina je, da je bilo mnogoštevilno občinstvo od predsednika opetovano pozvano, da se oglasi k besedi. Noben »Narodove c« se ni oglasil, pač pa je »Narod« prinesel to lažnjivo poročilo z dostavkom: »So pa pač velike reve, ti voj-ščaki sv. Mihaela.« Pozivljeino torej »Narod«, da pove, kaj je bilo v predavanju konluznega in neresničnega ! Če tega ne stori, smatramo »Narodovo« uredništvo« še za bolj »revno«, nego »voj-ščake bv. Mihaela«. »Slov. krščansko-socijalna zveza«. (Naskok »Schnlvcreina« na slov. Domžale.) »schulverein« hoče svojo zasebno šolo v Domžalah razširiti v javno ter je že vložil prošnjo na deželni šolski svet kranjski, ki bode torej imel priliko pokazati, ako je upravičeno globoko zaupanje, katero goje »Schulvereinovci« do njegove večine. Ob teh nemških naskokih na Blovensko posest je tem nizkotnejši klic liberalnega učiteljstva : »Raje s Schafferjem !« Današnji »Slovenski List« javlja, da je prošnjo za javno »Schulver-einsko« šolo v Domžalah podpiral tudi bivši men-giški nadžupnik gospod Zoreč. Ako je to res, moramo tako ravnanje najodločneje obsojati v ime slovenskega ljudstva, ki si prav nič ne želi »bchulvereinskih« blagodati. (Izid ožje volitve v Gradcu,) ki se je vršila v petek dne 24. novembra, je tak, kakor smo že poprej slutili. Vse je kazalo, da sklenejo nacijonalci kompromis, ker sta ti dve stranki že itak navajeni pod enim klobukom skupaj igrati. Seveda, javno so se nacijonalci sramovali pogoditi so z internacijonalnimi demokrati, a od drugod ni bilo dobiti pomoči, da bi prodrli s svojo listo. Poskušali so sicer slepiti Feichtingerjevce in krščanske socijaliste, a že pred volitvijo so je izkazalo, da so bili vsi njih pozivi in oklici te smeri le lažna vada. Izvoljena sta rudečkarja Resel in Pongratz, izmed nacijonalcev pa VViedner, Kum-mer in Braun. Braun se je pa že na nemškona-cijonalnem volilnem shodu izrazil popolnoma v Bocijalnodemokratičnem smislu, zato se rudečkarji lahko ponašajo, da so spravili tri svoje može v občinski svet. Zelo smo radovedni, ako bodo ti trije zastopniki rudeče intemacijonale znali in hoteli na prste stopati graškim mestnim očetom, ki hočejo tudi gospodarsko uničiti vsakega, kdor noče in ne more ž njimi trobiti v velenemški rog; radovedni smo, kako se bodo vedli v političnih vprašanjih, s katerimi se graški občinski svet tako rad bavi. Zdi se nam, da bodo ti možje tirali nasproti nacijonalcem le »allergetreueste Oppo-sition«! (Dana beseda.) Župan Ivan Hribar se rad dela za apostola slovenske sloge. Kadar mu gre hudo za banko »Slavijo«, izraža o slogi na vse strani svoje lepe načrte. Zadaj pa grize. O tem, kako se na magistratu postopa z obrtniki, ki ne dero slepo za njegovimi gospodarskimi načrti, imamo v rokah kričeč dokaz. Kolarski mojster Fr. M e n t o n i je dobil dne 10. decembra 1898. 1. naslednji odlok ljubljanskega magistrata. »Rešuje Vašo prošnjo z dne 1. oktobra 1898 Vam podpisani mestni magistrat izroča izvrševanje kolarskih del, kar jih bode mestna občina tekom leta 1899 potrebovala. Dela izvrševati je le proti pravilnim, po mestnem magistratu izdelanim nakaznicam, račune pa je polagati koncem vsakega četrtletja. V Ljubljani, dne 10. grudna 1898. Župan : Iv. Hribar«. — Pri zadnjih občinskih volitvah je Mentoni volil z opozicijo. Tedaj pa je nakrat delo dobil kolarski mojster Zanoškar, ki je povedal Mentoniju, da je tri dni po volitvah paznik Magister, vulgo Tiček, prišel k njemu ter mu rekel: »Mentoniju smo delo vzeli, ker je klerikalce volil, in delo izročam Vam, ker ste na našo stran volili«. Kolar Mentoni sedaj kljub obljubi in županovemu lastnoročnemu podpisu nima od mestne občine nobenega dela. Župan Hribar je mnenja, da so ljubljanski obrtniki njegovi sluge, s katerimi lahko pometa po svoji volji. Pribijemo ta zopetni dokaz o liberalnosti naših nasprotnikov v dejanju ter ob jednem protestujemo, da se napram obrtniškemu stanu od strani mesta mešetari z različnimi mestnimi pazniki. (Davčna morala narodne stranke.) Odklonitev prošnje, da se odpravi portalni davek, je napravila po Ljubljani mnogo hrupa. Vendar jedenkrat so oblastni gospodje na magistratu s svojim terori-stiškim nastopom izbezali najivne ljubljanske vo-lilce. To »Narod« dobro čuti. Ker dr. Tavčar, odbornik društva hišnih posestnikov, ni imel poguma, v občinski seji zastopati prošnje hišnih posestnikov, pisari sedaj v »Narodu« : »Upamo, da se pri razpravi v proračun za leto 1900 stavi primeren nasvet, s kojim se portalna najemščina, katero morajo v večini plačevati naprednivo-lilci, zopet pokoplje!« To stoji v liberalnem glasilu črno na belem! Liberalna davčna morala se glasi: Kdor ni n nami, tega privijmo! Če je to geslo vseh slug liberalne misli, ki sede na magistratu, fej tak davčni morali! (Bojkot) je napovedalo danes tukajšnje dijaštvo na c. kr. višji gimnaziji svojemu slugi gospodu Vakseljnu. Ta prodaja vsak dan ob 10 uri dijakom kruh. Tudi danes imel je precej kruha narezanega in na mizi nastavljenega. Toda dijakov, kojih se pridrvi cela množica po kruh, danes ni bilo. Bojkot so napovedali g. prodajalcu, ker je baje dajal premajhne kosce. Dijaki pa seveda nimajo denarja, da bi ga metali proč. Bojkot se menda nadaljuje prihodnji teden, in dijakom višjih razredov se pridružijo tudi iz nižjih. Morda bode to g. Vakseljna spametovalo, da bode začel rezati take kose, kakoršnih bo bili pri g. Bolletu v stari gimnaziji navajeni. No škodo bo trpel le g. Vakselj, kakor jo je danes, ko je stal pri polnih jerbasih kruha, in dijaštvo se mu je na stopnjicah posmehovalo. Pa dovolimo jim to veselje. . . . (Kolesarske godbe današnji prvi nastop pri »Virantu«) ima naslednji vspored: V. Parma: »Rokovnjači«, koračnica; V. Parma : »Pozdrav Go-renjskej«, valček; Labitzky: »Sen planšarice«, idila, duet za gosli; J. Skorpik: »Dame volijo«, polka france; Strauss: »Pavlina« gavota; Smetana: »Prodana nevesta«, koračnica. Člani narodnih kolesarskih društev in sploh prijatelji godbe blagovolijo se tega zabavnega večera v obilnem številu udeležiti. (Zmešnjava zaradi uličnih imen) je po Ljubljani splošna. Ulice so dobile nova imena, a ljudje se prav težko odvadijo starim nazivanjem. Prav potrebno bi bilo, da bi kdo izdal ceneno knjižico z novim načrtom Ljubljane. (Umrla je) sinoči, kakor se nam brzojavno poroča, mati č. g. župnika Juvan v Idriji. Pogreb bo v ponedeljek dopoludne ob 9 uri. N. p. v m.! ( » Naša straža « ) toplo priporoča pridnega knjigoveškega pomočnika. (V Konjicah) bosta v nedeljo 26. t. m. popoludne ob 3. uri zborovali zaporedoma »Katol. polit.« potem pa »kat. podporno delavsko društvo«. Prijatelji teh društev »o povabljeni na ta zbora. Pri tej priložnosti bo dež. potovalni učitelj gosp. M. Jelovšek poučeval o umetni živinoreji. (Schonererjeva blamaža na Slovenskem.) Na Schonererjeve »Los von Rom« limanice se je na Koroškem vsedlo samo 95 £seb Na Kranjskem je število odpadnikov popolno neznatno, pač pa smo zadnji čas opetovano zabeležili prestope iz protestantizma h katoličanstvu. (Gorelo je) danes ob četrt na 4. uro zjutraj v kleti pod prodajalnico urarja Klopčiča v Prešernovih ulicah. V treh četrt urah je požarna bramba ugasila ogenj. Ogenj je zapazil policijski paznik Vrečar, ter hitro poklical g. Klopčiča in ognjegasce. V kleti je bilo vse polno zabojev in papirja. Ogenj je navstal, ker je Klopčičev vajenec pustil v kleti živ pepel. Ko bi ogenj o pravem času ne opazili, bi nastal velik požar. (Mlad tat.) Tukajšnjemu vrtnarju Al. Korsiku je njegov vajenec ukral 70 gld. Dobili so pri njem še 38 gld. Ostalo je »zaluftal« v treh dneh. (Konji Bolčevega Pepeta) so včeraj dobili neobičajni pogum. Na Sv Petra cesti so ušli in leteli na Kongresni trg. Kaj takega se sicer priznano čilim konjem Bolčevega Pepeta baje še ni prigodilo. (Ponesrečil) se je včeraj pri zidanju poslopja nasproti deželni bolnici zidar France Mam. Pal je z odra ter se tako opasno poškodoval, da so ga morali odvesti v dež. bolnico. — V mestni elektrarni se je ponesrečil uslužbenec Fran Slabina. — Pri gradnji hiralnice na Radeckega cesti je padla z odra delavka R. Mandič in se precej poškodovala. (Tatinska družba pred novomeškimi porotniki.) Dva dni so se novomeški porotniki pečali s tatinsko družbo, ki je kradla po raznih semnjih, pa tudi drugod, kjer se ji je nudila priložnost. Dobili so France Ponikvar iz Peščenika pri Višnji gori 7 let, Jakob Krt z Gline pri Ljubljani 3 leta 6 mesecev, njegova žena Marijana 2 leti in 7 mesecev, Fran Božič iz Pod Kuma 13 mesecev težke ječe, Matijo Čuka iz Blehove vasi, ki že dalje časa sedi v mariborski kaznilnici, obsojen na 10 let ječe, so pa obsodili na temnico vsake tri mesece. Obsojeni Krt je bil že šestkrat kaznovan radi tatvine, njegova žena je pa naredila še boljši rekord. Radi predolgih prstov je sedela že osemkrat. Porotnikom je bilo predloženih 28 vprašanj. (Razpis obrtniških podpor.) Po sklepu obč nega zbora bolniške blagajne mojstrov v Ljubljani se razpisujejo v proslavo vladarjeve 50 letnice ustanovljene štiri podpore po 10 gld., ki se po-dele onemoglim članom ali njih vdovam. Pismene prošnje naj se oddajo do 30. t. m. pri načelniku g. Šlegelnu na Poljanski cesti ali pa pri njega namestniku g. Fr. Breskvarju pred škofijo. — Odbor. * * * (Sejmi po Slovenskem od 27. nov. do 2. dec ) N a K r a n j s k e m : 27. v St. Rupertu ; 30. na Gočah, v Kočevju, Železnikih, Planini, na Kalu, Tržiču, Turjaku in na Vačah. — Na Slov. Štajerskem: 30. pri Sv. Andražu, v Celju, Rogatcu in Svečini. — Na Koroškem: 27. v Cobrcah; 28. v Zgor. Dravogradu; 1. v Št. Andreju. — Na Primorskem: 27. v Divači, Novem gradu, Vencu in Vidmu ; 30. v Gorici; 1. v Glemoni; 2. v Hrpeljah. Društva. (Večer društva »Pravnik«) bo v »Narodnem domu« v ponedeljek 27. t. m. zvečer ob 8. uri in sicer v sobi pritlično na levo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Poslano* »Slovenčevo« poročilo »Izpred sodišča«, zadevajoče kazensko tožbo dr. Hudnika proti meni, napotilo je dr. Hudnika, da me je v »Slov. Nar.« z »Poslanim« izzval. Dr. Iiudnik trdi, da je »Slovenčevo« poročilo tendencijozno I To pa ni res in tudi ne more biti res, kajti »Slovenec« navaja samo in edino le to, kar seje dejanjsko pri javnih razpravah med dr. Hudnikom in menoj vršilo! Praska med dvema advokatoma res ne spada v časopisje, a ravno tako malo spada taista po mojem mnenji pred sodišče. Kakor je pa dr. Hudnik mene nekolegijalno tožil pred sodiščem, tako pričel je tudi on z menoj v časopisu polemizovati, vsled česar sem pri-moran, da se oglasim tudi jaz v časopisu. In tu sem glede dr. Hudnikovega »poslanega« najprvo v prijetnem položaju, da konštatujem, da on prizna popolno resnico »Slovenčevega« poročila, ker nikakor ne more tajiti, da se niso sod nijske razprave med njim in menoj natančno tako vršile, kakor je v »Slovencu« poročano. Kakšno vlogo je toraj dr. Hudnik pred sodiščem igral, o tem dobilo je slavno občinstvo že svoj utis, kakoršuega je moralo dobiti iz posameznih takt poročila! Moje postopanje proti dr. Hudniku je bilo pa tako, kakoršno je moralo biti vsled tega, ker sem se moral braniti. Vsaki kolega v položaju dr. Hudnika bi se moral takoj zadovoljiti z izjavo, katero sem jaz že pred prvim sodiščem dne 8. julija t. 1. oddal, namreč da z dotičnimi pismi nisem mislil na dr. Hudnika. Samo dr. Iiudnik ni bil s tem zadovoljen ter je tiral stvar tako daleč da sem bil prisiljen nastopiti dokaze resnice o tem, daje dr. Hudnik v obče nepošten advokat, ki ima v prvi vrsti svoje, ne pa koristi svojih strank pred očmi! V svrho svoje obrambe navadel sem že dne 8. julija t. 1., toraj pri prvi razpravi, štiri slučaje iz dr. Hudnikove odvetniške prakse! Vsak drugi advokat moral bi v tem slučaju naravnost težiti na to, da se njegova nedolžnost dožene, — dr. Hudnik pa se je že takoj takrat protivil proti dopustitvi ponudenih dokazov! V prizivnem postopanji pred deželnim so diščem navedel sem deset slučajev iz dr. Hudnikove prakse kot dokaz resnice! Tudi tu protivil se je dr. Hudnik proti dopustitvi teh dokazov! A prizivno sodišče dopustilo je dokaz resnice ter je naložilo prvemu sodišču, da izvede od mene ponudene dokaze. Vsled tega odredilo je prvo sodišče razpravo na dan 18. novembra t. 1., h kateri so se povabile za moje dokazovanje od mene predlagane priče. Pri tej razpravi se torej nikakor ni šlo več za t'>, sem li jaz z dotičnimi pismi mislil zadeti dr. Hudnika, kajti prvo sodišče kakor tudi višje sodišče je bilo že razsodilo, da je z mojimi pismi zadet dr. Hudnik in nihče drugi! Ker je bilo to vprašanje torej že razsojeno, tudi jaz na nobeden način nisem hotel pono-noviti svojega prejšnjega zagovora, češ, da nisem v pismih z dne 6 junija t. 1. mislil na dr. Hudnika. Tem bolje bil je toraj sedaj dr. Hudnik svoji časti dolžan, vztrajati pri svoji tožbi in tako odvrniti od sebe vsaki sum, da so slučaji od mene navedeni v dokaz, daje dr. Hudnik v obče nepošten advokat, ki ima v prvi vrsti svoje koristi, ne pa koristi svojih strank pred očmi, — le količkaj resnični! Edino za to se je šlo dne 18. novembra 1.1. in za nič manjšega! Ako je pa dr. Iiudnik vzlic temu položaju še le 18. t. m. umaknil tožbo, in sicer tik poprej, kakor so se imele moje priče zaslišati, in je tako preprečil dokaz svoje lastne poštenosti, je to pač tako zadoščenje, s kakoršnim bi se ne mogel nihče zadostiti, najmanje pa advokat. Vse to se seveda na prvi pogled ne razvidi iz subjektivnega »poslanega« dr. Hudnika, pač pa se mora z gotovostjo sklepati iz sodnih zapisnikov in iz poročila »Slovenca«, katerega ne more dr. Hudnik niti v jedni točki ovreči. Smešno je toraj opravičevanje dr. Hudnika, da je bilo dne 18. t. m. njegovi časti zadoščeno ! Naravnost nelogično pa je, da hoče sedaj dr. Iiudnik, potem ko se je čutil vsled mojih pisem edino zadetega in me je tudi radi tega tožil, kar naenkrat trditi, da so v mojih pismih zadeti vsi gg. odvetniki in osobito ljubljanski. Glede te trditve moram le omeniti, da bi se niti od dr. Hudnika ne pričakovalo, da bo hotel naposled svojo človekoljubno kapitulacijo pokriti s tako nerodnim sumničenjem. Ravno tako se dela dr. Hudnik zaman lepega s tem, da je pri razpravi dne 18. t. m. zahteval, * »Slov. Narod« je priobčitev tega poslanega odklonil, kar je naravao, ker je dr. Hudnik upravni odbornik »Narodne tiskarne«. naj se odstopijo vsi kazenski spisi pristojni oblasti, ko sem vendar že jaz julija meseca 1.1. vse sumljive slučaje predložil zbornici, ki bo sedaj imela delo z zaslišanjem prič itd., katero bi bilo lahko izvršilo kazensko sodišče, da ni tega tako junaško preprečil dr. Hudnik eam z odstopom od tožbe. Ples, kojega smatra dr. Hudnik končanim, še davno ni končan! V Ljubljani, dne 25. novembra 1899. Dr. Josip Furlan. Darovi. Za Jeranovo dijaško mizo: Gospodična Pfeffererjeva 3 gld. — Neimenovana gospa iz Ljubljane mesečne 3 gld. — G. prolesor in kanonik M. Leben 10 gld. — G. A. Jaklič, vojaški kurat v Trstu, 10 gld., mesto venca pre-rano umrlemu sošolcu, ljubeznjivemu tovarišu v Metliki, g. J. Vavpetiču. Za cerkev sv. Trojice v Trnji na Notranjskem so podarili presvetli knez in škof dr. Anton Jeglič 100 gld. Za ta velikodušni dar bodi jim izrečena tisočkratna zahvala. Dalje eo podarili: Marija Česnik iz Trsta 2 gld. — Mih. Žirovnik 10 gld. — Gdč. v Ničmanovi prodajalnici 2 gld — Iz Št. Martina pri Kranju po č. g. A. Šarcu 23 gld. — Vč. g. Janez Sajovic, kanonik, 50 gld. — Iz St. Martina pri Kranju drugič 12 gld. 10 kr. — Vč. g. Anton Jemec, župnik v Podlipi, 5 gld. — Bog vsem povrni in novih nam nakloni. Telefonska m brzojavna poroči) a. Dunaj, 25. novembra. „Linzer Volks-blatt" brani katoliško ljudsko stranko proti očitanju, da s svojo zvezo z desnico pomaga delati čehom obstrukcijo. List pravi, da bi čehi še le potem začeli s pravo obstrukcijo, ako bi ljudske stranke ne bilo v desnici, sploh da katoliški poslanci hočejo državi dati vse, kar potrebuje, za levičarje pa ne bodo kostanja pobirali iz ognja. Dunaj, 25. novembra. Minister Korber se pogaja z dr. Engelnom, razgovori mej obema včeraj in danes so bili dolgotrajni; v parlamentarnih krogih pričakujejo, da ne bodo brez" vspeha. Dunaj, 25. novembra. Poročila nemških listov o ruskem finančnem ministru so ne-osnovana; on vživa popolno zaupanje carjevo. Pariz, 25. novembra. Dopolnilne volitve v francoski senat je določil ministerski svet na 28. januvarija 1900. Carigrad, 25. novembra. Sultan je dal zapreti tri vplivne politične dostojanstvenike, ker so baje pletli zaroto proti sultanu. Obsojeni so na prognanstvo do smrti ter so jih že odpeljali iz Carigrada. Vojska v Južni Afriki. Pri Belmontu, neznatnem kraju ob železnici severno od IIopetowna so si priborili Angleži 23. t. m. »sijajno« zmago nad bursko armado, bro-ječo 3500 mož. Angležem je poveljeval general Methuen, ki je s svojimi četami hitel proti severu, da reši posadko v Kimberleyu. Pri Belmontu pa je zadel ob hud odpor. Buri so ga prijeli od dveh stranij iz svojih dobrih pozicij, vendar je general Methuen »sijajno« zmagal. Po večurnem boju, pravi general v svojem poročilu na vojni urad, se je dognalo, da so padli ubiti trije angleški častniki in 55 mož, ranjenih je pa 21 častnikov in 128 mož, 18 jih pa pogrešajo. O burskih izgubah general ne ve poročati nič natančnega, le toliko mu je znano, da so Angleži vjeli 40 Burov, da so nekaj ubitih pokopali, večji del ubitih in ranjencev so pa odvedli Buri seboj. Ta zmaga, o kateri se dosedaj le toliko ve, da Angleži ž njo ne morejo biti posebno zadovoljni, kajti 25 častnikov ubitih in ranjenih, to nekaj pomeni, je pa vkljub temu precej razveselila londonske kroge, ki že davno niso čuli o ni-kakih zmagah, Burom pa tudi ta »poraz« ni vzel še vsega poguma, akoravno jim je znano, da razpolaga Methuen s približno 14.000 možmi. Berolin, 25. novembra. „Independance belge" poroča, da se je nemški cesar v razgovoru s Chamberlainom ponudil, da posreduje za sklepanje miru. Kolin, 24. novembra. „Koln. Zeitung" poroča iz Londona, da je vlada v velikih skrbeh glede svoje armade v Natalu. Boji se, da se upor razširi po oeti kapski koloniji. London, 25. novembra. General Ue-thuen poroča ofloijelno, da je pri Belmontu popolno premagal Bure. Angleži so izgubili 58 mož, mej temi tri častnike, ranjenih je 21 častnikov in 128 mož. 18 se jih po* greša. Berolin, 25. novembra. Iz Londona došla zasebna poročila zatrjujejo, da si general M e t h u e n ni priboril nikake zmage pri Belmontu, marveč da so ga Buri potisnili nazaj v prvotni tabor ob reki Oranje in mu provzročili velike izgube. — General Joubert je s svojim topništvom obkolil P i e t e r-m a r i t z b u r g. London, 25. novembra. Vojnemu uradu poroča general Forrestier Walker, da je general French 23. t. m. podal se s svojim oddelkom iz Naauwporta proti Colesbergu in Arundelu, kjer prišel v dotiko z nasprotnikom, ki mu je ranil tri može, in se potem vrnil nazaj v Naauwport. (!) London, 25. novembra. Večerni listi so včeraj poročali iz Pietermaritzburga 23. t. m.: General Hildyard se je rešil iz zagate v Eastoourtu iu se sedaj bori z nasprotnikom. London, 25. novembra. Bitke pri Belmontu se je udeležilo 7000 Angležev in 5000 Burov. O izidu bitke si poročila nasprotujejo. Uradna poročila trde, da so Angleži vkljub velikim izgubam zmagali, zasebna poročila pa pravijo, da se je moral general Methuen po bitki umakniti v svoj šotor ob Oranje-reki. Kapstadt, 25. novembra. Generalni guverner Milner je izdal proklamacijo na prebivalstvo Kaplanda, v katerem ga svari pred uporom in zagotavlja popolne slobode. Durban, 25. novembra. „Times of Natal" poroča, da je general White v Ladys-mithu v noči od nedelje na ponedeljek (!) napal Bure, jih pregnal s postojank ter se polastil topov in vojnega materijala. (?) Čisto medtcinično ribje olje. Deželna lekarna pri Mariji Pomagaj. Čubar, Primorsko, septembra 1898, Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljaui. Iz srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog nepre-•cenjeno dobrog in pristnog medlolnskog ribjo g oija, katerog 2e die časa samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo Prosim, pofiljite mi zopet Sest steklenic za 2 gld. 60 kr. Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Staklenloa 60 kr., 6 ateklenlo 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno poŠto deželna lekarna pri Mariji Pomagaj Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani. Resljeva oesta štev. 1., poleg mesarskega mosta. Umrli so: 23. novembra. Katarina Tekavc, delavčeva hči, 2 leti, Konjušne ulice 1. meningitis basilaris. Cena žitu na dunajski borzi dne$ 24. novembra 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl. — do gl. » » pomlad . . » 815 » » Rž za jesen.....» » pomlad Izvrstna, naravna lirvaftka Turšica za november » » maj - junij Oves za jesen . . » » pomlad 6-78 518 538 » » » » » » 816 6-79 519 5 39 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 3062 m., srednji zračni tlak 7360 mm. Cm opazovanja Stanje barometra Tempera- i tura po Celzija ! Vetrori Nobo lig 24| 9. zvečer 7. zjutraj 2 popol. 14T6~ 7416 741-7 ~~5~6 | sl. j/.ati. | jasno —16 76 sr. svzh. jasno 00 priporoča iz dVojega kleta Mirko Broz v Zagrebu Oddaja jih v sodih od 50, 100, 200, 300 1, itd. po 22. 23, 24, 25, 26 liter iz let 1895, 1896. 1897, 1898. Sode računam posebej ali nazaj jemljem franko. Vsa moja vina so analizirana in jamčim za njih naravnost. 726 60-34 Barve za umetnike, 2B&*??* šicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer-jeve, dob£ se pri tvrdki BRAT AEfiERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnania naročila proti povzetju. 228 7 11-8 SSSE5HSHSE Uradne in trgovske i s firmo priporoča [}: KAT. TISKABNACj v Ljubljani. [jj sasasasasBsa^' 100 dO 390 l\i na meseo lahko pošteno taslu/.i sleherni ter povsod urez zgube. ako hože prodajati postavno dopuščene srečke in državna uisiua. Ponudbe na Llidovika Oesterreicher, Budapest VIII, Oeutsohegasse 8 849 10 5 co 0< HERBABNT-jev podfosfornasto-kisli 416 Ta 30 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez, unokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do jedi, pospe4u1e prebavljanje in redll-nost, telo Jačl in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči oblik1, je jvko koristno za n&rejanje krvi, raztopljive fosforro - apnnne soli, ki so v njem, pa posebno pri slabotz^h otroolh pospešujejo narejenje kostlj. 107 (20 -3) Cena steklenici 1. gld 25 kr.. po pošti 20 kr. več za zavijanje. Prosimo, da se vedno zrecno zahteva Herbabny-jev apneno - železni sirup. Kot mak izvora se nahaja v steklu in na zamašku ime, ,.Herbabny" vtisnjeno z vzvišenimi črkami in nosi vsaka steklenica poleg stoječo uradno registrov, varstveno znamko, na katera znamenja naj se blagovoli paziti. Osrednje skladišče Dunaj, lekarna ,.zur Barinlierzigkeit" VH./l, Kalserstrasse 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju, v Ljubljani In drugod. r J. SOKLIC C V Ijjubljani, Pod Trančo 1 priporoča osobito prečast. duhovščini in sl. občinstvu v mestih in na dtrželi izborno svojo zalogo dvorni založnik Nj. svetosti papeža LeonaXIII. lekarna t „prl angela" v Ljubljani, Dunajska cesta. Železnato vino. Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v ieleznatem. vinu lekarnarja Pioooll-Ja V Ljubljani zmiraj potrdili navedeno množino želeja, so najboii?' spričevalo ter dajejo največje poroštvo za njega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne in vsled bolezni oslabele osebe, za blede, sloke (suhe) in bolehave otroke. Cena polliterski steklenici 1 gld. j£iT NarotUb pošiljajo se z obratno pošto; poštnino plačajo p. n. naročniki. 827 65 UTaznanilo. Slav. občinstvu ljubljanskemu in na deželi uljudno naznanjam, da sem zopet začela izdelovati dobroznane kranjske klobase, kakor tudi krvave in jetrne klobase, klobasice za peči in mrežno pečenko (Jungferbraten) ter prosim slav občinstvo, da mi podeli svojo naklonjenost in svoje zaupanje. Naročila na vsakovrstne klobase pošiljati jo na Mestni trg it. 25, II. nadstopje. Iz prijaznosti pa sprejema tudi za-me naročila gosp. J. C. Praunseiss, trgovec z delikatesami. 929 3-1 S spošiovanjem Barbara Kopač. 1?® pfdajiiiM v Trubarjevi ulici hiš. št. 2 tik Sv. Jakoba mostu, se takoj oddasta v najem. 935 1-3 Več se izve v isti hiši 2. nadstropje desno. \ ————————— Vsestransko jako pohvaljena .Vzgoja in omika aii izvir sreče' (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati), se dobi za predplačilo 1 gld. 80 kr., po pošti 1 gld 90 kr.. ali proti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenčlču na Dunaju, III.. Haupt-strasse 84, 3 Stlege, II. Stook, Th. 38. 717 21-16 Založnik, ozir. piodajalec je voljan nerazrezano in čisto knjigo v treh dneh tudi nazaj vzeti in denar povrniti. • yv.v.. Zoper protin in revmatizem je najboljše, najgotovejše in gotovo učinkujoče sredstvo Zoltan-ovo protinsko in revmatično mazilo. Cena za steklenico 1 gld. v lekarni dvornega založnika Bčla Zoltan, Budimpešta, V. Tisoči zahvalnih pisem in sprlčal potrjuje, da to čudovito mazilo najstarejši in najtrdovratnejšl protin in revmatizem, oeld takrat, če toplioe ne pomagajo, v nekaterih dnčh popolnoma in gotovo ozdravi. Ako se naprej pošlje 1 gld. 30 kr., dojde zdravilo franko. 796 10—9 Sl lja.lli 650 22-17 na Dunajski cesti št. 15 (v Medjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo vsakovrstnega likanega in politiranega pohištva. gld. 5--, 7 5), 10-, 12-, I*'-. Garniture, divane, madrace 7, 14, do 40 gld., madrace na peresih 8, 9 gld., dratene madrace 7 gld, pulte za masne knjige itd. itd. gld. 10 —, 15 — ,17 - STaročlla se točno izvršujejo. Cenilnlk s podobami zastonj iu franko. < a ■i 1 ® I £ Redka priložnost za nakup pohištva Spreten fiovac, kateremu se izroči kovačnica. sprejme ie takoj pri gosp. Karol Lenče-tu v L a v e r o i pri Ljubljani. 931 1 IE ia. Anton Zagorjan se je preselil v Lingarjeve ulioe v nove meščansko palačo, blvio kresljo in tu razprodaja vso zalogo: knjige, pisarniški in pisemski papir, vlzltnioe, kuverte, kasete, poslovne knjige, noteze, iolake zvezke in drnge potrebščine itd. itd. pod tvorniško ceno. Ker želi vse kar najprej mogoče razprodati, so cene res neverjetno nizke in zato vabi p. n slavno občinstvo k obilnemu nakupovanju. 913 3—1 Gena darila za Miklavža in Božič. ANT. PRESKER krojač v Ljubljani, S v. Potrti comUi tSt .O se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnifike obleke Iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. 227 70 bbomo kamiiji ss- s Krasa -sa za cerkve, stavbe in za vse druge stroke ima na razpolago 909 12—10 klesarski obrt Tavčar Luka in sin v Dutovljah (Sežana). Vse naročbe in dela po načrtih se točno in ceno izvrše.. 927 (36-1) Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob. St. 37993. 922 3-1 Prodajalnice v najem! V poslopju meščanske Imovine v LJubljani je več v Lingarjevih ulicah in proti Pogačarjevemu trgu ležečih prodajalnlo za znižano najemnino takoj ali od 1. februvarija dati v najem. t Pogoje pove in pojasnila podeli mestni gospodarski urad ob navadnih uradnih urah. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnč 13. novembra 189'J. K sezoni sezoni priporočam svojo bogato zalogo pušk najnovejših sistemov in najnovejše vrste revolverjev itd., vseh pripadajočih rekvizitov in munlolje, posebno pa opozarjam na ir trocevne puške katere izdelujem samo jaz in katere se radi svoje lahkote in priročnosti vsakemu najbolje priporočajo. — Ker sem n.i Kranjskem jedini puškar, ki se peča samo z izdelovanjem orožja, se priporočam p. n. občinstvu za mnogobrojna naročila, ter izvršujem tudi v svojo stroko spadajoče naročbe in poprave točno, solidno in najceneje. — Z velespoštovanjem SEVČIK 618 20-19 puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah. Ilustrovan cenik se pošlje na željo zastonj. 000000000000000000000000000 Zajamčeno pristno vino | prod »j a g ,Vipavska vinarska zadruga'v Vipavi S nad 56 litrov po 23 do 25 gld. hektoliter v Postojno postavljeno. Večjim odjemalcem ceneje. Posode naj se pošiljajo špediterju gosp. Matej Burger-ju V Postojno. 924 3 - 2 000000000000000000000000001 Št 38.429. 920 3-3 .šLzpip plmi"b©» Pri podpisanem mestnem magistratu razpisuje se služba provizoričnega uradnika, ki bode imel voditi 6 ' posredovalnico za delo in službe. Plača znaša 825 goldinarjev. Prošnje je vlagati do 30. novembra letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 15. novembra 1899. Na sedmih javnih razstavah s prvimi odlikami obdarovano. Pristno le s na podplatu e Vsak dan jih izdela tovarna 848 10 6 40.000 parov! Edini pogodniki: Messtorflf, Belin A Co., Dunaj, I. Na drobno se prodajajo v vseh boljših p,odajalnicah čevljev in modnega blaga. li Slavnemu občinstvu v Ljubljani in na deželi se s tem uljudno naznanja, da se je o t v o r 11 na Sv. Petra cesti v novo zgrajeni hiši pri „Avstrijskem cesarju" l&CKr lOLOtel kjer so gosp. potnikom na razpolago svitle, lepe, okusne sobioe za prenočišče po nizkih cenah. V gostilni v stan hiši se toči pristen dolenjski cviček, bela in črna istrska vina, ter pivo iz Dreher-Jeve pivovarne. — Za dobra gorka in mrzla Jedila je preskrbljeno ter se prevzamejo abonenti, kakor tudi čez ulico. — Postrežba točna in pri azna. Na razpolago je tudi kegljišče za nekatere dni v tednu. Gospodom posestnikom in voznikom iz okolice je na razpolago veliko praktično urejeno dvorišče, kakor tudi čeden hlev za konje. K obilnemu obisku uljudno vabi 863 5 — 5 Vodstvo hotela in gostilne pri,Avstrijskem cesarju' nasproti frančiškanski cerkvi. DOBRA VARČNA KUHINJA. Johlna zabela Maggl prekosi vse druge: vsako juho in slaboten bulon stori v trenulku dober in redilen, -r- le nekoliko kapljic je treba — Dobi se v izvirnih stekleničicah po 60 vinarjev po vseh prodajalmcah delikaičz, diSav, kolonijalnega in Špecerijskega blaga. Izvirne steklenice ae po oenl napolnujejo z novo Juhlno zabilo Maggl-Jevo. 830 13-13 I ks- Znižane cene! -ga |j P ►t 0 -p C k o PS >0 •H C A N »H f" ii fi t! Janko Klopčič, urar, zaloga zlatnine in srebrnine, Ljubljaua, Prešernove ulice štev. 4. Vsakovrstne žepne in stenske ure, lične budilke po izdatno znižanih cenah. Popolna razprodaja okusno izdelanih predmetov iz srebra in kina-srebra. Raznovrstni kinč iz 14 kar. zlata, double, srebra, granatov i. t. d. Opozarjajoč slavno občinstvo na to posebno ugodno priliko za nakupovanje, priporoča se z velespoštovanjein Janko Klopčič, 923 7-2 urar. lil p rt 5* » -i 9 st 1 ® rt a so & a Dr. Rose-j e? balzam za ielodeo Iz lekarne R lltM.MIt v PmjH je že nad 30 let sploh znano domače zdravila, ki poživlja okus m rahlo odvaja. Ako se redno rabi, ureja želodčevo delavnost prav zanesljivo. Velika steklenica I gld., mala 50 kr., po poiti 20 kr. več. je slaro najprej v Prani rabljeno domače zdravilo, katero rane čiste ohrani, vnetje in bolečine lajša in hladi. V pušicah po 35 in 25 kr., po poiti 6 kr. več. s varilo! Na vseh delih zavitka je pristavljena postavno vpi-sana varstvena znamka. Glavna zaloga: lekarna B. Fragner-jeva „pri črnem orlu", c. kr. dvor. založiteljica, y Pragi, Mula strnua, vog-il Spornerjeve ulice. Se vsak dan razpošilja. V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarnarjih: G. Piccoli, Ub. pl. Trnkoczy, M. Mardetschlager, 1. Mayer, ter v vseh drugih lekarnah Avstro-Ogerske. 760 26 — 6 Posebno ugodna prilika! | V Prulah se prodajo pod ugodnimi pogoji manjše in večje pripravne za stavbe. Nekatere so ob vodi. 89? 3~3 Več pove upravništvo »Slovenca«. moka iz mlina Vinko-ta Majdič-a v Kranju oddaje se po engros-cenah 269 44 37 v plombiranih vredloah po 10 in 25 kil v prodajalnici Maksa H>omicelj-a v Ljubljani, Rimska cesta vis & vis Gorupovim hišam. Dostavljanje na dom brezplačno. Plombe originalne mlinske. Moka oddaje se tudi v vrečah po 60, 85 in 100 kil. Opozarja se, da priznani izvrstni izdelek prvega domačega našega mlina dandanes tudi na tujem u-peSno tekmuje z izdelki vseh ogerskih mlinov. umnimi Varstvena znamka: Sidro, iiiimiim I LINIMENT. CAPSICICOMP. | s Iz lekarne Richter-jeve v Pragi, h = pripoznano izvrstno bolečine olaj- | = šujoče mazilo je dobiti steklenica po | = 40 Kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. | = Zahteva naj se to 609 16—4 1 1 sploh priljubljeno domače zdravilo f r vedno le v izvirnih steklenicah z našo | 5 varstveno znamko ,,sidro" iz Richter- | = Jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti | E le v steklenicah s to varstveno znamko = = kot pristni izdelek. | Rlchterjeva lekarna pri zlatem levu » Pragi, Elizabethstrasse 6. nillllllliliiiiMllllllllllllllilliliiMllllllllllllllllltlllllllili 11 N^jbo^ša in n^jsigurnejša prilika za štedegje ! i Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899: čez 2 milijona gld. Denarni promet v devetih mesecih : čez 6'/, milijona gld. Ljudska, posojilnica Preje: Gradišče štev. 1. — Sedaj: DKoiigresni trg št. I. nacisti*. Sprejema i Ine v \sak delavnik od 8." ure zjutraj do 1. ure popoldan in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 gld. čistih 4 gld. 50 kr. na leto. Stanje hranilnih vlog 30. septembra 1899 2,112.219 gld. 99 kr. Promet v 9 mesecih od I. jan. do 30 sept. 1899: 6,757 658 gld. 53 kr. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 10. oktobra 1899. 853 12 Dr. Ivan Šusteršič, predsednik. Anton Belec, posestnik.podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano. Frančišek Birk, stolni vikar v Ljubljani. Dr. Janko Brejc, odvet. koncip. v Ljubljani. Odborniki: Dr. Andrej Karlin. gimn. profesor v Ljubljani. Karol Kauschegg. veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar. župnik pri D. M. v Polji. Iran Kregar, načelnik okrajne bolniške blagajne v Ijjubljani. Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik. Dr. Viljko Schweit«er, odvetn. koncip. v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku. Dr, Aleš Ušeničnik, stolni vikar v Ljubljani. Josip Kastelic, 9 krojaški mojster v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4 priporoča se prečast. duhovščinini v Izdelovanje vsakovrstne ©■felols © posebno talarjev, površnikov iti Izdelujem blrete, olngulum in Tsako-vr-tne šomlsete, kakor tudi vsa draga v to stroko spadaj oda dela natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da izvršim vsako naročilo v največjo za- dovoljuost prečastitih naročnikov. Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem za 11 po najnovejšem kroju, natančno po meri. Zunanja naročila tečna. — Cene primerno nizke. 519 31-26 ice j registrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, Marije Terez»jc cesta hiš. št. 1, v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po 464 8-7 4% odstotka brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Poštnega liranilničnega urada št. 828.406, Telefon štev. 57. Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plačče, kazule, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje. prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno in poSteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovoli pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljaje hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjam se priporoča 250 52-38 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v LJubljani, Wolfove ulloe 4. Otvoritev gostilne. Slavnemu p. n. občinstvu naznanjam, da sem v lastni hiši v Rožnih ulicah štev. 19 preje „Vodnikov hram", o t v o r i 1 934 1-1 gostilno „pri 85 > 116 » 65 » 99 • 95 » 116 » 70 » 95 » 05 » 904 » — » 370 » 30 » 120 » 67'/,» 59 > 02",. 11 > 79 » 9 » 57",» 44 » 95 » 5 » 69 » Dne 24. novembra. 4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . . 168 gld. 25 kr. 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 » 25 > Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....204 » - » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » 95 » Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......137 » 50 » Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 129 » 25 » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107 » — » Posojilo goriškega mesta.......— » — » 4°/„ kranjsko deželno posojilo.....— » — » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 96 ► — » P rijoritetne obveznice državue železnice . . 209 » 60 » » » južne železnice 3°/0 . 169 » 60 » » » južne železnice 5°/0 . 118 » 20 » » > dolenjskih železnic 4°/„ 99 > 50 > Kreditne srečke, 100 gld............202 gld — Itr. 4°/0 srečke dunar. parobr. družbe. 100 gld. 155 » — » Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » 60 » Rudolfove srečke, 10 gld. ......27 » — » Salmove srečke, 40 gld................85 » 75 » St. Genčis srečke, 40 gld.......85 » — » VValdsteinove srečke, 20 gld......95 » — » Ljubljanske srečke..................25 » — » Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. . 149 » SO » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3060 » — » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 422 ► — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 70 » 26 t Splošna avstrijska stavbinska družba . . 98 » — > Montanska družba avstr. plan..........276 » — » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 205 » 50 » Papirnih rubljev 100 ..............127 » 10 » jOJT Nakup ln prodaja ~3£X& vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi. ■ Menjarnična delniška družba „M E K C V I., UVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelcasse 2. 66 JiJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih Stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekuiacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovauja pri popolni varnosti BJT n u 1 o ž e ii i li k lavnlo. m: