'©*
fju&fa.
EM$u Domovina
mi
SLOVCNIAN
MORNING NGWSPAMR
NO. 23
CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 3, 1948
LETO L. - VOL. L.
■^BHMSSdt Poslanska zbornica je že sprejela
predk^ za manjše dohodninske davke
VODITELJ PARTIZANOV NA KOROŠKEM je bil neki Karel Prušnik. Njegovo partizansko ime je bilo Gašper. Ta Gašper je bil do zadnjega časa glavni vodja tudi tako imenovane Osvobodilne fronte. Bil je sploh prva Titova osebnost na Koroškem. 26. oktobra je blio v št. Rupertu v pri Velikovcu odkritje spomenika 85 partizanom in drugim borcem, ki so na Koroškem padli v* bojih proti Nemcem. Kmalu po tem odkritju pa so Prašnika obsodjli pri angleškem sodišču na leto dni zapora. Bil je pregoreč komunist in ni poznal mere v hujskanju proti okupacijskim oblastem. Tudi velik terorizem so komunisti izva-
(Došle preko Trsta)
ni “Slov. vestnik” napasti zavez- SOVjefSke RUSljC ruke na njih teritoriju. In če ne 9	9
bi Prušnik prestopil' določenih zakonov, sploh ne. bi prišel pod ključ. Toda komunistom je vse prav v Jugoslaviji, ko tam preganjajo politične nasprotnike in jih zmerjajo z izdajalci, drugod pa je vse narobe, če kdo proti njim porabi približno isto mero.
jali nad onimi, ki niso hoteli tro- Sharpu so zlasti očitali preganja-
biti v njihov rog. To delo so Angleži po svojih postavah plačali z letom dni zapora.
DVOJNA MERA. — Radi te-ga je seveda zavpilo vse komunistično časopisje. Na Dunaju izdaja jugoslovanska vlada list za koroške komuniste pod imenom "Slovenski Vestnik.” Ta je zmerjal na vse pretege, pomagala pa sta ljubljanska komunistična lista “Ljudska pravica” in “Slov. poročevalec.” Ker je eden njiho.
Zanikajo, da bi hotele napraviti iz Perzije bazo proti Rusiji
Washington. — Vlada Zed. držav je ostro zavrnila obdolži-tev Sovjetske Rusije, da hočejo napraviti iz Perzije vojaško ba
hinavščine in laži. Tudi na Koroškem.
NAPAD NA SHARPA. -Ker je moral njih vodilni.tero-rist iti pokušat ričet, so se komunisti vrgli zlasti na angleškega majorja Sharpa. Ta vodi list angleške obveščevalne službe z naslovom: “Koroška kronika.”
janja primerno plačilo, se vse razburja.
Kdo se pri tem ne spomni, kako drugače je v Jugoslaviji. Naj kdo tam samo zine proti Titu, že sedi. Takle Prušnik, ki bi se upal organizirati politično akcijo proti komunistični stranki, ne bi več prišel iz zapora. Tam ni lista, ki bi smel recimo napasti Titov režim, kot more imenova-
nje partizanov. Ta jim je odgo. voril, da so Angleži bili tisti, ki so najboljvpodpirali partizanstvo na Koroškem med vojsko. Celo en angleški major da je padel v bojih na Koroškem.
VELIK OČITEK. - Komuni, sti udarjajo nazaj, da zaposluje Sharp celo vrsto Slovencev, ki da so po komunističnih pojmih voj: ni zločinci. No, ta angleški major sedaj že ve, da ni vsak fašist, kdor ni komunist, in da ni kdo
vih teroristov dobil za svoja de- zločinec že zato, ker zločinski
Komunziem živi povsod od same Zo proti Rusiji. Taka trditev ali obdolžitev je nesrečnina, lažnji- ] va in izmišljena.
še poprej je državni oddelek zavrnil trditev Sovjetske Rusije, da je obisk ameriških bojnih Ifi-dij v italijanskih pristaniščih kršitev mirovne pogodbe z Italijo.
Dalje bo državni oddelek zavrnil tudi protest Sovjetske Rusije fadi zopetne uporabe letalskih baz v Tripoli, Sterna Afrika.
Državni oddelek izjavlja, da ima s Perzijo samo dva dogovora, ki sta že davno znana vsej javnosti. Eden je ta, da Amerika trenira perzijsko orožništvo, drugi je pa radi vojaške misije, o kateri je pa izrecno naročeno, da se ne sme udeležiti nobenih načrtov proti kaki tuji državi. Ta vojaška misija je bila poslana v Perzijo lanskega oktobra z vednostjo Zveze narodov.
-------d-----—
komunisti to pravijo.
Vsa ta debata pa živo kaže eno: Razloček med komunističnimi deželami in zavezniškimi. V Avstriji, ki je okupirana od zaveznikov, more komunistični list trositi napade na angleškega oficirja. Torej je tam veliko svobode. Vsega tega ne more biti v Jugoslaviji.
________(Dalje ni 3, strani)_____
ROVI GROBOVI
» ffu sSSs
Ignac Piškur, star 72 ]pgro]nn Vnntr
Rusija bo Izdala za armado vež kol Zed. države
Najvišji sovjet zahteva 66 bilijonov rubljev za vzdrževanje armade
London. — Radio iz Moskve je naznanjal, da bo Sovjetska Rusij*a potrošila v letošnjem fiskalnem letu za armado 66 bilijonov rubljev. Tako je naznanil sovjetski finačni mini ster A. G. Zverev.
Ako računamo, da je uradna vrednost 6 rubljev za $1, znaša to v ameriški valuti $12,-452,000,000.
Predsednik Truman je vpraša) knogres za vsoto $11,025,-000,000 za vzdrževanje ameriške bojne sile,
Sovjetska Rusija je potrošila v letu 1947 za vzdrževanje armade 68,500,000,000 rubljev, torej je znižala za letos izdatke za dva bilijona rubljev in pol.
Lausche bo indirektno pomagal Taftu v državi Ohio v primarnih volitvah
Pristaši Harolda Stassena, ki je kandidat za predsednika, so prepričani, da bi Stassen lahko dobil v državi Ohio od 10 do 15 delegatov, katere bi vzel senatorju Taftu. Delavske organizacije, ki večinoma volijo demokratsko, so se namenile, da bodo delavci jemali v primarnih volitvah republikanske glasovnice in glasovali za Stassena, da tako škodujejo Taftu.
Zdaj pa, ko je Frank Lausche naznanil kandidaturo proti Ray T. Millerju, je pa postala slika povsem drugačna. Delavci bodo opustili boj proti Taftu v primarnih volitvah, ker morajo izbirati med obema demokratskima kandidatoma. Tako bo imel senator Taft, katerega organizirano delavstvo črti, skoro vse polje zase v primarnih volitvah,
Kot smo'
je umrl Ignac Piškur, let, stanujoč na 1065 E. 69. St. Doma je bila z Dolenjskega, odkoder je prišel sem pred 49 leti. Tukaj zapušča ženo Frances roj. Zagorjan, doma iz fare Čatež pri Zaplazu in tri sinove: Ignacija, Josepha in Antona. Bil je član društva Slovenec št. 1 SDZ.
Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 9:15 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo.
Charles Sablack
Charles Sablack tako hude po-
škodbe v avtni nezgodi na Lake jjj jamči vsakemu svobodno po-
Shore Blvd. in 146. cesta, da je včeraj podlegel v Emergency
Clinic bolnišnici. Stanoval je komunist registrirati kot tuje-
TELEFONSKA DRUŽBA ZAHTEVA ZVIŠANJE
Ohio Bell Telephone Co. je vložila včeraj pri utilitetni komisiji zahtevo, da sme zvišati cene postrežbi za 9%. Odjemalce bi to stalo na leto $8,500,000. Samo Clevelandčani bi plašali $2,000,-000 več na leto za telefon.
Ohio Bell laatuja American Telephone * Telegraph Co., Id je največja korporacija na svetu.
—--—O—m---
DAJ BEAT.
Otrok je bil rojen mrtvi materi
Cincinnati, O. — Dr. Heery je povedal, da so vzeli tri minute zatem, ko je umrla mati, zadeta od kapi, potom operacije iz njenega telesa otroka. Operacija je bila težavna in zelo redki so slučaji, da hi otrok živel, če mater zadene kap. Toda deček, ki je tehtal 6 funtov in 10 unč, se prav dobro počuti.
DOLARJIH
Težko, da bi ta zima posekala ta rekord
Vanceboro, Maine. — Tuka, imajo zapisano, da je divjal v
naneslo do 8 čevljev visoko sne-ga. Vihar je trajal tri dni. Ta rekord ni od takrat posekala še nobena zima v Ameriki.
Pa ne da bi srebali prežgano juho
Demokrati »odo imeli 17. februarja v Washingtonu vsakoletni Jdfferson-Jack-sonov banket. Vstopnina za osebo bo "sami" $100. Priglasilo se jih ji že toliko, da je zmanjkalo prostora v hotelu Mayflower, kjer lahko sedi pri mizi 9i)0 oseb. Zato so najeli še Statler hotel. Predsednik TrUman bo m vsakem banketu po nekaj časa, obe dvoiimi bosta pa zvezani z radijem, da se bo govornike lahkb slišalo.
Ker je 17. februarja torek, in ker nam priporočajo, naj se vzdržimo mesa, smo radovedni,: kaj bodo takrat servirali demokratom.
Kongres bo izkadil ameriške komuniste iz luknje
Vsak komunist se bo
moral registrirati
kot agent tuje vlade
Washington. — Ve
. . ,
Razne drobne novice h
Clevelanda in te
okoKoe
Blagoslov bo nocoj—
Na razna vprašanja naj bo pojasnjeno, da bo v cerkvi sV. Vida blagoslov sv. Blaža tudi no.
Republikancem se je pridružilo tudi nekaj demokratov in glasovanje je bilo 297 za, 120 proti. Pred->ob log je bil poslan v senat, kjer bodo pa najbrže nZ*imZ^o Ana ph-
vsoto odstrigli.
Washington. — Poslanska zbornica je včeraj z 297 proti 120 glasovom sprejela predlog poslanca Knutsona, da
možič; piše ji Ivan Preskar. Zahvala za party—
Mr. in Mrs. Zagorc iz 18608 Kewanee Ave. še želita tem po. tom iskreno zahvaliti vsem
se olajša breme davkoplačevalcem za vsoto $6,500,000,000. darove fa z8	■-
Glasovanje je dobilo 19 glasov več, kot pa dve tretjini, ki sta j80 ga jjma prire(jiii za 32-letm-potrebni, da se preglasuje predsednika, ako bi predloga ne hotel podpisati.
Demokrati so skušali ustaviti glasovanje, toda republikanska večina jih je preglasovala. Predlog je bil poslan v senatno zbornico, kjer mu pa prerokujejo precej težak porod. Mnogo republikanskih senatorjev je namreč mnenja, da so dali poslanci davkoplačevalcem preveč olajšanja.
Senat ne bo nič kaj hitel z rešitvijo tega predloga. Najprej bo lmtel videti, kakšni bodo vladni izdatki, ker vladnega proračuna še niso vzeli v pretres.
Pričakujejo, da bo senat enkrat spomladi glasoval o predlogu in da bo dovolil znižanje davkov med 4 in 6 bilijoni dolarjev. To, mislijo, bo privabilo tudi demokratske glasove za slučaj, če
Washington zanika, da bi stranica stala za Lauschetom
To je odgovor na vesti, da bo Truman podpiral LauschetavOhio
Washington. — Zastopnik Demokratskega narodnega odbora je včeraj zanikal, da ta odbor
lo zakonskega življenja.
Mr. Mandel zopet zdrav____
Poznani Christ Mandel iz 18221 Nottingham Rd. je zopet zdrav in pokonci. Bil je v bolnišnici, kjer se je moral podvreči operaciji, par tednov je bil pa doma pod zdravniško oskrbo. Ampak dolenjska korenina ne pozebe in Christ pravi, da bo še' podil srnjake po Pennsylvaniji, če Bog da.
Zaroka—
Mr. in Mrs. Andrew Ujcic, 1417 E. 63. St. naznanjata, da
podpira Franka Lauscheta v pri- se zaročila njiju hčerka Rose marnih volitvah v državi Ohio, Marie z Mr. Williamom E. Bals za guvernerja.	j 15401 Lucknow Ave. Poroka
i Gael Sullivan, prvi asistent na- ,bo enkrat v juliju, čelniku demokratske stranke, je
da se spra'
pod legalno kontrolo. V četrtek bodo začeli z zaslišanji.
Poslanec Karl Mundt iz S. Dakote je .vložil predlog, da se napravi postava, po kateri se bo moral vsak član komunistične stranke registrirati kot tujezem-ski agent. Tudi vsaka tiskovina, ki jo izdajo komunisti, bo morala nositi žig registriranega tuje-zemskega agenta.
Lansko leto so bili stavljeni predlogi, da se komunistično stranko podolnoma prepove. Proti temu so se oglasili mnogi, V nedeljo popoldne je dobil češ da bi to samo komuniste po-
tajilo in pa proti ustavi bi bilo,
litično naziranje.
Toda predlog, da se mora vsak
na 19105 Shawnee Ave. Star je bil 53 let. Zapušča ženo, hčer in sina. Rojen jebil v selu Sab-Ijak na Hrvaškem, kjer zapušča dve sestri in dva brata. V Ameriki je bil 35 let 'n član št. 21 HIBZ. Pogreb bo jutri popoldne ob 1 iz Zeletovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave. in na Highland Park pokopališče.
Frank Oster V nedeljo je umrl Frank Oster na 7600 Myron Ave., star 76 let. Doma je bil iz Mrzle va si, • fara Čatež. Tukaj zapu, šča ženo Mary, sino'-a Johna in Josepha, štiri hčere: Mary, Ann Dressel, Josephine in Jean, ter vnuka Patricio in Roberta.
Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8 iz pogrebnega zavoda Brickman v cerkev cv. Frančiška ter na Kalvarijo.
zemski agent, pridobiva vedno več pristašev v kongresu. Ako bi ta predlog postal postava, bi se jim mnogi simpatičarji odtujili, ker ne bi hoteli imeti nobenega opravka z ljudmi, ki delajo za kako drugo in ne ameriško državo.
dijo, da bo kongres istega še letos sprejel.
Spomenik žrtvam pri eksploziji
Cleveland, O. — Pododsek mestne zbornice je odobril načrt za s|>omenik 61 žrtvam eksplozije pri East Ohio Gas Co. Spo-
febroarju 1888 tak vihar, da je ®enik bo postavljen na High.
land pokopališču. East Ohio Gas Co. bo plačala $20,000 za spomenik. Postavili ga bodo na 20. oktobra ob 4. obletnici nesreče.
leto vetiral dva podobna predloga za znižanje davkov. Hotel je, da so dohodki čim večji v tej dobi inflacije, ljudje pa da imajo manj denarja.
Knutsonov predlog vsebuje točko, da se zviša vsota, ki je prosta davkov, od $500 na $600 ter znižanje dohodninskega davka od 10% do 30%.
Po tem predlogu bi bilo vzetih iz davčne liste kakih 7,400,000 oseb, Ako bo končno ta predlog postal postava, bo stopil v velja-yo že s 1. januarjem letošnjega leta. To se pravi, kdor bo prej plačal davke po sedanji postavi, bi dobil prihodnje leto povrnjeno, kar bi plačal preveč.
načelnik demokratskega odbora, imela konferenco z Lauschetom, tik predno je ta izjavil, da je kandidat za guvernerja, kakor je to poročalo časopisje.
Narodni odbor demokratske stranke bo popolnoma nevtralen v primarnih volitvah, je izjavil Sullivan in predsednik Truman
je zainteresiran samo v volitve" E- 74. St. v Clevelandu. Telefon
jeseni.
Zagovorniki tega predloga tr- jev za $170,000,000 raznih
Rusija ima še vedno do 1,000,000 vojnih ujetnikov pri delu
Washington. — Uradne številke kažejo, da ima Sovjetska Rusija danes še vedno okrog 1,000^000 voljnih ujetnikov 'iz 2. svetovne vojne na prisilnem delu. Številke baziraj o ns poročilu sovjetska vlade na seji koncila zunanjih ministrov lanskega marca, da je v Rusiji
Sovjeti so odnesli iz Nemčije za 17 milijonov raznih umetnin
Berlin. — Vojaške oblasti naznanjajo, da je bila tiskarska napaka v poročilu, da so Rusi odnesli iz nemških muze-
lezni dragi'brat Umrl je na poškodbah, ki jih je dobil v zadnji vojni. Naj mirno počiva v rodni zemlji.
Starokrajsko kosišče—
Kdor bi rad trpežno kosišče, doma narejeno, natančno po vzorcu starokrajskih kosišč, ga dobi pri John Martinčiču, 1058
je EN 2586.
umetnin. Pravilna številka bi morala biti $17,000,000.
Rusi so odnesli iz muzejev v Rostocku, Stettinu, Lipzigu in drugih mest, ki so pod rusko oblastjo, 938,000 raznih dragocenih umetnin, katere cenijo na 17 milijonov dolarjev vrednosti.
AMERIŠKA DOMOVINA ZBIRA PRISPEVKI ZA BEGUNCI
Poslanec predlaga nov denar za Zed. države
Washington. — Poslanec Rundstrom iz New Jersey pred'-laga, da bi se tiskalo nove ameriške bankovce, s čemer bi se pognalo na dan one v drugih deželah, ki grmadijo in zakrivajo ameriški denar.
Amerikanci bi enostavno zamenjali stare bankovce za nove za popolnoma isto veljavo. Ampak oni, ki tiščijo ameriški denar v drugih deželah; bi ga mogli zamenjati samo za denar dotične dežele. Vlade dotičnih dežel bi tako pronašle, koliko ameriškega denarja skrivajo njih državljani ter bi jih prisilile, da bi posodili vladi denar za obnovo. S tem bi bilo mnogo pomagano Marshallovemu načrtu, trdi poslanec.
V cirkulaciji ali skritih je danes 5,000,000,000 ameriških bankovcev.
TOREJ JAZBEC JE VČERAJ VIDEL SVOJO SENCO
Za včerajšnji dan je bilo rečeno po stari ameriški šegi, če bo jazbec videl svojo senco, torej če bo sijalo sonce, bomo imeli še 6 tednov hudo zimo. No, videl jo je, če jo je le hotel.
Kar se pa tiče nadaljne zime bo pa tako, kot druga leta — bo. mo videli. Zadnjih 13 let je bil vselej lep sončen dan na 2. februarja, pa smo imeli potem vreme, kakor je naneslo: včasih slabo, včasih pa lepo in gorko. Tje o sv. Juriju bomo pa že lahko rekli, kako je bilo.
ZVEZA ZAPADNIH EVROPSKIH DRŽAV JE ŽE 50 LET POZNA, TRDI ANGLEŽ
London. — Lord Vansittart,
še kakih 890,000 nemških ujet- bivjg jsomožni tajnik v zuna-Število japonskih ujet- njem ministrstvu, je na celi čr-
Rusiji je pa okrog
nikov. nikov 500,000.
Zed. države, Anglija, Francija in Riisija so obljubile lanskega marca, da bodo poslale do konca 1948 vse nemške vojne ujetnikov domov. Glede japonskih ujetnikov pa ni bilo ničesar rečenega.
ti podprl zunanjega ministra Bevina, ki je urgirai zvezo držav v zapadni Evropi in ožje sodelovanje z Zed. državami.
“Sicer moramo vsaj za eno generacijo še opustiti idejo zedinjenih držav Evrope, ki sicer pride prej ali slej, delujmo zdaj vsaj na tem, da napravi.
mo zedinjene države zapadne Ewope,” je govoril Vansittart. Ta ideja je že itak zakasnela za najmanj petdeset let.
“Ako se te8» ne bomo poprijeli resno in z močno voljo, bomo izgubili in naša izguba bo imela resna posledice,” je rekel. “Naj ne bo nikogar, ki bi to idejo podcenjeval, ker je zadnji čas in v našo lastno rešitev, da jo izpeljemo.”
Iz raznih naselbin
Springfield," HI. — Dne 19, januarja je umrla Louise Klasinc, stara 67 let, doma iz Maribora, v Ameriki 42 let. Zapušča moža, šitiri sinove, dve hčeri in več vnukov.
Indianapolis, Ind. — Naš rojak Philip Bajt je mestni controller pri administraciji župana Al Feeneya.
Otroška zavetišča polna vRipiji
Moskva. — Otroška zavetišča v Rusiji so natrpano polna. V njih se nahaja danes več kot 65Q,000' otrok, vsi stari manj kot 3 leta. Nekaj je vojnih sirot, večina so pa nezakonski. Samo v Moskvi je takih otrok nad 22,-000.
QVINA, FEBRUARY 3, ,1948

aigiajgii
(JAMES DEBEVEC, Editor)
«117 St. Clair Ar«.	HEndenon W28	CI.TaUnd *, Ohio
Publlahtd daily except Saturday«, Sunday! and Holiday«
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $8.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $8.50.	_______
19« FEBRUARY H«
s	M	T	*	T	F	t
I	2	3	4	5	S	7
8	9	10	II	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24	25	26	27	28
29
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 8 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.60 for 3 months.
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office It -	.................. . *Td, 1878.	___
Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd,
83
No. 23 Tues., Feb. 3, 1948
Neuspeh komunizma
Letos je sto let, odkar je veliki prerok komunizma Jud Karl Marks izdal komunistični manifest, proglas na vse delavce, proletarce, naj se združijo v boju proti kapitalizmu.
19 let kasneje je v svojem velikem delu “Kapitala , ki je nekak komunističen evangelij oznanil, da se bo kapitalizem zrušil v svoji notranji slabosti in da na njegovih razvalinah zraste nov svet sreče. Za ta svet sreče naj se delavec bori v revolucijonarni borbi. Ko so učenci Marksovi te nauke razširjali, so navduševali za “novo nebeško kraljestvo na zemlji” s pesmijo drugega nemškega Juda Heinricha Heineja.
Ta je napovedoval takole; “Novo pesem, vse boljšo pesem naj moje srce vam zapoje! Na zemlji tej zgradimo že nebeško kraljestvo svoje! Naj srečni bodo vsi ljudje, dovolj je kruha zanje, veselja, lepote in tudi rož in sladkega graha nič manje. Da, sladkega graha za vse ljudi, ki tu na svetu živimo! Nebesa krilatim angelom in vrabcem prepustimo!
Sto let je torej, kar komunisti grade na zemlji “nebeško kraljestvo svoje.” V zapadni Evropi se kljub Marksovim prerokbam kapitalizem ni hotel sam zrušiti. Nasprotno tako zelo se je spremenil pod vplivom socialnih zakonov, da bi ga Marks danes komaj prepoznal. Toda v vzhodnji Evropi je po prvi svetovni vojni zrastlo komunistično krajlestvo. Pred dobrimi 30 leti so Marksovi učfnpi zavladali z neomejeno močjo in oblastjo nad ruskim narodom. Tam so str i zadnje ostanke kapitalizma. Tam so zgradili "nebeško kraljestvo svoje.” Ali je to kraljestvo res kraljestvo srečnih ljudi kjer je kruha dovolj, pa veselja, lepote in rož in še sladil ar,ha. s katerim ie lud Heine navduševali	“ **
/ En’ vemo za trdn“ da to svoje kraljestvo i*.,™. ..... vajo pred tujci. Pred par dnevi smo brali nov ukaz Moskve, da ne sme noben Rus pripovedovati tujcem o ruskih razmerah. Le zakaj ne smejo govoriti o svoji sreči? Če je res, da usta rada govore o tem, česar j$ srce polno, potem je ta mol-čečnost huda preiskušnja srečnih' ruskih src v presrečnem zemeljskem “nebeškem raju.” Ali morda skrivajo svojo srečo kot skriva srečni človek zaklad, ki g!a je našel, ker se boje, da bi jim to srečo kdo ukradel?
Zapadni svet je prepričan, da komunisti skrivajo v resnici strašno grdobijo komunističnega gospodarstva da skrivajo svoje neuspehe. Kot ne mara umazana gospodinja, da bi tujčevo oko videlo njeno umazano hišo ofl znotraj, kot ne vidi rad nemaren gospodar, da bi kdo pogledal njegove hleve in skednje, tako tudi Stalin in njegovi ne puste, da bi tujci videli revščino in beračijo dežele, ki je imela 30 let čast postati vzorec za komunistično “nebeško kreljestvo na zemlji. Če velja: Po njih sadovih jih boste spoznali, potem poznamo komuniste po žalostnem sadu — sovjetskem raju,
ki ni za tuje oči.	,
Imenovani Heine je pisal predvsem delavcem, naj zgra-de taka nebesa na zemlji, da ona druga lahko prepuste angelom in vrabcem. Poglejmo tedaj, ali ima res ruski delavec, kak poseben “sladek grah” v komunizmu.
Marks je učil, da v kapitalizmu delavec ne dobi polne vrednosti svojega dela. Kapitalist pridrži del tega, kar bi moralo pripasti delavcu; kapitalist ima tako profit. Kako je na Ruskem? Tam ni posameznih kapitalistov, tam dela delavec v državnem podjetju. Ali mu to podjetje da polno vrednost dela? Ne! Tam država kot pravijo “akumulira zbira, da z zbranim, recimo, profitom gradi naprej podjetje, ga razširja, izpopolnuje in da daje čim več državi. Odkod zbira “akumulira?” Iz delavčevih žuljev. Delavcu ne da vsega, kar je zaslužil, državi gre profit. Namesto posameznega kapitalista je veliki edini kapitalist — država. Malemu kapitalistu se da upreti, temu velikemu, ki je država sama se ne da., Pri tem državnem kapitalistu je ruski delavec lačen, dočim je pri ameriškem gospodarstvu delavec vsaj sit. Pri državnem kapitalizmu hodi delavec okrog v oguljeni obleki, ko vendar njegov ameriški tovariš obnošeno obleko pošilja v Evropo.
Prav nihče ne bo mogel tajiti, da je ruskemu delavcu ob državnem kapitalizmu slabše kot ameriškemu ob zasebnem svobodnem podjetništvu. Pa vemo kaj poreko komunisti. Rekli bodo: Ruski delavec dela na svojem in,zase, ker je država njegova in tako vse njegovo. Država je ljudska, torej je delavec solastnik. Torej je tudi profit, ki se “akumulira,” odtrgan od njegove plače, — njegov^ Clevelandu je cestna železnica mestna. Kdor je meščan Clevelanda je torej solastnik te železnice. Ali ima kaj od takega lastništva? Tako nima ničesar ruski delavec od tega, da je vse državno, on pa član te države. S čemer nimaš pravice razpolagati po svoji volji, je brez vrednosti za te. Vsaj v večini slučajev.
Vemo, da spet poreko: Ruski delavec dela za skupnost in to bo enkrat tudi njemu v korist. Ne povedo pa, da dela za to skupnost prisiljen, ker nima svobode v izbiri dela, da dela kot suženj ter ne ve, ali bo imel kdaj kak užitek od tega. Egiptovski podložniki, so gradili faraonom ogromne piramide. Danes te neso Egiptu milijone, ker jih hodi vse
pred 3,000 leti piramida? Vsakdo hoče od svojega dela užitek. Ih to po pravici Vidi pa ruski delavec, da v tej ljudski” državi že sedaj ni za vse enakih dobrot. Razlika v plači je ogrotana. Vodilni uradniki šo plačani kot v kapitalističnimi svetu, dčlavec pa ne. Eni Že imajo svoj raj, drugi morajo zanj še le delati. To je enakost v komunizmu. -	...
Rekli mo, da mora delati ruski delavec prisiljen. Če	~
ne dela, mu grozi, da ne dobi živilskih kart ali pa da gre v rstol 16 “ odvi9en 0 koncentracijsko taborišče. In če bi komu padlo v glavo, da bi hotel začeti s štrajkom, bi bil kmalu v Sibiriji. To je svoboda v komunističnem raju.
to sp tedaj delavske razmere v Rusiji, ki jih svet vidi in spoznava kljub kitajskemu zidu, ki ga hočejo potegniti okoli Sovjeti je. Ali je v tem sreča, ki so jo oznanjali? Če v 30 letih ni rož in “sladkega graha” kdaj bi naj nastopila zlata doba? Ali naj Čakajo delavci povračila in sreče na drugem svetu? Tega so venddr komunisti prepustili angelom in vrebcem.
Govorili smo o delavcih, ki jih je komunizem posebna vabil v svoje vrste. Se hujše je za ruskega kmeta, ki so ga ponižali za sužnja države na kolhozih. Govorili smo le o gospodarski plati ruskega življenja. Pokazati bi mogli ravno tako na neuspeh komunizma če bi dodali, da je Sovjetska zveza čistp policijska država brez politične svobode, če bi razlagali, kako trosijo premoženje za neproduktivni militarizem, ali če bi poudarjali, da ljudstvo nima nobene besede pri nobeni odločitvi. Niste še slišali, ad bi rusko ljudstvo o kaki stvari samo odločilo.
Ob stoletnici Marksovega komunističnega proglasa imamo v ruskih razmerah podan dokaz, da komunizem ne vodi k sreči. Kako naj tudi prinese človeku zadovoljnost, če )a ne upošteva človeške narave in v tej naravi utemeljenih itoveških svoboščin! Kakšna naj bo ta STeča, če je posamezen človek le brezpomembna Številka v ogromni komunisti-
v • t . .   . f 1 T 1L . a. . D _ _ _ I Za ni a XI m r,l* : maaI« i i n Ir	itn I -T m n
Efrii kasarni! Uboga Rusija je zločinski poskus komunizma plačala z milijoni, ki so pomrli v teh 30 letih za lakoto, plačala z milijoni, ki so bili kruto pobiti, in z ogromnimi milijoni človeških bitij, ki ječe po koncentracjskih taboriščih in na prisilnem delu. Poskus komunizma pa se ni obnesel.
Moskvini hlapci delajo sedaj poskus komunističnega raja nad jugoslovanskimi narodi. Toda že po treh letih je uspeh: Vsega manjka. Kaj pomagajo veliki načrti, če ni zanje denarja, te, ni strojev, če ni znanja. Berite katerokoli pismo iz Jugoslavije, vsako podčrtava le revščino in beračijo. Titova pisma, s katerimi grozi Ameriki radi izplačil zlata, in Titove prošnje za mednarodno posojilo tudi spadajo k tem pismom. Pisma preprostih ljudi, ki pripovedujejo, kako je vse nezadovoljno in kako vsega manjka, povedo z drugimi besedami isto kot Tito, da je namreč komunizem v Jugoslaviji že v treh letih pokazal, kakšen je "sladki grah” nebeškega kraljestva komunizma.
Ali hočejo Ame,rikanci, kar jih nori zajcomunisti, tudi
tč pjOSKuS^fl Tfa'SVOJI KOZI r *	“j
Tretjino Amerike n IS mllijenov dolarjev

Gornja slika nam predstavlja nekdanji "Louisianski teritorij,” ki je obsegal skoraj tretjino Ze-’ dinjenih držav ter bil štirikrat večji kot vsa Francija. Sliko smo dali nalašč narediti, da si bodo naši čitatelji lahko predstavili pravi pojem o ogromnosti tega ozemlja, ki ga je kupil Livingston od Francije za 16 milijonov dolarjev. Danes prebiva na tem ozemlju 18 milijonov ljudi, ki producirajo na leto 3,000,000 bal bombaža, poldrugo milijardo bušljev koruze in pšenice, 400,-000,000 sodov olja in mineralij v vrednosti $840,000,000. Živina in prašiči na tem teritoriju predstavljajo vrednost $2,000,-000. Glavno mesto St. Louis producira na leto za $1,000,000,-000 raznih produktov.-
Eden ali drug je že slišal o nakupu tako zvanega Louisianskega teritorija, znanega pod označbo “Louisiana Purchase.” Ta nakup je povzročil, da še je razvila Amerika v veliko kontinentalno velesilo iz težko se vzdržujoče države tretjega reda.
Značilno je, da nakup tega teritorija ni bil posledica kake modre državniške daljnovidne poteze, temveč se je to
skrajno previden in njegovo delo v kongresu je bilo zmožno in pošteno, toda nikoli izredno.
Livingston — poslanik v Franciji
Leta 1801 pa ga je predsednik Thomas Jefferson imenoval za poslanika v Franciji. Tja je bil poslan v glavnem zato, da bi iztirjal neki račun. Tekom Napoleonskih vojen so namreč Francozi napadali naše ladje ter zasegali njih tovore. Toda končno so se odno-šaji nekoliko izboljšali in bilo je upanje, da se bo dalo dobiti nazaj vsaj del zaseženega bla-&a. In to je bila Livingstonova naloga.
Livingston se je nastanil v Parizu v preprostem stanovanju na Rue ChaUsee d’Antin ter se pripravil na delo. Mož, s katerim je imel posla, je bil Napoleonov minister zunanjih zadev, jeguljast in vseh ukan polni Talleyrand. Ta je bil vse preveč opolzek za Anjeri-kanca Livingstons, ki je bil na-pram njemu prikrajšan tudi v tem, ker je le za silo obvladal francoščino. Zato ni čudno, da ni imel pokazati nobenega uspeha, meseci so pa' potekali.
bomo ta položaj razumeli, moremo za nip ia Pariza nazaj v gozdove Severne Amerike.
Zapadno od Allegheny gorovja jš že živelo nad pol milijona Amerikaneev. Bile so to naseljene občine, čijih obstoj je bil odvisen od trgovine z ostalim narodom in ostalim svetom. Ceste so bile še nerazvite, toda narava je preskrbela izvrstne trgovinske žile s strugama rek Ohio in Mississippi.
Naseljenci so se smeli naseljevati ob vsej reki Mississippi, »zen ob njenem ustju. Spa-tja ni samo lastovala ogromnega Louisianskega teritorija za reko, temveč je Sedela tudi na reki sami, — v New Orleansu.
Louiiiani M vladali iz Madrida
Iz Madrida je vladal — na papirju — slabič Don Carlos IV., najmogočnejšemu imperiju ha svetu, toda nihče se ni dosti brigal za njegovo vlado. Zapadnjaki niso imeli nobenih težav, vsiliti mu svojo voljo z ozirom na ozemlje do ustja Mississippija. Tovor, ki je prihajal po reki, so raztovarjali v New Orleansu ter spravljali v skladišča, dokler ni bil natovorjen fla prekooceanske ladje.
V zadnjih letih 18. stoletja je postajal promet vedno bolj živahen. Vsa skladišča so bila natrpana bombaža, tobaka, gnjati, govedine, krzna, kož, itd.
Zapad je torej rasel in pros-periral. Tako bi tudi naprej rasel in prosperiral, da ni bilo enega samega moža.
Naitop Napoleona Koncem stoletja je zavladal Evropi Napoleon s svojimi armadami. Le Anglija se mu je še postavljala po robu. Napo-1 -l ie««- aa ie, idle čil Za spremembo svoj J velike Strategije za nadvlado sveta. Sklenil je premirje i Anglijo ter posvetil svojo pozornost Novemu svetu. Najprej je prisilil španskega Dona Carlosa, da mu je odstopil ves Louisianski teritorij. Kot bazo svojih operacij proti Novemu svetu je izbral francosko kolonijo Santo Domingo, kjer je bilo gospodstvo Francije oslabljeno po revolti zamorskega sužnja Touissain-ta L’Overture-a. Zato je Napoleon poslal tja najprej generala Leclerca, ki je napravil na otoku red.
Napoleonove spletke v Novem svetu -v
Nato pa je poslal Napoleon svoje emisarje v New Orleans (Dalje DS 3. strni)
•o
" ■
AL PA NE
mMETE
“Kaj pa je to gemištar?” bi rad vedel Lauschetov Bilček, ko sem omenil, da sem na Rakeku zadjazil gemištar j a in se odpeljal proti beli Ljubljani.
“Gemištar je otrok, ki je rojen iz zakona med šneleugom in tovornim vlakom," mu tolmačim naš slavni vlak, ki je dremal od Trata proti Ljubljani in narobe, kje je vozil samo ponoči in potniku ni garantiral, da ga bo pripeljal na cilj. Bilček je bil zadovoljen s pojasnilom, čeprav je .vedel prav toliko kot prej.
“Ozrl sem se v desno stran,” sem nadaljeval, “kjer je ves svet*zaraščen z gozdom, ki sega prav v meniševdke predele. Nič več ne bom gozdaril, sem si-mislil, nič več iskal ptičjih gnezd po meniševski gmajni. Kranjč Lojze id Vidmarčkov Andrejc bosta morala dobiti drugega, da bo pel čez. Pa takega glasu ne bosta več uraj-mala, če kaj vem. Zaskrbelo me je: kdo bo držal za klešče pri plužnih kolcah, kadar bodo o-rali. Narobe jim bo hodilo in povsod me bo manjkalo. Ampak — prav jim je, kaj so me pa prisilili v šole, ko sem jim vendar dokazoval, da to ni zame.
Gemištar je lezel proti Borovnici. Naj le, saj sc mi nikamor ne mudi. Da bi se ie, kaj
Razno iz Jolieta
vmne poteze, temveč se je	» v-
zgodilo zgolj po srečnem na-1 Livingston je izgubil pogum in
ključju ter po drznem odloku nekega moža, ki ga je zgodovina malone pozabila. Nihče ni sodil, da bi bil Robert Livingston mož naglih in drznih odlokov. Vprav obratno: bil je
pisal Jeffersonu, da vidi prav malo potrebe za ameriškega poslanika v Franciji.
Položaj v Ameriki Toda tedaj pa se je nenadoma razvil položaj, ki je bil
Joliet, Ul. — Cenjeno uredi ništvo! Prejel sem vaš opomin, da mi je potekla naročnina za Ameriško Domovino in zato vam pošiljam takoj naročnino za celo leto naprej, ker mi je list v resnici všeč m ga tudi drugim priporočam, ker po pravici in odkritosrčno piše.
Poročati imam tudi eno novico in sicer žalostno namreč, da se je smrtno ponesrečila Mrs. Rozalija Gregorčič roj. Lušina, doma iz Bele cerkve na Dolenjskem, ko je šla v Kalifornijo. Več o tem ste že vi poročali v listu. Naj ji bo Bog dober plačnik.
Bral sem v Ameriški Domovini, da je v Gospodu zaspala Marija Zagorc iz Newburgha. Ko sem jo lani obiskal, je bila še precej pri zdravju in sem jo tudi pohvalil, da dobro izgleda. No, kdo bi si bil mislil, da je sedaj pa že na Kalvariji. Na; ji dobri Bog poplača za vsa njena dobra dela in njeno trpljenje. Naj v miru počiva v svobodni ameriški zemlji, njenim bratom: Lojzu, Franku in Maritnu ter John Lindiču pa iskreno sožalje. Pokojna je bila doma iz Mladčvine pri Beli cerkvi na Dolenjskem. Še prav dobro se sDominjam. ko ie bila
njena poroka in so se vozili skozi Sela. Naj ji bo ohranjen blag spomin, njenim otrokom pa želim potrpljenje in sporazum med seboj in bo že šlo gladko naprej.
Pa tudi to moram omeniti, da kaj takega še nisem videl, kot sem pretekli božič videl v La Salle, namreč tako lepe jaslice. To je res Krasno delo in tistim, ki so to naredili, bo gotovo Bog stoterno poplačal. — in še nekaj. Tone Štrukelj je praznoval 60 letnico kot cerkveni pevec. Čestitam Ti Tone in le še mnago let veselo poj, saj tudi Tebe čaka plačilo v nebesih za talko lepo petje. Pa še kaj kmalu zopet kaj napiši za Ameriško Domovino. Zahvalim se Bučarjevim ža postrežbo in prenočišče, da mi ni bilo treba v snegu spat.
Dovolj bo za danes, ker moram še v trgovino in potem pa na delo. Pozdravljam vse čita-telje Ameriške Domovine.
* John Eiffel,, doma iz Sel*pri Beii cerkvi na Dolenjskem.
Op. Pustite naj Micka še kaj napiše v kolono, saj pravi sv. Abrož, da kar je žena, to je mož. ■o
lepo je v Arizoni
Casa Grande, Ariz. — Tukaj je ob tem času tako lepo, da vam ne morem popisati. Nekaj dni je bil itukaj tudi moj soprog iz Chicaga, ki me je prišel obiskat. Zelo mu je bilo všeč tukaj. Gotovo je bil že kateri rojak iz Clevelanda tukaj in mi bo lahko potrdil, da je res lepo v teh krajih, kjer ni nobene zime, vi tam pa zmrzujete, kakor vidim i% Ameriške Domovine.	—X
Prav lepo se vam zahvalim, ki ste mi tako redno pošiljali Ameriško Domovino semkaj. Bila mi je vsak dan v prijetno razvedrilo.
tem potom se želim zahvaliti vsem dobrim prijateljem, ki so se me spominili z darovi in božičnimi karticami. Zelo sem hvaležna, to se razume, tudi mojemu soprogu, ki me je prišel obiskat sem doli.
Pošiljam vsem skupaj najlepše pozdrave,
Mnrv TVilmnvioh.
polomilo in potrlo, da bi ne mogli naprej. Ampak, mi je stopila pred oči lepša slika — za božične praznike bom prišel domov na počitnice. Napol bom že gospod in z vsakim se ne bom menil. Se ne bi spodobilo. Lase bom imel lepo počesane, saj me bo v Ljubljani ostrigel pravi brivec. Dosdaj me je o-skubel največ sosed Vidmar-zogar, ki ni bil natančen. Še smejal se je, če so škarje po pomoti prijele za uho in sem zaječal. Po vratu me je vselej obril, da sem bil lepo gladek. Pa ni rabil pri tem milnice. Kar pljunil je tobačno slino pa vrat in britev je rezala, da nikdar tega. Zdaj bo pa drugače in lase si bom lepo namazal, da bodo kot bi me oblizal naš teliček. Punčare bodo zijale vame, kot v jaslice, ampak jaz jih niti pogledal ne bom. Kako neki, če bom pa gospod.
Začel sem šteti, koliko dni je do božiča. Malo manj kot 100 dni. No, bom že prebil do takrat. 'Domov bom prišel ravno za koline. Bogve, koliko jih bodo zaklali letos? Ampak če jih bodo zaklali prej, bom ob bržole in godljo. Klobase bodo pa še in jih bomo mlatili, ko pridemo od polnočnice.
"Bogve, če bodo skrbeli za mojega Daksla. Oče bodo morali gledati, da bodo dobil jesti. Dolg čas mu bo po meni, bi menil. Nikogar ne bo, da bi se igral ž njim. Kako sva se postavila, kadar sem ga upregel v kolca. Kadar sem mu del komat na vrat in ga upregel, je bil ves prevzet. Takrat ni niti sosedove mačke pogledal. Do Pr-tiske je žel za menoj, ko sva šla z očetom na Rakek. Dlje pa ne. Ozrl sem se nazaj m ga videl, kako je stal sredi ceste in rhilo gledal za menoj. ^Klical sem ga, pa ni hotel najprej. Samo parkrat je kihnil in se obrnil nazaj proti domu. Pa ne, da bi mi tudi on zameril, ker bom postal škric. Spridili ga bodo v Ljubljani in pogospodili, da ne bo za nobeno rabo več, ši je živalca mislila.
Borovnica! je nekdo zavpil zunaj, ko je gemišar cvileč u-stavil. Ravno pred mostom smo bostali. Od tukaj se vije pat gori na Padež in Pokojišče in od tam gre pot pod Vinj im vrhom naravnost na Menišijo. Doli bi skočil in jo ucvrl domov. Če bi tekel, bi bil v dobrih dveh urah doma. Aha, kaj pa doma? In kaj bi rekli fantički po Me-nišiji: glejte, Grmov gospod se je že skuj al . . . Hitro je zdelal šole, bodo rekli in se mi režali.
V žep sem segel po jabolko, ki mi ga je vtaknila sestra Frančka. Ugriznil sem vanj in pogledal na romarsko cerkvico na Žalostni gori. Bogve, če se sliši v Ljubljano, kadar zapoj o tukaj zvonovi, ki so tako lepo ubrani? Pomolil bi k žalostni Materi božji in jo prosil, naj bi tako napravila, da bi vse ljubljanske šole pogorele Po golih kolenih (bi se plazil trikrat okoli cerkve iz hvaležnosti. Pa *kaj bi, ko ne more biti tako. Ampak Vendar, zakaj je potreba šol na svetu? Sag bi ljudje lahko živeli ibrez njih.
Gemištar je pa rinil naprčj proti Ljubljani, počasi, pa di-gurno. Dospel sem v LjubljA-no in ni mi šlo v glavo, zakaj so hiše tako na tesnem, pa nikjer nobenega kozolca, še celo gnoja nisem nikjer videl. V ri>-kah šem imel listek, na njem pa napisan naslov hiše, kamor moram iti. Kje bo io? Kako bom našel hišo v takem drenju? Bom pa jutri povedal, kako

Beg iz žrela smrti
Kamijoni rohnijo nekam sovražno in zavratno. Ob njih stoje hladilo kakor Vedno an-j. gleški vojaki-vbzači ii gtedajo mladi Zrak je"gorak kakor na-j na vrvet domobrancev, kt »pa.
2. 'Vetrinjske polje Nad Široko zeleno ponjavo ve trinjskega polja je razpet sončen nedeljski dan bohotne po
dov med, lesketajoč raztopljeno zlato. Tam spred na jugu je mogočni branik Karavank še ves srebrnobleščeč od snega; visoki drzni grebeni Strle pod nebo, kakor čekani razjarjene zveri. Kakor da je zemlja, na kateri domuje Slovenec, zinila Široko, da bi pogoltnila mali pridni narodič, ki se celo tisočletje bojuje za svoj obstanek. In vsak večer ti čekani pokrvave, kakor da se je zver nasitila ter na njenem žrelu leži nedolžna kri uničenih žrtev. Na severno plat se dviga zelena stena severno - koroškega pogorja; od tam doli diha hladno in brezčutno, kakor vedno že dolga stoletja; zeleni vrhovi niso nevarni kakor čekani Karavank, ampak ponosni, sami vase zaverovani,.ponosni na svoje zelenje. Široka planota je podobna ogromni, s cvetjem posuti zibeli; nad njo je razpeto sinje zagrinjalo neba; tako visoko, mehko in brezmadežno! Čezenj so potegnjene tanke bele žile drobnih oblačkov, dš je videti kakor božja perut. To je prostor zelenja, cvetja, bleščobe, dišav, vasic, cerkvic, poljan, ljudi in potokov; to je košček izgubljenega slovenskega raja. —
Sredi polja se blešče rjavi stožci šotorov; med njimi vse mrgoli kakor v mravljišču.
Slovenski vojaki se sprehajajo med šotori, se sprašujejo in v gručah iščejo potrdila za zadnjo novico.
“Janez, veš kaj je npvega?” “Kaj?"
- “V Italijo gremo. Angleži nas bodo poslali tjakaj- Tu ni varno. Zaradi partizanske bližine bi moglo priti'do boja, tega pa ne žele.”
“Dobro, pa v Italijo, samo da se nekam premaknemo. Sicer se jaz nerad umikam odtod, kajti to je naša zemlja, naša tako in še bolj kakor okrog Ljubljane, Celja ali Gorice. Prisl! smo, da bi'to Zemljo osvobodili, zdaj pa naj se umaknemo? ...”
“Angleži že vedo, kaj delajo. Oni /vodijo politiko za stoletja naprej. Zato je videti vse tako čudno, nerazumljivo in krivično."
“Lepa tolažba, samo če je resnična.”
Med šotori so začeli rohneti kamijoni. Zrak se jo napolnil z ostrim bencinskim duhom. Poveljniki so tekali med šotori.
“Fantje, ali ste pripravljeni? Danes odhajamo na jug, v Italijo. Angleži nas bodo prepeljali tja doli, kjer bo gotovo bolje. Tam si uredimo in pripravimo za zmagovito vrnitev v domovino. Dvesto kamijonov so nam dali na razpolago. ..” “iNo, pa pojdimo v Italijo, Bamo domov ne k Titu takole brez orožja. . .
se kakor * PrtlJaS° "»	.
vsakega po 80. Veliki kamijoni so prenatrpani. Fantje stoje na njih v maj shem nedeljskem soncu in ponosno gledajo na mogočno belo čekanasto steno Karavank. Dan je ves razžarjen, razpet v brezmejnost njegova tla so mehko postlana z zelenjem in ovetje. Kamor se oči ozro, povsod je bleščoba, zelenje, vonjave. . . Tn je balgo-slovljeni kos slovenskega sveta, našega blagosiWvljenega raja. Tam čez Dravo se vzpenjata mogočna stolja Gospe svete. Tarm je Gosposvetsko polje, tam je Krnski grad, tam je vojvodski prestol — sami staroslovanski ostanki naše preteklosti in našega naroda, njegove moči in samostojnosti, naše samostojne države. Naši knezi, naši nepismeni predniki so vedeli, kaj je prostost in neodvisnost, mi tega ne vemo. Ves boj, ves napor, vse žrtve do zdaj so rodile le malo uspeha, komaj za troho je prejemal narod, ki je živel stisnjen kakor drobna zagozda med romanstvom, ger-
Poročali smo že, da so Jugoslor vani odpovedali blejsko pogodbo, ki sta jo napravili Anglija in Jugoslavija o postopanju z begunci, ki jih hoče Jugosla-jja vi ja dobiti domov. Kasneje je Jugoslavija, uradno po “Tanjugu” pojasnjevala, zakaj je pogodbo odpovedala. “Tanjug” trdi, da Anglija ni držala pogodbe. Tako da ni preprečila agitacije proti vrnitvi. Tudi ni prepovedala nabiranja razseljenih oseb za delo v raznih državah. Anglija dalje ni zaprla vseh, ki jih je Jugoslavia zahtevala. Kratko; Jugoslavija je pričakovala, da bodo Angleži kar vsa taborišča njej izročili, ti pa niso tega na-
med sinovi istega naroda in
w«i»u«™ni* • i.	Amerike pošiljajo na goreče pro-
ODPOVEDSPORAZUMA.- 5nje svojcev vse od cvirna do
Žebljev? če je tako dobro, zakaj pusti Tito taka pisma čez mejo?
O DOMOV! — Ali mislite, da' bi bilo treba beguncem res dvakrat reči, naj gredo domov, če bi ti le malo mogli zaupati sedanjemu režimu? Kdo ne želi domov, Samo razmere ustvarite take, da bo človek mogel živeti in da bo varen, pa bo vse drlo domov brez vsake komisije. O, ko bi titovci tisti denar, ki ga izdajajo za te komisije, raje dali za kaj bolj potrebnega.
NOVO BLOKIRANJE TABORIŠČA V SPITTALU. - Ker že pišem o Spittalu, naj omenim, da je angleško vojaštvo 5. jan. znova blpkiralo špitalsko tabori-
Priprava Amcrikancev na boj
jub temu, da so se novice ,.^at počasi širile, je ta vest končno vendarle dosegla sleherni ljudski forurti v Ohio in K,entuckyju. Ljudstvo je vedelo, kaj to pomeni ter sklenilo,
lUj HdJ Ml pUIIlvlU tvl BftivIlUv) uv J	‘
da se ne ukloni Napoleonovim konjBki mešetar iz Kentuckyja nameram. Milica se je priče- je kolikor mogoče mirno de-
--------, —	—- -o- — znova Dipsiroiu spiuusnu w»uun-
redili, ampak so se držali črke in spet VBe legitimiralo. Kon-pogodbe. Nikogar niso hoteli iz- {no so odpeljali štiri osebe. Kdo
.TmrnolotTiii	c p no K?	i -n ___________r. tut
ročiti Jugoslaviji, če se ne bf prej sami prepričali, da je res zločinec. Na samo Titovo besedo tudi Angleži več ne verjamejo. časi se spreminjajo, Tito pa tega ne razume.
Koliko so radi te pogodbe trpeli naši ljudje na Koroškem, smo tudi opisali. Angleži so le še preveč ustrezali titovcem.
“REPATRIIREC.” — Spet nova beseda. Tako se imenuje list, ki ga Titova komisija v taborišču Spittal razdaje beguncem, da jih vabi domov. Pravi,
do iih	“ r Ann trii rati*' ali
manstvom in mongolskim mad- da jih hoče “repatriiratir’ ali žarstvom. In ta zadnji spopad spraviti domov. Ta komisija si
neprestano prizadeva, kje bi kot
proti starim sovražnikom, ga rj0več lev koga požrla ali spra-je raztrgal in pognal zdoma. v;ia v Titevino. Vodi to komisi-Boj za prostost, za neodvisnost, j0 nekj Trobec, ki zlasti trobi
DO you ost
vitamins!
aržrftSJSS
h. še r» *»<**!?
RUJHERBt
te* tm.> A
OHENDAV
A emu
tisttssSK.
ki***	m.
stsslwS
MUB UlOtMO«*«*
za zemljo, za duše, za Boga.
Še vedno ni končan, toda nazadnje se bo zaključil zmagovito. Upanje, prepričanje, vera v zmago žive v vsej svoji moči in tudi v tem skrotovičenem času mu ne ubijejo ponosa in poguma in vojnega duha za pravico, resnico in prostost.
Sonce sije, kamijoni brne, vrvež je čedalje bolj živ, celo razigran.
In nenadoma se oglasi s kamijonov pesem:
“Oče, mati, bratje in sestre. . . ”
“. . . To je naša domovina.” Tedaj se poženo kamijoni in cel gozd rok se dvigne v pozdrav. ..
3. Zločinska vrnitev Rjavo-črna vrsta je zavila proti severovzhodu; sivorjavi zgrabek prahu se dviga za njimi, od daleč je videti kakor lisičji rep.
In ta rep se vleče proti Velikovcu. . .
Pesem na kamijonih nenadoma utihne.
Fantje, natrpani, objeti, o-zirajoči se po čedalje bolj odprti ravnini, se spogledujejo; temna slutnja trka na njihova srca.
Eden izmed njih se oglasi: “Tod ne pelje pot v Italijo. Saj nas peljejo proti Gradcu.” “Bog ve, kam nas peljejo?” | dvomi drugi.
V Velikovcu se je členasta j veriga kamijbhov ustavila za nekaj časa, kakor dr. čaka nekaj povelj, kakor da vodja tega jprevoda niti sam ne ve, kam naj usmeri to vrsto odhajajočih.
ve zakaj? šikan noče biti konec.
OSOJE. — Eno najlepših koroških jezer je Osojsko jezero. Nekdaj so stanovali tu le Slovenci, danes pa je že čisto na slovenski jezikovni meji. Ob jezeru je star samostan s cerkvijo, kjer je pokopan poljski kralj Boleslav. Ta je umoril škofa sv. Stanislava v Krakovu. Kasneje je delal pokoro v tem samostanu. Zadnji čas se je pisalo o osojski cerkvi, da se je začela usedati, ker da jo jezerska voda izpodjeda. Morali so jo zapreti in čaka sedaj na popravila.
TRETJINO AMERIKE ZA 15 MILIJONOV DOLARJEV
(Nadaljevanje • X stranll
ljudem, kako hudo je v Ameriki, z naročilom, naj nahujskajo Pred menoj leži tak list iz “Re- indijanske rodove na boj proti patriirca-j’ Tam berem, da je v; belim naseljencem, dočim je Ameriki vse zmešano, vse drago, on sam organiziral ekspedici- „„„ da ne moreš ničesar kupiti. Ali j jo, ki naj odpluje .proti delti lesa . . . hoče reči to trobilo, da je bolje j reke Mississippi. Ako bi se duš . . v Titovini, kamor sorodniki iz namreč polastil ustja reke ter
mestece in ozek pas obali. Tu kaj pa mu sedaj minister ponuja kar pol kontinenta! Od kongresa je bil pooblaščen, da potroši dva milijona dolarjev. Koliko je zdaj tu vsebovanega, o tem je mogel samo ugibati.
Livingstonov« odločitev
Toda Livingston se je moral odločiti sam. Stopiti v stike s predsednikom, bi pomenilo dolge tedne časa. Nenadoma se je vzravnal, in kakor kak
la vaditi v orožju. V Kentucky-ju se je pričela ekspedicija za pohod v New Orleans še prej kot se je izvedelo, kaj namerava storiti zvezna vlada.
Predsednik Jefferson je bil v veliki stiski in zadregi. Miroljuben, kakršen je bil, je nasprotoval zahtevi Alexandra Hamiltona, da bi se mi s silo polastili New Orleansa.
Jef fersonovo naročilo Livingstonn
Jefferson je videl le eno samo malo priliko, da se izognemo vojni. Morda bi se Napoleon zadovoljil i vsem ostalim ogromnim Louisianskim teritorijem ter bi nam bil pripravljen, prodati New Orleans? Vredno je, da se poizkusi. Posrečilo se mu je pridobiti kongres, ki je dovolil za to vsoto dveh milijonov dolarjev nakar je sporočil Livingstonu v Pariz: “Kupite New Orleans in prav tako zapadno Florido, če morete.”
Livingston in Talleyrand
Livingston je predložil to zadevo Talleyrandu, kateremu je skušal omalovažiti vrednost New Orleansa: “Brezpomembni kraj v divjini. . . Sama pe-ščenina in močvara . . . Majhen kraj, zgrajen izključno iz Komaj sedem tisoč
jal: “Hm, po mojem mnenju kongres ne bo nasprotoval, če vam ponudim 20 milijonov frankov.” (V ameriškem denarju je to približno $4,000,-000.)
Talleyrand je seveda rekel, da je to premalo. Toda preden sta se razšla, je bila kupčija sklenjena. Preostajalo je samo še, da se /zedinijo glede vsote.
Napoleonu »e mešajo računi
Zakaj je Napoleon naredil to ponudbo? To je bila in je še zdaj uganka zgodovine. Najbrž zato, ker je uvidel, da se mu njegov načrt za nadvlado sveta ne bo obnesel.
Zdaj je prišel v Pariz James Monroe, posebni poslanec predsednika Jeffersona. Ame-rikanca nista imela nobene av toritete od kongresa ali ustave za nakup Louisianskega te ritorija, Talleyrand in Napoleon (ki takrat še ni imel svov je diktatorske oblasti), pa nista imela nobene pravice do prodaje.
Toda kljub temu so se pogajanja nadaljevala. Talleyrand je skušal ustvariti vtis,
Toda njuna skrb je bila odveč. Predsednik in kongres sta z veseljem in radostjo potrdila nakup.
Napoleon je potrošil ves denar, ki ga je dobil za.Louisia-. no, za svojo zasnovano ekspedicijo proti Angliji. Toda iz te odprave ni bilo nič. Njegove legije niso nikoli prišle preko Kanala; njegove invazijske barke so segnile na produ v Boulogne.
V letih, ki so sledila, so Zel. države začele spoznavati, kakšno ogromno bogastvo je kupil Livingston za smešno nizko ceno.
BELO DOBIJO
Za žensko
Razumna ženska, ki bi skrbela za bolno, starejšo žensko, dobi zasebno sobo, hrano in plačo. Pokličite pred 8:30 zvečer IV 4347 ali IV 6832.	(25)
Delo za kovača *
Sprejme se kovali, ki zna lahka kovaška dela in zavijanja, Istotam se vzame tudi HANDYMAN za tovarno. Plača od ure. Atlas Car & Mfg. Co. 1130 Ivan-hoe Rd.	(28)
MALI OGLASI
Kosišča
Izdeluje in prodaja poznani
John Martinčič
1058 E. 74. St.
EN 2586.
(24)
Peč naprodaj
Naprodaj je Grand peč na plin, za kuhat in speč, dobro rand je sKusal ustvariti vtis, ohranjena. Naprodaj je tudi nov kakor da je Napoleon P°Pol-)Electric broiler. v ašajte na noma brezbrižen glede te za- 67lg Bonna Aye	(2B)
deve. se več: hotel je nare-
enmartp couečtot«
Robert Ripley, of "Believe It or Not" fame, has a collection of 1200 unique steins.
Medtem pa so prišle vesti z Zapada. Pravice fjlew Qrlean-na-su. ulcinj na pomolih so nakopičene gore tovora. Zapadnjaki (Ameri-
diti vtis, kakor da se hoče Napoleon premisliti. — Zadnje
kand) se pripravljajoča voj-
1 Anolhet famous collMtor is Mrs. Amartca, who, In th« past fivt years, has turned over to her moot dealer 625,000,000 “•-jn pounds of needed // used cooking fat.
Bilo je spomladi 1. 1803. Vrt v Rue Chasee d’Antiii je vzbrstel in ozelenel, toda Livingston ni imel časa, da bi se te£a radostil. Pred seboj je videl namreč samo vojno in katastrofo.
Presenetljiv« ponudba Dne |1. aprila je imel zopet razgovor s Talieyrandom, s ka-'erim sta šla spet preko starih argumentov. In spet je Talleyrand molče poslušal. Nato pa je nenadoma Francoz pogledal Amerikancu naravnost v oči; "Koliko pa ste pripravljeni dati za vso Louisiano?” ga je vprašal.
Amerikanec je bil preveč
Stanovanje iščejo
Veteran i
• da se proglasi za cesarja. Zato ga-je pač malo skrbelo, kako bo francosko ljudstvo sprejelo novico o izgubi Louisiane.
Prizori v Napoleonovi kopalnici
Napoleonova brata, Jožef in Lucien, sta se odločila, da ga pregovorita od njegovega namena, da proda Louisianski teritorij. Prišla sta k njemu nekega jutra, ko je bil Napoleon še v kopalnici, ki je bila polna pare in parfuma. Nič kaj ugoden prostor za trgovsko konferenco.
Jožef in Lucien sta izborno argumentirala in ob kakem drugem času in v drugačnih okoliščinah bi morda tudi uspela s svojimi argumenti. Toda zdaj pa je bil
Avto naprodaj
Naprodaj je 1940 Pontiac 6 De Luxe, 4 Door Sedan. Motor je bil zadnje čase prenovljem. Dobra kolesa in ogrodje v dobrem stanju; ima radio in heater. Cena je $950. Pokličite med 5 in 7 zvečer EX 8478.	(22)
Pohištvo naprodaj
Naprodaj je peč na premog za gretje, dalje velika postelja s springom in postelja samica brez springa, dresser, miza in stoli. Vprašajte na 915 E: 72. St.	—(24)
tunuuvv jv «« r*v 1 ” ua ouaj pa jv	r”----
presenečen in zaprepaden, da poln samozavesti. Prejšnji ve-
bi mu odgovoril. Saj je bil vendar poslan, da kupi malo
Radijski aparati, praMri in čistilci
popravljamo—razne dele zanje Popravljamo vseh mt
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLA1B AVB. EN 4808
JOHN ZULKH
INSURANCE AGENCIJ
FRANCIS ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrot M vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4221
mn 'nrrr road
Stanovanje iščejo
Zakonski par srednje starosti, brez otrok, želi dobiti stano-HC1.U, vanje 4 ali 5 sob najkasneje do Napoleon 1. aprila. Kdor ima ati bo imel kaj primernega, naj pokliče po 6 uri zvečer PO 9582.	,
-(24)
WM. J, KENNICK
INCOME TAX
Wm. Kennick bo na razpolago za zanesljivo in točno po-
Tuna nbe na japonskem trgu. - Slika nam kaže 40 ton tuna nb, to je prvapaM)-ka ki je dospela iz inozemstva iji Južnega morja v Tokio. Ribe tehtajo od 132 do sSO funtov. Za meščane Tokia je to jako privlačen trg. če pomislimo, d« jim je namenjeno m-eionirmje po tri unče na osebo te ribje slaščice.
čer je bil namreč v gledišču Comedie Francaise, kjer je bil deležen navdušenih ovacij. Zato je bil zdaj sila samozavesten in gotov, da gre lahko kakor daleč hoče s svojimi zadevami; v kolikor se slednje tičejo ljudske odobritve.
Končno je Jožef izgubil potrpežljivost. Stopil je prod ka-dunji, v kateri je bil Napole-jon, in dejal: "Če bo potrebno, _ ibom jaz sam stopii na čelo Vrežbo svojim prijateljem in !opozicije!” Napoleon se je za- klijentom ta teden, 5., 6. in 7. krohotal, Jožef pa je, ves rdeč fcbruarjai to je v četrtek, pe-od jeze, zaklical: “Le kroho- ^ jft soboto in gicer v gtano-
*	Vanju. 6219 Glass Ave„ zadej.
Zdaj pa se je Napoleon raz-j Wm Kennjc^ j,o izpolnjeval jezil: “Da se mi drzneš!” ie po|e tudi 0d i. do 15. marca, zakričal ter pljusknil po bratu j1	—
Jožefu vodo. Od takrat je imel Napoleon mir glede te zadeve.
11 milijonov dolarjev z«
Louisiano
Po daljšem pogajanju in ba-j rantanju so se končno zedinili za ceno 16 milijonov dolarjev.
Naredili so kupno pogodbo, katero sta podpisala Living-1 i ston Th Monroe, katerima se je ; gotovo roka tresla, ko sta jo; podpisovala.
Pri nas dobite zdravilo
“STREPTOMYCIN”
ki se ga sicer težko dobi MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd.
Znanke!
Znanke!
Jugoslovanske znamke
prodaja ' i August Kollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu
(Tues.-x)
' amaaSKA domovina, February 3, ms
e—4r~w&Hiia9+p'
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRAH JSKO-SLOVENSKIt KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto
»Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote male 129.91%
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago SL	Joliet, DL
“Včasih sem rada sama. Moko še imam, zaseko tudi, drugega pa ne potrebujem.’’
“Nobenega.”
“Mu”, je silil otrok. Želja se je poslovila, se še enkrat zahvalila in z otrokom v naročju odšla v breg.
Rotija je gledala za njima. Otrok se je z ročicami oklepal matere za vrat in gledal nazaj.
Roitja mu je pomahala z roko. Otrok je odmahal nazaj.
“Pa — pa.”
Rotijo je stisnilo pri srcu. Nikdar ne bom tako srečna kot je ta ženska. Otroka bom ime-
la in vedno bo nosit moje ime. In v krstnem listu bo zapisano: “nezakonski.’’
Kakor da jo je sreda te, ki se je dvigala po strmini, udarila po srcu, je omohnila nazaj proti bajti in se sesedla na klop. Ko je obrisala zameglene oči, se je že pričelo večeriti.
Večer je bil lep in rožnat kakor resje. V koritu vode so trepetali smrekovi vrhovi. Od ču-
Potlej je odlila vodo in žgance premešala. Znova je pristavila zaseko in ko je zacvrčala, je umedla jajca.
Takih žgancev Rotija že dolgo ni jedla. Kar razpustili so se v ustih. Mleko je potlej popila kar mrzlo.
Po večerji je črepinje pomila v koritu. Zrak je bil prijetno hladen, v smrečje se je lo* vil vetrič.
“Jutri moram vstati že oib treh, če hočem v Dražgoše k maši,’’ se je spomnila. “Po bližnjicah imam več kotdve uri hoda. Nazaj se mi sicer ne bo mudilo, saj doli nimam kaj početi, toda do desetih bom komaj nazaj.”
Vendarle, se ji ni dalo v bajto. Nazadnje so prišle v vas Prešnikova Minka, ^Štefanova Ana in. Oblakova Pepca iz druge bajte. Tudi njim se še ni dalo spat.
“Bo šla katera jutri v Dražgoše k maši?” bi rada vedela Rotija.
“Predaleč je. Nazaj grede je
vajeve koče je zvenel otroški pot po bližnjici strma, naokrog
vrisk. Cingljajoči smeh je zvenel s curkokm vode in težko padal na Rotijino srce.
“Kako so nekateri ljudje srečni,” je vzdihnila. “Jaz ne bom nikdar, ker ne smem biti. Greh, ki sem ga napravila, moram sama odplačevati, da ga ne bo treba otroku, ki ni ničesar za' krivil. Od grešne krvi je spočet, naj od očiščene živi. Samo, da bi po pnetu ne bil. Da bi bil po meni, samo po njem ne.”
spwm

“"TOHTSHIS je
nikovih besedi. Tako jo je znal potolažiti.
“Da ne bo treba otroku trpeti, vi trpite. Spokorjen greh bo otroku v blagoslov.”
Da, trpela bo, samo da bo o-trok srečen. Saj ni nič kriv. Do sreče ima prav take pravice kakor vsak drug. Ne more zato, da se je ona spozabila.
Cez poseko je v velikih skokih bežal' zajec in zginil v ho-sto. Rotija se je preplašeno zdrznila in prisluškovala pokajoči suhljadi.
“Zakurit grem,” se je odločila in odšla v bajto. Suhljadi se je ogenj brž oprijel. Prijetna svetloba je zubljaia po stenah in polnila prazni prostor s toplimi sencami.
“Žgance bom nocoj zabelila s cvrtjem, ko sem sama. Sicer se mi bodo jajca še pokvarila.” Nalila je. v ponev vode in jo primaknila k ognju. Potlej je sedla na klop in se zazrla v plamen., Tišina, v bajti se ji je zazdela! prijetnd^inl^ibezniva kakor drag gdst>/ki pride in sede na zapeček Tn razpreda svoje spomine. Pogradi so rasli pod strop, poravnane odeje so dišale po utrujenih dekliških telesih. Ob Maričkinem pogradu je visela slika brezjanska Marije.
“Kako so vse srečne,” se je Rotiji utrnila misel. “Doma so in nocoj morda fantje vasujejo pri njih. V nedeljo se bodo vrnile, nekatere morda šele v ponedeljek zjutraj. Pri delu bodo z veseljem mislile na preživete ure in se že v naprej veselile nove sobote. Zame je pa vedno ponedeljek, in bo ostal do konca življenja.”
Voda v ponvi je zavrela. Vzela je vrečico s police in usula moko. Voda se je zapenila čez njo. V kozici je scvrla zaseko in se šele potlej domislila, da bodo žganci vendar s cvrtjem. Odstavila je mast, da se ne bi užgala in ubila v lonček troje jjac ter jim zžvrkljala.
Krop je brbljal, dišeča so-parica je napolnila ves prosor, skoz okna se je ponujal mrak.
je pa predaleč. Kadar ne gremo v dolino, molimo kar same pri naši kapelici.”
Štefanova Ana je največkrat molila naprej. Imela je močan skoraj moški glas in znala je po stari materi vse mogoče molitve.
“Jaz pa kanim iti, če le ne bom zaspala. Do desetih bom že lahko nazaj.”
“Prav, da greš, toda povem
ti, da boš v ponedeljek komaj
itild jmlmnei”
nesel novice s Prtovča. Pri Marjeti se vse zbere.
Rotija gre v bajto in zapahne vrata. Čuvajev pes laja, ker je zaslišal šum. Lisjak se u-makne in se v loku obrne proti Dražgošam.
Zunaj ostanejo samo zvezde, trava in živali.
Jernej se je vrnil. Sredi po-popoldneva je bil že na Martinčku. Rotiji je prinesel v oprtniku moke, sasekc in nekaj kruha. In pismo. V resnici. Rotija ni mogla'verjeti, da je pismo zanjo. Pa je bilo.
Rotija Poderžaj, Prtovč-št. 4, pošeta Železniki Rotiji so se zatresle noge. Skoraj bi se pozabila Jerneju zahvaliti. Od Tineta je. Od koga pa naj bi bilo?
“Marjeta te lopo pozdravlja in je bila kar huda, da nisi prišla domov. Na Prtovču ni nič novega, le za Tineta govorijo, dr. je zgubil službo in da je

Washington
GRESTE LAHKO
Še nekaj časa so modrovale, potlej so si voščile lahko noč in se razšle. Potija je odšla po jopico »n sedla na klop. V začetku je mislila, da bo kaj brala, toda se ji res ni dalo. Noč je bila lepa im ako zvezdnata, da Nekatere so skušale napraviti je bila zvezda zvezdi napoti, prostor in so se utrnile. Rotiji se je zdelo, da se ji bodo utrinki usuli ravno na glavo.
Molče je sedela tesno ob steni in bila v poltemi podobna amfori, ki čaka, da jo napolnijo. Tudi roke ni premeknila. Obe sta ji ležali v naročju in ob ramenih sličili amforinim držajem.
Kako je noč na planini skrivnostna! Korito je prgišče velikana, ki se je prišel odžejat, curek vode je srebro, grmiči trave so hišice škrat jev. Srna stoji na parobku in vohlja po zraltu. Nekje diha človek.
Rotija vstane in potegne z roko po travi. Jutri bo lepo vreme.
Jernej se bo vrnil in bo pri- L.
Xong Distance
povrhu davek
CENA ZA 3 MINUTE
POSTAJA DO POSTAJE
THE OHIO BELI TEIEPHONE COMPANY
zdaj nekje za hlapca v Struže-vem. Zavoljo pijanosti so ga menda odpustili.”
Jernej je gledal v Rotijo kakor da marsikaj vc. Rotija je mečkala pismo in se skušala znajti.
"Vedela sem, da ga bo pijača ugonobila. Mar bi se doma držal ko bi bil pamenten, bi mu ne ibilo treba nikamor hoditi.” Jernej je brž videi, da težko govori.'
“Kaj pa si delala, ko si bila skoraj sama tukaj ? Menda nisi lezla v Dražgoše.’ ’
“Mislila sem iti, pa sem zaspala. Še nikoli se nisem tako pozno zbudila. Usedi se, da spanja ne odneseš.”
Šele zdaj se je prav zavedela. Pismo je še vedno tiščala v roki in prsti so ji bili znojni od razburjenja. ■
Jernej se je usedel.
“Kaj boš pa jutri počela? Menda ne boš spet v kamenju?” “V dvajseto zaseko gremo trebit grmovje. To bomo opraskane.” ”
Roltij a bi rada videla, da bi Jernej odšel in da bi lahko prebrala pismo. Žgalo jo je v roki, kakor da z golimi prsti drži živ ogoržk.
“Drugo soboto boš pa šla na Prtovč, kajne? če boš šla, se gotovo oglasi pri meni, ker sem
nekaj stvari moral pustiti še spodaj. Sam ne bom hodil, če pa tudi ti kqniš iti, bom pa šel. Tako sem tudi Marjeti obljubil.”
Rotija mu je koj obljubila. Ni se hotela pregovarjati. Želela je, da bi bila že sama,
Jernej je čutil njen nemir. Skoraj hudo mu je bilo, da je za tako kratek pogovor prišel tako daleč. Poslovil se je in ji še enkrat naročil, naj se zagotovo oglasi, ko bo šla v dolino.
Rotija ga: je spremila kos poti. Z Mošenjske planine je vriskala harmonika.
trom nrinPSP	▼
i
vam prinese
GLASBO VSEH DEŽEL
WHK OD 2 DO 4 POP-VSAKO SOBOTO
SLOVENSKI PROGRAM 3:30 do 3:43
'V
16333 KINSMAN at LEE RD.
(Dalje prihodnjič)
WHY SUFFER from
SINUS - NEURITIS
ARTHRITIS-RHEUMATISM;
GET RESULTS HEALTH WITHOUT ! DRUGS
REASONABLE
AL ULLE
PLUMBING & HEATING (0.
AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzulirani in čisto avtomatični. Cene so od $68.50 naprej.
V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American Standard, Hot Stream, Servel.
FOR APPOINTMENT
PHONE SH. 6381
Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko odplačujete na mesečna odplačila.
The Health School
-AND THE WORST IS M TO CONE ^in najho jše šele pride
„ CARRIED
FROM THE
i kw nnc
FLOOR
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z veliko žalostjo v srcu naznanjamo vsem Sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nemila smrt vzela iz nase srede našega ‘dragega soproga in1 brata
Steve Malovašič-a
ki je tako nenadoma preminul dne 1. januarja 1948 v starosti 50 let. Doma je bil ijj Horjula pri Vrhniki.
Pogreb blagopokojnega se je vršil 5. januarja iz Bolton pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ih na Kalvarijo pokopališče.
I »■ X	'	A.-.-
V dolžnost si štejemo, da se tem potom prav prisrčno zahvalimo Rev. Msgr. Hribarju za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede.
Iskrena zahvala vsem številnim prijateljem, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s tako krasnimi venci v zadnji pozdrav. Enako lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše.
Hvala vsem, ki so ga prišli kropit na mrtvaškem
odru. Ravno tako tudi vsem, ki so se udeležili svete maže in pogreba, ter ga tako spremili na zadnji poti do groba. Lepa hvala članom Woodmen of the World št. 281, kakor tudi članbm St. Clair Rifle kluba, za izka-\zaho mu zadnjo čast.
Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri ebu brezplačno.
7Lepa hvala vsem sosedom in prijateljem, ki so nam i ali drug način kajl pomagali ter nam bili v pomoč olažbo v teh žalostnih dneh.
Zmagovalka. — Gene Autry (v temni srajci) z veseljem opazuje svojo želvo, ki je zmagala v Aiitry Sweep-stake, ki se je vršil v puščavi blizu Tuscom.
Ti preč
gi, nam nepozabni, sedaj ob Tvojem sveže želimo, naj telo Tvoje mirno zdaj v počiva, duša Tvoja pa naj plačilo tam i vživa.
Žalujoči oetali:
ROSE MALOVASIC, soproga ANTON, JOHN, FEUX, in MAX, faratja
Cleveland, Ohio, 3. februarja 1948.
Uljm!Ti’mjTrmTL"L"L’lipl nJlTUlTLTTlJTJTnJTr!
15601 Waterloo Rd.	KE7248
irLTLruiJTjmimnjmmmaiTr^^
____________________________________________________________