Poštnina plačana v gotovini
Cena B»n V-
Stev. 50
V Ljubljana, sobota 1. marca 1941
Uto VI.
Bolgarski predsednik vlade Filov in zunanji minister Popov na Dunaju?
Vsa poročila iz Sofije zatrjujejo, da bo Bolgarija uradno pristopila k trojnemu paktu
Sofija, 1. marca. g. Reuter poroča: Po še nepotrjenih poročilih sta bolgarski ministrski predsednik Filov in zunanji minister Popov odpotovala iz Bolgarije v Nemčijo zadnjo noč. Tam naJ bi se sestala z nemškim zunanjim ministrom *on Ribbentropom ter izjavila pristop Bolgarije * trojnemu paktu. To poročilo se zdi močno ''erjetno, kajti potrjeno je bilo tudi, da sta na tJunaj dospela Ribbentrop in japonski poslanik v Nemčiji Ošima. Za pol ure se je sestala ponoči bolgarska vlada na tajno sejo, po kateri je kralj Boris Filova sprejel v avdienco. Telefonske zve-
ze v Bolgariji zdaj ne delujejo že več, samo čez dan. Tajna policija je zaprla nekaj tujih poročevalcev, med njimi tudi dopisnika lista »London Times«. Na ogorčen protest britanskega poslanika je bil nato ta izpuščen na svobodo.
Sofija, 1. marca. m. Europa Press. V Sofiji so zaprli tri britanske časnikarje, ki so izdajali »Bri-tish Ne\vs<. Ti časnikarji so: Enov, Jančugov in Botev. Zdaj so internirani nekje v Bolgariji. Botev je bil tudi dopisnik londonskega časopisa »Times«.
Sofija, 1. marca. m. Agencija Reuter poroča: Britanski poslanik v Sofiji Rendell je bil včeraj
pri bolgarskem ministrskem predsedniku Filovu. Oglasil se je pri njem zaradi aretacije treh angleških časnikarjev, Enova, Jaučukova in Boteva. Na njegovo posredovanje so bili ti britanski časnikarji takoj izpuščeni na svobodo. Poslanik Rendell je potem s Filovim govoril o mobilizaciji v Bolgariji, ki po njegovem mnenju jii upravičena. Kaj mu je bolgarski ministrski predsednik odgovoril, ni znano.
Sofija, 1. marca. m. United Press poroča: S noči ob pol 9. so začeli klicati pod orožje oddelke za obrambo pred letalskimi napadi.
Eden izjavlja, da se tudi Anglija trudi za mir na Balkanu
Ankara, 1. marca. g. Reuter poroča: Angleški zunanji minister Eden in načelnik imperialnega generalnega štaba sir John Dill, sta odpotovala !z Ankare včeraj. Pred odhodom se je Eden pogovarjal z Ismetom Inenijem. Preden sta se odpeljala, je dejal zastopnikom tiska, da sta on in Dill globoko ganjena od čudovitega sprejema, ki jima ga je priredilo turško ljudstvo in ki je dokazal, kako veliko je prijateljstvo turškega naroda do Anglije. Poročilo pravi med drugim: V sedanjem položaju bo vsaka stvar, ki zanima obe strani, raz-Pravljana b posebnim ozirom na to, da se ohrani na Balkann mir. V vseh vprašanjih je bil dosežen popolen sporazum.
Ankara, 1. marca. g. Reuter poroča: Razgovori v Ankari so z enim udarcem pokončali vsa šušlja-nja glede Turčije, ki so nastala ob sklenitvi turško-bolgarskega pakta. Ugotovljen je bil z angleške in turške strani popolen sporazum v vseh balkanskih vprašanjih V Ankari sodijo, da je za Bolgarijo nastopil položaj kritične točke. Sem so namreč prispele vesti iz Belgrada, Budimpešte in Madrida, da bo danes Folgarija pristopila k osi. Turški krogi meniju, da nemškega zanikanja v tem pogledu ne
jemati doslovno.
. Posebno pozornost je včeraj v Ankari vzbudilo aejstvo, da se je angleški zunanji minister Eden Pred svojim odhodom izredno dolgo pogovarjal z Moskovskim poslanikom Staffordom Crippsom ter se bolj dejstvo, da je imel dolg pogovor tako s sovjetskim, kakor tudi z jugoslovanskim poslanikom v Turčiji.
Budimpešta, 1 marca. m. Madžarsko časopisje se obširno bavi z zapletenim položajem na Balka-
nu. Na dobro obveščenih mestih pravijo, da za zdaj še ni mogoče videti končnih uspehov zadnjih posvetovanj v Turčiji, prepričani pa so, da je angleški zunanji minister prišel v Turčijo prepozno. Uradno glasilo »Budapester Nachrichten« v zvezi s tem piše:
Z britanske strani so se v Bolgariji poslužili še zadnjega sredstva, namreč grožnje, da bo an-
gleški poslanik v Sofiji zapustil Bolgarijo. Najverjetneje je, da ta britanska grožnja na Bolgarijo ne bo naredila nobenega posebnega vtisa. Kar se tiče Turčije, je britansko časopisje v začetku skušalo prikazati bolgarsko-turško izjavo kot britanski diplomatski uspeh. Toda zdaj se zdi, da minister Eden ni zadovoljen s svojimi zadnjimi razgovori ter da zahteva od Turčije, da mora zavzeti odločnejše stališče. Najverjetneje je, da je bil to tudi glavni namen Edenovega potovanja v Turčijo, toda ta njegova pot je prišla prepozno. V najboljšem primeru se lahko smatra, da so bili njegovi razgovori v Turčiji informativnega značaja.
Obkoijevanje Kerena se nadaljuje
Nekje v Italiji, 28. febr. Stefani. Uradno poročajo: Naknadno stno ugotovili, da smo pri napadu na Malto, o čemer govori včerajšnje poročilo, uničili na letališču še pet sovražnikovih letal.
Severna Afrika; Italijanska in nemška letala so uspešno napadla sovražnikove motorizirane enote. Pri Kufri in Džarabubu smo zavrnili reč sovražnikovih napadov.
Vzhodna Afrika; V odseku pri Kerena živahno delovanje našega topništva.
Somalija; Nadaljujejo ee srditi boji. Naše čete se po izpraznitvi Mogadiacia odločno bore na postojankah severno od tega tneeta.
London, 1. marca g. Reuter poroča: Svobodne francoske sile iz Brazavilleja so spet napadle oaze v Kufri. Med boji je bilo precej Italijanov ubitih. Kufra je zelo velika zelenica v libijski puščavi. Francoske čete imajo za seboj 500 lan neobljudene pustinje.
Chartum, 1. maTca g. Reuter poroča: V Eritreji 6e zdaj iz ure v uro povečava pritisk na Keren.
Grozeča napetost zaradi sporov med francosko Indokino in Tajem
Japonska hoče na vsak način ukloniti Francijo
Tokio, 1. marca j. Posredovanje Japonske v ®Poru med francosko Indokino in Tajem, ni imelo istega uspeha, kakor ga je japonska diplomacija prišito vala. Japonska je skoro v celoti podprla tajske ahteve po vrnitvi večjih delov francoske Indokine a)u. Toda francosko odposlanstvo, ki 6e v Tokiu Pogaja ea mir, je odklonilo tako obsežne zahteve in Ponudilo sivoj kompromisni predlog. Ker Japonska ze zaradi svojega ugleda ni marala odnehati, je bil francoski predlog odklonjen, nakar se je takoj pojavila napetost, k, m pokazala več nobene nade na uspeh japonskega posredovanja. Ker so bilj Francozi navzlic temu trdovratni, ,e Japonska v odločni obliki zahtevala od francoskega odposlanstva, da do polnoči danes ponoči odločno odgovori, ali misli sprejeti predlog za premirje ali ne. Obenem je japonska vlada izdala tudi ukrepe vojaškega značaja ob meji Indokine in lo je govorilo v prilog mnenja, da misli Japonska z vojaško silo prisiliti francosko Indokino, se vda. Francoska vlada je pod vodstvom mar-Petaina o tem položaju razpravljala in je, kakor Se *di, pod vtisom težkih okoliščin nazadnje le od-Ilehala, ker bi njeno vztrajno odklonilno stališče ulegoilo sprožiti vojno na Daljnem Vzhodu. S takšno nežnostjo so računali tudi Angleži in Amerikanci in 80 storili vse potrebno, da jih kakšen japonski sunek
ne bi presenetil na kopnem niti na morju. Dejstvo, da bo maršal Petain govoril danes popoldne po radiu francoskemu narodu, Razlagajo tako, da bo 6tari maršal skušal dopovedati, da je bila Francija prisiljena v veoliko žrtev, ker V6e te izgube ni mogla preprečiti.
Vichy, 1. marca. United Press poroča; Nepotrjena poročila vedo povedati, da je Francija sprejela japonske predloge zadnjo noč. Francoski kabinet se je sestal na posebno sejo ponoči. Po drugih poročilih pa položaj ni jasen ter naj bi bila Francija Japonsko zavrnila kot razsodnik« v spopada, pač pa bi jo sprejela kot posredovalca. Japonski radio je včeraj sporočil, da je Siam 6prejel japonske predloge.
Italijani se obupno branijo. Posebno hud je pritisk od zahoda in juga, čedalje močnejši pa postaja tudi s severa. V Abesiniji Italijani naglo izpraznujejo postojanke v Godjamu. V italijanski Somaliji število ujetnikov stalno narašča, ker prihajajo k južnoafriškim četam razpršeni oddelki, ki so se razkropili po puščavi. Po boju pri Dželibu je biio bojišče čez in čez pokrito s trupli. Prizor je bil strašen. Sodijo, da so bile v Somaliji dozdaj popolnima uničene tri italijanske divizije.
Izvedelo se je, da sta bili pri bombnem napadu, ki so ga v ponedeljek »vedla angleška letala, hudo poškodovani v Tripolisu dve elektrarni. Nad Libijo sta bili včeraj zbiti dve nemški letali.
Vesti 1. marca
Novega japonskega poslanika r Nemčiji generala Ošima, je v včeraj v Berghofu sprejel voditelj Nemčije Adolf Hitler. Japonski poslanik mu je izročil svoje poverilnice. General Oši-ma je bil že pred leti v Nemčiji kot funkcijo-nar japonskega veleposlaništva.
Nova italijansko-nemška trgovinska pogodba ukinja dosedanji klirinški način plačevanja in bosta obe državi odslej blago kar medsebojno zamenjavali. Ves dogovor temelji na stremljenju, da je treba vse gospodarske sile Italije in Nemčije podrediti vojnim ciljem in jih spraviti v popolen pogon, pravi o tej pogodbi nemška poročevalska agencija.
»V začetku italijansko-nemškega sodelovanja na afriških tleh prisegamo, da bomo tvegali zadnji napor za skupno zmago velike Nemčije in velike Italijec, pravi v svojem dnevnem povelju nemškim vojakom v Libiji vrhovni poveljnik oboroženih sil v Severni Afriki. V Tripolisu je bila namreč vojaška paradi, pri kateri so sodelovali tudi nemški vojaki, ki že posegajo v boje med Angleži in Italijani.
Nov gospodarski sporazum sta sklenili Madžarska in Slovaška. Besedilo sporazuma so sestavili v Bratislavi in ga tudi tam podpisali.
Nemška letala so predvčerajšnjo noč hotela s torpedi napasti ladje v nekem angleškem kon-
% voju v Severnem morju, toda napad je bil odbit, poroča britanska admiraliteta po agenciji Reuter.
Zaloge jekla v Združenih državah so tolikšne, da bodo pokrile ne samo vse potrebe državne obrambe, temveč tudi vse potrebe industrije, je izjavil predsednik Roosevelt včeraj na tiskovni konferenci.
Posebni Rooseveltov odposlanec polkovnik Dono-van, ki je na svojem dolgem potovanju po Evropi, obiskal tudi Belgrad, je prispel v Madrid, toda o njegovem prihodu in bivanju španske uradne oblasti niso objavile nobenega poročila.
Za šestletnico nemškega letalstva je poslal maršal Goring letalcem dnevno povelje, v katerem izreka v imenu nemškega naroda zahvalo za . velike zmage, ki jih je ravno letalstvo priborilo Nemčiji. Dejal je tudi, da je nemški narod ponosen na svoje letalce.
»Popolo d’ Italia« ▼ nekem članku razpravlja o italijanskem položaju v italijanski Somaliji in Eritreji ter pravi, da je močno verjetno, da bodo italijanske čete moTale izprazniti vso Somalijo in Eritrejo ter ju prepustiti sovražniku, kajti ti dve pokrajini imata le majhne možnosti *a uspešno obrambo. Lfet izraža upanje, da bo prišlo v Abesiniji do hudega odpora proti sovražniku, k a jii ta dežela da ima zelo mnogo možnosti za zmagovito obrambo.
Nemci napadli konvoje,
Angleži bombardirali Miihelmshafen in Boulogne
Berlin, 29. februarja: Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Neka podmornica je potopila 22.000 ton sovražnikovih ladij. Nemški bombniki so predvčerajšnjim potopili 500 km zahodno od Irske 9 ladij iz nekega konvoja z 58.000 tonami in nevarno poškodovali še nadaljnje tri ladje, tako da lahko mislimo, da so izgubljene. Nadaljnje štiri ladje smo nevarno zadeli z bombami. Pri nasilnih ogledih nad britanskimi vodami je nemško letalstvo včeraj potopilo zahodno od Irske neko 10.000 tonsko ladjo in nevarno poškodovalo 6 večjih ladij. Del teh ladij lahko smatramo za izgubljen. Bombniki so včeraj aapadli vojaške cilje v južni in jugovzhodni Angliji in uničili na 6 letališčih mnogoštevilna letala in hangarje. Bombe 90 povzročile eksplozije v neki letalski tovarni. Sovražnik včeraj in preteklo noč ni napadal ozemlja Nemčije in zasedenih pokrajin.
London, 1. marca. g. Reuter poroča: Sovražna letalska delavnost snoči ni imela posebno velikega obsega ter je bila v prvi vrsti usmerjena proti londonskemu prostoru. V Londonu sta bila dva alarma in bombe so napravile nekaj škode. Toda v splošnem napad ni bil hud in niti ni bilo mnogo žrtev, niti mnogo škode. Nemci so posku-
Nad Grčijo hudi letalski spopadi
Nekje v Italiji, 1. marca. Stefani. Uradno sporočajo: Grško bojišče: Nikakršnih važnejših dogodkov. Nek sovražnikov bombniški oddelek, ki je skušal napasti neko naše letalsko oporišče, so naši lovci zavrnili. Eno sovražnikovo letalo tipa Spitfire smo zbili. Tudi mornariške protiletalske baterije
Bivši španski kralj je včeraj umrl
Verjetno bodo njegovo truplo prepeljali v Španijo in ga položili v kraljevsko grobnico v Useorialu
Rim, 1. marca. j. Včeraj opoldne, nekaj niinut Prod poldnem, je izdihnil v Rimu pregnani španski kralj Alfonz XIII. Zadnjo svojo noč je prebil sicer jiiirno, toda sredi dopoldneva je začel močno slabeti, dokler ni dobil še hudega srčnega napada, faruvniki so mu sicer dali injekcijo, toda kraljevo ?*vljeoje je že ugašalo. Sedem niinut pred poldnem J® umrl. I ik pred smrtjo je prispel španski jezuit «>pez in mu podelil sv. zakramente za umirajoče.
Rim, 1. marca. g. Ponoči truplo umrlega španskega kralja ni ležalo na postelji v sobi, kjer je stanoval, temveč pred veliko spalnico v hotelu, kjer Je umrl. Prostor je bil okrašen z vsemi znaki njegovega vladarskega dostojanstva in cerkvenih odlik. Alfonz je bil oblečen v belo oblačilo, kajti bil ■e poveljnik vseh španskih viteških redov. Njegov >eli plašč je bil okrašen z velikim zlatim križem. Uk pred smrtjo je bila žezenj položena »tenčica Marije iz Pilarja«. Podoba Marije iz Saragosse je bila položena nad sklenjeni roki. Španski cerkveni odličniki so včeraj stali ob njegovi postelji.
K mrtvaškemu odru je prispel kardinal državni
t
tajnik Maglione z duhovščino izrazit sožalje, prav tako pa je prispel tudi italijanski prestolonaslednik Umberto izrazit sožalje kralja in kraljice. Prišli so tudi odličniki italijanske vlade, ki so izrazili Mussolinijevo sožalje. Nato pa so prihajali neprestano španski in italijanski aristokrati, ki so se vpisovali v knjigo dvorne hiše. Častno stražo so tvorili karabinjerji v svečani opravi.
V ponedeljek zjutraj bo truplo položeno v Alfonzovo najpriljubljentjšo rimsko cerkev Santa Maria dei Angeli. Tu se je oženil njegov sin in naslednik in tu bo pogreb, kakor se zdi, ob devetih zvečer. Morda pa bo truplo pozneje začasno pokopano v španski narodni cerkvi iz 15. stoletja v Rimu v Santa Maria de Montserrat. Njegovo truplo bo pokrito s monarhično zastavo, ki je vihrala na ladji, s katero je odplul iz Španije in ki je bila v njegovi sobi ves čas njegovega pregnanstva. Kraljeva družina je vprašala Francovo vlado za dovoljenje, da bi truplo prepeljali morda v Španijo, kjer bi ga pokopali ob strani drugih španskih kraljev v Eecorialu.
so sestrelile eno sovražnikovo letalo.
Atene, 1. marca, g, Reuter. Angleško poročilo o sijajni zmagi nad italijanskim letalstvom potrjuje tudi grško poročilo, ki pravi, da je bilo včeraj zbitih na tla več kakor trideset italijanskih aparatov. Med včerajšnjo bitko nad VaJono je biio sestreljenih 7 italijanskih letal, dve drugi pa sta trčili v zraku. Rezultat bojev je tedaj 99 proti nič in verjetno je še večji ter dozdaj v vojni zgodovini vsekakor edinstven.
Italijanska letala so včeraj napadla Prevezo na zahodni obali ter so ubila večje število civilistov in italijanskih ujetnikov. Napaden je bil tudi Krf, ni pa bilo nobene škode.
Grško poročilo, ki govori o operacijah na kopnem, pravi:
Po uspešnih krajevnih akcijah smo ujeli precejšnje število ujetnikov. En italijanski napad s tanki je bil odbit in en tank uničen. Siloviti italijanski protinapadi so usahnili ob grški obrambi. Bilo je več mrtvih in precej ujetnikov.
Atene, 1. marca. g. Reuter poroča: Vrhovno poveljstvo angleških letalskih sil v Grčiji sporoča, da so angleški lovci včeraj zbili nad južno Albanijo 26 italijanskih letal in da so devet drugih tako poškodovali, da je vprašanje, če so se vrnila na svoja oporišča. Poročilo tudi pravi, da so se vsa angleška letala, ki so bila brez izjeme znamke »Hurricane« in »Gladiator«, vrnila nepoškodovana v oporišča.
Atene, 1. marca. g. Reuter poroča: Grško letalsko poveljstvo je ugotovilo, da so bila v včerajšnji letalski bitki sestreljena še štiri italijanska letala, tako da znaša število zagotovo sestreljenih italijanskih letal 90.
šali napasti tudi jugovzhodno Anglijo, kjer so vrgli bombe, pa jih je kaj hitro zavrnilo protiletalsko topništvo in pregnalo nazaj k francoski obali.
London, 1. marca. g. Reuter poroča: Admiraliteta sporoča, da se je H. M. S. ladja »Exmore«, ko je spremljala neki konvoj, potopila. Konvoj je ostal nepoškodovan. »Exmore« je bil rušilec, ki je imel 900 ton.
London, 1. marca. g. Reuter poroča: Angleži so s svojimi novimi bombniki ponoči vnovič silovito napadli nemško luko VVilhelmshafen. Druga letala pa so srdito bombardirala Boulogne. V obeh krajih so nastali veliki požari in eksplozije.
Obiski našega zunanjega ministra na Madžarskem
Budimpešta, 1. marca. j. Jugoslovanski zunanji minister je včeraj obiskal Stolni Beligrad, kjer mu je meščanstvo priredilo zelo prisrčen sprejem. Jugoslovanskega zunanjega ministra in njegovo gospo so spremljali v Stolni Beligrad prosvetni minister Ballint Homan, poslanik Rasič, madžarski poslanik v Belgradu baron Bessenyej, pomočnik zunanjega ministra dr. Ilija Jukič in drugi člani spremstva. Pred občinsko hišo se je sprevod avtomobilov ustavil, kjer je bila zbrana velika množica, ki je jugoslovanskega ministra toplo pozdravljala. Nato so odšli po mestu in si ogledali srednjeveške zanimivosti ter cerkve, cerkveni muzej in druge zanimivosti. Potem so odšli pred spomenik padlih vojakov, kjer so s kratkim molkom počastili padle madžarske junake. Opoldne je bilo na časi jugoslovanskemu zunanjemu ministru in njegove gospe prirejeno kosilo v novo zgrajenem domu Viteškega reda.
Ko se je minister Cincar-Markovič vrnil iz Stolnega Beligrad«, je z gospo obiskal vdovo pokojnega madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja, ki je bil podpisal madžarsko-jugoslovansko pogodbo o večnem prijateljstvu.
Za 40 milijonov dolarjev orožja bo izvozila Amerika v prvih mesecih letošnjega leta. V januarju ga je izvozila za 14 milijonov, za nekaj milijonov pa ga je izvozila v februarju. Za marec pričakujejo izredno velike pošiljke, pravi londonski radio.
»VSlkischer Beobachter« piše, da Amerika izredno pospešuje svojo industrijo orožja. List pa pravi, da o namenu tega orožja ni nobenega dvoma, temveč da je jasno protinemško.
Novih 200.000 italijanskih delavcev bo šlo iz nevarnega področja v Nemčijo, kjer bodo zaposleni zlasti v industriji, vedo povedati dopisniki tujih listov v Berlinu.
Novi angleški bombniki znamke »Stirling« imajo štiri motorje teT se ponašajo doslej z najstra-hovitejšo vojaško oborožitvijo, ki je poznana v letalstvu. Pred nekaj dnevi so bili ti bombniki prvič poslani nad Nemčijo ter srn se izborno obnesli.
Stran 2.
>SLOVENSKI DOM«, dne 1. marca 1941.
Štev. 50.
"SiiH
aMn
Zahteve slovenskih visokošolcev
Za odpravo slehernih taks fn šolnin ter zvišanje dotacij posameznim fakultetam
Ljubljana, 1, marca.
Na sestanku strokovnih klubov ljubljanske univerze seno zbrati slovenski visokošolci gradivo, na podlagi katerega ugotavljamo, da je slovenska univerza, ki Je enakovredna zagrebški m belgrajda, občutno zapostavljena v pogledu državnih dotacij. Za svojo dolžnost smatramo, da obvestimo tudi slovensko javnost o stanju slovenske univerze in o potrebah in težavah slovenskega visokošolca.
Medicinska fakulteta
V času vedno naraščajoče draginje stojimo slovenski medicinci pred poraznim dejstvom, da verjetno v jeseni ne bo možno odpreti sedmega kliničnega setneetra. Tako bj bil večini slovenskih medicincev sploh onemogočen nadaljni študij, kajti življenje v Zagrebu ali Beogradu je vsaj še enkrat dražje kot v Ljubljani
Dalje plačujemo že sedaj za itak dragi študij (zelo diage. toda neobhodn« potrebne učne knjige, kot so anatomski atlasi itd) na ljubljanski medicinski fakulteti mnogo večje laboratorijske takse kot v Zagrebu in Beogradu. Tako je n. pr. kemijska taksa: v Ljubljani 300 din, v Zagrebu 200 din in Belgradu samo 100 din (!), histološka taksa znaša v Ljubljani 200 din v Zagrebu 180 din in v Belgradu zopet samo 80 din (!).
V tem času, ko bi bilo še predvsem potrebno, da bi se vse takse krile iz dotacij za institute in ko so se kemikalije podražile za 100 —1000% se že itak sramotno nizke dotacije naših institutov ne zvišujejo, temveč nasprotno še znižujejo.
Tehniki
Prav tako kot medicinci smo prizadeti tudi tehniki. Stanje tehnične fakultete zaradi velikega števila študentov in nezadostne opreme ne odgovarja zahtevam sodobnega študija na univerzi. Strojni oddelek še sedaj ne posluje. Strojnikom iz tretjega letnika preti izguba semestra. Kemiki še vedno uničujejo svoje zdravje po vlažnih kletnih prostorih realke, ki še daleč ne ustrezajo potrebam laboratorija, medtem ko zgradba, ki stoji že več kot eno leto v surovem stanju, razpada. Brez prepotrebnih risalnic in modelimic so tudi arhitekti. 225 montanistov in fu-žinarjev ima majhni paviljon, v katerem je edina predavalnica tega instituta z 18 mizami. Večina gradbenikov ne more delati v risalnicah, ker ni več prostora kot ta 40 ljudi. Isto )e na elektrotehničnem oddelku, kjer se že več let brezuspešno postavlja zahteva po novem institutu.
Velike izpitne in laboratorijske takse ovirajo akademike pri študiju, v današnji draginji pa ga mnogim sploh onemogočajo, tako da je postal študij na nekaterih oddelkih privilegij premožnejših. Predvsem na kemiji so takse tako velike, kot nikjer drugje. Zanimiva je tu zopet primerjava z ostalima univerzama. Medtem ko morajo plačevati naši kemiki povprečno na leto ogromno vsoto 1300 din, plačujejo njihovi belgrajski kolegi le 400 din kemijske takse. Poleg tega morajo naši kemiki plačevati ljubljanski občini za plin, vodo in elektriko občutno vsoto, katere 6o bili preje oproščeni in zaradi česar so se jim sedaj zvišale takse za treti'no Dalje so državne dotacije znašale pred 10 leti 330.000 din, medtem ko znašajo sedaj le 80.000 din, kemiki sami pa plačujejo letno 240.000 din.
V pomanjkanju risalnic in institutov je glavni vzrok dolgotrajnega študija naših tehnikov.
Teološka« pravna in filozofska fakulteta
Na teološki, juridični in filozofski fakulteti revne akademike najbolj občutno prizadevajo visoke
Tacaj
• •
za dekorativno pisavo, za katero vlada posebno med trgovstvom veliko zanimanje, priredi
tKlub izložbeni}) aranžerjev v £jubljani
Tečai. ki se prične v sredo 5. marca t. I. bo obsegal 7 vrst dekorativne pisave. — Prijave in informacije: SIMONČIČ L. trgovec. Pred Škofijo. i' ''............ —.........—1•1	Odbor.
izpitne takse Tako se zahteva za diplomo taksa 600 dinarjev. Doktorska čast pa je pridržana samo premožnejšim akademikom, ker se zahteva tiskanje doktorske teze. 2e v normalnih razmerah je stal tisk disertacije okoli 10.000 din. Poleg disertacije je treba plačati še takso 1000 din za doktorsko diplomo. Tako stane danes doktorska čast najmanj 15 tisoč dinarjev. Prizadeti so revni akademiki predvsem zato. ker morajo ta precejšnji znesek plačevati hkrati, pri čemer pa se ne upoštevajo premoženjske razmere. Prav tako se tudi pri izpitnih taksah, ki zna-
šajo za V6ik izpitni predmet 50 din, ne upošteva premoženjsko stanje posameznika. Zato je upravičena naša zahteva po progresivnem plačevanju izpitnih taks. Juridična in filozofska fakulteta imata tesno odmerjene prostore v osrednjem prostoru univerze, kjer bi bilo komaj dovolj prostora za univer-zitetne urade. Medtem ko ima v Belgradu vsaka fakulteta svojo palačo, ima slovenska juridična fakulteta n pr. samo tri predavalnice.
Na podlagi navedenih dejstev, ki dovolj glasno govore, smo slovenski akademiki sklenili začeti širokopotezno akcijo za odpravo slehernih taks in šolnin ter za istočasno zvišanje dotacij posameznim fakultetam slovenske univerze. Na začetku te svoje akcije se obračamo na vso slovensko javnost, pri kateri smatramo, da bomo želi popolno razumevanje in vsestransko podporo.
Ljubljana od včeraj do danes
Včeraj se je ves dan pomalem oblačilo, ni pa hotelo priti ne do dežja, ne do snega. Veter je menda preprečil. Čez noč je nebo tudi ostalo oblačno in zbudili smo se v čtnernem, pustem jutru. Pričakovati je, da se bo danes kaj spremenilo.
Jutri bo pa velika selitev!
Jutri bomo, kakor vse kaže, v Ljubljani pogrešili marsikakšen znan obraz. Napravila se je zaradi Planice taka steka kakor je še ne pomnijo. To bo jutri ljudi na kolodvoru in tam gor v našem lepem gorskem kraju. Lahko rečemo, da se nam še dobro godi, ko glavno senzacijo predstavlja še vedno športna prireditev! Kes smo po pravici hvaležni možem, ki so nas tako vešče vodili ves čas po varni poti in nas obdržali izven vojne v časti in miru!
Kaj je s pekovskimi pritožbami?
O pritožbah pekov, da se je zaradi uvedbe krušnih kart v Ljubljani zmanjšal konsum kruha za 75%, smo čitali v več listih ne samo v Ljubljani,temveč tudi po drugih krajih naše države. Preveč moke in kruha v Ljubljani res nimamo, vendar pa trditev pekov ni popolnoma utemeljena. Z njih stališča je seveda utemeljena želja po zmanjšanju kvote pšenične moke na 2 kg za ose-l>o, vendar pa to ni izvedljivo, ker samo zaradi koristi enega stanu vendar ni mogoče vsem drugim državljanom zmanjšati že itak nizko odmerjene količine moke. Sicer bi se pa pri relaciji mešanja 4:6 zmanjšala seveda tudi mesečna količina kruha od 13 kg na dobrih 7 kg. Vendar bi pa s tem menda tudi peki sami ne bili zadovoljni, ker bi se potem kruha dejansko precej manj pojedlo ali prodalo. Nemogoče pa je porcije moke zvišati, ker tega zeloge, ki jih ima Prevod na razpolago za dravsko banovino, ne dopuščajo, če hočemo do nove žetve imeti toliko vsakdanjega kruha, kolikor ga imaino sedaj. Kar se pa trditev tiče, da Ljubljana sedaj poje 75% manj kruha kot prej, seveda ne drži, saj varčne gospodinjo sedaj bolj peko kruh doma in ga zato res manj kupujejo pri pekih.
Preiskavanje živil v našem mestu
Mestni laboratorij za preiskavanje živil v mestnem tržnem uradu je napravil lansko leto 2891 preiskav, na samo mleko pa od tega velike-
Važna uredba za rudarje
Dne 19. oktobra 1910 je izdala Nemčija uredbo o izvedbi socialnega zavarovanja v Alzaciji iu Loreni. S to uredbo je socialno zavarovanje nemške države razširejno tudi na Alzacijo in Loreno.
§ 14. dopolnilne uredbe k prvi uredbi z dne 5. decembra 1940 določa, da se smatrajo ohranjene do 31. decembra 1940 vse pričakovane pravice, ki so bile pridobljene pri nosilcu alzaško-lorenskega rudarskega pokojninskega zavarovanja. Po § 15. iste uredbe se pa računajo leta, za katera so plačani prispevki rudarskim zavarovalnicam v Alzaoiji-Loreni, kot da so plačani po nemškem zakonu o rudarskem zavarovanju.
Ta uredba je zelo važna za naše rudarje, ki so zaposleni v Alzaciji in Loreni, v smislu čl. 1. pogodbe o socialnem zavarovanju med Jugoslavijo in Nemčijo z dne 5. avgusta 1929 — v veljavo je stopila 3. oktobra 1929 — so namreč naši državljani v Nemčiji izenačeni z domačimi delavci v pogledu dajatev iz socialnega zavarovanja.
Za rentnike, ki že prejemajo rente iz alzaško-lorenskega nezgodnega invalidnega ali pa rudarskega zavarovanja, pa velja naslednje: Od
1.	januarja 1941 dalje se bodo vse rente in pokojnine preračunale na novo. Dokler se ne ugo-tove proračunski zneski, bodo koristniki prejemali primeren predujem.
Uredba * dne 19. oktobra 1940 nudi prizadetim *elo koristne ugodnosti, zaradi tega naj se jih poslužijo takoj, da ue bodo pozneje trpeli sami.
ga števila odpade 2588 preiskav. Opominov je iz-malo mestno poglavarstvo 125 in v 215 primerih je moralo krivce tudi kaznovati. Kakor iz tega vidimo, je bilo celih 8% mleka neprimernega, še več je bilo pa kaznovanih zaradi drugih živil, saj je bila izrečena kazen v 57 primerih ali skoraj pri petini preiskav, kar je izredno visoko število. Kazen je bila namreč izrečena skupaj pri 262 preiskavah v obliki plačane takse za preiskavo v višini 80 din ali skupaj 20.960 din. Še posebno so bili pa grešniki kaznovani za prestopke tedaj, če je bilo mleko zalito. Samo v mesecu decembru je bilo mleko v 38 primerih neprimerno. Ker je pa ob hudem mrazu meseca decembra prihajalo zmrzlo mleko v Ljubljano, večkrat tudi ni bilo mogoče jemati vzorcev za preiskavo. Zato je pa mestni tržni urad prav močno poostril kontrolo tik pred božičnimi prazniki, ko so ljudje v večji meri kupovali mleko za potice. In prav te-
Celje
brez perila brez perila
2 din
4 din
Nepitc unp zAmmtl
Posečajte mestno parno in kadno kopališče na Vrazovem trgu!
Cene: Pršna kopel:
II. razred	3	din —
I. razred	5	din —
Kadna kopel:
II. razred	8	din —
I. razred	12	din —
Parna kopel:
II. razred	12	din —	brez	perila	10 din
I. razred	18	din —	brez	perila	16 din
Masaža 5 din
Abonenti, ki kupijo 10 listkov za poljubno kopel, imajo 10% popusta, verdar jih morajo izrabiti v teku 6 mesecev, sicer izgube veljavo.
brez perila 6 din brez perila 10 din
daj je bilo ugotovljenega največ neprimernega mleka. V januarju je bilo spet pobranih 263 vzor; cev mleka in raznih drugih živil ter je bilo pri 45 vzorcih mleka ugotovljeno neprimerno mleko, pri drugih živilih je bilo pa 8 vzorcev neprimernih. Med tem časom je mestni tržni urad imel lov na zdravju škodljivo sol, ki je prišla v promet deloma po neprevidnosti. Ta sol je bila pomešana z natrijevim nitritom in namenjena az nasoljeva-nje mesa, ki pa ga je pokvarila. Razen tega so s to soljo solili tudi navadna jedila in se je po; kazalo tudi nekaj znakov zastrupijenja. Mestni tržni urad je to sol našel pri nekaterih odjemalcih tudi v Ljubljani in jo zaplenil. V promet pa prihajajo tudi razna ponarejena živila in zato je mestni tržni urad stalno na preži za škodljivimi živili in za izkoriščevalci sedanjih razmer na škodo zdravja in gmotnega stanja Ljubljančanov.
Omejitev uvoza
v « m»	ta	vas
živil v Nemčijo
Maribor, 1. marca.
Nemške obmejne oblasti v Cinureku so omejile uvažanje živil iz našo države v Nemčijo in sicer s 24. februarjem t. 1. Prepovedano je uvažati mast, vsakovrstno slanino, kuretiuo, jajca in olje (bučno, kakor tudi ostalo olje za kuhinjsko porabo). Dovoljeno je uvažati v Nemčijo svinjsko in goveje meso, plačati pa je treba na nemški strani od vsakega kilograma uvoženega svežega govejega ali svinjskega mesa 1.30 RM carine od kilograma, od suhega svinjskega mesa pa 1.60 RM. Pri ostalih življenjskih potrebščinah ni bilo omejitev.
Plaz prekinil promet med našo državo in Nemčijo pri Pliberku
V noči od prejšnje srede na četrtek se je na železniški progi, ki veže našo obmejno postajo Prevalje-Homec z nemškim Pliberkom, zgodila neprijetna nesreča, ki je za 24 ur prekinila vsak promet med našo državo in Nemčijo. Pri kilometrskem kamnu 79, okoli tri kilometre zapadno od postaje Prevalje se je vsul na progo plaz, ki se je utrgal v hribu nad tirom ter je zasipal tračnice z zemljo, kamenjem in laporjem do precejšnje višine ter na 20 metrov širine. Plaz je povzročila zmrzlina ter je zagrmelo na progo okrog 300 kub. metrov materiala. Seveda je bil zaradi tega ukinjen ves promet po železnici med Prevaljami in Pliberkom. Ta omejitev je trajala v četrtek ves dan in potem še vso noč do danes. Na progi se je pojavilo 80 progovnih delavcev, ki so se spravili nad kupe zemlje in kamenja z lopatami, motikami in krampi ter neprestano naporno delali, da je bilo danes zjutraj spet mogoče promet upostaviti.
0 še neporavnani vojni škodi iz zadnje vojne
Odbor vojnih oškodovancev dobiva pogoslo in |X>novno pisma, s katerimi se vojni oškodovanci bridko pritožujejo, da še ni rešeno vprašanje odškodnine za škodo, prizadejano jim pred več nego 20 leti v zadnji svetovni vojni, in odločno zahtevajo pojasnila o sedanjem stanju te za nje važne zadeve.
Naravno je to nepovoljno razpoloženje teh nesrečnih vojnih oškodovancev, ki še danes trpe na posledicah vojne in čim dalje tem težje čakajo na odškodnino, posebno pri sedanji draginji in v sedanjih razburjenih in negotovih časih, zaradi česar je postala zelo nujna rešitev njih odškodninske zadeve. Zaradi tega se je podpisani odbor ponovno ustmeno in pismeno obrnil na merodajn eosebe za rešitev te vojne odškodninske zadeve. Ljubljanski in mariborski odbor vojnih oškodovancev sta poslala tudi visokemu kraljevemu namestništvu prošnjo za končno rešitev uredbe za likvidacijo in plačilo vojnih odškodnin,
predložene gospodarskemu finančnemu odboru.
Podpisani odbor ima utemeljeno nado, da pride do te rešitve navzlic izrednim razmeram; povzročenim po sedanji vojni, ki so gotovo tudi vplivale na to, da zadeva vojne odškodnine še ni rešena.
Podpisani odbor ne bo miroval, dokler ne dobe vojni oškodovanci odškodnine za vojno škodo, kakor so jo dobili vojni oškodovanci v drugih evropskih državah in pri nas vojni oškodovanci iz bivše Srbije in Črne gore.
Toliko v vednost vojnim oškodovancem
Živahen živilski trg
Ljubljana, 1. marca.
Lepo pomladno jutro je privabilo na živilski trg mnogo prodajalcev, in tudi kupcev ni manj'; kalo. Na trgu pred Mestnim domom so zvrstili prodajalci tri dolge vrste vozičkov, 6 katerimi so prijeljali blago na trg. Ves perutninski otok je bil poln. Kmetice so imele naprodaj zelo veliko jajc, ki so se zopet pocenila. Gospodinja je lahko kupila že osem jajc za kovača. Pa tudi po 9 jajc je lahko dobila, le da so bila nekoliko drobnejša. Perutnine pa ni bilo mnogo naprodaj. Kokoši so bile po 35 do 40 din. Živi domači zajci so cenejši in veljajo 18 do 20 din.
Tudi zelenjave je bilo na pretek. Ki{°' gram dalmatinske solate je veljal od 10—12 dip> kilogram špinače pa je veljal 14 din. Karfijola ie cenejša in je kilogram po 6.50 do 7 din. Mnogo ie bilo radiča, ki so ga prodajale prodajalke merico po 2 din. Sedaj je dober tudi motovilec in regrat, ki ga prodajajo po isti ceni. Črna redkev je po 0.50 din. Za isti denar lahko dobiš velik koren ali repo. Zelnata glava je že dražja, ker velja belo in rdeče zelje od 1—2 din. Šop petršilja ali drugih pridatkov za juho je po dinarju.
Dobro so bili založeni prodajalci s sadjem. Prvovrstna jabolka so prodajali od 10 do 12 din. Jabolka druge vrste so cenejša in jih prodajajo od 7.—9 din. Venec smokev je po 3 din. Suhe slive pa prodajajo branjevke kilogram po 16 din.
IVovi dr. Koroščevi znaki
Prireditelji jutrišnje akademije ZFO in ZDK so poskrbeli še za novo presenečenje. Člani ZFO in njihovi prijatelji i>odo namreč na akademiji lahko kupili po 5 din nove Koroščeve znake. Naj ne gre z akademije noben gledalec, ne da bi imel pripet novi znak.
Samo programi so še na razpolago
Zvezne akademije ZFO in ZDK so postale y Ljubljani že tradicija. Zato so vstopnice za to prireditev razprodane vsako leto že pred prireditvijo. Za jutrišnjo akademijo 6o sedaj na razpolago le Še programi, ker so vstopnice že vse razprodane. Tiskan program bo zelo dobrodošel gledal* cu, ker so posamezne točke sporeda lepo pojasnjene in bo zelo olajšal dojemanje moderne telesne vzgoje, ki bo prikazana na unionskem odru.
SELD0H TRAČE:
slikami
Roman
»To ni nič posebnega,« mu je v smehu odgovorila hči. »Ali vas je morda tudi vprašal, če ste se kdaj tudi z menoj sprli?«
»Ni bilo besede o tem«, jo je jezno prekinil. »Vprašanja tega bedaka so izdajala neko sumničenja.«
Obmolknil je, nato pa se zagrohotal in dodal:
»Sumi me, da sem ubil Ricarda. A o Princeu niti ne govorim!«
»No, vi vendar niste morilec, kajne oče?« je mirno rekla Marie.
»Zato mi ni jasno, zakaj se tako razburjate?«
»Moj Bogi Marie! Ti gledaš na to z neverjetnim mirom! Zdi se, da ne razumeš, kaj vse pomeni taka obdolžitev, že zaradi ugleda, ki ga uživam v tem mestu!«
Marie je odkimala.
»Kar se tiče mene, ne vidim v tem nobene žalitve! Policija mora napraviti povsod preiskavo. Zakaj bi bili ravno vi izvzeti od stana! Zakaj pa ate se prav ca prav res skregali z g. Ricardom. Niti ja* nisem o tem nikdar zvedela ... Mislila sem, da je to zaradi Dickyja, ali nisem vedela za gotovo.«
»Cashdon«, je dejal e mirnejšim glasom »ni bil noben vzrok mojega prepira z Ri-cardoetl«
»Ali vseeno ate sovražili Dickyja ... Zato, ker je bil Ricardov nečak.«
»Kar bo, bo, odbil sem vsako izpovedovanje temu prokletemu detektivu. Moje oaebne stvari niso nobenemu nič mar!« Polkovoik je znova oživel:
»Ricardo jo bil prokleti jud... pravi Shylock!«
»Mislim, da sem sedaj uganila«, je rekla Marie. »Menim, da vam je posodil denar!«
»Da... po oderuških obrestih, ki jih je 6talno povečaval, čim 6em ga prosil, naj odloži rok plačanja. Razen lega mi je pretil, da bo razglasil moje denarne neprilike po vsem mestu, kadar sem ugovarjal njegovim oderuškim zahtevam. A če se policija misli vmešati v stvari, k! se tičejo samo mene, in jih potem razglasiti, se zelo moti, ker ne ve, kdo sem jaz!«
Obrnil se je in odšel s težkimi koraki iz sobe.
Marie je ostala zamišljena. Le misli na Jamesa — na Jamesa Hadona so jo umirile, sicer bi bila dobila živčni napad.
XVII. POGLAVJE.
Detektiv iz Scotlrad Yarda.
Minula ata dva dneva. Policija je podvojila delovanje, a brez uspeha. Nasled-nji dan j« bil določen «est*nsk v pisarni
brigadirja Bramleya, Razen policijskega komisarja in inšpektorja iz Exfielda je bila še neka nova osebnost. Bil je to močan, mračen človek, glavni inšpektor Scotland Yarda g. Guidlugh.
Vtis, ki ga je g. Guidlugh napravil na svoje policijske kolege — je bilo razočaranje. Poslušal je polni dve uri policijska poročila. Medtem ni ničesar govoril, le sem ■n tja je pokimal in nerazločno zagodrnjal. Ko je bilo poročanje končano, je prosil za dovoljenje, da si je prižgal pipo.
»Dobro, dobro. Gospoda, to je zelo zanimivo.« Inšpektor iz Exfielda se je komaj zadržal, da ni ironično izrazil svojega zadovoljstva, a policijski inšpektor se je na-mršil in rekel:
»Milo nam je, ko smo slišali vaše mišljenje, ali mi menimo, da je ta zadeva postala že preveč zanimiva.«
Guildlugh je odkimal.
»Mislil sem pravkar reči, da je škoda, ker me niste že prej poklicali. Ko pa sem razmišljal, se mi zdi še bolj pametno, da
**■
je tako. V sedanjem stanju je še nedotaknjen problem za rešitev, kar mi je bolj všeč, kot če bi moral iskati delno rešitev.«
»Glavna karakteristika teh umorov al* atentatov — kot ste vi sami že najbrž« zapazili — je ta, da gre pri vsakem novem umoru za drugačno metodo. Ta različnost se zelo redko sreča, če je en sam človek izvršil cel niz umorov.«
»Stari Ricardo je bil zadavljen, doči® je bil g. Prince ubit « križem. Mladi Da* rek Ricardo bi bil kmalu umorjen z nožen#; In končno izpoved doktorja Hadona n' dovolj točna, da bi jo bilo mogoče uporabiti. Njega so brez dvoma pahnili 6 stopnišča v tej prazni hiši, v katero ic tako smelo šel. Ponovno ga moramo za6i>'
šati, č«m bo ozdravel, toda ni verjetno, da
bi nam dal kakšna nova pojasnila.
Vse to je zelo zanimivo!«
Policijski komisar se je ponovno namr-šil in vprašal:	i
»Kaj sklepate ob tej raznolikosti?* j, . Guidlugh je zopet povlekel parkrat >z svoje pipe, preden je odgovoril:	,
»Če ne bi bil opazil raznih poedinostii bi mislil da gre za celo drhal zločincev. Sedaj vem zagotovo, da gre res za eV.C“? samega ziločinca, verjetno Cashdona. vs -kokrat je vzel v obzir okolnosti tega a onega zločina. Tako je bil Ricard uspava j da je bil lahko zadavljen, Prince je premlaten, preden je mogel klicati na p moč. To se pravi, da n! pričakoval, aa K bo napadel on«, ki je bil z njim v sob _	<
da ni videl napadalca. Tega rK’5*6””1 te smemo izgubiti izpred oči, čepr , da se ne more skladati s Cashd«^ (Dalje sledil-
ne
zdi