Inserati se sprejemajo in velj& tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 „ n » it ^ „ 16 „ n ti n 3 Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefraukovaua pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija ua Starem trgu h. it- 16.
Po pošti prejeman velja:
Za celo leto	. . 10 gl. —	kr.
za pol leta	. . 5 .. —	ti
za četrt leta	. . 2 „ 50	„
V administraciji velja:
Za celo leto	. . 8 gl. 40	kr
za pol leta	. . 4 „ 20	„
za četrt leta
10
Političen list n slovenski narod.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredniitvo je na stolnem Jr^o
hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek . četrtek in saboto.
G Hermanu.
deželnemu in državnemu poslancu, je občni zbor pol. narod, gospodarskega društva pri sv. Lovrencu v slovenskih goricah na Stajarskem poslal to-le zahvalnico:
Gospod poslaner!
Že 13 let ste poslanec ptujskega okraja v deželnem zboru; - in kakor ste Vi od prve dobe svojega poslanstva svojim načelom vedno zvesti ostali, tako so Vam tudi Vaši volilci bili zvesti, in so Vas lani v državni zbor na Dunaj volili. Fo tej volitvi so svoje zaupanje do Vas iz nova in sijajno pokazali. —
Ves ta čas ste Vi imeli pred očmi blagor naše slovenske domovine s tem geslom: ,.A k o so srečni in zadovoljni posamesni narodi in dežele, srečna bo potem
cela drž ava". —
Vedno ste se poganjali za to: naj se naša slovenska mladost v šolah na krščanski podlagi v slovenskem jeziku podučuje; naj bojo na° slovenskih tleli uradnije vseskozi slovenske ;
naj se prebivalcem v domačem, jim razumljivem jeziku dopisuje, naj se breme vojaškega stanu, kolikor mogoče, od kmetijskih ram odloži da se več delalnih rok kmetijstvu ohrani.
Pri zadnjem zasedanju dežel, zbora ste tako krepko boljše vravnanje občin zagovarjali, da Vam niti Vaši nasprotniki pripoznanja niso mogli odreči. — Vi ste govorili za to: naj se občinam preobilna opravila odvzamejo, kterih točno opravljati ne morejo; naj se ne silijo srenje v velike občine, ker je očivestno, da se ne bodo mogle zbogati, in bo med njimi veden ravs in kavs, dobra stvar pa bo gotovo škodo trpela; — naj se gosposke bolj med
listek.
„Prerok" Cazotte. I.
Cazotte je bil ravno pred francoskim puntom kakor Samuel tedanjega časa mnogo imenovan. S srčnostjo, s pogumom, kakor preroki starih časov, je svaril pred krivo filozofijo Voltair-ovo in njenimi groznimi nasledki in sicer še glasneje, kakor so si duhovniki upali. Njegovo življenje, kakor tudi njegovo napovedovanje strašnega punta, nam je njegov prijatelj La Ilarpe spisal.
Cazotte se je rodil leta 1720 v Dijonu na Francoskem; učil se je s prva v tem svojem rojstnem mestu, pozneje pa v Parizu. Stopil je potem k vojnemu mornarstvu, ter je bil 1. 1747 kot kontrolor na otok Martinique poslan. V letu 1759 napadejo Angleži z veliko močjo tamošnjo trdnjavo Saint-Pierre, in sosebno Cazotte u se je zahvaliti, da je ta nevarni napad brez vspeha ostal.
ljudstvo postavijo, in tako vravnajo, da bo kmet svoja opravila hitrej, brez velikih stroškov, ki jih zdaj tako obilno mora notarom in advokatom plačevati, in brez nepotrebne zamude
Časa opravil. —
V državnem zboru ste trdno stali na tisti strani, ki želi, naj se naša država vredi na pravični historični podlagi, naj se mir napravi med narodi; — naj se vsem kakor jed-naka bremena, isto tako tudi jednake pravice delijo. —
Pol. narodno gospodarsko društvo pri sv. Lovrencu v slov. gor. je prepričano, da pri srečnih in zadovoljnih narodih mnogojezične Avstrije bosta tudi obrtnija in kmetijsvo napredovala; pri dobro vravnanih vradih bo manj uradnikov, — pri dobrih krščanskih šolah manj hudodelnikov, — po takem ravnanju bi se tudi
dace znižale. —
Ker ste Vi, Blagorodni gospod, kot deželni in državni poslanec tega okraja, vedno v tem smislu se trudili, Vam pol. narod, gospodar društvo v tem pismu svojo popolno priznanje in srčno zahvalo izreka, in se nadeja, da akorav-no, kakor pred 12 leti, Vi sami v deželnem Štajarskem'zboru katoliške Slovence v resnici zastopate, bo vendar naposled pravična
reč zmagala. —
Bodite zdravi!
Slovani avstrijske Slezije.
Šlezija je mala deželica na daljnem severu slovanskem za krkonoškimi gorami. Čilo in marljivo ljudstvo se živi največ od tkalstva ter je v ogromni večini narodnosti slovanske. Mala Šlezija je tretji biser v kroni sv. Vaclava, pa čudno je, da se bratje Čehi v svojih orga-
nih tako malo za nje potegujejo proti nasil-stvu, kterega morajo Šlezani trpeti na meji pred Prusi, še bolj pa v središči v glavnem mestu Opavi pred domačimi odpadniki. Če kje cvete pruska napihnjenost v našem cesarstvu, e to v mali Šleziji, kjer so razmere skoro )rav enake, kakor pri nas na Slovenskem. Te razmere edini njihov organ, „Opavsky Tvden-nik", popisuje tako-le: „Kdor je poznal našo malo Šlezijo pred 20 leti, ter primerja takratno mišljenje z današnjim, mora priznati, da se je mnogo spremenilo. Leta 1859, ko je cesar naš pred bitvo pregledoval polk šlezijski, ki ima njegovo ime, pristopi k nekemu vojaku, potrka ga na ramena ter pravi: „To so moji vrli Šlezaci!" — Takrat je bil ta izrek opravičen, kajti malokje je bilo najti večje vdanosti do habsburškega dvora, kakor pri nas v mali Šleziji. Ta izrek bi bil danes, glede neke stranke, ki ima pri nas prvo besedo, jako dvomljiv. Že od 1861. leta od Schmerlingove „ustave", a še več od „burgerministerija", vleče neki mrzel veter od pruskega severa, ki mori dišečo cvetlico avstrijskega domoljubja. Od te dobe je pri nas na Šleskem na dnevnem redu posebna agitacija ponemčevalna, nas Slovane tlačeča; ona nas naravnost imenuje „rebele" in „neprijatelje" cesarstva našega. Agitacija ta je postala od 1. 1866 velikonem-ška; po nesrečni francoski vojski pa kar po-litično-neavstrijanska. Nevarneja je zaradtega, ker dobiva svojo podporo iz onih krogov, ki imajo na šlezijski ljud ves vpliv. Podpora ta se ne vidi ravno javno, ampak širi se pod krinko vsezveličavne nemške kulture, brez koje boje šlezijski Slovan niti srečen niti zveličan ne bode. Vsaj je celo v neki stranki „gori" geslo: „Slovan, ki hoče imeti enake pravice z
Vendar pozneje ga prime hrepenenje po svoji ljubi domovini, in ker mu je bogata dedšina k temu pripomogla, se precej poda na pot, in kmalo dojde v Pariz. Svoja velika posestva na otoku prepusti prijatlu*) Lava-lette-ju, da mu vse proda. Od zdaj je Cazotte bolj odločen od sveta živel, le za-se in za vednosti in umetnosti, zdaj na deželi na svojem posestvu v Epernay-u, zdaj v Parizu.
Vsakdo si prizadeva občiti s prijaznim visoko omikanim Cazotte-om. V najviših krogih se srečne štejejo, kadar ga zamorejo med svojimi gosti imeti in si pri mizi z njegovimi pogovori napajati dušo in srce. Njegove besede so vedno polne šaljivosti, izvrstnih opa-zek in najbistroumniših razsodeb, pri kterih pa vendar nikoli ni najti one frivolne razbrz-danosti, kakor je bila v tistem času v viših krogih zelo v navadi.
Vsled izvrstnih slovstvenih del postane ud literarne družbe. Tudi tukaj s svojo bi>tro-
*) Zakaj prijatlu in ne „prijatelju'' pišem, bom v kratkem povedal v „Sloveneu" in prosil za kritiko o tej besedi.	1>ls-
j umnostjo, vse obsegajočo pametjo, in zlasti s čistim svojim življenjem vse prekosi. Ker je tedaj pri svoji globoki učenosti brez ošabnosti pa tudi brez prevzetnosti spoznal vso ne-čimurnost in praznoto človeške vednosti, ako-ravno stoji na trdi podlagi pozitivne vere, zato je bil tudi vedno odločen in pogumen nasprotnik nevere, ki se je mogočno širila. Studilo se mu je do tistih mož, ki so se z lepim imenom filozofe imenovali, kterih filozofija pa ni bila druzega, kakor prazna zofistika in sleparija ter želja vse zatreti, kar je krščanstvo in država vstanovila, ravno tako, kakor pri naših liberalcih.
Ti zasmehovalci svete vere so počasi ljudstvo, posebno po mestih, toliko popačili in spridili, da se je v grozovitnein puntu zoper kralja in krščansko vero vzdignilo. Trinogi, kakor Marat, llobespierre, Dauton, S. Just, so vladali in v poglavitnejših mestih, zlasti v Parizu, je tekla v potokih nedolžna kri, in so padale glave duhovnikov in svetnih, ki so kralju zvesti ostali. Tudi Cazotte je bil s svojo hčerko v ječo vržen. Tukaj tedaj je sedel
Nemcem, je nelojalen". Nas Slovane po sili smatra za Nemce, ali vsaj za „ustavoverne" Slovane; ni nam dovoljeno ne v šolah, ne v obCinskih zadevah, ne v vradnijah v materinskem jeziku govoriti, še manj pa pisati; o kaki pravici in samospravi še ne govorimo, škoda je vsake besedice. Kdor se protivi, kdor se sklicuje na postavo, potrjeno od cesarja samega, že ima opraviti z različnimi gosposkami. Na ta način je zabredla ta druhal na nepravo cesto, poleg koje ponosno raste „pruski" cvet, ki že zori na pogubo cele Avstrije. In zakaj bi tako ne delali? Iz Dunaja se jim pošiljajo ti ukazi in izgledi, koje ustavoverno novinarstvo podkupljeno od Prusov pod krinko liberalnosti in napredka celemu svetu oznanuje. Ko bi Njih Veličanstvo cesar in kralj naš vedel, kaj se je že od leta 1859 do danes tu na Šlezkem godilo, gotovo bi več ne vskliknil: „To so moji vrli Šlezaci!" Tako bi marveč moral reči obstreljenec v Kissingenu, kteremu pripravljajo tla, kodar se bode začel razlegati po celi Avstriji oni „Schmerzensschrei".
Konečoo list našteva dokaze za vse to. Šolska mladež po ulicah in pri izletih prepeva prusko pesem „Wacht am Rhein"; pri koncertih in slavnostih se demonštrativno pruske zastave obešajo. Mladini se v narodnih in srednjih šolah vcepuje „der Gedanke an ein grosses, einiges Deutschland", tako, da si mora misliti: ,.Extra Germaniam non est vita" itd. Vradniki c. k. vedo, kam to meri, to vedo vsi po Avstriji, pa molče; molče celo, kadar te izdajice domovine naše celo v vradnih listih oznanujejo veleizdajske namene. Minule dni se je v Bjeli (Biala) celo zgodilo, da je neki prusak, trgovec, v gostilnici „Zur Nordbahn" javno rekel: ,,Vsi avstrijski častniki so tro-teljni". Ko neki poljski kupec to sliši, pozove zabavljivca, naj to prekliče. Kaj še! Gostje so potegnili s prusakom ter vrlega kupca vrgli iz gostilnice.
Mislimo, da naša vlada ni še tako malo močna, da bi ne zamogla potlačiti pruske kuge, da bi njeni državljani v lastni hiši bili varni pred napadi — pruskih dolgoprstežev.
Politični pregled.
V Ljubljani 31. avg.
Avstrijske dežele.
% Dunaja. Kako stratsno se je liberalcem mudilo za verske postave, kakor da bi
starček Cazotte — bil je v 72. letu — mož, čigar vest je čista bila, v temni, grozepolni ječi. In to je bila sreča za nje, ki so ž njim vred zaprti bili, in ktere so brez duhovnika, brez sv. zakramentov na morišče gonili. On jih je tolažil, jim grenko pot olajševal ter jih popolnega obupanja varoval. Vsi so ga ljubili in čislali.
Zadnjič je bil tudi on k smrti obsojen. Preden ga k smrti peljejo, prosi za pisno orodje in piše še sledeče besede svoji hčeri: „Dete moje, ne jokaj za menoj. Pred vsim pa ne greši zoper Boga." — Na cesti se obrne še enkrat k ljudstvu z besedami: „Jaz umrjem, kakor sem živel, Bogu in kralju zvest". Potem stori še zadnje stopinje na morišče, in njegova glava pade pod rabeljnovo sekiro. Njegovi spisi so prišli na svitlo v Parizu leta 1776, 2 Vol. Oeuvres morales et badines.
II.
Najbolj imenitno je Cazotte-ovo prerokovanje ali gledanje v prihodnost, ki ga je spisal filozof La Harpe, ki je bil takrat še neveren
Avstrija ne bila imela nobenih druzih potreb! Zdaj pa se ministerstvo in deželne vlade za nje ne zmenijo. „Vaterlandu" se poroča, da cesarski namestniki pri oddajanji duhovnij niso oporekali še proti takim duhovnikom ne, ki so se zarad političnih vladi nasprotnih agitacij imeli pred sodnijo zagovarjati. Če so pa komu nasprotovali, je minister bogočastja njihovo razsodbo ovrgel. Prav tako, kakor poroča „Ger-manija" od 28. avgusta, se godi na Pruskem. Broslaviški fajmošter Pavi je bil večkrat zaporedoma obsojen zarad prelomljenja verskih postav in tudi že zaprt. In vendar ga je vlada sedaj pripoznala za fajmoštra, „če škofijski ordinarijat nič proti temu ne bo imel." Ordi-narijat takim razsodbam, ki zahtevajo od njega za trdno nastavljene duhovne, ne bo ugovarjal, pač pa bode vsak katoličan miloval vradnike zarad čisto nepotrebnega truda, da na videz oddajajo duhovnije, ki so po cerkvenih določbah že davno za trdno oddane. Če gospodje ministri nimajo poguma in moči, da bi izvrševali nove cerkvene postave, bi-li ne bilo bolje, da se zopet odpravijo, nego da jih s takim izvrševanjem pokopljejo sami?
Če*ki „Pokrok" poroča, da mnogi okraji, mesta in občine pripravljajo adrese, v kterih cesarju izreko željo, da bi se naredila sprava s češkim narodom na podlagi cesarjevega pisma od 12. sept. 1. 1871. Ustavoverni listi se nad tem strašno hudujejo. Se ve, da oni bi najraji videli, da bi se razpor med avstrijskimi narodi širil, ker potem imajo več upanja, da Bismark Cislajtanijo pozoblje.
Tržaški deželni zbor je bil 29. avgusta ob 11. uri dopoldne z navadnim pozdravom in odzdravoin odprt. Nazočih je bilo 30 poslancev; vlado je zastopal vi. svetovalec Ilinaldini. — Ces. namestnik Pinoje ravno tisti dan popoldne v Trst došel.
(■raški „Volksblatf svari duhovščino pred državno podporo.
\ hrvaškem zboru so se 28. t. m. razdelili med poslance vladini predlogi. Volitev Torbarjeva je bila poterjena. Prihodnja seja 31. avgusta.
Vnanje države.
9*olj*ki listi pripovedujejo o uporu kmečkih prebivalcev na ruskem Poljskem. Vzrok temu je prevelika ostrost novega gouver-nerja v Varšavi, ki je dal nek oklic šiloma na cerkvena vrata nabiti. Kmetje pa so ga strgali z vrat in pri ti priliki imeli ravs z vojaki.
in je bil priča tega prerokovanje. Tako-lepiše:
„Zdi se mi, kakor da bi še le včeraj bilo, in vendar je bilo v začetku leta 1788. Bili smo pri mizi enega mojih tovarišev iz akademije. Družba je bila mnogobrojna in iz vsih stanov, dvorniki, svetovalci, pisatelji, akademiki itd. Kakor po navadi, nas je prijatel naš sijajno pogostil. Po obedu so žlahna dragocenna vina obudila v družbi veselost in tisto prostost, ki se ne vjema vsikdar z dostojnostjo: šli smo tako daleč, da se nam je vse pripuščeno zdelo, kar nam je smeh in kratek čas delalo. Cham-pfort nam je svoje brezbožne in razuzdane pripovedke bral, in imenitne gospe so poslu-ale, brez da bi bile zarudelc. Zdaj se vlije kakor povodenj zasmehovanje vere, eden bere to, eden to, eden navede filozofične verze Di-derot-ove:
„S čevami duhovna zadnjega Zadrgni vrat kralja poslednjega".
In vsi smo močno mu z rokami ploskali. Še eden vstane in zakliče s povzdignjeno kupico: „Da, gospoda moja, jaz sem ravno tako prepričan, da ni Boga, kakor sem prepričan,
Bavarski kralj se je 27. t. m. vrnil iz Francoskega.
Francoski prezident Mac Mahon se je 28. vrnil v Pariz.
BriisscM"ki kongres je bil 27. avg. sklenjen. Vsi zastopniki razun turškega in an-gležkega so protokol podpisali.
ŠjianJttki kralj Karlos VII. je izdal dekret, v kterem naznanja, da hoče deželam dati stare pravice (Fueros) ter sklicuje na 30. sept. generalno Junto v Alvo, da bode storila potrebne korake za vesoljni deželni zbor. Dežele ob reki Ebro so že skoro vse v karlisti-ških rokah. Zadnji čas so si prisvojili mesta Haro, Calahorro in Alkaniz, kjer zdaj Don Alfonz biva. Puicerda pa se še ni udala.
V Ntioiiskrili kantonu St. Gallen u „liberalni" katoličani zahtevajo, da naj se pri spremembi ustave odpravijo vsi samostani.
Na IliimiiiiMkeiii so prestopali avstrijske meje. Andrassy je zarad tega tje poslal pritožbo ter tirja, da se vsi, ki so to zakrivili, ostro kaznujejo ter tudi poskrbi, da se to v prihodnje več zgodilo ne bo.
Izvirni dopisi.
I i. vrhniške okolice, 29 avgusta. (Kako naši župani gore za povečanje plače). Služabniki Ljubljanskega okrajnega glavarstva (Bezirksdieuer) so vložili prošnjo na vse župane Ljubljanskega okrajnega glavarstva, da bi se njim mesečna plača povikšala od 20 na 30 gold. Ne bom rekel, da so vsi, pa 27 županov sem videl podpisanih, kateri so dovolili v to povikšanje plače, misleči, da ne gre iz njih žepa. Pa kako se motijo; ker ti služabniki se plačujejo iz konkurenčne blagajnice (Bezirkskasse). Vrhnika ima za se, Ljubljana za se tako blagajnico, za ktero se pri davkih plačujejo dokladi. Iz te blagajnice se plačujejo služabniki, babice, okrajni zdravnik in umetne dela pri konkurenčnih cestah. Župani! Zdaj vidite, če plačate omenjene služabnike, ali ne? Pred desetimi leti so dobivali taki služabniki po 10 gld. mesečne plače, potem so prosili za 15 gld.; ta prošnja se njim je usli-šala, ker so poprejšne plače v resnici premajhne bile; pred enim letom so zopet prosili za 20 gld.; tudi to jim je bilo dovoljeno, zdaj pa mislm, da so vendar zadosti plačani za tako lahko službo. Vsako soboto gre tak služabnik enkrat v Ljubljano, enkrat na teden pa k
da je Homer bedak;" in bil je res od obeh enako prepričan; govorili so o Bogu in Homeru; in bili so gostje, ki so o obeh lepo in dobro govorili.
Zabava je postala resnobnejša; govorilo se je z občudovanjem o revoluciji ali puntu, kterega je Voltaire vzročil, in enoglasno so trdili, da je to krona njegove slave. Voltaire* jeve spise bere omikano in priprosto ljudstvo. Eden zmed gostov pripoveduje z glasnim smehom, da mu je njegov brivec med česanjem rekel: „Vidite, gospod, akoravno sem le ubog brivec, vendar nimam več vere, kakor kdo drugi". Iz tega smo sklepali, da bo punt v kratkem gotov, da se bo prazna vera in sleparija katoliške vere skoraj filozofiji umakniti morala, in že smo začeli računiti, kdaj se to že zgoditi mora in kdo iz družbe naše bo to doživel. Starejši gostje so tožili, da nimajo upanja, mlajši pa so se veselili in upali, da bodo še to učakali.
(Konec prih.)
davkariji, ako je komu kaj poslati; pa to se ne zgodi brezplačno, saj dobi vročnino plačano ; enkrat na teden pride zopet k županu, da prinese, kar je pri okrajnem glavarstvu za županijo pisanja dobil. Razun mesečne plače dobe ti služabniki še od županov nagrade za razna oznanila pri farnih cerkvah, za odgone izgnancev, za tirjanje davkov, ker dolžnikom tirjatne listke razn-ašajo po 17'/« kr- Ti P°* stranski dohodki na leto znašajo 130 140 gld., toraj dobe vse skupne plače kacih 370 do 380 gld. za netežavna opravila. Kmetič pa, kteri vse to plačuje, mora vročino in mraz prenašati, zraven tega pa še pomanjkanje trpeti!
Iz 'i, i rov, 28. avgusta. (Koga bomo volili?) Zadnja pošta prinesla je v Žiri štiri nenaročene iztise „S1. Naroda" št. 191, poslane štirim volilcem poslanca vipavskega iu idrijskega okraja, zmed kttrih eden brati ne zna; a kakor so došli, tako menda tudi odšli. Ker ime-novaua številka „81. N." gosp. Grabrijana, ki je Žirovcem v blagem spominu od onega časa, ko je pri njih služit za duh. pastirja, in od njega priporočenega Mateja Lavrenčič-a surovo napada, priporoča pa liberalnega Plešnarja, smo koj uganili, da nameravajo slovenski liberalci (brezverci) naše volilce za poslednjega pridobiti. Vprašamo pak, so li „Narodovci„ že pozabili, koga so volilci žirovski volili v Logatcu za državnega poslanca in da se niso dali vkljub vsemu pritiskanju „Narodovcev„ pregovoriti za dr. Razlaga, ki se je vsedel v državnem zboru med liberalce ter nasprotnike katol. vere in duhovnov? Mislijo li .,Narodovci," da smo že pozabili, kako surovo so se Razlagovci obnašali pri volitvi državnega poslanca v Logatcu, kako divje so napadali naše poštene može, ki so po svojem prepričanju volili vrlega Hohenwarta? Žirovci poznajo dobro vrlega Mateja Lav-renčiča, pa tudi liberalnega Plešnarja, in gotovo še niso pozabili, da so ga pri zadnji volitvi v Logatcu videli med »Narodovo" drhaljo, zato bodo volili naši možje g. Mateja Lavrenčiča iz Vrh polj a št. 2 G.
Iz borovniške okolice 27. avg. Dopis v 97. listu „Slovenca" je našega župana in njegove prijatle tako vznemiril, da so celi teden sledili po predrznem pisatelju, nedolžne ljudi sumničili in nadlegovali razne strokovnjake, da bi napravili nasproten spis. Naposled jim je nekdo sostavil odgovor v št. 100 „Slovenca". *) V tem spisu skušajo mene, ki sem kritikoval župana, na laž staviti. Pa jaz sem omenjeni dopis le iz ljubezni do srenjča-nov pisal ter nisem hotel ž njim ljudi hujskati proti županu, nego hotel sem županu predočiti le njegovo slabo županovanje, da bi v tej zadevi spoznal svojo krivdo ter začel za občino drugače delovati. A namesto, da bi tako sodili, so skovali spis, kteremu sem primoran nekoliko odgovoriti. Dopisnik trdi o neki ^rojiti". Meni-li, da ni v stanu enega spisa sam skovati, in da morajo povsodi trije biti? Dalje piše o ranjem županu in ga iz groba kliče, koliko dolga da je naredil, ter me javno poživlja, da naj grem gledat v zapisnike od leta 1870 in 1871. Vprašam podpisane borovniške srenjčane: Ste li videli zapisnike? Ste bili morda slepi, ko ste jih prebirali? Primerjajmo ranjega župana in sedanjega! Prvi je napravi dobro pot v gojzd, je popravil cesto na mah,
*) Ta odgovor nam je poslal spoštovan mož, ki je za domačo reč gotovo ravno tako vnet, kakor naš g. dopisnik. Ker nikakor nočemo, da bi se komu godila krivica, zato smo priobčili omenjeni spis; odkritoserčno pa naj povemo, da se nam g. župan zdi sumljiv, ker se v opraviče-nje poslužuje „Slov. Naroda'1!	Vred.
s kterega se toliko živeža izpeljuje, in je skrbel tudi za cesto pod „Žalostno goro". Dalje je nam v veliko korist zravnal krivi tek Borovnišice; on je vpeljal sejme, akoravno bi utegnil pisatelj ugovarjati, da nič ne koristijo. Koncem je napravil koristne soseskine mape.
Poglejmo pa triletno delovanje sedanjega župana in povejte nam, kaj je storil? Druzega ne vem, ko to, daje cesto zmeril, kar je bilo treba, ker se je nekterim velika krivica godila. A prišli so ti iz dežja pod kap. (Krivično razdeljenje cest bom pri drugej priložnosti popisal.) To je delovanje sedanjega župana. Dopisnik dolži rajnega g. Drašlarja zarad dolgov, akoravno so bili od 12 mož za resnične spoznani. Spomniti bi se moral na pregovor: Iz nič ni nič. Mislim, da take naprave tudi nekaj veljajo. Ali pa pri sedanjem županu ni nič dolgov? O da, znabiti še veči, ko pri ranjem, kar se bode kmalo zvedelo. In kaj imamo za to? „Nič". Pravite tudi, zakaj da so mu tako v naglici slovo dali. Zategadelj, cer on ni bil župan, nego le občinsk svetova-ec in si je županovo čast sam zaslužil. Hu-dujetese dalje nad mano, ker sem tožil zarad slabih potov in vi neresnično poročate o stanji sedanjih cest. Kakošna so naša pota, sem zadnjič omenil. Vsakdo mora pritrditi, da so v resnici slaba. Pri nas tudi ni nobeden tako mogočen, da bi ga v rjuhi nosili in ceste so zato, da se vozimo, iu ne. da se nosimo. Bolan človek se mora tudi včasi peljati, ker prvič ta pot pelje k zdravniku in drugič k sodniji. Najbolj pa zbada g. dopisnika moje navduše-vanje za volitev. Ker mi ne more druzega oporekati, pravi, da sem prepozno vabil srenjčane k volitvi. Če ste tako vsegavedni, da za moje geslo tako dobro veste, vendar pa ne veste, da sem vže v petek poslal svoj spis v Ljubljano, tedaj prej ko se je volitev razpisala. Prav neolikano zaničujete poštenjake ter se z mene norčujete, da naj vam naznanim može, ki naj bi se volili. Na tako norčevanje jaz ne odgovarjam. Koncem nam priporočate, da naj volimo ravno sedanjega župana. Nisem mislil, da se on županijskega stola tako trdno drži, a zdaj sem iz gotovih virov prepričan, da on okoli za glasove berači, nekteri njegovi prijatelji pa nagovarjajo in nadlegujejo srenjčane, da naj njega volijo. Kako more tedaj g. dopisnik poštenim možem očitati, da na cesti čakajo iu ljudi nagovarjajo? Čast gre tistemu, ki ima zasluge zaujo.
Volilci! Zedinimo se v možeh, kteri bodo pospeševali občinski blagor in te volimo, da se ne bodemo od njih odvrniti dali niti s prilizovanjem niti kako drugače. Komur pa je vse eno, naj se voli Peter ali Pavel, ta pač kaže, da ne ve, kake nasledke ima dobra ali slaba občinska volitev tudi za žep vsacega, kateri davek plačuje. Zato kažimo pri prihodnji volitvi, da se zavedamo velike važnosti, ki jo ima volitev in da volimo može, ki so našega zaupanja vredni.	X.
Domače novice.
Ljubljana, 1. septembra.
(RokovnaŠki list), ki je lani lagal, da je „dober katoličan", pa je le „doter luteranar", in tudi še dobra mavtarska prikrpa, na vse mogoče kriplje zatira katoliško čutilo in z zaničevanjem vere in duhovstva razširja surovost v naši deželi. V št. 196 zopet z grdimi psovkami duhovstvo pita, kakoršne slišiš iz ust cunjarjev in divjakov, in prilastuje jim vse, samo tega ne, kar so res. To so ti (po nekem
dopisu iz Štaj.) „črni elementi, ki ne strižejo svojih ovac, ampak derejo, — seme sovraštva sejejo, - vselej skrbe le za-se, — radi delajo proti sreči naroda, nimajo dobrih in zrelih misli o napredku, ter mislijo, da edino molitev pomaga ubogemu ljudstvu". . . . Takih očitnih obrekovanj in laži ga ni sram trositi med svetom. „Črni elementi" so pač tisti, ki za denarje trosijo sovraštvo in razpor med nas, ki so narod raztrgali in ustavovercem gospostvo vtrjujejo. Namesto dušnih pastirjev se sami vrivajo med naš narod in „derejo z njega vero, derejo z njega čednost, derejo z njega edinost; vselej skrbe le za-se" in pa za razširjanje luterskih in mavtarskih ,,misel" in vedno rijejo „proti sreči našega naroda", ker nimajo ne dobrih ne zrelih misel o napredku, ter mislijo, da edino le nejevera ubogemu ljudstvu pomaga.
(Za deželno-zborne ga kandidata mesta ljubljanskega) je bil v zadnjem shodu narodnih volilcev odločen gospod dr. A. M o še, odvetnik v Ljubljani. Mi podpiramo njegovo kandidaturo, nadjaje se od mladoslovencev enakega ravnanja glede naših kandidatov po kmetiških občinah.
(Nekteri požarni stražniki ljubljanski) so po požaru na Vrhniki se tako sramotno obnašali, da jih je društvo iz svoje srede moralo izpahniti.
(Vodstvo banke »Slovenije)" je začasno prevzel načelnik požarnega oddelka, g, J. Jereb.
(Trgovska in obrtnijska zbornica kranjska) se je v zadnji seji obnesla, kakor do zdaj še nikoli, ker jo je naravnost vdarila za — dunajskimi židi. Na dnevnem redu je bilo med drugimi silno važno fka-li?) vprašanje: Ali bi ne bilo prilično in koristno, odpraviti vse praznike (kterih je vseh skup 16)? Dasi-ravno sta predsednik g. V. C. Zupan in podpredsednik g. Ilorak v izvrstnih govorih dokazovala, kako nespameten bi bil sklep, odpraviti praznike, in da ž njim ne bo nikomur vstreženo, niti pomagano, je vendar glasovalo sedem odbornikov za odpravo praznikov, pet pa zoper; ti vrli možje so: V. C. Zupan, Ilorak, Ničman, Petričič in Fabian. Med tistimi, ki so nasprotno glasovali in jo z dunajskimi židi potegnili, sta tudi dva narodna in klobučar Debevec, kteri bo, ako se prazniki res odpravijo, gotovo manj klobukov prodal, kakor zdaj; toraj je mož glasoval v svojo lastno škodo. Se ve, da s tem sklepom kranjske trgovske zbornice prazniki še niso odpravljeni in tudi ne bodo; ali ravno zarad tega bi si bila prihranila lahko blamažo, ktero si je naklonila s tako — čudnim sklepom. — Mi bomo o tej stvari še obširnejše spre-govirili.
(Deželnega šolskega sveta redna seja) je bila G. avg. Predsedoval je deželni namestnik g. Bogoslav vitez Widmann. Rešena je bila najprej prošnja mesta Idrije za realno gimnazijo tako, da se predloži ministerstvu uka. Dalje poroča c. k. deželni šolski nadzornik o slabem obiskovanji ljudskih šol v kranjskem šolskem okraji, ter se zarad tega c. k. okrajni šolski svet v Kranji poživlja k strogemu postopanju zoper nemarne. Šola v Poljanah se ima popraviti, ona hiša na Trati za šolo urediti, ktera je v ta namen kupljena. V Škofji loki se imajo šolski prostori dekliške šole razširiti, ravno tako se imajo enorazredne ljudske šole v Smledniku in Sevcah spremeniti na dvarazredne. Frančiškanski očetje, kteri se do zdaj pečajo z ukom kamniške ljudske šole, se poživljajo, naj se podvržejo deželni šolski postavi od 22. febr. 1874. Neki pomagalni
f. g gld.
Jur. Sploh
učiteljici in gl. učitelju se dovoli reinuneracija, eden se pa posvari pismeno zarad disciplinarnih prestopkov. Prošnja necega bivšega okrajnega šolskega svetovalca za oproščenje šolske denarne kazni v znesku 50 gl. 80 kr., ktere je nepotrebno potrosil, se reši s tem, da ima oni znesek plačati. Pritožba c. kr. šolskega sveta v Postojni o zadevi neplačanih učiteljev senožeškega šolskega sveta se ne usliši, ter se ima šolsko premoženje v Senožečah izročiti c. k. tamošnji davkariji. Občinsko predstoj-ništvo v Jablanici se glede prošnje za podporo iz normal. šolskega zaklada za občine Trpčane in Kutežovo odkaže k dež. odboru. — Za novo šolo na Ubeljskem se obljubi c. k. okraj. šol. svetu v Postojni podpora iz norm. šolsk. zaklada. Dalje se učitelj v Dobrniku Jan. Tomšič
vsled njegove prošnje dene v pokoj s 490 gl.I _ strašna smrt! V lai.^ jv.-------
— Konečno se neki krajni šolski svetovalec Jskočii nekj Angličan iz stolpa stolne cerkve Mana vprašanje, če imajo otroci samo do tega tere Božje (Notre-Dame), ter tako se razbil.
ktere je poslala angleška kraljica svoji hčeri, hesenski knježinji Aliciji v Blankenbergu.
—	Vsled inštalacije za škofa je daroval spišski škof na Ogerskem Ičaska revnim svoje škofije 12000
so ogerski škofi jako darežljivi.
—	Od Židov ne kupovati. „Gr. Volks-blatt" piše, da se snujejo društva, kterih udje bi se zavezali, da po nobeni ceni ne bodo ku povali pri Židih.
—	Majhen revolver, ki se nosi tudi v mali škatljici za smodke, se izgotovljuje v amerikanski tovarni Hilla v Birminghamu. Lesena škatljica je prevlečena s kožo; na eni strani se hranijo smodke, na drugi pa 4" dolgi revolver s 6 cevmi, s kojim je moč človeka na 20 korakov usmrtiti.
Parizu je 13. avg.,
dneva, ko spolnijo 12. leto, obiskovati šolo, ali še celo leto, zavrne na dotično šolsko postavo.
Razne reči.
—	Nesreča sa nezrečo. Iz občine muršenske 25. avgusta se nam piše: Na M o t i nesreča ne more mirovati. Ljudje še niso pozabili škode, kojo jim je vigredi napravila voda, ni še mesec dni minilo, ko je pol vasi pogorelo; jedva je preteklo teden dni, ko jih je obiskala toča (celih 7 dni potem je še deževalo): a evo se je še pri govedi pokazala bolezen vranični nasad (Milzbrand). Počepalo je že več glav.
—	Osepnice so se pokazale v Rado-merju kraj Ljutomera.
—	V zadevah Slomšekovega spomina se — toži „Gospodaru — dozdaj še nič ni storilo. Ta reč gre res polževo pot naprej.
—	V Kamniku pri fabriki strelnega praha bo 14. sept. obravnava zarad 300 sežnjev jelševega lesa in 3000 centov šote, kar ta fa-
brika potrebuje.
—	Snovana dekliška šola. Kakor v Gorici, namerava vlada tudi v Trstu napraviti osemrazredno dekliško šolo z nemškim učnim jezikom. Tedaj žensko mladino za prusko Nemčijo ponemčevati.
Za deželnega šolskega nadzornika srednjih šol v Primorji je imenovan dr. Gnad, dosedanji nadzornik g. A. Stimpel je penzijoniran.
—	Duhovske vaje za duhovne v Gorici začnejo se 14. septbr. zvečer, in končajo 18. zjutraj. — Vodil ji bo sloveči jezuit o. Tit Vaccari. Kteri ga poznajo, hvalijo ga močno. — Za gospe bodo prihodnji teden duh. vaje pri nunah Uršulinaricah.	„G1."
—	Izpraševanje kadetov za c. kr. deželno brambo se prične v Gradcu 1. oktbr. Temu izpraševanju se smejo podvreči tudi osebe dobre odgoje in omike, če tudi niso dež. brambovci. Oglasiti se je do 10. sept. t. 1.
—	Cesarskdar. Za zidanje nove cerkve v Dolini na Dolenjskem je daroval cesar iz svoje privatne kase 1000 gld.
—	Lakote umerlo je leta 1873 v Londonu 107 oseb. In vendar je v tem mestu nakupičenega največ bogastva.
—	Pet ljudi utonilo. V soboto 22. avg. zjutraj je zelo naraščena Donova pri Kor-neuburku pretrgala dve veliki ladiji, obloženi z drvmi, ko so plule k bregu. — Na ladijih je bilo 9 ljudi, 5 se jih je utopilo. —
Briljanti ukradeni. Na poštni postaji Briigge v Belgiji je bila ukradena Skrinjica s prekrasnimi in dragocenimi briljanti,
tere Božje (Notre-Dame), ter tako se razbil, da ni bil človeku podoben. Enako smrt je pred 1. mesecem storil v Pragi neki steklarski pomočnik, ker je skočil iz samomornega namena iz stolpa največe pražke cerkve sv. Vida na Hradčanih.
—	Pisker srbernih grošev, kakor „Slov. Noviny" pišejo, je une dni v Tečvi v mar-maroški okolici našel mlad fant, kije kopal novo cesto. Ko davkarski urad o tem izve, si lepe grošiče v imenu vlade(!) prisvoji, fantu pa pusti
prazni pisker.
—	Serranovi dolgo vi. „Unita11 pravi: Evropejske vlade, ki so pri poznale Serranovo vlado, niso še mogle doseči, da bi Serrano pripoznal svoje upnike. Zakaj že čez leto in dan kuponi španjskega dolga niso bili izplačani, akoravno so lastniki zadevnih listkov apelirali na dotične vlade v Frankobrodu, Berolinu, Parizu, Londonu
pri Laškem; Fr. Dovnik v št. Martin II.; Mih. Vavpotič v št. Jungerto; Jan. Vraz v Laporje; Dav. Napast v Vozenico I.; Dav. Šket k sv. Lorencu v Puščavi; Fr. Arnuš na Goro pri Ptuji; Jak. Mlakar k sv. Križi pri Slatini; Č. g. novoposvečeni duhovni pridejo za kaplane: Pet. Skuhala v Šmiklavž; Jož. Sinko v Muto; Fr. Nendlk sv. Tomaži; Jan. Čagran v Svičino; Jak. Caf v Vozenico II.; Štel. Mo-horko v Ljubno; P. Horvat k sv. Ruprtu pri Laškem; Ant. Potočnik v Vitanje II.
V goriški nadškofiji: Č. g. Anton Sfiligoj, podvodja v bogosl. semenišči, gre za vikarja v Kostanjevico; č. g. Andrej Ferfolja, četrtol., za subsidiarija v Komen.
Za nesrečne Dolenjce:
Preč. g. prošt Anton Jarc 20 gl.; prež. g. kanonik Kramar 10 gl.; g. BI. Gostač 2 gl.
Zh pogorehc na Vrhniki:
G. BI. Gostač 3 gl.
Eksekutivne dražbe.
6l.)
3.	sept. 2. Ant. Hrovat-ovo iz Kočevja (5905 Vel. Lašičab. — 2 Jak. Blatnik-ovo iz
Prevol (1073 gl.) v Žužemberku. — 2. Jan. Je-reb-ovo iz Hraš (716 gl.) v Kranji.
4.	sept. 3. Mat. Žabkar-jevo iz Zalok (1161 gl.) v Krškem. — 3. Jernej Možina-vo iz Koč /639 gi.)^ _ 2. Jan. Boštjančič-evo iz Slavina (1963 gl.), obe v Postojni. — 2. Marj. Stefanič-eve iz Dobravice (4200 gl.) v Metliki.— 1. Jan. Benedikt ovo (635 gl.) v Novomestu. — 1. Jan. Obajdin-ovo (200 gl.) v Kranji. - 3. Jan. Ka-stelic-evo iz Dobr. polja v Bistrici. — 3. Jan. Lekan-ovo iz Rovt (355 gl.) v Planini.
IVIrcrnAriif ili-i»»ri»«r c «*«!«•
31. avgusta.
Papirna renta 71.75. - Srebrna renta 74.85. -18601etno državno posojilo 10 ».20. - Bankme akcije 974 - Kreditne akcije 239.75. - London 109.80 - Srebro [104.-.- Os kr. cekini —.— — Napoleon 8.82.
Drnai>tvene cene.
28. avgusta.
Državni fondi.
5% avstrijska papirna renta
6% renta v
" r-r--------------,, 7n
srebru.......™ 1°
1.
Srečke (loži) 1854
1860 1.. celi. 1860. 1., petinke
Premijski listi 1864. .........»3525
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5%.......
Kranjske, koroške in primorske po 5
Ogerske po 5%.......
Hrvaške in slavonske po 5% . . ■
Sedmogradske po 5'/».....
Delnice (akcije). Nacijonalne banke
Unionske banke........I**™
Kreditne akcije I Nižoavstr. eskomptne družbe | Anglo-avstr
banko......./5125
Srečke (loži).
Kreditne Tržaške
po 100 .. 100
gld.
Poslano.
Opravilni svet banke „Slovenije" je določil, da se ima plačati notirano 15°/0no vplačilo znesku 30. gld. — v dveh obrokih, in sicer prvi obrok, t. j. 15 gld. na medčasni list, do 20. septembra t. 1. in druga polovica do 20.
decembra t. 1. —
Glede govorice, katero raznašajo bankini nasprotniki, da banka ne more plačevati škod, omenjamo, da zavarovanci ne bodo nič zgubili, ker je rezerva za škode dosti velika. V najslabejem slučaji bi imeli zgubo le delničarji, nikakor pa ne zavarovanci. Nadejati se je, da se bode banka v kratkem zopet okrepčala, ter zadobila zdravo in krepko podlago, kar ji pomagaj Bog!	_____
Duhovske spremembe.
V	ljubljanski škofij i: ,G. Blaž Ulčar je dobil faro Velesovo; g. Jurij Konig pride j iz Koprivnikana Kočevsko Reko; g. Matija Kolar novop. v Koprivnik; g. Janez Svetina novop. I v Idrijo; g. Jakob Strupi novop. v Poljane nad
Loko; g. Valentin Lavtar novop. v Prečino; g. Franc Štupica iz Polhovega gradca v Mokronog; g. Pavel Kramar novop. v Polhovgradec g. Janez Stupar iz Stopič za administratorja v Št. Gothard; g. Anton Rihar novop. v Sto piče; g. Martin Molek iz Kočevja v Preserje; g. Jožef Rome novop. v Kočevje.
V	lavantinski škofiji: Kuracija Matere božje v puščavi je v faro povzdignjena. — Č.g. Lovro Potočnik je dobil Gornj. Grad, č. g. Kari Itipšl pa faro Videm. Č. g. Jak.
Trstenjak dobil je beneficijum v Ptuji. Pre- e	-------
stavljeni se sledeči č. g. kaplani: Jan. Si-Jclaljo. — Zapisniki cene se monič v Jarenino; Jan. Kolar k sv. Jederti
Denar. ! 71.45
98.75 !l08.— 110.75
Blago. 71.65 74.S0 99 — 108.25 111.— 135.50
94,— 78.25 75 50
976 125.—
236.50 236.75 900.— 910 — 151.75
93.50 86 50 77.75 80 — 75 —
974
Budenske Salmove Palffi-jeve Clary-jeve St. Oenois VVindiscligriitz-ove \Valdstein-ove
Srebro in zlato,
Ces. cekiui ...'••
Napoleonsd'or.....
Srebro
50	„
40	gld.
40	„
40	„
40	„
40	„
20	„
40	„
160.— 106.— 52.— 25.— 3050 25 50
23.—
24.—
19	—
20	75
5.26 8.76 103 56
160.50 106.50 5 i.— 25.50 31.50 26.50
24,—
25.— 19.50 21 20
5.27 8.80 103.75
Jurij Dornik-ova
zaloga olja v Trstu.
Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahme), s plačano colnino, vožnino (poštnino), posodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov
- — dobe zastonj in
frnnko.__" 31 >