PRIMORSKI DNEYNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DARUJ za novoletno jelko! V Či on/ /1 ooz\ PoStnina plačana v gotovini - otev. ZVO ^looo; Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, nedelja 25. decembra 1949 Danes 6 strani - Cena 20 lir lekaj trpkih misli k letošnjem božiču tudi u letošnjih priložnostmi časopisnih božičnih člankih 1 kakor vsako leto mnogo tora o amini ljudem na zem-"( Z ato bi bilo prav pogle-kako je s tem mirom na tern ozemlju, t. j. o coni A kega ozemlja, M tem nam nehote priha-;H' spomin besede, ki nam % nekega popoldneva pred govoril preko telefona odgovorni funkcionar ^ievne civilne uprave, ko ^ se v nekem članku, v kantin smo naštevali vse ske-in boleče krivice, ki se til Slovencem iz dneva v tj dogajajo, spontano spom-i!-fašističnih zatiralcev in za-tonja in oboje primerjali s “tujimi oblastniki in teptala naših osnovnih narod-10%ih pravic. Omenjeni funk-IJ>Hr je z robatim, osornim tt<im tonom dejal: boste tako nadaljevali, 18 bo nikdar miru! ^a, smo mu odgovorili, ne Oa, ker mi ne bomo pod ^sitim pogojem odnehali od pravičnih zahtev in bo-fašističnini zakonom in ttodani vedno rekli, da so ični, vse dokler ne bodo vravljeni in dokler nam ne dejansko priznana popolna ,r°dna enakopravnost; kajti ul samo pravica, temveč tu-dolinost našega lista in O-°bodii)ie fronte, katere gla-0 ie naš dnevnik! 1,4 te besede je razjarjeni ir^jcnar obmolknil, nato zamrmral in še dokaj %o zaključil telefonski po-0ibr. od takrat se ni več o a*iJ. »sto pa smo se oglašali mi nismo ter tudi v bodoče ne no prepustili nobene krivi- da ne bi proti njej cner- protestirali in odločno itevali, da se odpravi za vehi se, da tolmačimo s tem Ijo in težnje ne samo vseh 'vencev, temveč tudi vseh "lično demokratičnih Italija- 1 teh krivic ni malo, zlasti tistega telefonskega pogo- I o miru, ki ga med nami omenjenim funkcionarjem tar ne bo, če se te krivice bodo prenehale dogajati :°r se dogajajo danes. Vsak ; Uh čutimo in na vsakem sfcu naletimo nanje: s sodišču ti rečejo — ne govoril «per diritto« v lern materinskem jeziku, 0 tako v občinskem tria-"t in miljskem mestnem s to razliko, da se tam jhie vriši pobesnelih šov> '°u. ko zaslišijo govoriti le a"tenu, da bi se posluževali ^dščtne! e nisi ponižno prosil predaha cone, da ti vrne tvoj "t slovenski priimek, se r jeziku oteupa-,lc« vojske, zaman pa iščeš r*e v jeziku tukajšnjega Jbtonepa slovenskega Ijud- stave v našem prelepem «Ver- frstu ni nobenega polclic-dramskega gledališča ra-•k venskega, in vendar hi na razpolago nobene l,ie v mestu, medtem ko '°d sekvestrom okupater-tojske kar tri. Udinja oblast najde za Mogoče stvari potrebne in 'febne fonde, le za obno->ega narodnega doma, l.i Stn ga požgali fašisti in v tem smo imeli tudi lepo **l«co dvorano, že peto le-ha razix>lago nobenega lto,ij zahtevamo, da nam ha razpolapo občinsko ki je delo tudi na- slo bensfcih rok; če č> hneš ** besedico v obč nskem * 'o takoj najde neki de lat tn kristjan (ki bo mor-4 ttanašttji dan govoril tu- • tn hiiru ljudem na zevi- se tako) poizkuša nor- kaj nam- ravate lhe Priti in dajati pred- diju» ... Pred enim letom je minilo sto let, odkar je celo neki tržaški Italijan predlagal ustanovitev tudi slovenske univerze v Trstu, a danes te komaj poslušajo, če predlagaš ustanovitev le katedre za slovenščino. Od omenjenega telefonskega pogovora pa do danes beležimo med drugimi krivicami tudi najhujši napad na naše šolstvo V zadnjih štiri in pol letih; ukinili so nam 22.vzporednic in razredov naših osnovn-h šol, brez katerih smo ostali celo četrt stoletja. Od tedaj pa do danes smo doživeli že tretjo sodno '~az-pravo proti našemu listu pred višjim vojaškim sodiščem tn z njo vred tretjo krivično obs >ribo edinega slovenskega dnevnika na Tržaškem ozemlju, čeprav je bilo na razpravi s pričami dokazano, da je glavni tn bistveni del obtožnice bil ovržen. Od . takrat pa do danes je izšel ukaz, ki daje nameščencem okupacijske uprave privilegije pred navadnimi državljani, tako da se je proti temu uprlo kar vse prebivalstvo. Od takrat P a do danes... bi lahko našteli še mnogo, premnogo večjih in manjših krivic, ki so direktna ali indirektna posledica vseh zgoraj naštetih. Toda o tem bo potrebno napisati posebno knjigo. Zatorej ne moremo verjeti tistim, ki danes govorijo v svečanem božičnem razpoloženju o miru ljudem, če pa nas hkrati s svojimi krivicami iz dneva v dan silijo v borbo proti tem krivicam in njihovim povzročiteljem. In dokler te krivice ne bodo odpravljene, bodo besede o miru — pa čeprav izgovorjene na sam božič — votla fraza. JUGOSLAVIJA BRANI PRAVICE VSEH SVOJIH NARODOV Albanci imajo v skupščini LR Srbije 17 predstavnikov, Madžari, Romuni, Slovaki in Rusi pa 84 predstavnikov - Ustava jamči vsem narodom FLRJ enake pravice BEOGRAD, 24. — Narodnim manjšinam v Jugoslaviji jamči ustava LR Jugoslavije iste pravice kot drugim jugoslovanskim narodom. Narodne manjšine imajo svoje predstavnike v vseh organih ljudske oblasti in aktivno sodelujejo kot člani Ljud. ske fronte v političnem in vsakdanjem življenju ter pri izgradnji socializma v državi. V Ljudski skupščini LR Jugoslavije imajo narodne manjšine skupaj 43 poslancev. Albanska narodna manjšina, ki je najštevilnejša v državi, ima v parlamentu 18 poslancev, madžarska manjšina pa poslancev. Poslanci narodnih manjšin so v obeh zbornicah ljudske skupščine (v svetu narodov in v zveznem svetu). Vojvodino ter Kosovo in Metohijo, kjer živi največ narodnih manjšin v Jugoslaviji, so proglasili za avtonomne pokrajine v okviru LR Srbije. V ljudski skupščini avtonomne pokrajine Vojvodine imajo Madžari, Romuni, Slovaki in Rusi 84 svojih poslancev, medtem ko imajo v krajevnih in v mestnih ljudskih odborih 2040 svetovalcev. V ljudski skupščini republike Srbije ima madžarska narodna manjšina 15 poslancev, Romuni 3 poslance, ostali narodni manjšini slovaška in bolgarska pa imata vsaka po dva poslanca; ruska manjšina pa enega poslanca. Albanska narodna manjšina v avtonomni pokrajini Kosovo Metohija ima v srbski ljudski skupščini 17 predstavnikov. Od 221 članov pokrajinskega ljudskega odbora v pokrajini Kosovo Metohija je 128 Albancev. V krajevnih ljudskih odborih pa je čez 2400 svetovalcev albanske narodnosti. V krajevnih ljudskih odborili v Makedoniji je 2722 članov narodnih manšin, od teh čez 1400 Albancev in 68B Turkov. V krajevnih in mestnih ljudskih odborih v Makedoniji imajo narodne manjšine 661 predstavnikov. V makedonski ljud- ski skupščini ima albanska narodna manjšina 28 poslancev, turška pa 18 poslancev. Tudi italijanska narodna manjšina v LR Hrvatski ima svoje predstavnike v vseh organih ljudske oblasti. V hrvat-skem saboru (ljudska skupščina) imajo Italijani 3 predstavnike. Čeprav je albanska manjšina v Crni gori maloštevilna, ima kljub temu svoje predstavnike v vseh organih ljudske oblasti, od krajevnih ljudskih odborov pa do ljudske skupščine LR Crne gore. Narodne manjšine pa ne sodelujejo samo v okviru ljudske oblasti. Udeležene so tudi v upravnih službah, v Jugoslovanski armadi in pri raznih gospodarskih podjetjih. V Ljudski fronti, v kateri je vključeno vse politično življenje, je včlanjenih okrog 220.000 Madžarov. Romunov, Slovakov in Rusov iz avtonomne pokrajine Vojvodine ter čez 234.000 Al- bancev iz avtonomne pokrajine Kosovo - Metohija. Predstavniki manjšin so tudi na vodilnih mestih Ljudske fronte. V krajevne in okrožne ljudske odbore Ljudske fronte s Vojvodini je bilo izvoljenih 2600 članov narodnih manjšin. V osrednji odbor Ljudske fronte pa je bilo izvoljenih 16 članov narodnih manjšin. Narodne manjšine pa so zastopane tudi v zveznem odboru Ljudske fronte v Jugoslaviji. Pripadniki narodnih manjšin v Jugoslaviji množično sodelujejo z drugimi jugoslovanskimi narodi pri prostovoljnem delu za izgradnjo domovine. Cez 16.000 Albancev je letos delalo v brigadah Ljudske fronte avtonomne pokrajine Kosovo - Metohija. Državna ustava jamči pravico in svoboden kult ji ni razmah vsem narodnim manjšinam. Povsod kjer te živijo obstojajo tudi šole, v katerih se njihovi otroci učijo v materi- nem jeziku. Poleg vsega tega pa imajo vse narodne manjšine svoje časopise in revije v svojem jeziku. v NOB v FLRJ BEOGRAD, 24. — V okviru proslav dneva JA so v vasi Pa-dina v Vojvodini, kjer prebivajo Slovaki, odkrili spomenik v spomin 62 borcev te vasi, ki so padli v osvobodilni vojni. TEHERAN, 24. — V Teheran je prispel poljski trgovinski ataše na Srednjem vzhodu Konrad Navra, ki bo navezal stike s krajevnimi družbami zaradi razširitve trgovine med Poljsko in Iranom. Med obema državama bo v kratkem sklenjen trgovinski sporazum. Navra je obiskal tudi Ankaro. Srečne in vesele božične praznike vsem svojim sotrudnikom, naročnikom in čitateljem vosci »PRIMORSKI DNEVNIK" •'imitimnnnmni tiiimniimmmntnimniniMniniiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiimiiiiiimiiiiiHiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiii Medtem ko se Francov odposlanec pogaja z De Gasperijem Demonstracije v Rimu nroti Francu Italijansko demokratično ljudstvo zahteva prekinitev odnosov s Francovo iaši stično vlado - Delavni in kmetje nadaljujejo borbo proti fevdalcem ZAHARIADES POVELIČUJE hapilulacijo osvobodilne borbe BEOGRAD, 24. — Glasilo KPJ je te dni razkrinkalo izdajalce grikega narodno-osvo-bodilnegc gibanja. »Borba« namreč poudarja, da Nikos Za-hariades, generalni tajnik grške komunistične partije, skuša skrivati svoje izdajstvo in zlom demokratične borbe grškega naroda s »tehničnimi« razlogi. Ti razlogi naj bi bili prehod Jugoslavije v imperialistični tabor. Prav nasprotno, piie »Bor-ba», ta prehod' Jugoslavije v tsbor imperialistov«, ki naj bi skrival Zahariadesovo izdajstvo, nehote opozarja človeka na resnične vzroke zloma osvo. bodilnega gibanja grškega naroda, V svoji knjigi pravi Zaharia-des: »Grška komunistična partija bi storila veliko nspako, če bi v novih pogojih nadaljevala do skrajnosti borbo, ki ne nudi nobenega unanja na uspeh Borba ki bi dovedla do katastrofe Pogubonosno bi bilo zagrešiti nap«’"o kateri smo se izo-ruP v Varkizi.« »Kaj pomeni Varkiza Za grški narod?« se vprašuje «Bor-ba» ((Varkiza pomeni spora-mm, ki je po dolgih in junaških boiih proti fašističnim okunatorjem razorožil borce ELAS-a Ta sporazum je zmedel grško osvobodilno gibanje in pripeljal na oblast monar- hofašiste v Atenah. Zahariade-sove besede poveličujejo sporazum v Varkizi. Skratka konec oborožene borbe proti sovražnikom grikega naroda, Zaha-riadesove besede so razkrinkale linijo centralnega komiteja grške komunistične partije. Kot kaže. ni ta šele po Gramosu, temveč' tako jpo Varkizi dal povelje «položite orožje«, kar pomeni likvidiranje oborožene borbe in s tem konec katere koli možnosti za osvoboditev grškega naroda. Zaradi tega so eliminirali Markosa, ker ni mogel odobravati Varkize. skratka kapitula-cije«. dodaja «Borba». ((Porazi oa Gramosu in Vici so logičen epilog uresničitve politične linije Zahariadesa in njegovih gospodarjev kominformistov. Ta linija pa pomeni likvidacijo borbe in izdajstvo.« V ntrtta lis. ttgicija MOSKVA, 24. — Tass poroča, da je prispela v Moskvo norveška trgovinska delegacija. Na postaji je sprejel delegacijo načelnik, uprave za trgovin ska pogajanja pri ministrstvu za zunanjo trgovino ZSSR Ceklin. RIM, 24. —- Obisk Francovega zunanjega ministra Artaja in njegov prisrčen sprejem v Rimu je izzval veliko vznemirjenje med naprednimi krogi Italije, ki se odločno dvigajo proti možnosti kakih sporazumov med Italijo in Francovo Španijo. Zveza italijanskih partizanov je izdala poročilo, v katerem ponovno poudarja zahtevo. naj italijanska republika ne uvaja od.noscv s šoansko fašistično vlado, ter izražajo solidarnost španskemu ljudstvu in španskim partizanom v njihovi borbi za osvoboditev izpod Francovega terorja. Tudi odbor pristašev miru je izglasoval protestno resolucijo, v kateri zahteva pojasnila od vlade. Skupina italijanskih poslancev in senatorjev je podpisala protest, v katerem pozivajo španske garibaldince skunno s pristaši odporniškega gibania, naj dajo po vsej Italiji pobudo za protestno akcijo proti slehernemu dogovoru ali kompromisu s predstavnikom španskega fašizma. Danes so večje skupine priredile pred Francovim poslaništvom v Rimu in pred Quiri-nalom demonstracije in vzklikale proti Francu. Metali so tudi kamenje v okna in razbili več šip. Medtem ko se Francov pred-s* vnik razgovarja y Rimu z De Gasperijem, j' atenski radio razkril tajne namene Arta-ievega potovanja. Atenski radio je namreč naglašal, da grški politični krogi ne bi nasprotovali sredozemskemu paktu, ki bi se koordiniral z atlantskim paktom in ki bi združeval Soanijo, Italijo, Grčijo in Turčijo. Celo v vladnih krogih je nastalo razburjenje zaradi tega. Predstavnik republikanske stranke La Malfa je izjavil, da njegova stranka pozorno sledi dogodkom in da se ne bo dala uspavati z vaznimi govori. Dejal je, da bi republikanska stranka povzročila vladno krizo v 24 urah, če bi se vlada izrekla za kakršen koli politično voiaški sporažum s Francovo vlado. Danes je papež slovesno odprl «svcta vrata« in s tem se je začelo «sveto leto«. Med navzočimi diplomati je bil seveda tudi Francov zunanji ministri Artajo, ki se sedaj pogaja z De Gasperijem za pakt med fašističnimi in klerikalnimi vladami. V Rimu je danes policija aretirala 300 ljudi, ki so sc hoteli udeležiti množičnega zborovanja, ki ga je bila sklicala za danes Delavska zbornica, in ki ga je policija prepovedala. Kot protest proti tej prepovedi je Delavska zbornica proglasila v Rimu takojšnjo splošno stavko. Scelba se je prestrašil jn se je takoj sestal s tajnikom Splošne zveze dela Di Vittoriom in stavka sie ni izvedla. Kmetijski delavci in kmetje odločno nadaljujejo svojo borbo. Scelbova policija pa ob vsaki priliki naoada kmete, ki se borijo proti fevdalnemu sistemu. Tako je veliko število policijskih agentov in karabi-neriev včeraj napadlo v neki občini v pokrajini Salerna skupino kmetov brez vsakega vzroka, T'-kateri kmetje so bili hudo ranjeni. Policijski agenti in karabinerji so tudi streljali v zrak in začeli divje zasledovati kmete, kakor so svoj-čas t« delali nacisti in fašisti. Nato je policija izvedla še nekatere aretacije. Med prebivalstvom je t« dogodek izzval veliko ogorčenje, posebno pa še ker ni komisija za neobdelano zemljo do sedaj dodelila kmetom niti hektara zemlje. stojanstvenik Stefan Justh. U-radno poročilo pravi, da sta bila voditelja te vohunske mreže Američan Vogeler, Anglež San-ders in Madžar Geiser, uslužbenci ((Internacional Standard Electric Company». Madžarsko zunanje ministrstvo je objavilo odgovor, ki ga je izročilo ameriškemu poslaništvu v Budimpešti kot odgovor na ameriško noto od 20. t. m. Ameriška vlada je tedaj zahtevala, naj madžarske oblasti takoj izpustijo Vogelera in izplačilo odškodnine. V odgovoru navaja madžarska vlada, da odklanja ameriško noto, katero smatra kot nov poizkus, da bi se ZDA vmešale v notranje zadeve madžarske republike. šču v Afriki je neutrudno vodil fašistično propagando med italijanskimi vojaki. Abesinska vlada je zahtevala njegovo izročitev kot vojnega zločinca. Abesiniia zahteva pri upravi LAKE SUCCESS, 24. — Kakor poroča Reuter, je zahtevala Abesinijo pri sprejemu sklepa skrbniškega sveta pri OZN v zvezi s sporazumom o skrbništvu nad bivšo italijansko kolonijo Somalijo svoje sodelovanje. V pismu, ki ga je poslal s tem v zvezi generalnemu sekretarju Trygve Lieju, opozarja predstavnik Abesinije, da spada Abesinija med ((neposredno prizadete države« ter mora po ustanovni listini OZN sodelovati pri diskusijah o Somaliji ne le na konsultativni bazi. temveč tudi pri glasovanju. Na Madžarskem soodkrili; JJJ* vohunsko mreže “IB* te O glasov večine je dobil Bidanlt mm univerze BEOGRAD, 24. — Ob navzočnosti predstavnikov posameznih univerz in znanstvenih ustanov vse Jugoslavije so včeraj na slovesnem zborovanju proslavili 280. obletnico ustanovitve zagrebške univerze. Govoril je minister za znanost in kulturo vlade FLRJ Rodoljub Colako-vič in je poudaril važnost borbe proti reakcionarnim s pseudo-nanstvenim koncepcijam ter proti dogmatizmu, ki se je ukoreninil v Sovjetski zvezi. PARIZ, 24. — Kakor smo že javili, se je debata v narodni skupščini glede zaupnice vladi začela včeraj ob 23. uri. Prvi je govoril Paul Reynaud, ki se je uprl vladnemu proračunu. Govorili so nato številni govorniki in zadnji je govoril Bi- j dault. Ob 2 ponoči se je začelo glasovanje. Od 600 glasovalcev so za zaupnico glasovali 303 poslanci, proti Pa 297. Nato je bila seja zaključena in prihodnja seja bo v ponedeljek zjutraj. Kljub temu da je Bidault sicer dobil zaupnico, je f0 Pi* rova zmaga, kajti dobil jo komaj 6 glasov večine. Položaj vlade je prav zaradi tega še naprej jako šibek. Pred glasovanjem p& so razpravljali o tem, ali bj narodna skupščina sploh razpravljala o proračunu, kakršnega je predložila vlada, ali pa bi skupščina predložila lasten proračun. Vsled tega je Bidault predložil vprašanje zaupnice katero je. kakor rečeno, dobil s 6 glasovi večine. Razprava o proračunu se bo tako nadaljevala v po^edelj^k. potem ko bQ parlament glaso- val o proračunu poglavje za pogavjem. Lahko se zgodi, da bo med razpravo Bidault prišel v manjšino. Razglas Ho Či Minita SAIGON, 24. — Ob tretji obletnici narodnoosvobodilne vojne v Vietnamu je poslal — kakor poroča «Glas Vietnama« —-predsednik vietnamske ljudske vlade in vodja vietnamskega narodnoosvobodilnega gibanja Ho Chi Minh razglas vietnamskemu ljudstvu, ki poudarja, da je zmaga vietnamskih narodnoosvobodilnih sil izbojevana že za štiri petine. Vietnamsko ljudstvo se je odločilo za borbo do popolne osvoboditve, enotnosti in neodvisnosti, ker noče biti več suženj nikogar — je poudarjeno na koncu razglasa. BEOGRAD, 24. — V Beogradu uradno objavljajo, da sta včeraj zjutraj FLRJ in ZDA podpisali začasni letalski sporazum, ki bo takoj stopil v veljavo. EPILOG SOFIJSKE SODNE KOMEOHE Ameriškim imperialistom - da, socialistični Jugoslaviji pa - ne Članek beograjske „Borbe“ o dajanju na razpolago predstavnikom ZDA bolgarskega vladnega tiska, da demantirajo del obtožnice proti Kostovu BUDIMPEŠTA, 24. - Notranje ministrstvo je izdalo uradno obvestilo, v katerem izjavlja, da so ob aretaciji 14 oseb odkrili veliko vohunsko mrežo. Med aretiranimi so bivši državni funkcionar Karel Vas, Marjeta Szitovski, hči notranjega ministra pod Hortyjevo vlado, baronica Dary in cerkveni do- RIM, 244. — Včeraj je ministrski svet razpravljal 0 imenovanju upravnika Somalije. V poluradnih krogih zatrjujejo, da mislijo za to mesto določiti generala Nasija. T.a general je P°d fašističnim režimom bil guverner Hararja v Etiopiji. vodil je tudi bitko pri Gondarju jn so ga britanske sile zajele. V ujetniškem tabori- Zakaj so proti bralstvu? «Fratelančna politika«, izda" jalski temelji fratelančne stavben, »požvižgajo se na slovensko narodno solidarnost» in podobne izraze rabi glasilo tržaške slovenske dolarske zveze v Trstu, ko hoče zaman dokazati, da je politika Komunistične partije STO-ja zgrešena, izdajalska, škodljiva itd. itd.. Ni zgoli naključje, da se podrepniki angloa mer iškega imperializma tako strupeno zaganjajo ravno v te osnove edino mogoče resnično demokratične politike ki jo vodi najnaprednejši del tržaškega prclnval-stva. Delavci pač smejo počenjati le tisto, kar jim ukažejo njiho-oi gospodarji, ki hočejo držati ljudstvo razdvojeno, ki ji m r,r» v račun medsebojna narodnostna mržnja obeh tukajšnjih narodov. Zato so dali slovenskim dolarskim demo kr atom nalogo, da se v prvi vrsti borijo proti bratstvu med obema narodoma, kajti boi v bratstvu med obema narodoma tiči fia imperialiste naj večja nevarnost ker le e- 'im. notnost in bratstvo med narodi moreta uspešno onemogočiti izvajanje starega načela vseh imperialistov vseh dob in krajev: deli in vladaj. Zato ni prav nič čudnega, da se dolarski demokratje zaganjajo te dni tudi v politično Unijo, ki joje nakazal zadnji ll kongres KP STO-ja v U; sporazumna rešitev tržaškega vprašanja med jugoslovanskimi in italijanskim narodom brez vmešavanja tujih meše-tarjev! Kako naj bi ne bili dolarski demokratje besni proti takšni politični liniji, ko hočemo vendar z njenim izvajanjem odstraniti tistega tretjega mešetarja, ki je gospodar in delodajalec teh dolarskih demokratov: če odstranimo njega je tudi njim splaval k vsak up po vodi. Kaj pa ti dolarski zvezni ki predlagajo namesto bratstva in enotnosti med ob ma tu-kajšnjeima narodoma? Takole pišejo: »Pustimo Jih (namreč Italijane) lepo pri miru... na tej osnovi iščimo sporazum...» ki konča z «mirnim sožitjem«. Kakšno je to mirno sožitje, pa nam pove zadnja številka dolarsk.ega glasila, v katerem SDZ «tudi sodržavljanom Italijanom želi srečo in resničen uspeh» •— to se pravi nekaj fraz za vsak večji praznik v letu. Sožitje pa seveda pod kapo angloameriških imperialistov v Trstu z njihovo vojaško okupacijo, v Italiji pa v tesnem objemu njihovega Marshallovega plana in Atlantskega pakta. V tem cilju je tudi napisan članek v zadnji številki «Demokracije» pod naslovom uNe-odgovorna politika«. V njem v glavnem zagovarja angloame-riške imperialiste, ki so onemogočili vzpostavo Tržaškega ozemlja, češ da je Sovjetska zveza (pa tudi Jugoslavija) temu kriva, ker ni pristala na guvernerja. Danes — po enem in pol letu od resolucije IU — josno vidimo da niti zapadni imperialisti niti Sovjetska zve- za niso hoteli da pride do u-resničenja Tržaškega ozemlja. Da, na žalost, tudi Sovjetska zveza. Tržaško vprašanje je bilo za oba tabora le sredstvo za mešetarjenje, Mi pa nočemo biti t;cč predmet mešetarjenja, kakor bi to hoteli dolarski demokratjef Zato smo za politiko bratstva med Slovenci in Italijan«, zato smo za sporazumno rešitev tržaškega vprašanja med obema narodoma! To pa seveda ne pomeni izdajstva, niti požvižganja na slovensko narodno solidarnost! Do izdajstva in do požvižganja pridejo nujno le razni Agneletti, ki se fcia-njanjo pedno vsakokratnemu gospodarju, tako da se nekega lepega dne dokaže, da si niso nikoli želeli druge oblasti razen na pr. italijanske.... Nedopovedljivo ! Neki oficir Civilne policije je brez dovoljenja prekoračil demarkne'jsko črto med cono A in B, a organ Narodne za- ščite ga je aretiral ter po nekaj urah spremil do škofijskega bloka, kjer s; je oficir zopet vrnil v cono A. Strašno! Šovinistična reakcija se v do'gem članku zopet grozno zgraža. Toda tega smo vajeni že skoro pet let. kajti Narodna zaščita — to so «scia-vi» in »barbari« itd,, morajo pač nujno slabo ravnat i s civilizirano civilno... in — kako si konec koncev sploh upajo aretirati oficirja CP!? Toda tudi kominformisti so bili to pot mnenja, da je_ucst zanje posebne vrste slaščica. Kriknili so desetkrat bolj kot klerofašisti, saj gre vendar za ((biriče UDBE«, Rankovičcvc titofašiste«, ki so se upali aretirati policijskega oficirja iz demokratične cone A! i'o ni več samo strašno, to je nedopovedljivo! Tu ne gre več samo zg kominfoimiste sam?; njihovemu protestu sc morajo pridružiti vsi policaji, ki fcomin-formistom večkra> tako piniji-vo pomagajo pri s>‘kvennranju (itito/ašistovskih« ustanov... Skratka «un b«rio cominfnr-mista« vsekakor zasluži ze sania sled aretiranega policijske ga o/icirjo-' SOFIJA, 24. — Bolgarski tisk je objavil demanti ameriškega opolnomočenega ministra V Sofiji Donalda Heada v zvezi z nekaterimi priznanji, ki jih je baje Trajčo Rostov dal v preiskovalnem zaporu, pozneje pa na procesu demantiral. Obtožnica namreč trdi, da je imel Trajčo Kostov dva razgovora z ameriškim ministrom v Sofiji in da je pri tej priliki prepričal Rostova, da je «med ZDA in Titom popoln sporazum«. V demantiju ameriškega o-polnomočenega ministra se navaja, da ni on imel nobenih razgovorov z Trajčom Rostovom in da so trditve, ki so v tej zvezi vnesene v obtožnico in obljavljene v bolgarskem tisku, neresničene. Ta demanti je bil objavljen v golbarskem tisku skupno s sporočilom pomo&uika ministra za zunanje zadeve Kcmc-nova ameriškemu odpravniku poslov. Braneč bolgarsko sodišče, da je «edmo pristojno«, da «da suvereno oceno« o »točne, sti dejstev iz predhodne preiskave, kakor tudi o osnova-nosti same obtožbe«, on ustvari v imenu ministrstva zunanjih zadev ne soglaša s stališčem vlade ZDA, vendar se istočasno oprošča, da so bila nekatera dejstva objavljena na sodišču in v tisku upravičujoč se, da «navajanje tujih diplomatskih predstavnikov v podobnih primerih nj praksa, lei jo uvajajo bolgarske sodne oblasti in bolgarski tisk«, V izjavi stoji na kraju, da je ministrstvo zunanjih zadev v Bolgariji na prošnjo Headha. da se gornji demanti objavi. «storilo potrebno gesto s tem, da je preko Direkcije za tisk zaprosilo bolgarski tisk, da objavi ta demanti«. Pomočnik ameriškega zunanjega ministra je pred tem demantijem vložil pr j bolgarskem odpravniku poslov v A- meriki protest še med samim procesom. »Borba« piše s tem v zvezi, da je bolgarska vlada dala na razpolago predstavnikom ZDA prostor v tisku, da demantirajo del obtožnice proti Kostovu, kjer se govori o njegovih zvezah z Američani, dočim ne dovolj v svoj tisk nobenemu od številnih dejstev, objavljenih v Jugoslaviji in ki razsvetljujejo prave namene organizatorjev sodne komedije v Sofiji. Ko so organizatorji sofijskega procesa, nadaljuje «Borba», sklenili organizirati proces tako, da ga izkoristijo proti Jugoslaviji, so se znašli v težkem položaju: treba je bilo dokazati, da je Jugoslavija pripravila neke vrste »zavoje-vanja« Bolgarije in da je to napravila »v okviru imperialističnih načrtov ZDA«. To je bilo predvsem potrebno, da se v očeh bolgarskega ljudstva kompromitirajo ideje federacije južnih Slovanov, po kateri teži, t. j. da se prikaže ta federacija, proti kateri se je Sovjetska zveza postavila, da vsili svojo hegemonijo kot — koncesija sovražnikov Bolgarije. Ker se take provokatorske trditve niso mogle uveljaviti, so se organizatorji procesa pc-služili svojega, priljubljenega orožja. Razen tega so objavili, da je opolnomočeni minister ZDA v Bolgariji Donald Reed Head dejal Trajču Kostovu, da obstaja »med ZDA in Titom sporazum q jugoslovansko-bol-garski federaciji«. Zaroto, ki jo je Jugoslavija kovala protj Bolgariji, je bila na ta način «ponovno dokazana«. «Borba» poudarja nato, da je jugoslovanski tisk že pritegnil pozornost na netočnost vseh teh obtožb ki Se nanašajo na Jugoslavijo. Toda vse to je ostalo brez uspeha, ker argumenti Jugoslovanov, ki opore- kajo točkam obtožbe v Sofiji, nifnajo prostega dostopa v Bol-garijo. Vendar, ugotavlja »Bor-Da», se je ta postopek uporabil samo proti socialistični Jugoslaviji in ne proti ,ZDA. Bolgcrski tisk je objavil poročilo bolgarskega zunanjega ministrstva, v katerem obraz-ložuje, kako je bolgarska vlada «pckazala potreben pristanek ib prosila P° ravnateljstvu za tisk bolgarske časopise, naj objavijo demanti opoln močenega ministra ZDA v Bolgariji«, Ta demanti se je v resnici pojavil v tisku in je dobesedno rečeno; »Podrobnosti, ki jih je registrirala bolgarska vlada, dokazujejo, da jaz (t. j. Do. nald Reed Head) nisem imel nobenega razgovora s Trajčom Rostovom. Dejstvo je, da nisem nikoli govoril z njim in do si tudi nisva nikolj pisala«. Torej, poudarja «Borba», se je bolgarska vlada pokazala izredno uslužno, ko jo je ameriški predstavnik prosil, naj se objavi izjava, ki zanikuje trditve na sofijskem procesu. V svojem poročilu se bolgarska vlada opravičuje na nekak način tudi pred ZDA zaradi dejstva, ker so ZDA vmešane v obtožnico ker »navajanje imen tujih diplomatičnih predstavni, kov v podobnih primerih nj v praksi bolgarskih sodnih oblasti jn bolgarskega tiskan. «Borbs» se sprašuje: »Ali je to končno indirektno p iznanje, da ni nič odvisno od bolgarskih oblasti in bolgarskega ti-ska, pač Pa od nekaterih drugih oblasti in od agencije Tass? Ali pa ne gre morda eno. stavno za obrazložitev vladi ZDA, ki je morala nehote biti vmešgna v proces, s tejn da so si izmislili sestanek Kostov-Reed, ker, kako bi sicer mogli organizatorji procesa dokazati »imperialistične zavojevalne načrte Jugoslavije« in »njene zveze z ameriškimi imperialisti?« TRŽAŠKI DNEVNI K): KOLEDAR Podatki o tržaškem tranzitne m prometu 00 ZALEDJA ŽIVI TRŽAŠKI UVOZ IN IZVOZ i l Promet z Italijo pa se je od lani na letos skrčil za polovico Erome| tržaškega pristanišča bo dosegel, kakor kaže, v letošnjem letu nad 5,8 milijonov ton in je torej znatno večji kakor v letu 194fl in tudi v 1938. V prvih 11 mesecih letošnjega letu je dosegel celokupni promet, t. j. železniiki in pomor tki, 5,62 milijonov ton nasproti 4,41 milijonov ton v istem razdobju lanakega leta in 4.82 milijonov ton leto 1938. Dose danji napredek znaja nasproti letu 1936 17 odstotkov in rta. sproti 1948 celo 37 odstotkov. Mesečna poročila Vžeškc Tr. Bovinske zbornice navajajo sle. deče podrobnosti; 1) Razlika med odvozom in dovozom s« je v dobrtni meri ublažila, Uko da se Številke polagoma bližaj© ravnovesju. Leta 1938 je namreč tvoril odvoz okroglo 39 odstotkov v*cga prometa, letos pa s« je delež povita! na 43 "dstotkov, dovoz pa se je znižaj na 57 odstotkov. 2) Železniški dovoz iz zaledja sc je dvignil ns- 800 tisoč ton in je torej nasorotl 1938 za 10 tiioj ton vetji, 3) Dovoz po morju je bil zaradi izkrcanega ERP-biaga za Avstrijo prav tako večji: 1949 — 2,41 milijonov ton, 1938 2,15 milijonov ton. 4) 95,4 odstotkov železniške, ga odvoza proti zaledju se raz-deii takole; Avstrija 73,3 odstotkov. C SR 13 odstotkov, Italija 10,1 odstotkov, sledijo FL RJ, Madžarska. Nemčija, Francija, Romunija, Bolgarije. 5) Železniški dovoz se do 88 6 odstotkov razdelj na 4 države, jn sicer Avstrijo 51,7 odstotkov, Italijo 17,8 odst., FLRJ 11,5 odst in CSR 7.6 odst. Kakor bomo videli pozneje, te številke ne prikazujejo pravega razmerja v trgovskem prometu. Oživel je tranzitni promet z Madžarsko: prva je odpremila v Trst 37.612 ton "blaga v času jamuar-nevembe-r, izvozila pa je iz Trsta 27.711 ton blaga. Nemčija je odpremila v Trst 30.337 ton večji del premog iz Porurja, izvozila pc- je 5.389 tc-n suhega in svežega južnega sadja jz Levanta. To so podatki, jri -e nanašajo na celotni promet, ne glede nato, ali je trgovskj ali ne. Ako hočemo dobiti resno sliko o izboljšanju trgovinskega tranzitnega prometa bodisi direktnega kakor posredovanega, pa bo treba od gornjega, vbokega števila celokupnega prometa odšteti promet premoga, mineralnih olj' in USFA, IRO i« ERP blaga. Znano je, da doseže in preseže promet tega poslednjega blaga nsmenjenega v Avstrijo. 1 milijon ton. Prav tako vemo, da odpade nad 25 odst. tonaže celokupnega prometa na promet mineralnih oli obeh tržaških petrolejskih čistinic. Tile o bomo ugotovili, da pomeni visoko itevilo celokupne tona-že sicer mnogo večjo zaposlitev železniške mreže, obeh rafinerij in deloma pristaniškega obrata, toda za trgovinski razmah Trsta- in njega perspektivo so važnejši podatki o zgolj trgovskem prometu, ki Se bil znatno manjši. Nasproti lanskemu letu pu se je prav tako izboljšal. Celokupni, železniški in po- morski promet preko Splošnih skladišč je dosegel v prvih II mesecih letošnjega leta 4,161.074 ton in sicer odpade na pomor, skl promet 2,103.120 ton in na železniiki 2,057.954 ton. Naspro. tl lani se je stanje zboljšalo: pri pomorskem prometu za 609.423 ton, pri železniškem pa za 525.679 ton. Razen ERP prometa je pokazal lep napredek železniški dovoz zalednih držav tod 276.921 ton v 1948 na 612.591 v 1049) kakor tudi pomorski odvoz tod 201.644 ton v 1948 na 540.422 v 1949). Pač pa »c je zaradi izredno velikega pomorskega dovoza deležem «razno blago«, nžitari-ce» in «premog in rude», ki je znašalo lani 57,1 odst. za «raz-no blago«. Izkrcali so letos vsega skupaj 1,556.698 ton in sicer: 246.866 ton premoga in rudnin, 666.167 ton žitaric, 643.665 ton raznega blaga. Ukrcali pa so skupno 546.422 ton in sicer 22.651 ton premoga in rudnin, 25.553 ton žitaric in 498.218 ton raznega blaga. Pri železniškem prometu je blagovna struktura »Jedeča: dovoz odvoz Premog in rude 40.016 195.458 žitarice 26.095 631.643 žitaric poslabšalo razmerje med | Razno blago 540.480 618.257 Na posamezne zaledne države odpade železniški promet preko Splošnih skladišč sledeče (številke v oklepaju veljajo za 1948); Avstrija 1,515.588 ton (1,110.285), CSR 191.651 ton (168.092), FLRJ 76.820 ton (67.291), Madžarska 59.323 ton (13.123), Italija 55.339 ton (93.547), Nemčija 23.156 ton (1.993), Poljska 7.463 ton (445), Švica 4.864 ton (3.137, Na ostale države 4.854 ton (4-849), na STO pa 58.790 ton (68.313). Ta statistika obsega, kakor znano, promet obeh »prostih luk«, torej brez pristanišča za Jes, pe- trolejskega in pristanišča Uve kekor tudj carinske lu-ke. Vendar pa je za tržaški promet posebno pomemben tranzit lesa, vsebovan v prome-tu Splošnih skladišč, kakor vidimo iz mesečnih povprečij, z 90 odst. Trgovski tranzitni promet je torej znatno narasel po zaslugi uvoza in izvoza zaledja, ki sta kljub neizpremenjcnim neugodnim krajevnim pogojem napredovala; zlasti pri Madžarski. Veliko nazadovanje kaže promet z Italijo, ki se je od lani na letos skrčil za polovico. V petek ob 16,05 se je s parnikom Vido pripeljalo v Trst 22 otrck, ki so v Mladinskem domu v Portorožu. Otroci bodo prebili nekaj dni na svojih domovih ter se bodo v ponedeljek 26. t. m. ob 18 z istim parnikom vrnili v Portorož. Avtomobilska nesreča V petek ob 12.4-5 -ta se 43- letni Samaritani Pietr0 iz ulice San Munsepotto 3 in 19-let-nj Petrovič Gtoo vozila »a mo. tor ju po Ulici Giulia proti ulici Battisti. Ko sta privozila do ulice Rapiccio, je iz te privozil avto TS 100044, kj ga je šofiral 23-letni Dequal Fulvio. Obe vozili sta se ze leteli druga v drugo, ker ju šoferja nista mogla več ustaviti. Pri trčenju je Petroviča Gina, ki je sedel na zadnjem sedežu motorja, sunek vrgel s sedeža, ta- ii RADIO Ii Nedelja 25. decembra Božič Sonce vzide ob 7.45, zatone ob 16.25. Dolžina dneva 6.40. Luna vzide ob 11.30, zatone ob 22.43. Jutri ponedeljek 26. decembra Stefan, Zlatka SPOMINSKI DNEVI 1567 je umrl v Ljubljani Sebastjan Krelj, protestantski pisatelj. 1840 se je rodil Peter L Čajkovski, veliki ruski skladatelj. 1642 se je rodil Isac N cveten, ustanovitelj moderne fizike. PROSVETNA DRUŠTVA i-rosvetni društvi Pinko Tomažič ia Oton Zupančič priredita jutri 26. t. ir. ob 18. uri kulturni večer v društvenih prostorih v ul. Mclino a vento 158. Vabljeni vsi člani, prijatelji in simpatizerji. ZIMOVANJE PDT Udeleženci zimovanja se obveščajo, da bo odhod v pene- ko da je v loku odletel ns ce-1 deljek 26. t. m. ob 10. uri zju- sto. NEKAJ PRIPOMB k našim prireditvam Vsaka prireditev je razen od vsebine (n priprave odvisna že od številnih raznih zunanjih pogojev, ki lahko bolj ali manj obiutno delujejo na uspeh prireditve. Ni vseeno n. pr. če se vrti votivni shod na pr o-stem v detju ali v prijetnem pomladanskem vremenu. O atovo to tudi občutki občinstva drugačni, če prisostvujejo prireditvi v dostojni dvorani ali pa v za silo preurejeni ropotarnici. Vse take zunanje okoliščine pridejo zlasti do izraza pri kulturnih prireditvah in —* v kolikor so negativne — lahko zelo zmanjšajo zunanji učinek tudi sicer kvalitetne in skrbno pripravljene prireditve. Vemo, da se razvija naše kulturno delo v zelo nepovoljnih razmerah, za katere nismo sumi krivi. Hujše pa je, če si te neugodne razmere še sami slabšamo. Zgodi se, da prisostvujemo resni kulturni prireditvi, ki zaradi neresnosti občinstva ali pa zaradi krivda prirediteljev uspe mnogo manj povolj-no kot bi lahko, če bi raznih nepotrebnih nevšečnosti, ki bi se jim bilo lahko izogniti, ne bilo. značaj prireditve bodisi na-pram tovarišu, ki je čltal lastno črtico. Tako so skoraj občudovali tovariša, ki je vztrajal kljub skrajni brezobzirnosti ljudi, ko so smatrali, da ni mogoče pet minut počakati in so mislili, da je bolje upropastiti lepo točko sporeda. Take stvari se na naših prireditvah ne smejo več dogajati. Ko bomo n bodoče poročali o prireditvah, se bomo vedno ozirali tudi na take zunanje «malenkosti», ki včasih pač niso več malenkosti. Trdenje filobusa s kamionom razgovor s Članicami odbora za novoletno jelko Včeraj ob 7,30 je avtobus fi-lovije B, ki ga je šofiral 36-letnl Bemetti MarcelJc iz ulice Fabio Severo 89, vozil po ulici Roma proti Korzu. Ko je privozil na križišče z ulico Mazzini, je po tej ulici privozil kamion Fiat TS 7402, Filo-bus je lahko s svojim prednjim detom zavozil v zadnji dej kamiona, ki ga je šofiral 38-letni Tamroff Lieio jz ulice Caneel-lierl 18. K sreči nesreča ni zahtevala človeških žrtev, temveč samo majhno škodo na o-beh vozilih. OPOZARJAMO VSE NAROČNIKE IN CITATELJE, DA SE JE UPRAVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA PRESELILA V UL. S. FRANCESCO 2«. ZAČASNA TELEFONSKA ŠTEVILKA JE 29-477, KI BO PA V KRATKEM ZAMENJANA. UPRAVA Nov koledar Osvobodilne fronte Pred seboj imamo novoizišli koledar Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja -a leto 1050. Tokrat je Gregorčičeva založba že z zunanjo opremo brošure skušala miselno zbližati tržaškega iitatelja s svojo vsakoletno izdajo, potem ko je z naravnost umetniškim okusom zapolnila ovitek. Poleg običajnih koledarskih podatkov najdemo na začetnih straneh prispevke številnih sodelavcev, ki obravnavajo mnogovrstna vprašanja, zadevajoča v glavnem Trst in Tržaško ozemlje Med temi zgoščen političen pregled tržaškega življenja izpod peresa Branka Babiča, medtem ko je Julij Beltram obdelal vzpon istrskega kolona do povojnega kmeta —-zadružnika, omejujoč se V glavnem na Istrsko okrožje. Na J 75 straneh, na gosto opremljenih z ličnimi ilustracijami, prinaša koledar nadalje številne članke znanih in novih peresarjev, pri čemer so v prvi vrsti upoštevane obletnice in smrti pomembnejših slovenskih delavcev 'ter posmrtni zapiski o naših literarnih vrhovih: Zupančiču. Grudnu trt Nazoru. Med živečimi javnimi «e. utrudniki ugotavlja letošnji zvezek kar tri šetfdesetletnike: Franceta Berka. Uiva Čermelja in Andreja Budala, ki so kajpada vsak s svoje strani zastopani s krajšim sestavkom. Med temi bo verjetno zanimal tržaške iitatelje zlasti Čermeljev, ki govori o primorskih dobrovolicih, zbirajočih se o-krog Soške legije °b začetku te vojne. Dokaj prostora so našli v koledarju tudi slikarij, novelisti jn pesniki, prav tako kakor g le. dališki umetnali Bachovo suito v C duru za 2 oboi, fagot in godalni orkester — zasedba, ki je intere- Lep koncert v gledališču Verdi v D-duru, ki ga je menda večina publik • čula prvič, in nato še cesto izvajani Schumannov klavirski koncert v a molu. Pri obeh koncertih je pia- Prašitek je Ko je včeraj ob 8 zjutraj P*^ trulja civiln^ policije PatfU!v rala po ulici Romagna, le, - 'tefll zila prašička, kako je tskpl. Ulici gorj in dolj in PD -6 spuščal »mile« glasove. Aie ^ so ga pričeli takoj loviti K1 A tudi ujeli. Odnesli so ga k Nastopil je orkester iz Bo zn a in pianist MicheJ angeli teli0 santna po svoji sešt&vi in Pri kateri sp se lepo uveljavili vsi trije solisti. Sledil je Regerjov «Božič», napisan sicer skoro 150 let kasneje, vendar prepojen z istim nastrojenjem, ki ga vedno srečujemo pri velikem mojstru predklasične glasbe; isti izrazni način obogaten z novimi harmonijskimi učinki.V zadnjem delu te Regerjevč skladbe je vpleten njetiv stare nemške pesmi »Stille Nacht...« Orkester je nato zaigral sklad- bo »Musetta«, j;j jo je napisal dirigent orkestra Cesare Nordio, Skladatelju, ki je tržaški rojak, je občinstvo burno ploskalo in upravičeno nagradilo delo, ki se mu pozna, da ga je ustvaril umetnik, ki pozna svo-30 stroko. Prvi dej konc rtg je zaključila Mozartova »Mri« nočna serenada«, vsa polna preprostega vzdušja in tistih tipičnih kristalnočistih zvokov salzburškega mojstra. Izmed vseh izvajanih del je bila ta skladba stilno in tehnifno najbolje izvedena »n menda tudi najbližja članom orkestra, katerih domaii kraj Bczen je bil nekdaj bližji Salzburgu kakor sosednjim mestom na jugu. St:vilno občinstvo, ki je napolnilo prostorno gledališče, pa je pritegnil predvsem nastop VU vnega italijanskega pianista Artura Benedetta Michelangela, ki je v drugem delu koncerta zaigral kar dva klavirsko koncerta, najprej Haydnov nist pokazal tolik0 tehničnega dovič Gracijj v ulico M00 8. 10. ki je v njem spoznala v šička ki je last Zucche B011",, stanujočega v ulici Ronri« znanja pa tudi dobi šil ) dozo muzikalnosti, d« si več res nismo mogli želeti. Klavir ' a igra tega pianista je popolnoma izenačena in ker ga tehnika več ne ovira, ima možnost, da se pc sveti samo lepoti tona in doseza učinke, ki bi se skoro zdeli neizvedljivi. Po burnih ovacijah, ki so sledile, je pianist dodal š: Chopinovo «Uspavanko» in E'udo na črnih tipkah, Poulencov «PastoureJ-le», Galuppijevo Sonato jn Scarluttijevo Sonato. št. 89. s/ v ZAHTEVAMO DOSTOJNO DVORAN ■ "V t ■ ■ AL 't' wmsSL lip - v. i - r msvm r - m š'$k Tisoči so prisostvovali »Sneguljčici" v gledališču Fenlce več kot tl sob Jih Jo moralo Oditi, kor zanle ni bilo več prostora Hossetii. 15.30: «Karmen In ljubezni«, Rita Hayvvortni Ford. -v Excelsior. 14.30: »Psiček«, bt” ry Pečk, Jane Wyir.an. ,ti, Fenlce. 15.30: «Kovboj pn*5® bratje Mar*. . 14 Filodrarematlco. 16.00; dan«, Gary Grant. ,ep- Adua. 15.00: «Mesto pustoto' vozel«. Alabarda. 14.30: Cesarski B. Crojbv. ,.,2ne«» Armonia. 15.30: «Aloma -to morja«. D. Lamour. 5Cv«' Azzurro. 15.30: »Prehod "sv rozapad«, Spencer TracJjutri: Belvedere. Danes zaprt-«Bes v puščavi«. <5* Garibaldi. 15.00: »Cilj T°K ’ Grant. ,nU», L Ideale. 15.30: «Zaseda 0® Povver, A. Bavter. vric® lmpero. JS.00: »DediščiO* Bonanima«. Italla. 14.30: «Cesarskl Bins Crosbv. KIdo cb morju. Zaprt. VO, ,jSK®S' Di»v' Ol0» Giannl in Pinotto. Masslmo. 16.00: «Fra Stan Laurel in Olio. . jt V Novo Cine. 15.00: «Koi'acl‘ noč«. sever0* Odeon. 15.00: «Prrhod na zapad«, Spencer Trar):-Radio. 15.00: »Bamtu«- kinjj*i Venezla. 15.00: »Bela kovn)aki so svetovali naj u pri tleh požugajo tisa [q. da bodo iz paroh kot) -a pognale mladike in v desetletjih nadomestili *i Poranjki prejšnja drevesa nasvete so po nekaterih 9i '.poštena!! dobesedno, in lo danes nov«, sicer mlcj-Ksade, ki ;e rod’jo in Ovijajo vsemu prebival-1 v okrožju, naši *ibje — 4®rt)nj industriji In še za izvoz dragoceno maščobo — oljčno olje. Krkavčani so takrat uvideli, da bo res najbolje, če bodo poslušali strokovnjake in «Izpilili)) — kot pravijo po domače, vsa mrznjcna debla. Danes jim tega dela ni Žal, ker imajo znova iz.000 oljkovih dreves, ki so letos izredno dobro obrodila. Had U hi! uide!, kako gre Krkavčanom obiranjie oljk, zato sem izrabil prosto nedeljo, pogled .1 dobro »motor«, če bo vzdržal dolgo triurno pot. in ko sem ugotovil, «da bo že šlo za silo» voščil pustemu Kopru vesel dan in se — odpeljal z dvema človeškima silama tako naglico po blatni cesti proti Stnarjam in dalje, dg. je blato brizgalo na v«? strani in ■ šlo tudi p č bije. Vo, to ni nič hudega, ker če si v Istri, jo moreš spoznati od v*eh strani kje •i in kakšna je. Seveda je boljši kozarec dobrega vina v že- lodcu, kot pa tisto lepljivo blato v čevljih — todg kaj se koče, delo in dolžnost zahtevata, da jc tako. lio bomo imeli zrakoplove in atomsko energijo — se bomo lahko zviška smejali — vsemu blatu, vsem klancem in stezam. T Ja šale na stran in poglejmo kaj vse sem videl v Krkavčah. Pred dobrimi desetimi dnevi so pričeli v Krkavčah z obiranjem oljk, po oljčnih gajih, ki se precej strmo spuščajo na južni st>;ani vasi v dolino Rokave -/ Dragonje. Ze zgodaj zjutraj sc odpravljajo oboroženi s platnenimi vrečami okoli vratu, brentami, kavaleti in lesenimi kljukami za upogibanje vej in vrečami, kamor spravljajo natrgane oljke. Oljčni gaji osivijo od sto in sto glasov, igrčanja, petja, šal in vriskanja, Zdi se, d« je to nekaka naselbina, kjer živijo ljudje ie po drevju. Ves dan ostanejo v oljč-njakih in jim tudi kosilo prinesejo od doma. Obiranje oljk je prijetno delo, kadar je mirno in sončno vreme. «Ce le more stati na nogah, je že dober za obirača>, pravijo. Malo bolj Pusto je kadar piha burja. Takrat pa si pomagajo s šalami, Pa gre trgatev dobro naprej. »Ce zunaj zebe, ji? pa pri srcu gorko in prijetno, ko si z drevesa na drevo nagajamo in božamo z iskrečimi pogledi«, mi je povedala navihana, mladosti in zdravja polna mladina. Tako je. Oljke morajo biti obrane, ker so našo bogastvo. Včasih e vname tudi tekmovanje, kdo bo več nabral. Tedaj si nagajajo: «Vidiš ga, vidiš, kako slab obirač, jaz jih imam že zvrhan < brentaž« Brentač drži do 30 kg oljk in ce je obirač dober nabere lahko dva brentača na dan. Tu moram povedati, da je treba oljke obirati samo v su' hepi vremenu. Mokre se v shrambah zelo rade pokvarijo in j« olje p d njih zelo slabo. Obiranje bo trajalo še ves mesec december. Nekaj večjih posestnikov bo imelo t oliko oljk, da bodo pridelali do 200 kg olja. Nastaja pa vprašanje, kako bodo tisti, ki nimajo sami dovolj delovne moči, ebra-11 vse oljke. Ze je bilo zate nekaj napravljenega. Na krajšimi LO bodo sporočili, koliko oljk bo ostalo neobranih, Tako bodo imele krajevne oblasti približen pregled in ukrenile vse potrebno. Ustanoviti brigado mladih obiročev V tem bo treba hitro delati, Ni nič težkega ustanoviti — brigado mladih obiračev, ki naj bi s prav takim navdušenjem sir. na delo, kot je šla brigada c,Drugi kongrese v Trnovski gozd, Tu n j veljajo besede mladinca Pegana Joahi-na, ki mi je dejali (uVe me o»tati niti desit kg oljk rui drevesih. Iz 10 kg lahko dobimo najmanj 2 litra olja, ki zadostuje za en mesec za zabelo solate«. Te besede naj bi vzela vsa mladina ne samo v Krkavčah, c .ipak tudi na sektorju — zelo zares. Ko imajo v dobi skoro dvajsetih let drugič dobro letino, in so oljke v takih letinah naše bogastvo, ga moramo znati dobro izkoristiti. Dolžnost vseh je, da pri vsem tem sodelujejo. Starejša žena, mi je na vprašanje, č? bo ostalo kaj oljk na drevesih, odgovorila: «Kar nam da Bog, ne smemo zametovati. Grdo bi bilo, če bi pustili, da bi šlo malamente«. No, žena je preprosto po svojem razumevanju povedala. Naj bi vse to odjeknilo in Zganilo vso mladino na sektorju, da bo z vsem navdušenjem odgovorila na klic naših oljk: »Cukamo vaših mladih rok. Pridite, da nas poberete, da nas ne bosta mraz in dež pokvarila!«. Popravili in prenovili so ludi oljarno Ze več let sta bili dve oljarni zapuščeni in zanemarjeni. Detos so eno popolnoma prenovili in prizidali še prostor "a kuhanje olja. Napravili so tudi novo podlago za mastenje Ukan, po katerem bo konj vrtel velikansko debelo ploščna-to kamenito kolo. V tej oljarni bo dela za dva meseca, prej kot bodo zmastili in preaelali vse nabrane Oljke v pl jc. Tov. Jaahin, ki me je spremljal in pojasnjeval ves postopek predelovanja oljk, me je še spomnil na oskrbovanje oljkovih dreves. «Ce sc za oljke skrbi, tedaj dobro v pevajo in tudi rodijb. Trba jih je čistiti in negovati. Tit imamo treh vrst oljke: »črnice«, itbcliee» in »bugle«. Zadnje so posebno dobre za kon-servirdnje«. Zdravo in prav misli ta mladinec, ki je bil tudi partizan. Prav tul nasprotni strani krkavikega oljčnega gaja je bil še vse do začetka osvobodilne borbe krasen hrastov gozd, v katerem je bilo nad SOJ mogočnih debel, od teh 40 s premerom nad en meter. To bo-gustvo so uničili Nemci in nekateri domad brezvestneži. Se stoji nekaj redkih prič nekdar r je . iogočne krasote, ki je pokrivala vso Istro in ves Kras. Kako živo j- nasprotje med oljčnim gajem na oni strani doline, ki loči Krkavče cd vasi Rov. Sam tovariš Joahin je pred leti posekal enega izmed teh tnogočnjakov, ker je začel že trohneti. Moral je Znpr.Jči šest parov volov, da so del tega lahko potegnili po klancu do Šmarij. Tu pravijo ljudje: »Ce b! mi Istrani in Kraševci 'zahtevali od Benečanov našehrčste nazaj, bi se jim njihove Benetke pogreznile v morje. Naj vedo, da so od nas odvisni«. Za še več dobrega - krkavčana Zadovoljen sem se vzpenjal iz doline nazaj na krkavški greben. Tu sem videl ob cesti Pri pokopališču lep novi vinograd z nad 2000 trtami, katere bo pridni lastnik v dveh letih vse pocepil. Tudi tov, Degan je napravil tak nasad s 1S00 trtami, ki ji h bo že prihodnje leto precepil. To je prav, dg, skrbijo za novo in boljše. 8e je v Krkavčah precej površinn za nove vinograde, ki bodo d«li v prihodnjih letih tistega sladko-moč-nega krkavčana, da sc ustnice kar sprijemljejo in j« korak lahdn, če ga epokusiš« le dva kozarca. Kot bakreno rdeča žareča krogla se j? sonce potapljalo ta Oljke in cipres« grebena pri St). Petru, ko sem odhajal iz sil večerni zvon, iz Puč pa sela poskočnica harmon Zadrugarji so priredili si večerno zabavo. Zadonela tudi navdušena nova pes »Mi zadrugarji«. Stari in novi svet mi je teh dveh tako različni in daljenih glasovih šinilo sl možgane. Skrbel j me j«, kako bom blatnih stezah priš'1 v tri oddaljeni Koper, ker je I oblačno. Pa je luna vendar liko posvetila od časa do ( izza oblakov, da sem še dobro nadaljeval. Včasih so poeti ob opaic ni u lur.e občutili nekaka n ddhnjenja. — Mene pa s? hotelo nič takega prijeti, t če sem se trudil, da bi — »s val« — v verze in rime — no in luiolll, ki mi je stlih čevlje. Ko sem prišel po tn ni hoji na asfaltno cesto bivši postaji pri Kopru — ul zon in blaten do kolen, sem zahvalil: Hvala lepa, luna, svetlobo! Nič drugega! Pa naj mi poeti tega ne merijo. Tako je. Zadovoljen sem bil 3 c skom v Krkavčah. Naj bt še Krkavčani, ko bodo to či( PlNGO§ Vesele božične prašnike iti srečno novo leto želi vsem Tovarna pohištva Ze stari Slovani so praznovali božič kot veliki narodni praznik, zimski sončni kres, čas, ko začenja dan rasti, Pozneje pa jp pos‘al ta zim k' praznik vir in temelj cerkven.h svečanosti, na katere jj še dolgo vplival poganski kult, seveda v sprem: njem obliki. Cerkev je sicer zatirala stare malike, vendar i a je morala zaredi tradicije in svobode gltde na stare narodne -e-ge in navade v marsičem popuščati. Popeč Gregor Vel ki je odredil, da naj se prazniki prilagodijo poganskim in jih kolikor mogoče posnemajo. Tako je bil siari poganski zimski sončni kres spremenjen v krščanski narodni božič. aBožič» je zmanjševalna beseda od sbogs in pomeni «ma-li ali mladi« bog. Uvod v božične praznike je sveti večer ki mu. v Beli Krajini pravijo abadniks ali d piralo nebo«, zato je bilo dvakrat marodno bdenje«. To je bilo o božiču in konec dvanajstdnevne dobe, to ■ m . — O božiču pred vrati, o veliki noči za pečjo. — IVa badnji dan je treba vino zatavati, drugi dan, na božič, pa se mora, pogledati, če je okoli pilke suho ali mokro. Ce je mokro, bo dobra vinska letina; če je pa suho, bodo suhi v jeseni tudi sodi. — Svetlg. jasna božična noč kaže slabo letino in nesreče. RUDOLF DOSTAL Trst, ul. M. D’Azeglio št. 18. Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem gostom in prijateljem Krizmančič Frane gostilna BAZOVICA 185 Vesele božične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Schiamer Teodor mirodilmca BARKOVLJE ul. Cerreto 2 Krojaška delavnica TRST ULICA VALDIRIVO 35 izdeluje moške obleke, ženske plašče OBRAČA, POPRAVLJA PO IZREDNO NIZKIH CENAH Vsem svojim klientom in prijeteljem želi vesele božične praznike in srečno novo leto losip Kravos krojač Brandesia - Sv. Ivan ZAVEDNA RICMANJCKA V NARODNIH NOŠAH. abdetis). V Beli Krajini speče io na božič štiri hlebe: prve-gc iz pšenice, ostale mešane z rž jo Prvi je lepo okrašen z oblikami ptičev, cvetic itd. ImemUe se e.božičnikv in ima obliko rita, kamor ga vtaknejo, preden ga denejo •< peč. Na sveti večer prines- goipod.nja, ko je že vse odšlo spat,' hlebce na mizo, belega v sredo, in jih tako pusti čez n č. Narod smatra s tem hlebe posvečene. Be.l hleb pomeni božje dete, tri. je črni pa so Trije kralji. Na božič zjutraj nesejo cele hlebe v kamro ali klet. Prvi del dobi domača družina, drugi del cblagoa, to je živina, tretjega pa znanci, prijatelji in sosedi. Božični kruh je ljudstvu simbol miru. — O ponrtni-ku ali poprtn aku piše tudi Valvasor v svojem znam.mtem delu sDie Enre des Herzog-thum-s Crainrt (Slava Vi jvod<-ne Kranjske). Tam navaja bc ga Voxitiusa, ki so ga častilt stari Slovani, od tud naj oi bil naš sbožičs. Tudi so že takrat praznovali iderie bositsc' ie», tri ivete večere. Z p beda i so delali potice. Poprtnlk so polagali vsak sveti večer na mizo. Štajerski Slovenci sicer niso poznali poprtnjaka, ko pa so prihajali od pjolnočke domov. so zbudili vso živino, tudi kokoši. Nato so dali kon em in govedu jesti. Pred kravj.m hlevom so ustrelili z Lltgoslovl c-nim smodnikom, da ne bi čarovnice imele moči do krav. Tudi Kranjci so dajali op In o-čl živini detelje, to ra zato, da ne bi živina, ki se še v > noč pogovarjala, tožila, da strada. Ko so se vrnili i. cerkve, so pokladali živini in govorili: «Ngj ima tudi živina del boži-čah Ponekod so peki za živino poseben hlebec. Korcšk Slovenci so dajali živini poleg belega kruha tudi P sveoene soli. Živino so krmili z božični-kom zato, ča bi se bolj red la. V Prekmurju sicer nimuj bo-žičnlka, pač pa dajo na božič zjutraj pod mizo v košari ali V kaki drugi posodi vsakovrstnega semena. Od tega dajo otol-dne kokošim jesti. Pod mizo dajo tudi tike v (b čo). da bi se svinj. rajši hranile, nato pa plužno zel o in črtalo, da bi bila zemlja rodovitnejja, •a se bič, koso itd. Na sveti večer je tam posebna jed. repenjača. Na testo te posipa repa, ki jo potresejo z makom in dobro polite jo z medom, a brez masti. Tako se ponavlja v več plasteh da naraste gibanica v devet gub. Kole da je bila stura poganska in tudi slovanska šega, ki je trajala po navadi od božiča do Treh kraljev. Cerkveni zbor leta 1691 je prepovedal kristjanom koledo, češ da so se ob takih primerih godjle nedosfojnosti. Zenske da so plesale očitno in pohujšljti , moški da z j se oblačili v žensko ženske pa v moško obl 'ko. Točili so vino, na ves glas se krohotali in častili pogansk'aa boga Bakha. Po krščanskem vplivu se je poganska koleda prelevila, pokristjanila in po-cerkveni a. O koleii piš- tudi Valvasor, in sicer, da so hodIM od Miklavža do Svečnice fantje in možje v skupinah po 6. 7, pa celo ro ,s ter PsI> 00 hi' šah in pobirali darove Nabra ni denar so hranili do Svečnice, takrat pa sc si kupili voska in nared li mnogo tankih sve- eic. ,, Ze stari Slovani so verovali. da se je dvakrat na leto sod- kos zidu, da je mogla glava nazaj v sobo. Do smrti Pa je nosila debelo bučo. Božične narodne vraže pripovedujejo tudi o čarovniedh. Na Primorskem pravijo, da je tisti, ki je vzel k polnočni i tri zrna pisanega graha in trinožni stolec iz devetere a lesa ter sedel nanj pred cerkvena vrata, videl in spoznal vse čarovnice. Štajerski Slovenci, žlasti Prleki, so imeli tudi določen čas za izdelavo takega stolca. Začeli so ga delati na dan sv. Lucije pred svitom in so nadaljevali delo vsako jutro zgo 'aj do božiča. Nato pa •• > morali zanesti stolec k po'nočki in med ma r na nj.m klečati. Tako so videli vse čarovnice, ker so imele proti vratom obrnjene obraze. A gorje tistemu, če ni po končani maši hitro ušel iz cerkve! Ce bi ga bile čarovnice dobile v pe-t, bi ga zmlele v sončni prah. Ta vraža ie bila dolgo časa v slovenskih krajih. Kdor je izdeloval tak čarovni stolec, ni smel izpre-govoriti niti besedice. V Banji Loki je kmet delal ta'-, stolec. pa so ga čarovnice hodile vpraševat, čemu ga dela Kmet pa ni niti črhnil in je potem pri polnočnici zares videl s stolca vse čarovnici?. Silile so ga. pa mu n'so mogle do ž vega. ker se ni premaknil s stolca. Na Štajerskem so imeli vražo, da je videl čarovnice tisti, ki je prišel k polnočnici prvi v cerkev in vrgel krajcar v večno luž. Naši predniki so bili mnenja dg je božična noč za kopanje zakladov prav tako pripravna, kakor kresna noč. Na Igu je bila Ule vraža: Na sveti večer opolnoči je moral iti človek na razpotje in naredi ris z le ko-vo šibo, blagoslovljeno na cvetno nedeljo. Ce je pokleknil sredi risa in zažvižgal, se je prikazal hudič. In če ga je človek vprašal, kje je zaklad, mu je Po vedal. A tisti človek je moral imeti s seboj ačrn- bukve« ter mu je moral brati iz njih. Dokler je bral, je ilišnl strašno grmenje in treskanje ter videl okoli sebe grozovite stvari. Ce se ni dal zastrašiti in je prebral vse bukve, je dobil zaklad. Tudi pri nas je bila utrakvi-stična šola, to se pravi, dvojezična šola, v kgteri je bila slovenščina v prvem razredu učni jezik, medtem ko je od drugega razreda dalje bila učni jezik nemščina. Slovenščina je ostala le še učni predmet. To pa je bila le takrat, ako se je zanjo priglasilo dovolj učencev. Ako učencev ni bilo dovolj, tedaj je dvojezičnost ostala le na papirju. Učitelji na naši šoli so bili večinoma nemčurji, nemški hlapci, zato so skrbeli za to, da za pouk slovenskega jezika ni bilo doxolj učencev. Pouk na šoli se je nehal navadno ob štirih popoldne, slovensko uro pa so dali od štirih do petih. Učenci so bili že izmučeni, mnogim se je mudilo domov na pašo ali na kako drugo delo in zato se niso priglašali za slovensko uro. Razen tega so Znali učitelji še na drug način priskutiti slovenski pouk. Ob vsaki priložnosti so govorili otrokom, da naj se le pridno uče nemškega jezika, ker bodo z njim v življenju daleč prišli. Imeli bodo mnogo lažji kruh. Zakaj s slovenskim jezikom se nikamor ne pride. Ce znaš samo slovenski. brezpogojno k slovenski uri. Ako ga ne bi ubogal, bi me bil nabil. Z enim samim učencem se pa učitelj ni hotel ukvarjati, tako je d. ojezičnost naše šole največkrat sama po sebi prenehala in oblast je dosegla svoj smoter. Nekega dne smo dobili novega učitelja, ki ni znal ali ni hotel znati slovenski, dasiravno je imel slovenske ime. Dotih-mal smo otroci v šoli slovenski molili, slovenski pozdravljali, s prihodom tega učitelja pa se je vse to nehalo. Najprej smo se morali naučiti nemški moliti pred poukom in po njem, V nekaj dneh smo to že znali. Potem smo se začeli učitj nemškega pozdravljanja. Imeli smo dolge vaje: eDcbro jutro — Guten Mor-gen!» «Dober dan — Guten Tag!« Dober večer '— Guten Abend!« Hodili smo’ mimo učitelja in ga pozdravljali v nemščini. Ko nam je to že gladko šlo, nas je pohvalil in rekel: «No, zdaj ste šele postali ljudje«. Na cesti nam pa nemško pozdravljanje ni šlo tako gladko iz ust, kakor v šoli Uči- si sposoben kvečjemu za kakega hlapca ali težaka. Taka stalna propaganda se je otrok seveda morala prijeti. Ni pa se oprijela le otrok, ampak se je premnogokrat oprijela tudi staršev samih. V resnici je bilo v praktičnem življenju takrat tudi res tako, kakor so trdili naši učitelji. S slovenščino nisi nikamor mogel, ker so naš jezik takrat povsod preganjali. Zato se je večkrat zgodilo da sem bil pri slovenski uri edini učenec. Moj oče mi je namreč zabičeval, da moram teljstvo smo seveda takoj vsi nemški pozdravljali. Drugače pa je bilo, kadar smo srečavali domačine in znance. Pri teh srečavanjih nam nemška beseda nikakor ni hotela iz ust. Bilo nas je skoraj s?am nemškega pozdravljanja. Počasi pa se je nemško pozdravljanje le Udomačilo. Jaz sem sam imel s to rečjo sila težaven položaj. Doma mi je oče spet zabičeval, da na cesti nikakor ne smem nemški pozdravljati, ampak slovenski. Grozil mi je s prizem-nikovcem, ako ga ne bom ubogal. «Na cesti učitelj nima kaj ukazovati!« se je drl nad menoj. «V šoli ga ubogaj, na cesti pa ga ni treba.« V šoli me je pestil pa učitelj, ki je takoj zvedel, če ga rr> cesti kak šolar ni ubogal. Imel je na žalost že med učenci take, ki so se mu prilizovali in mu nosili pošte. Kratko in malo šola je imela le uspeh. Cez kakega pol leta je naša šola vsevprek pozdravljala nemški, čeprav je bil naš kraj popolnoma slovenski in sta tu živeli le dve nemški družini. Ce je kak tujec prišel v naš kraj, je moral dobiti vtis, da je prišel v nemški kraj. Tudi mene se je ta šolska novotarija naposled oprijela kljub temu, da je doma oče rohnel proti njej na vse prete-ge. Bil sem že toliko razvit, da sem ljudi poznal, kdo izmed domačinov drži z Nemci, kdo pa s Slovenci. Ce sem srečal na cesti kakega Slovenca, sem ga pozdravil po slovenski, če sem srečal pa kakega nemškega privrženca, sem ga redno pozdravljal po nemški. Tako sem tudi jaz postal človek in koroška šola je imela uspeh na celi črti. Nekega zgodnjega jutra sem gnal živino na pašo. Takrat sem bil z novim šolskim duhom in napredkom že prepojen. Ura je bila mogoče šele štiri zjutraj in po dolinah je bilo še vse polno megle. Po tleh je bilo rose kakor vode in, ker sem bil bos, me je skoraj zeblo. Živino sem moral napasti do šole. Take zgodnje ure so bile zame zelo hude in na pol zaspan sem se nevoljen pomikal za živino. Sreča je bila zame le, da je bila tudi živina še lena. neprespana in se ni dosti zmenila za okolico, ampak se mirno držala navajene poti. Počasi je korakala živina, menda kakih osmero glav, proti pašniku. Razen topotanja živinskih korakov ni bilo slišati nobenega drugega glasu, Ie nekje daleč so peli petelini. Tedaj sem na poti pred seboj nenadoma zagledal prikazen, ni bila nič drugega kakor gosposko oblečen človek, ki je imel ogrnjen dežni plašč in mi je počasi korakal naproti. Srečati gosposkega človeka ob tej zgodnji uri je bilo res več ko nenavadno. Kdo ve, kaj ga je prignalo sem? Ali namenjen mogoče k nam? Zaman sem skušal razsoditi, kaj mi je vrglo na pot tega gospoda Nisem pa še dobro končal s temi mislimi, ko me je začelo gristi nekaj drugega. Tega človeka bo treba pozdraviti. Na vsak način pozdraviti! Toda kako, slovenski ali nemški? Tako sta se v moji notranjščini začeli boriti med seboj šolska vzgoja in domača vzgoja. Tu- jec je bil po vsej svoji podobi Nemec. Mogoče je bil iz bližnjega letovišča in se sprehaja že ob tej zgodnji uri. Saj letoviščarji niso vsi pri zdravi pameti. Toda kaj, če bi tujec bil Slovenec? Kaj naj torej storim? Nisem se mogel odločiti, ker me je navzlic šolski vzgoji le bilo še sram nemški pozdravljati. Razdalja med tujcem in med menoj je bila vedno manjša. Postal sem vedno nemirnejši, čimbolj se mi je tujec približeval. Zakaj je nisem takoj pocedil pod cesto v grmovje, brž ko sem ga zagledal, sem si očital. Zdaj je bilo na žalost že prepozno in bi ne bilo posebno olikano, ako bi to storil. Tedaj sem upal, da se bo v zadnjem hipu še izognil živini, toda tudi to upanje mi je splavalo po vodi, zakaj tujec se živini ni izognil, pač pa se mu je živina izognila v velikem ovinku. Sedaj sva bila že čisto blizu skupaj. Mene je spreletavala vročina. Vrhu tega sem imel še grozen občutek manjvrednosti, tujec je bil lepo oblečen, medtem ko sem bil jaz sirotej in še bos. Gotovo sem bila vsa moja jutra dotihmal. bil ves rdeč v lice, ko sva prišla vštric. Tedaj mi je prišlo iz ust. kar samo od seiv: «Guten Morgen . . . .'» Moj glas je bil svečan, pod-ložniški in srce mi je pri pozdravu zelo močno utripalo. Tujec bo gotovo zelo zadovoljen in neko toplo čustvo me je navdajalo. Toda nena.icv.a se je pred menoj zrušil ves svet. Tujec je zasukal glavo proti meni, da sem mogel videti njegove oči. Te oči so bile ponižujoče, obsojajoče. Z močnim, značilnim glasom je tujec odzdravil po slovenski: «Dobro jutro, mladi gospod!« Vse, kar sem v naglici mogel zapopasti, je bilo zame udarec po glavi. Mahoma se mi je od doživete sramote stemnilo pred očmi. Bil sem tako neznansko ponižan, da bi sc bil najrajši pogreznil na dno pekla. Lovil sem sapo kakor utopljenec. Tujec je šel dalje po poti in jaz si nisem upal pogledati za njim. Komaj sem čakal, da so njegovi koraki utihnili pod bregom, ki se je nagibal proti domači hiši. Takoj me je zaskrbelo, ce tujec morebiti le ne are k nam \ po kakih opravkih in bo očetu I povedal, da sem ga po nemški pozdravil. To bi me stalo nekaj udarcev s prizemnikovcerm Toda sramota, ki sem jo doživel, je bila močnejša od strahu pred očetom. Priznal sem si. da sem kazen celo zaslužil, če bi me doletela. Pravkar doživelo ponižanje me je temeljito in na mah poučilo. kako prav je imel moj oče, ko je rohnel proti vpeljavi nemškega pozdravljanja v šoli. Sprevidel sem, da sem tej potujčevalni novotariji tudi jaz podlegel. Spoznal sem, da sem v važnem trenutku zatajil samega sebe, svoj rod in svoj dom. Ce bi tega ne bil storil in bi bil ubogal o*eta, bi te velike sramote nikdar ne doživel. Moje delanje ie bilo grdo. Tega me je naučil tuiec, ki ni bil tujec, ampak človek našega rodu. ki se ni sramoval slovenskega pozdrava, čeprav je bil nedeljno oblečen. Ko sem vse to čisto jasno spoznal, sem si globoko oddahnil in v moji notranfosti se je odluščilo nekaj težkega in ogabnega in odplavalo od mene. Sedaj sem dihal mnoeo laže Ko sem stisnil iz srca zadnjo tesnobo, sem zažel pesti in se v mi«lih zarekel: «Moj rod. nikdar več v življenju te ne bom izdal . . . !» Pri tej prisegi je vstajalo na vzhodni strani svetlo jutro, ki *e bilo zame. kljub veliki sramoti, katero sem bil pravkar doživel, stokrat svetleiše in ■•tokrat veli*ast"etše kakor so bila vsa moja jutra dotihmal! aiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiiiimimiiimiiiiiiiiiih id. Coio-nec- 3 leleicn 38-1& Mtudave (iti idaab i Mizarji I Deske smre i podjetniki kmetovalci !Setr7 šče, furnir, parkete in drva nudi najugodneje PA n«« .11 .11 ilBsuilim!!; UILm lil. 111419 IVAN DOLES izdeluje in popravlja aktovke TRST, ul. G. Gozzl 1., vogal- ul. Pauliana. Dr. GAETA' ZOBOZDRAVNIK Izdeluje proteze jeklu, zla- j tu, kavčuku in plastiki. Največja garancija Sprejema od 10 do 12 in od '9 do 10 (Govori slovenski). TRST. ul. TORREB1ANCA, 43 VOGAL UL CAKDUCCi Igrače šolske potrebščine in torbe prodajam po nizkih cenah Naslov dobite na upravi lista TRGOVINA Ulica Vasari JO Oglejte si zalogo SPISAL U. DEL Cirila je sedela na nizkem stolčku ob Ireninih nogah. V naročju so se krivili med prsti pergamenti skrivnostnega razodetja. Velike oči je upirala sužnja v Ireno, ki je slonela ob deblu platane in z na pol odprtimi očmi hrepenela nekam za žarki tonečega sonca. Desnica Ji je počivala na belem kamnu in pila iz njega hlad, ki je skrit v gosti senci kljuboval dnevni vročini. aPrejasna, ali nadaljujem?« Sužnja je razvila svaljek med prsti in čakala povelja. Irena ji je dala znamenje z levico, naj pergament spravi. Ni si upala glasno spregovoriti, kakor bi se bala. da izgovorjena beseda razene mistične sanje, v katere se je zapleta njena duša. Odkar Je ubežala Bizancu in dvoru, odkar Ji je usoda ugrabila najdražji bitji, Iztoka in Epalrodita, se je zatapljala čedalje večkrat v koprneče sanje. Življenje v Toperu Ji ni ničesar nudilo. Kadžr Je šla v Javnost, se je morala vselej zakopati v skrivnosti dvornih šeg Težka, bogato vezena stola, posuta z dragim kamenjem, se Ji je zdela breme, veriga, plašč hinavstva. V družbi sicer od- ličnih žensk, pa vendžr pro-vinclalk, je morala govoriti še-petaje, pritajeno, da jc čuvala skrivnost in božanski značaj, ki ga je ljudstvo prisojalo dvoru. Zato je bežala pred javnostjo, iskala tihih vrtov, samotnih logov, kjer je v platneni halji uživala svobodo in glasno odpevala odkritosrčni naravi. Kadar koli se je vrnila iz javnosti je snemala z gnevom in studom težke obleke, kakor bi se otresala verig. In vselej je ponavljala govor škofa Syneslja: «Kaj ste Rimljani boljši, odkar se odevate v škriat in posipate z zlatom? Komedijanti v kamnitnih plaščih, kuščarji ste, ki si ne upate glasno govoriti, ki si iz lukenj svojega lišpa ne upate na luč, da vas ljudstvo ne spozna, da ste kljub temu ljudje!« Ob taki priliki ji je srce z neizmernim koprnenjem zahrepenelo po barbaru Iztoku. Gledala ga je v prteni halji, videla kako so zapluli nemaziljeni kodri, ko se je popel na konja v hipodromu. Tedaj ga Je zaljubila, preprostega, svobodnega, brez verig, brez krinke. In sedaj je šel, odvrgel oklep, in tam za Donavo jezdi na čelu vojakov kakor nekdaj v hipodromu. Ali misli nanjo? Ali pride ponjo? Dnevi beže, tedni se vlečejo —> in sla ni od joga in ni ga od severa. In njene misli so se napotile po neznanih potih in iskale ljubljenega po gozdih, ga klicale v gorah, prosile popotnike ob cestah, naj ga poiščejo, ponujale trgovcem staterov, da jo vzemo s seboj v deželo Slove-nov. Cirila je poznala gospodarico. Vselej se je tiho umaknila, da je potovala Ireua sama s tihim koprnenjem in s sladko žalostjo za Iztokom. Tako je odšla tudi ta večer z vrta in se napravila po Toperu. Na stisnjenem foru pred majhno baziliko so se gnetle toperske deklice. Vzkliki začudenja so se glasili iz množice, ko so prihajale svilene nosilnice, v katerih so sedele žene častnikov, bogatih trgovcev In davčnih zakupcev. Ni Jih bilo mnogo v Toperu, zato so bile toliko bolj čaščene in spoštovane. Tudi Cirila, dasi svobodna sužnja, je uživala velik ugled zaradi dvorjanice Irene. Deklice so se ji umaknile, ko se je stisnila za belo nosilnico, da pride do prodajalnice in si ogleda lepotičje, ki se mu čudijo ženske. Trgovec je postavil ob kara-nitni plošči, za katero Je stal, dva lepa bronasta svetilnika. Veselo Je migotal na njih bleščeči se plamen grškega goriva. Ciriline oči so se široko razprle, ko je zažarel pred njo' razprostrti lišp. Magična luč ie povečala sijaj zapon, zlatih uhanov, draguljev, vdelanih v narokvice, jantarja, korald in snežno belih koščenih glavnikov. Stotero željnih oči se je paslo z naslado po tem lišpu in tiha zavist se ie dvigala v dušah, kadar je bogata trgovka segala po dragocenostih in iih izročala sužnji v mahagonilevo skrinjico. «Na samem svetem dvoru nimajo lepšega nakita!« Cirili je nehote ušla polglasno ta sodba, ki so jo prestregle deklice v njeni bližini in jo šepetale sosedam. «Na svetem dvoru nimajo lepšega!« Cirila se je prestrašila. Zato je hitro popravila sodbo in govorila glasno: «Na svetem dvoru, pravim. Toda sveta despo.lna, ha, to so smeti, če bi videli njeno krasoto!« Tedaj je sužnta začutila, kako so se zapičile vanjo drobne oči trgovčeve. Ozrla se Je vanj Po hrbtu jo je spreletel mraz. mravlje so zagomezele po vseh udih in splašena je iskala gazi, da bi utekla. Trgovec pa ji ie prijazno namignil, prijel z dolgimi, šiljastimi prsti zlato zapestnico dva zvita delfina, posuta po luskinah z berilji in topazi, za oči dva granata, in jo dvignil proti luči, da je zablestelo. aSamo sveta despojna nosi lepšo zapestnico! Resnico go- voriš! Ali si uganila resnico, ali si jo spoznala na dvoru?« Cirila je zbirala moči in se pritajevala, da bi ne izdala razburjenosti. Zakaj v trgovcu je spoznala evnuha Spiridiona Ko je bežal Epafrodit in je Numida v Toperu poiskal Ireno, da ji je povedal o rešitvi Iztoka in begu Grkovem, ni omenil Spiridiona. Zato je sužnja slutila v njeni dvornega lohuna, ki je pod krinko trgovca poslan od despojne, da stika za Ireno. Ko pa Je trgovec vprašal, ali je bila na dvoru, se je razveselila, misleč, da jc ni spoznal. ttCirila je živela na dvoru«, se oglasi žena najbogatejšega trgovca. uSužnja je dvorjanice Irene, ki biva med nami!« Sužnja bi rada stegnila roko in pritisnila bogati gospe dlan na usta Ali bilo je prepozno. Videla Je, kako se je evnuh začudil, kako sklenil roke na prsih in se priklonil, da Je s čelom skoraj dosegel razloženo zlatnino. (Nadaljevanje sledi) Spalnice, kuhinje ter drugo pohištvo domačega proizvoda dobite v ulici Vasari št ^ CLNE UGODJE Deliivske ■n ošk e obleke izdelujem po Naslov na mernih cenah upravi l'St« MALI OGLASI Prodam 4 koze za rejo. Greta, ul. Bonomeja u. ' 1 '........................... ,, h m rud. - Telefon Itev. 93 808. - UPRAVA: ULICA S. FRANCESCO St. 20 - Telefonska št. 29-477. UREDNIŠTVO. ULILA MUNJECCHL ogIasov: Za vsak mm višine v Slrinl 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. OGLASI: od 8.30-13 in od 15-18 Otfs urednik STANISLAV Za FLRJ Za vsak mm širine 1 stolnct za vse vrste oglasov po 10 din. RENKO. - Tiska Tržašk. tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, ul. S. Pelllco 1-1!.. Tel. 11-38 - Koper, ul. Battlst! 301a-I, Tel. .0. NAROČNINA: Cona A: mesečna 360, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 3600 lir: cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50. mesečno 100 din. Postni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega tiska • Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.ZO.Z • TK‘ _ Piciiliov ttofounc