8554	60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA	

PRIhnunSKI DNEVNIK
o^ltiin, p, ,č , aotavtai
[ grupoi
Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 13 (9925)
TRST, torek, 17. januarja 1978
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se j«i tiskal v tiskarni «Doberdob» ^ v Govcu pri Gorenii Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNE*i»IK v zasužnjeni Evropi.
jIrimu napovedujejo drugo enobarvno demokristjansko vlado
sat —	.     ........ ...—11	11 '■■——lil'  .mm« m
Andreottijeva vlada odstopila
,a(j
Najbolj verjetni kandidat za sestavo novega kabineta je Andreotti sam, vendar omenjajo še imeni Fanfanija in Furlanija - Socialisti svarijo pred nevarnostjo dolge vladne krize
i*
JM ~ Enobarvna vlada Gliilia Andreottija, ki .jc trajala dobrih , . Se,e\', je včeraj kol smo že napovedali odstopila. Približno opol-tone* VncUreotti odšel na Kviriual in vrnil svoj mandat predsedniku jbržU* ^rt'^vi,levajo, da mu bo slednji še pred koncem tega tedna, V* R'! četrtek, ponovno poveril nalogo, da sestavi novo vlado.
Ia . mu Pa ne izključujejo možnosti, da bi Andreottijev poskus, da ekl' "<>Vo v*ado- spodletel, saj so se predstavniki strank, ki so sc itn'P i*a kri*u dcmokrlstjanske enobarvne vlade, izrazili proti tako
1,1 kontinuiteti. Govorijo že o--------------
u demokrščanskih kandidatih, lat,,'1 11 sb‘dili Andreottiju. Kandi-t a Pri'dsc(lnika senata Fanfani-fcn„h,nCrj 'c Pred kratkim govoril »a t , ki voditelj La Malta, ni-isp'. "* kaže, velikih izgledov za a, i ' proti Fanfanijii se je odloč-^otnit-17'*- ,a'ldk socialdemokratov ji n a’ k' je dal razumeti, da mil ,, eve* Pogodu demokrist janski j *n?k' žrebec#, ki sc preveč tPolipi* v 0!f<!biie manevre.
*j0 .'cn‘ opazovalci, ki zagovar ► zo> da bo Andreotti pogorel v
svojem poskusu, da sestavi novo vlado, se sklicujejo na zadnje izjave zunanjega ministra Forlanija, ki je vodil skupino, ki se je na zadnjem kongresu postavila proti Zaccagnini-,ju. Čeprav je Foriani na včerajšnji seji ministrskega sveta, ki je bila neposredno pred odhodom predsednika vlade na Kvirinal, izrazil mnenje, da bi Andreotti moral predsedovati novi vladi, je v nedeljo začrtal smernice, ki naj bi vodile dejavnost bodoče vlade ter tako posredno postavil osnovo za svojo kandidaturo. For-
iani je namreč podčrtal, da je sedaj bolj kot kdaj koli prej potrebno, da se vse polemike rešijo znotraj krščanske demokracije, obenem pa je posvaril svoje strankarske prijatelje, «da je zmešnjava najbolj pogubna v težkih trenutkih#. Nato je polemiziral z Zaccaguinijevim tajništvom, češ da se obotavlja in da se noče jasno opredeliti ter je nadaljeval z ugotovitvijo. da je naloga krščanske demokracije, kot večinske stranke, predložiti točen in dosleden vladni program, ki bi ustrezal sedanjemu izrednemu položaju in katerega naloga naj bi bila vzpostaviti red in disciplino v vseh ozirih ter nakazati smernice za premostitev gospo darske krize 'in za razmah italijanskega gospodarstva.
Po mnenju zunanjega ministra Forlanija bi kazalo krizo rešiti v dveh obdobjih: najprej se je treba
Predsednik vlade gre na Kvirinal
H
■
pn	Giulio Andreotti
je takoj
se.)i, na kateri je sporočil njt —• da odstopa, odšel k pred-• je ''Publike Leoneju,' s čimer **>e j ' uradno odprla vladna kriza.
Stclai Dlora' začeti posve-'X 'Il'enovanje novega pred-ačC]a . v*ade. Posvetovanja' se l>odo čo v	zaključila Pa se bo-
'"»ril, k * k* ko bo Leone spet po-»alogo . Predvidevajo, Andreottiju Dari0s 'la Restavi novo vlado.
* Popoldne bo Leone sprejel
najprej bivšega predsednika republike Saragata, nato pa še predsednika senata Fanfanija, predsednika poslanske zbornice Ingraa, bivšega pred-sednika ustavodajne skupščine Tena-cinija. bivšega predsednika poslanske zbornice Pertinija, nakar bo sledila vrsta bivših predsednikov vlad ad Scelbe d0 Colomba in Runvorja. Slednjega bo Leone sprejel v sredo zjutraj.
Predstavniki parlamentarnih skupin bodo na vrsti takoj za tem ih prva bosta odšla k Leoneju predsednik po-
slanske skupine KPI Natta in predsednik senatorske skupine KPI .Perila. Istočasno bo sprejel še tajnika in predsednika komunistične partije Ber-linguerja in Longa. V sredo opoldne 'do sprejel demokristjane Piccolija, Bartolomeia, Zapcagninija in Mora. medtem ko bodo socialisti Balzamo, Ci-pellini, Crasi in Nenni odšli na Kvirinal v sredo zvečer. Zadnji bo na vrsti v četrtek ob 17.40 bivši predsednik vlade Ferruccio Parri. (ifj Na sliki: Andreotti odhaja nH Kvirinal
domeniti o programu, potem pa o formulah. «Na podlagi programskega sporazuma ter obveznosti, ki jih bodo sprejeli, bo mogoče videti, katera vladna formula je najbolj primerna za rešitev sedanjega položaja#, pravi Foriani.
Omeniti gre tudi izjave dorofej-cev (Piccplija in Bisaglie), ki ne skrivajo svojih ambicij, da bi jim uspelo prepričati socialiste, da spet vstopijo v vlado. To domnevo pa gre za sedaj izključiti, saj so socialisti zadnje čase večkrat poudarili, da se ne strinjajo s ponovnimi izvedbami levega centra. Kakor koli že, v sredo se bo sestal centralni komite PSI, ki bo moral sklepati med drugim o tem, ali bodo odložili kongres.
Današnji «Avanti» pravi v svojem uvodniku, da je treba odprto krizo takoj rešiti in to zadovoljivo. Socialisti se zavedajo, da to ni lahko. Hitra rešitev krize je nujno potrebna, če se hočemo izogniti nadaljnjemu poslabšanju gospodarskega položaja ter javnega reda. Socialistično glasilo tudi zavrača možnost pred časnih volitev in dodaja, da bi bile posledice daljše vladne krize morda nepopravljive. Prenehanje parlamentarne dejavnosti za nekaj mesecev, kar bi bila neizogibna posledica razpusta zbornic, hi (»menilo odsotnost demokratičhe zakonitosti in da nes ne more nihče zagotoviti, da bi to zakonitost kasneje lahko spet ob novili.
V sedanjem obdobju, ko je stara vlada sicer odstopila, vendar opravlja še vedno tekoče (»sle. gre zabeležiti vrsto političnih pritiskov. Oglasila se je tildi cerkvena hierarhija, ki je v vatikanskem dnevniku «L’Os-servalore romano#, posvarila tri stranke, ki so povzročile krizo (PRI. PSI in KPI), da tvegajo, da se predstavijo volivcem kot povzročitelji krize, za katero se ne ve, kako jo bodo rešili, seveda če bi se kriza sprevrgla v predčasne volitve. Gre v bistvu za nič kaj diplomatski ultimat, češ, ali sprejmete sklepe krščanske demokracije, ali pa ste odgovorni za poslabšanje političnega položaja.
Včeraj se je torej odprlo izredno delikatno obdobje, novo poglavje v odnosih med krščansko demokracijo in komunistično partijo, ki bo privedlo ali do novega sporazuma, ali pa do predčasnih volitev, (cc-if)
bi se izognila obvezi, ki jo je spre jela pred parlamentom, da namreč razpravlja o radikalni resoluciji#.
V Rima zasedanje deželnih tajnikov KPI
RIM — Danes se bodo na sedežu KPI v Ul. Botteghe Oscure sestali komunistični deželni tajniki. Ta teden bi se moral sestati centralni komite. vendar so ga zaradi vladne krize odložili na 26. januarja.
RIM — uradni vestnik št. 15 objavlja zakon, s katerim določajo nove norme za občinske in pokrajinske volitve. Ukrep predvideva, da bodo volitve na neko nedeljo med 15. apri lom in 15. junijem, istočasno za vse pokrajine in občine.
Posebna komisija začela z delom
Z včerajšnje prve seje posebne komisije /a globalno zaščito slovenske naroibtnstae aknpnosti
..........................................................
VČERAJ UMESTITEV POD PREDSEDSTVOM PROF. GIOVANN1JA CASSANDRA
Dogovor o programu in metodologiji dela na prvi srnji komisije za globalno zaščito
Predstavniki Slovencev v komisiji so takoj postavili zahtevo po globalnem reševanju vseh problemov celotne slovenske manjšine v tržaški, goriški in videmski pokrajini - Do prihodnje seje, 3. februarja, bodo zbrali razpoložljivo gradivo
Albin Sirk (SSk)
Radikalec Pannella odstopil
RIM — Radikalni poslanec Marco Pannella je danes sporočil v pismu, ki ga je naslovil na predsednika poslanske zbornice Ingraa, da odstopa. V svojem pismu pravi Pannella, da hoče s tem protestirati proti skrajno nekorektnemu ravnanju vlade, «ki je odstopila samo zato, da
PUil„ha
...............„„„„„...................................................mu.
zasedanje mešane izraelsko-egiptovske politične komisije
V znamenju negotovosti in pesimizma danes začetek pogajanj v Jeruzalemu
j* ameriškim posredovanjem začasno rešen spor o dnevnem redu, zaradi katerega so b,li Pogovori odloženi - Ameriški zunanji minister Vanče včeraj dopotoval v Izrael
*•	— Nevarnost, da bi
/sk° - izraelska i»gajanja ’ Sa preden bi se dodobra da ozre/.-1 a za sedaJ odpravljena,
9 tia -)r | ’ k> vlada v Jeruzale-*šane l ,eper prvega zasedanja lhja °,m*s'je za politična vpra-"' c*beJ • dokaj napeto. Pozno poli atw..v. Jeruzalem dopotoval !	1 ■ državni sekretar Cy-
' s svo’- k' se je nemudoma sezoni J-m'a kolegoma, Izraelcem bi -m,aln Egipčanom Kamelom, avil teren# za današnje - umir.^0t kaže' je Prav ame-eclajij. Lacija preprečila, da bi korrrt: kitične komisije (vojaš-rti) ri -]a 2e en teden zaseda v 'Urija iCn° odpovedali zaradi
glede
il* kR!ede dnevnega reda. 'šel J , a-i'' zagrozil, da ne bo J^Sinč-itvl'uzaletn’ če se Izraelci lo jfani ne dogovorijo.
'9ra pP^Previio izraelskega pre-'i Popn^' da je zavzel nekoliko .tudi pJ’v,° stališče, popustili pa da, i^j 8'Pcani. Točko dnevnega Palestince, so tako ? o v direktive za pogaja-'.1sjoMa„ em" Judeje in Samarije ^ diie„!^l ter Gaze#. Ostali dve
in Samarije ■■m gtlf, - - uaze». Ostali dve ae.ga reda pa sta skupna ki,naj navdihuje
■>va
^jevzh^o3 za globalno rešitev "eiiti j7°dne krize, in osnovni e ''''ega «„Vs°u'ne morebitnega mi-je. h„ IK)1'azuma. Povsem jasno rt Pr e vobodo 'st' problemi, ki ti", rnn 1 Ugajanja na rob raz “'rin j.?”® Pojavili danes ž.e na Cetku zasedanja mešane
komisije. Sicer pa je vodja egiptovske delegacije, zunanji minister Ka mel, že včeraj jasno izjavil, da «ne more biti miru, doMer traja izraelska zasedba in dokler ne bodo priznane naconalne pravice palestinskega ljudstva in med njimi najprej pravica do samoodločbe#.
Skoraj istočasno pa je izraelski premier Begin v pogovoru s skupino ameriških parlamentarcev zagotovil. da ne bb nikoli privolil v nastanek palestinske države, poleg te ga pa še obljubil, da ne bo prepustil Egiptu nadzorstva nad izraelskimi naselbinami na Sinaju, češ da bo raje odstopil, kot da bi storil kaj
Sicer pa je tudi sam Sadat, če naj verjamemo časopisnim vestem, zagrozil z odstopom, ko se je pojavila nevarnost, da bi odpovedali zasedanje mešane komisije v Jeruzalemu. Kot poroča dnevnik «A1 Shaab#, je egiptovski predsednik svoj sklep sporočil vsedržavnemu varnostnemu svetu, ki pa je ostavko zavrnil. Po pi; sanju lista naj bi tudi Američani pritisnili na Sadata, naj preklic,e svoj sklep.
Vzdušje,, ki ga ,ie našel ameriški zunanji minister Cyrus Vanče ob včerajšnjem prihodu v Jeruzalem je torej vse prej kot ugodno za uspešen potek pogajanj. Komaj je stopil z letala, je dal kratko in v bistvu optimistično izjavo, v kateri je po uvodnem ‘Zagotovilu, da nameravajo ZDA aktivno sodelovati v iskanju mirne rešitve, ugotovil, da že saniu dejstvo, da se izraelski in egiptov-
ski zunanji minister sestaneta, dokazuje, koliko poti je bilo prehojene in koliko ovir odstranjenih. «Pred-sednik Sadkt in premier Begin — je nadaljeval Vanče — sta ustvarila to edinstveno priložnost, sedaj pa se bo treba lotiti težavnih bistvenih vprašanj, ki jih je treba rešiti na poti miru.#
Po neuradnih vesteh iz krogov Vanceovih spremljevalcev bodo pogajanja dolgotrajna, občasno pa jih bodo prekinjali, da bi dali možnost, da bi se pogajalci posvetovali z lastnimi vladami. V prvi fazi pa hod« pogajanja zelo intenzivna, da bi izkoristili prisotnost Cyrusa Vancea, ki se bo mudil na Bližnjem vzhodu samo nekaj dni. Do četrtka bo v Jeruzalemu, v petek pa bo odšel v Kairo k Sadatu in nato nazaj v domovino, (tm)
^Furlanski škandal»: v kratkem prva sodita sporočila
VIDEM — Samo dva dni pred začetkom procesa zaradi škandala v Majanu v katerega sta Vpletena med drugimi bivši 'župan v Majanu Girolamo Bandera in bivši Zamber-lettijev tajnik Giuseppe Balbo (o o-kohščinab, ki so botrovale procesu obširno poročamo na zadnji strani), sc je tudi videmska preiskava, ki padeva vse dobave prizadetemu pre
bivalstvu, končno premaknila z mrt ve točke. Potem ko je v prejšnjih dneh javni tožilec dr. Tosel forma lizirai postopen in predal vse g''a divo preiskovalnemu sodniku dr. Formaiu (šlo pa je za 'dokaj nena vadno formalizacijo, saj pravdnik ni navedel imen morebitnih obtožencev ali osumljencev) se je državno tožilstvo zganilo. Načelnik urada dr. Dri gani je včeraj zahteval od preiskovalnega sodnika naj začne več postopkov v zvezi z nepravilno strni v treh furlanskih občinah. 0-benem naj bi sodnik poslal šest ali sedem sodnih sporočil. Naslovnikov le teli ni povedal, znano pa je, da zadevajo sledeče okoliščine: denar ki so ga (»trošili za nakup zemljišč, na katerih so postavili montažne hiše; dodelitev nekaterih montažni) hiš javnim upraviteljem in njihovim sorodnikom: dodelitev prekomerne in protizakonite odškodnine neki >n' dustriji (šlo naj bi za tovarno P° liištva 'inaidero). Javni tožilec je nadalje zahteval, naj šodnik zbere dodatno gradivo o pogodbi za nakup montažnih hiš, ki naj bi bila nejasna in sumljiva.
Preiskava, ki zadeva celotno delovanje izrednega vladnega komisariata na prizadetem območju, je plod omejene preiskave o škandalu v Majanu. vsaj delno pa je osnovana na pričevanju lastnika savonske tvrdko «Precasa» Renata Carozza. Doslej je napredovala počasi in neprepričljivo, upati pa je, da po formalizaciji ne bo več tako. ,(vt)
RIM — Včeraj dopoldne .je predsednik odv. prof. Giovanni Cassan-dro umestil «Posebno komisijo za proučevanje problemov, ki zanimajo slovensko jezikovno manjšino v Furlaniji - Julijski krajini#. Tak je namreč uradni naziv posebne komisije, ki jo je na zahtevo slovenskega enotnega zastopstva imenovalo predsedstvo vlade in ki bo morala opraviti svoje delo do konca leta. Kot znano ima komisija dvajset članov in med njimi pet Slovencev. To so Stojan Spetič in Boris Iskra (KPI), Aljoša Volčič (PSI), Albin Sirk (SSk) in Karel šiškovič (SKGZ).
Po zaključku zasedanja ,ie predsednik Cassandro povedal, da so se na prvem sestanku dokaj podrobno dogovorili za program in metodologijo dela. Gre predvsem za proučitev stanja manjšine na osnovi obstoječih norm in prakse za «inventar» razpoložljivega gradiva o problemih manjšine in nato za proučevanje delovnih hipotez za sestavo ustreznega normativa.
Prihodnje zasedanje komisije bo 3. februarja.
Na tem prvem zasedanju komisije so predstavniki Slovencev poudarili zahtevo po globalni rešitvi vseh problemov celotne narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Pri tem so izhajali iz ustavnih norm in duha osimskega sporazuma, ki govori o maksimalni možni zaščiti celotne skupnosti in torej v tržaški, goriški in videmski pokrajini, z odpravo sedanjega nesprejemljivega umetnega ločevanja na kategorije.
Tej prvi fazi ugotavljanja problemov bodo sledile naslednje, ko bo komisi ia tudi na kraju samem proučila razna specifična vprašanja in se začela soočati s problemom oblikovanja predlogov za ustrezen normativ.
Po seji nam je pet slovenskih predstavnikov dalo sledeče izjave.
Boris Iskra (KPI)
Delo komisije ne bo lahko, zaradi novosti in težav dela. ki ga mora o-praviti. Upoštevali je treba tudi razlike v pojmovanju zaščite manjšin, ki nedvomno obstajajo. Mislim, da je edini pravičen izhod, da je najboljša tista zaščita, s katero je manjšina sama zadovoljna. Jasno izhaja, da je tudi v pripravljalni fazi te posebne zakonodaje treba najprej upoštevati mnenja Slovencev. Potemtakem je naloga komisije, da tehnično izoblikuje pravice in jamstva, ki si jih Slovenci in njihove organizacije želijo. Na vsak način mora prevladali vsebinsko gledanje na te probleme. Prizadevati si moramo z vsemi svojimi močmi, da bo delo komisije čimbolj uspelo.
Stojan Spetič (KPI)
Iz umestitvene seje izhaja, da je naša naloga posredovati vladi predloge o načinu zaščite naše skupnosti. Na tej osnovi bo vlada (in ne vemo, kakšna bo vlada, konec leta. ko zapade naš delovni rok) na lastno odgovornost izvedla svojo politično izbiro. Ob tej vladni izbiri bo nato v parlamentu Prišlo do soočanja z ostalimi zakonskimi osnutki KPI, PSI in drugih strank.
Slovenski člani komisije bomo skušah lojalno prispevati k čimvečjemu razumevanju naših problemov in bomo podpirali zahteve, ob katerih se je zadnja desetletja ustvarila enotnost vseh Slovencev.
Vtis, ki sem ga dobil na prvi seji komisije za sestavo zakonskega osnutka za globalno zaščito naše manjšine, je. da bo zelo težko doseči vse, kar m manjšina sama, pričakuje. Poudariti .ie treba, da bo dokončen osnutek v največji meri odvisen od politične volje vlade. Komisija se sestane drugič 3. februarja, ko ji bo dano na razpolago gradivo vseh do sedaj izdanih zakonov in določb v prid 'manjšine, da se člani z njim spoznajo, ga poglobijo. Komisija bo nato delovala, če bo potrebno, v podkomisijah za tehnično izdelavo zakonskega osnutka.
Karel Šiškovič (SKGZ)
Komisija je začrtala začetni program nadaljnjega dela. ki se bo odvijalo na podlagi preučitve obstoječega stanja in raziskave obstoječih problemov.
Po mojem mnenju bi morala ta komisija gledati vse slovenske probleme na globalen način in izhajati iz načela največje in najbolj učinkovite zaščite Slovencev, izogibajoč se vsaki diskriminaciji med pokrajinami, ker bi v nasprotnem primeru zadela ob odpor vse slovenske narodnostne skupnosti in italijanskih demokratičnih sil.
Komisija, čeprav so v njej Slovenci le četrtina, bo morala gledati globalno in ne parcialno. Izhajati bo morala iz potreb in zahtev Slovencev, ne pa iz paternalističnega gledanja večine ali večinskih strokovnjakov. Predvsem pa bo morala vladi ponuditi dokument, za katerim bodo stali Slovenci, ki so zainteresirani v prvi osebi.
Nemogoče bi bilo. da bi se Slovenci v komisiji, ki zastopajo slovensko narodnostno skupnost, znašli pred izvršenim dejstvom ali pred interpretacijami ustave in osimskih sporazumov. ki bi omejevali predloge in uresničevanje njihovih pravic.
Aljoša Volčič (PSI)
Del dokumentacije, ki bo zbrana do naslednjega sestanka, jc zakonski predlog Italijanske socialistične, stranke, ki ga je predstavil poslanec Fortuna in ki ostaja, po, mojem mnenju, eno od izhodišč za diskusijo.
Prehitro je, da bi lahko povedal, do kakšnih rezultatov bo lahko prišla komisija, vendar sem mnenja, da pripravlja komisija vladni načrt zakona za zaščito slovenske manjšine in da mora slovenska manjšina nastopati v tej dejavnosti kot subjekt ter prispevati, kar se da, k pozitivni rešitvi svojih problemov, seveda v sodelovanju z ostalimi demokratičnimi silani.
Sam mislim stopiti v stik s parlamentarno skupino socialistične stranke.
Tito sprejel Doronjskega
IGALO — Predsednik Tito je včeraj v Igalu na črnogorski obali sprejel podpredsednika predsedstva SFR Jugoslavije Stevana Doronjskega, ki bo prihodnje dni odpotoval na uradne obiske v Brumo, Indonezijo in Nepal.
Iz Igala tudi poročajo, da je na oddih in okrevanje tja dopotoval član predsedstva SFRJ.in ZKJ Kardelj.
Predsednik prof. Cassandro o značaju in rlojji komisije
Predsednik komisije prof. Gio-vanni Cassandro je na koncu reje na vprašanje novinarjev, kakšne so ■specifične naloge tega novega organizma in o čeni je razpravljal na svoji prvo seji, dejal:
Italija morala ravnati: znani sporazum De Gasperi - Gruber, ki u-reja vprašanje bocenske avtonomije#.
Na vprašanje s čim se bo komisija ukvarjala do 3. februarja ko'
«Naloge te komisije so nakazane j se 1» ponovno sestala, je predsed-
v ustanovnem dekretu predsednika ministrskega sveta in obstajajo v preučitvi problemov manjšine slo venskega jezika v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Gre torej za študijsko, tehnično komisijo, ki je na svoji prvi seji določila metodo in način dela. ki pa je imela za potrebno začeli najprej z neke vrste raziskovalno fazo,' to je s preučitvijo sedanjega zakonodajnega in dejanskega stanja#.
Na vprašanje ka.i se je konkretnega spremenilo z osimskim sporazumom v odnosu do te manjšine glede na to. ker da je ta Komisija rezulta) osimskega sporazuma, je predsednik Cassandro dejal:
»Mislim, da se z osimskim spora
nik Cassandro dejal:
»Skušali bomo zbrati vse gradivo, ki naj nam oriše dejanski položaj v deželi Furlaniji- Juti.iski krajini kar zadeva slovensko manjšino tako v pravnem pogledu kot tudi v praksi, kako tečejo ‘ stv ari sedaj in kakšen ie dejanski oolo-
žaj manjšine na raznih področjih#. * # *
K ort-jororom predsednica komisije proi. Cassandro, povzetim po ma-gnetofo iški registraciji, samo dva pripombi:
1. Osimski sporazum izrecno govori v uvodu, da obe podpisnici <po-trjujeta svojo zvestobo načelu najširše možne zaščite pripadnikov narodnostnih skupnosti, ki izvira iz njunih
zumom ni nič spremenilo v odnosu j tistav in notranje pravne ureditve...* do manjšine, če upoštevate, da se j Osimski sporazum predstavlja torej glede tega. kar zadeva ,zaščito| še^drxlatno obvezo države, da ure s-manjšine slovenskega jezika, osim- *‘‘
ski sporazum sklicuje na londorjski memorandum in posebni statut. Ne verjamen, da je mogoče reči, da je ta komisija nujno nastala zaradi osimskega sporazuma. Obstaja problem manjšine slovenskega jezika, obstaja problem zaščite manjšine glovenskegu jezika nasplošnc, ki je predvideli z našo ustavno ureditvijo. Obstaja ustavna norma v členu 6, ki narekuje državi, da izda norme za zaščito jezikovne manjšine. Kar zadeva Furlanijo-Juliisko krajino obstaja člen 3 posebnega statuta, ki v glavnem ponavlja u-stavno normo. Po mojem mnenju izhaja iz teh norm pobuda vlade za pripravo zakonodajnih inštrumentov, ki naj zajamčijo te manjšine. Iz osimskega sporazuma seveda izhajajo tudi mednarodne obveze, ki imajo recipročni značaj med nami in' med Jugoslavijo. Toda ne bi dejal, da se je ta komisija nujno gorodila v zvezi, s to pogodbo#.
Na vprašanje kateri so termini zaščite, ki jo ta manjšina zahteva, je Cassandro dejal:
»Tega vam ne morem reči. kajti to je prav Stvar naše komisije. Kot sem vam že dejal je prva faza u-gotavljanje celotnega problema. Kateri so ti problemi borne videli sedaj#.
Na vprašanje kakšne so razlike v položaju slovenske manjšine glede na druge podobne situacije v Italiji, na primer v Gornjem Poa-dižju alt v Dolini Aosta, je prof. Cassandro dejal:
»0 tem bi lahko govorili na dolgo. Kar zadeva Gornje Poadižje na primer, ki je vzorec, ki se pogosto omenja, obstajajo globoke razlike zgodovinske, demografske in tudi ustavne narave. Znano je. da ima pokrajina Boren svojo posebno avtonomijo in da ima manjšina v pliocenski pokrajini celo svoj medna rodni inštrument, po katerem se je
niči v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti čl. 3 in S ustave. Če ne predstavlja osimski sporazum glede lega pravno, pa pred stavlja nedvomno politično novost v odnosih med Italijo in Jugoslavijo, ki jo bo morala komisija upoštevali In se v skladu z njo ravnati:
2. Izhajajoč iz obveze čl. 3 in * ustave ne sme biti nobene razlike med posameznimi narodnostnimi ■ manjšinami p državi, neglede na obstoj še dodatnih mednarodnih obvez, Kakršna je za Italijo v oano-. su do nemške manjšine v Gornjem Poadifju, pogodba De Gasperi Gru-ber. Smoter globalne zakonske zaščite Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski krajini je, da se sedanja razlika med položajem naše in nemške manjšine uskladi z ustavo. Ne bi hoteli, da bi sklicevanje na «globo'ce zgodovinske, demograiske in ustavne razlike* pomenilo kakršno koli vnaprejšnje omejevanje pre- < dlogov. ki jih bo komisija pusredo- . vala vladi za našo globalno zaščito.
Danes obnovitev dela KEVS
BEOGRAD — Po 25dnevni prekinitvi zaradi novoletnih počitnic bodo dane- v Beogradu obnovili delo konference o evropski varnosti in sodelovanju. Zadnji del zasedanja bo poveri li posvečen sestavi sklepnega sporočila, v ta namen pa ie bilo že ustanovljenih pet redakcijskih skupin in podskupin. Redakcijsko delo naj bi se po programih končalo 10. februarja zadnji teden pa naj bi konferenca spet bila javna z zaključnimi govori šefov 35 delegacij. Večina opazovalcev pa ne verjame da bi utegnili v razmeroma tako kratkem času sestaviti sklepni komurike te- napoveduje, da se bo KEVS zavlekla tudi po 17. feb uarju, ko naj bi po programu bila zaključna svečanost.

E05P0DARSK0-STATISTIČN0 POROČILO EZIT
V industrijski coni 171 obratov s skupno 10.166 zaposlenimi ljudmi
Dr. Marrosu - novi tržaški prefekt
Število zaposlenih se v zadnjih letih stalno krči Možnost razširitve cone na nadaljnjih 180 hektarov
Ustanova za industrijsko cono v Žavljah je pravkar izdala »gospodarsko statistično poročilo* o razsežnostih in strukturi proizvodnih dejavnosti na območju cone. Kakor je v predgovoru zapisal p*edsednik An-tonini, gre za poročilo, ki naj poda pregled cone v trenutku, ko se ta pripravlja na proslavo 25-letnice svojega delovanja in ko se začenjajo formirati prvi obrisi bodoče industrijske cone na Krasu, predvidene v dsimskih sporazumih med Italijo in Jugoslavijo.
V	industrijski coni deluje 171 o-bratov, ki zavzemajo skupno 4,4 milijona kv. metrov (38,3 odst. vse razpoložljive površine) in zaposlujejo (podatek se nanaša na stanje konec aprila 1977) 10.166 ljudi. V poprečju pride torej po 23 zaposlenih na hektar. Število zaposlenih je naraščalo vse do leto 1S74, pozneje pa se je začelo postopoma manjšati (v dveh letih, 1975 in 1976, se je število delavcev skrčilo za 882) in ta težnja se žal še vedno nadaljuje. V relativnih vrednostih se je obseg zaposlitve v letu 1975 ananjšal za 7,76 odst., v letu 1976 pa za nadaljnjih 6,46 odstotka, kar pomeni, da se število zaposlenih v okviru EZIT manjša znatno hitreje kakor celotno ' število zaposlenih v tržaški pokrajini.
Število aktivnih obratov v coni se nasprotno postopoma veča. V večini primerov pa ne gre za nove industrijske pobude, temveč le za premeščanje že obstoječih obratov iz središča mesta v cono. Tako se je od leta 1960 do leta 1976 število o-bratov v okviru EZIT povečalo za 79 enot, le v 14 primerih pa je šlo za «nove industrije*, medtem ko se je preostalih 65 obratov preselilo v cono iz mesta. Zanimivo je pogledati, kakšne so poprečne razsežnosti obratov v coni: 77 obratov šteje do 10 zaposlenih (skupno 399), 61 obratov od 11 do 50 zaposlenih (skupno 1.397), 16 obratov od 51 do 100 za poslenih (skupno 1.200), 13 obratov od 101 do 500 (skupno 2.768) in 4 obrati nad 500 zaposlenih (skupno 4.402).
V	coni so prisotne naslednje industrijske dejavnosti: prehrambna industrija, papir in tisk, proizvodnja cementa, kemična in farmacevtska industrija, industrija lesa in plute, predelava surovega petroleja, tekstilna industrija, industrija stekla in plastičnih mas, elektronska in elektrotehnična industrija, kovinoprede-lovalna industrija. Poleg že obstoječih obratov je treba omeniti še 22 novih »prosilcev*, ki bi se radi nastanili v coni in ki zagotavljajo zaposlitev nadaljnjih 526 delavcev.
Kar zadeva prostor za nove pobude, navaja poročilo naslednje podatke: trenutno je na voljo le okrog 6 hektarov prostih površin. Nekaj površine bo mogoče pridobiti, če bodo dokončno prenehali delovati razni obrati, ki so zaradi enega ali drugega razloga ustavili proizvodnjo (stroji stoje v obratih Calza Bloch, Kosanic, Riosa, Siat, Valdadige in Zaccolo). Na daljši rok pa EZIT lahko računa na okrog 180 dodatnih hektarov zemljišč, in sicer 110 v dolini pri Orehu in v Osapski dolini, 11 ha pri Domiu, 12 ha pri Sv.
Pantalejmunu, 15 ha na Komarčni-ku in 33 ha ob skladišču petrolejskih derivatov Esso.
POZIV DEŽELNE CGIL
Preprečiti delovanje prevratniških sil
Poudaril je tudi nujnost, da vlada predloži čimprej parlamentarni komisiji »tridesetih* predloge za o-krepitev tržaške univerze in za u-stanovitev centra za znanstveno in tehnološko raziskovanje.
Vodilni odbor deželne sindikalne organizacije CGIL se .je te dni sestal v Vidmu, da bi pregledal najnovejši razvoj političnega in družbenega položaja v deželi in širše v državi. V tem okviru so prisotni vzeli v pretres zlasti najnovejše primere fašističnega nasilja v Trstu, Vidmu in drugih središčih Fur. lani je-Julijske krajine. Po mnenju sindikalne organizacije gre pri vseh teh prevratniških podvigih za enoten načrt kriminalnih dejavnosti, s katerim hočejo mračnjaške sile ustvariti naraščajočo napetost in o-grožati demokratične ustanove, katerih utrditev in razvoj predstavlja glavni cilj družbenih in političnih bojev v naši državi. Sindikat v tej zvezi opozarja, da se delovanje prevratniških sil stopnjuje vsaki-krat. ko se delavstvo in sindikalne organizacije pobliže spoprimejo s problemom nadaljnjega utrjevanja demokracije in socialnih preoenov.
Vodilni odbor deželne CGIL zaradi tega poziva delavstvo, naj se v tem trenutku še bolj strne okrog demokratičnih institucij v enotnem prizadevanju za ohranitev demokratičnega reda in civilnega sožitja, proti vsem poskusom oživljanja nazadnjaških teženj s stalnim rovarjenjem in prevratniškim delovanjem.
Od včeraj dražje letalske vozovnice
Z včerajšnjim dnem so se podra-žije letalske vozovnice na notranjih progah družbe Alitalia in na Drogah družbe ATI, ki vzdržuje tudi progi Trst-Rim in Trst-Miian. Vozovnica za polet Trst - Rim stane sedaj 45.000 lir, za polet Trst - Milan pa 32.000 (namesto dosedanjih 40 tisoč 500 oziroma 28.400 lir).
• Danes bo ob 18. uri pri komisiji za urbanizem KPI razgovor o novem načrtu za ureditev zgodovinskega središča Trsta. Poročal bo arh. Roberto Costa.
• Od danes do 10. marca bo v mednarodnem centru za teoretsko fiziko v Miramaru tečaj o uporabni jedrski teoriji, ki ga priredijo dr. J. Schmidt in J. A. Larrimore z Dunaja, V. Benzi iz Bologne in L. Fonda s tržaške univerze.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU ob tridesetletnici ustanovitve
prireja
ZGODOVINSKO RAZSTAVO
LONDON 1915 - OSIMO 1975
V PROSTORIH SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V ULICI SV. FRANČIŠKA 20
Razstava bo odprta vse delavnike do vključno sobote, 28. t.ffl-Urnik: od 16. do 20. ure. Zjutraj samo organiziran obisk po skupil1*
Kino

POMEMBEN SKLEP SKUPŠČINE KONZORCIJA ZA PREVOZE
Razpisana dražba za nakup 25 novih prevoznih sredstev
Do marca nespremenjene tarife in olajšave - Izreden poseg vlade bi moral kriti stari primanjkljaj in razbremeniti bbčine
Na včerajšnji redni skupščini po-1 čenega finančnega bremena, tem krajinskega konzorcija za prevoze I več gre v resnici le za sorazmerno so med drugim sprejeli tri važne \ porazdelitev med konzorcirane ob-
Seslankl vodstva PSI o luki in univerzi
Pokrajinski izvršni odbor tržaške federacije PSI se sestane drevi, da pregleda stanje avtonomne u-stanove za tržaško pristanišče v luči srečanj z drugimi strankami, za katera so bili dali pobudo socialisti. Proučili bodo tudi proračun tržaške občine in predlog socialističnega tovarniškega «.jedra» v Italsidru za proizvajalno okrepitev podjetja. Jutri pa ima socialistična federacija v programu posvet o vprašanjih univerze. S tem v zvezi je tajnik Carbone izjavil, da je neodpovgcilji-vo načelo, da nove univerzitetne strukture v deželi ne smejo biti konkurenčne tržaškemu vseučilišču.
sklepe, ki zadevajo funkcionalnost javnoprevozne službe in pa finančna bremena tega medobčinskega organa.
V skladu z že napovedanim izrednim finančnim nakazilom dežel nega odbomištva za prevoze, je bil sprejet sklep, da se razpiše dražba za takojšnji nakup 25 novih avtobusov. s čimer bi vsaj delno izboljšali sedanje nevzdržno stanje, kar se razpoložljivih vozil tiče.
Drugi sklep zadeva podaljšanje do konca marca letos dosedanjih tarif za javnoprevozne usluge, tako kar zadeva cene vozovnic, oziroma abonmajev, kot olajšave za razne socialne kategorije od študentov in delavcev pa do upokojencev in invalidov.
Največjo težo pa ima vsekakor sklep, ki v bistvu le prinaša avtentično interpretacijo člena št. 23 statuta konzorcija. Vsi prisotni predstavniki občin so namreč so-
čine dejanskega primanjkljaja u-stanpve, ki je za leto 1977 presegal 14 milijard lir. Na tak način bi se v skladu z zakonskim odlokom št. 946 mogla izkoristiti možnost, da država z izrednim posegom krije primanjkljaj konzorcija za prevoze do konca lanskega leta. kar bi predstavljalo za naše deficitarne občine res veliko razbremenitev.
b. s.
Miljski občinski odbor nakazal bodoče delovanje
Miljski občinski odbor se je sestal v petek, 6. januarja, pod predsedstvom župana Bordona in je o-dobril delovni načrt občinske upra ve za prihodnje tri mesece. Med pobudami naj omenimo, srečanje o onesnaževanju v Miljskem zalivu o problemih starejših ljudi in-so-
glašali, da letni prispevek vsake! spodarstva. Pripravili bodo tudi posamezne občine ni mišljet) kot j novi pravilnik občinskega sveta in
obveznost za nakazilo konzorciju nekega fiksnega in že vnaprej dolo-
Slovenski raziskovalni inštitut iskreno čestita svojemu podpredsedniku Viljemu Čemu in soprogi Marizi ob rojstvu sina
IGORJA
komisij, pričeli študije o reorgani zaciji in restrukturizaciji občinskih
služb, razpravljali o ustanovitvi
■lllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllinPMMMIIIIIIIIIIIIIIimillHIIIIIIIIlllllllllltllllllfllIMMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilllllllUM
V TRSTU OD VČERAJ DO SOBOTE
Seminar za učitelje in profesorje italijanskih šol v Jugoslaviji
Pripravila ga je tržaška univerza v sodelovanju z Zvezo Italijanov za Istro in Reko
Včeraj se je v Trstu pričel 13. izpopolnjevalni seminar za učitelje in profesorje italijanskih šol v Jugoslaviji, ki ga je pripravila tržaška ljudska univerza v sodelovanju z Zvezo Italijanov za Istro in Reko. Po otvoritveni slovesnosti, ki so se je udeležili vidni predstavniki tržaškega kulturnega in šolskega življenja, je predaval prof. Bruno Maier na temo: »Antonio Gramsci — književni kritik*. Predavanja bodo do sobote, 21. januarja, v jutranjih in popoldanskih urah, delila pa se bodo na kulturne in strogo didaktične teme. Med temi je za italijanske šolnike nadvse pomembno predavanje o italijanskem jeziku in slovnici, ki ga bo imel tržaški univerzitetni profesor Mario Dona. Na seminarju bodo obravnavali tudi vzgojne probleme, o čemer bo predaval prof. Enzo Petrini. Vzporedno z znanstvenimi temami bo danes pričetek osmega izpopolnjevalnega tečaja za učitelje in profesorje matematičnih in bioloških ved.
Podobno izpopolnjevalno pobudo bo tržaška ljudska univerza uresničila tudi za vzgojiteljice otroških vrtcev in učitelje prvih razredov italijanskih o-scmletk. Sami najbolje vemo, kaj pomeni za neko narodnostno skupnost uspešna šola, zato je vsaka pobuda, ki izpopolnjuje strokovnost šolnikov hvalevredna, toliko bolj, če taka pobuda služi za navezavo tesnejših stikov med dvema regijama. Zato podobni seminarji vzbujajo tudi globljo
Iščemo
študente, dijake ali upokojence za raznašanje Primorskega dnevnika v Skednju, Rocolu, na Ko-lonkovcu. v Barkovljah, na Greti in v središču mesta.
Interesenti naj se javijo na upravi Primorskega dnevnika.
politično poslanstvo, ker se tržaški docenti morajo vživeti v miselnost manjšinca, če mu hočeju resnično kaj pozitivnega posredovati.
Odobren proračun turistične ustanove
Na zadnji seji upravnega sveta tržaške avtonomne letoviščarske in turistične ustanove so odobrili proračun za leto 1978. Vsa dejavnost ustanove bo v znaku varčevanja, kajti dohodki so se znatno zmanjšali, predvsem zaradi izplačevanja zaostalih davčnih obveznosti. Pred-
videva se, da bo dohodkov v letoš-rijem letu za približno 574 milijonov, medtem ko je bilo v lanskem letu dohodkov za 656 milijonov lir.
Vsa dejavnost tržaške turistične ustanove bo zato osredotočena v večje pobude, medtem ko bodo pobude manjšega značaja opustili. *
OBVESTILO SSS
Sindikat slovenske šole obvešča, da bo seja glavnega odbora jutri, 18. januarja 1978, ob 17. uri na sedežu v Ul. Fabio Filzi 8. Prosimo popolno udeležbo. Razprava bo o ministrskih obrazcih za vrednotenje dijakov.
mladinske in ženske konzulte, pripravili vse potrebno za kulturne pobude, zaključili bodo Domembna javna dela, izvedli študije o kanalizaciji in med drugim nadaljevali medsebojno sodelovanje s koprsko občino.
• Na Stari istrski cesti št. 43 se bo drevi ob 20. uri sestala rajonska konzulta za Valmauro - Naselje sv. Sergija. Da dnevnem redu je razprava o občinskem proračunu 1978.
• Drevi ob 17. uri se nadaljuje v dvorani «G. Venezian* ciklus predavanj in razprav o onesnaževanju morja. Današnja tema bo: »Ugotavljanje stopnje onesnaženosti in prečišče-valni sistemi*. Na predavanje do-
SESTANKI KMEČKE ZVEZE O ODŠKODNINAH ZA BENCINOVOD
Kmečka zveza in predstavni-niki vaških odborov bodo poročali prizadetim lastnikom o zaključku pogajanj z družbo «Aquila* glede odškodnin za postavitev bencinovoda na sestankih;
danes, 17. t.m., ob 18.30 PD »Slavec* v Ricmanjih; jutri, 18. t.m., ob 19.30 na sedežu prosvetnega društva v Lonjeirju;
v četrtek, 19. t.m., ob 19.30 v krožku «Kras» v Zgoniku: v petek, 20. t.m.. ob 19.30 v gostilni Gruden v Šempo-laju.
centa tržaške univerze inž. R. Oli-votti je vabljena predvsem srednješolska mladina.
• Tržaška občina je razpisala natečaj z naslovi in izpiti za namestitev inženirja. Zahteva se starost do 35 let in ustrezna fakulteta. Prošnje za priglasitev bo občina sprejemala do 11. februarja letos. Kopija besedil natečaja in program izpitov sta na voljo na občinski upravi, oddelek za osebje.
Včeraj je nastopil službo novi generalni vladni komisar in tržaški prefekt dr. Mario Marrosu, po rodu s Sardinije, a prihaja v Trst iz Salerna, kjer je bil dalj časa prefekt. Ob prihodu v naše mesto je novi vladni Komisar s poslanico pozdravil prebivalstvo in mu zaželel čimvečji razvoj, obenem pa je izrazil željo, da bi bilo njegovo delo v našem mestu čim uspešnejše. Včeraj je tudi nastopil službo novi tržaški podpre f ek t dr. Francesco Larosa. Danes ob 10. uri bo novi prefekt položil venec k spomeniku padlim pri Sv. Justu.
Z včerajšnjim dnem je tudi odšel v pokoj podprefekt in. regent tržaške prefekture dr. Emilio Mellaro, ki je bil šef kabineta tržaške prefekture od leta 1985. Dr. Mellaro je sam 'prosil za predčasno upokojitev in je včeraj naslovil pozdrav na predstavnike oblasti ter je zaželel tržaškemu prebivalstvu, da bi čimorej rešilo vsa zanletena vprašanja. Na sliki: dr. Marrosu med svojima sodelavcema.
A ris ton 16.00 — 22.00 «Bordella». Al Lettieri, Luigi Proietti, Christian De Sica. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Mignon 15.30 »La grande avventura*.
Nazionale 15.30 »Le avventure di Bianca e Bernie*. Barvna risanka.
Grattacielo 16.00 »In nome del papa re». Nino Manfredi. Barvni film.
Excelslor 15.30 »Guerre stellari*. Mark Hamill, Carrie Fisher.
Fenlce 16.00 «La bandera* (Marcia o muori). Terence Hill, Gene Hack-man, Max Von Sydow, Catherine Denevue. Brvni film.
Eden 15.30 «Audrey Rose*. Barvni film
Ritz 15.30—22.15 «11 bel paese*. P. Villaggio, S. Dionisio, A. Mazzamau-ro. Barvni film.
Filodrammatico 16.00 »La mondana felice*. S. Hollander. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 21.00 »Un lenzuolo per so-gnare*. Predstava s Sylvio Koscino.
Aurora 15.30—21.45 «Black Sunday». R. Shaw, M. Keller. Barvni film
Capitol 15.30—21.30 »Madame Claude*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 15.00 »Porci con le ali*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero Danes zaprto.
Ideale Danes zaprto.
Vittorio Veneto Danes zaprto.
Radio 16.00 »Compagne nude*. Pre povedan mladini pod 18. letom.
Astra 15.00 »La pantera rosa sfida 1'ispettore Claseau*. Peter Sellers.
Volta (Milje) Danes zaprto.
Nadaljuje se razstava o Umbertu Sabi
Bibliografska in fotografska razstava o Umbertu Sabi je v našem mestu požela velik uspeh. Zaradi tega se je vodstvo Ljudske knjižnice odločilo, da podaljša ogled razstave do sobote, 21. t.m. V dvoranici v Ul. Teatro Romano 7 so razstavljena originalna pisma, rokopisi poezij ter vrve izdaje tCanzonie-re> tega velikega tržaškega pesnika, pa še mnogo drugih dokumentov, ki imajo svojo vrednost tako z didaktičnega kot tudi kulturnega vidika, Razstavo si lahko' občinstvo in šolarji ogledajo vsak dan od 9. do 13.30 in od 15. urf do 19.45.
• Danes bo ob 17.30 v mestnem zgodovinskem muzeju v Ul. Imbriani 5 voden ogled razstave o Goldoniju. Kritik CLaudio Martelli bo obiskovalcem govoril o pomenu, ki so ga imeli razstavljeni predmeti v življenju velikega komediografa.
• Občinska uprava obvešča lastnike psov. da je treba dvigniti značke za leto 1978. Interesenti naj se javijo z osebnim dokumentom v občinski palači, Trg Granatieri 2 — soba štev. 272. Za kršilce je predvidena denarna kazen.	I
• Poštna uprava sporoča, da je vzela iz prometa dopisnice po 40 i 5 lir, ki jih poštni uradi več ne odpremljajo glede na hjihove neustrezne razsežnosti. Kdor poseduje takšne dopisnice, jih lahko zamenja na kateri koli
pošti do 5. julija 4978.
V Prosvetnem domu na Op ttnah
bo razstavljal K. Palčic
V petek, 20. januarja, ob 20. uri, bo v Prosvetnem domu na Opčinah odprtje razstave slikarja Klavdija Palčiča. Razstavo prireja slovensko prosvetno društvo «Tabor» z Opčin. Po predstavitvi umetnika bodo nastopili recitatorji dramskega odseka z odlomki iz pesniške zbirke Miroslava Košute «Selivci», ki jo je ilustriral Palčič. Sodelovali bodo tudi domači glasbeniki.
itllllMiiilMMmiiMiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHHHMMmimtiiHmuNmHmmmiMHniiNiMHuminnmiliiiMi
MLAD TRŽAŠKI DESNIČAR NA ZATOŽNI KLOPI
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 17. januarja
ANTON
Sonce vžide ob 7.41 in zatone ob 16.49 — Dolžina dneva 9.08 — Lu na vzide ob 12.07 in zatone ob 1.28. Jutri, SREDA, 18. januarja VERA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 7,1 stopinje, najnižja 4, ob 13. uri 7 stopinj, zračni tlak 1015,3 mb, rahlo pada, vlaga 58-odstotna, nebo 8/10 pooblačeno, dežja je padlo 6,5 mm, veter 15 km na uro severovzhodnik, morje mimo, temperatura morja 9,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 16. januarja 1978 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 85-letna Antonia Fili-
rafiitf t* Reecerella « pori ' Feleppa, 83-letnaii.AramiARtiilto4i-chwJQ:.l.et-ni C,ustavo- Bdteht9f^-lčthr'^ca Dobner vd. Cobau, 81-letni Elio Cero-vaz, 56-letni Giovanni Menegon, 77-letna Giuseppina Scargatich, 64-letna Pompea Saracino vd. d’Ambrosio, 72-letni Enrico Accoroni, 69-letni Alfredo Depiera, 63-letna Anna Gregori por. Mattioni in 71-letni Giuseppe Favento.
ŠEST MESECEV IN POL ZAPORA ZARADI POSESTI ZRAČNE PUŠKE
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Oberdan 2. Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Ul. Bonomea 93.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Čuvana 1, Trg Giotti (sv. Frančiška) 1.
Pet mesecev zapora za mladeniča, ki je udaril zdravnika, ker mu je prepovedal kajenje v bolnišnici
Udeleženci seminarja med včerajšnjim otvoritvenim predavanjem
Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Gervasi, prised-nika Vecchioni in Grassi, tožilec Tavella, zapisnikar Bernazza) se je moral včeraj zagovarjati 20-letni Daniele Radovini, ki ga je policija aretirala v četrtek, 12. t.m., v Ul. Battisti, ker je v avtu, ki ga je upravljal, našla zračno puško, angleški ključ, žepni nož jn kos železa, verjetno del kolesa ali motornega- kolesa.
Radovini je včeraj dejal, da je hranil puško vrsto let v stanovanju in da jo je tistega dne vzel, da bi jo prodal nekemu orožarju. O ostalih predmetih ni znal pojasniti ničesar in je'samo dejal, da jih ni nikoli videl. Sodišče je nato zaslišalo dva policijska podčastnika Radovinijevo sestro, ki je potrdila, da je že večkrat videla puško v stanovanju.
Tožilec dr. Tavella je nato zahteval za Radovinija leto dni zapora. zagovornik Giacomelli pa oprostitev. Sodišče je spoznalo mladega desničarja za krivega posesti in nošnje strelnega in nepravega o-rožja (razen žepnega noža, ki je premajhen, da ga hi lahko imeli z« orožje) ter ga obsodilo pogojno in brez vpisa v kazenski list na šest mesecev in pol zapora ter na 150.000 lir globe.
Isti sodni zbor je včeraj sodil tudi 22-letnemu Robertu Attiniju in 23-letnemu Marinu Ocovichu. 22. oktobra	lanskega	leta	je	Attini pospremil	Ocovicha	v bolnišnico, ker
se je lažje ranil v nekem prepiru. Ko je dežurni zdravnik dr. Mario Balestra zahteval od njiju, nai u-gasnita	cigareto,	ker	v	bolnišnici
kajenje	ni dovoljeno	ga	.je Attini
napadel in udaril po obrazu: zdrav, nik je . zadobil lažje poškodbe na očesu in se je moral zdraviti 22 dni. Policija ga je nemudoma aretirala in včeraj so ga sodniki obsodili zaradi povzročitve telesnih poškodb n* pet mesecev zapora,
Pojasnjene okoliščine strelov v Ul. Zonta
Pojasnjene so okoliščine streljanja, do katerega je prišlo v petek zvečer v Ul. Zonta, ko so neznanci nekajkrat ustrelili s pištolo proti 23-letnemu aktivistu PDUP Vitto-riu Paolettiju. Včeraj se je namreč prostovoljno javil na kvesturi moški, ki je pojasnil, da je tistega večera videl bežati nekega mladeniča in opazil, da so ga zasledovali mestni redarji. Hotel jim je pomagati in zato .je s .samokresom, za katerega ima orožni list, nekajkrat ustrelil v zrak.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za z 'ovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627.
LOTERIJA
BARI	67	21	29	83	23
CAGLIARI	66	17	9	58	86
FIRENCE	82	76	62	57	50
GENOVA	72	55	77	84	38
MILAN	33	38	2	3	63
NEAPELJ	54	53	88	17	64
PALERMO	55	59	25	1	53
RIM	74	53	89	72	65
TURIN	21	25	28	64	2
BENETKE	34	82	86	19	51
Gledališča
ROSSETTI Danes ob 20.3« «La potenza tenebre* L. Tolstoja. Predvaj* dališče Emilije-Romagne v reži, la Giuranneja. Predstava v at ju: kupon št. 6.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČI V TRSTU Kulturni dom
Sezona 1977-78
BRANISLAV NUŠIC
OBLAST
komedija v dveh delih
Prevod	MILAN J#|
Scena arh. SVETA JOVANOV1 Kostumi
in maska SLAVICA LALtf Koreografija JANEZ Priredba
in režija MIROSLAV BELO'1
V soboto, 21. t.m., ob 20. ' IZVEN ABONMAJA.
Namesto cvetja na grob F« Verginella daruje Marija (Prosek 84) 5.000 lir za Ki dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Tončko čok i«„
Kosmača darujeta Adrijana inf ko Škrinjar 10.000 lir za D** matico.	j
Namesto cvetja na grob "J Uršiču z Gorjanskega daruje*4 žini Šušteršič 20.000 lir za
V	počastitev spomina drage
lije čok in Tončke Čok d*1 Justina in Marija 10.000 lir ** jaško matico.	J
V	počastitev spomina drage "j ke Čok daruje hvaležna Dr#3 Jerina 20.000 lir za Dijaška n#<
V	spomin na Amalijo č"|
Tončko čok darujeta L. Nakrst 10.000 lir za Dijaško !»
V	spomin na Pina Clemen iz Boršta in Nika Kosmača d® jo Sovaščani 40.000 lir za PD venec in 40.000 lir za cerkve«1 ski zbor.
Namesto cvetja na grob Tončke,,. Čok daruje brat '5.000 lir za PD Lonjer-Katirt 5.000 lir za ŠD Adria!
Namesto cvetja na grob Pi«* mentinija darujeta Ema in $tarec iz Boljunca 10.000 lir 1 Breg,
Namesto cvetja na grob Clementinija daruje družina, (Boršt 130) 5.000 lir za folklorno skupino PD Tabor
V	počastitev spomina pob« brata učiteljice' Pavle Pavletiče'1 rujejo kolegi 24.000 lir za šolsb* gajno celodnevne šole Domjo-Kid
Sporočamo žalostno vest, da J* 14. januarja 1978 v Kamniku n*
Rudolf Ižanc
i
Pogreb , bo jutri, 18. t.m., ob v Ljubljani.
žalujoči sr
Ljubljana, Trst, 17.1.1978
POPRAVEK
V nedeljo se nam je vrinila «CJ
i
• Drevi ob 20. uri se bo v Ul. Ca-prin sestala šentjakobska rajonska konzulta, ki bo razpravljala o preos-novi občinskih služb.
Izleti
ENALOTTO
2 22	2 X X X 2 1 XXX
KVOTE: 12 točk - 13.129.000; 11 točk • 398.400; 10 točk 38.100 lir.
napaka: namesto Alberto Kralj j ‘ bi se moralo glasiti
SPDT prireja v nedeljo, 22. janua rja. avtobusni izlet v Ravascletto in na Zoncolan. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767304) in v čevljarni Colja na Proseku najpozneje do srede 18. t.m.
Ski Klub Union javlja, da je še nekaj mest na razpolago za enodnevni izlet v Piancavallo - Ravascletto, ki bo v nedeljo, 22.1.1978. Informacije in prijave na sedežu Ski Kluba Union, Ul. Valdirivo 30, tel. 64459 vsak dan od 17.30 do 19.30, razen v ponedeljkih, v soboto od 10.30 do 12.30. Vsako sredo na okrajnem sedežu na Lonjerski cesti 177 od 18. do 19.30.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124: Bazovica: Jel 226 165: Opčine: tel. 211001: Prosek,: tel. 225 114: Božje polje Zgonik: tel 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sl jan: tel. 209-197: Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124.
Alfredo Kralj (Carl1!
.i
Za neljubo pomoto se opraviči
.... j
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgub* našega dragega očeta in no nota
IVANA GRGIČA
Posebna zahvala župniku in vsem, ki so ga spremili «* zadnji poti.
Padriče, 17. januarja 1978
, v m.................
17. 1. 1977
* »Alfi
17. 1. 19'8
JOSIP SEDMAK
Pred letom dni je kruta usod« I pretrgala nit življenja našega drag«-| ga komaj 28-letnega
Bracota
in pustila v globoki in neutolažljiv žalosti mamo, očeta in sestro z drU' žino.
Vedno boš ostal v naših srcih * neizmerno ljubeznijo.
Križ, 17. januarja 1978
GORIŠKI DNEVNIK
na1
VČERAJ DOPOLDNE V LJUBLJANI
Primorski študentje počastili stoletnico Vodopivčevega rojstva
Nastop zbora «Vinko Vodopivec* m prikaz skladateljevega lika z živimi spomini nanj
W'
dnPČer,ai ies poteklo sto let
.. . ’ 'KO	on	P/a/*»n In »
se je v Vinko
m
od
Ročinju rodil Vodopivec O
skladatel,
Pi^p1 /Se za'^nie čase vedno več , dm’. ,r ni čudno, saj je lani leto Ca ° letnica njegove smrti, s m se spominjamo stoletnice * n’egoveoa rojstva.
li t,?j?9a pomika so se spomni-Prim ,*vodoPivci», tc je pevci «Vi»t 6fla akademskega zbora 2U„ Vodophiec*. V dvorani aa i'e^a gledališča Ijnbl/anske-Ceiiilobčine Ljubljana er že 10 let prireja kulturno-
umetniške nastope pod naslovom «Vaša matineja*, ki so predvsem namenjeni mladim poslušalcem, so v sklopu te prireditve nastopili naši primorski pevci - akademiki, ki študirajo v Ljubljani.
Koncertni dopoldan je bil zamišljen kot Vodopivčeva stoletnica. Nad odrom je visela velika povečana slika Vinka Vodopivca z letnicama rojstva in smrti ter še z znakom tvodopivcev*. Napovedovalki Bercctcva in Habjanova sta prikupno in spretno uvajali pesmi, ki so bile na sporedu, vmes pa povedali še to in ono iz delovanja zbora in podali tudi jedrnat oris skladatelja Vodopivca, ki ga je iz raznih virov zbral nam tioljcietni dirigent Vodopivcev Brane Demšar.
Zbor se je tokrat predstavil z 38 pevci, med katerimi je bilo kar okrog 15 talcih, ki so vrvic nastopili! Pod vodstvom Braneta Demšarja so podali izbor pesmi iz svojega širšega repertoarja, za konec pa so )s pran mladostnim žarom zaveli še pel Vodopivčevih in sicer Na poljani, O večerni uri Svarjenje, Žebljarsko (sodeloval jd tudi baritonist Jaka Jeraša) in seveda nevogrešljivo žabjo svatbo.
Med koncertom so bili izmenoma povabljeni na oder tudi nekateri gostje v dvorani, da bi z živo besedo obudili spomin na rvodopivce* in na njihovega vzornika. Najprej je eden prvih ne-
kdanjih pevcev (ustanoviteljev zbora), ing. dr. Frane Vodopivec, povedal 'nekaj spominov m tiste čase. ko je Anton Nanut zbral leta 1953 v Ljubljani nekaj pri morskih študentov v skupino ki je bila osnova za zbor. ki leto za letom pomlajen prehaja že v 25. telo svojega delovatia. K besedi je bil povabljen Judi podpisani. ki je z nekaj podatki in mislimi skušal dopolnili simpatični lik skladatelja Vodopivca, kot tretji pa je spregovoril že znani primorski politični delavec Julij Beltram, ki je avtentično opisal obisk, ki pa je on v družbi dr. Joža Vilfana v času ; osvobodilnega boja leta 1913 opravil pri Vinku Vodopivcu v Kromberku.
Skoraj polna gledališka dvorana je ob koncu odmevala od navdušenega ploskanja. Vodopivci so se noto po stori navadi podali «pod Lipco*. Sklenili so, da' bodo, če bo le mogoče, s tem nastopom gostovali tudi v domačih primorskih krajih in v zamejstvu. Pri-pravPati na se morajo tudi za pomladni nastop v Slovenski filharmoniji. in seveda za petindvajsetletnico zbora. In navsezadnje — morajo tudi študirati Vsa čast našim mladim primorskim rojakom in njihovemu dirigentu, da so tako lepo in primerno počastili skladatelja Vinka Vodopivca!
Tomaž Pavšič
V prvih treh dneh srečanja sedem gledaliških predstav
Odličn,
a predstava nepoklicnega gledališča - Virtuoznost P. Bibiča - Dan eskperimentalnega gledališča
in tm<? rečer>lo, da se je drugega
»	Hna vrvHnči** no
t kem
e; fa dne vzdušje na goriš stril0 ,ecanju malih odrov 78 izo nega J?'Prodornega in navdušujo-dan lvanja občinstva. Sobotni
rr~i	namrvA/ * j____________i__
gel s"	te dopoldne pas tre
Do rt:TUo sicer znano in prizna
Je obelejQetnim Preserieeenieni’
av° gledališke skupdne iz
d seli	ob Paki- Burnsovi- »Ve
J gonvirm j** v Priredbi in režiji Bo H ^nskeiro , asa> sicer igralca Slo-I Celja so jakega gledališča iz stj°, 0j. z domačnostjo, radoživo-el? ln kostum0? in Premišljeno scensko (V, 2 redko '. 0 opremo, predvsem pa 1 vTeP'avilaVlCl?no radoživostjo, ki je i °vi Gor' • er Komorne dvorane v eP in »Ju1 ~ resnično odzveneli v 2večora?aver> gledališki dogodek. J Poln-tj ,-,ie organizatorju uspelo za 11 [4di h S termin, ki ga je za-J ‘Ja moJt mh °vir gledališče iz Ce-i s« je pati0 odnovedati. Predstavil wi Dastopom h® Bibič z monodramskim BPhigeria *Beter Fulež* Jura Kitalo s|mempbrž ni gledalca, ki vsaj I ??lroma t i Ja gledališko in filmsko « i dodobr!evij;i'i;'ko življenje, ki ne •gralca P°znal tega osrednjega I tat»u oa ?ver>skega prostora. Kljub t 5° doživite “I sobotni večer izjem-I *akovar;'atje' k‘ je presegel vsa pri-I •feščinn‘Jf'	2 naravnost virtuozno
t I ■ Sgičnp kom čne in mestoma tudi I 2n°va Ar1®1"® nas je Polde Bibič ! nainiočne^pr^ah da je gledališče
M
‘tj*15' v dobrem 'igralcu, »'teentu” Je hila posvečena ekspe-talno [ri. .v gledališču. Eksperimen-oahšče «Glej» in gledališče
Pekarna — oba iz Ljubljane — sta V obsegu treh ur in pol, če štejemo zraven še presledek • med predstavama, v zgoščeni festivalski obliki predstavila občinstvu eksperiment. Mogoče je trditi, da: zelo uspešno. Občinstvo je že z živahnim in polnoštevilnim obiskom opredelilo svoj odnos do tovrstnega gledališča in gotovo ni, bilo razočarano. Tako predstava »Potepuhov* Jureta Obr-škega v režiji Iztoka Toryja kot predstava «Igra o smrti» Denisa Poniža v režiji Boštjana Vrhovca sta poživili naše. prepričanje ,v eksperimentalno gledališče. Prva s pravim artizmom odrskega dogajanja in pomenov, druga pa — v prosto rih gasilskega doma v Novi Gorici — z avtentičnostjo (ne)gledališke-ga ambienta in prav takšne režije oziroma igre. Srečna okoliščina strnjenosti obeh predstav v en sam večerni termin je zatorej še toliko močneje zaokrožila podobo in učinek nekonvencionalnega gledališkega snovanja.
Danes so na sporedu kar trije dogodki: ob 12. uri v Komorni dvorani nastop Prešernovega gledališča iz Kranja z dvema enodejankama S. Mrožka, popoldne ob 17. uri na istem mestu monodramski nastal) Mete Vranič, zvečer ob 20. uri pa gostuje v veliki dvorani PDG, Soška 1 znana predstava SNG Drame iz Ljubljane »Staromodna komedi ia» A. Arbuzova z Rpdijem Kosmičem in Štefko Drolčevo. (Na sliki prizor iz drame).
Janez Povše
NQr0Cnina za PRIMORSKI DNEVNIK
za leto 1978
p®'0|etna.......................... .
Mesečna.................................
NaK<>CNINE SPREJEMAJO:
U|>rava: Trst, Ul. Montecchl 6 Tel. 795-823 Baznašalei
tošta: Tekoči račun ZT1 11/5374 ržaška kreditna banka: Tek račun št 1192
Uprava: Gorica. Ul. XXIV Maggio St. 1/1 Tel «3 382
JJaznašalcI
Posta: Tekoči račun ZT1 11/5374
29 000 lir 2.900 lir
SOGLASNA ZAHTEVA GOSPODARSTVENIKOV IN POLITIKOV
Finančni minister mora preklicati odloka o omejitvi carinskih operacij
V Gorici so se zbrali špediterji, avtoprevozniki, parlamentarci in krajevni upravitelji iz vse dežele - Pandolfijev odlok je naperjen proti gospodarskemu razvoju naše dežele - Drevi izredna seja občinskega sveta
i,,,I,|l"l,llliiinl,illM..............................Hlinit..
GORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV 78
je, da bo novi režim, če bo obveljal, precej podražil njihove izdelke. Komu bo to koristilo? Ministrova dekreta sta protiustavna, je dejal Fortuna, in o tem'se bo jutri izrekla komisija za industrijo v poslanski zbornici. Tudi on je bil za preklic dekretov in pozval vse stranke in operaterje na skupni nastop.
Spregovorili so še zastopniki tr žaške občine, tržaške pristaniške u-prave, goriške socialdemokratske stranke, goriških špediterjev (Poz-zatti), deželnih avtoprevoznikov, špediterji iz Pontablja in Trbiža, po-soške enotne sindikalne federacije. Vsi so bili za preklic dekretov. Drevi bo o tem vprašanju razpravljal na izredni seji tudi goriški občinski svet.
Okrogla miza o kulturnoprosvetni dejavnosti na Goriškem
Finančni minister Pandoifi mora v celoti preklicati dva svoja odloka, ki ju je podprisl v začetku letošnjega leta, s katerima osredotoča carinske operacije za železarske in tekstilne izdelke v štiri oziroma šest carinarnic v državi. To zahtevo so poudarili soglasno na včerajšnjem shodu v goriškem avditoriju trgovski operaterji, špediterji, avtoprevozniki, krajevni upravitelji in parlamentarci iz vse dežele, ki so se odzvali vabilu goriškega župana na skupni protestni shod. Podobne akcije se vršijo v teh dneh v vsej državi. Včeraj so stavkali špediterji in avtoprevozniki v Piemontu, protesti so v Benetkah, La Spezii, Ravenni,
Neaplju, na Brennerju in v vseh krajih, kjer igrajo carinarnice veliko gospodarsko vlogoi
Danes se bo v Rimu sestala komisija strokovnjakov ministrstva, da bi preučila proteste iz vse države, vendarle na goriškem shodu so prisotni včeraj poudarili, da ne sprejemajo popravkov: odloka mora minister preklicati. Poslanec iLoris Fortuna, ki je predsednik parlamentarne komisije za trgovino in industrijo, je povedal, da je za jutri sklical to komisijo, ki sploh ni bila obveščena o ministrskem odloku.
Prvi je včeraj spregovoril župan De Simone, ki je poudaril, da se infrastrukture ob naši meji gradijo v soglasju z jugoslovanskimi oblastmi in da prihajata ta odloka V času, ko skušamo uresničevati osimska določila o gospodarskem sodelovaniu.
Poudaril je, da se ne,more Gorica zadovoljiti s popravki, zahtevati mora preklic odlokov. Edini med nastopajočimi, ki je bil stoodstotni optimist, je bil demokrist>anski poslanec Marocco, ki je povedal, da mu je minister Pandoifi osebno zagotovil, da bo že prihodnji teden dodal seznamu v prvih dveh dekretih tudi carinarnice v Gorici, Trbižu in Pom-tablju. Zato moramo biti zadovoljni.
Drugačen pa je bil poseg komunističnega senatorja Bacicchija, ki je dejal, da ni protest osredotočen samo v naši deželi. Protestirajo v vsej državi jn treba ie najti takšno rešitev, ki bo ucodila upravičenim zahtevam vse države, ne samo naše de-	JT-i ' JTTTL™ ~'j
a nrenčii sprejela zelo veliko Podgorcev
pričakujemo izgradnjo Kulturnega doma, kjer se bomo še bolj kulturno izživljali. Prof. Milko Rener je govoril predvsem o kvalitetni in kvantitetni rasti gledališke in glasbene abonmajske sezone in dejal, da če je na eni strani gledališka sezona že doživela uspeh, se moramo še truditi, da bo tak uspeh dosegla tudi glasbena sezona. Prof. Silvan Križmani)ič je soglašal s temi ugotovitvami in prikazal tudi delovanje goriške Glasbene šole. ki se lepo razvija. Povedal je tudi zanimivo mnenje o pevskih zborih, ki jim je treba dati novega zaleta z modernejšimi pesmimi in s pristopom mladih moči. Zdenko Vogrič, član tajništva SPZ, pa je poudaril važno vlogo, ki jo imajo prosvetna društva pri nabiranju abonmajev za aledališko in glasbeno sezono. važnost predavanj, ki pa- morajo postati bolj debatni večeri kot pa monolog predavatelja. Prikazal je tudi fotografsko dejavnost, ki je dobila v zadnjem času v delova-
MED SINDIKATI IN ZVEZO INDUSTRIJCEV
DOSEŽEN DOPOLNILNI SPORAZUM ZA 2.300 GRADBENIH DELA VCEV
Za sporazum so delavci stavkali 50 ur
Izleti
Delegaciji zveze inaustrijcev in sindikalne federacije gradbenih delavcev sta se prejšnji dan sporazumeli o vsebini novega dopolnilnega sporazuma za gradbeno stroko. Dogovor bo pričel veljati, ko bo federacija stroke gradbenih delavcev prejela od vseh gradbincev, s katerimi se bo v prihodnjih dneh sestala, po-, oblastilo, da ga podpiše.
Dogovor je rezultat stavkovnega gibanja, ki je bilo enotno in je trajalo 50 ur. Obe strani se z njim obvezujeta, da se bosta občasno sestajali in se pogovarjali o vprašanjih mladinskega zaposlovanja, o proizvodnih programih gradbenih podjetij, o razmerah na delovišču in o organizaciji dela.
Sporazum predvideva izplačilo mesečnega poviška, začenši z letošnjim januarjem, v znesku 15.000 lir, ki velja tako za delavce kot za uradnike in vajence, v perspektivi bodo zagotovili vsakemu zaposlenemu topel obrok hrane, prispevek za kritje prevoznih stroškov od kraja bivanja do delovišča, spremembo predpisov o vajeništvu in gradbeni blagajni, določili bodo obdobje dopustov ter priznali patronatom CGIL. CISL in UIL pravico do delovanja na vseh deloviščih.
Doseženo soglasje, ki ga delega-j cije delavcev, ki je sodelovala na
' DOgi
,, ,	nju naših društev veliko važnost.
Med sobotno kulturno oddajo Primorskega dnevnika m tržaškem slovenskem radiu smo lahko poslušali tudi okroglo mizo o kultumo-prosvetni dejavnosti na Goriškem.
Vodil jo je novinar Marko VJal-tritsch, ki je uvodoma prikazal živahno in razvejano ter kvalitetno slovensko kulturno dogajanje na Goriškem in dejal, da vsi nestrpno .......ll,lllllllliiliIi„illlmiiiiiiiH<iiiiiiilitiMiiiiiHHi>uiiuiuiH>iiiiiiiiuniiiiMiiiiiiMnnMiiiMiiiiMiuiiiiii"i<i"..
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 29. januarja, avtobusni smučarski izlet na Nevej-sko sedlo. Vpisovanje na sedežu do 25. t.m. ali do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu.
pogajanjih, dobro ocenjuje, odpira ugodne perspektive, da bodo spor izgladili tudi v odnosu do malih industrij in obrtnikov in da bo po zaključku sporazuma s tema dvema organizacijama vseh, 2.300 gradbenih delavcev goriške pokrajine uživalo njegove ugodnosti.
Z odpravo nesporazumov med de-
SESTALI SO SE NA OBČNEM ZBORU DRUŠTVA «A. PAGLAVEC*
V manj kot treh letih so imeli Podgorci zelo razvejano prosvetno dejavnost
Pevski zbor je pod vodstvom Marjana Cigliča nastopil 23-krat - Posvetiti več skrbi slovenski osnovni šoli v Podgori - Veliko mladih v novem odboru
Mala dvorana nove športne hale na Madon ni ni je v soboto zvečer
žele. Treba je ponovno preučiti vso problematiko, treba pa je istočasno preprečiti tihotapljenje in sleparije.
Deželni odbornik za prevoze Co-cianni ie poudaril, kako so v naši deželi načrtovali Obmejne postaje in carinarnice skupno z Jugoslovani in Avstrimiv Zato bi taki odloki ministra hudo udariti v to načrtovanje in izvsianje mednarodnih sporazumov. Ministrski odlok ne upošteva niti določil evropske gospodarske •skupnosti. Ni moč, da se birokrati v Rimu igračkajo z gospodarstvom dežele. Carinarnice morajo biti v službi gospodarstva, ne pa obratno. Treba ie preklicati odloka, istočasno je treba nemudoma vzeti v službo nekaj tisoč carinskih funkcionarjev, saj je le 4.000 od skuonih 7.800 stalnih mest zasedenih. Zato prihaja do zastojev, je dejal deželni odbornik.
Socialist Loris Fortuna je dejal, da dobesedno dežujejo v teh dneh na ministrovo mizo tisoči telegramov špediterjev, avtoprevoznikov in industrijcev, ki se upravičeno bo-
Knjižna zbirka
JADRANSKEGA
KOLEDARJA
1978
je po vsebini in opremi letos posebno bogata, v okusni vezavi, s skupno preko 1500 stranmi.
SAMO SE NEKAJ ZBIRK je na razpolago po ceni 12.000 lir V običajni prodaji je vrednost knjižnega paketa 35.000 lir
Ne odlašajte, ne zamudite priložnosti!
so prisostvovali prvemu rednemu občnemu zboru domačega prosvetnega društva »Andrej Paglavec*. Na občni zbor so prišli tudi šte vilni povabljeni gostje, v glavnem 'zastopniki raznih društev in ustanov. Prisoten je bil tudi konzul SFRJ v'Trstu Lojze Kante.
;hiNa občnem zboru so naredili o-bračun za razvejano in bogato dejavnost v nekaj več kot dveletnem obdobju, odkar so ustanovili svoje društvo. Najprej je spregovoril predsednik Anton Peršolja. ki je omenil prizadevanja vseh, ki so se v času, ko so domačini gradili partizanski spomenik, spet zavedlk važnosti domačega pevskega zbora in prosvetnega društva. Ker so se pripravili, da so nastopili pri odkritju spomenika v septembra 1975, so zbor .potem tudi ohranili in razširili, še pred tem so ustanovili tudi ’ prosvetno društvo, ki so ga poimenovali po zaslužnem domačem narodnem delavcu Andreju Paglavcu.	,	, ,	•
Podrobno poročilo o delovanju društva je podala tajnica Vanda Okroglič. Društvo so formalno u-stanovili 22. maja 1975 v hiši družine Sirk, prisotnih je bilo takrat 36 domačinov. V domačem kraju so imeli več prireditev na prostem skupno s krajevno sekcijo VZPI, s katero so delali skupno pri spomeniku. Društvo je izdalo spominsko brošuro o življenju v vasi. Kasneje' so uredil] društvene prostore v Rožičevi hiši. S pevskim zborom so nastopili v več krajih, priredili so Prešernove proslave, predavanja, izlete in razne družabne prireditve. Mladi člani sc sodelovali pri raznih športnih prireditvah in jih tudi sami pripravljali v domačem kraju. Sedaj se pripravljajo, da bi zgradili cementno ploščad, ki bi služila za najrazličnejše prireditve.
Za njo sta blagajniško poročilo in ono o športni dejavnosti podala Klavdij Maligoj in Dario Humar, Stanko Kuštrin pa je poročal o delovanju moškega pevskega zbora, ki .je pričel vaje s 17 pevci, danes pa jih ima že 28. Zbor vadi Marjan Ciglič. Zbor je prvič nastopil na odkritjji spomenika 27. septembra 1975, odtlej je imel že 23 nastopov. Naštudirali so 28 kompozicij. Peli so v domačem kraju na raznih prireditvah, na proslavah, v drugih društvih, na revi-
ji »Primorska poje* in na Cecili-janki. Društvo si je nabavilo tudi enotne kroje.
Poročilom so sledili pozdravi. Prvi je v imenu SPZ in SKGZ pozdravil Marko Waltritsch, ki je (»udaril važnost obstoja takega društva v narodnostno danes tako ogroženem kraju, kot je Podgora. Nekoč .je bila Podgora stoodstotno slovenska, danes pa je .slika na žalost precej drugačna. Zaradi tega se bo moralo društvo v bodoče zavzemati ne le za svojo prosvetno, športno in rekreacijsko dejavnost, marveč skrbeti tudi za to, da se bo število otrok v slovenski podgorski asnovni šoli povečalo. Danes je tu premalo otrok, z združenimi močmi in prepričevanjem pa bi bilo moč doseči na tem področju marsikaj več. Tu pa bi našli prirastek za delo v prosvetnem društvu.
Podobne misli o slovenskem šolstvu je povedal tudi Zdenko Vogrič, ki je prisotne pozdravil v imenu Fotoskupine 75. Prikazal je tudi važnost nove panoge dela v prosvetnih društvih, to je fotografske. Zborovalce na občnem zboru so pozdravili še zastopniki PD »Vipava* s Peči Ivan Pete ja n, PD »Sovodnje* Emil Tomšič, PD »Naš Prapor* iz Revme Damjan Klanjšček, PP «Oton Župančič* iz Štan-dreža Stano Pavlin, PD «Skala» iz Gabrij Vito Primožič. Mladinskega centra Marko Marinčič. PD Danica z Vrha M. Devetak in zastopnik slovenskih sekcij VZPI Avgust Lenardič.
Veliko diskusije o delovanju dni štva ni bilo, člani pa so zatem izvolili nov odbor. V njem so Anton Peršolja. Danja Bregant Vanda Okroglič, Mavricij Maligoj, Artur Brešan, Livij Rožič, Jožko Klavčič, Jožef Bensa, Peter Kodermac, Albin Klaučič, Peter Petejan, Franko Kodermac, Rudi Černič. Vanko Delpin, Dario Humar. V 'nadzornem odboru so Stanko Kuštrin, Rikardo Bizjak, Ivo Ambrožič, Odorino Štan-ta, Valter Hvalič in Silvan Terpin.
V	Gradišču so uspel« volitve v rajonske svete
V	Gradišču ob Soči se je precej ljudi v nedeljo udeležilo volitev za rajonske svete, ki jih je priredila tamkajšnja občina na pobudo političnih strank. Gre za splošni pojav decentralizacije na Goriškem. Po-
dobne volitve so bile pred mesecem in pol v Krminu, v kratkem bodo tudi v Skotijanu ob Soči.
V Gradišču je šlo na volišča 63,11 odst. volilnih upravičencev. Zelo malo volilnie je bilo neveljavnih ali belih. V vseh treh rajonih so večino manj glasov pa kandidati, ki jih je prvi listi stuipno predlagali komunisti, socialisti in socialdemokrati, manj glasov pa kandidati, ki jih je predložila krščanska demokracija. Razkorak med prvo — levičarsko in drugo — demokristjansko listo je zlasti viden v tretjem rajonu.
V Tržiču je umrl Mario Labile
V Tržiču je včeraj umrl 65-letni Mario Labile, do lapi neodvisni občinski svetovalec, ki je bil leta 1975 izvoljen na socialdemokratski listi. Labile se ni hotel v glasovanju za lanski proračun tržiške občine pridružiti levičarski koaliciji in zato je prišlo do komisarske uprave v tej občini.
lavci in delodajalci na tem sektorju bo mogoče pritiskati na javni sektor, da pomaga tako pomembni gospodarski dejavnosti kot je ravno gradbeništvo, na katero so navezane proizvodne dejavnosti.
Giorgio Gaber v Verdiju
Jutri se bo v gledališču »Verdi* začela nova gledališka sezona Teatra Slabile. V okviru abonmaja bo nastopil znani italijanski kantautor Giorgo Gaber, ki bo goriški publiki predstavil program «Obvezna svoboda*. S pesmijo in besedo bo Gaber analiziral pereča vprašanja današnje druz.be,- ki človeka zelo omejuje in mu določa svoboščine.
Predstavo bodo izven abonmaja ponovili tudi v četrtek
Pismo uredništvu
Spoštovani urednik Nov zakon Stammati z dne 31. dec. 1977 je hudo prizadel številno družino handikapiranih. Sem namreč mati dvajsetletne handikapira-ne deklice, ki je dve leti obiskovala pripravljalni tečaj v priredbi pokrajinskega konzorcija za sub-normalne otroke v Podturnu v Gorici. V lanskem oktobru so v okviru tega tečaja ustanovili samostojno obrtno zadrugo: moja hči. ki je imela premalo let izvežbanosti v tem centra se ni mogla vključiti v to zadrugo. Vodstvo pokrajinskega konzorcija za subnirmalne otroke je tedaj obljubilo, da bodo ustanovili novo skupino, v katero bodo vključili mojo hčer in še drugih pet mladih ljudi.
Do dejanske ustanovitve te skupine pa ni prišlo zaradi birokratskih razlogov in sedaj smo že v januarju. Nov, že omenjeni zakon Stammati. ki je stopil v veljavo ob koncu leta. pa prepoveduje da bi krajevne uprave vzele v službo novo osebje. Zaradi tega niti pokrajinski konzorcij za subnonnalne otroke ne bo mogel najeti novega osebja in no v C skupine ne hodu ustanovili. Lahko si predstavljate, kakšne posledice bodo za mojo hčer in za druge prizadete otroke.
Dodajam še to. da bi bil primer moje hčere edinstven. Ona je namreč že nekaj časa obiskovala pripravljalni tečaj. Ostalih pet pa ni bilo še v takem tečaju. Kaj mislijo prizadete pokrajinske in občinske oblasti napraviti, da bi rešile vprašanje teh in podobnih drugih otrok?
Mati v nestrpnem pričakovanju
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji sklicuje ti v četrtek, 19. januarja. ob 15. uri članski sestanek za člane z Goriškega v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Malta 2. Na sestanku bodo člani odbora na razpolago za razna pojasnila v zvezi s pokojninami. ^.Vabljeni so tudi upokojenci, ki še niso člani društva, a se želijo vpisati.
Umrl je taksist Franc Komel
V goriški bolnišnici je sinoči umrl v 82-letu starosti, zaradi srčnega infarkta, znani slovenski taksist Franc Komel. Še v nedeljo popoldne je šel na obisk k sorodnikom v Kromberk, včeraj zjutraj bi bil moral na zdravniški pregled v goriško bolnišnico, slabo pa mu je postalo včeraj poroči in morali so ga z rčšilcem z doma v Ulici Foscolo prepeljati v bolnišnico, kjer je sredi noči umrl. Pogreb bo jutri ob 9.30 iz goriške bolnišnice.
Franc Komel je bil zelo znan med našimi ljudmi. Doma iz Kromberka je imel gostilno 'na goriškem Komu. Že takoj po prvi svetovni vojni si je priskrbel šofersko dovoljenje in vozil naše potnike med dvema vojnama s svojim avtomobilom širom naše Primorske. Delal je še do poznih let, bil je med ljudmi zelo priljubljen. Pred nekaj leti je dobil za svoje dolgoletno delo priznanje deželne uprave in tukajšnjega obrtniškega združenja. Takrat smo o njem obširno pisali tudi v našem listu. Vdovi naj gre iskreno sožalje našega uredništva.
»P
't Ifi
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
ALVIERO NEGRO
BUNKER
komedija v dveh dejanjih
iz furlanščine prevedel v narečje beneških Slovencev Kostumi Lektor
Režija in scena
Božo Zuanella Marija Vidan Božo Zuanella JOŽE BABIC
V čelrtek, 19, v AVDITORIJU
t.m., ob 20.30 r GORICI.
IZVEN ABONMAJA.
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Batte il tamburo lentamente». R. De Nir0 in V. Gar-denia.
CORSO 17.00—22.00 «Sette note in nero*. J. 0’Neill in G. Ferzetti. Prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERN1SS1MO 15.15—22.00 »I lau-tari*. S. Lunkevic, D. Khebescesku. Barvni film.
VITTORIA Zaprto.
CENTRALE 16.30-22.00 »La grande avventura*.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «L’orca assas-sina*.
F,XCEISlOR 16.30-22.00 »La notte d« falehi*.
Nova Gorica in okolica
SOČA »Prodajalka vijolic*, španski film ob 18. in 20. uri.
SVOBODA »Akcija stadion*, jugoslovanski film ob 18, in 20. uri.
DESKLE »Nepopravljivi Belmondo*, francoski film, ob 19.30.
DEŽURNA lekarna v gorici
Danes ves dan in ponoči je t Gorici dežurna lekarna Pontoni & Bassi, Ul. Raštel 52, tel. 83-349.
Člani dosedanjega odbora na sobotnem občnem zboru prosvetnega društva »Andrej Paglavec*
Prispevki
Ob Peti obletnici smrti Vojka darujejo Cotičevi 10.000 lir za Kulturni dom v Sovodnjah.

AVTOMOBILIZEM
NA VN ARGENTINE
Monolog Maria Andrettija
Lauda 2., Depailler 3. - Ferrariji razočarali - Prihodnja dirka v Braziliji
BUENOS AIRES — Z VN Argentine se je v nedeljo pričelo svetovno prvenstvo formule 1. ki se bo čez dva tedna nadaljevalo v Braziliji in po petnajstih dirkah zaključilo ,8. oktobra v Kanadi. Veliko je bilo zanimanje za to prvo preizkušnjo, saj je prišlo v večini ekip do mnogih sprememb, tako v izmenjavi pilotov, kot na samih bolidih.
Zmagal je glavni favorit prvenstva. Američan Mario Andretti, ki je v vodstvo prešel takoj po startu in ga zanesljivo ohranil do kon-ea. Vsi trudi ostalih pilotov, da bi se mu približali, so bili skozi vso dirko zaman. Odlično drugo mesto je osvojil svetovni prvak Niki Lauda, ki je prvič tekmoval na novem bolidu brabham - alfa rc-meo. S preudarno vožnjo je Avstrijec že v začetku sezone pokazal. da bo moral vsakdo, ki bo hotel osvojiti letošnje prvenstvo, računati z njim. Proti koncu dirke je sicer imel nekaj težav, ker se mu je Depailler nevarno oribliža! in ga tudi skušal prehiteti, vendar .je dirko uspešno izpeljal iri osvojil prvih šest točk.
Za pravo razočaranje so poskrbeli italijanski ferrariji. ki so z Reutemannom in Villeneuvom zasedli le sedmo in osmo mesto. Reu-temann je sicer dobro začel in po startu je celo vodil zasledovanje za Andrettijcm. kmalu pa je bilo razvidno, da Argentinec ne bo mogel vzdržati tako hitrega ritma in kmalu je' začel zaostajati. Glavni vzrok tega so bile nove gume, saj Se znano da tekmu.je ferrari v letošnji sezoni s francoskim michelin in ne več z običajnimi good-vear, kot vse ostale ekipe. Francoska firma nima še dovolj izkušenj na tako zahtevnih dirkah, kar se je poznalo tudi v nedeljo, ko sta oba ferrarija sta rt a la z gumami, ki niso bile najbolj primerne za to dirko. To se .jo izkazalo predvsem od 27. kroga dalje, ko je Reute-mann zamenjal gume, ki so se izkazale za primernejše od listih, s katerimi .je starta 1. Od 14 mesta se je kmalu povzpel na sedmo, časa pa ni bilo več, da bi svojo pozicijo še izboljšal.
Prihodnja dirka formule 1 bo na sporedu 29. januarja, ko se bo do piloti pomerili na VN Brazilije.
s poprečno hitrostjo 191,810 km na uro Lauda (brabham
3.	Depailler (tyrrell)
4.	Hunt (melaren)
.7. Peterson (lotus)
6.	Tambay (melaren)
7.	Reutemann (ferrari)
8.	Villencuve (ferrari)
LESTVICA SP
1.	Andretti (ZDA)
2.	Lauda (Av.)
3.	Depailler (Fr.)
4.	Huni (VB)
5.	Peterson (Šved.)
6.	Tambay (Fr.)
alfa roroeo)
po 13”21 13”64
1(i”05
58"80
F03"85
1’06"72
NOGOMET
V 1. AMATERSKI IJGI
Manzanese vodi Primorje deseto
Izidi 1. povratnega kola nogometnega prvenstva 1. amaterske lige so nekoliko spremenili stanje zgornjega dela lestvice. Vse je namreč šlo kot nalašč za Manzanese.
Za presenečenje kola je vsekakor poskrbela Muggesana, ki je doma z visokim izidom premagala S. Can-
zian in s tem uspehom je miljska e-najsterica dohitela na desetem mestu Primor je, ki je v anticipirani tekmi proti Torrani igralo le neodločeno.
To je bijo obenem edino srečanje, ki se je končalo brez gola, medtem ko so sr v voeli ostalih tekmah napadalci dobro izkazali, saj je v tem za vrtljaju doslej padlo največ golov, in sicer 25, kar predstavlja nov re-
0:0
2:0
3:0
2:1
2:2
2:2
3:3
1:2
kord (Prejšnji 21 golov v 15. kolu).
IZIDI 16. KOLA Primorje — Torriana Ronchi — Pro Romans Muggesana — S. Canzian Manzanese — Fortitudo Buttrio — Co-rno Mossa — Aquileia Stock — Ponziana Pieris — Portuale
LESTVICA
Manzanese 24, Stock in Portuale 21, S. Canzian in Ponziana 19, Buttrio 19, Acjuileia in Ronchi 17, Pieris 16, Primorje in Muggesana 15, Como 14, Fortitudo 13, Torriana in Mossa 11. Pro Romans 6.
PRIHODNJE KOLO (22. 1.) Como - Ronchi; S. Canzian - Mossa; Torriana - Muggesana; Portuale - Primorje; Pro Romans - Stock: Ponziana - Manzanese: Aquileia -Pieris: Fortitudo - Buttrio.
B. R.
SMUČARSKI SKOK.I
NA «TURNEJI TREH DEŽEL»
PREMOČ AVSTRIJSKIH SKAKALCEV
Alois Lipburger zmagal tudi v Reljaku ■ Na končni lestvici je R. Norčič na odličnem tretjem mestu ■ V ekipni konkurenci je Jugoslavija druga
BELJAK — Deseta skakalna «Tur-neja treh dežel* se je v nedeljo zaključila na skakalnici v Beljaku. Po uspehih v Trbižu in Planici je prvo mesto ‘ tudi tokrat osvojil Avstrijec Alois Lipburger in tako dokazal, da je trenutno najboljši avstrijski skakalec. Z novim uspehom je seveda osvojil tudi prvo mesto na končni lestvici in 1 ako nasledil svojemu rojaku Karlu Schnablu ki je bil letos drugi.
Odlično tretje mesto na končni lestvici je zasedel Bogdan Norčič, sledita pa mu še avstrijska skakalca Innauer in Tuchscherer, šesta in sed ma pa sta Bogataj in Lošlrek.
Italijanski skakalci pa so se bolj slabo odrezali: Ivano Vegher je bil
14..	Lido Tomasi 16., Le De Crignis
18.,	Ermes De Crignis 19. in Laris Stella 34.
VRSTNI RED
1.	Lipburger (Av.)
2.	Millonig (Av.) Norčič (Jug.) Bogataj (Jug.) Schnabl (Av.)
204.6	(74, 76
195.7	(70. 71 191,0 (66. 73 187,5 (68, 71
186,2 (66, 67,5)
Tuchscherer (Av.) 184,8 (63, 74 ) Loštrek (Jug.) 179.3 (65, 69.5)
VRSTNI RED
1. Mario Andretti (lotuš). ki g 310,336 km prevozil v 1.37 04’
^							
		fij			i f j
iiHiiiiiiiitiiimiiiiiMMimiiiiinitHimiiiiiimiiiiiHiimmifmiitimMiiMiitiHiiiiimitimiiiiiiiiiiiiiMmiiMiiiiiiiiMiiiikiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Nepričakovan spodrsljaj Pagnossina
Tržaški Hurlingham po pričakovanju izgubil s Chinamartinijem
A-1 LIGA
Pagnossin — Perugina 87:92 (41:52)
PAGNOSSIN: Savio 14, Garrett 36, Ardessi 4, Laing 12, Bruni 14, Soro 2, Flebus, Antooucci 5, Putin, For-lunato.
PERUGINA: Moore 15, Malachin 6. Gilardi 11, Tommasi 22, Sorenson 24, Lazzari 14, Mašini, Bellini, Lo-renzon, Giusti.
SODNIKA: Durant: in Vitolo iz Pize.
PM: Pagnossin 17:24, Perugina 18:22.
V zelo važni in skoraj odločilni tekmi je v nedeljo Pagnossin izgubil na domačih tleh proti rimski Pe ruffirvi. Tekma je bila izredne važ nosti za obe peterki, saj se obe borita za uvrstitev med prvo šesterico, kar bi zagotovilo nastop v li
IZIDI 15. KOLA Alco - Fernet Tomič	82:68
Gabetti - Canon	105:88
Pagnossin-Perugina	Jeans	87:92
Brili - Emerson	104:89
Cinzano - Mobilgirgi	100:101
Sinudyne - Xerox	110:89
LESTVICA
Mobilgirgi, Gabetti in Sinudyne 24, Perugina Jeans 18, Xerox in Cinza-no 16, Pagnossin 14, Canon 12, Fernet Tonic in Brili 10, Alco 8, E-mers.on 4.
1.	__	L Critica	X	gi A 1 tudi v prihodnji sezoni.
		2. Valtoce	X	Ekipa gostov se je izkazala kot ze
2.	—	1. Chabod	1	lo homogeno moštvo brez izrazitih
		2. Syren	1	posameznikov, a z odlično skupno i
3.	—	L Borg:ano	2	gro. Že od samega začetka so Rim
		2. Chantal	1	ljaivi prešli v vodstvo in s preudar-
4.		1. Rumex	2	no igro večali naskok, ki je ob kon-
		2. Faedo	1	cu prvega polčasa znašal že 11 točk.
5.	—	1. Mellon	1	V drugi polovic1 tekme so gostje
		2. Tubingan	2	prednost še povečali, zaman pa so
6.	—	1. Panad«	1	bili vsi napori Garretta in Lainga,
		2. Bisatella	2	da bi zmanjšali zaostanek. Goričani
KVOTE				so se sicer dvakrat približaLi go-
12	—	12.254.345 lir		stom. v zaključnih minutah pa so
n	—	340.300 lir	-	bili slednji prisebnejši in zasluže-
10	—	25.200 lir		no zmagaii.
Komentar Mirka Novosela
Prva etapa Partizanu

Prva etapa jugoslovanske košarkarske lige se je zaključila z zasluženim slavjem beograjskega Partizana, ki je končal prvi del sam na vrhu lestvice.
Beograjčani, ki uvrščajo izredno dvojico košarkarjev (Kičanoviča in Dalipagiča), so v tem prvem delu dokazali, da so najboljša jugoslovanska ekipa. Beograjčani so namreč že v prvem delu slavili na dveh izredno nevarnih igriščih: v Ljubljani in v Sarajevu proti Bosni. Doma so izgubili le eno važno tekmo: proti splitski Jugoplastiki. No. vse kaže. da bo drugi del te lige le naklonjen varovancem trenerja Žeravi-ce. ki bodo že v prvem povratnem kolu doma igrali proti ljubljanskemu Brestu. Verjetno bo ta tekma ena odločilnih za dodelitev državnega naslova. V primeru, da bi Partizan slavil, potem bi Beograjčani že bili na dobri poti za osvojitev naslova državnega prvaka.
Ljubljančani so prvi del končali na drugem Bosno. Nedvomno pomeni ta uvrstitev lep uspeh variše. gre pa omeniti, da bo drugi del za Ljubljančane izredno težek. Ljubljančani bodo namreč morali gostovati v Beogradu proti Partizanu, v Sarajevu proti Bosni in v Splitu proti Jugoplastiki. A ie v nedeljo bo dokaj jasno, kam lahko merijo košarkarji Bresta. Na TV ekranih si bomo lahko ogledali derbi prvega povratnega kola med Partizanom in Brestom.
Vse kaže, da je Jugoplastika skoraj že izločena iz borbe za naslov. Spličani so namreč v soboto izgubili v Zagrebu s Cibono. Jugoplastika je tako že v prvem delu prvenstva zabeležila kar štiri poraze in le z brezhibno igro v drugem delu bi lahko še upala na ohranitev državnega nalova. Kaže. da se odsotnost Tvrcliča, Šolmana, Macure in sedaj še Krstuloviča krepko pozna.
Zadnje kolo prvega dela je bilo razburljivo tudi za spodnji del lestvice.
Z zmago nad Crveno zvezdo je Rabotnički osvojil dve zlata vredni točki. Izredno pomembno zmago je slavil tudi beograjski Beko. ki je zmagal kar- sredi čačka.
mestu skupno z za čosiča in to-
IZIDI 1?. IIOLA
V	SPLITU: Dalvin - Brest Ljubljana
V	BEOGRADU: Partizan — Kvarner Reka
V	ZADRU: Zadar —< Metalac Valjevo
V	ČAČKU: Borac — Beko Beograd
V	SKOPJU: Rabotnički — C. zvezda Beograd
V	ZAGREBU: Cibona — Jugoplastika Split
V	BEOGRADU: Radnički FOB — Bosna Sarajevo
95:119
114:99
105:87
99:101
96:92
93:92
104:116
LESTVICA
Partizan 22. Brest in Bosna 20, Jugonlastikd 18. Cibona in Za dar 16, Crvena zvezda 14, Metfdac 12, Radnički FOB in Borac 10, Beko in Kvarner 8, Rabotnički 6, Dalvin 2.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21. L)
Metalac - Bosna. Radnički FOB Kvarner, Partizan - Brest (v nedeljo po TV). Dalvin - Jugoplastika. Cibona Crvena zvezda, Rabotnički - Beko, Borac - Zadar.
PRIHODNJE KOLO (22. L) Xerox Brili: Gabetti - Cinzano; Alco Mobilgirgi: Emerson Pa gnossin; Perugina Jeans - Sinudyne; Canon - Fernet Tonic.
Marko
A 2 LIGA
Chinamartini — Hurlingham 106:88 (53:42)
CHINAMARTINI: Valenti 1, Pin to. Benatti 5, Bulgarelli, Fioretti 2, Marietta 17. Grocliowalsky 42. Aruc-ci, Denton 20, Rizzi 19. Trener: Gamba.
HURLINGHAM: Crevatin. Ritossa 4, Scolini 5, Paterno 24, Oeser 10, Baiguera 6, Jacuzzo 4, De Vries 26, Zorzenon 9, Krečič. Trener: Petazzi.
SODNIKA: Rotondo in Graz ani.
PM: Hurlingham 14:23, Chinamartini 20:32.
PON: Zorzenon, Baiguera, Denton in Marietta.
Hurlingham je po predvidevanju izgubil proti močnemu Chinamarti-niju iz Turina. Domačini so povsem nadigrali Tržačane pod košema, kjer sla gospodovala Denton in odlični Grocho\valsky. Pri Hurlinghamu je dobro igral le De Vries, medtem ko sta odpovedala Pa temo in Oeser. Treba je še omeniti, da je bila tr žaška ekipa nekoliko okrnjena, saj nista nastopila Meneghel in Forza.
IZIDI 15. KOLA Vidal - Althea Eldorado Gis Chinamartini-Hurlingham Sapori Meča p Jollycolombanj Pintinox Scavolini - Mobiam
68:82
!’5:97
106:88
113:83
85:88
82:84
LESTVICA
Althea 28. Sapori 22. Mecap 22, Pintinox 18, Ch namartini in Jollyco-lombani 16, Mobiam 14. Eldorado in Hurlingham 12. Scavolini 10, Vidal in Gis 6.
PRIHODNJE KOLO (22. 1.) Mobiam - Chinamartini: Pint nox -Gis: Hurlingham - Jollyco!omban': Scavolini - Eldorado; Althea - Sapori: Mecap - Vidal.
marko
Koračev pokal
Danes bo 3. kolo izločilnega dela Koraeevega pokala. Spored je na slednji:
A SKUPINA
Partizan (Jug.) - Emerson (It.)
,Ack Atene (Gr.) - Nica (Fr.)
B SKUPINA
Inter Slovan (ČSSR) - Berek (Fr.) Bosna (Jug.) - Scavolini (It.)
C SKUPINA
Xerox (It.) - Juventud (Šp.)
Beko (Jug.) ■ Hagen (ZRN)
D SKUPINA
Resovia (Polj.) - Cinzano (It.) Moderne (Fr.) Cibona (Jug.)
v vrste lonjerškega kluba, uvrstil na dobro dvanajsto mesto. Pred njim so bili 'le amaterji prve in druge kategorije, sam pa je bil prvi med cikloturisti (kategorija, kamor stradajo tudii dosedanji kolesarji veterani).
Premočno pa .je zmagal Luigi Del Bianco. ki je vse svoje nasprotnike pustil daleč za seboj na devet krogov dolgi progi, ki je potekala po blatu in travi. Del Bianco je tudi prvi na začasni lestvici, ko manjkata še dve preskuš-nji do konca (22.1. in 5.2.)
Ccrasari pa, ki ni nastopil na dveh dirkah, ima realne možnosti, da se s sedanjega drugega mesta v svoji kategoriji povzpne do za
ključka tekmovanja na prvo.
R. Pečar
KONČNE LESTVICE 11LADINCI
L Alfred Lengauer (Av.)
2.	Manfred Steiner (Av.)
3.	Miro Bizjak (Jug.) EKIPNO
1.	Avstrija
2.	Jugoslavija
3.	Avstrija B ČLANI
1.	Alois Lipburger (Av.)
2.	Karl Schnabl (Av.)
3: Bogdan Norčič (Jug.)
EKIPNO L Avstrija
2.	Jugoslavija
3.	ČSSR 5. Italija
532,7
475,6
474.5
1402.5
1388,9
1379,4
673.8
624.5
616.6
1988.7 1758,9
1557.8 1453,7
ATLETIKA
Borov troboj
V soboto je bilo na stadionu «1. maj* tekmovanje v skoku v višino za kategorijo dečkov in deklic slovenskih športnih društev. Na skupni lestvici je zmagalo ŠZ Bor z 48 točkami pred Levstikom, ki je zbral 20 točk in Adrio, ki je bila tretja z 12 točkami. V posameznih disciplinah so zmagali Edi Škerla-vaj (Bor) med najmlajšimi dečki, ki je preskočil 135 cm, drugi je bil Aljoša Gašperlin (Bor) — 13« cm, tretji pa Fausto Bonanno (Adria) — 120 cm. Med starejšimi dečki pa je zmagal David Poljšak (Bor) — 150 cm, drugi Aleksander Zudek (Adria) — 140 cm, tretji Štefan Schillani (Bor) prav tako 140 cm.
Pri deklicah je bilo ravnotežje med Borom in Levstikom, in sicer v skupini mlajših je zmagala Ga-briella Mastronuzzi (Bor), ki je preskočila 115 em, druga .je bila An-dreina Menegatti (Levstik) — 110 cm in tretja Tanja Starc (Bor) — 105 cm. V starejši skupini pa je zmagala Nadja Menegatti (Levstik), ki je preskočila 125 cm, druga je bila Giovanna Nugnes (Bor) prav tako 125 cm, a je pri skokih napravila večje število napak, tretja Klara Stefani (Levstik) — 120 cm.
A. B.
HOKEJ NA LEDU
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Jeseničani razigrani
Jeseničani so tudi tokrat zadali veliko kopico golov ekipi Kranjske gore, ki se novopečenim državnim prvakom ni mogla na noben način upirati. V Ljubljani pa je v izredno slabi tekmi Olimpija premagala o
6:3
18:5
slabljenj Medveščak in si tako žago lovila drugo mesto na lestvici, kar ni za ljubljansko moštvo nikakršen uspeh.
izror
Olimpija — Madveščak
(2:1, 2:1, 2:1)
Jesenice — Kranjska gora (5:1, 4:3, 9:1)
LESTVICA
1. Jesenice 24; 2. Olimpija 18; 3. Medveščak 11: 4. Kranjska gora 3. PRIHODNJE KOLO (18. 1.) Kranjska gora - Olimpija, Medveščak - Jesenice.
Vato
MINIBASKET
Sokol B — Servolana B 17:34 (5:9)
SOKOL B: Caharija l (1:2), Terčon 1 (1:4), Zidarič. Busan 6, Brai-da 2, Marko Legiša. Fabio Pahor 7 (1:4), Ivan Legiša, Grilanc, Bertoki, Ret, Virgilio.
SODNIKA: Andrej Pupis in Aleks Gruden.
PROSTI METI: Sokol B 3:10, Servolana B 1:4.
Marko
NOGOMET
V 1. ITALIJANSKI Lig
Milan zopet odpovedal
Juventus zanesljivo v vodstva - V Bergama izgrrf
Prvi del italijanskega nega prvenstva J. lige se nagiba li koncu. Do konca manjka samo še eno kolo. ker pomeni, da bo Juventus matematično prvi po petnajstih odigranih tekmah. Lanski prvaki imajo pred zadnjim našlo |join v Vicenzi kar tri točke prednosti pred prihodnjima nasprotniko ma Milanom in Torinom.
Vodeča enajsterica .je s klasičnim izidom premagala pred domačimi gledalci nekoliko boječo Rome.
V 14. kolu sta se še dve tekmi končali z istim rezultatom 2:0. Zastopniki Lazia so odpravili Milan, ki je to pot igral izpod običajnega nivoja Zatajil ie predvsem ka petan Rivera in tako so Milančani odigrali letošnjo najslabšo tekmo.
Za prijetno presenečenje je po skrbel še Inter, ki je prvič zrna gal v San Siru po dolgem času. Zadnjič so slavili Milančani doma 27. novembra. S prelepim golom Anastasija je Inter povedel in v drugem polčasu je Altobelli posta vil končni izid. Kot zanimivost naj povemo še to, da je bil to že če trti zaporedni poraz Genoe. Tudi tokrat je bil odlični strelec Pruzgo najboljši uri gostih, toda solidna obramba mu je preprečila pot do
J N«
nogomet j gola. Penigia in Vicenza sta si 1 delili izkupiček. Gostje pa so I tlačili z 11-metrovko, ki je “ dokaj dvomljiva, toda sodnik nicucci je bil drugačnega t Po tem delnem uspehu je VicfJL1-vrhom
I
naša Fiorentini srečo Medlem1 je prvi polčas končal brez1 oa
še vedno pod samim
predelnice. Kot kaže, leto 1978 (j naša Fiorentini srečo Medlem!!
■
liiiiiiHiiiiiitftiiiiiiiHHiiifiiiiiiiitiiiiiiiimiiHiitiiiiiiiiniiiimftiiiiiimiMiiitiiiiiiiiiHiiitmimiiiiiiiiMimiMi
NAMIZNI TENIS
V ŽENSKI ITALIJANSKI A LIGI
Krasova ekipa že v finalu?
Naše zastopnice so v soboto premagale najnevarnejšega nasprotnika
Sobotno gostovanje Krasove namiznoteniške ekipe v ■ Novari ’ se je po predvidevanjih zaključilo z zasluženim zmagoslavjem slovenskih deklet, ki imajo sedaj, dve koli pred koncem prvoligaškega prvenstva štiri točke naskoka nad drugouvrščeno ekipo pl so si torei že skoraj matematično zagotovile pravico. da že četrto leto zapored na skakujejo ekipni državni naslov.
Ekipa iz Novare je tokrat igrala na vse ali nič. saj bi v primeru zmage dohitela krasovke na lestvici in bi tako ponovno odprla vprašanje prvega mesta na lestvici. To bi jim skoraj uspelo, saj Miličeva tokrat ni bila v najboljši formi, ker je zadnjih deset dni prebila na smučarskem tečaju v Kranjski gori z VŠTK. Takoj je bilo opaziti, da ima <težke noge*
Karel Ražem v borbi za žogo na nedeljski tekmi Bor - Jeans Corner v IlMhu
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
KOŠARKA
Borovci končno uspešni
V nedeljo so v Dolini premagali miljsko peterko Jeans Corner
CIKLOKROS
V NEDELJO V KOPRIVI
Cerasari (Adria) dvanajsti
Kolesarji lonjcrskc Adrie so dota o pričel; letošnjo tekmovalno sezono.
V tekmovanju v ciklokroSo. 'n je bilo v nedeljo v Koprivi pri Gorici. na izredno naporni piogi. in izredno slabem vremenu, se je
Tom Cerasari, ki je letos prestopil
Bor - Jeans Corner 83:72 • (42:32)
BOR: Ražem 6. Žerjal 30, Pertot, Koren 2. Klobas 31, Vatovec 6, Per-co 4, Race 4.
JEANS CORNER MILJE: Tornadih, Comie' 10, Ricatti 4. Rupena 19, Cariin 2, De Pase 1, Pece 8, Cau-cich 4, B1 buli 4, Zuich 20.
SODNIKA: S. in M. Gilleri (Trst).
PROSTI METI: Bor 13:24, Jeans Corner 8:16. ON: Bor 21. Jeans: 23. PON Ražem (83:70). Izključena: Ricatti (36) in Kaucicb (35).
V sedmem kolu promocijskega prvenstva so borovci končno osvojili svojo drugo zmago, ki je izredno pomembna, ker so jo borovci osvo Uli oroti močnemu nasprotniku in ker so tako le nekoliko izboljšali položaj na lestvici (niso več sami na zadnjem mestu razpredelnice). Že iz uvodnih potez dolinskega srečanja je bilo jasno, da bodo «plavi» zelo mo tiviranr igrali. V obrambi so sloven ski fantje končno učinkovito zapira li prostor in so tudi prestregli več odbitih žo", s čimer so lahko spro žili hitre protinapade, ki jih je spretni Peter Žerjal uspešno zaključeval. Miljčani pa nikakor niso popustili. Rupena v obrambi in Zurch v napadu sta bila za «plave» večkrat nerešljiva uganka tako da je bila tekma vseskozi še kar izenačena in na
trenutke tudi na tehnično zadovoljivi ravni.
Ko je že kazalo (proti koncu tekme). da bodo borovci zopet popustili, pa sta Robert Klobas in Peter Žerjal dosegla nekaj zelo pomembnih košev in za goste je bilo tekme konec.
7.a zmago je nedvomno zaslužna vsa Borova ekipa, še posebno po hvalo pa zasluži Peter Žerjal, ki je bil gotovo najboljši na igrišču.
«Plavi* so tako dosegli dve dragoceni točki in upati je. da jim bo ta zmaga dala novega zanosa v na daljevanju tega izredno izenačenega prvenstva.
(bi)
IZIDI MLADINSKIH EKIP
MLADINCI
Pagnossin B - Polet Juventus - Kontovel	85:71
Bor - Hurlingham	39:89
KADETI	
llalsider - Bor	84:70
Don Bosco - Breg	114:52
NARAŠČAJNIKI	
dervolana - Bor	79:53
Feiroviario - Kontovel	66:63
Polet - SABA	n.o.
DEČKI	
Kontovel - Inter 1904	30:135
ROKOMET
L JUGOSLOVANSKA LIGA
Železničar Niš v vodstvu
in da njeni refleksi niso tako prožni kot sicer. Vendar pa je znala Miličeva, na osnovi svoje velike izkušenosti in požrtvovalnosti, tudi v takih težkih, okoliščinah uveljaviti svojo veliko boljšo tehnično vrednost in ima tudi tokrat glavno zaslugo za uspeh zhelo-rdečih*. Po veliki premoči nad Bertoncellovo in prodorni igri v srečanju dvojic, je Sonja naletela na velike težave v neposrednem obračunu z drugoka tegornišlm prvakinjo Bocale.
Tudi ostali dve Krasovi igralki sta zadovoljivo opravili svojo nalogo. Blaži nova je proti cbbro razpoloženj Bocale začela izredno u-činkovito in je gladko osvojila prvi set, nato pa je morala priznati premoč svoje tekmice. Tudi Rebulova je v srečanju dvojic zadovoljivo opravila svojo nalogo in prispevala svoj delež k zmagi.
-ra*-3l 1-rJ.vbrt	c '	, i
Regaldi Novara - Kras -4:3
Bertoncello - Milič 0:2 (-16, -10) Bocale -'Bhržina - 2:1 (-16. 13; 12). Bertoncello in ' Bocale - Rebuli in
Milič	1:2 (18, -16. -14)
Bocale - Milič	0:2( 22, -21)
ŽENSKA B LIGA Zmaga Krasa C
V 1. kolu ženske namiznoteniške B lige je v soboto Kras C, za katerega nastopajo naraščajnico Sonja Doljak. Alenka Furlan in Damijana Sedmak, sicer nepričakovano, vendar povsem zasluženo nadigrala Kras B s 3:0. Proti starejšim in bolj izkušenim klubskim sci gralkam so omenjene naraščajnico, ki veliko obetajo, predvajale bolj prodorno igro in so s prestižno zmago dobile pravilno nagrado za vsa svoja prizadevanja.
Naj na koncu še obžalujemo, da se je zveza, oziroma - tekmovalna komisija pokazala v slabi luči. saj sodnik ni prišel na kraj tekmova nja in je do dvoboja lahko prišlo, ker sta se spoprijeli dve Krasovi ekipi.
IZID
Kras C - Kras B	3:0
Furlan - Rebula '	2:1 (.19,-18 16)
Sedmak - Škrlj 2:1(14.-20.19) S. Doljak in Sedmak . Rebula in
Škrk	2:0 U3, 11)
- f •
mačini razigrali na čelu z 1 gnonijem, ki je bil celo dva»|Lu uspešen. Tretji zadetek je dosdjjai Sella in Pescara je bila prakMr brez moči.	J 1
Prvo zmago v letošnjem Pr" f
i 11H i \If> l OIl®1
stvu je izbojevala tudi VeionM j gostila slabo enajsterico Eom '
Z dragoceno točko se je VlJTO iz Neaplja Bologna. Brez zad®'fl“* se je končala še tekma med * J10-lanto in Torinom. Na svoj r*!.™
saj boi pit mi
pa so prišli nekateri tepisti, bilo na tribunah neverjetno burljivo.
Ata 1 ar ta — Torino Fiorentina — Pescara Inter — Genoa Juventus — Roma l-azio - M lan Napoli — Bologna Perugia — Vicenza Verona — Foggia Cagliarl — Avellino Leccg — Taranlo Sampdoria 7- -AseoJi Ricoione — Lucchese Salernitana — Reggiana
KVOTE
13 — 456.300 lir 12 — 29.900 lir
11111111111111111111111111111111111111111111111111111111"'
ITALIJANSKA
NOGOMETNA PRVENSTVA s'
A LIGA
IZIDI 14. KOLA
Alalanta - Torino Fiorentina - Pescara Inter - Genoa Juventus - Roma Lazio - Milan Napeli Bologna Perugia - Vicenza Verona - Foggia
m
f- v
i
V
LESTVICA
Juventus 21; Milan, Vicenza. j, rino 18; Perugia 17; Inter 16:	V(
'|M; riVJo. Verona 15: Fo«< ? Atalanta 12; Genoa, Roma 11: f ^ repting J0j Bologna 8; Pescar*
PRIHODNJE KOLO (22.1-)'
Bologna . Lazio, Foggia ^
Genoa - Fiorentina, Vicenza . ventus, Milan - Napoli, Pese*' Perugia, Roma Verona.
Atalanta, Tot’1’1
B LIGA
IZIDI 18. KOLA Brescia - Ternana Cagliari - Avellino Catanzaro - Rimini Cesena - Como Cremone.se - Palermo Lecce - Taranto Modena - Bari Monza - Pistoiese Sambenedettese - Varese Sampdoria - Asčoli
»ji
!:
(i: H
' !
:!' t
(tj f ):* f
3-"f! s
■
MOŠKA D LIGA Slab start Mladine
Tokrat je nastopil samo en slo venski prvoligaš, to je ljubljanski Slovan, ki je v gosteh izgubil s-Krivajo, čeprav je sodnik v dokajšnji meri oškodoval Ljubljančane.
Celjani so tekmo odigrali že med tednom in doma igrali neodločeno s Partizanom. Prvenstvo bo zopet j Aosto B. prekinjeno zaradi priprave repre-
Prvcnstvo se je za namiznoteniške igralce ŠD Mladina začelo zelo slabo. Izgubilo je namreč pred domačim občinstvom s CMM R in to s 5:0. Ta izid jasno priča o premoči gostov, ki so rezerve CMM A. ki nastopa v A ligi. Ta ekipa je velik favorit za končno zmago.
Kljub pomanjkanju trenerja so Mauro in Aleksander Sedmak ter Darko Pahor pokazali napredek To daje upati za naslednje nastope v prvenstvu in na turnirjih. V naslednjem kolu se bodo igralci ŠD Mladina pomerili s tržaško ekipo Don
zentancc za SP in se bo nadalje valo 18. februarja.
IZIDI
Krivaja - Slovan C. zvezda - Duboenica Železničar SA - Medveščak Borac - Metaloplastika Železničar Niš Crvenka Celje Partizan Proleter Vardar
1817
25:24
31:25
21:21
28:22
27:27
26:26
IZID
CMM - Mladina
Barelli - Pahor Bonadei - A. Sedmak Eccardi - M. Sedmak i Bonadei - Pahor Barelli - M. Sedmak
LESTVICA
Železničar Niš 15; Partizan, že lezničar Sarajevo 14; Celje. Dubo-čica 13; Borac 12; Metaloplastika Crvena zvezda. Krivaja 11: Vardar 10: Ci venka, Medveščak 9; Proleter in Slovan 5.
,	Vato
OBVESTILO
ŠD Polet
vabi svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 28. januarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
5:0
2:0 (12, 14) 2:0 (7. 141 20 (19 131. 2:0 (15. 131 2:0 (17. 9) S. M
KOŠARKA
LESTVICA 31; Ternana,
I
Sampjl j
Ascoli
21: Lecce, Avellino, Brescia i ranto 20; Palermo, SambeiF^j; se, Catanzaro 18: Bari, Monz®
Cagliari, Rimini, Cesena in j Como, Cremonese 15;
16;
14:
Pistoiese 11.
PRIHODNJE KOLO (22.1->
Ascoli - Modena, Avellino - ^(1
doria, Bari - Brescia, Como ,-.i
»r*
tanzaro, Palermo - Cesena, P’5’*?
se - Lecce, Rimini - Sambe11', lese, Taranto - Mnnza, Tern® Cagliari, Varese - Cremonese.
C LIGA
IZIDI 18. KOLA
Biellese - Seregno Juniorcasale - Mantova Lecco - Pro Vercelli Novara - Triestina Padova - Piacenza Pergocrema - Audace Pro Patria - Bolzano Trento Omegna Treviso - Alesšandria Udinese - S- Angelo'Lod.
j:*
i
%
i
LESTVICA
Juniorcasale. Udinese, 26; Novara, Biellese 22;
m
21; Mantova. S. Angelo Lod.. ’j Perffc,
SLOVENSKA LIGA Kras neuspešen
Za sežanski Kras in Obalo je bilo to kolo dokaj neuspešno. .Obe ekipi sta predali točki gostom, ki so v obeli primerih zasluženo zrna gali. Najbolj pa preseneča v im k poraz Obale 7. ljubljansko Ježico in zmaga Lokainvesta nad vodečjm Branikom
IZIDI
Obala - Ježica Lokainvcst - Branik Kras - Trnovo Vrhnika - Triglav Rudar - Fructal Pomurje - Eleklra
77:115
109:96
86:93
87:89
82:84
68:89
Vato
stina, Trento 19; Lecco. re*r.|f, ma 17; Padova. Bolzano 16: V sandria 15; Pro Vercelli. Pr° |f tria 14: Omegna 13; Audac® Seregno 9.
PRIHODNJE KOLO (22.1 > (i
Alessandria - Udinese. Au^J Biellese, Bolzano - Lecco, M®j Treviso, Omegna - Perl?
ma, Piacenza . Juniorcasale. j« Vercelli Pro Patria. S.
I.od. - Padova. Seregno - No' j Triestina Trento.
OBVESTILO
ŠD Breg
obvešča, da se je pričela fltPjij telovadba v občinski telnvadriS Dolini Telovadba ie vsako
Dolini. Telovadba je vsako z naslednjim urnikom:	.m
—	ol) 15. uri za otroke let®
1968	in starejše;
-	ob 16. uri za otroke le1"1
1969	>n mlajše.
g: PRIMORSKI dnevnik
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
17. januarja 1978

NOGOMET
V C LIGI
il triestina zapravila
IZREDNO PRILOŽNOST
Proti Novari je vodila z 2:0 - Zastreljana 11-metrovka
pi
NOGOMET
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
3 Nr*r* — Triestina 2:J (0:2)
' j z*1* Andreis v 1. in 10. min., i« Mrj,;. Y 50. min. Jacomuzzj v 90.
sini	Nasuelli, Guidetti, Las-
" Baor-K' 'rr®r'1 Venturini (Zavardi), *, j; v .ln' Giannini, Zanotti, Jacomuz-i ‘ '• vnz, Piccinetti
!ŽLS^TINA: Bartoiin*!. Schiraldi.
vaHC'16^a’ Fontana, Pezzopane, Saldi tv,01-1, Andreis. Mitri, Dri, Marcato, <^,Ca (Berti).
r"	Savalli (TraPani)-
„ Sdalcev: 5.000.
! < y:
r"- 2zr^i°^° v°datvo po prvem polčasu, ,l«ti iTena enajstmetrovka v 20. minusu tirar' VsaJ tri stoodstotne prilož-jtt Volj'J^Pravljene: vse 10 ni b*10 do' ai Pom lr"adanom za osvojitev izredno '^frini bne zmage na tujem. Doma-riint e* *?° s‘l°v'tem pritisku v zadnji jta.aV Junačili in s tem pravilno iti ,°Va * neverjetno lahkomiselnost | fev p avl'ivost tržaških nogometa ^ je bil m^tat sicer ni realen, saj prjjtaTriestina mnogo nevarnejša, (jotr'?em Pa bolje razporejena kot *ane •* k* S3 obrambo popolnoma mri«, kar bi jih kmalu drago Triestina je tako že v uvodnih ^*ah dvakrat zadela v črno po
zaslugi razpoloženega Andreisa, takoj nato pa je Dri začel svoj show v negativnem smislu; najprej je tržaški srednji napadalec zgrešil e-najstmetrovko, ki bi v primeru zadeti zapečatila tekmo, v drugem polčasu, pa je dvakrat zgrešil prazna vrata. Take neverjetne napake se se/eda kaj kmalu maščujejo. Triestina se je kot običajno zaprla v o-brambo, zamenjala branilca z veznim igralcem (!) in skoraj merodajno počakala na reakcijo domačinov, ki so z lepimi akcijami ogrožali vrata odi eno razpoloženega Bartolinija, ki je kapituliral le v zadnji minuti po vrsti dobrih posegov.
Triestina je tako ponovno doživela lekcijo da se napake maščujejo, z irrro oa je sicer popolnoma zadovoljila.	A. K.
Kocman še naprej
predsednik Krasa
Novoizvoljeni odbor Krasa si je sinoči porazdelil funkcije. Za predsednika je bil ponovno potrjen Vojko Kocman, podpredsednica je Tamara Rlažina, tajnica pa Nadja Škabar.
Juventina iztrgala S. Marcu dragoceno točko Zarja se je proti Rosandri dobro odrezala
Bazovci so na lestvici dohiteli Gajo in Breg, ki v nedeljo nista igrala - Primorec ni bil kos svoji nalogi
Juventina — San Marco 1:1
(1:0)
JUVENTINA: Plesničar, Nanut, Tomažič, Zin, Čevdek, Mikluš, Pa-nicon (Devetak), Russo, Radikon, Lorenzon, Gomišček, 12 Spessot, 14 Tavčar.
SAN MARCO:	Nicoli, Paciulli,
Facchin, Medeot, Del Bianco, Sar-tori, Miniussi, Anzolin, Benotto, Ge-rebizza, Paparella.
STRELCI: v 20. min. p.p. Radikon (11-metrovka), v 36. min. d.p. Benotto (11-metrovka).
SODNIK: Premarias iz Porpetta.
Juventina je proti San Marcu iz Gradišča izbojevala zelo dragoceno točko in bi lahko z malo športne sreče tudi zmagala. Tako so navijači Juventine spet odšli z igrišča delno razočarani, ne zaradi igre, saj so Štandrežci zlasti v prvem polčasu zaigrali dobro, ampak zaradi rezultata, saj so morali domačini spet prepustiti točko gostom. Juventina, kot rečeno, je zlasti v prvem delu igre zaigrala dobro, začela je napadalno
"■..••■••litim, ||ll,l||,a|lll„|,ll|„„,|l„,t«vl|||,|,|t,|,i|l,||t|l|l|||||„|MIIII„IIIIM,IIMIIIII,, »IIIIIMI, lili, I,IHIHIIMmi,I, MII, Milil. ,11, IIIMt, 1,1, um ■iiIllIHMlimiH«
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
Sovodenjci igrali dobro >n prepričljivo zmagali
Poraz Mladosti (s pol ducata golov v mreži)
r
Ovodnje _ Brazzanese 4:1
(2:0)
$^?y®PNJE: Petejan, Podveršček, »j- r ’ Bagon, Kovic, Petejan, Tom-iW'\*viorenin S., Cechet, Marson, ‘enin P.
ti. £A^ANESE: Mariotti, Nabalut-j dolin 2,’. Tuni. Buiatti, Clinec, Bran-' lUor^B^arbora, Venica, Visintin,
STn ' Gomelli iz Gorice.
2Jar«	v 0- a"1™- Tomšič, v 38.
v 3^"°nv 28. min. d.p. Petejan E.,
V	j-i' mi,n (enajstmetrovka) Petejan, l(jj jain. Dibarbora.
Vm.j . . šibkemu nasprotniku so So-
V	'pali dobro in tako prišli r je vJ,a minutah do gola. Nasprotnik
at v protinapad^ hotel ize-je k:, ’ (°da ni mu uspelo ker tar pV, vral>h tudi tokrat mladi vrati ely ete,ian zanesljiv. Tokrat je bil tudj o' ^ drugi mladinec Bagon in * del« ''ar dobro opravil svoje J det,jci ■ Vezan‘d akcijah so Sovo-ter6g Pr'šli do prostega strela, ka-
kor toliko opravljala lastno nalogo. Tokrat sta bila v domačem napadu odsotna Gabrijel Ferfolja in Ferle-tič, kar je odločilno vplivalo na napadalno zmogljivost. Kaiel Ferfolja je bil tudi tokrat eden izmed najboljših tla igrišču in je bil tudi strelec prvega gola. Pri Audaxu pa je dobro zaigral Sando (ki je pred dve-va letoma nastopil pri Sovodnjah), ki je bil strelec kar treh zadetkov in je bil skozi celotno srečanje nerešljiva uganka za domačo obrambo.
Srečanje se je začelo zelo dobro za naše, fante, saj so že v deveti minut: povedk s Karlom Ferfoljo, ki je bil najhitrejši v kazenskem prostoru in je z ostrim strelom stresel nasprotnikovo mrežo., Po zadetku so naši, fantje obdržali ; .vajeti jgre v svojih rokah, izgledalo je, da jim bo tokrat uspelo odnesti obe točki. Gostje so proti koncu polčasa remizirali z Ambrosijem, ki je bil povsem sam v kazenskem prostoru in
yT Je Marson realiziral. b°l; JV8601 polčasu so domačini tar , nili in večkrat se je vra h« ,*a las -
še
■‘a vratiT'- read v aut. Toda pritisk Janom p e PriAel do izraza s Pete-•treijaj k° ie preigral obrambo in *t>et ni V Vrata. Čez nekaj minut i t|''ec'nc'*arna akcija, katero, je brali v ,, avd z r°k°, da žoga ne bi ll-rnetr rata' toda sodnik je dosodil
•	**1. v ?Vj.'n Petejan jo je realizi-
, gneče fadni*b minutah je prišlo do , dve	Vrati in nasprotniki so
*ttii ru11,1' Pred koncem dosegli ča-
^ adetek.	D.
Um** " Aud3X 3:6 (1:2)
lotti^ui1 Bedel, Marini, Mikluš, g *elin Agatin, Mena, Sando, De-,:	MLatv\oOSL Carlovčni, Ballarini.
*	H cL|°ST: Silvan Ferfolja, Betona r (v 30. min. Pahor), Bar-®VgeL p 1 Gergolet, Mariza, Rosin,
j ^or) :	erfolja, Aldo Gergolet, Nar-
( t>elcL1() Ferfolja-
t	' „v P P- Karel Ferfolja
1 Sa*. v ’HAmbrosi in Deselin za “Sana.. P- 2 Nardon za Mladost, ’ 00 'n Dilena za Audax.
Povsem točen, saj so pri-
5 Sfe
za
Au-

| ln biia 3? °° hevamost. Tudi tokrat "o sla^^^arcba Doberdobcev izred-
sredina igrišča je koli-
je brez težav premagal tokrat poprečnega Ferfoljo. Par minut pred koncem srečanja pa so gostje še povedli s prostim strelom, ko se je domači živi zid umaknili žogi.
V drugem polčasu je prišlo do pra ve katastrofe. Nastop Mladosti je bil na začetniški ravni. V drugem polčasu je nekoliko izstopal v obram bi le Bellini.
F. G.
ODBOJKA
MOŠKA B LIGA Volley Legnago - Bor	3:1
ŽENSKA C LIGA Corridoni •'	0:3
ertas §cMq - Breg	3:0
1.	MOŠKA DIVIZIJA
01ympia - PAV^espar	3:0
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
Hrast - ACLI -Ronke	1:3
NARAŠČAJNICE Sloga - OMA A	0:2
in je stisnila Furlane v njihov kazenski prostor, a ji ni uspelo presenetiti vratarja gostov. V 20. minuti je sodnik pravično dosodil 11-metrov-ko v korist Juventine. Zakrivil jo je branilec Facchin, ko je zrušil Gomi-ščka v kazenskem prostoru. 11-me-trotrovko je učinkovito streljal Radikon in povedel. Pred koncem pr-
Po prvem povratnem kolu nogometnega prvenstva 2. amaterske lige je Libertas spet sam na vrhu lestvice. Tržačani so po petih zaporednih remijih in enemu porazu tokrat prepričljivo premagali ekipo Primorca in s tem utrdili svoj položaj na lestvici. Campanelle so namreč doma presenetljivo, z minimalnim izidom klonile Zaulam in ta spodrsljaj je Tržačane drago stal, saj so zgubili stik z Libertasom in jih je dohitela tudi Opicina, ki je prepričljivo premagala S. Marco.
Za pre-enečenje, če o presenečenju lahko govorimo, je poskrbela tudi Costalunga, ki je zadala Ed. Adriatici tretji poraz na domačih tleh in sedaj Costalunga le za točko sledi letos presenetljivemu moštvu Edile Adriatica.
Dobro se je odrezala tudi Zarja, ki je v Dolini dosegla bel izid s sicer nemočno Rosan-dro. S tem uspehom so Bazovci dohiteli na lestvici Gajo in Breg, ki v nedeljo nista igrala. Zaradi slabega stanja padriške-ga igrišča je sodnik sklenil od-godili derbi med tema enajstericama, ki imata sedaj tekmo manj od ostalih ekip.
IZIDI 16. KOLA Flaminio - Op. Supercaffe 0:0 Campanelle - Zaule	0:1
Gaja - Bre.;	(odg.)
Libertas - Primorec	3:1
Aurisina - Edera	1:1
Opicina - S. Marco	4:2
Ed. Adriatica - Costalunga 0:1 Rosandra - Zarja	0:0
LESTVICA
Libertas 23, Campanelle in Opicina 21, Ed. Adriatica 20, Costalunga 19, Primorec in S. Marco 17. Aurisina in Zaule 16, Rosandra in Op. Supercaffč 14, Breg, Gaja in Zarja 13, E-dera 10, Flamirio 7.
PRIHODNJE KOLO (22.1.1978 Edera - Campanelle Breg - Opicina	• r:v-
Oo. Supetcaffe - Gaja Zarja - Ffffitftič Zaule - Ed. Adriatica Costalunga - Libertas S. Marco - Rosandra Primorec - Aurisina
B. R.
Zarja jc proti Rosandri zaigrala uspešno in ji je odvzela točko
vega polčasa sta se nudili Radikonu in Lorenzonu še dve izredni priložnosti, toda rezultat se ni spremenil.
V drugem delu so gostje izkoristili utrujenost «belo rdečih* in začeli prevladovati ter so z vsemi močmi iskali pot do izenačenja. Domačini so uspešno branili vodstvo do 36. minute. ko je sodnik dosodil 11-metrovko, tokrat v korist gostov. Uspešno je streljal Benotto in remiziral.
Tekma je bila ves čas borbena in zanimiva, pa tudi hitra, kljub zelo razmočenemu in blatnemu igrišču, tako da so ob koncu srečanja igralci zapustili igrišče zelo utrujeni
Bip
Rosandra — Zarja	0:0
ROSANDRA:	Rossetri, Gulich,
Hlača, Taddeo, Mauri, Grezar, Per-lange'i, Cohvecchia, Tommasi, Kirk-mayer, Sodomaco.
ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič I-vo, Sau ese, Križmančič Stojan, Križ-mančič- Vojko, Grgič Darko, Kele-menič, Rup;ni, Terčon, Ražem (v d.p. Metlika)
Bazovci so v tekmi z Rosandro iztfžili dragoceno točko, ki je pravično poplačala trud ekipe, ne pa njene igre. Zarjanom ni uspelo, da bi bili v tej tekmi vsaj enkrat nevarni, za kar je kriv tokrat neraz-
položen napad, ki ni imel v sredini igrišča tiste opore, ki mora obstajati pri vsaki enajsterici. Torej napad in sredina tokrat slabo. Dobro pa se je izkazala obramba, ki je z Vojkom Križmančičem na čelu odbrala vse napade domačinov. Rosandra ni igrala slabo, saj se je morala ekipa po zamenjavi trenerja izkazati. Vsi pa so pričakovali nekoliko več posebno od napada, v katerem je px> daljši odsotnosti ponovno nastopil Tommasi.
Tekma se je začela z 'igro Ba-zovcev proti burja. V začetku so trdeče beli* pokazali, da merijo na točko, saj so se takoj zaprli v o-brambo in se niso pustili presenetiti. Kljub temu pa je bila Rosandra nekajkrat nevarna. Tommasi je v enem izmed napadov zadel vratnico.
V drugem polčasu pa sta ekipi i-grali bolj previdno in tako je bil izid zapečaten. Gledali smo predvsem igro na sredini igrišča, brez strelov ali nevarnih akcij.
Tako je uspelo Zarji odnesti točko, ki bo prišla prav v borbi za obstanek.
Big
Libertas — Primorec 3:1
(2:0)
LIBERTAS - Ulcigraj, Kozman. Mottica, Ellini, Moccia, Francolla, Ciriani, Lacota, Russo, Cadelli, Tor-si, v 25. min. d.p. Jurincich.
PRIMOREC: Maglica (v 25. min. d.p. Pavatič), Angel Milkovič, Štoka, Marko Kralj Mauro Kralj II. (v 25. min. d.p. Husu), Edvin Kralj, Valter Milkovič, Možina, Denič, Pavel Kralj, Mauro Kralj I.
STREIGII: v 15. min. in v 30. min. p.p. Lacota, v 13. min. d.p. Ciliani, v 33. min. d.p. Mauro Kralj I. iz 11-metrovke. Sodnik Devetak iz Gorice. Gledalcev približno 150.
V prvem povratnem kolu je Primorec v gosteh pri vodečem Liber-tasu moral z igrišča visoko poražen. Trebenci oj tokrat priigrali podrejeno vlogo, saj niso bili kos iz-
niiiiMiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiMHtiitiiiiiiiimMfniiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiittMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMittmi
KOŠARKA
V MLADINSKEM PRVENSTVU
POLET IN BOR PRAZNIH ROK
Tudi med naraščajniki so borovci doživeli poraz
MLADINCI
Pagnossin B — Polet 85:71 (39:35)
POLET: Danev 5 (1:6), M. Pic-cini, Benčina 9 (1:2), Sosič (k) 12 (2:11), Vitez 43 (7:9), Volpi, Bra tož 2 (0:1).
SODNIKA: Glessi in Angeii iz Gorice.
Polet je v soboto nadaljeval s serijo porazov v drugem delu mladinskega košarkarskega prvenstva, lokrat v Gorici, proti precej poprečni ekipi Pagnossina B. Treba je takoj povedati v opravičilo, da je Polet igral v zelo okrnjeni postavi, tako da so se v sklepnih minutah ■tekme močno poznale v vrstah O-pencev osebne napake, zaradi kalečih so morali ž' igrišča' prav v Odločilnih trenutkh najboljši* Igralci! če k temu dodamo, da sta sod nika sodila z izredno strogim kriterijem, lahko razumemo zakaj so morali ooletovci kloniti pray na koncu. Izid tekme je bil skozi vso-tekmo :-alo izenačen.. Openci so vodili za 4 točke do 34. minute, ko se je začela poznati utrujenost, predvsem pri dotlei nezgrešljivemu Borisu Vitezu, ki je končno spet zaigral tako kot zna. V zadnjih minutah so se poletovci praktično vdali brez prave borbe, saj so na koncu o-stali na igrišču le v treh.
Poleg Viteza bi omenili še požrtvovalnega * Benčino, v drugem polčasu, drugače pa je Polet igral slabo, sc posebno Valter Sosič, ‘ ki je bil doslej zdaleč najboljši pole-tovec v tem prvenstvu. Upajmo le, da je ta kriza prehodnega značaja, saj Polet po zadnjih zapletih v prvenstvu še vedno lahko upa na kvalifikacijo v finalni del, seveda le pod pogojem, da zmaga v obeh tekmah, ki še preostaneta.
Sergij Tavčar
Bor — Hurllngham 39:89 (20:41)
BOR: Bruno Kneipp 11, Trevisan 6, Renato Kneipp, Udovič 11, Paro-vel 9, Raseni. 2.
PM: 9:12. PON: Renato Kneipp (35), Parovel (37).
V predzadnjem kolu C skupine mladinskega košarkarskega prvenstva je Bor v nedeljo v Dolini doživel svoj doslej najhujši poraz. Borovci so igrali z okrnjeno postavo, ker je Race igral s člansko peterko,
kadeti pa so imeli isti dan svojo prvenstveno te luno.
Kot izid sam kaže, so borovci proti mečnemu nasprotniku v glavnem igrali podrejeno vlogo. Še posebno so «plavi» odpovedali v drugem polčasu, ko jim je zmanjkalo sape in ko so ostali le v štirih na igrišču.
Bivša Kontovelova košarkarja sta igrala zodovoljivo. čuk je dal 12 točk in je bil zanesljiv pri lovljenju odbitih žog. Starc (4 točke) je dobro vodil igro.
KADETI
Don Bosco — Breg 113:52 (52:26)
BREG: Čok 4, Bebemardi 2, Me-neghetti 7, Slavec 15, Labiani, Barut 14, Pertot 11, Male, Ferluga.
PM: Breg 6:25. PON: Barut (33).
Brez centra Loriša Zobca in proti močni ekipi, kot je Don Bosco, so Brežani v drugem kolu doživeli že drugi poraz s stotico. Tokrat pa so naši fantje tudi s prikazano igro dokaj razočarali, saj niso znali dobiti protiorožja proti «presingu» domačinov.
Boljša v Bregovih vrstah sta tokrat bila Boris Slavec in David Čok.
NARAŠČAJNIKI Servolana — Bor 79:53 (46:20)
BOR: Škerl 2 (0:1), Cej, Pregare (0:2), Merku 8 (4:8), Devetak, Ger-dol, Švara 15 (3:5), Lokar 14 (0:1), Kosovel 14 (2:3).
PM: 9:20. ON: Servolana 26, Bor 24. PON: Škerl (36’) in Švara (39’).
. SODNIKA: Scuderi in Mayergrego iz Trsta,
Poraz proti Servolani je bil za borovce predviden, vsekakor so »plavi »imeli še nekaj upanja; na zmago, predvsem zaradi laskavih rezultatov, ki jih je škedenjska ekipa doslej dosegla. Ob odsotnosti Pečarja pa je bil poraz neizbežen. Vendar ne moremo govoriti o polomu, kajti če izvzamemo prvih petnajst minut igre, ko je bil izid tekme 45:14, so se slovenski fantje enakovredno borili z nasprotnikom. Začetek je bil za borovce katastrofalen: slabo so branili in še slabše so napadali. Ko pa so končno popravili nekaj osnovnih napak, so le učinkoviteje zaigrali in tudi rahlo popravili zaostanek.
Med posamezniki je presenetil Andrej Kosovel, ki je s svojimi 14 pikami in 15 odbitki bil najboljši izmed borovcev.	fp
kušenim domačinom, ki so se na razmočenem igrišču bolje znašli. Tokrat je pri Primorcu nekoliko šepala sredina igrišča, tako da napadalci niso nikoli prejeli uporabnih •žog. Tudi obramba je bila negolo va in je odgovorna za vsaj dva go la. Branilci so hoteli namreč na zelo blatnem igrišču preigravati, ta-
štandreška Juventina je v prejšnjem kolu doma povsem zailuženo remizirala proti solidni enajsterici San Marca iz Gradišča. Juventina je s tem remijem prišla na predzadnje mesto lestvice, skupaj z Marianom, katerega bo v naslednjem kolu srečala prav v Marianu.
V naslednjem kolu bodo Štandrežci nastopili v Marianu proti tamkajšnji enajsterici. Juventina bo startala na zmago in če bn to dosegla, lahko rečemo, da se je skoraj gotovo rešila pred izpadom.
IZIDI
Juventina - San Marco 1:1 Terzo - Moraro	2:0
Lucinico - Villesse	2:1
Pro Fiumcello - Isonzo (neod.) Aiello - Malisana	0:0
Itala - Rudi.	1:1
Staranzano - Sagrado (neod.) Torre Tap. - Mariano 2:1 LESTVICA
Itala, Lucinico in Torre Tap. 23, Terzo 21, Staranzano 19, San Marco in Malisana 17, Ruda 16, Villesse 14, Pro Fiumicello 13, Isonzo in Moraro 12, Mariano in Juventina 11, Sagrado in Aiello 10.
NASLEDNJE KOLO (22.1.1978) MaPsana - Terzo; Villesse -Itala; San Marco - Lucinico; Mariano - Juventina; Moraro -Staranzano; Sagrado - Pro Fiumicello; Ruda - Torre Tap; Isonzo - Aiello.
F. G.
ko da je napadalcem Libertasa večkrat uspelo dobiti žogo in se spuščati v zelo nevarne napade. Temu je treba dbdati še slabo sojenje sodnika Devetaka, ki je s svojimi o-dločitvami najprej oškodoval Treben-ce, nato pa še domačine. Po začetnih udarcih, posebno na sredini i-grišča, je v 15.- min. Libertas že povedel. Izven kazenskega prostora je močno streljal Cadelli,- žoga je šla mimo vrste igralcev, kar je Ma-glico presenetilo. Kljub temu mu je uspelo 'žogo z nogo odbiti, a le do Lacoie, ki je popolnoma 'neoviran spravil usnje v mrežo. Primorec se je nato takoj podal v napad V 20. min. je od daleč lepo in močno rtreljal Možina, a vratar Ulcigraj je bil na mestu. V 25. min. pa si jc priložnost zapravil Valter Milkovič, ko je sam pred vratarjem nerodno streljal nad prečko. V 30. min. je sodnik dosodil dvomljiv prekršek izven kazenskega prostora Tre’)encev. Ker je z roko pokazal, da ie strel indirekten ni obramba postavila niti živega zida. Streljal je Lacota naravnost v zgornji desni kot in sodnik je gol nerazumljivo priznal. Zaman so bili protesti Trebencev, ki so postali živčni. Sodnik pa je za vsako malenkost kazal rumene kartone. Živčni so postali tudi domačini in tudi oni so dobili rumene kartone.
V drugem polčasu so gostje še potrojili, po očitni napaki obramba Primorca. Trebenci se pa niso vdali in sj še naprej iskali pot do nasprotnikovih vrat za dosego vsaj častnega zadetka. V 30. min. je sodnik, izključil brez razloga domačega napadalca Cirianija. V 33. min. je dosodil 11-metrovko v korist Trebencev. Streljal je Mauro Kralj I. in znižal rezultat. Do konca je Primorec še skuša’, zmanjšati razliko v golih, a obramba Libertasa je bila vedno i.u pravem mestu. To je bila zadnja tekma Valterja Milkoviča, ki bo v kratkem oblekel vojaško suknjo.
B. Križmančič
Gaja — Breg (odloženo)
Slovenski derbi med Gajo in Bregom je bil zaradi izredno slabega igrišča na Pr.dričah odložen na poznejši datum, in sicer na sredo, 25. t.m. Trenerja obeh ekip Kozina in Mondo sta pred tekmi najavila naslednji postavi, preden sta se kapetana obeh ekip s sodnikom spoia-zumela za odložitev.
GAJA: Olivieri, Botti, Verše, Križmančič, Čeimelj, Vividni, Branko Grgič, Zuzich, Bolcich, Kalc, 12 Kante.
BREG: Ghersinieh, Krevatin, Ro-della, Cadenaro, Dagri, Milem, Br-žan, Križman, Samec, Bonazza in Strnad.
d gr
SMUČANJE
SLALOM V VVENtJNU
Popangelov presenetil
WENGEN — Na mednarodnem slalomu za svetovni ‘ pokal v Wengnu je v nedeljo pripravil mladi Bolgar Popangelov veliko presenečenje. Na izredno težki progi je namreč nepričakovano osvojil drugo mesto, potem ko je po prvi vožnji celo vodil.
Proga je bila zelo zahtevna, saj je na njej .padla vrsta odličnih tekmovalcev. Med tistimi, ki so odstopili je bil tudi Jugoslovan Križaj, Stenmark pa je bil šele peti.
Zmagal je Avstrijec Heidegger, med Italijani pa je bil najboljši Bernardi, ki je bil tretji. Četrto mesto je pripadlo Radiči ju, sedmo pa Grosu.
Na lestvici za SP ima Stenmark 150 točk, Heidegger 90, Mahre 72, Plank 70, Klammer ter Bernardi 43
itd.
MINIBASKET
SGT — Polet 53:27 (23:11)
POLET: Comar, Husu 4, Fabi 6, Granier 2, Košuta 4, Furlan 3, Zajec 5, Persi 3, Fonda, Škerla vaj.
PM: 5:8.
V	nadaljevanju turnirja v miniba-sketu so poletovci po dolgem premoru zopet stopili na igrišče in po predvidevanjih izgubili v gosteh z ekipo Ginnastice. Kljub visokemu porazu Openci tokrat niso razočarali, saj so v napadu pokazali nekaj lepih potez, medtem ko so v obrambi uspešno skakali na odbite toge. Pri tem je treba tudi poudariti, da je pri poletovcih manjkal Feri. ki je gonilna sila slovenske peterke.
V	openski ekipi je bil tokrat najboljši Košuta, ki je moral zaradi petih osebnih napak kmalu zapustiti igrišče, zadovoljila pa sta tudi Fabi in Zajec.
Lota
ODBOJKA
NARAŠČAJOČE Breg — Bor B 2:0 (15:0, 15:3)
BREG: Komar, Pečervik, Slavec, Stepančč, Švab, Tul, Žerjal.
:OR B: živec. Junc, Bajc, Čepar, Dougan, Vecchiet. Kafol, Scocchi, O-rel, Pertot, Zocchi.
Sodnik: Bai
Pričelo se je prvenstvo naraščaj-n:.\ k er bodo imele spet glavno besedo slovenske ekloe. Eden od favoritov je prav gotovo Breg, ki je v prvi tekmi zanesljivo odpravil drugo postavo Bora. Tržačanke igrajo izključno z namenom, da si naberejo izkušenj.
Nasprotno, pa imajo Brežanke že izkušenejšo ekioo, z nekaterimi igralkami iz prve šesterke, ki igra v C ligi in lahko uoravičeno merijo na visoko uvrstitev.
,	________ Mig
OB VI .SIMO SPDT
obvešča, da bo predsmučarska fe-lovadha, ki jo vodi prof. 1. Furlanih, za starejše v sredo, 18. januarja, na stadionu «1. maj*, a pričetkom ob 20. uri.
JANEZ VIPOTNIK
MMA Lmm
) p0 a( ne govorim tako, ker bi imela rada vojno. Toda če i tri8°Varianio, bodimo stvarni. Praviš avgusta, se pravi, 3le Illesece, V treh mesecih cel svet-ne spravi fašistov na rettin.š 1Sle zato’ ker ,ih ne bi hotel, marveč zato, ker so 0da k''*' ^ 'oitki pri Stalingradu so jih Rusi zaustavili. :>tjs !e ie Stalingrad. Se in še bo trajalo, da jih bomo rej» 11 naza) In jih prisilili na kolena. Do konca leta, nič
■*la\^eni 'e vseeno, kdaj bo konec,* se je vmešal Slave. 'avi^° 'e' zmagamo. Eno pa rečem, da po vojni ne na-iv v, p°benega koraka več navkreber. Zadosti mi je hri-sPetj ajviah vrh. na katerega se bom še pripravljen po-’ no ženin trebuh,* se je zarežal.
3iaj arečenega kruha se največ poje. Kdo ve, kaj boš Po v°jni. Kaj, če boš gozdni čuvaj?* ga je vprašal
itno , vojni mi, partizani, ne bomo nič delali, marveč \ toni °manc1'rali- Delali bodo tisti, ki zdaj čepijo doma *n ždijo za pečjo,* je napovedal Slave čarno pri-
«Če bomo hoteli pridobitve boja obdržati in jih širiti, se bomo morali bojevati zanje. Predvsem bo to dolžnost nas, partizanov. Pridobivati bomo morali ljudi, da bodo vsi za to, kar želimo doseči. Pridobivati, da bodo za naše cilje vsi poprijeli. Zato pa bo treba veliko in trdega dela.*
«Nam bo domovina morala dati, kar bomo potrebovali,* se je spet oglasil Sergej.
«Domovina bo lahko dala, če bo imela. Ce bodo ljudje delali. In pri tem bomo morali biti spet mi, partizani, za zgled,* je potrpežljivo pojasnjevala Marta.
«Kakšne pa bodo potem razlike med tistimi, ki so zdaj doma m ne dajo nič za osvoboditev, in nami, ki se že mesece in leta potikamo po hostah?* se je začuden oglasil Sergej.
«No, naša beseda bo gotovo največ veljala. Če boš znal, boš dobil tudi odgovornost, toda delati boš moral. Brez dela ni mogoče živeti. Brez dela ne more biti nihče. Brez dela ni jela. Če ne boš delal, boš takšen, kot so kapitalisti, ki žive na račun drugih. Mi pa pravimo; nobenega izkorišča nja! Hočemo drugačen svet, kot je bil včeraj. Toda takšen svet ne bo nastal sam od sebe. Treba ga bo izoblikovati. In mi, ki se zdaj bojujemo za osvoboditev, po končani vojni ne smemo zaostati, marveč nadaljevati boj na drugačnih frontah, Če ne bomo za novo družbo v prvih bataljonih, bodo na naše mesto prišli drugi. In vprašanje bo, kaj bodo ti hoteli. Isto kot mi? Ne vem! Če smo se že odločili, in odločili smo se tedaj, ko smo stopili v partizane, nas ta odločitev zavezuje tudi za povojni čas.*
Nekam težko so obračali oči v prihodnost. Enim se je risala lepa in rožnata, drugi so bili že vnaprej slabe volje.
Vsakdo si je na tihem želel kaj dobrega, lepega, koristnega, toda kako priti do njega, o tem so bila mnenja različna, odvisno pač od pameti, zavesti in znanja vsakega posameznika. Pravzaprav nihče ni bil voljan ukvarjati se s prihodnostjo. Bila je daleč, predvsem pa je bil sovražnik še tukaj. Nanj je treba misliti.
«Komisar!» se je priplazila bolničarka Vera h komisarju.	.
«Kaj je?» Ogledoval je njeno prsato postavo, košate lase, ki jih kapa ni mogla ujeti, velike oči, plave kakor nebo v maju, široka usta, vedno pripravljena na smeh, goste, pravilne zobe, ki so se bliskali od zdravja.
«Žganje mi je nekdo spil,* je potegnila čutarico iz torbice, ki ji je visela okrog ramen.
•Zdaj mi poveš, ko bo vsak čas pripeljal vlak,* jo je karal, da je vsa nesrečna sklonila glavo, «Kaj boš napravila, če bo kdo ranjen?* jo je ošteval. -Nisi mogla v vasi ugotoviti, kaj ti manjka?*
•Včeraj sem si vse pripravila,'zjutraj pa nisem še enkrat pogledala vanjo. Bila sem prepričana, da je vse v redu. Zapeta je bila, visela je na žeblju na vratih tako. kot sem jo pustila. Res ne vem, kdo je bil,* se je vsa skru šena opravičevala. «No, nekaj ga je še notri,* je tolažila komisarja. «Za prvo silo, za enega ranjenega bo dovolj.*
• V vlaku ga bo morda kaj, tamkaj ga poišči,* ji je dejal.
•Dobro, tovariš komisar,* mu je srečna pokimala in se odplazila nazaj v gozdiček.
Le kdo ga je spil? En sam ga gotovo ni. Več jih 1e bilo Vsak požirek, ne da bi bili pomislili, kakšno škodo delajo
sami sebi. Ko bi vsaj povedali. Tako pa so se potuhnili ir se smejijo Veri in še meni povrhu. Kakor da bi jo nam« zagodli!
Odkod duh po mošku, je radovedno duhal po zraku. O kajpada, jesen cvete. Seveda, zdaj je čas. Vlekel je vas« vonjavo, ki se mu je zdela čudno domača. Seveda, takšer duh je imela Minka. Kakopak. Minka. Ko sta se v drvarnic otipavala. Tamkaj sta bila najbolj na varnem. Minka j« imela svetle lase, na kratko pristrižene, in rahlo valovite mehke in voljne, kakor bi božal backa, da se je roka kai sama potopila vanje. Včasih so ji ušli na čelo, na oči, da j« pri pogledu držala glavo postrani. Oči je imela velike, pla ve, majčkeno pošev, da jih je samo del gledal hudomušne v svet, drugo je skrivala za vekami in dolgimi trepalnicami Kožo je imela svetlo rjavo, svileno, baržunasto, kakor zgod nje breskve. Postavil se je za njo, med bukovimi drvmi iverjem in zanikrnim, v ilo zavitim premogom. Dvignil j; je krilo, ji slekel hlačke, ki so se tesno oprijemale mladif beder, in jo božal po ritki. Dlani so mu drhtele gor, ir dol in naokrog, narahlo jo je stiskal in spet spuščal trdika sto meso iz rok in postajalo mu je čudno vroče. Koliko čas« ie to trajalo? Deset minut, pol ure, uro? Ko mu je Mink« hotela seči med noge, jo je odrinil, če ga je po tem igrač kanju videla mama, vsega zariplega, ga je prodorno, sum ničavo ogledovala. Kdo ve, če ni zaslutila, zakaj toliko krv: v licih. Tod«\, skrb, kaj dati v lonec, ji je odvrnila misl: od sumljivega, fantovega videza. Vonj po topli koži, mla dem potu, vonj po pregibu, majčkeno pomešan z vonjem po seči, mu je ostal v nosu in je bil podoben duhu cvetočega jesena.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRSX, Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 83 76 14 70
Podružnico	Gorico, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*, v SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00. letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 L|ubl|0i>1 Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 13.000 lir. Finančno-upravni 600. legalni 600. osmrtnice « sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stoloca Mali oglasi 150 lir bese ’ Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julr krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih o* v Italiji pri SPI.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Stran 6
17. januarja 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Član italijanskaji zveze časopisnih || založnikov FIEG
DOBRO POLDRUGO LETO PO POTRESU
Jutri v Savoni proces zaradi škandala v Majanu
Na zatožni klopi so bivši župan iz Majana Bandera, bivši Zamberlettijev tajnik Balbo, videmski prefekt Spaziante in njegov sodelavec Labia
S AVON A — Dobro poldrugo leto po katastrofalnem potresu < maja se bo jutri v Savoni začel proces zaradi škandala montažnih hiš v Majanu. Gre za sodni postopek proti petim osebam, kj naj bi bile na različne načine vpletene v pretok podkupnin in izsiljevanj med prvo 'faza obnavljanja prizadetega območja. Jutrišnji proces pa je vsekakor le prvo poglavje zapletene afere, ki je stresla Furlanijo z nič manj šo silo kot naravna ujma in ki je imela prav tako katastrofalne posledice (med drugim je zaradi škandala odstopil podtajnik za notranje zadeve Giuseppe Zamberletti. ki je b! do maja lani izredni vladni ko misar za prizadeta območje), saj je močno zamajala zaupanje prebivalstva v poštenost upraviteljev, zaradi mračne sence sumničenj, pa je prizadeicmu območju grozila politična in upravna paraliza. Savonski sodniki bodo morali pojasniti uvodni del afere, ki je nepričakovano bruhnila na dan lani poleti in ki je postopa i zadobila vse večji obseg, saj je dejansko zajela vse, kar je bilo narejenega v popotresnem obdobju.
skrivnostne okoliščine, kajti prizadeto prebivalstvo ne sme več plačevati za krivde in nesposobnosti o-blasti. (vt)
VIDEM — Deželni odbor Furla-nije-Julijske krajine je namenil prispevek 268 milijonov lir (iz sklada EGS) za potrebe kmečkih obratov, ki jih je maja lani poškodoval potres.
Sporazum Kanada-EGS o dobavi urana
Na zatožni klopi bodo sedeli Giuseppe Balbo, osebni tajnik izrednega komisarja Zamberletti ja; Girola mo Bandera, bivši župan v Majanu in eden od najvplivnejših demokr ščanskih veljakov v Furlaniji (med zasliševanji se je med drugim pona šal, da je prijatelj z Andreottijem); Romeo Pastrengo, bivši član socia listične stranke v Savoni in bivši predsednik tamkajšnje bolnišnice. Prva dva sta obtožena, da sta la stniku savonske tvrdke «Precasa> Renatu Carozzu izsilila vsak po 14 milijonov lir. Pastrengo pa naj bi bil za posredovalca. Skupno z orne njenimi se bosta morala zagovarjati še videmski prefekt Domenico Spaziante in njegov sodelavec Natale Lab;a, ki sta obtožena, da sta zamolčala sodstvu Balbov in Bande rov poskus izsiljevanja.
Na obzorju procesa se pojavljajo še druge osebe, pa čeprav niso neposredno vpletene v škandal v Ma-ianu. Med njimi velja omeniti Ro berta Brolla, sina ratenjskega žu pana, ki je v dainem sorodstvu z Bandero (od njega in od Balba je' dobil skuono okrog 15 milijonov lir); Luigija Brolla, župana v Ratenju, ki je osumljen da je med preiskavo z lažjo pregovoril dva obrtnika, | da sta poslala sodstvu zahtevo za stečaj tvrdke »Precasa*.
Glavne obremenilne priče sta la stnika Savonskega podjetja Irene Aile v,-o in Renato Carozzo ter Fran co Redaeiii, zastopnik podjetja za Lombardijo, obenem pa nekdanji Zamberlettiiev sošolec. Ravno njemu naj b Balbo priznal, da je vsaj del podkupnine, ki jo je zahteval, namernem »stranki iz Vareseja» (marsikdo je v tej stranki videl tamkajšnjo federacijo KD).
Carozzo in Bandera sta v okviru izrednega načrta za gradnjo montažnih hiš sklenila sporazum, po katerem naj bi »Precasa* postavila v Majanu 176 montažnih stanovanj za skupno sedem tisoč kvadratnih metrov pokrite površine, cena pa je za spoznanje presegala milijardo lir. Za savonskeea podjetnika je bila ta pogodba praktično rešilna vrv, ker je bila njegova tvrdka na robu ste čaia, obenem pa so bili roki za iz roč te v materiala hudo breme, sai bi jih le s težavo spoštoval zaradi pičle proizvodne sposobnosti. Od tod sklep, da »namaže* potrebno kolesje, da bi se kupčija ne zataknila. Ko d« je ibčina v Majanu prekli cala pogodbo, ker savonsko podjetje ni spoštovalo dogovorjenih rokov, je Carozzo stonii do sodnika in se »izpel*. Po niegovi obtožbi naj bi mu Balbo in Bandera s posredovanjem odv. Pastregna izsilila vsak po 14 milijonov lir, zahtevala pa naj bi še vsak nad 1(F milijonov lir.
Obtoženci so vselej trdili, da so nedolžni in da so žrtve Carozzovih spletk. Le Balbo je, sicer priznal, da je dobil od »Precase* deset milijonov lir, vendar pa naj bi mu podjetje dalo denar, da ga uporabi v dobrodelne namene. Savonsklm sodnikom težka naloga, da ugotovijo resnico. Vsekakor pa se bo z njihovo razsodbo zaključilo ie prvo po glavje škandala, ki je zajel celotno dobavo materiala prizadetemu ob moč ju. Videmski javni tožilec dr. Tosel, ki je začel preiskavo, je pred nekai dnevi izroč i preiskovalnemu sodniku dr, Forma in vse zbrano gradivo v nadaljnji postopek.
V zvezi s to preiskavo se širiio n?,'"a z lične >še vovorice, ori katerih je težko ločiti žito od ljuljke, nesporno dejstvo pa je, da gre za žgočo zadevo, ki sp se ie videmski preiskovalci lotili z na (večjo previdnostjo. Naj v rlnkaz omenimo le deistvo. da javni tožilec Dri formalizacii' postopka ni navedel nobenega obtoženca. Ob molčečnosti sodnikov se gosta megla 'umnifieni ni rszbUniia. na snrotno se 'e zgostila in je postala še mrač^elša. To ie tudi posledica dru?'h obtožb, ki zahtevalo porazdelitev de'ovnih mest. ceno vsakega novega delovnega rrvsta in še zlasti —- kar >e naivečo škandal — da se obnovi ;sn'e že o«em mesecev ni premaknilo z mrtve točke.
Čas je, da pristojni organi pojas ni jo. tudi na politični ravni, vse
BRUSELJ — Po osemnajstih mesecih pogajanj sta Kanada in Eura-tom sklenila sporazum o dobavi kanadskega urana državam članicam Evropske gospodarske skupnosti. Predmet pogajanj so bila predvsem jamstva, ki jih Kanada zahteva glede uporabe urana v miroljubne namene. Takoj po podpisu sporazuma v Bruslju ie kanadski odpravnik poslov pri EGS sporočil, da je njegova vlada že pooblastila dobavo 2.500 ton urana Veliki Britaniji in 500 ton Zvezni republiki Nemčiji.
SODNA OBRAVNAVA ZARADI POKOLA V KMEČKI BANKI
Obtoženi anarhisti znova v ospredju na procesu pred catanzarsko poroto
Policijska funkcionarja Falvclla in Improta posredno potrdila pomanjkljivost in enostranskost prve preiskave - Dvoumna vloga fašista Maria Merlina
CATANZARO — Z zasliševanjem Domenica Falvelle in Umberta Im-prote, bivših funkcionarjev političnega urada rimske kvesture, je porotno sodišče v Catanzaru leto po začetku procesa in po 110 obravnavah. končno zaključilo tako imenovano politično poglavje procesa in zadevo Guida Giannettinija ter nadaljevalo z delom, ki ga je pred skoraj štirimi teti prisilno prekinil sod nik Celestino Zeuli. Od včeraj je sodni zbor vzel v pretres položaj anarhističnih obtožencev in v sodni dvorani je te spet govor o mračnih dneh decembra 1969. leta.
Kot pi*vi je pričal Domenico Fal-vella, ki je v .uvodu potrdil veljavnost vseh poročil in dokumentov z njegovim podpisom, obenem pa tudi pričevanja pred sodnim zborom, ki mu je predsedoval dr. Zeuli. Dober del Falvellovega današnjega pričevanja je sestajal iz prebiranja zapisnika njegovih izjav izpred štirih let. V tem okviru je policijski funkcionar poudaril, da je rimska kvestura dobro poznala Maria Merlina, fašista, ki se je pridružil anarhističnemu krožku »22. marec*. «Ko smo ugotovili — je poudaril — da
se Merlino še druži s pripadniki »avanguardie nazionale*, smo doumeli njegovo provokatorsko rovarjenje in smo opozorili na to dejstvo sod nika ter vez med njim in Stefanom Delle Chiaiom.*
Funkcionar je še pojasnil, da je vedel za informatorja, ki ga je policija vrinila v vrste anarhistov, vendar pa da ni imel nobenih stikov z njim. Dodal je tudi. da se razpuščeni urad «affari riservati* pri notranjem ministrstvu ni nikoli vtikal v preiskavo o pokolu.
Takoj za Falvello" je pričal Um-berto improta, do pred nedavnim vodja političnega urada rimske kvesture. Improta, ki je prav tako potrdil vsebino prejšnjega pričevanja in dokumentov z njegovim podpisom, je nekoliko bolj osvetlil vlogo informatorja Salvatora Ippolita. Dodal je tudi, da so informacije, ki jih je on zbral, redno vključevali v poročila, namenjena sodnikom, vendar pa niso nikoli navedli vira. Po pričevanju agenta — je še pripomnil funkcionar — je Merlino imel v krožku predavanje o uporabi razstreliva in o tem, kako povzročiti največjo škodo s čim manjšo bombo.
■iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiti n im ii immi iiiii iiiiii iiiiiiiniiiMimiimuiiiiiiiHiiiHHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiimiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiMi
EMILIA ZENNARI JE GROZILA Z ODKRITJI 0 DELOVANJU «PODZFMLJA»
V Milanu ustrelili bivšo ljubico ziogiusnegu gungsterju Turutella
Ubil tudi njen prijatelj - Bojazen pred izbruhom novih maščevalnih zločinov
Gosimo Tarallo mrtev za volanom avtomobila, v katerem so morilci zasačili nesrečni par.	(Telefoto ANSA)
iiiMiiiiiiHMiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiitiiiiuiiiiiHtiiiiiiiiiiiiuiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiin
USPEŠEN ZAKLJUČEK SOVJETSKEGA VESOLJSKEGA PODVIGA
«Sojuz 26» s kozmonavtoma Makarovom in Zanibekovom mehko pristal v Kazahstanu
Bosta Grečko in Romanjenko potolkla ameriški rekord?
MOSKVA — Včeraj sta se srečno i 5-dnevnim skupnim bivanjem v «sa-
vrnila na zemljo kozmonavta Vladi mir Žanibekov in Oleg Makarov. Pristala sta «mehko» 310 km zahodno od Celingrada v Kazahstanu in se po poročanju agencije TASS prav dobro počutita. S krožnega tira okrog našega planeta sta se pripeljala z ladjq «sojuz 26». torčj ne s »sojuzom 27», ki ju je popeljal v vesolje prejšnji torek, 10. januarja.
Naslednjega dne sta se priključila k vsemirskemu laboratoriju »saijut 6», v katerem sta že dober,mesec bila Juri Romanjenko in Georgij Grečko; slednja sta bila izstreljena z oporišča Bajkonur pred 35 dnevi s »sojuzom 26», v laboratoriju pa
laneta še več časa. Makarov in Žanibekov sta že posredovala sovjetskim znanstvenikom izsledke vsako vrstnih tehniških in zdravniških poizkusov. ki sta ju opravila njuna kolega, kakor tudi ustrezne aparate; na zemljo sta pripeljal; ravno tako rezultate poskusov, ki so jih med
ljutu 6» izvršili vsi- štirje vesoljci
Sovjetski tisk pripisuje vesoljskemu podvigu upravičeno velik pomen. Prvič v zgodovini kozmonavtike sta se z vsemirskim laboratorijem spojili hkrati dve, ladjici in prvič so v laboratoriju tudi bivali hkrati kar štirje vesoljci. »Sai j ut 6» lahko o-stane na krožnem tiru največ 18 me secev, torej še dobro leto dni. nakar se bo spustil v atmosfero in razletel, saj ni opremljen z zaviralnimi raketami za povratek na zemljo, Zahodni opazovalci menijo, da bode Sovjeti poslali v kratkem k Romanjenku in Grečku drugi par kozmonavtov, če mur naj bi v doboče sledili novi zaporedni poleti do «saljuta», ki naj bi tako postal trajen vesoljski laboratorij.
V ameriških krogih nekateri tudi domnevajo, da nameravata Romanjenko in Grečko potolči sovjetski rekord v pogledu človekovega bivanja v vsemirju (63 dni), morda pa celo ameriškega — 84 dni. (dg)
MILAN — V Paisiellovi ulici nedaleč od Trga Loreto, kjer .je svoj čas «visel» Mussolini, je bil izvršen v prvih včerajšnjih urah dvojni umor. Šlo je za pravo »eksekucijo*, kateri naj bi v prihodnjih dneh ali mesecih sledila Visla 'podobnih zločinov. Hladnokrvno sta bila namreč ustreljena-bivša ljubica zloglasnega vodje milanskega «podzemlja» Francisa Turatella, Lia (Emilia) Zennari in njen prijatelj Cosimb Tarallo.
TurateUo. ki ga poznajo v tukajšnjih zločinskih krogih tudi z vzdevkom »faccia d'angelo» (angelski obraz), je za rešetkami prav tako kot njegovi tradicionalni in nič manj žalostno znani nasprotnik »Rene* (Renato) Vallanzasca; le ta je. kot znano, odgovoren za neverjetno serijo umorov in krvavih ropov, spečal pa se ie tudi z morilsko fašistično kliko Pierluigi-ja Concutelli.ja, to je ubijalca sodnika Vitloria Occorsfti in .neumornega prevratnika.
»Kar zapišite: ko bi se srečal z Liinimi morilci, jim eotovo ne bom dejal 'hvala’, bila je vendar mati mojega 6-letnega sinčka Ero-sa», tako je naglasil kronistom «Francis» deset ur po strašnem zločinu, in sicer v dvorani 8. kazenske sekcije tukajšnjega sodišča, kjer je bil obsojen na tri leta in pol zapora in na tri mesece in pol aresta zaradi posesti orožja, streliva in ponarejenih dokumentov; blago ie policija zaplenila v enem od Turatellovih »gnezd* 7. aprila lani tako.i po njegovi aretaciji.
Poznavalci milanskega podzemlja menijo sicer, da je odredil Liino in Tarallovo usmrtitev sam gangster. Pokojna ga je namreč svoj čas obtožila, da ji je ugrabil sina in zagrozila, da bo prišla na dan s pomembnimi odkritji v zvezi z delovanjem zločinskih tolp, ko bi ji sina ne vrnil. Utemeljena pa je tudi domneva, da utegne biti dvojni umor povezan z zakulisnimi manevri pri upravljanju nočnih zabavišč in nezakonitih igralnic; te je v «Fra.ncisovetn» imenu upravljala prav Emilia Zennari.
Pripomnimo naj še, da se je Tu-ratello po zapustitvi pokojne ljubice (bivše plesalke in fotomodela), lani jeseni v zaporu v Cuneu oženil z ljubko uslužbenko neke veleblagovnice Mario Mazzullo. Banditu je 35 let. Užaloščeni materi je na sodišču izrazil upanje, da bo kmalu na prostosti, saj mora še na poročno potovanje.,.
Končno je Improta še omenil poročilo obveščevalne službe, ki je dolžila Stefana Delle Chiaia in Guerri-na Serraca organizacije atentatov. Sled je bila prava, vendar pa so jo preiskovalci povsem prezrli. Zakaj? Funkcionar je pojasnil, da poročilo ni bilo osnovano, saj politični oddelek ni mogel ugotoviti, ali je bil Guerrin Serrac res tiste dni v Rimu. Kako to, da je milanski sodnik D'Ambro-sio dobil gradivo šele vrsto let po pokolu? Improta je skomignil z rameni: sodniku smo tedaj poslali vse gradivo.
Skratka včerajšnja obravnava je znova dokazala, kako je bila prva preiskava o bombnih atentatih 1969. leta skrajno pomanjkljiva in enosmerna. (vt)
Program nove holandske vlad«
nizo-
IIAAG — Predsednik nove zemske vlade, demokristjan Andreas Van Agt, je včeraj orisal parlamentu svoj program in pozval državlja ne, naj sc sprijaznijo z gospodarskimi žrtvami v prihodnjih štirih letih. Pod geslom «manj inflacije in več dela* je Van Agt, ki vodi sredinsko-desničarsko koalicijo, med drugim napovedal, da bo treba omejiti obstoječi sistem socialnega skrbstva, ki ga je označil kot «prcveč darežljivega*. Sicer pa opazovalci ne pričakujejo velikih sprememb v primerjavi s prejšnjo levosredinsko vlado Joppa Den Uyla, niti v notranji. niti v mednarodni politiki Nizozemske.
Referendum v Ekvadorju
QUITO - V Ekvadorju je bil v nedeljo referendum, na katerem se je okrog 42 odstotkov volivcev izreklo za novo ustavo, okrog 33 odstotkov pa za posodobitev stare u-sl.ave iz leta 1945. Celih 23 dstot-kov glasov jo bilo razveljavljenih. Vojaška junta na oblasti je izrazila zadovoljstvo zaradi rezultata referenduma, ki ga je ocenila kot lastno zmago.
Felipc Gonzales (PSOE) na obisku v ZR Nemčiji
BONN — Včeraj je dopotoval na petdnevni obisk v ZRN glavni tajnik španske delavske socialistične i
Proces zaradi Borghcsejevega .spodletelega državnega udara
Tanassi postavil na laž Micelija
RIM — «Za spodleteli državni udar sem prvič zvedel šele 17. marca 1971, ko je notranji minister Restivo odgovarjal na ustrezna vprašanja poslancev. Predtem mj ni Miceli niti z besedico omenil zadeve*. Tako je izjavil včeraj bivši obrambni minister Mario Tanassi sodnikom tukajšnje porote, pred katere je moral kot priča na procesu proti pučistom »nacionalne fronte* črnega princa Junig Valeria Borgheseja.
Socialnodemokratski predstavnik je torej postavil na laž nekdanjega šefa vojaške obveščevalne službe SID in zdajšnjega misovskega parlamentarca Vita Micelija, obtoženega, da je dajal potuho fašističnim zarotnikom. General namreč trdi, da je od vsega začetka seznanjal tako notranjega kot obrambnega ministra z razvojem dogodkov pa tudi sicer neprestano pošiljal «vsem neposredno odgovornim* informativne note. Tanassi: «SID mi je namanj enkral tedensko posredoval razna obvestila, ki pa niso bila izjemnega pomena. Važnejša obvestila sem prejemal neposredno od Micelija oz. njegovega pomočnika, sploh pa so mj dotekala v zapečatenih pismih.. To ali ono sem morda res spregledal, nikakor pa ni to mogoče za tako pomembno zadevo kakor je bila Rorghesejeva zarota*.
Takoj nato pa se je nekdanji minister znašel v zagati. Ni namreč znal prepričljivo ponazoriti, čemu se sploh ni zganil, ko je bil slednjič seznanjen z nameravanim golpejem. Restivo in Miceli sta sicer res zagotavljala. da gre le za «glasove»; toda notranji minister ,je moral slaba dva dva tedna pozneje (30. marca) znova odgovarjati na parlamentarna vprašanja, ki jih .je sprožil tisk s preibčevanjem novih odkritij o «čmi noči* 7. decembra 1970. Sicer pa je že 19. v istem mesecu stekla prva sodna preiskava in podpisanih je bilo za kopico’zapornih nalogov proti Valeriu Borgheseju, Remu Orlan-diniju in drugim »vodjem* prinčeve prevratniške «fronte». Vse preveč dejstev ali vsaj indicov je bilo očitno v nasprotju z omalovaževalnimi sporočili iz vrst tajne službe. Čemu ni Tanassi ukazal Miceliju še nadaljnje preiskave?
»To ni bilo v moji pristojnosti, s takšnim ravnanjem bi rinil v sosed ni zelnik. Pač pa sem se priporočil generalu, naj bo v nenehnem stiku z Restivom in predsednikom ministr-skega sveta Colombom. Le kaj mi je bilo drugega storiti?* In res ie obrambni minister bore malo ukrenil. Tembolj, ker je bilo Borghese.jsvo prijateljstvo z nekaterimi vojaškimi krogi na dlani.
To pa še ni vse. Tanassi, čigar zasliševanje se bo nadaljevalo v torek. 24. t.m.. je na vprašanje, če mu je bil znan obstoj nekakšnega »supar STD» ali »vzporednega SID», odvrnil: »Preko tiska sem bil seznanjen z odgovorom, kj ea je na isto vprašanje dal predsednik Andreotti, ki edini odloča .o voiaški in politični tajnosti. On bi o zadevi lahko mnogo več po
stranke 'PSOF.) Felipe Gonzales, I kot pa *"»• PovDrašatelja
in to na vabilo parlamentarcev socialdemokratske stranke (SPD).
Gost se bo sestal s kanclerjem Schmidtom, predsednikom SPD Brandtom in predsednikom parlamenta Carstensom.
GENOVA — Dne 28 januarja bodo na kraju trojnega umora odkrili
prisndnega sodnika Abbateja. kot spbh vse navzoče, je Tanassijeva »si bi Iška* izjava naravnost vrgla s tira. In to povsem upravičeno: Andreotti se nikakor ni skliceval na tajnost, pač pa jo ie na dokaj čuden način zvlekel na dan javni tožilec Vi.-talone. Tedanji predsednik ministrskega sveta je namreč, povedal, da «to posebno jedro* (super SID) v
spominsko ploščo glavnemu držav- mirovnem času ne obstaja, nakar nemu prevdniku Francescu Cocil' mu je tožilec preprosto zavezal je-in njegovima telesnima stražama zik z utemeljitvijo, da »je v teku še Giovanniju Saponari in Antiocu ena preiskava*. Tanassijeva zape-Deiani, ki jih je 8. junija 1976 urno , tOst je torej neupravičena; če o zaril teroristični komando. Pobudo [ devi ve kaj več. naj to pove!
gre pripisati občinski upravi
(dg)
Emilia Zennari ' ■ (Telefoto ANSA)
MOSKVA Sovjetski dnevnik »Rdeča zvezda* je ostro napadel 150 italijanskih tovarn orožja in bojne opreme, ker prodajajo svoje izdelke tudi najbolj reakcionarnim režimom, kakor sta npr. rodezijski in južnoafriški. Dobiček od tovrstnih kupčij gre letno v 2.500 milijard lir.
Pred Tanassijem je bil zaslišan načelnik glavnega štaba major An-drea Viglione. ki je zanikal, da so nekateri vojaški krogi pomagali zarotnikom, a je moral priznati, da je bila sprožena preiskava o delovanju generala Uga Riccija, ki je bil tedaj polkovnik. Tu se postavlja vprašanje: Kako to, da je bil »osumljeni* Ricci povišan v generala?
FULVIO CASALI
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti:
Obiski v muzejih
13.00	Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	Program z Romino Power 17.05 PROGRAM 7,A OTROKE:
Vlak, risanke in igrice
17.20	Dežele in običaji
17.35	Asterix il galTco, risanke
18.00	Argumenti
18.30	DNEVNIK 1 - KRONIKE
19.00	MARIO RUSSO. dokumen-
19.20	Furia, TV ]iIm
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	PUZZLE
TV nadaljevanka, II. del
21.45	Kako je Yu Kung premaknil gore: Ženska, družina in predmestje Pekinga. II. del PREMIERA FILMOV
Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
ta ICennedyja. Igrajo Rob£* Mitchum, Robert RoHned^!’ David Carradine KINO JUTRI Ob koncu DNEVNIK 2 Zadnje vesti
9.30
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
in 11.40 TV ŠOLA:
17.30	Revija folklore
18.00	OBZORNIK
18.10	Mali svet
18.45 Med borci pre/comorej 19.15 Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	Diagonale 20.35 G.E. Ciancier: ČRNI KR™
TV nadaljevanka
21.30	Iz koncertnih dvoran:
R. Wagner: lnstrumentalH1
22.10	DNEVNIK

Drugi kanal
12.30	Vidim, sl'Šim, govorim
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Jezikova' manjšine, 6. oddaja
17.00	PROGRAM ZA OTROKE:
L'ineredibile coppia:
La dieta di Pulcione 17.10 Trenta minuti giovani
18.00	Otroštvo danes:
18.25 Iz parlamenta, DNEVNIK 2 — Športne vesti
18.45	Tarzan and C., TV film Družina Addams, TV film Vremenska slika
19.45	DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO
20.40	DNEVNIK 2 - ODEON
21.30	IL GRANDE GIORNO Dl
JIM FLAGG	'
Celovečerni film v režiji Bur-
Koper
18.15	Košarka 19.30 ODPRTA MEJA 19.55 Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK 20.35 Aktualna tema
21.15	Po sledovih Marka I. del
22.05 Turistični dokmentarec , 22.20 Narodna glasba: OKTET S-VA IZ KRANJA
pol»
Zagreb
16.45 Izobraževalna oddaja 20.05 Akcija: Akcija za bralce 21.00 GOSPA, KI IZGINJA, fiW 22.40 DNEVNIK
ŠVICA
18.10 Program za otroke
20.30	DNEVNIK	...
20.45 LA STRADA, film F. E«
nija z G. Mašino in R-sehartom
22.30	To in drugo 23.35 ŠPORTNE VESTI
TRST A
7.00,	8.00. 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Glasbena kronika: 9.30 Naši nepoznani znanci;
9.45	Glasbena medigra; 10.05 Kon ceri sredi jutra; 10.35 Narečno izrazoslovje v delih Fulvia Tomizze;
11.35	Plošča dneva; 12.00 Glasba no željah: 13.15 Zborovska glasba;
13.35	Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu čaša; 14.20 Motivi iz filmov in revij; 15.35 Top lestvca: 16.30 čudoviti otroški svet; 17.05 Koncert študentskega okteta »Tone -Tomšič* iz Ljubljane; 17.25 Glasbena panorama; 18.10 Problemi slovenskega jezika; 18.25 Klasični album.
14.30 Radijska igra; 15.05 Pjj Nip; 17.10 Molicrovo delo v ra®1' ski priredbi: 18.00 Radijska zai#, n ja; 18.30 Nenavadna potovanj* 18.35 Popevke: 19.35 Glasba kovškega; 20.30 Priložnosti; 2V Jazz glasba; 22.00 Glasbena ko”1 binacija; 23.15 Lahko noč.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, U3! 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00
7.30 Orn drugii dan: 8.45 G!asbj*j
novosti; 9.32 Radijska igra; - , Vzgojna oddaja; 12.45 Glasbf program; 15.00 in 16.37 Tukaj »*. dio 2; 18.53 Štirje leta' časi ja^j 19.50 Popevke; 21.00 Simfonik koncert.
KOPER
7.30, 8.30, 10.30, 12.30. 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 8.32 Zbori in baleti iz oper; 9.00 Glasbeni svet; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je ... ; 10.15 Orkester Baiard'; 10.32 Mini juke-tox; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kino danes; 14.10 Popevke; 14.33 Orkester Cyril Staplaton; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.40 Ponevke: Li.05 Folk- ansambel Freddolini;
16.40	Glasbeni notes; 17.00 Ob pe t h popoldne; 17.30 Primorski dnev nik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 19.33 Crash; 20.00 O-nernc skladbe; 20.32 Rock party;
21.00	Večerno srečanje; 21.32 Komorna glasba
SLOVENIJA
5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00,
11.00,	12.00. 13.00. 14.00, 15.00, M
19.00.	22.00, 23.00 Poročila; »j ■ Danes za vas; 6.20 Rekreaciji 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.20 “ seda na današnji dan; 8.08 bena matineja; 9.05 Radijska sjjj
la; 9.30 Iz glasbenih šol;
Kdaj, kam, kako in po čem?: 1®' Turistični uapolri; 11.03 Pro«! r.adni koncert; 12.10 Danes smoi L brali; 12.30 Kmetijska nasveti; U' Po domače; 13.20 Zabavna F . ba; 13.30 Priporočajo vam 'A 14.05 V korak z mladimi; H: Glasbeni intermezzo; 15.45 Ra®,; ska univerza; 16.00 »Vrflj3 \ 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 ON5 naših solistov; 19.20 Zabavna P7 ba; 19.35 Lahko noč, otroci!; Minute z ansamblom narodno ' *J.l bavne glasbe; 20.00 Slovenska 2j Ija v pesmi in besedi; 20.30
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00. 13.00, 15.00,
17.00,	18.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.50 Glasbeno prebujenje; 8.50 Zn:i-romance; 9.00 Govorni pro-
ija v iJTOiiti lil kn-ov^ij,	**- ,.
ska igra; 21.15 Zvočne kaskadi 22.20 Jugoslovanska glasba; -
$
gram; 12.05 Vi in jaz; 14.05 Glasbeni program z Ornello Vanoni;
Literarni nokturno: 23.15 Pop&V se. vrstijo; 00.05 D'xieland — K rada; 0.30 P o pavk e za vse; Koncert po polnoči; 2.03 RezC', rano za reprize; 3.03 Majhni ?[.■ sambli; 3.30 Paleta akordov; ^
4.30 Proti jutru.
iiiiiMiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiliiHluifiiiiiiiiifiiiiiiiil1i'f> i

GOSPODARSKO PISMO IZ SLOVENIJE

Toplo malico zagotoviti vsakemu delavcti
LJUBLJANA — V dejanske prejemke delavcev ne moremo šteti le osebni dohodek, ki ga delavec v skladu z vloženim delom dobi konec mesca, temveč denar v bruto znesku. Sem štejemo tudi vse pri spevke. ki se odvajajo za zdravstveno, pokojninsko varstvo in zavarovanje. otroško varstvo, kulturo. saj o vseh teh sredstvih delavec sam odloča, preko svojih delegatov, kam in v kolikšni meri bo namenil finančna sredstva Ne smemo pa pozabiti tudi na vse tiste sklade, ki. tvorijo sredstva skupne porabe, ki so namenjena izboljšanemu življenjskemu standardu delavcev, ne sicer vsakemu posamezniku in ne vsakemu v enaki meri. pač na se ta denar deli v skladu's solidarnostjo in vzajemnostjo. Gradnja počitniških domov, ki je bila svoj čas zelo popularna, je sicer sedaj v precejšnji meri zamrla, povečalo pa se je vlaganje sredstev v splošno stanovanjsko gradnjo, ter v izboljševanje pogojev dela
Ena od takšnih oblik neposied nega izboljševanja delovnih pogojev je organizirana družbena prehrana, ki naj zogotovi delovnemu človeku tonel obrok, kar bo omogočilo bolj produktivno proizvaja-
nje. Pri organizaciji družbene prehrane, kjer so in še igrajo veliko vlogo sindikati, pa so nastale velike težave, saj je bilo zato potrebno veliko organizacijske veščine ter močan premik v miselnosti. Vemo namreč, da velika večina delavcev zaradi zgodnjega pričetka delovnega dne ne zajtrkuje seveda pa temu botruje svoj del tudi navada. Delavec je zaradi tega manj produktiven, nesreče pri delu so bolj pogoste, poleg tega pa trpi tudi njegova fizična odpornost. Toplega obrokamalice pa ne more nadomestiti sendvič ali nekaj podobnega, zato je bila potrebna organizacija celotne mreže družbene prehrane. Večje število organizacij je osnovalo lastne kuhinje, ki pripravljajo topel obrok, delno pa so vezane organizacije tudi na gostinske obrate. Pri tej akciji smo v zadnjih dveh letih dosegli že lepe uspehe, saj je imelo med 700 tisoč delavcev v Sloveniji v lanskem letu že 83 odstotkov zagotovljeno družbeno prehrano. Dejansko pa so bde malice izdane le 77 odstotkom delavcev.
Razlike so nastale h več vzrokov: del je prav gotovo zaradi dietne prehrane ali pa krajših od sotnosti. Med dejavnostmi so ne
skladnosti pri organizirani prehrani, kar je posledica manjših delovnih kolektivov, ki nimajo niti za gotovljene lastne kuhinje, tudi nimajo pogodbe z gostinskim obratom. Narava dela, ki pogojuje terensko delo. je prav tako neprimerna za organizirano družbeno prehrano, tako se vidi, da je ravno industrijskim delavcem v največji meri zagotovljena topla malica (89 odstotkomf. najmanj pa zaposlenim v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu, stanovanjsko - komunalni dejavnosti. ter nasploh v negospodarstvu. kjer so v večji meri koncentrirane manjše organizacije.
Vendar pa organizacija družbene prehrane ne kaže le svojih pozitiv-’ n ih dosežkov, temveč tudi svoje slabosti, ki jih bo treba še odpraviti. Višina finančnih sredstev, ki je namenjena v ta namen po sindikalni listi, je po posameznih republikah zelo različna, čeprav ne moremo trditi, da so razlike v velikosti želodca med delavci, ali pa večje razlike v življenjskih stroških Slovenija ima po lanskoletni sindikalni Usti za družbeno prehrano \namenjenih 285 dinarjev me sečno na delavca, v nekaterih gib republikah pa ta vsota dn^ean več kol 550 dinarjev. Takšne raz-
like bo treba z medsebojnih govarjanjem še uskladili

Kot začasen izhod pri organvit nju družbene prehrane so n*W1
organizacije izdajale vrednostni ne, ki naj bi nadomestili °e ceni stroške za malico. Venda. takšna oblika vprašljiva, redko opraviči svoj osnovni na% Tako bodo morale tudi te ( zacije preiti na organizirani1 plih obrokov.	j
Prešibka organiziranost in j slabotno povezovanje med de°J mi 'orga nizacijami pa se kaže i v neusklajeni izgradnji obrat0* j pripravo malic, šele v zadnjem su čedalje bolj prodira ideft-je gradnjU' takšnih obratov j samezno delovno . organizacijo S draga in neracionalna. saj bi. 1 ko združena sredstva omogočiM, manjših naložbah cenejši in kvalitetno pripravljen dnevni 'j obrok. Prva združevanja de'K( sredstev velikih industrijskih ® ‘ nizacij v Kranju ter tovarna v izgradnji, ki bo v Ljubijom* nedvomen dokaz bolj ekonom pristopa k reševanju organi družbene prehrane, ki ne mor*
le muha enodnevnica, temveč
c c sp::'
::zko usmerjena akcijog,!
fr