[THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OE AMERICA.
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.1
\	Geslo: Z« T«» hi harod — zrn jpravico in retnlc« — od boja ?o zrnat«T
GLASILO SLOV KATOE, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU,
IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO.
B. E DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V JZDRUŽENIH DRŽAVAH [AMERIŠKIH.
Ste v. (No.) 168.
chicago, ill., torek, 31. avgusta — tuesday, august 31, 1926.
LETNIK XXXV,
. - Vihar v z
kupčija v mehiki počiva, bojkot katoličanov
občutijo vsi SLOJI.—obe stranki vstrajati na svojem stališču. — sheffield poroča coolidgeu o razmerah v mehiki.
Mexico City, Mehika. —
Nadškof Jose Mora y Del Rio, Vrhovni poglavar katoliškega episkopata v Mehiki izjavlja svetu: "Ne koraka nazaj, temveč naprej do popolne zmage." Sv. oče je začrtal pot po kateri hodijo voditelji mehiških katoličanov, s te poti ne krenejo pod nobenim pogojem. Vijak bojkota privijajo v taki mori, da ga že občutijo doma-lega vsi sloji. Stališče, ki ga Zavzemajo mehiški katoličani -— mučeniki, je sv. očetu po volji, nova brzojavka papeža se Rlasi — "naprej po tej poti, ne koraka nazaj."
Kakor so vztrajni voditelji katoličanov v svojem pravičnem boju tako nepopustljiv je Mehiški predsednik Callus in njegovi trabantje v svoji krivični novi naredbi, po kateri Preganjajo katoličane.
Paul Smiths, N. Y. — Zadnje dneve prostozidarji na vse Mogoče načine hvalisajo ameriškega predsednika Coolidgea, ker drži roke proč od Mehike. 2nano je svetu, da imajo baš prostozidarji — najhujši so-^Tazniki Katoličanov, »voje roke vmes in podpirajo Callesovo vlado. Coolidge, kakor Nse sliši, bo takoj ko mu James R. Sheffield, ameriški poslanik v Mehiki pojasni razmere, 'odločil kaj je za storiti. Ni še izključeno, da ne bi ameriška vlada poostrila razmere z mehiško vlado, vzrokov zato je dovolj, ne glede na spor katoličanov, ampak radi umora A-ttierikancev. Pa'tudi bi ne bilo Prav ni čudnega, ako bi ameriška vlada razveljavila pripo-znanje Callesove vlade, kar pa Seveda Callesa prav malo straši, ni mu veliko mar kaj pravi Amerika, to je pokazalo dejstvo, ko se ni brigal za številne Pote, ki jih je poslala Amerika Piehiški vladi.
Sheffield je prispel v svojo domovino z željo, da bi se oddahnil od naporne službe, pa tudi, da bi počitnice trajale nekoliko dalje kakor že določno. Takoj po prihodu se je Podal k Coolidgeu v White Pine Camp, resne so stvari, o katerih moža razpravljata.
-o-
NEURJE NA JUGU; PET
MRTVIH. New Orleans. — Koncem Minulega tedna je divjala ^*ozna nevihta nad južnem de-Louisiane; škode je napravila do deset milijonov dolarjev, pet oseb je prišlo ob živ-'ienje.
MEHIŠKI REVOLUCIJONARJI PRIJETI V AMERIKI.
BREZPOSELNI V NEMČIJI.
/
90,000 ljudi je v enem mestu Nemčije brez dela, skromno se preživljajo s podporo, katero dobijo od vlade. — Revni v Nemčiji dobijo 12 odst. od davkov.
Hanover, Nemčija. — Hanover je mesto v Nemčiji s 420,-000 prebivalci. Leži na rodovitni ravnini, ki meji na indu-strijalno Vestfalsko, kjer je zaposlenih veliko število delavcev, tudi Slovencev tam ne manjka, ki delajo pri raznih podjetjih.
Mesto samo in okolica je bila svoje dni ena izmed najbogatejših v Nemčiji, danes pa vlada tam revščina, kajti izmed 420,000 prebivalcev, je 90,000 brezposelnih. Ti dobivajo pomoč od vlade, kajti 12 odst. davkov gre za revne. Gori navedeno število brezdelnih se razume delavci in njih družine, kakor tudi stari in onemogli, vsi pa, so le navezani na podporo.
Kako drago plačuje nemški narod za grehe nadutežev kaj-Mrjevega režima.
-o-
FRANCIJA IŠČE KOMISARJA ZA SIRIJO. Pariz, Francija. — Kdo bi bili rad vrhovni komisar v Siriji? Francija išče moža, ki bi bil sposoben, 'oziroma, ki bi hotel prevzeti to odgovorno, pa tudi nevarno službo.
Visoka je ta služba, za katero išče Francija že dva meseca moža, a kakor zgleda, ga ne bo zlepa, ki pa se sam ponudil. Štirje dobri možje so zastopali to mesto eden za drugim v teku petih letih. •
Kakor poročajo, je vojna v Siriji končana. Druži so se pomirili, ni pa nobene garancije za koliko časa. V okolici Damaska, je še vedno napeto.
Sliši se, da bo prevzel mesto vrhovnega komisarja v Sirijij general Weyg.and, kar bi bilo, velikega pomena za vzdrževa-j nje miru, kajti njega čislajo, domalega vse stranke v Siriji, ker on je že enkrat to mesto zastopal. Neki vplivni voditelj Druzov je rekel: "Ako pride zopet med nas general Wey-gand, v deželi bo mir vzpostavljen v šestih tednih."
Iz Jugoslavije
--
ŠKODA, PRIZADETA PO POPLAVI V SAVINJSKI DOLINI VELIKA. — NAD KOROš KO BELO SE JE UTRGAL OBLAK. — DRUGE ZAN IMIVE VESTI.
Na sliki vidimo mehiške revolucijonarje, pristaše generala Enrique Estrada, čigar slika je v okvirju, ki so bili prijeti vbližini San Diego, Cal., ko so z oklopnimi avtomobili, kjer so imeli skrito orožje, nameravali udreti preko meje v Mehiko.
RIBIŠKA KOLONIJA RAZDEJANA; SKODA VELIKA,
SVETA.
Vojni department poslal plahte in druge potrebščine nesrečnežem, katerim je vihar uničil domovja. — Houma, La., zelo prizadeto.
Washington, D. C. — Semkaj je prišlo poročilo o strašnem viharju, ki je divjal nad okolico Houma, La., ob življenje je prišlo 25 oseb. Ameriški vojni department je takoj poslal pomoč preostalim, iz New Orleansa so s trukom peljali na mesto nesreče plahte in druge potrebščine. Tudi ameriški Rdeči križ je poslal svoje oddelke na otok, ki Je bil preplavljen. Ko je voda odtekla, so se pokazale razvaline in o-pustošenje, škoda je ogromna.
Ob obrežju Pointe an Chine, je po nevihti neki mornariški letalec krožil nad tamkajšno ribiško kolonijo, našel pa je le nekatera trupla ribičev, kjer so stale ribiške koče, je pa vse opustošno. Niti eden izmed prebivalcev kolonije ni ostal pri življenju.
V bližini Convent, La., ae je potopil vlačilni čoln Patton, žena kapitana je utonila, njeno truplo je vrgel val na suho drugo jutro. Skoda v tukajšni okolici je cenjena na $5,000,-000.
\J
premogarji v boju s policisti.
St. Helen, Anglija. — V ^ncashire, kjer se nahaja premogovnik, je prišlo do spopa-med premogarji in policijo, je trajal šest ur. 3000 stavkajočih premogarjev je prote-stiralo ker delajo v. premogov-j^ku delavci, ki so nameščeni e kot čuvaji, pa na skrivnem opravljajo premog na površje. . Policija na konjih je zelo Sl^ovo postopala s stavkarji, na straneh je bilo nekoliko ^aPjenih, šipe na rudniških poljih so skoro vse pobite.
VROČINA V CHICAGI.
Chicago, 111. — Ne hvali dneva pred večerom. Zadnjič smo na tem mestu poročali, da je povsod vroče, le naše mesto je izvzeto, a zadnje dni se prav zelo potimo, v soboto je bilo 94 stop. nad ničlo, tri osebe so umrle vsled vročine. Tudi v nedeljo ni bilo bolje, kopališča so bila prenapolnjena, kdor je le mogel je šel v jezero, ki je za naše mesto neprecenljive vrednosti v mnogih ozirih.
Iz Milwaukee poročajo, da so imeli v soboto 96 stopinj, pa tudi iz drugih mest prihajajo vesti o vročem valu.
Širite in naročajte "Amerik, Slovenca!"
ARMOUR KOMPANIJA DAJE BONUS DELAVCEM.
Chicago, 111. — Armour & Co., mesarski baroni, so raz-dali pol milijona dolarjev med svoje najboljše delavce kot bonus. Na prvi pogled bi človek mislil, i da so mesarski baroni tako naklonjeni svojim delavcem, temu pa ni tako. Kdor najbolj gara največ zasluži, ta tudi dobi največ bonusa — pri tem pa tudi največ pomaga kopičiti milijone kompaniji.
— London, Anglija. — Delegacija obstoječa iz šestih žena angleških premogarjev, ki se nahajajo na stavki, so odpotovale v Rusijo, kjer bodo prosile pomoči. Delegacijo vodi Mrs. A. J. Cook, žena tajnika premogarske federacije.
—	Washington, D. C. — Kdo da več? Ameriška vlada proda vse svoje parnike United lines ii> American Merchant lines. Na prodaj je tudi veliki parnik Leviathan in druge prekoatlantske plavajoče palače. Kupec mora biti Ame-rikanec.
—	Ossing, N. Y. — Dva 19-letna zločinca sta bila v Sin Sing jetnišnici na električnem stolu usmrčena. Cosmio Brescia, ki je umoril svojega bratranca, je šel smeje na morišče.
—	Cape May, N. J. — Neki ribič je v tukajšni bližini v svojo mrežo ujel mino, ki je bila iz svetovne vojne in last nemške mornarice. Mino je potem uničil strel Iz topa obrežne,straže.
—- Boulogne, Francija. — Prvi dan avtomobilske tekme v tukajšnem mestu sta prišla dva avtomobilista ob življenje. Kapitan Howey, eden izmed ponesrečenih je bil tako razmesarjen ,da ga ni bilo za sp6-znati.
—	Chicago, 111. — Radi domačih prepirov se je naveličal življenja John Lind, star 38 let, strojnik, in se je v kleti na svojem domu obesil.
—	Carigrad, Turčija. —■ Štirje zarotniki, ki so bili v zvezi z oninimi, ki so nameravali umoriti paša Kemal, bodo tekom tega tedna obglavljeni.
—	Poplar Bluff, Mo. — L. J. Baker, star 76 let iz Wayne okraja, premožen farmar, je v četrtek popoldan videl 281etno Miss Juanito Muilla, povabil jo je na "lunch," Juanita se ni branila, eno uro zatem je bil farmar že zaljubljen in Juani-ti razodel svoje srčne bolečine. Nagovori jo naj ga vzame — tri ure zatem sta bila že po ročena.
-<5-
PREVOZNI ČOLN SE POTOPIL; 94 OSEB UTONILO.
Noakhali, Indija. — Od tukaj je prišlo poročilo, da je 94 oseb utonilo, ko je prevozni čoln, na katerem je bilo sto potnikov zadel v skalo in se razbil, ko se je nahajal na sredi deroče reke. Le šest izmed potnikov se je rešilo.
LETALSKA NESREČA; EDEN MRTEV,
Neurja po Sloveniji.
Grozno je, kaj trpi Slovenija vsled vremenskih katastrof. Iz Savinjske doline poročajo, da je po pardnevnem lepem vremenu od sobote na nedeljo — 7. na 8. avgusta — začelo ponovno deževati. Že od prejšnjega deževja napojena zemlja ni mogla popiti toliko in tako nenadne množine vode; vsi potomki in jarki so nenadoma na-rastli, voda je drla čez travnike in njive, odnašala prst z njiv ter rušila ceste in mostove. Pri Grajski vasi je drla voda čez državno cesto ter odnašala kamenje in prodec na njive in travnike. Vsak osebni promet po državni cesti je bil izklju-jč^n, še celo z vozovi je bilo treba velike previdnosti. Voda je drla v mnoge vasi, kjer je do-sedaj še ne pomnijo ter so morali ljudje živino v dežju in burji izganjati iz hlevov na višja mesta.
Koroška Bela.
V nedeljo, dne 8. avgusta je bila vas Koroška Bela zopet v veliki nevarnosti. Vsled hudega naliva je potok Bela tako nara-stel, da je začel podirati drevesa in odnašati zemljo ob bregovih. Le vztrajnosti domačih ljudi in požarnih bramb iz Je
Rodgers, junak s poleta iz Wa-shingtona v Hawaii, je mrtev, njegov mehanik se bori s smrtjo, ni upanja, da bi O-kreval.
Philadelphia, Pa. — Poveljnik John Rodges, o katerega junaštvu se je mnogo pisalo, ko je na poletu iz Washingto-
na v Hawaii padel v morje,,	TT, ,
kjer je s svojimi ljudmi prestal *emc' Radovljice, Hlebcev m devet dni v strahu in grozi, na ;Br(;zmce> kl 80 P^itele na po-ostankih letala, dokler niso bili j«10«'	^hvaliti, da m
rešeni, je danes mrtev.	jše	^kode. Struga vsa
Drzni letalec je v petek p0-!fzd^. Podrl se je delW hi-poldan krožil nad tukajšno po-še- vec drugih je bilo v nevar-krajino, ko pa je nameraval nostl- 0kf^na ceata- ki 3PaJa pristati, je tako nesrečno pri- Bel°	cvesto' ->e razru'
letel v reko Deleware, da je šena" Človeških žrtev ni. Nekaj zadobil težko poškodbe, na ka-J ^ je padlo v vodo, pa so se re-tere posledicah je knialo za- s ' tem v bolnišnici umrl. Njegov mehanik A. Schultz, ki je bil poleg Rodgersa privezan na
Laško.
Take povodnji v Laškem že sedež letala" je zadobif težke'ni bil° 30 let- kakor* se je v noči poškodbe, ni upanja, da,bi o- od 8- do 9- av*usta Pojavila in kreval. Pomoč je bila takoj tako nenadoma. Sicer je hudo pri roki, reševalci so do vratu deževalo ves dan 8. avgusta, pa v vodi ponesrečena letalca o-1 vendar zvečer še ni bil° P°zna" prostili vezi in razbitin letala,1^ da se bliža taka. povoden j. nakar so ju takoj prepeljali v' Po desetih Pa Je začela SavinJa bolnišnico. Rodgers je prosil strahovito naročati in po pol-
naj obvestijo njegovo mater, a noči 80 že bile Poti ob Savinj5> predno je prišla, je bil že mr-lvrtovi tostran in onostran Savi-{.ev	nje pod vodo; voda je vdrla v
kleti, tekla pri oknu v hišo kri-štofske občine, segla je 32 cm višje kakor leta 1901. Ni več dosti manjkalo, dp, ni segla že
NESRAMNOST LOPOVOV.
Atlantic Highlands, N. J. — Vsaki roparski napad najbo izvršen nad komorkoli je zločin. Več kot to pa je, ako roparji oropajo delavce, ko potegnejo svoj tedenski zaslužek, katerih večina ima že vse naprej preračun j eno kam bo dal vsak cent. Ko so delavci Central Railroad of New Jersey zme-njali čeke, so jih roparji, šest po številu napadli m jih z žico povezali, nato pa pretaknili žepe svojih žrtev, katerih je bilo 30 in vzeli vse kar so imeli, skupno okrog $1000.
-o-
— Niagara Falls, N. Y. — Na tukajšni konvenciji delavske federacije države New York jd bila sprejeta resolucija, v kateri zahtevajo prodajo vina in piva.
čez most, četudi je visok. Škoda je velikanska na poljih, travnikih in vrtovih. Kolikor se je moglo zjutraj ugotoviti, je odnesla tudi eno kopalno uto, pri Sv. Marjeti pa novi most. Ob kakih 9. predpoldne 9. avgusta je začela zopet upadati.
V drugem dopisu se pravi: Toplica je 6koli obdana z vodo. Vrtnar Bobek si je od zadnje povodnji pred enim mesecem nekoliko popravil, sedaj pa je zopet vse uničeno. V trgovini Zorka in rudniškem konzumu je stala voda okoli 60 cm visoko. Ravno tako v hišfCnidica in Tomana. Gasilci in drugi so bili od pol 2. zjutraj na delu in so požrtvovalno pomagali ljudem spravljati reči v stanovanjih v višje prostore. Po ustnem
poročilu je segla voda 1. 1867. še višje.
-O-;
METLIKA. Nov zvonik delajo cerkvi sv. Antona v Trnovcu. Stari se je pri zvonenju gugal in pretila je nevarnost, da se zruši na cerkev. Hvalevredno je, da je dobil tudi novi zvonik lepo obliko starega.
Vinogradi so lepi, le gorkote jim manjka. Vinska kupčija se je zadnji čas vsaj malo odprla, a zalog dobrega vina je še precej.
Podivjanost. Na razpotju proti Radovici in Drašičem so ponoči zlikovci poškodovali podobo Križanega. Pravijo, da se je najbrže kdo maščeval nad gospodarjem zemljišča, na katerem stoji križ.
-o-
SLOVENSKA KRAJINA. Nogo ji je odtrgalo. V splošno bolnišnico so prepeljali 18-letno dekle iz Gecetinec na sosednem Štajerskem, kateri je mlati lruca odtrga 1»
Čelo si je presekala hči sobo-škega pismonoše g. Flegarja. Z drugimi otroci se je igrala o-krog mlatilnice. Otroci so se spravili sedet na napolnjene vreče. Naenkrat je neki moški zakričal: "Otroci dol!" Deklica se je ustrašila in v strahu padla na okovani rob tehtnice in si pri tem presekala čelo, da ji je moral .zdravnik zašiti rano.
\UtopIjenca so našli. Pri Beltincih so potegnili iz Mure neznanega utopljenca, za katerega se je pozneje ugotovilo, da je pomočnik brivca Cividicija iz Gornje Radgone. Imenovani se je šel 18. julija kopat v Muro, kjer ga je pa najbrž zgrabil krč in je utonil.
Dolnjelendavsko velepose-stvo je od Janekoviča prevzela Prva hrv. banka, katera namerava, kakor se čuje, velepose-stvo razparcelirati in razprodati.
Požar. Ob priliki zadnje nevihte je treščilo v hlev Base Co-lig v Brezovici. Hlev je zgorel in z njim do deset voz sena. 2i-ivino so le s težavo rešili.
DENARNA NAKAZILA
ZA JUGOSLAVIJO. ITALIJO Itd.
Vaša denarna pošiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brez odbitka izplačana, ako se poelužite naše banke.
Dinarje, ozir. lire amo včeraj pošiljali po teh-le cenah:
500 Din _| 9.43
1,000 M .......- . ,| 18.60
2,500 " -1 46.25
5,000 " -1 92.00
10,000 w _1183.00
100	lir	______________________.$ 4.05 1
200	lir________$ 7.75
500	lir____$18.50
1000	lir______________$35.75
Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina j« ▼ teh ccnab I« vrača, nana.
Zaradi nestalnostl cen J« nemogoč« vnaprej cene določevati. Merodajm ■o cene dneva, ko denar iprejmamo.
Nakazila u Izvršujejo po polti aH pa brzojavno.
IZVRŠUJEMO TUDI DENARNE POŠILJATVE IZ STAREGA KRA-JA V AMERIKO Pisma In pošiljke naslovit« till 1
ZAKRAJSEK & CESARK W W. 42nd ST„ NEW YORK, N, T,
s f
b-

"AMERIKANSKI SLOVENEC"
i«
tlačil.
ism Smivjenec
P'rff in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
I.-haja vsak jjan razun nedelj, pon-deijkov in di.evov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III
Telefon: Canal 0098.
Naročnina:
Za celo leto.................................$5.00
Za pol leta --------------------------- 2.50
Za Chicago, Kanado in Evrdpo:
Za celo leto ..._____________________________ 6.00
Za pol leta .................................. 3.00
The first and the oldest Slo« venian newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday, and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
'Phone: Canal 0098. .
Subscriptions:
'or one year .................................$5.00
•'or half a year_________________________2.50
Chicago, Canada and Eur6pe;
For one year -------------------6.00
For half a year .......................3.00
POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list 'plačan, Obnavljajte naročnino točno ,lter_s terii veliko pomagate listu.
DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov
uredništvo he vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office St Chicago, Illinois, tinder the Act of March 3, 1879.
Kako farbajo.
Ako bi bila resnica to, kar Zafrknikova flika piše, potem 4>i že-zda.vno zginil zadnji, katoličan v Mehiki, zlasti pa zadnji katoliški duhovnik. Pobesili bi bili že vse katoličane in na vsaki vrbi bi viseli, kakor koruzni "cofi" v starem kraju okrog hiš in kozolcev. Seveda, ako bi bilo tako, kakor farbajo rdeči uredniki v Zafrknikovi flika.
Resnici na ljubo pa je položaj vse drugačnejši. Ves svet ve, kdo je povzročitelj spora, ki je nastal med cerkvijo in državo. Mehikanski katoličan je so bili zadnje čase celo preveč popustljivi, zato je tistim par/odstotkom, ki tvorijo veri sovražno elemente, zraste! greben, poslužili so se pravcate surove diktature in s pomočjo te preganja par odstotkov framazonov in rdečkarjev nad 95 odstotkov vsega ljudstva v Mehiki, ki je več alt manj katoliškega prepričanja.
Katoliški duhovniki v Mehiki so bili zadnja desetletja preveč popustljivi, tako tudi lajiki. Ko bi bili malo bolj oprezni, "bi sploh takih sporov kot je sedanji, Mehika ne poznala. To ni naša konštatacija, temveč onih, ki opazujejo potek mehi-kanlkega s s soya s cisto nepristranskega stališča. Mehikanski duhovniki .so delali le med štirimi stenami in se niso menili »inogo> kaj ostali svet dela proti njim zunaj cerkve. Mehikanski katoličanie nimajo vzornih kulturnih in družabnih društev in organizacij, kakor jih je na primer najti v(Zedinjenih državah. Nimajo močnega tiska;' mislili so, da so varni, pa so se pri teh mislih pošteno urezali. Zdaj so jih dobili po glavi in zdaj šele se zavedajo, kako velika napaka je bila, imeti svoje prepričanje in svoje ideje zaprte samo med štirimi stenami.
Nasprotniki sp se desetletja mirno in skrivaj pripravljali ;,za ta ■odlo.čilni napad na' katoliško cerkev v Mehiki. V svojih rokah imajo vse politično časopisje. Skovali so celo postavo, ,da noti n verski list ne sme posegati v politiko itd. Vse to so naredili na račun katoliške zaspanosti. Katoličanom je proti-verska klika zavezala roke in značilno je to, da borih pet ali še manj odstotkov veri sovražnih elementov gospodari in zapo-veduje najmanj kj k.hii 95 odstotkom mehiškega naroda. Tako je in drugače biti . more, kjer katoličani spie. V Franciji je bilo ržvno tako in šele, ko so jih katoličani po revoluciji dobili po glavi, jsele tedaj so se zdramili in so začeli z energičnim delom.	'
V Zedinjenih državah bi bilo prišlo na to že zdavnaj, da niso katoličani bylj oprezni. Da niso prišle v veljavo protika-toliške postave v Michiganu, Oregonu, Coloradi i. dr., se je zahvaliti le vzornim kulturnim in socialnim katoliškim organizacijam v Ameriki. Nevarnost pa še vedno preti in sovražniki so še vedno na delu.
Slovenci vzemimo za primer le narodno jednoto. Ali ni pod njenim okriljem na 95 odstotkov katoličanov? Da, to vsi vemo. Vlada in tlači članstvo pa par verskih odpadnikov, ki so na zvit in 'premeten način se vsedli članstvu na tilnik in mu pijejo kri. Tako se godi katoličanom povsod, kjer se "katoličani ne zavedajo, da je treba biti vedno na straži in pripravljen.
Na kar hočemo javnost s tem člankom opozoriti, je predvsem to, da kljub temu, da vsi vemo, da katoličani v Mehiki sploh nobene politične aktivnosti vodili niso, pač pa, kakor smo že dokazali, da so bili preveč zaspani, a protiversko časopisje pa slika mehikanske katoličane kot državi nevarne elemente, kot kake anarhiste itd. Zafrknikova flika je dnevno pOlna sa-• jy<:h umazanih izbruhov do katoličanov v Mehiki, kakor tudi drugod ter povdarja na vse mogoče načine, kaj so vse katoličani povzročili po Mehiki ter da vlada ni bila nič drugega, kakor prisiljena, da se je poslužila pravice proti katoličanom. Dokazano je, da protiverski tisk te vesti kuje namenoma, da bi zamazal ugled katoličanov, da bi preustrojil javno mnenje
proti katoličanom Itd. Da bi zadali katoličanom še hujši udarec, hodijo na posodo celo k protestantom in prosijo za razne izjave proti katoličanom ln sploh se poslužujejo vsega, kar mislijo, da bo učinkovala v divji gonji proti katoličanom.
Ako povemo še to, da Calles in njegovi agenti, katere je poslal z velikimi svotami v Zedinjene države, da delajo tu reklamo protiverski mehikanski vladi ln da blatijo namenoma katoličane ln katoliške duhovnike, ter da potem ameriško fra-mazonsko in rdeče socialistično časopisje, med katere spada umazana Zafrknikova flika, še to potvarja !n po svojem kopitu izdela samo, da pride še bolj sovražno in naperjeno proti katoličanom y javnost, potem upamo, da smo vse protikatoliške elemente temeljito razgalili ter da Jih bo Javnost odslej dobro poznala kdo in kaj go«
GLAS IZ COLLIN WOOD A.
Collinwood-CIeveland, O.
Cenjeno uredništvo: Sprejmite par vrstic v "A. S.", katerega tudi v Collinwoodu najraje čitamo. "A. S." je reš pravi glasnik ameriških Slovencev. Iz vseh krajev iz vseh naselbin prinaša zanimive novice, da se tako seznanimo z raznimi dogodki, ki se dogode po naših naselbinah. Na ta list sem naročen že 26 let ln bom dokler bo izh.ajal in dokler bo pisan v tako finem tonu kot je sedaj.
'Z velikim zanimanjem sem sledil poročilom s konvencije KSKJ. ki jih Je. prinašal ta list. Upam, da ne bo zamere, ako posežem nekoliko v nekatera vprašanja, ki so se.razmotriva-la na konvenciji. Napake naredijo posamezniki, pa jih na-rede tudi konvencije, zbornice, itd. Glede jednotinega imena smo toliko razmotrivali, a vse je bilo zastonj, ker bstalo je pri starem. Napaka po mojem mnenju je pa to, da je konvencija črtala iz pravil, da se sprejema v jednoto člane le slovanskega pokolenja. S tem je torej dovoljen vstop tudi drugorodnim katoličanom, jedil ota pa s tem zgubi slovenski značaj. Čudna logika je to, be~ sedo slovanskega pokolenja se črta, ime "Kranjska" pa ostane.
Voditeljem ktmVencijB pa drugače čast, ker so konvencijo tako hitro končali. S tem so članstvu prihranili več tisočakov. Obenem naj izrazim tudi to ,da nas Clevelandčane veseli, da je konvencija dala gl. predsedniku Mr. Grdinatu tako priznanje, da ga je enoglasno ponovno izvolila za predsednika za bodoča štiri leta. To ne izjavljam zato, ker'je Mr. Gr-dina naš t. j.' Clevelandčan, ampak zato, ker je mož to zaslužil, ker je veliko V žrtvoval za jednoto in njen llapredek. čast komur čast!
O drugih stvareh tO' pot Rimam mnoge poročati. Delavske razmere so vedno na eni in isti stopnji. V obče Slovenci v Collinwoodu dobro napredujem«?. Naša župnija in naša katoliška društva, Osobito dr. sv. Jožefa, 169. KSKJ. stalno napredujejo. Čast v tem oziru gre agil-nim Uradnikom tega društva,
ki se res vedno trudijo za napredek društva.
Naši nasprotniki, ki so mislili, d.a bodo počasi dobili popolno kontrolo nad našim Slov. domom v naselbini, so se pri tem zmotili. To Jih je ujezilo in sedaj delajo kajpada za svoj rdeči dom, o katerem toliko vpijejo, da bo "delavski" itd. Vse prav, ampak mi te vrste ljudi poznamo in vemo kakšen bo njih dom. S frazo "delavski" le hočejo skaliti vodo, v kateri bodo po svoje ribarili. Mi vemo, da bo to dom tistih naprednjakov, kateri nasprotujejo v naselbini cerkvi in vsakemu katoliškemu pokretu, svojo "naprednost" pa obešajo na najvišji klin. Pravi Slovenci imajo svoj dom v našem Slov. domu in pa v naši slovenski cerkvi in šoli, kateri tako požrtvovalno vodi naš voditelj preč. g. župnik Vitus Hribar. TO je naša dolžnost, da podpiramo ne pa, kake rdeče dome, ki bodo nam le v škodo in pa gnezdo večnega prepira v naselbini. Collinwoodčani le presodite, če ni res tako.
Pozdrav vsem čitatel.iem tega lista I S. P. -tf--
RAZNE SLOV. VESTI IZ CHICAGE.
Chicago, III.
O priliki konvencije K. S. K. J. je veliko delegatov in dele-gatinj, ki so potovali skozi .Chicago v Pittsburgh ln nazaj o-biskalo slovensko naselbino sv. Štefana. Ogledali so si naše podjetje' in se vsi pohvalno izrekli o njem. Tako smo se z marsikaterim spoznali osebno ob tej priliki.
Kakor nesreča nikoli ne počiva, tako je zadela te dni tudi lia,šega rojaka Mv. Frank Grila, bivšega mlekarja in sedaj solastnika pralnice na 21. cesti nesreča, ko se je vračal iz Jolieta domOv s svojim auto-mobilom .Zavozil je v obcestni drog in automobil hudo poškodoval. K sreči 6e samemu ni ničesar zgodilo. Mr. Grill je peljal cOloradskfi delegate na ogled v Joliet, kjer Jih je pustil in se je vračal sam, ko ga je nesreča doletela nekje blizu Lyonsa.
Prodajalci ill razvažalci premoga trdijo, da bo letošnjo zi-
mo po več krajih stiska za premog. Zato ga že zdaj pridno naročajo in kupujejo, da se bodo ljudje tako pripravili za zimo. Kdor more naj si premog že sedaj preskrbi.
Slovensko - hrvatske šolske sestre naznanjajo, da bodo imele v nedeljo dne 5. septembra veliko slavnost na svojem provincijalnem domu na hribčku v Lemontu. Na ta dan bo slovesno blagoslovljen zvon njihove cerkvice. Vsi dobrotniki in prijatelji so vabljeni, da se te slavnosti udeleže v čim večjem številu!
Predstojništvo frančiškanskega kolegija v Lemontu izjavlja, da se je letos priglasilo izvanredno veliko slovenskih dečkov, ki so izdelali navadne šole in bodo šli v višje šole ter se posvetili službi Gospodo'vi. To je vesela vest, ki potrjuje, da velike žrtve za katoliški preporod med ameriškimi Slovenci zadnja leta le niso brez uspeha. Rezultati se prikazujejo na vseh straneh. Le krepko naprej v tem duhu!
Kakor čujemo se naši slov. dramatikarji prav vrlo pripravljajo za prihodnjo sezono, da bodo nastopili z več jako lepimi igrami na našem odru. Prva igra, ki jo vprizore bo "Namišljen bolnik" v korist društva sv. Neže, Katol. Boršt-naric. Igra se vprizori v nedeljo dne 10. oktobra.
—i—o-
FARNA VESELICA NA EVE-LETHU.
Eveleth, Minn.
Drago uredništvo: — V prilogi Vam pošiljam naročnino za pet naročnikov. Sicer je tu pri nas bolj hladno, pa se vendar vedno kdo malo ogreje in naroči na list, A. S. Dobro bi bilo, da bi prihajal v vsako hišo ta prekoristni list.
Tu na Evelethu se zdaj zbiramo in pripravljamo, da bomo odšli prihodnji teden na Ely, Minn., kjer bo imel 29. avgusta konvencijo Eveleth A-merican Jugoslav Club.
Ob tej priliki želim tudi opozoriti vse naše tukajšnje rojake na veselico, ki se bo vršila dne 18. septembra v korist naši cerkvi. Trdno smo prepričani, da ga ne bo rojaka, ki bi ta dan ostal doma. Vsi namreč dobro vemo, koliko je cerkev stala in da smo le mi farani dolžni, skrbeti da se vse poplača. Torej, dragi Slovenci in Slovenke, vsi smo farani naše cerkve, zato pa tudi ne pozabimo na 1Š. september. Dobro došli.
Tebi, dragi Amer. Slovenec, pa želim obilo novih naročnikov.
Evelethski rudar.
-o--
PISMO IZ STARE DOMOVINE.
Šmarjeta pri Novem mestu.
Predragi naši Amerikanci! Upam, da najdejo te vrstice marsikaterega Šmarjetčana in Šmarjetčanko po širni Ameriki. Vsem tem pošiljam prav iskrene pozdrave iz domovine. Mi doma vedno mislimo na Vas. Zlasti, ko beremo "Amerikan-skega. Slovenca" so naše misli
pri Vas. Zadnji mesec, kakor tudi vedno komaj čakamo pis-monoša, da nam prinese zavitek "Amerikanskega Slovenca," da vidimo, kako se Vi naši Amerikanci ravnate. Zadnji mesec smo se pa še posebno zanimali za ta list, ker je prinašal tako krasne opise o veličastnem evharističnem kongresu, ki se je vršil junija meseca v Čikagi. Slovenski katoličani v Ameriki imate izvrsten list v "Amerikanskem Slovencu." Lahko ste ponosni na njega, ker imate tako izboren list.
Naša Dolenjska je menda že situirana na taki geografski legi, da je predmet večnih vremenskih nezgod. Če nam suša ne uniči letine, ali kaka druga nadlega, pa pridejo nalivi in toča in uniči vse, kar žuljeva roka naših dolenjskih kmetov tako trdo in marljivo goji in obdeluje. Leto za letom se sko-ro tako ponavlja in le malo je let, ki bi ne bili brez ene ali druge take nesreče.
Zadnji mesec in te dni smo imeli pri nas velike nalive, poplave, točo in druge nezgode. Dne 22. julija je po novomeškem okraju po večih vaseh u-ničila toča debela kot orehi vse pridelke. Zlasti so prizadete vasi Gornja in Dolina Straža, HrušeVec, Sela, Loke, Zalog, Češča vas (v tej vasi je podrla nevihta več poslopij), prizadete so hudo tudi Grublje, Cegel-nica, Prečna in Podgovorica in še več drugih vasi, vendar navedene najbolj, kjer je vsa letina uničena.
Naši kmetje so že itak obubožani radi visokih da.vkov, ki jih država terja od njih. zdaj pa še ta šiba, ki je uničila vse. Položaj je obupen in naše ljudstvo je vredno usmiljenja.
Naši Amerikanci, ki so doma iz teh prizadetih krajev so prošeni, da naj se spomnijo svojih domačih s kakim dolarjem. Zima je pred vratmi, žit-nice prazne, kaj bo počelo u-bogo ljudstvo,, žg mu dobra srca ne priskočijo na pomoč! Res je, kakor sem svoječasno čital v tem listu, da se mi sta-rokrajci vedno obračamo le s samimi prošnjami na naše A-merikance za pomoč. Toda, kje pa naj prosimo pomoči, če ne pri Vas, ki ste naši in mi smo Vaši ?! Ne prosim nič preveč, če rečeih, vsak sorodnik naj se usmili svojih domačih. Kdor pa sorodnikov v teh krajih nima, bo storil pa veliko delo usmiljenja, če more žrtvovati kak dolar za uboge prizadete v novomeškem okraju. Dobra srca usmilite se prizadetih !
Ker ima naša pokrajina zelo slabe kanalizacije, zato ob nalivih slede poplave. Tako je pri nas vsa prva košnja do malega uničena. Več jim je vso krmo odnesla voda.
Opisal sem Vam dragi Amerikanci nekoliko naš obupen položaj, da bote videli, kako se nam godi v domovini.
Vsem ameriškim Slovencem pošilja prisrčne in iskrene pozdrave	Šmarjetčan.


d«
GOSPODARSKA. POGODBA) MED ITALIJO IN ŠPANIJO |
Uradna "Agenzia Štefani priobčuje sledeči komunike ' prijateljski pogodbi s Španiji
Italijansko-španska pogodb je plod dolgotrajne diplom^' ske akcije med obema državama in je nastala na p^ 'l8^ skrbno pripravljenih pogaja") med Italijo in Španijo. Pop * ba nosi ime "madridskega P8^ ta," ki je z obojestranski!1"1 podpisi pooblaščenih zastopa kov dobil svojo uradno defh11' tivno sankcijo. Temelje ter"11 sporazumu je pomagal post^' viti tudi obisk španske kralj? ve dvojice v Italiji in poset-it'r lijanskega kralja v Madrid"' Šele s tema dvema obiskomas0 se vezi med obema državah utrdile in okrepile. Poseta pa tudi pokazala, da je & preiti od besed k dejanjem
Pogajanja za sklenitev d' govora so se vršila po splošn1 diplomatskih običajih. Pop;0® ba ostane zaenkrat tajna, vladi .italijanska in špan^' pa si pridržujeta pravico posamezna določila sporazu!" ali celo kompleten tekst pog0< be o priliki publicirati. Po£°> ba se predloži Društvu n0r dov. Obrazec pogodbe ,ie glavnem isti kakor »ličnih razumov z Jugoslavijo, §vlCj in s Češkoslovaško. Pakt se ^ li v glavnem na tri dele " vsebuje splošne določbe, P0'1 t.ične klavzule in juridična ^ i ločila.
Najpomembnejše so poH^ ne klavzule, ki tvorijo ogr<?"' cele pogodbe. Clei/ 13. dol"c medsebojno nevtraliteto za s'1 čaj vojne, če bi bila ena :1 druga država napadena 1"'° lastne krivde. Juridičen , j govori o aplikaciji podrejen ? določb, ki jih vsebujejo v " _ čelu že politične klavzule, fj sebno važni so v tem del« c ni, ki govorijo o konciliian^J': sti v ero'tovih slučijih. .Spl"? določbe tvorijo okvir pogo« ter ugotavljajo glavne no1'"1
Na podlagi sklenjene po^' be se bodo odhošaji med ft® jo in Španijo zboljšali v t smislu, da se noenostavi.jo godba ugotavlja, da imata ^ lija in Španija ene in iste cw Obe žasledujeti načelo ravl težja zlasti V Sredozems^ morju in v severo-afriških P1 blemih. Obe pogodbeni str8'' pa sta se dalje sporazumel', di glede skupnih interesov tinskega plemena v Južni meriki, glede koristi v Atl8'r ku ter glede zadev, ki si italijanskih kolonij v l^tii1 Ameriki, kjer je Španija v " meru z Italijo v premoči.
Gospodarski odnošaji "1 obenTa državama so ureje11' posebno trgovinsko pog0<; ki bo tudi prinesla Italii1 Španiji skupne koristi.
Zanimivi so komentarji nih in oficijoznih fašistov listov, ki v lepih besedah P tiravajo važnost pogodbe,_ tere skrita ost je naperte predvsem proti Franciji.
P
s'H1

Janez Lengerholz:
VDOVA 0f VDOVEC.
V vse te lepe in jasne načrte Gašperja Karolnik a pa so se pripodili viharni oblaki v podobi Gašperjeve sestre, ki je prigrmela doli iz ViŠelnice ik pričelo je treskati in grmeti, da je bilo j o j'.; Otroci so se kar poskrili, fako jih je bilo groza. Zakaj teta ni bila še nikoli tako nasajena. Vselej je prišla fyl)Zu s cuker&kom v rokah, na! danes je pa taka. Marička je vedela, čemu. je prišla teta. To je bilo njeno delo. Ona jo je nakurila. In — o ženske so zvite in previdne! —-\o je bilo koj domenjeno, da teta ne bo nič povedala, da Stoji za njo Marička in Marička se hi nič izdaja, da je ona poklicala teto v boj zoper očeta.
"Kar sram me je in vseh nas je sram," je vpila teta, "in nikamor se lie upamo-pokarati, ker si ti tak*! Norec, šemal Ali si ti
oče? Ti, ki hočeš svoje otroke zavreči! Ti, ki bi moral delati pokoro in misliti na smrt, naduha stara, pa si izmišljuješ take reči! Komu je to podobno!"
"Tiho bodi! Kaj tebi mar, kar jaz delam! Otrokom je prav tako in če je otrokom prav, kaj se ti vtikaš vmes?" se je jezil Gašper.
"Otrokom je prav. Seveda! Ker si jih ti ^preslepil, reve nedolžne. Pa jim bomo že mi odprli oči, da bodo vedeli, pri čem da* so. Oh, da si tak ..." — jok ji je zaprl besedo — "slabši si kot Juda Iškarijot, zverina si, ne človek. Tak, ali boš pustil babo?"
"Ne bom je ne! Zdaj pa še celo ne."
"Fej te bodi! Prešič, ne človek, ne moj brat." Na tvojem grobu te bodo tvoji otroci kleli in kamenje ti bodo valili na grob. Molitve bi bil pa potreben, molitve za svoje stare, sive grehe. Zdaj grem in me ne bo ni-
kdar več. Kadar te bodo pa sosedovi otroci tepli, nikar ne hodi k meni tarnat in tožit. Za pokoro jih imej!"
Vrata so se odprla in zaprla z viharnim plosk! in sestra Jera je odhitela na Višel-nico. Gašper Karolnik se je pa jezil in hvalil Boga, da Gorečanka ni ^lišala strašne vihre. Prvič je ni bilo doma, ker je šla v mesto v kupčijskih zadevah — kdo ve, če ne kupuje že za poroko? — drugič so bila pa Karolnikova okna dobro zaprta. Tako .je vsa nevihta nastala in se končala med štirimi stenami Karolnikove hiše. Otroci pa tudi niso nič slišali. Jera je bila preveč huda, pa jih je s svojo ihto in nevihto pognala iz hiše. Prav je tako. ,
Karolnikova Marička je šla ob začetku viharja po Gorečanovo Minko. V kuhinji se jima je pridružila še Karolnikova Mani-ca in tam so vse tri z veseljem zasledovale razvoj viharja in nevihte. Ko so pa slišale, kako je Karolnik odločno izjavil: "Zdaj pa
še celo ne!" se je vsem trem pooblačilo jasno obličje. Torej nič! Zastonj so stavile vse upanje v teto. Zastonj se je teta cel teden pripravljala, zastonj iskala besed, s katerimi bo okrcala in obrcala svojega prismojenega brata. Zastonj!
Minka je sicer zatrjevala, da bo mami vse povedala, vse do pičice, tudi,to, da ji je teta rekla bfvba, in prepričana je bila, da bo njeno mamo sham, da bo opustila te neumnosti. Manica in Marička pa sta menili, da bo težko kaj.
Gorečanka je šla že na večer iz mesta. Temno je bilo in težko je hodila. Zakaj nakupila je cel tovor, pokazati je hotela, da je še čvrsta in krepka.
Malo zadaj pa je šla Kodrinova Lenka — po glasu jo je poznala, in/z njo je hodila Romanova Klara. Te pa ni poznala. Sicer bi bila morebiti še tožila. Pa je prepozno zvedela za pričo.
Gi v
Predpust je bil takrat v deželi in ^ primerni so bili tudi pogovori obeh P01' nic. Vse vprek so jima leteli skozi zobe^ nini in neveste: Kodr&nov in Matijeva, . movčev in Ropotarjeva, Mihov in Dole^ va. In vsak par se jima je med zobm' liko predelal, da bi bil vse časti in vreden, če bi tako ravnal, kakor želi ^^ in če bi tako delal, kakor hoče Lenka. bo pa eden premlad, drugi prenero^, i tretji ne zna hoditi in, prva nevesta bi pa je pregosposka, druga ravno tak0' , je prelena, tretja bi bila pa še največ v'f na, pa jo je škoda za Mihovega .... .a In nazadnje je prišel na vrsto dozd8^ neoklican par Gašper Karolnik in ^ Gorečanova.
(Konec sledi.)
IT ALWAYS PAYS TO ADVERTISE IN "AMERIKAN-. SKI SLOVENEC".
\
"amerikanski slovenec"

Tvoj nedeljski tovariš.
Rev. J. C. Smoley
4
TEDENSKI KOLEDAR.
15. po bink. — Jezus obudi mladeniča v Najmu. L. 7.
5 Nedelja — Lavrencij. Just., šk. sp.
• 6 Pondeljek — Labor day. Zaharija.
7	Torek — Regina, dev. in muč.
8	Sreda —Rojstvo B. D. M. Mala Gosp.
9	Četrtek— Gorgonij, muč.
10	Petek — Nikolaj Tol., sp.
11	Sobota — Protus in Hija-cint, muč.
PETNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH.
Ko se je približal mestnim
vratom, glej, so nesli mrliča.
—Luk. 7, 12.
Kristus Gospod je bil s svojimi učenci na poti v mesto Nairn. Ko se je pa približal mestnim vratom, glej, so nesli mrliča ven. Ta osoda., prijatelji, čaka nas vse; tudi nas bodo enkrat položili v grob. In kar se je prigodilo mladeniču v Najmu, to se bo prigodilo tudi nam — v dan sodbe. "Pride ura," pravi Gospod, "ko bodo mrtvi slišali glas Sina Božjega; in ti, ki ga bodo slišali, bodo osiveli." (Jan. 5, 25.)
Neskončno mnogo, da, vse, zaleži na tem, da bi bilo naše vstajenje radostno, kajti potem bo radostna tudi naša večnost; radostno pa bo naše vstajenje, če bomo srečno umrli.
Srečna smrt! To je reč, po kateri so hrepeneli vsi svetniki. Srečna smrt — to je največja vseh umetnosti.
Tudi mi vsi,,si želimo-srečno smrt. Kako si jo pa pripraviti? Kaj nam v tem oziru treba storiti? Storimo to, kar so delali svetniki:
1.	Mislimo pogosto na smrt;
2.	pripravljajmo se na srečno siiu'1;
3.	molimo za srečno smrt.
njegovih redovnih sobratov, in ga prosil, da naj prečita pismo, katero misli odposlati. Redovna postava je v mnogih redovih, da predstojniki preberejo pismo, predno ga redovnik odpošlje. V tem pismu je pa pisal menih, da čaka samostan velika zguba, da bodo zgubili predstojnika Vincencija, ker je nevarno bolan. Sv. Vincenc je pismo prebral in mislil, da ga hoče sobrat opozoriti na smrt. Ze davno nisem nikoli legel k počitku, da ne bi mislil na smrt in se na njo pripravljal."
Tako je bilo, prijatelji, pravilo svetnikov: Da so dnevno mislili na smrt. To bodi tudi vaše pravilo! Ne rekajtp: Kdo bo
dobro smrt!
Srečna smrt je posebna božja milost, in za to treba Boga prositi. Gospod" sam nas opominja : "Čujte in molite vsak čas" (Luk. 21, 36). Zato so svetniki tako goreče za to milost vedno prosili in molili. Sv. Filip Nerij je ukazal svojim učencem, da so dnevno zmolili pet Očenašev in pet Češčenihsimarij za srečno smrt. Molitev v nam bo izprosila božje usmiljenje in nas bo pripravila za srečno smrt.
Kličimo na pomoč patrone za smrtno uro. Kateri so pa ti ?' Na prvem mestu: Marija in Jožef.
Marija. Cerkev nas sama vzpodbuja, da kličimo na pomoč Marijo, da bo naša priproš-njica v naši smrtni uri. "Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike sedaj in ob naši smrtni uri," tako molimo. In srečen ta, ki se v vseh svojih zadevah zateka pod Marijino varstvo; srečen, kdor -bo umiral
J^V.V/	otvu, niCLCII, 1VUU1 'UU UJ
pač vedno mislil na'smrt! Sreč-(pod Marijinim varstvom!
1. Mislimo na smrt.
To pravilo nam podaja sam sv. Duh; v sv. pismu so zapisane besede (Sir. 7, 40) : "Pri vseh svojih delih se spominjaj poslednjih reči." Svetniki so se vedno spominjali poslednje reči na svetu, vedno so mislili na smrt. "Vsak dan umiram," piše apostol Pavel Korinčanom. (I. 15, 31.) Vsaki dan je imel smrt pred očmi. Ravno tako drugi svetniki. Sv. Bernard je imel pravilo: Ko bi moral po tem dejanju, po tem delu, ki ga mislim sedaj storiti, umreti, kako bi to delo izvršil? In kar mu je rekla vest, tako je ravnal. Sv. Anto-nin je imel navado reči svojim učencem: "Hočete li, moji otroci, vedeti, kako se dobro .umira, mislite si vsako jutro, da večera ne bote več doživeli; zvečer zopet mislite, da ne bote doživeli jutra." Sam pa je imel pravilo: "Antonin, živi tako, kakor da bi moral še danes umreti." K sv. Vincenciju Pa-vlanskemu je prišel nekoč eden
na smrt je gotovo vredna, da človek misli pogoste? na to bridko uro. Ne mislite, da bote radi te misli žalostni, da vam bo ta misel grenila življenje. Glejte, sv. Pavel je imel dan za dnevom smrt pred očmi, pa je bil le vesel v Duhu, v listu' k Filip-ljanom (4, 4) pravi: "Radujte se vedno v Gospodu; in zopet vam pravim: Radujte se!"
Drugo pravilo: Pripravljajte si srečno smrt!
V čem pa obstoji srečna smrt? Da bomo umrli v milosti božji. Da bomo imelkčisto dušo, dušo bogato na dobrihf delih. Kdor tako umira, ta srečno u-mira.
To si mora pa pripraviti vsakdo sam. Vsi smo za to poklicani. "Gospodar je šel, da bi najel' delavca' za svoj vinograd." Ta vinograd božji smo mi, je naša duša; ta vinograd mora roditi sad. Zato pa treba dnevno gledati na ta vinograd, ni li plevela, ljulike v njem, raste li i*šenica. Z drugimi besedami : DNEVNO se moramo iz-praševati, najboljše zvečer, predno gremo k počitku, nimamo li na duši kakega greha? In če najdemo', da smo Boga^ raz-žalili, obudimo kesanje, napravimo trden sklep, da se bomo v bodoče zopet tega greha varovali. Vprašajmo se, kaj smo ta dan dobrega storili. Ni nam mogoče vršiti kaka posebna dobra dela vsak dan; toda dobro delo je vsako naše dnevno o-pravilo, ki je darujemo Bogu, vsak križ in "težava, ki jih vdano in voljno prenašamo.
Tako se izprašujte vsaki dan — to pravilo so imeli svetniki; pa bqte vedeli, kaj treba po-j praviti, v čem se poboljšati. Ravnajte se potem po tem izpraševanju; kar je hudega, odstranite v sv. spovedi. Kako lahka bo smrt, če bomo vedno po tem pravilu ravnali! Kako lahko bomo dali račun Gospodu, h kateremu nam bo iti na sodbo v večnost!
Tretje pravilo: Molimo za
Sv. Jožef je patron srečne smrti. Kot takega ga časti sv. Cerkev. Velike so bile zasluge Jožefove za Jezusa na zemlji; bil je njegov varuh, iztrgal ga je smrti, ko ga je Herod skušal umoriti, obvaroval mu je življenje. Zato upam, da bo njegova priprošnja tudi nas obvarovala nesrečne smrti. Sam je srečno umrl; ob njegovi smrtni postelji sta stala Jezus in Marija. Zato ga proximo, da bo tudi nam izprosil srečno smrt, da bota tudi ob naši smrtni postelji stala Jezus in Marija. Jezus, Marij.a in Jožef—v njihovi navzočnosti bč najlepša smrt.
To, prijatelji, so bila pravila svetnikov, da so si pripravili srečno smrt: mislili so na smrt, pripravljali se na smrt, molili za srečno smrt.
Tako delajmo tudi mi. Srečna smrt — največja sreča. In vsemogočni Bog naj nanr vsem dodeli milost srečne smrti. Amen.
IDILA DVOJČKOV.
V mestu Swansea na Angleškem živita dvojčka John in Rihard Weber, ki sta bila rojena 7. junija 1851. Kot dvanajstletna sta oba en dan vstopila k mojstru kot železolivar-ja, kjer'sta vse življenje drug poleg drugega vlivala modele in drugo ter šele pred kratkim odšla oba hkratu v pokoj. Poročila se oba en dan in st% oba očeta desetih otrok. Rihard ima sedem deklet in tri fante, John
MADŽARSKA POLITIKA
Dosedanji neuspehi Madžarske pri Društvu narodov so prisilili Bethlenovo vlado, da se je končno odločila pristati na zahtevo opozicije po drugih oficijelnih zastopnikih. Na septemberskem zasedanju Društva narodov ne bosta zastopala Madžarske ministrski predsednik Bethlen in finančni minister Bud, temveč grof Albert Apponyi in baron Friderik Ko-ranyi.
Te dni je podal grof Apponyi novinarjem zanimive izjave o perečih vprašanjih madžarske notranje in zunanje politike. Odločno se je izjavil zo-oer podaljšanje narodne skupščine, katere zakonodajna doba traja pet let, nakar imajo volilci izključno pravico do izvolitve. parlamentarnega zastopstva. Vsako podaljšanje poslanskih mandatov je treba pobijati z vsemi sredstvi.
Kar se tiče madžarske zu-ranje politike, sta najvažnejši vprašanji razmerje do Francije in odnosaji do sovjetske Rusije. Zdi se, da je falzifikator-ska afera zelo kvarno vplivala na službene odnošaje med Budimpešto in Parizom. Razmerje med Madž.arsko'in Francijo se ne more imenovati intimno. Francija je pod češkoslovaškim vplivom skušala v Ženevi škodovati madžarskim interesom', kar pa je preprečila Anglija. Kljub vsemu temu je treba vzpostaviti dobre odnošaje s Francijo, kar se Bethlenovi vla-d idosedaj še ni posrečilo. Bethlenova pozicija v notranji politiki je zelo močna, toda napram inozemstvu silno slaba.
Grof Bethlen je nedavno izjavil, da je treba vzpostaviti gospodarske odnošaje med Madžarsko in Rusijo. To Bethlenovo rusko orijentacijo je ostro kritiziral grof Hadik, s katerim se strinja tudi grof Apponyi. Dokler se ne izreče druga socijalistična internaci-jonala v tem smislu, bi bilo zelo nespametno vzpostaviti dobre odnošaje s sovjetskim režimom'. Sicer pa je vprašanje vzpostavitve odnošajev s sovjetsko Rusijo zelo komplicira-, no ter je treba natančno proučiti vse. pozitivne in negativne točke, preden se izreče zadnja beseda.
BOLJŠEVMA POŠTENOST.
Znano je, kako strasten boj so napovedali boljšaviki na Ruskem Bogu, cerkvi in dosedanji družabni nravnosti. T.a boj so še prav posebno osredotočili nad družinsko življenje. Izvajati so začeli nauk brezverca Bebla, da sta mož in žena le žival ,da torej ne moreta govoriti o kaki zakonski zvestobi med njima. Odtod je prišlo, da so krščanski zakon popolnoma odpravili in uvedli načelo svobodne ljubezni.
In posledice? Strašne ločitve svobodnih zvez moža in žene, strašni uboji otrok v materinem naročju, strašna izprijenost in bolehnost mladine.
Par številk naj to pojasni:
Na Francoskem (kjer je število razporok vsled brezver-stva tudi izredno veliko) pride na 100.000 prebivalcev 51 razporok, v Rusiji pa dosega to število že številko 250.
V Moskvi so se med 20.000 učenci in učenkami pomnožile spolne bolezni po vojski za 25 odstotkov, 36 odstotkov boleha na živčnih boleznih, 42.3 odstotka pa na oslabljenju krvi.
In koliko umetnih splavov in koliko splavov na druge načine, izmed katerih so vsi po postavi dopuščeni in nekaznivi.
Nič čudnega ,da mnogi trdijo, da gre Rusija v lasten pogin. Sicer pa zori med preprostim ljudstvom samim odpor zoper tako pogansko življenje. --o-
LASTAVICE IZUMIRAJO.
Že nekaj let pravijo priro-dopisci, da se krči število štorkelj, ki so dajale evropskim
vasem v nižinah posebno slikovitost. Sedaj pa objavlja švicarska družba za zaščito živali, posebno ptičev, da ginevajo la-stavice v Srednji Evropi z veliko naglico. Njih število se
skrči vsako leto za 15 odst. in , .v	.
• i t • i i. i. i	-l kajsnih razmerah, ie pnslo
če po,jde nekaj let tako naprej,' , ,, .. . ... .
-..L-,, , „ , i med Mori in knstijani do spo-
FILIPINSKO ČASOPISJE KRITIZIRA WOODA.
Zamboanga, P. I. — Ko je prispel Col. Carmi A.-Thompson, Coolidgejev zastopnik na otok, da se sam prepriča o tam-
brez
j ra. Ameriško vojaštvo je takoj I napravilo red, sicer bi gotovo
bomo ostali v kr.atkem lastavičjega zaroda.
Po sodbi Švicarjev uničuje , .v, , , i + •	• V i i . i k"o pnslo do krvoprelitja.
lastavice v prvi vrsti elektrika.!	. , x . . J v
rr , , . v .	| Filipinsko časopisje zvrača
Ko se lastavice vračajo s pre- i • j	.
■ ■ » r -n	krivdo na guvernerja tren. Le-
zimovanja iz Afrike v Evropo,1 * , w , , J .
sedajo na električne žice, k er'	W°od"a' domah™ ms0
počivajo. Večkrat se zgodi, da1 J™^ P™v ™ ^klonje-
okupira žico cela jata, nakar! '__
nastane kratek stik, in tok e- D „ 0., . _ . .
lektrike ubija lastavice v veli-1 , Pone*r*c*™	Pri zi-
kem številu. Drugi vzrok	^Y	86
vaiija lastavic je velik pajk, ! ^'iT' ?? ^
uaj, ki se prisesa pod Lastavi je	\ ™ i^*™
krilo terizpija živali kri. Tako t^Zl	7 . ^ ^
se zgodi, da lastavica čestokrat ^TZlfiZ ^^
omaga sredi pota in pade mr- m °bviSe1' delavca pa sta
LOUIS STRITAR
te priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe-Ijam na dom. Prevažam pobi* itve ob času selitev in vse kar spada v to stroko.
Pokličite me po telefona I 2018 W. 21st Plač« CHICAGO, ILL. Phone: Roosevelt 8221.
tva na zemljo. Pa tudi v samem ti č j em rodu imajo lastavice sovražnike. Vrabci, ki so se po vojni posebno številno razmnožili, imajo navado, da se na-stanjajo v zapuščenih lastavič-jih gnezdih in ker so trdno-vratnejši od lastavic, ostanejo v njihovem gnezdu, odganjajo pravega gospodarja in gospodinjo, dočim lastavice izumirajo, ker nimajo več domovanja.
Končno je treba omeniti še enega važnega pokončevalca: Človeka'. Italijani in Španci so' znani kot kruti uničevalci lastavic. In ker se njihova lovska strast ne da izkoreniniti, se je treba resno bati, da nam bo baš po njihovi zaslugi lastavič-ji rod polagoma izumrl. --o-
ŠIRITE
na tla. Eden se je nekoliko ranil, drugi pa si je zlomil v gležnju nogo.
MALI OGLASI.
__htše IN LOTE.
NIZKA CENA, 3 uadstr. 6-4 $25,000. severno-zapadna stran, klet ometa-na. Ph. Kildare 10479. 983-t do t
HIŠA4 SOBE, garaža, lota 37^x125, $4550; $500 takoj, ostalo na obroke. T. J. Wolf, 308 W. 105th Pl. ___	985-čdoč
LES. HIŠA 7 sob, garaža za 2 kari; $13,500.—4233 N. Keeler. Nedeljo: Pensacola 0326.	9S6-č,p,s
PLAČAJTE HIŠO Z RENTO M. Bungalow $6500, 5 sob, vse moderno, tla trdi les, kopalna soba, vse v najboljšem stanju, klet cementirana, furnace ht. $500 takoj*'ostalo po $60 na mesec z obrestmi. Carroll L. Bragg Org., 19 S. 5 th Ave., La Grange 414.
988-č do č
AMER. SLOVENCA" PRODA VOGAL, Oalton in Prairie
Rd., Niles Center, 2 bik. do "L" po-
.....................................I staje. Proti gotov, ali vknjižbi. T) F.
Reilly, 160 N. La Salle St. 989-čdoč
LASTNIK proda dve dobro, izdelani hiši po 8 sob, za eno ali dve družini. 50 čev. lota na vogalu, tla trdi les, kopalne sobe, klet, garaža, drevesa. $11,500.-1838 S. 2nd Avenue, Haywood 2932-J.	994-p,s,t
POLETNA HIŠA ,5 sob, porč zamrežen ,39 milj severno ob jezeru. Nič lepšega za letovišče. Proda takoj; $1590, takoj $300. R. R. Burni. 5918 N. Hermitage.__996-p,s,t
HIŠA 5-6 SOB, 2 stan, spredaj zid. porči za spat, centr. kurjava, garaža za 2 kari, v Columbus parku, cena .$18,000. — 110 S. Mayfield, Austin, _ 111. Ph. Austin 6374. _ 979-t do_t
ZID. HIŠA 2 uadstr. po 7 sob, hot water lit., garaža, blizu transporta-cije. '$10,800, takoj $2000. Lasnik West 3712._ 999-s do s
50 ČEV. LOTA Austin Blvd. med 34. in 35. cesto, nizka cena. H. Wetzel Co., Cedar Rapids. Iowa.
00-s do s
KALIFORNIJSKO GROZDJE
pa sedem fantov in tri dekleta.
-o--
Ponesrečil se je na progi
med Trstom in Barkovljami 181etni železniški delavec Ivan
Škrk iz Saleža.. On in njegov, prstov. Umrojena je 301etna| j
JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar -
Zdravniške rfecepte izvršuje točno.
Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere.
Prinesite k nam filme v iz-deljavo.
1738 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111.
Zagoneten umor.
Med Postojno in Rakekom so našli pri železniški progi truplo mlade ženske. Orožniki
trdijo, da ss je izvršil umor. Izvrstni sladoled, mize za goste Truplo ima na glavi veliko ra no, na vratu se poznajo odtisi t prstov. Umrr-"-— --	' '
tovariš sta spustila ha tla pri; Marija Blečič
Kot že zadnjih sedem let, tako bodem tudi letos od tam razpošiljal izvrstno fino Kalifornijsko grozdje. Toraj, ako želite naročiti karo ali več dobrega kalifornijskega grozdja, tedaj se obrnite na:
Joseph P. Kristan, General Delivery, Fresno, Cal.
PRODA PLUMBARSKO OBRT IN HIŠO
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
Phone: Canal 4340.
VINKO ARBANAS
Edini slovenski cvetličar
v Chicagi 1320 W. 18th St. Chicago, 111.
Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. '
Cene zmerne.
N^mSceK
1439 W. 18th St.
CHICAGO, ILL. IZDELUJE NAJBOLJŠF SLIKE! SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO!
tiru težak hrastov prag, ko se je bližal vlak. Nato sta se vse-dla na železniški voziček. Vlak je treščil v prag in ga vrgel na voziček. Škrku je desno nogo med kolenom in gležnjem sko-ro odtrgalo.
-o-
Kdor naroči knjige "Goriške Mohorjeve Družbe," pomaga slovenskemu kulturnemu podjetju na Goriškem. Knjige stanejo samo $1.00 s poštnino. •-o-
Širite «amer. Slovenca"
i
7 sob v drugem nadstropju, šitiri v prvem in delavnica. Garaž.a za dve kari, cena nizka. Pridite pogledat. Lastnik: Joseph Bobek, 1949 W. Coullerton St., Chicago, 111. Phone Canal 4894.	t do t
BARVE ~ MIZARSTVO - ZELEZNiNA
Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.)
John Kosmach
SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽELEZNINO 1804 West 22nd St., Chicago, 111-Phone: Canal 0490.


NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem našim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom po državi Illiilois, Kansas in Coloradi naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino, oglase in prodajati knjige naše knjigarne.
Mr. Kurnik je pooblaščen pobirati naročnino za liste "Amerikariski Slovenec" in "Ave Maria."
Vsem ga najtopleje priporočamo in obenem prosimo vse rojake in naročnike, da mu grejo na roko pri njegovem težavnem delovanju za katoliški tisk.
Uprava Amer. Slovenca.
iz Voloskega. Imela je Ijuhavno razmerje z delavcem' Dokičem, ki je bival | blizu Postojne. Tega so osumi-j
li umora in aretirali. fc___
venskim šolam
in vsem, ki imajo opraviti s poučevanjem, kakor tudi slovenskim starišem, priporočamo :
SLOVENSKI ABECEDNIK, CENA 45c, SLOVENSKO - ANGLEŠKI KATEKIZEM, CENA 45c.
Obe knjigi je sestavil Very Rev. P. Kazimir Zakrajšck, OFM. s posebnim ozirom na slovenske ameriške šole, kjer sta te dve knjigi že splošno v rabi. Kot šolski molitvenik priporočamo: •
MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE
istega autorja. To je edini slovenski molitvenik, ki podaja najpotrebnejše mofitve tudi v angleščini, kar pomaga otrokom, da se lažje priuče slovenskih molitvic. Pomaga pa tudi odraslim, dči se nauče pravilno angleških molitev in tako lažje razumejo otroke in jim pri učenju pomagajo. Za ta molitvenik podajamo za dobo dveh mesecev posebne znižane cene:
Močno platno, zlata obreza......^........$0.75
Fino usnje, zlata obreza...................... 1.00
Vatirano usnje ,zlata obreza.............. 1.25
Bela kost, zlata obreza.............',.„t...... 1.25
Pri večjih naročilih še posebej znaten popust.	i
Naročila pošljite na knjigarno	" - ■ . ,	'
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST 22nd STREET	CHICAGO, ILL.
.PAR ME _N A PR ODAJ_
MISSOURI 245 AKR., 6 milj do Ccn-tralia, 1. milja do šole; hiša 8 sob, hlev, studenec, gladki svet; $30,000, dve tretjini dobile iz zemlje. R. P. Price, Centralia, Mo. 991-č,p,s
80 AKR. farma, 3 milje do Marcellus, Mich. Dobro poslopje, 20 akr. gozda. Lincoln Fox, Marcellus, Mich.
993-p,s,t
UGODNA PRILIKA.
PRINT SHOP — Gorden Motor tvpe; nizki cena; 6 do 9. 2nd floor, 1342 North Park Ave. 984-t do t
RESTAVRACIJA, dobra kupčija, dnevno $110; rent nizki; $7000; polovico takoj. '131 E. Pershing Rd.
987-č do č
SOFT DRINK & Toasted Sandwich business. Lastnik ima drugo podjetje. Box 1114, Day tona Beach, Fla.
99S-p,s,t
GROCERY MARKET, vpeljano, proda pod ceno takoj; lastnik odpotuje. McComb, 3S81 Belden. Belmont 2902.	992-p do p
GROCERIJO in opremo proda Chas. Muldis, 201 E. 61st cesta. 998-s,t,sr
CONFECTIONARY Store ,na prometnem kraju severo-zapadno; dobra kupčija. 6417 Addison. 02-s,t
ČITATELJEM V VSEH NASELBINAH V VEDNOST.
Knjige Goriške" Mohorjeve Družbe imajo v zalogi vsi naši lokalni zastopniki. Kdor si jih torej želi naročiti; stori lahko to pri svojem najbližjem zastopniku, ali pa naj piše naravnost na
Knjigarno Amer. Slovenec.
LASTUJTE SVOJO HIŠO, z $10.00 lahko začnete, za kar dobite 40 a-krov sveta; dobra zemlja, tržišče; šole, jezera, gozd, koruza, alfalfa, detelja, fino za mlekarno. W. Baker, St. Croix Falls, Wis. 100t do t
f
"AMERIK'ANSKI SLOVENE C"
"GOSPOD LIS EC"
POVEST.
Spisal Dr. Fr. D.
BUI!
Zopet je imel Brdar listnico polno bankovcev in glavo polno skrbi, kako jih spravi v denar. Sedel je, da se oddahne, pod oreh in veselil se lepega poletnega večera. Mesec je priplaval izza gora med obledele, zvezde in topla sapa mu je nežno božala in sušila potno lice. Brdar je zdihnil. Kako drugačno je bilo vse to bogatenje in razpečavanje, nego si je bil mislil on! Tiho in polagoma se je vzbujal in vstajal v dnu srca kes. Tako krasen se .mu še nikdar ni videl domači "kraj. Oj če bi mogel mirno tod živeti! Kako rad bi se trudil in delal kot priprost kmetovalec! Zavidati je začel brata, zavidati kmete, ki obdelujejo domačo zemljo brez pekočih skrbi, ki jih rodi zadolžena vest, brez strahu pred komur si bodi. On pa se peha po svetu v vedni nevarnosti in vednem strahu; in kak ima dobiček! Blago je prodal za čez dvesto goldinarjev in pravega, dobrega denarja nima sedaj še polovice ne. Vse drugo je slepilo, zanjka nastavljena drugim in — sebi. Prisedla je žena in skušala ga razvedriti, češ da se nima pritoževati, ker se je dobro obnesel prvi poskus. Njemu pa je zaigral obupen smeh krog ust, ko je zamišljen zrl po mračni dolini.
Sveto tihoto toplega večera je pretrgalo glasno hropenje, zamolkla kletev in nerodno krevsanje po brdu gor. Takoj sta spoznala zoperno osebo, ki se je napovedovala, in jezen je vstal Janez.	v
"Pameten bodi, Jatiez," prosila je žena, "in varu^ se Matijčka, ki je zloben in nevaren človek."
"He, Brdar, že doma?" vikal je , berač. "Daj mi roko ! — Kaj ? braniš se ? Ti špiča špicasta. Kdo pa te je otel in izpulil iz Vr-banovih krempljev? Kdo?" Matijček se je pridušil.
"Ti si pijan," dejal je Brdar m,ed zobmi.
"Uganil, Janež. Kdo ti je pa povedal ? Veš, Janez, jaz sem se zarotil, da ne pijem več vode. Meni ne stori dobro. Čemu bi jo pila midva, ko imava cesarja tu notri. Pi'elaznik, lie, Prelaznik!"
Iz hiše je priletel Prelaznik; oči so mu gorele od jeze in bleda lica so drhtela. Zgrabil je Matijčka za rame in stresel ga, da se je ta takoj začel opravičevati; pokazal mu je tako oblastno, da se je splazil brez ugovora berač v svoje prenočišče.
"Ta pijianec bo napravil še kako neumnost," dejal je mrzlo Prelaznik; "treba ga bo spraviti s poti." — Brdar se je zganil; zakaj izpreletelo ga je po vseh kosteh.
Sladko spanje je že objemalo vso hišo, ko se je gospodar še premetaval po postelji in iz glave si izbijal grozne besede Prelazniko-ve. A ni si jih izbil; vedno mu je šepetalo nekaj, kako se pogreza vedno globlje, kako postaja iz sleparja tat, iz tatu morilec. Zagovarjal se je, da ne bo nikdar omadeževal roke s krvjo, in rotil se, da hoče storiti samo jedno pot še, in ko razpeča te bankovce, zapodi Prelaznika, Matijčka in hlapca in deklo
!ii
prične s poštenim delom novo življenje.
Prvi ga je pozdravil druzega dne Matijček, ki je stikal po kuhinji, če je kaj zaju-terka.
"Ali si še hud?" vprašal je Prelaznika, ki je baš stopil iz izbe in grdo ga pogledal- "Vino me je premotilo, vino! Saj zmoti vino še pametnejšega moža. Toda, vesta, prijatelja, nekaj drobiža bi rabil. Človek brez denarja je revež. Nabere se malo in tudi božja pota niso Več, kar so bila. Ljudje imajo premalo vere."
"Če bi vedel, da boš pameten," dejal je Brdar in iskal denarja, "dal bi ti petdesetak."
"Veš kaj ?" zarežal se je oni. "Jaz sem že sedaj tako pameten, da ga ne vzamem'. Jaz, pa petdesetak! Če bi bil denar še tako, pošten in pravičen, mene bi spravil pred sodišče. Droben denar je kakor pošten človek: vse ga ima rado in nihče ga ne pogleda. Torej drobnega denarja te prosim in po malem mi ga boš dajal, tako da bo Prelaznik naš cesar, ti njegov minister, jaz pa star penzijo% nist."
Berač se je grohotal svoji šali, Brdar pa mu je vrgel nekaj drdbiža, da je odpravil mrzkega človeka.
X.
Brdar se je krepčal doma za novo pot. Pravega miru ni imel; po jedni strani so ga težili bankovci in lotevala se ga neizmerna želja hitro jih razpečatl, po drugi pa ga je stiskal strahv in trpinčila ga zvedavost, kaj govore ljudje, in Če je že kaj novic o njegovih bankovcih .Zdelo se mu je, da se mu je poostril vid in sluh; zakaj mnogo več je videl in slišal sedaj ko poprej in nemirno je iskalo oko, da bi še več zagledalo in uho se je odpiralo vsakemu šumu. Razburjen je bil duh, razburjeno telo. Če ga je pogledal kdo pazljivejše, zadri se je nad njim, kaj strmi vanj, in če ga še ni nikdar videl. Kjer sta dva govorila zase, opazoval ju je in vlekel na ušesa, da bi ujel kako besedo; in katero koli je ujel, obrnil je nase in zdaj razveselil se, zdaj zopet razlju-til. Mislil je, da ga vse opazuje in vse o njem govori; in to ga je jezilo. Večkrat se je raz-togotil nad kako navadno nepotrebno besedo ali priprosto kmetsko šalo in ogibal se ljudi, kar se je dal. Zdajci mu pride na misel, da je baš to ogibanje sumnivo, da se treba pokazati ljudem, povedati jim kaj o dobri kupčiji, da ne bodo govorili nespametnih reči o njegovem blagostanji.
"Popoldne gremo v Dobravo k stari materi," dejal je Janezku, ki je začel takoj od veselja skakati in kričati po hiši. Razveselila se je bila tudi žena, ki že dolgo ni bila pri stariših in z bridkostjo spoznavala, da veže navadno denar sorodnike in svake mnogo tesneje od ljubezni. Poiskala je po Skrinjah o-stankov nekdanjih lepih oblačil, osnažila in popravila je, da se ne bi sramovala mati slabo oblečene hčere; za druge ljudi brigati se jo je bila odvadila revščina.
■ i
i i
/
Pomagajte bratom v Primoiju!
KUPITE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE.
iiTiuiiuminuumujiijiuuimumlmužm^
4 KNJIGE $1.00
1.
2.
3.
4.
Kri mučenikov, zanimiva povest iz 3. stoletja po Kristusu.	W
Socialna čitanka vsebuje poučno berilo za naše slovenske delavce. Vsakdo bi jo moral čitati.
Nevesta s Korinja, zanimiva kmečka povest.	^ ^^f^
Veliki koledar Goriške Mdhorjeve Družbe, poln koristnih nasvetov in drugih zanimivosti.
Še nekoliko iztisov imamo v zalogi. Naši rojaki pridno segajo po njih in prodali smo jih že nepričakovano lepo število. To je znamenje, da so Slovenci v prvi vrsti dobrega srca in so takoj pripravljeni pomagati, kjer treba; to pa tudi kaže, da so knjige v resnici vredne petkrat toliko in da je vsak vesel, ki jih dobi in jih potem priporoči tudi drugim.	. ,, ^ j
Kdor jih že želi dobiti in pomagati zatiranim primorskim Slovencem, naj nam takoj piše po knjige, dokler zaloga ne poide.
"Knjigarna Amerikanski Slovenec"
1849 WEST 22nd STREET, f	CHICAGO, ILL.
SSiBBgmiSgl


^PISANO POLJE i
to , „ ___<£
J. M. Trunk.
MmMfiMI^M
L Hpc—; m.'	, • ♦ •• V1' " 'T, "
Zakaj se mučite!
S POKLDANJEM LINOLEUMA, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI!
Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.50 in $2.00.
EICHHOLZER & CO.
527 MAIN STREET,
FOREST CITY, PA.
y
t S t
u t
t 0
v
Za dobro pohištvo
SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino.
Ako hočete Vase domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja.
Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h
t
W. SZYMANSKI
VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM.
1907 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. J


4,

Pristopajte
PRVI, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI SLOV. KAT. PODPORNI ORGANIZACIJI
Kranjsko - Slovenski Katoliški Jednoti
Posluje že 33. leto. V tej dobi je dosedaj izplačala raznih podpor v znesku
$2,769,364.00
TA JEDNOTA JE SOLVENTNA ALI NAD lOO-PROCENTNA.
Njeno premoženje znaša $1,577,138.00
Članstva v obeh oddelkih šteje nad 30,000.' Ima 167 krajevnih društev širom držav.
Glede pojasnila za pristop vprašajte kakega uradnika(co) našega krajevnega društva. — Glede ustanovitve novega društva (8 članov zadostuje) pišite aa glavnega tajnika: Jo*. Zalarja, 1004 N. Chicago ®t., Joliet, III. Nagrada za ustanovitev znaša $20.00.
VAŽNO! TEKOM KONVEČNE KAMPANJE JE PROST PRISTOP V JEDNOTOI
KATOLIŠKI SLOVENCI, PRISTOPAJTE K NASI K. S. K. JEDNOTI!

Veselje nad dolgimi prsti.
V Rusiji so precej "pojema-! li," kar je bilo, in v gozdu zagovornikov "jemanja" je potihnilo o Rusiji, ker tam pač nije ništa više. Oči vseli prijateljev jemanja so zdaj obrnjene na Mehiko, kjer je predsednik Calles junak vseh jemalcev. Naši napredni listi so v ospredju občudovalcev in ne morejo dosti .izraziti s kima-njem svojega zadovoljstva, da se tam jemlje in se bo jemalo. Persekucija to ni nobena, tako si mencajo zadovoljno roke, samo jemlje se, kar je po ne-gnili morali v redu, posebno dokler se drugim jemlje, ne zagovornikom negnile morale, in jemlje se tudi tema in prižiga se luč civilizacije, ki se najprej začne z jemanjem.
Ako je tema, naj izgine, nihče ne joka za njo, a za to temo so vsi Callesi prepretlika-vi, in če katoličanstvo v Mehiki ne vzdrži persekucije, ne bo dosti prida. Vsako preganjanje je hudo, a borba dona-Ša tudi zmago, ki pa bo težko na strani preganjalcev.
Brisbane je po Molekovem "prelil par solz radi katoliške cerkve v Mehiki." Mož pač nima aamcrle votline v glavi. Iz-razil'se je, da so katoliški krogi mirni, "ker katoliška cerkev, kateri se nikdar ne mudi, lahko počaka." Mož ima prav, saj pozna zgodovino . '
G. Molek je neuščakan nad vse kriplje, in mu sodba o mirnem čakanju ni povolji. "You bet." se neuščakano porjva, "katoliška cerkev je čakala dve sto let, predno je molče priznala — ker je morala — Kopernikovo odkritje* vrtenja svetov. . ." Katoliška cerkev ima s kakim vrtenjem svetov ČoliWropra$caf Hf Wffft laft* ko čakala še danes, ali tako do\go, da bi se m6gel g. Molek
dobro skašljati.
* * *
Zdaj pa je menda kapiral.
Ko sem jaz nekaj zapisal o fati morgani pri Delavski Sloveniji, so iz besede fata naredili neko fanato, in odpirali usta na ves stežaj o fanatizira-nju. Bilo je še več stvari, kjer se je pregoreča gospoda zaletela. Molčala je kakor grob, niti bgsedice ni prišlo na dan. V številki 28. pa se mora vendarle ena reči, in ker je sami ne rečejo, se morajo poslužiti za svoje "jazbece," kakor pravi Proletarec .domačega blu-fanja. "Trunk molči," blufa Ljubljanska srajca, "vidi se, da nima kaj povedati. . ." Jazbeci bodo zadovoljno odgovorili uik, uik. . in pozabljeno je, da bi imela Delavska Slovenija toliko govoriti, a ji ^'e zmanjkalo sape. Uik. .. uik. . . uik.
Sicer pa je fata morgana Ie prišla do veljave, se zdi. Ljubljanska srajca me je videl na kongresu in še smehljaj je videl, in videl je tikete, neprodane tikete železniške družbe, toraj videl je, da ni bilo kšefta, in zdaj vidi, ko sta se s fato morgano malo potrkala, da ima "Trunk dobre čase, ker ev-haristija je tudi njemu prinesla nekaj cvenka." Delavski SI oveni j i samole — grozno
blamažo. Uik... . uik. . uik.
* * *
Iz te moke bo težko kaj kruha.
Peče se kruh sicer na vseh koncih in krajih, a Delavska Slovenija peče nekaj tudi iz moke, ki jo je zmešal neki Paul Lafargue. "Uzrok vere v Bogu ali bogu" je ime firme. Je in bo vedno tako.
Vera je podlaga ljudski morali. Prekucijski elementi morejo operirati le med ljudstvom brez morale, oziroma, kadar so mu moralo vzeli. Zato boj proti vsaki veri. Da se skrivajo za delavske interese, to je že staro blufanje.
Kakor vsak Zid svojo robo, mora uredništvo tudi Lafargue-ovo robo hvaliti in imenuje skrpucalo "znanstveno razpravo." Vse je znanstveno, in če je še tako plitvo. Malo žavbe na pekočo vest, malo upov na neka nebesa za deveto goro, malo namigavanje na kako morebitno jemanje. . in vse je polno znanstva, in bedakov je še vedno dosti na svetu, ki verjamejo — blufarjem.
* * *
Zdaj vemo, zakaj nekaj ni hotelo iti.
Socializem operira močno z bodočnostjo, ker zdaj menda razmere še niso dozorele. Dobro vemo, da nobena politična ali gospodarska stranka ne more delati čudežev, a več uspehov bi pa imel, ko bi ne slonel na napačni podlagi, na zgrešenem svetovnem Zažiranju, ki se od gospodarskega bistveno razločuje.
Glas, Svobode je pronašel nekaj, kar menda pokazuje, zakaj ni bilo uspehov. Socializem ni svobodomiseln ali vsaj pre-,malo. "Svobodomiselstvo je temeljna struja v boju za socialistično družbo," uči. Zdaj bo menda šlo, ko je on postavil podlago in temeljno strujo. Ampak samo kak diletant v narodnem gospodarstvu bo naiven dosti in verjel, da poj-de. Socializmu svobodomiselne podlage prav nič ne manjka, in ravno radi te podlage ne bo prišel do zaželjenih ciljev. Marnje o bratski . ljubezni in resnični enakopravnosti so lepe fraze, a bodo ostale gole
fraze, in lepi upi za naivneže. * * *
Mehika, Mehika. . .
Tja ima tudi "Pripiskar" u-
■prt« nvojV oči. Stokrat Sc pre
žvekane stvari morajo na dan, da bi se moralo čitateljem že gnusiti, ako bi jim taka hrana ne bila tako zelo prijetna za nemirna srca. Kov bi bilo" pri teh storijah kaj resnice, bi enkrat zadostovalo, ker je pa ni, se mora vedno iznova lajnati, a ne bo zadostovalo, če to laj-nanje traja do sodnega dne, in bo trajalo. Kakšen bo izid, o tem imamo na stotine slučajev
v zgodovini. Mirno kri. * * *
Nekaj ne povejo.
Prosveta poroča o Husovi slavnosti v Pragi. V Pragi je raradiralo 100.000 sokolov, v Prosveti mora paradirati grmada in zbor katoliške cerkve in klerikalna agitacija zoper slavnost. Kakor miš pa molči, da je vlada retirirala glede verskega značaja slavnosti in se je omejila na oficielno narodno slavnost. Čeh ima trdo
glavo, a skozi zid ne sili. * * *
Malo čudno pa je le.
Kapitalizem je zlo in pobijati se mora, kjer se mu le more do živega. Zapiskar pravi o Zedinjenih državah, da "je tu kapitalistična družba najbolj razvita na vsem svetu." Mogoče ima prav-in v tem slučaju je boj zoper kapitalizem opravičen in povsem na mestu. Če se to doseže, se bodo razmere gotovo zboljšale.
Vsaj za zdaj pa je čudno, da vse drvi v Ameriko. Baje je nad 160.000 priglašenih v raznih evropejskih državah, a ko bi se vrata otvorila, bi jih prišlo na miljone.
VRusiji so kapitalizem odpravili. Na enkrat res ne gre, a v osmih letih bi bili pa lahko kaj boljšega napravili, dasi se hvalijo. Samo tja iti se ^a nobenemu posebno ne zljubi, in še tisti, ki so šli, so jo večinoma odkurili. Radoveden sem, ali se. povrnejo naši Mehikanci v svojo domovino, ko bodo tam odpravili vero in kapitalizem, če ga bode.
1 MS