flfil OSUMIM mrM-<SlO
2") Um. m inozemstvo 40 Diu — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 DiD
Uredništvo je v Kopitarjevi nI.6/111

VENEC
Crk račun Lliih-
l|Hii» si ltih>ii m IU.14V za umerale« Sarajevo štv. ?">b\ Zagreb št v. 39.011, Praga-Duniij 24.7D'
Upravo: Kopitarjevo b. telefon 2099
Telefoni uredništva) dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 In 205*
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka is dneva po prazniku
Škodljiva gospodarska miselnost
Sedanji režim g. dr. Stojadinoviča pomeni po dolgi dobi skrajnega centralizma, ki je imel pogubne posledice zlasti za slovensko ljudstvo in deželo, prvi resni in upapolni napor, da se centralizem premaga in da se po demokratičnem načelu in sistemu enakopravnosti pospešuje rast in razvoj vseh sestavnih narodnih delov naše države. Med ovire za obnovitev demokracije tudi na gospodarskem polju in v socialnem oziru je treba predvsem šteti miselnost, ki jc imela pod bivšimi režimi svoj simbol v nedavno vpokojenem načelniku ministrstva za trgovino in industrijo g. Mili— voju Saviču, ki si je bil postavil za načelo, da jc treba razvijati važne industrije v naši državi samo v njenem središču. Ta tendenca je postajala v resnici vedno bolj izrazita in jc šla že tako daleč, da se jc poudarjalo celo, da bi se že obstoječe industrije morale prenesti tja, kamor po mnenju teh skrajnih etatistov spadajo. Ker pa so sc taki poskusi ponesrečili in ker se tovarne in rudniki ne dajo enostavno prenašati, zato sc je začela drugačna politika.
Ta iz miselnosti bivših centralističnih režimov izhajajoča politika zagovarja idejo, naj država konkurira velikim zasebnim podjetjem, ki po mnenju g. Soviča nimajo eksistenčne pravice, tako da bi se končni namen gospodarskega centralizma dosegel na drug način. V prvi vrsti je ta tcndcnca naperjena proti premogovni in kovinski industriji, od katere živi ogromen del našega delavstva.
Kriza premogovne industrije izhaja še iz leta 1930, ko so centralistične tendence dobile svoj najkrepkejši izraz v diktatorskih režimih tiste dobe, ki je trajala do nastopa vlade: dr. Stojadinoviča in koje posicdicc čutimo se danes, ker takega duha ni mogoče čez noč izkoreniniti. Takrat je začela državna centrala deliti nabave drugače ko prej. Treba je predvsem ugotoviti, da jc premogovna industrija Slovenije odvisna od državnih naročil, saj so državne želcznice najvažnejši kupec premoga pri naših premogovnikih, katerih 4 petine produkcije daje ena sama družba. Svojc-časno je Slovenija dobavljala državnim železnicam 40% vse potrebe, srbski rudniki 28%, državna rudarska podjetja, ki so osredotočena v Bosni, 22%. Toda danes je razmerje čisto drugo: Slovenija dobavlja le še 24%, državna podjetja 39, Srbija pa 37%. Skrb za državna podjetja pri tem nc more biti glavni činitelj tega, za našo deželo in ljudstvo tako zelo škodljivega preobrata, zakaj dobave se povečujejo tudi onim rudnikom na jugu, ki so zasebna podjetja in to po ogromni večini!
Drug razlog, ki ga navajajo zagovorniki povečanih dobav iz državnih rudnikov, jc bližina meja, s čemer jc tudi g. Savič utemeljeval svojo gospodarsko politiko. Mislimo, da so spričo modernih vojnih sredstev rudniki na iugu danes prav-toko lahko dosegljvi in ranljivi, kakor so naši. Menda danes, ko vidimo hude učinke dalekosež-nosti modernega letalskega bojnega orožja, ni treba več šc posebič dokazovati, kako ničev jc ta argument naših gospodarskih centralistov. Pravijo tudi, da je premog predrag in da je zato treba čim več jemati iz državnih rudnikov, da ostane dobiček državi. Tudi to nc drži, ker je kalkulacija ccn pokazalo, da kolikor državna podjetja lahko izkazujejo dobičko radi nižjih ccn prerhoga, jc država izgubila na drug način: pri dav&ili, tovornim in socialnih dajatvah. Vprašamo, ali jc sploh na kakšen način mogoče z državno-gospodarskega ali z zasebno- in narodnogospodarskega vidika zagovarjati prevoz premoga iz najbbli oddaljenih rudnikov naše države v Slovenijo,; kjer država lahko dobi premog veliko*ccncjc iz nfiših zasebnih rudnikov?
Druga stroka, ki je po toki politiki prizadeta, je kovinska industrija, ki na našem Gorenjskem poleg tujskega prometa tvori najvažnejši vir ljudskega blagostanja. Od Radovljicc do skrajne meje države živi od tega podjetja na tisoče družin. Hiranje tc industrijske delavnosti bi pomenilo osi-romašenje še naše Gorenjske. V kovinski industriji nam ni treba povečevati podjetij tc stroke drugod, ker vemo, da že obstoječa naša podjetju krijejo zelo velik del naše potrebe in ž c sedaj nc riiorejo izkoriščati svoje polne kapacitete. Cc sc pa grade in povečujejo podjetja, ki bodo povzročila, da se bo morala zopet zmanjšati produkcija KID in da bo le-ta mogla izkoriščati še manjši odstotek svoje kapacitete, potem so posledice za naše ljudsko blagostanje )asnc. Čc slišimo odgovor na ie tehtne pomisleke, češ da bodo naši delavci delo, ki ga bodo izgubili doma, lahko dobili v Bosni, potem se moramo spomniti, kako sc jc zgodilo našim rudarjem, ki so odšli s trebuhom za kruhom na jug, kjer sc niso mogli uveljaviti v borbi s ccncjšo delavsko močjo ter so se morali vrniti domov, do povečajo armado naših brezposelnih. Tudi v kovinski stroki sc torej miselnost g. Saviča nc bo mogla uresničiti brez neprecenljive škode za gospodarsko stanje Slovenije, kar po našem mišljenju predstavlja škodo tudi za vso državo, ki nc more ostati zdrava, čc težko zboli katerikoli njen vožni ud.
Gotovi nepoboljšljivi etatisti šc posebno poudarjajo prednost državnih in poldržavnih ter privilegiranih podjetij napram zasebnim podjetjem, ki so pri nas še večinoma v rokah tujega kapitala. Toda kdor količkaj pozna naše razmere, ve, da od državnih podjetij nimamo veliko prida. Poglejmo samo nekatere privilegirane denarne zavode, ki imajo ogromne denarje baš iz Slovenije, toda le bori tisočaki od teh milijonov prihajajo zopet nazaj v naše slovensko gospodarstvo in ga oplojajo. Centralistična investicijska politika izvaja dela v Sloveniji v znatno manjšem odstotku kot pa jc delež Slovenije na primer pri plačilu davkov. Nismo žagovorniki tujega kapitola, pač pa nam gre za naše delavstvo in gospodarstvo; sicer po ima inozemski kapital svoj znaten delež tudi v gospodarski politiki našega centralizma.
Treba bo negativne posledice centralistične gospodarske politike, kolikor se izdejstvuje iz prošlosti tudi šc v sedanjost, začeti zdraviti in se prizadevati, da državno življenje tudi v tem oziru postavimo na drugo podlago, nego jc bilo inovgurirana od prejšnjih režimov.
Zagrebška vremenska napoved. Večinoma oblačno, hladno in nestalne z deževjem.
Odtočen nastop Male zveze
„Pridržimo si pravico ukreniti vse potrebno za obrambo naših koristi
H
Belgrad, 6. apr. AA. Avstrijski parlament je izglasoval 1. aprila zakon o splošni obvezni službi za javne namene z orožjem ali brez orožja, zakon, ki dejansko pomeni uvedbo splošne vojaške obveznosti v Avstriji in zato kršitev saintgermain-ske mirovne pogodbe. Glede na to so danes ob petih popoldne diplomatski zastopniki držav Male zveze ob istem času izročili avstrijski vladi identično protestno noto. Nota, ki jo je prodal naš poslanik, se glasi:
Po nalogu njegove vl,ide je poslaništvu kraljevine Jugoslavije čast sporočili avstrijski zvezni vladi:
t. aprila je zvezni svet izglasoval zakon, ki izpreminja vojaške statute, določene za Avstrijo v petem delu saintgermainske pogodbe. Ker sc je izvršila enostranska odpoved tega dela saintgermainske pogodbe, pomeni ta izprememba izrecno kršitev vojaških klavzul te pogodbe. V takšnih okoliščinah je kraljevska vlada kot podpisnica saintgermanske pogodbe prisiljena energično protestirati zoper sprejetje omenjenega zakona. Po drugi strani pa kot članica Društva narodov globoko obžaluje, da jc Avstrija, ki jc takisto članica DN, smatrala za potrebno, iti po poti, kakršno jc Svet DN v podobnih okoliščinah svečano obsodil s svojo resolucijo z dne 17. aprila 1035. Kraljevska jugoslovanska vlada ne more v nobenem primeru dovoliti, da si Avstrija jemlje pravico do enostranske akcije, ki pomeni zatajitev mednarodnih obveznosti. Zato si kraljevina Jugoslavija pridrži pravico, da se naknadno izreče za-stran ukrepov, ki jih bo izdala za obrambo svojih koristi.
Kraljevsko poslaništvo porablja tudi to priložnost, da izrazi avstrijskemu zveznemu ministru za zunanje zadeve svoje posebno spoštovanje.
Kaj pravi Bukarešta
Bukarešta, 7. aprila. AA. V tukajšnjih političnih krogih pozdravljajo skupni korak držav Male zveze na Dunaju, ker vidijo v njem nov dokaz solidarnosti Male zveze. Listi v svojih komentarjih
povdarjajo tisto stališče note, kjer države Male zveze izjavljajo, da si pridrže pravico, da se naknadno izrečejo zastran ukrepov, ki jih bodo izdale v obrambo svojih koristi. Listi na podlagi tega pričakujejo, da Mala zveza ne bo ostaja pri plato -»kih ukrepih.
Drzen odgovor:
„Avstrija se na protest ne bo ozirala •..!"
Dunaj, 7. apr. A A. Sriofi ob 20.30 je avstrijska vlada po Korbiroju objavila ta-le uradni komunike:
Diplomatski zastopniki Češkoslovaške, Romunijo in Jugoslavije so izročili danes skupno po eno identično verbalno noto naslednje vsebine: (Poročilo navaja besedilo note, nato nadaljuje.) Zunanji minister je noto sprejel. Avstrijska vlada so na skupni korak Češkoslovaško. Romunije in Jugoslavije ne ho ozirala. Ko je izdala novi zakon, je storila to po zrelem prevdarku in t zavesti. da ravna po svoji najboljši vesti v življenjskem interesu avstrijskega naroda in za zavarovanje obstoja avstrijske države.
Francija skuša posredovati
Dunaj. 7. aprila. (Posebno poročilo Slovencu...) Korak, ki so ga napravile države Male zveze na zunanjem ministrstvu, ko so protestirale proti avstrijski kršitvi saintgermainske mirovne pogodbe, je napravil v mednarodnih krogih na Dunaju silen vtis. Tudi uradno poročilo, ki ga je avstrijsko zunanje ministrstvo izdalo, ga ne more prikriti. V diplomatičnih krogih na Dunaju so si sedaj na jasnem, da stojijo za Avstrijo in njenim dejanjem druge sile, kot pa samo politična zveza z Italijo in Madjarsko, kajti sicer bi si nobena avstrijska vlada ne drznila odgovoriti na skupno deniaršo Male zveze, ki predstavlja zvezo liO milijonov ljudi, sda se na protest no lin itfirala«. Na rimski konferenci, ko je bila usta-■ novljena rimska Iro/.veza, so torej v prvi vrsti govorili o vojaških problemih, čeravno se je to uradno zanikavalo. Nastaja vprašanje, kaj so ita-
lijanski, avstrijski in inadjarski državniki poleg vodenih političnih pogodi) še podpisali ...!
Tukaj govorijo, da je sprva češkoslovaška vlada slala na stališču, da je treba avstrijsko kršitev v prvi vrsti ocenili kot pregrešno dejanje s pravnega stališča. Toda njeni dve zaveznici sta smatrali, da je stvar mnogo bolj nevarna, ker postaja jasno, da imata tudi Madjarskn in llolfta-rija namen sledili avstrijskemu zgledu. Ako bi so Mala zveza pokazala popustljiva v avstrijskem primeru, bi s tem dajala potuho tudi Mudjarski. Vsled tega je bila sklenjena deniarša na Dunaju, ki naj bi podčrtala dejstvo, da se avstrijske državnoobrambne potrebe ne sinejo istovetili s kršitvami mednarodnih pogodb.
Mnogo ugibljejo ludi o stališču, ki ga je zavzela Francija. Francija kršitve mednarodno pogodbe no bo dovolila, ker jo ravno sedaj Nemčijo v prepiru zaradi podobne stvari. Toda vsi vodo, da f r a u c o s k a z u n a n j a politik a. z vso silo podpira a v s t r i j s k o n o o d -vis n ost in seveda odobrava ludi vsa sredstva, ki so za obrambo neodvisnosti potrebna. F r a n -c i j a je b r o z dvom a o d o b r i I a r i m s k i pakt, o Ioni tukaj nihče no dvomi. Skušala ho sedaj vplivati na Malo zvezo, d,-t sprejme njeno razlago, da jo postopala Avstrija n samoobrambi, ni pa imela namena kršili kakšno pogodbe. Sarin no je. da ho francoska diplomacija nudila vsa jamstva, tla se pri Madjarih, ki no uživajo francosko uradno ljubezni vsled njihove naklonjenosti do hitlerjovske Nemčijo, kuj podobnega ne zgodi. In to naj bi Malo zvezo pomirilo.
Vprašanje je seveda, če se bo M a I a m s čisto pravno rešitvijo zadovoljila in če ne prisiljena, da na drug način dobi jamstva, nova avstrijska vojska ne bo služila rotil a b s h u r š k i m n a m e n o m, oziroma, da večanje avstrijske vojske ne služi kol drugi ni p o d o u a v s k i ni d r i. a v a m, vrnejo osnovna načela mirovnih pogodb nji Evropi.
Zelo mnogo komentirajo tukaj ludi stališči Nemčije, ki se zrcali v pisanju nemškega Ii skn. ki daje oborožitvi \vstrijo runčaj napadal ii o g a n a i- rta * zvozi s f r a n c o s k n n I) k r o ž e v a I n o politik n.
z a bo da mo <lii po-zgled ila pro v sred-
Mednaroden položaj težak
Anglija ne ve, kaj bi - Italija izkorišča zmedo v Evropi Vprašanje Porenja se zavlačuje
London, 7. aprila, b. Eden je na včerajšnji seji ministrskega sveta poudarjal sledeče:
1. Jasno je, da se je vzhodno-afriška vojna končala v korist Italije. Britanski opazovalci poročajo iz Addis Abebe. da je odpor abesinske armade strt in da je sedaj tudi sam neguš prepričan o svojem porazu, ker vidi, da je polom njegove armade popoln. 2. Veliko število članov Zveze narodov je bilo težko prizadetih zaradi sankcij proti Italiji in nujno želijo, da sc tc sankcije ukinejo. ker strahovito škodujejo njihovemu narodnemu gospodarstvu Eden je poudaril, da niti ene države ni, ki bi bila šc za to, da se sankcije proti Italiji poostre. 3. Francija zahteva nujno pomiritev z Italijo in sicer: a) čimprejšnjo vzpostavitev stroške fronte, b) povratek angleških letalskih sil iz Sudana, -t. Iz tega se jasno vidi. da je propadel prvi poskus Zvezo narodov, da s sankcijami proti napadalcu ustavi sovražnosti. Zaradi tega je treba najti drugov pot in sloriti vse., da bo končna rešitev spornega vprašanju odgovarjala načelom Zveze narodov. 5. Italija je politično danes liolj trdovratna, kakor ob času Hoaro-Lavalovegu načrta v niescru decembru. Vojaški položaj Italije je izvrsten in svoj strategjčni polpžuj ob Tsanskem jezeru lahko vedno izkoristi proti Sudanu kot močno orožje, to tembolj, ker Francija in Anglija nujno želita, da se Italija vrne v Evropo kol garant za mir v srednji Evropi. Na drugi strani pa je finančni položaj Italijo strahotno slab ter bo morala zaradi tega vpoštevati francosko in angleške želje, ker nujno rabi francoski iu angleški denarni trg.
Eden je tudi izjavil, da eo v sedanjem trenutku ne more računati, da bi šla Nemčija komu na roko. Če bi se priznalo, da so pogajanja z Nemčijo na temelju spomenice lokarnskih držav ostala brezuspešna, bi to pomenilo, da je avtomatično postala veljavna obrambna zveza s Francijo, proti čemur pa se odločno upira angleško javno mnenje.
Zaradi vsega tega se je angleška vlada odločila: 1. I)a se za enkrat no določi dan. ko bi so morala pričeti generalštabna pogajanja, ki naj so po možnosti odgodijo do tedaj, ko bodo končana pogajanja v Ženevi. 2. Da so počaka na francosko predlogo, ki so bili snoci potrjeni od francoske vlado. 3. Da so pri zasedanju odbora trinajstih i Ženevi odločno zahteva pospešitev procedure za rešitev italijunsko-abesiiiskega vprašanju.
Prihodnji teden mora priti do diplomatskega spornzuinn med Italijo in Anglijo in nekateri italijanski lisli že pišejo, naj bi Italija na izvirih Nila vršila pritisk na Anglijo in izkoristila za sebe protiangleško razpoloženje v vsem Orientu. V Angliji pa vlada vznemirjenje tudi zaradi toga, ker so našli pri dveh italijanskih lotuloih. ki -t« se morala spustiti v Sudanu, načrte za italijansko invazijo v Sudanu. Grandi jo sicer v Londonu obljubil angleškemu zunanjemu ministru, da bo Italija spoštovala britanske interese v Abesiniji. loda zaupati je treba predvsem angleškemu strokovnjaku v Abesiniji Petersoini, enako pa tudi francoskemu strokovnjaku v Abesiniji St. Qneiitiini. ki imata nalogo, da čimvrejc izdelata nov mirovni načrt.
Angleški diplomati pa so se znašli v neugodnem položaju tudi zaradi ponovnega utrjevanja Dardanel.
Angleški zunanji minister Eden je odpotoval danes ob 2 v Ženevo, kjer ga čakajo zelo težke naloge.
Kaj zahteva Italija
Pariz, 7. aprila. Današnji »Oeuvr« meni, da bo italijanska vlada na podlagi svojih dosedanjih vojaških uspehov v Abesiniji zahtevala, da sc
Italiji odstopijo kot kolonije pokrajine, ki jih je italijanska vojska doslej zavzeta. Dalje bo Italija zahtevala mandat nad amharsko pokrajino. Cesarju Haileju Sclasiju, ki bi uradno ostal cesar, bi sc dodali italijanski strokovnjaki in italijanski generalni rezident. Nad ostalo Abesinijo bo pa Italija po vsej priliki zahtevala protektorat po zgledu irancoskega protektorata nad Marokom.
Proglas neguša na ves štel
London, 7. aprila, b. Listi objavljajo nov ne-gušev proglas na ves svet. V tem proglasu pravi abesinski cesar, da njegova armada še ni razbita in da abesinski vojaki nc prosjačijo za mir. Njegova armada se jc odločila borili sc tako dolgo dokler zadnji Italijan ne bo zapustil Abcsinije.
Vesel dogodek v družim
kneza namestnika
Belgrad, 7. aprila, m. Davi je Nj. kr. Vis. kneginja Olga, vzvišena soproga Nj. kr. Vis. kneza-namestnika Pavla rodila tretje dete, malo princeso. O tem radostnem dogodku v hiši kneza-namest-niku Pavla je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
Belgrad, 7. aprila. AA. Danes ie izšel tale komunike: Davi ob 6.30 je Nj. kr. Vis. kneginja Olga rodila v Belem dvoru zdravo žensko dele. Porod je potekel normalno. — Dr. Ljubomir Zdrav-kovič.
Nj. kr. Vis. kneginja Olga je bila rojena dne 1-1 maja 1003 v dvoru Tatoju v Grčiji kot hči Nj. kr Vis. princa Nikole. Njena mati je ruska prin-cezinja. oče pa istotako sin ruske velike kneginje. Kneginji Olgi je po njenem prihodu v Belgrad [>o poroki z knezom Pavlom ljudstvo izkazalo vse simpatije, kadarkoli jo je imelo priliko pozdraviti v svoji sredi. Kneginja Olga je kakor soproga in mati ludi vzorna gospodinja, ki budno bdi nad svojimi otroci skupno s svojim vzvišenim soprogom. ki od svojih težkih državnih poslov vedno najde miru in razvedrila v krogu svoje družine. Življenje kneginje Olge se giblje večinoma v družinskem krogu v skrbi za otroke, doni in za svojega soproga. Poleg tega na si Nj. Vis. kneginja Olga vzame vedno dovolj časa za aktivno sodelovanje pri raznih dobrodelnih ustanovah, posebno v Belgradu. Predvsem ji leži na srcu skrb za ustanove, ki so namenjene .otrokom. I ako je knegin ja j Olga častna predsednica in podpirateljica mnogih 1 dobrodelnih društev. S podporo belgrajskih dam , vsako leto organizira osebno dobrodelno prire- | dilve v korist siromašnih dojenčkov. Vsako leto stoji tudi na čelu akciji za zimsko pomoč z go. soprogo predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča, Avgnsto Slojadinovičevo in soprogo belgrajskega župana Vlade Iliča. S to akcijo nudijo |iomoč številnim brezposelnim.
V prostem času so bavi Nj. kr. Vi*, kneginja | Olga s književnimi in umetniškimi vprašanji. Mno- i go in zelo rada čita strokovne knjige in literaturo, domače, pa ludi tuje časopise. V prostem času '
rada obiskuje razne umetniške razstave, za katere kaže svoje veliko zanimanje. Tudi sama izdeluje umetniške slike, prav laka pa je njena sestra, Nj. kr. Vis. vojvodinja Kentska in princesa Elizabeta. Zelo ljubi glasbo.
Ko se je danes v naši prestol ic zvedelo za radostni dogodek v hiši Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla, ko se je dinastiji Karadjordjevičev rodila princes«, je zavladalo veliko veselje. Člani kraljevske vlade so se že dopoldne vpisali v dvorsko knjigo in na ta način izrazili svoje čestitke.
Čestitke gosp. bana
Ban dravske banovine ie poslal ob priliki veselega dogodka v rodbini kncza-naniestnika sledečo brzojavno čestitko:
Nj. kr. Vis knezu-nomestniku Pavlu. Ob priliki radostnega dogodka v Vaši visoki rodbini, prosim Vaše Visočanstvo, da blagovoli sprejeti moje kakor tudi vsega prebivalstva dravske banovine najiskrenejše čestitke in želje za zdravje vzvišene matere in male princese.
Papen v Šibeniku
Sibenik, 7. aprila, b. Včeraj popoldne je prispel v Šibenik bivši nemški kariclcr in sedanji poslanik na Dunaju von Papen, ki sc je s svojo soprogo in dvema hčerkama mudil na krajšem odmoru na Plitvičkih jezerih. Von Papen sc jc ustavil v hotelu »Krka«. Von Papen sc je zelo pohvalno izrazil o naši državi, o ljudeh in o .šegah, medtem ko o namenu svojega potovanja ni hotsl povedati ničesar. Dejal je le, da jc privatnega značaja. Von Papen je .sklenil, da želi na povratku obiskati še slapove Krke. Ob 4.30 se je odpeljal proti Splitu, nato pa v Dubrovnik.
Pariz, 6. aprila. AA. Havas poroča iz Moskve, da je sodišče v Irkutsku o-bsodilo dva uradnika sibirskega trgovskega trusta na 10 let hude ječe. Ponevcrila sta pol milijona rubljev-
Slr;in 2
»Si.O VENEC t fine 8. aprila 1036.
štev. 82.
Z Bleda in s Pokljuke
Bled, 7. aprila.
Kljub temu, da jc bilo danes pretežno oblačno in je po malem ves dan deževalo, izgleda, da sc bo vreme v kratkem izpremenilo, ker jc temperatura padla in je precej zahladilo. Bledu dela to vreme precej veliko škode in to zato, ker so sc hotelirji že pripravili za mnogoštevilen obisk gostov iz vse države. Zelo žal je Blejcom, da ni onega lepega pomladanskega razpoloženja, kakršno sc je kazalo pred par dnevi, sedaj, ko imajo v svoji sredi enega od najvišjih gostov iz naše države, predsednika vlade dr. Milana Stoja-d i n o v i č a s cenjeno soprogo.
Danes se je predsednik vlade posvetil delu, ki ga čaka v bodoče v Belgradu, da bi mogel kar najuspešneje zastopati naše državne interese, bodisi v inozemstvu bodisi v našem notranjem političnem življenju. Predvsem si je nadel predsednik vlade nalogo, da bi dodobra proučil politično stanje, ki vlada v Sloveniji sam'., da bi mogel zastopati tudi slovenski narod na merodajnih mestih kot vodja državnih poslov v kraljevski vladi.
Vsa Slovenija mora sprejeti ta njegov prihod s kar največjim navdušenjem, ko vidi, s kako ljubeznijo se predsednik vlade dr. Milan Stojadi-novič Zanima in zavzema za pravice slovenskega človeka. Na drugi strani smo pa dolžni vso hvaležnost g. predsedniku vlade, ker je eden od tistih, ki se v prvi vrsti prizadeva za Slovenijo, da se •nore v tujsko-prometnem oziru kar najpovoljnej-še razvijati in mu je zlasti Bled pri srcu.
Predsednik vlade dr. Milan Stoiadinovič je danes dopoldne sprejel v avdijenci šefa presbiroja dr. Lukoviča, ki ie priipil /, današnjim jutranjim brzovlakom na Bled. Predsednik vlade ga jc delj časa zadržal pri sebi in sta ob tej priliki obravnavala najbolj aktualna vprašanja. Dr. Lukovič sc jc žc danes zvečer odpeljal v Belgrad.
Vse dopoldne je predsednik vlade prebil v svojem kabinetu ter proučeval svoje privatne posle. Medlem pa se je njegova družina sprehajala po Bledu okoli jezera. Zvečer se je predsednik vlade s svojo soprogo v spremstvu šefov kabinetov dr. Gašiča in dr. Protiča odpeljal na politični sestanek v Ljubljano. Tu bo prirejena njemu na čast večerja nn banski upravi.
Kakor znano, so se pohorci že razšli z lepe Pokljuke. Vendar sp je naknadno vašemu dopisniku posrečilo izvedeti, kakšen je bil njihov program in vsebina te konference. Pretresali so važno vprašanje glede njihovega bodočega zadržanja pri občinskih volitvah. Sklenili so, da je treba enotno nastopati, postaviti svoje kandidate in ustvariti novo organizacijo politikov in pristašev JNS, — Skratka, treba je hiteti, da se čim prej izvede njihova organizacija v vsej državi, da spravijo »pod streho« svoje liudi, ki so žc ali pa bodo podpirali politiko JNS. Važno je omeniti, da sc ni teh konferenc tako pogosto udeleževal bivši minister Svetislav Popovič, kajti prisostvoval jim je samo dvakrat na Pokljuki, a še to ne ves čas, ter jih je pustil same nadalje konferirali.
Francoski pred!og za zas<gmanfe miru v Evropi
Pariz. 7. apr. A A. Snočni Pariš Soir poroča, da bo francoski odgovor navajal tale vprašanja:
1.	Francija odklanja pravniške razloge, ki jih jc navedla Nemčija v opravičilo svoje kršitve io-carnske pogodbe.
2.	francoska vlada pojasni posebne razlog' fiistopuikom tujih držav, ki naj se o- položaju v Paren ju izjavijo.
't. Francoska vlada bo navedla svoj konstruktivni nafrt za vse udeležence.
1. f'l. Iti. pakta Društva na \ je posebno povdarjeu v interesu fini boljše u.edbe kolektivne varnosti.
Francoski predlog omenja tudi. naj se pri Društvu narodov oziroma pod njegovim okriljem ustanovi mednarodna vojska. To vprašanje pa ne bo podrobno razčlenjeno. Vzajemne pomori naj bo deležna vsaka napadena država v zapadui ali vzhodni Evropi. Tudi Sovjetska It u si ja je vključena v to pomoč.
t V zvezi s konstruktivnim delom i ;;t muiia omenja zunanjepolitični urednik listu, <la se Francija s tem vrača k politiki medsebojnih regionalnih načrtov o vzajemni pomoči. Pakti tega načrta pa bodo omejeni samo na Evropo, ker so zadnji dogodki pokazali, da je Društvo narodov le po imenu univerzalno, da pn sploh ni moglo intervenirati v Aziji. Ameriki in Afriki z, uspehom. — Osnovno načelo francoskega načrta pravi, da miru ni mogoče ustvariti s kolektivno silo istven Evrope. V okvir evropskega ozemlja spada sedaj tudi Sovjetska Rusija. dočim Briandov načrt o evropski zajednici tega še ne omenja. Ker pa je Sovjetska Rusija postala članica Društva narodov ! in ker je s Francijo sklenila tudi posebno pogodbo, je to tia inestu.
Francoski načrt nato razčlenja Evropo na po-! sanirane regionalne pakte in ugotavlja, kako naj posamezne države razumejo regionalne pakte o medsebojni pomoči, da bi mogle v primeru vojne nevarnosti v posebno ogroženih krajih preprečiti nevarnost vojne.
Ljubljanski občinski svet
lesejem naj na svojem veseličnem prostoru ustavi točenje pijač tedaj, ko nastopi normalna policijska ura.
Podžupan dr. Ravnihar je kot predsednik odbora za postavitev spomenika odvrnil, da ima odbor v programu tako soc. ustanovo kakor tudi likovni spomenik. Likovni spomenik Ljubljana mora imeti, bolnišnica pa bi veljala 10 do 15 milj. din. Glede veseljačenja na velesejmu pa bo mestni župan ukrenil vse potrebno v sporazumu s policijo.
Obč. sv, Malgaj je vložil predlog za preureditev socialnih podpor, ki naj bi sc v glavnem uporabljale za javna dela tako, da bi brezposelni dobili zaslužek, ne pa podpore,
Obč, sv. Černe in Florjančič sta vložila predlog, naj mestna občina prepove na trgu nrodaiati mesarjem meso po zvišani ce;--:, češ, da je podražitev bila neupravičena.
Obč. sv. Orsžem predlaga nastavitev poljskega čuvaja, ker se že pričenjajo tatvine na poljih. Postavka pa je že vnesena v proračun. Predlaga, naj se resnični ps: čuvaji, zlasti čuvaji kmetskih posestev v T.jiih^ani, oproste pasje takse. Predlaga, naj se v Morlab vrši redno škropljenje cesL
Dr. Bohinjec jc stavil Iri interpelacije, od katerih sta imeli dve izrazito politično tendenco. Poleg interpelacije ?aradi odpovedi stanovanj v šemt-peterski vojašnici, se je dr. Bohinjec pritoževal, češ, da časopisi pretirano poročajo o revizijah bivšega občinskega gospodarstva (dr. Bohinjec je očitno mislil razkritja »Slovenca« o tem gospodarstvu). Zadnja nierfova interpelacija pa se tiče razpisa novih službenih mest, o katerih trdi, da so neoo-trebna. Podžupan je odgovoril, da bo mestni župan odgovoril na te interpelacije na prihodnji seji.
Tajna seja
Na svoii tajni seji, ki je sledila javni, je občinski svet obravnaval samo oddajo mest na javni razpis od 17. marca 1936. Določil je: za dve razpisani mesti konceptnih uradnikov jurista Stanka Mihelčiča in Leopolda Vidra, za mesto desinfek-torja Matka Vostnerja, za razpisana mesta mitni-čarjev pa so bili določeni: Jakob Perič, Maks Men-cej, Ivan Hočevar, Stanko Svete, Maks Remžgar, Ivan Kajzer, Anton Oven, Miroslav Semegačnik, Ivah Križnar. Martin Kaplan, Alojzij Ruonik, Škra-bar Franc, Alojzij Slabe, Ignacij Magdič, Ivan Er-klauc. Anton Židan. Milan Šušteršič, Jože Hriber-nik, Mirko Kregar, Franc Ganoni, Avgust Janežič, Josip Sedlar, Jvan Rizovičar, Lcooold Arhar, Petčr Slabič, Franc Sitar, Franc Jcrnejčiči Pavel Vodnik, Franc Jonke, .Takob Škof, Viktor Habič, Fr«nc Žitnik, Franc Smrtnik, Ivan Bairnik, Franc Pe-klenk, Tomaž Baš, Jože Dovč, Jakob Mejač, Ivan Okorn in Andrej Smeraic.
Vsi nanovo določeni bodo poklicani v službo po potrebi.
Z abesinskih bojišč
Gorahai, 7. aprila. AA. (Slefarii). Včerajšnje letalsko bombardiranje Sasabana se je vršilo na podlagi poročil o zbiranju abesinskih oddelkov v lem mestu, ker so sc hoteli upreti nadaljnjemu prodiranju italijanskih čet. Vzlir zelo težavnim atmosferskim razmeram je eskadrila, ki je od!etc'a iz Gorahaja, prispela do Sasobcina in opazila da se v okolici mesta pripravlja velika brambna akcija. I.etala so bombardirala skupine vojakov v bližini mesta, nato so pa uničila protiletalske baterije in razne obrambne naprave.
Rim, '/. aprila. AA. (Štefani), južno od Kvo-rnma naše čete nadaljujejo preganjanje sovraž-
nika, ki se umika proti Kobiju. Poslednje abesin-■ ske čete sitio že dohiteli in so jih včeraj razfjnale I čete neke kolone eritrejskega armadnega zbora, j Operacije pri čiščenju zasedenega ozemlja Se na-' doljujejo, Meti zelo obilnim zaplenjenim materija-! lom je med drugim ludi neguševa radijska postaja in mnogo avtomobilov.
Asmara, /. aprila. AA. (Reuter). Neki italijanski oddelek ie pri zasledovanju sovražnika zaplenil velik in dragocen avto, o katerem mislijo, da je lasi cesarja I laileja Selasija samega. Italijanske prednje čete so prispele do 50 km južno od Kvorama.
Osebne vesti
Belgrad. 7. apr. m. Z odlokom poštnega ministra so postavljeni za pismonoše: Leopold Sprin-ger iz Novega mesta na pošto v Novo mesto. Albin Kapler iz Ravne pri Krškem na pošto v Krškem. Franc Mencinger iz Boli. Bistrice na pošto v Slovenski .lavornik, Josip Keber od Dev. Mar. v Polju na pošlo v Litijo, Franc Brilej iz Lesič-jega na pošto v Ljutomer, Franc Grudnik iz Ruš na pošto v Gornjo Radgono, Ivan Miklošič iz Starega Loga pri Pragerskem na pošto v Prager-skem. Za dnevničarja zvaničnika je postavljen na pošti v Hrastniku Franc Hribovšek iz Trbovelj.
Z dekretom Tinančnega ministra je prestavljen Franc Dragišič, podpoverjenik finančne kontrole 10. pol. skup. iz Št. Vida nad Ljubljano v referat finančne kontrole savske finančne direkcije v Zagrebu.
Kclgrad. 7. apr. m. Davi ob 6 je na kliniki vsoučil. prof. Ignjatovskega umrl Peter Kočič, generalni inšpektor notranjega ministrstva in sedanji komisar Združenja rezervnih častnikov in bojevnikov.
Belgrad, 7. aprila. AA. Včerai se ie vršila prva seia novega upravnega odbora Obrlne banke kraljevine Jugoslavije. Upravni odbor se ie konstituiral. Za predsednika ie bil izvoljen Milan Slojanovič, predsednik belgrajske Obrtniške zbornice, podpredsednika pa sta ostala jakov Sinja-novič, pek iz lic Ig roda in Milan Ramuščak, predsednik Obrtniške Zbornice v Zagrebu. Ilkratu ie novi upravni odbor sklenil, naj se od posojil obrtnikom zaradi gospodarske stiske od 1. julija dalje pobirajo za pol odst. manjše obresti, kakor doslej.
Belgrad. 7. aprila. AA. Znana zagrebška športnika Palada in Kukuljevič, ki bosta s Punče-coni zastopala našo državo proti Češkoslovaški za Davisov pokal, sta gostovala v Belgradu. Palada in Kukuljevič potujeta v Atene, kjer se udeležitn tekem za teniško prvenstvo Grčije. V Belgradu sta zagrebška igralca zmagala brez posebnega napora. Gledalci so jil) nagradili 7. živahnim ploskanjem. S svojimi sijajnimi potezami in igro sla občinstvo močno navdušila. Tekma se je končala s temi izidi: Kukuljevl8-Cikof (belgrajski teniški klub) 6/2 in 7/5, Palada-Radovanovič (belgrajski teniški klub) 8/6 in 6/2, Kukuljevič in Radovano-vič sta premagala Palado in Cikosa s 2/6. 7/5, 6/1 iu 8'6. Tekmam je prisostvovalo lepo število ljubiteljev teniškega športa, med njimi tudi upoko-jni poslanik Boško Colak Antič.
Novi Sad. 7. apr. m. Drugo kolo nacionalnega Šahovskega turnirja ni prineslo posebnih iznena-tlenj. Od domačih tekmovalcev so zmagali: Vuko-vič je v lepem stilu premagal Kulzinskega, dr. Trifunovič je že v začetku Igre prešel v premoč in je porazil Popoviča, Opčinsld je drugo partijo zaključil v remis položaju, čeprav je bil njegov nasprotnik Briider v začetku igre nekoliko slabši. Parti ja Pirc-Tomovič, ki je bila obojestransko zelo ostra, je bila prekinjena s premočjo Pirca. Enako ! je bila prekinjena tudi pratija Konig-Nedeljkovič. I
Kostič-Pelikan. Friedman-Schreiber niso igrali. Sclireiber je prišel šele stiofi iz Bitolja v Novi Sad. ker je pri vojakih. V tretjem kolu so igrali danes Konig-Pirc, Popovič-Nedeljkovič, Broder-dr. Trifunovič, Koldžinski-Opočenski, Sclireiber-Vukovic. Pelikan,Frieclmatm in Tomovič-Kostič.
Za inženjerja kemije je bil diplomiran na tehnični fakulteti ljubljanske univerze g. Stroj i 11 France iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Mlademu inženjerju, ki je mnogo deloval v akademskih strokovnih društvih, zlasti pa v Ferijalni zvezi, toplo čestitamo!
Anglija ne odstopi nobene boSoniie
l.ondon, 7. apr. AA. Koncem debale v seji poslanske zbornice ie povzel besedo tudi finančni minister Ncville Chamberlain. Odgovoril ie v itne-r nu vlade Churchillu iu Austenu Cliambcrlainu. Ta dva konservativna prvaka sla bila zahtevala od vlade, da se iasno izreče o bodočnosti britanskih kolonij in držav, ki so pod britanskim mandatom. Neville Clamberlain je pri lej priliki med drugim dejal, da ni nihče predložil britanski vladi, še manj pa, da bi zahteval od nje, da se odpove kateri britanski koloniji. Ne verjamem, da bi bilo sploh potrebiio povedali, da takšna zahteva, ludi če bi se pojavila, nc bi prišla v razpravo.
Te besede Nevilla Chamberlaina ie pozdravilo viharno ploskanje
Nalo ie finančni minister obrazložil pravni položaj držav, ki so pod britanskim mandatom, in ie naposled opozoril na nedavno izjavo kolo-nijalncga tninjstra Thomasa, ki je bil že svoječfisno izjavil, da britanska vlada ne namerava odreči se katerikoli britanski koloniji ali pokrajini, ki je pod britanskim mandatom.
Komunistični izgredi v Pragi
Praga, 7. aprila. AA IDNB). Praški listi poročajo, da so bili v notranjih predelih mesta 111 v mnogih predmestjih hudi spopadi med komunisti in redarji. Včeraj popoldne se je zbrala no šiškovem množica, ki ie štela več sto komunistov. Množica je napadlo redarje Pri pobegu izgred-nikov so vrgli na tlo eno ženo z otrokom. Nato se ie zbralo več tisoč komunistov v sredini mesto. Napadli so korrlon redorstva in prišli do občinskega poslopja. Redarstvo smatra, do ie pri izgredih sodelovalo sedem do osem lisoč ljudi. Veliko število izgrednikov so aretirali.
Newyork, 7. aprila. AA. (Havas.) Iz Gainsvilla (Florida) poročajo, da so izpod razbitin v središču mesta, opustošenega po ciklonu, in celo vrsto zaradi njega nastalih požarov, potegnili doslej I311 trupel. Število žrtev ciklona in požara v okolici Gainsvilla znaša več ko J00.
Ljubljana, 7. aprila.
Danes je bila redna seja ljubljanskega občinskega sveta. Sejo, ki ji ,je v imenu banske uprave prisostoval inšpektor dr. Guštin, je otvoril mestni župan dr. AdleŠiČ.
Predsedstveno poročilo
Župan je sporočil, da sta se opravičila občinska svetnika Rado Hribar in Usenik. Na županov predlog je občinski svet izrekel sožalje g. Radu Hribarju k smrti njegove matere
Dalje jc župan sporočil, da je ministrstvo odobrilo proračun mestno občine. Povdaril je, da se ie 1. aprila pričelo občinsko gospodarstvo po dolgih letih zopet v redu in ob pravem času. Župan ie sporočil, da je interveniral v Belgradu v raznih važnVi z»diEvah. tako glede sttnaciic hranilnice ljubljanske, glede električne cestne železnico, kateri grozi seda' celo rubežen vozov, glede ženske realne gimnazije, katere oodržavljenie ie otežko-čeno. Ver profesorji nočejo prosit' za državno službo, glede socialne podpore mest ebčini, ki jo ob-čin» nuiro rr^^k"1- »«*	/toMr,
občine pri splošni bolnišnici — ta dolg izvira še iz leta 1933-34. Dolg jc nastal zaradi tega, ker ni bil tedaj vnešeo. v mestni proračun ljubljanski, župan ejsporočil, d,- je dosegel v tem oziru ob-littbo za ugodno rešitev. Župan je interveniral v Belgradu še v raznih drugih občinskih zadevah.
Poročilo f'i-ančnege odseka je podal načelnik dr. Milan Korun. Poročal je najprej o določitvi in no'rditvi besedila zad-)lžnice za posojilo 5 m'Iiionov dir. ki ga je najelo mestna občina prt SlTZOR.-ju v Z^rebu. (Naši čitatelji so poučeni o tem posojilu Jz včerajšnjega članka.)
K d"bati se jc oglasil le dr. Bohinjec, ki je v daljšem govoru bistveno izvajal, da bi bilo treba socialno zavarovanje razširiti ter da je tudi mestna občina poklicana, da v tem oziru dvigne svoj ^tas- Ako bi imeli razširjeno socialno zavarn-
.....->!•>. to ic starostno in drugo, bi imela Slovenija
■ ••o' milijarde razpoložljivih sredstev, iz ka' ' : -•• ''ta črn* t i sredstva za javna dela. Gla- 1 bo za predlog odseka,
,1redlog poročevalca je bil nato soglasno sp't'sti
Poročevalk - dr. Korun je dalje predlagal, na) bi se ooravna'! rsčuni dolgov nekater'''i ljubljanskih šol. upraviteljstev,, ki so nastali zaradi raznih šolskih potreb v znesku okoli 8000 din. Ta znesek naj bi se kri' iz neizrabljene postavke za bežigrajsko šolo. — Predlog jc bil sprejet.
Zaradi inkorporaciie je nujno potreben popis nove občinske meje in 03 meritev. Skupno bo to veljalo ?f?.C00 din. vendar pa bodo morale del teh stroškov nositi sosednje občine. Za te stroške je vnešen v proračun že znesek 105.000 din, potrebna pa je formalna odobritev občinskega sveta. Soglasno odobreno.
Dr Kodre in dr. Milavec sta v bežigrajskem okraju pred leti odstooila mestni občini brezplačno nekaj sveta v regulacijske namene. Ta regulacija pa je sedaj odpadla in tako je občinski svet sklenil, da vrne ta svet obema prejšnjima lastnikoma ter da jima vrne, oziroma odpiše tudi stroške, ki sla jili imela s tem odstopom.
Na vrsti so razne prošnje in pritožbe zaradi , prirastkarine. Na predlog odseka jc občinski svet i soglasno odobril mnenje odseka, da se nekatere J prošnje zavrnejo, druge odlože, nekaterim pa da mestna občina ugodi.
Sklenjeno je bilo na predlog odseka, da se izenačijo z datumem od 1. aprila dalie za vso Ljubljano, to je tudi za priključene občine, vse živinske takse, to je takse, na po'ne liste itd., na isto višino in isto obl'ko kakor so doslej veljale za staro občino Ljubljano.
Poročilo gradbenega odbora
;e podal dr. Štele. Poročal je o dveh prošniah za parcelacijo. Prošnja Ivsnke Tomš:čeve je bila zaenkrat odgodena, prošnji Alojzija Novaka pa je bilo ugodeno.
Norm ureditev središča mesta
Dr. Štele je n^to poročal o izredno važni zadevi, ki se tiče vse bodočnosti najbolj važnega dela mesla, to i». prostora med Šr "enburgovo, Prešernovo in Wolfovo ulico ter Kongresn!m trgom, pa tudi nadaljnjega dela do Hribarjevega nabrežja ter na drugi strani do Trga ltralia Petra. Zavaro-valuica »Croatia« je namreč vložila prošnio za stavbno dovoljenje za štirinadstropno poslopje, ki ga nemerava zgrar'!ti na dvor"žu svoiega poslopia v Šelenburgovi ulici. Iz regulacijskih ozirov je mestna občina to prošnjo zavrnila. »Croatia« pa je zahtevala, naj mestna občina v šestih mesecih i7d<-»"n regulacijski načrt. Mestna obč>na je po načrtih prof. Plečnika tak regulacijski načrt že sedaj napravila. Po novem načrtu bo tudi v bodoče blok med navedenimi ulicami zidan v strnjenem sistemu, odprt pa bo samo čez Kazinski vrt, kjer bo nastal nov pravokoten trg. Ta trg bo obdan z arkadami ter se bo nadaljeval nad hišo Mestne hranilnice skozi Prešernovo ulico in skozi sedanji frančiškanski vrt, v skorajšnji bodočnosti pa nemara še dalje do Trga kralja Petra. Ustvarjena bo nova pasaža, ki bo znatnt) razbremenila Šelen-burgovo ulico. Druga pasaža bo ustvarjena z dohodom od Muzejskega trga po Knatljevi in skovi selenburgovo 1'>co do Wolfove ulice. Oo. Iranči-rkani namerav-vo na svojem sedanjem vrtu zgraditi svoj konvikl ter so pripravljeni odstopiti od servlf.uta nad nizkimi prodajalnami v Prešernovi ulici. V zvezi s tem načrtom t« tudi regulacija Wo)5ove ulice, zlasti pa Mayer;evc in Kleinove hiše, ki tvorita preostre vogale v tej ulici. Tudi Filharmonija namerava podaljšati svojo stavbo proti Ljubljanici. Njen načrt je idealen. Ko se to uresniči, b' imeli reguliran ves do' od Čevljarskega mosta do Marijinega trga ter bi bila rešena cela vrsta vprašanj. Načrt, kakor ga odsek predlaga, sc nanaša samo na tloris, o višini novih stavb pa bi bile potrebne še obravnave. Trajne točke v vsem kompleksu bi predstavljale glavna pošta, Mestna hranilnica, Oražmov dom In Kongresni trg.
K lei zadevi je govoril še prof, Jarc, ki jc povedal, da jc Ljubljana 1. 1895 po potresu zamudila priliko za transverzalno cesto.
Predlog dr. Steleta, da občinski svet odobri v načelu ta regulacijski načrt, je občinski svet nato soglasno sprejel.
Načelnik odbora za oceno nabavk arh. Toma-žič je poročal o spremembah v pravilniku za poslovanje tega odbora. Razvila sc jc živahna debata, končna .slilizacija pa je bila soglasno sprejeta.
Samostojni predlogi in interpelacije
V odsotnosti župana dr. Adlešiča je podžupan dr. Ravnihar prečital sainoslojne predloge in interpelacije.
Obč. svetnik Marlinčič jc slavil predlog, naj mestni župan posreduje pri odboru za postavitev spomenika kralju Aleksandru, da bi bil ta spomenik postavljen v obliki »Mestne bolnišnice kralja Al-">andra Zfdinltelja«. Dalie je predlaga!, naj se ukL-j ponočno veseljačenjc na velesejmu. Ve-
Železniška konferenca
v Mariboru
Maribor, 7. aprila.
Na konferenco, ki je začela s svojim delom dne 2. aprila v mestni posvetovalnici v Mariboru, so se sestali delegati avstrijskih in jugoslovanskih državnih železnic ter zastopniki zainteresiranih oblasti iz obeh držav iz notranjega ministrstva, finančnega, kmetijskega in postnega ministrstvih Naloga konference je bila, da se nadaljujejo posvetovanja, ki so se vršila med ob«?ma delegacijama od 18. do 22. februbarja v Ljubljani in čl a se 4 medsebojnem sporazumu ugotove in predpišejo potrebne izvrševalne odredbe za železniško prehodno službo in predpisi za obmejno policijsko, carinsko ter poštno telegrafsko službo. Zaradi ogromnega obsega in raznovrstnosti gradiva je bilo glavno delo te konference razdeljeno na 4 sekcije in sicer: železniško komercialno, policijsko, carinsko in poštno,telegrafsko službo. Poleg tega so delovale še posebne sekcije za železniško gradbeno, strojno in tehnično vozovno službo, ki so se bavile z vprašanjem skupne uporabe obmejnih zgradb in železniških naprav postaje Maribor, kakor tudi z vprašanjem strojne in'tehnične vozovne službe. Po pet dni trajajočih napornih pogajanjih so navedene štiri sekcije do podrobnosti določile funkcije in medsebojne odnose udeleženih uprav. Moralo se je težiti za tem, da se,najde praktična rešitev za mgonoštevflna vprašanja, ki so se v teku razprave pojavila, in se truditi, da se dovedejo v skladnost divergentni interesi v poštev priha jajočih' uprav in oblastev ter da se funkcije njihovih organov povežejo v eno celoto na način, ki bi najbolje odgovarjal po-Irebam mednarodnega prometa in potrebam publike, ki se železnice poslužuje.
Z zadovoljstvom se danes lahko ugotovi, da je dobra volja vseh sodelujočih faktorjev premostila vse težave in ovire, da so v posameznih sekcijah sporazumno izdelane odredbe za vršitev ob-menje policijske, carinske in poštno-telegrafske službe, pa tudi komercialni predpisi za železniško prehodno službo. Navedeni predpisi so neobhodna potreba, da bi se letos 15. maja mogla združitev vseh v poštev prihajajočih činiteljev brez zastoja v praksi izvesti. Elaborati navedenih sekcij so bili prečitaiH nocoj na plenarni seji.
Vodstvo konference že ob tej priliki ponovno izraža svojo veliko hvaležnost za tople simpatije in za moralno podporo, ki so jo delegati obeh držav bili deležni posebno od strani predstavnikov mestne občine in drugih činiteljev, pa tudi od strani predstavnikov tiska in občinstva mesta Maribora. Tej moralni podpori se moramo zahvaliti. da je prišlo do velikega in gladkega uspeha te konference.
Jutri dopoldne si bodo udeleženci te konference ogledali kolodvorske naprave, ki pridejo v poštev za mestni obmejni kolodvor v Mariboru. Popoldne se bodo pa razšli.
Nemiri v M biki
Mexico, 7. aprila. AA. (Havas). Pri določitvi kandidatov za devet senatorskih mest so bili na več krajih hudi izgredi. V Verakruzu jc vojak na straži ubil svojega polkovnika, ker je smalral, da se mu približuje njegov nasprotnik. Tudi v Coru-mi in Orizavi je bilo nekaj človeških žrtev. V Montereju je med izgredi bilo 20 oseb ranjenih. Pri teh volitvah bodo ženske prvič glasovale.
Politični boj v Mehiki sc vrši med levičarji in fašisti.
Politična drama
London, 7. aprila. AA. (Štefani.) Slavni pisa telj Bernard S h a w, ki se je včeraj vrnil s križarjenja po Pacifiku, je potrdil dopisniku agencije Štefani, da dokončuje svoje novo delo »Ženeva«, v katerem bo podal svo e vtise o sejah ZN. Bernarda Shawa so k temu delu po lastni izjavi inspirirale razprtije med britansko in italijansko javnostjo. Pisec upa, da bo ta drama prav v kratkem prišla nn oder in da bo uspela, ker je njena \sebina zelo aktualna,
3136
CeGr ohvci te ved®-....
Če pere mamica s Schichtovim Radionom, ji gre delo hitro in brez truda izpod rok; in potem ni mamica prav nič utrujena — ampak je vedno tako dobre volje. Saj je pa tudi lahko — kajti Schichtov Radion opere brez truda perilo veliko bolj čisto, kakor bi ga oprale najbolj pridne roke ob najhujšem naporu. In kako preprosto je to: najprej raztopi Radion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg.
£chichtov
RAD ION
pere
vse.
Pred gradnjo vseučiliške knjižnice
Ljubljana, 7. aprila.
Že letos bo na dosedaj zapuščenem zemljišču zrastla mogočna stavba, ki je Ljubljani, kulturnemu središču Slovencev in vseučiliškemu mestu, nujno potrebna, to je poslopje vseučiliške knjižnice. Na parceli, kjer je nekoč stal knežji dvorec
rodbine Auerspergov-Turjačanov, ki je bil odstranjen po potresu I. 1895., bo postavljena zgradba, v kateri bodo shranjeni vse drugačni zakladi, kakor so jih v svoj dvorec spravljali nekdaj mogočni Auerspergi — v to poslopje se bo preselil kulturni zaklad slovenskega naroda, ki je bil dosedaj spravljen v bornih in daleč neprimernih prostorih licejske knjižnice v poslopju II. državne realne gimnazije na Poljanah.
Zasluga vlade dr. Stojadinoviča in dr. Antona Korošca je v prvi vrsti, da se bo tako stara želja slovenskega naroda letos uresničila. Že poprej je bivši rektor ljubljanske univerze napravil vse mogoče intervencije pri vladi in banovini, da se to vprašanje vsaj načne in tla država vsaj obljubi svojo podporo. Sedanji ban dr. Natlačen pa je s svojo energijo končno približal gradnjo k njeni uresničitvi. Načelnik gradbenega oddelka baltske uprave inž. Skaberne je izdelal stvarne predloge za to gradnjo in ban dr. Natlačen je te predloge upošteval. Končno je vlada na zahtevo slovenskega dela JRZ odobrila najetje posojila pri Državni hipotekami banki, ki se bo krilo iz rednih letnih anuitet v državnem proračunu.
Idejni osnutek za gradnjo je dal prof. Plečnik, ki stalno dela na načrtu, tudi v podrobnostih. S pomočjo gradbenega oddelka banske uprave je bil prvotni načrt nekoliko spremenjen, posebno zaradi tega, ker se mora načrt ozirati na novi format opeke. Fasada bo postavljena iz lomljenega kamna in opeke.
Vsa zgradba je proračunana nu okoli 8 milijonov dinarjev, verjetno pa je, da se bo ta znesek pri oddaji del zaradi konkurence posameznih podjetij znatno znižal. Prva anuiteta je bila vnesena že v državni proračun za 1. .1935-36, toda ta znesek bi utegnil propasti, da ni banska uprava pod sedanjim vodstvom še ob pravem času končno izdelala načrtov ter tudi razpisala licitacijo gradnje.
O podrobnostih gradnje so naši čitatelji že poučeni iz več člankov in poročil.. Sedaj samo kratko ponavljamo in dodajamo: Poslopje bo v resnici reprezentativno, tako da bo v resnici de-
Oglejte si kolesa pri znani tvrdki
Ivan lax in sin, Ljubljana, Gosposvetska c. 2
| Cena od Din 850'- naprej |
lalo čast vseučiliškemu mestu Ljubljani. Poslopje bo petnadstropno. V pritličju bo imela knjižnica čitalnico za časopise. Ta čitalnica bo sedaj, ko je odstranjen odpor sosedov, imela dnevno svetlobo. Velika čitalnica bo v prvem nadstropju, v poslopju bodo tudi razne druge čitalnice, na pr. profesorska itd. Glavna fasada poslopja bo v Knežji ulici, H r bo tudi vhod v knjižnico. V surovem stanju .m poslopje postavljeno že letos do jeseni, dokončno pa bo dograjeno in opremljeno poslopje prihodnje leto. Pripomniti pa moramo, da bo gradnja vseučiliške knjižnice zelo komplicirano delo, ki bo zahtevalo mnogo pazljivosti in skrajne vestnosti.
Naša slika predstavlja model bodočega poslopja, kakor bo izgledalo iz Vegove ulice. Dosedanji zid na tem prostoru deloma še ostane.
Tenorist Anton Dermota
(K današnjemu gostovanju v »Traviati«.)
Težko si predstavlja, kdor sam ni doživel, koliko silnega truda, neomajne volje, koliko grenkih ur, bridkih zaročaranj, koliko skeptične tesnobe in zopet moči za prebroditev vseh teh zaprek je potreba poleg izrazitega prirojenega talenta, da vzpostavi samega sebe in svojo darovitost umetnik, ki mora izpolnili svojo notranio postavo in živeli resnični umetnosti. Ta trda razvojna pot, ki je brezobzirna preizkušnja za vzvišeni poklic, ni priza-nešcna nikomur in prav posebno tudi ne onemu, ki je usodno raznumovan kot umetnik-pevec. In danes je pred nami mlad, zopet iz slovenske zemlje rojen pevec, ki je po isti trnjevi poti prišel do svoje umetniške podobe. S težko borbo za obstanek sc jc prebil skozi razvojno pot, ki ga je vodila iz skromne gorenjske domačije preko študij na ljubljanskih glasbenih šolah, preko skromnega, komaj opaznega sodelovanja v ljubljanski operi in nato preko dunajskega konservatorija do pevske dozorelosti, ki sc more ponašati s plemenito lepoto glasovnega oblikovanja. In slednje niso Ic prazne besede, kajti dodobra je podprta njih vsebina z dejstvi. Kajti dragocenost njegovega tenorskega glasu je tolikšna ,da se pogajajo zanjo že danes večja srednjeevropska operna gledališča in med njimi celo dunajska državna opera. In še drug dokaz so kritike, ki jih je bil deležen pevec ob svojem debutu v bratislavski operi, kjer jc kreiral Alfreda v Traviati«. Če beremo v njih, du je mladi tenorist »naravnost presenetil z zelo prijetnim, v vseh legah izenačenim glasom,« in drugje, da »ima izredno lep glasovni material s plemenito kulturo« in zopet, da »je bilo veselje poslušati sveži, mehki lirični tenor gosta, čigar glas zveni v tihih in glasnih tonih lepo izenačeno in plemenito« in da »vse jamči za najlepšo bodočnost,« potem lahko z radostjo verjamemo, da je iz slovenskih lal pognal zopet velik tenorski talent, ki bo tudi za nas častno izpolnjeval svoje umetniško poslanstvo.
Nova opereta „Pesem ljubezni4'
Posebna poteza našega časa je našla svoji vsebini umetniško svoj pristni odsev — v opereti, ki se v posebno lahkotni značilnosti površne zapeljive mikavnosti bujno razrašča zlasti po zapadli in je pognala najvišje vrhove v okviru gledališke umetnosti tudi na naših slovenskih tleh. ; To moremo opažati vedno znova in je temu dokaz j tudi to, da se je v zadnjih letih (ki niso rodila 1 nobene domače operne umetnine) štirim novim domačini operetam (Prešmentnna ljubezen. Erika, blejski zvon. Sloji Ljubi,jan'ca) pridružila v vpri-zoritvi sedaj že pela opereta: Pesem ljubezni .
Sicer smemo to delo šteti med slovenske umetnine le bolj po besedilu, ki ga je po sklada-i teljevem zasnutku napisal Maks Simoncič, dočim sta milje in pa glasbena snov te tvorbe očrtana s hrvaškimi potezami (v kolikor niso kozmopolit-ske), ki jih je utisnil skladatelj Josip Raba, čeprav tudi iz te druge strani včasih pomežikne kak naš pristni domači motiv. Vsebina dela si išče učinka predvsem v iniljejii in v njega vabljivih razpoloženjih, kot se dejansko vzpno najmočnejše bodisi v prirodni lepoti obmorske pokrajine, bodisi v bolj plitko zapeljivem ozračju kabaretske (slednji motiv postajn vedno bolj priljubljen in sumljivo ponižuje opereto z njene prave umetniške gladine). V la milje pa je položena ljubezenska zgodba, preprosto vsakdanja, kot jih površni opazovalec v takem okviru sreča na vsak korak, pa kot so v tej svoji poljudnosti tako pogost predmet obdelovanja v umetnini (ali v kiču) operetne in filmske produkcije zadnjega časa. Vendar pa je celota napisana toliko operetno, — še zlasti, ker se je skrivoma zatekla po pomoč k raznim uspelim in dobrim podobnim tvorbam — da bi mogla v resni in zreli odrski postavljenosti doseči ! na svoji gladini uspeh. To vsebinsko snov je pre-
Predsedn;>k narodne skupščine g. Stevo Čirič s soprogo na Bledu
pletel skladatelj z glasbenimi vložki, ki kažejo vpliv raznih smeri operetne umetnosti zadnjega časa. Iu so povezani v kilo najprej juzz-šlagerji od starejših oblik fo.vlrotov, tangov itd. pa do zadnje cnrioce, nato razni plesi ljudskega značaja in končno pesmi različnih oblik. To pa sloni melodično prevesilo na ljudski motiviki in se je skladatelj na la način naslonil na starinsko bogastvo ljudske umetnosti ter si z njo pridobil uiarsikak pristen učinek, — čeprav s stilno kritičnega |»> gleda mestoma oporečno. V vsem je dokazal luno go muziknlnosti zlasti občutek za ritem. Inslru-mentarija pa je nekam borna.
(iovoriti o vprizoritvi, ki jo je lo delo doživelo na našem odru. je nerodno, ker človek ne ve, kje hi resno stvar oprijel, kajti predstava je bolehala močno na dilelantizniu. Da je bil orkester bolj šibek in brez pravega (dana, da ie bila režija ohlapna in vsebinsko premalo podprta in da so zlasti med igralci nastopali ljudje, |<i se Sn z osnovnimi pravili odrskega oblikovanja niso prav seznanili — vse to so sumljivi znaki za delo, ki naj I>i se imenovalo umetniško. Če se je v vsem tem utrnil kak pristni umetniški pojav (deloma v igri, deloma v inscenaciji iu deloma v baletu), so ga vendar prekrili večinski nedostatki. Rad bi pripomnil: Če že operno vodstvo sprejme kako delo v spored, mu je dolžno dali tudi č.im popolnejšo odrsko obliko. In res ne more biti prav, da s tem, ko dovoli kakemu delu vstop na oder, smalra svojo dolžnost za izvršeno in si |>i latovsko umije roke nad njegovim uspehom.
V. 11.
Po občinskih volitvah v Ribnici
Ribnica, 6, aprila.
Z zanosom, kakor že leta ne, so stopali v nedeljo ribniški volilci na volišče, da si za tri j leta izvolijo svoje novo občinsko zastopstvo. Za-j vedajoč se svoje svobode in spominjajoč se strašnih prejšnjih voliiev, so se takoi zjutraj zgrnile množice volilcev proti svoiim voliščem v Ribnici in Žlebiču. Zvočnik sredi trga jih je takoj po jutranji maši pozval, naj dostojanstveno vršijo svojo pravico in dolžnost.
Tudi od drugod so prihajale vrste v znamenju »tare sužnosti. Prihajali so grajski uslužbenci in delavci, ki so se morali zbrati v Rudeževem obratu. Postavili so jih v pare in jim še enkrat naročili, da volijo listo JNS. V parih šli tudi | na volišče, povešenih glav, kakor karavana po ! pustinji, naprej dva valpta, sprevod je zaključil grajski lovec, da se nihče ne izgubi. Smilili so se j volilcem, ker še ne uživajo svobode. Enako so i prihajali delavci z opekarne, lastnine g. Kluna, nosilca liste JNS, in iz drugih obratov. Na eni strani torej svoboda, na drugi sila. Vse pa se je vršilo v najlepšem redu, brez najmanjšega inci-! denta. Složno je nastopilo tudi učiteljstvo za JNS.
Na drugem volišču v Žlebiču je bil predstavnik liste jNS sam ortneški graščak g. Kosler, da čuva nad glasovi svojih delavcev in uslužbencev, ki so morali »voliti«, kakor bi svobodno ne bili volili. V današnjem kruhoborstvu je tajna volilna i pravica nujna potreba.
Kljub temu, da je mnogo krošnjarjev odsot-
nih, posebno v Nemški Avstriji, samo iz okoliša volišča v Žlebiču 89, je bila udeležba naravnost ogromna. Saj jc oddalo svoj glas 80'; vseh volilnih upravičencev, izmed onih, ki so doma, pa 87%, dasi je ves dan deževalo. Vas Breže sama je dala polnili 100', glasov za listo JRZ. Čudom smo sc čudili, da je pet kandidatov z liste JNS volilo listo JRZ, dvn kandidata JNS pa sc volitve nista udeležila. Tudi znamenje, kako so se kandidati postavljali. Tudi brat g. graščnka Rudeža g. Marko Rudež ni volil.
Na obeh voliščih je bilo oddanih 1040 glasov in je dobila lista JRZ 611 glasov in 21 odbornikov, lista JNS z vso opozicijo pa 429 glasov in 3 odbornike. S tem je bila živahna volilna borba končana. Ob 6 zvečer so naši nasprotni avtomobili in vozovi obstali, ogromna množica se je zgrnila okrog občinskega doma, pričakujoč končnega rezultata. Megaton jc s hiše g. Oniča naznanil uspeh, hudomušen rešetar jc zapel: Kupu sam razbin, s koje Jeftič pio!< Nešteta množica se jc spustila pred hišo novo izvoljenega župana g. Oniča, godba je zaigrala, množica pa je na govor g. Oniča navdušeno vzklikala Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu, kraljevski vladi, predsedniku dr. Sloja-dinoviču, dr. Korošcu in dr. Kreku, veliki Ribnici in novemu odboru. Z državno himno je godba zaključila slavje in množica se jc vesela mirno razšla. V hišah nasprotnikov je bila tema. Ob 9 zvečer je bil po trgu spet mir kot po viharju, ko znova posije solnce.
Daniel Omerzu:
Vojna v Galiciji
Položaj v trdnjavi je bil v teh dneh že silno naj>et. Glad in bolezni sta bila vladarja v trdnjavi, borbena odpornost vojaštva je pojemala vsak dan. Vse je že pričakovalo konca in predaje trdnjave Rusom. — Prehrana se je že do skrajnosti skrčila, — kar je pa bilo še pod roko dobiti, je bilo naravnost bajno drago. — En posamezen krompir je stal 1 krono, tablica prepečenca 10 kron, pasje meso 3 krone, o kruhu pa ni bilo niti sledu več. Nepopisni dnevi lakote so silili trdnjavo k odločilnim dejanjem. — Tudi naše češke baterije so dobile povolje zapustiti zunanje pozicije in so se v noči na 17. marca vrnile v mesto. — Vsi smo se oddahnili, ko smo zapustili ta pekel. Drugi dan je bilo silno vrvenje po ulicah in v okolici mesta, na tisoče vojaštva se je zbiralo na različnih mestih v notranjem obrambnem pasu, avtomobili s poveljniki so švigali na vse strani, zbirali so se poslednji konji, formiralo se je poljsko topništvo, kolone municijskih in trenskih voz. sanitetni oddelki, žarometi. — vsakdo, ki je bil le še malo s|>osoben nositi puško, ne oziraje se na lo, ali .je pripadal redno h konjenici, ali k topništvu, vsak je bil dodeljen pehoti. — Na utrdbah so ostali le topničarji starejših letnikov, ki so sipali granate in šrapnele kar slepo proti ruskim oblegovalnim pozicijam, saj se je glasilo povelje, da se morajo vse rezerve municije do zadnjega izčrpali. Utrdbe so bruhale železo, da se je kar zemlja tresla. Vsakemu je bilo sedaj jasno, da bijejo trdnjavi zadnje ure. — Odprli s«> I ud i skladišča prehrane, izdali so zadnje zaloge jedil, vsakdo je dobil za pet dni na roko 3 guljaževe konzerve. 5 tablic prepečenca, 3 porcije konzerv-ne kave, nekaj cigar in tobaka v listih.
Na vse zgodaj zjutraj dne 18. marca 1915, je poveljnik trdnjave, general Kusmanek. izdal vsem vojaškim formacijam posadke povelje, s katerim poziva vse vojake, da mu še enkrat slede v boj, da razbijejo ruski oblegalni obroč in da se vsa posadka reši k ostali avstrijski armadi, ki se je ta čas bojevala v Karpatih in pri reki Dunajec z glavnimi ruskimi vojskami, ki so ogrožale že skoraj sani Dunaj.
To povelje nam je hipoma pojasnilo, s kakšnimi drznimi načrti se je general Kusmanek odločil nastopiti. Zasnoval je vojni pohod, ki bi naj rešil čast sestradane przemyslske armade. Tako je na hitro skrpucana armada še isti dan. 18. marca popoldne, pričela korakati po glavni državni cesti na vzhod, ki drži v Lwow in se je v večernem mraku že razvrščala v bojne vrste na črti zunanjih velikih utrdb llurko«; na desnem bregu reke San, ob državni cesti in železnici, ter južno od teh do utrdb Malhovice, tako da je dolžina fronte znašala 6 do 8km . — Pehota in artiljerija sta se postavila na ukazane pozicije, medtem je pa ostala vojska z rezervami, trenom, municijskimi in sanitetnimi kolonami stala v ozadju po cestah in poljskih potih. To razvrščen,je in premikanje čet se je vršilo tudi vso noč na 19. marec. Že ponoči oh dveh so začele vzhodne utrdbe na vsej fronti izpadne armade s strahovitim topovskim ognjem vseh kalibrov obstreljevati ruske pozicije. Pri prvem jutranjem svitu dne 19. marca je pa izpadna pehota začela s podporo lastne artiljerije napadati ruske jiozicije. Razvila se je srdita in krvava bitka, ki je najhuje besnela v trikotju Hurkow. Medyka Jaksinanyce. ter se je tudi že odločila v prvih jutranjih urah.
Izpadna armada je bila, kakoi ni bilo drugače pričakovati, z velikimi izgubami na vse,i črti odbita in prisiljena nazaj v trdnjavo Trdnjavska artiljerija je ščitila, umikanje armade, ki se je ob
devetih dopoldne na vsej črti vračala in so jo zasledovali ruski topniški ogenj in streli ruske pehote. Ruski udar v tem trikotu je bil tako silovit, da se ostala bojna fronta niti razviti ni mogla. Ob enajstih dopoldne so večinoma že vsi oddelki armade bili zopet v trdnjavi, stotine in stotine novih ranjencev so odvažale sanitetne kolone in so napolnili vse bolnišnice. Bile so to zadnje žrtve generala Kusmaneka, ki je hotel rešiti — čast in slavo svoje posadke!
Doživel je, kakor drugače ni bilo pričakovati, popoln neuspeh; žrtvoval je svoje poslednje vojaške sile, ki jih je trdnjava še imela, s čimer se je pa tudi usoda trdnjave zapečatila!
Ruse je ta izpad generala Kusmaneka tako razkačil, da so začeli na vso moč obstreljevati tudi mesto, ki so mu bili dosedaj kolikor toliko prizanašali. Nastopili so težki trenutki za prebivalstvo, posebno pa za prenapol.jene bolnišnice. Vse je bežalo v kleti, ranjenci in bolniki so pa z grozo pričakovali svojega konca. Pri vsem tem je pa večina posadke bila hladnokrvna, četudi so ruske granate švigale po zraku ko muhe. Vsakdo se je zavedal, da bo sedaj preteklo le še nekaj ur in trdjnava se bo izročila na milost in nemilost v ruske roke.
Pozno popoldne 19. marca je izdalo Irdnjavsko poveljstvo razne ukrepe in povelja. — Začeli so uničevali vojni materijal, poklali so tudi vse konje, kolikor jih je še bilo, meso so pa razdelili sestradanemu vojaštvu. Nekateri so se nepopisno razveselili, posebno Čehi. Druge pa. kol Nemce, Madjare in tudi Poljake je obšla žalost. - Dne 21 marca je bilo izdano zadnje Irdnjavsko povolje z raznimi navodili, kako je treba vse uničiti. Ne-broj požarov je vzplamtelo v mestu in okolici. Vse. kar je bilo vojne, erarne lastnine, so začeli uničevati. Munirijo, puške, naboje, bajonete, vse je požiral ogenj Vozovni park so polivali s petrolejem in gn sežgali. Barake, delavnice in mnogo
drugega — vse je zajel ogenj. Ogromni oblaki dima so zavili vse mesto in vso okolico. Uničevanje in razdejanje je šlo ko blisk naglo dalje. Nastopila je noč 22. marca. Zadnja noč avstrijskega Przemysla! Razsvetljevali so jo številni požari ob gromu topov, tako da so Rusi zunaj, kot so po zneje pripovedovali, mislili, da je v trdnjavi izbruhnila revolucija. — Ob novem sončnem svitu, dne 22. marca, smo izvedli zadnje dejanje, ki smo ga morali izvesti na podlagi povelja generala Kusmaneka. Ob šestih zjutraj so razstrelili vsi1 tojiove večjega kalibra z dinamitnimi naboji, ("'etri ure pozneje pa vse utrdbe druga za drugo v minutnih presledkih z dinamitom spustili v zrak. Prva med njimi je bila ona tik nad mestom, št. XVI. na Tatarskem griču, kjer so bila tudi velika inunicijska skladišča. Zazibala se je zemlja ko pri potresu: nato se je dvignil do sto metrov visok ognjeni stolp, nakar je sledila strahovita delonacija. Nad mestom se je usipalo kamenje in železo kol dež. Takoj za leni so se dvignile strehe municijskih skladišč. Eksplozija je sledila eksploziji, grmelo je in treskalo, kakor v najhujši bitki na fronti. Slo tisoče granat, šrapnelov in puškinih nabojev je ogenj vžigal vedno znova. Uničenju le utrdb« je sledilo uničenje drugih ulrdh velikanskega obrambnega pasu trdnjave. Ognjeni stebri so se .Ivi gali, silne eksplozije so pretresalo ozračje in zemlja se je tresla, ko da prihaja sodni dan. Veliča-t ni in nepopisni prizori groze so bili ti trenutki umirajoče trdnjave! - Slednjič je bil še rnzstre. Ijen veliki železniški niosl v samem meslii ki I je prelomil in pogreznil v valovje reke San. Mili jnrdne vrednosti st> se morale uničiti, da se > ! njimi ne bo okoristil človek — neprijalelj. Pepel I in prah naj bosta za nagrado zmagovalcem, ki so daleč zunaj strme opazovali potek strahotnega razdejanja. Črni iliin je zastrl vse mesto m širno okolico. Približal se je konec slavne in mogočne trdnjave.	(Konec prihodnjič.)
Drobne novice
Koledar
Sreda, 8. aprila: Albert, škof mučenec; Julia.
Novi grobovi
•f V Preki pri Šibeniku je umrl g. dr, med. Ljudevit Jenko, sanitetni svetnik in okrožni zdravnik. Pokopali so ga v Šibeniku.
■f V Ljubljani je umrl g. Anton Jeras, star »ele 33 let. Pokopali so ga včeraj popoldne. —
V	'splošni bolnišnici je umrl g. Alojzij Bešter. Pogreb bo v četrtek ob 4 popoldne.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Osebne vesti
Profesorski izpit iz klasične filologije je napravil z odličnim uspehom g. Božidar Bajuk, suplent na klasični gimnaziji v Mariboru. Iskreno čestitamo!
= Za vojaškega atašeja v Grčiji je imenovan pehotni podpolkovonik za generalštabne posle Ivan Prezelj.
—	Iz vojaške službe. Odreieni so za vodnika 2. bat. 38. pešpolka peh. poročnik /.dravko Žni-dar, doslej vršilec dolžnosti 40. pešpolka »Triglavskega« za vodnika 40. pešpolka peh. podporočnik Božin Bulalovič; na službo v plevljansko vojno okrožje peh. poročnik Marijan Borič in konjiški poročnik Nikola Sulin, doslej oba na službi v mariborskem vojnem okrožju; na službo v ljubljansko vojno okrožje peh. kap. II. razr. Sava Janko-vič, doslej poveljnik čete 40. pešpolka; na službo v celjsko vojno okrožje peh. kap. I. razr. Budimir Šutič, doslej na službi pri mariborskem vojnem okrožju; na službo v mariborsko vojno okrožje peh. poročnika Aleksandar Bakovič in Petar Djo-kič ter peh. podporočnik Radivoje Paramentič; v celjsko vojno okrožje peh. podporočnik Vlasti-mir Stanojevič; na službo v knjižnico poučnega oddelka glavnega generalnega štaba peh. kap. I. razr. Edo Delak; na službo v operativni oddelek glavnega generalnega štaba peh. podpolkovnik Mirko Stojkovič, doslej na službi pri celjskem vojnem okrožju, in na službo v glavni generalni štab koniiški major Mipdrag llič, doslej na službi pri mariborskem vojnem okrožju.
—	Izpit -so napravili za čin akt. san. majorja kap. I. razr. dr. Jakob Kauf, za čin akt. sodnega majorja kap. I. razr. Dragolin Počubaj, za čin akt. peh. kap. II. razr. poročniki Hcrmenegild Vidmar, Leopold Vodeb, Marko Mrkela, Pavel Po-tDkar, Ivan Bizjak, Josip Kavalec in Vekoslav Miirčič; za čin akt. topil. kap. II. razr. poročniki Ivan Vidmar, Milan Mikec, Vilim Gredelj, Štefan Kadlišek, Miroslav Pajman, Nikolaj Rukavina, Viktor Ljaševski in Vladimir Mripkovski; za čin akl. konjeniškega kap. II. razr. Dragolin Penava: za čin akt. inž. kap. II. razr. poročniki Alojz Božič, Milan Delač in Avgust Krapež; za čin akt. zrakoplovnega kap. II. razr. poročniki Viktor Bradač, Todor Gogič, Rudolf Horvat, Albin Vesel, Ivan Prestini, Pavlo Goldner, Josip Čado in Nikolaj Pivelj: za čin int. kap. II. razr. poročniki Janko Jezemik, Rudolf Vajman in Karel Petrič; za čin akt. san. kap. U. razr. poročniki dr. Stanislav Kolar, dr. Bogoljub Pagon in dr. Milan Kes-ler; za akt. nižjega voj. uradnika II. razr. top-niško-lehnične stroke nižja voj. uradnika Ul. razr. Milan Divljan in Josip Avčin; za akt. nižjega voj. tehničnega uradnika II. razr. zrakoplovne tehnične stroke Ernest Turk, Ivan Šitnunec in Vicko Krelj; za akt. nižjega san. pomočnika U. razr. nižji san pomočnik III. razr. Janez Godicl; za akl. veterinarskega pomočnika 11. razr. vet. pomočnik III. razr. Mirko Jagodic; za akt. nižjega voj. kapelnika II. razr. nižja voj. kapelnika Lojze Smrekar in Julij Klajn in za čin rez. inž. kap. II. razr. zrakoplovne tehnične stroke rez. inž. poročnik Karlo Jelinek.
Nince več ne premišljuje, hfe na! kupi
klobuk a« čepico
V	najnovejših oblikah v veliki izbiri in najnižjih
cenah jih dobite pri tvrdki
Mirko Bogataj, Ljubtiana, Stari trg 14
—	Občina Rajhenburg preurejena. Minister notranjih zadev dr. Anton Korošec ie izdal naslednjo uredbo o pregrupaciji občine Rajhenburg: Iz občine Rajhenburg v brežiškem okraju se izločijo bivše občine Rajhenburg, Anže, Armeško, Gorica, Raztez in Stolovnik ter katastralna občina Lokve, iz katerih se osnuie nova občina Rajhenburg s sedežem v Rajhenburgu. Preostala dosedanja občina Rajhenburg se preimenuje v občino Senovo. Ta uredba dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. S to uredbo notranjega ministra je izpolnjena upravičena zahteva vsega prebivalstva, tako Rajhenburga kakor tudi Senovega. Razne intrige ljudi, ki se sami sebe nazivajo »privandrovci«, so bile proti trdni volji ljudstva brezuspešne.
—	Z ukazom ministra za trgovino in obrt je bil imenovan za komisarja Kmetske posojilnice, reg. z. z o. z. v Ljubljani, g. dr. Anton Dolinar, sodnik okr. sodišča v Ljubljani. Razrešen pa je bil svoje dolžnosti prejšnji komisar g. dr. Bogdan žužek, odvetnik v Ljubljani. Obenem je Kmetska posojilnica prejela odlog za odplačevanje vlog.
—	Mednarodna tekma za prtje in klavir u:i Dunaju. Državna akademija za glasbo in predstavljajoče) umetnost na Dunaju priredi v okviru dunajskih slavnostnih tednov v času od 2. do 13. junija 1930 III. mednarodno tekmo za petje in klavir 'na Dunaju. Veliko razsodišče pod predsedstvom najprominetnejših umetnikov domače dežele in inozemstva ho odločilo o mirili tekmi mlade glasbene nadarjenosti. Smoter tekme ob-sloji v prvi vrsti v tem, da se mladim, še ne ali samo malo poznanim umetnikom uravna pot v iiivnosl in iz izbirne preizkušnje zmagovito odhajajočim udeležencem na tekmi da priložnost, da v okviru javnih glavnih izkušenj in sklepnih konci rlov javno pokažejo svoje zmožnosti ter v nagradah in diplomah najdejo priznanje svoje posebne glasbene sposobonsti. Prospekti te prire-dilve s:1 dobijo pri avstrijskem konzulatu v Ljubljani. Prijave udeležencev do najkasneje 30 aprila 11 mi >"
—	Izžrebane srečke. Včeraj dopoldne je bilo žiebane srečk državne loterije. Srečka št. 76.522 ie zadela dobitek 80.000 Din, srečka št. 26.010 je zadela dobitek 50.000 Din. Ta srečka je bila kupljena pri Slovenski banki v Ljubljani. Srečka št. 96.610 ie zadela 20.000 Din in štev. 1590 je zadela 30 X00 Din.
—	Z avtom na Koroško 13. in 14. aprilu. Prijave sprejemamo še danes. Po božjem svetu . Ljuhljami. ftentnolrskn vojašnica.
—	Razpis. Naša mornarica |K)trebuje za aktivno službo tri zdravnike za splošno zdravilstvo, s Katerimi hoče izpopolniti san. stroko mornarice z aktivnimi san. častniki. Ileflektanti nuj vpošlje-jo svoje prošnje poveljstvu mornarice najkasneje do 15. maja t. 1. Sprejemni |»goji so razvidni iz službenega vojnega lista, stran 091 — 694, ki je interesentom na vpogled pri-pristojnih vojnih okrožjih in na vseh orozniških postajali.
—	Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani je daroval g. knezoškof dr. Rozman znesek 1C0 Din. Za fond Vite Zupančičeve pri istem društvu |>a so prispevali: gdč. Janja Miklav-čičeva iz Kranja, gdč. Oman Erna iz Ljubljane ter neimenovan ljubljanski dobrotnik vsak po 50 Din. Vsem skupaj prisrčna hvala! Naj bi ti lepi zgledi našli še mnogo posnemovalcev in prijateljev naših bednih gluhonemih sirot!
i lenivosti črev
ie naravna
Franz-Josefova
grenka voda prijetno dobro učinkujoče domače sredstvo, ki zmanjšuje težave, Uer večkrat že male množine dobro delujejo.
Reg. po uiin. soc. pol in nar. jdr. S-hr. 15I8S, H5. V. 3o.
—	Zdravstvena zadruga v Ponikvah javlja vsem članom, da ordinira novi zdravnik dr. Pertl vsak torek, četrtek in soboto od 8 do 12 dopoldne in od 2 do 6 popoldne, ob nedeljah pa samo od 10 do 12 dopoldne.
—	Prekrasno velikonočno darilo je knjiga Daruj se Bogu , ki je ena najlepših med slo,-
venskim nabožnim slovstvom. Cena vezani 25 din, nevezani 20 din. Naroča se pri II. Ničman, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2.
—	Za veliko noč z avtom na Sušak. 220 din za osoeho. Informacije pri »Putniku« v Ljubljani.
—	Veliki teden nas spominja trpljenja in smrti ter vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa. Sv. Cerkev pa obhaja prav posebno veličastno spomin -smrti našega Odrešenika. Vse molitve in obredi velikega tedna nas spominjajo na to strašno trpljenje, ki naj presune dušo slehernega kristjana, da se dostojno pripravi za prihod Zveličarja. Za premišljevanje Kristusovega trpljenja priporočamo knjižico: Getzemani in Golgota, to je šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni ter premišljevanje smrti in trpljenja Jezusa Kristusa. Spisal Fr. Ks. Steržaj. Molitvenik, rdeča obreza Din 30. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Za lažje umevanje obredov velikega tedna pa priporočamo: Veliki teden. Tu so opisani vsi obredi in molitve tega tedna od cvetne do bele nedelje. Kniižice ne bo prebiral s pridom samo duhovnik, cerkvenik in oni, ki sodelujejo pri teh opravilih, zanimala bo tudi slehernega kristjana. Cena knjižici je z rdečo obrezo Din 28.—, zlata Din 40.—. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
—	Nesreča na črnučsh. V ponedeljek zvečer •se je na Črnučah zgodila hujša nesreča. V delavčevo ženo Jožefo Kollarjevo od Št. Gotarda pri Trojanah je zavozil neki kolesar, tako da je ženska padla ter si zlomila nogo in dobila druge hude poškodbe. Kotlarjeve se je usmilil neki kmetski voznik, ki jo je naložil na svoj voz ter jo prepelial do železniškega prelaza na Tyrševi cesti, kjer jo je prevzel reševalni avto in jo prepeljal v bolnišnico.
i........i........iii w«ii—i umi mi—in—um
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj tifi niazen želodee kozaree na ravne »Franz-.losef irreneice*.
—	Srajce za gospode, spodnje hlače, ovratnike, kravate, nogavice najceneje pri F. I. Goričar, Ljubljana, Sv Petra cesta 29
—	Čigavi so obešalniki? Mestna občina v Kočevju je včeraj obvestila ljubljansko policijo, da je kočevski cestar našel na državni cesti zaboj, v katerem je bilo 600 obešalnikov za obleke. Ta zaboj je padel iz nekega tovornega avtomobila. Lastnik tega zaboja naj se zglasi na stražnici v Kočevju.
Ljubljana
Cerkveni obredi v stolnici
Veliki teden v sredo, četrtek in petek se ob t popoldne začno cerkvene molitve.
Veliki četrtek: ob 5, 5'.30, 0 in 0.30 obhajilo vernikov. Prva sv. maša je ob 0.45, velika škofova sv. maša pa ol> S. Med škofovo sv. mašo je slovesno blagoslovljenje olj in obhajilo duhovščine in vernikov. Po sv. maši se sv. R. T. prenese v božji grob. Potem umije Prevzvišeni 12 starčkom noge. Zvečer od 8 do 9 je skupna molitvena ura.
Veliki petek: zjutraj ob 5.15 sv. križev pol, n«to skupna molitvena ura. Ob 8.45 se prične cerkveno opravilo (slovesne molitve in slovenski pasijon.), poleni odkritje in češčenje sv. križa, nakar se prenese sv. R. T. iz božjega groba na veliki ollar, kjer je kratka maša P red posvečenega. Po sv. maši se prenese sv. R. T. v božji grob. kjer ostane izpostavljeno. Zvečer ob 7.30 je po-slna pridiga, nato se poje slovenski pasijon.
Velika sobota: ob 5.30 zjutraj blagoslov ognja, ob 8.15 se prično drugi obredi: pojo se prerokbe, blagoslovi se vplikonočna sveča in krstna voda. Okrog 9.45 slovesna sveta maša, po listu se zapoje že velikonočni Aleluja. Popoldne ob 2.30 blagoslov jestvin. Ob 4 slovesne velikonočne jutranjice in vstajenje s slovesno procesijo. Stanovalci ob cesti Pred škofijo in Meslni trg do Hamanove hiše se vljudno naprošajo, da za časa procesije na oknih prižgo sveče.
Velika nedelja (velika noč): ob 0 sv. maša s slovenskim petjem, ob 9.30 slavnostna škofova pridiga, ob 10 slovesna |X>ntifikalna škofova sv. maša. Po sv. maši podeli prevzvišeni gospod škof papežev blagoslov, s katerim , je združen popolni odpustek pod navadnimi pogoji. Popoldne točno ob 2.45 gre potresna 'procesija z Najsvetejšim iz stolnice v cerkev sv. Jožefa, kjer so pele litanije Matere božje, nakar se procesija vrne v stolnico, kjer so litanije. Prebivalci ob cestah Pred škofijo. Vodnikov in Krekov trg. Poljanska cesta in Zrinj-skega cesta, se naprošajo, da na oknih prižge sveče, ko gre procesija mimo. V slučaju deževnega vremena gre procesija brez Nnjsvelejšegn.
Veliki ponedeljek: ob 10 slovesna pontifikalna sv. maša.
0 Prosvetna zveza v Ljubljani je izdala tiskan imenik knjig Ludske knjižnice, ki šteje sedaj okrog 13.000 slovenskih, srbohrv. in nemških, pa tudi mnogo čeških, ruskih in francoskih knjig. V znanstvenem delu slovenskega oddelka so eks-cerpirani tudi vsi važnejši članki iz revij in zbornikov, ki se nahajajo v Ljitdsk: knjižnici. Imeniku je dodan tudi »Seznam ljudskih iger« Prosvetne zveze v Ljubljani. Imenik, ki obsega 352 strani, slane t!> Din Ier se dobi v jirnstnrih Ljudske knjiž-
DaneB poBlertntič ob 16, 1!)'1B ln 20'16 uri
ZloCin in kazen
Prekrasen ftlni po nesmrtnem romanu Fed. Dosto-levskeoa »Razkolnlkov«. — v glavni vlogi Peter Lorre.
Telef. 22-21 KINO UNION Te ef. 22-21
niče. Knjižnica je odprta vsak dan od 9 do 12 in od 2 do 7. Na veliko soboto knjižnica ne bo poslovala. »
O »JNS gospodarstvo pri ljubljanski mestni elektrarni.« G. odvetnik dr. Marjan Zajec nam je poslal v imenu društva Kazino in kavarnarja gosp. Rajka Zupana naslednji popravek: »Ni res, da dolguje kavarna v Kazini ljubljanski mestni elektrarni za porabljeni električni tok Din 101.000. Prav tako ni res, da bo treba sploh odpisati dolg, ki ga ima kavarna v Kazini pri mestni elektrarni. Res pa je, da kavarna v Kazini ljubljanski mestni elektrarni ničesar ne dolguje ter ima vse račune za električni lok v redu plačane. Res je torej, da ne bo treba odpisovati nikakega dolga kavarne v Kazini pri mestni elektrarni.« - (Jasno je, da mi v svojem poročilu nismo mislili na sedanjega kavarnarja v Zvezdi, niti ne na Društvo Kazino, dolg, ki ga bo treba pri mestni elektrarni odpisati, izvira še iz časov, ko je bil lastnik kavarne drugi. Op. ured.)
__ 0 Vojaški novinci, ki so poklicani v aktivno službo, se opozarjajo, naj pravočasno urede svoje osebne zadeve ter naj se točno ob napovedani, uri zglase s svojimi stvarmi na določenem mestu, od koder bodo takoj odposlani dalje. Priti morajo trezni, dobro oblečeni in obuti ter oskrbljeni s hrano za prvi dan. Po zglasitvi se pod nobenim pogojem ne bo pustilo nikogar več domov Kdor bi ne prišel ločno ob določeni uri, ali bi ne prišel trezen, bo najstrožje kaznovan.
KINO SLOGA £B7l-3°S
Dunes poslednllč burka — bomba smeha!
Ženin v nepriliki
Renate Muller, A. Wohlbriick, Georg Aleksander in Adele Sandrock Prp<i8t,ave ob 16. 19-15 1n 21-15 uri.
0 Združenje trgovcev v Ljubljani opozaVja gg. trgovce, da se dobe v pisarni Združenja tarife mestne uvoznine in trošarine proti malenkostni odškodnini 2.— din. Neobhodno potrebno je, da jo vsak Irgovec v posesti te tarife. Uprava.
0 Vaš mož vas bo pohvalil, če mu boste dali za veliko noč Klefišovo šunko, ki vam jo dostavi na dom tvrdka Fr. Kliam, nasproti kina Union, telefon 29-09.
zvečer
Se na veiiki četrtek
prinešene obleke v kemično čiščenje, plisiranje barvanje, pranje in svetlolikanje perila izgotov: sigurno do praznikov tovarna
JOS. REICH
© Prijet tat koles. Policija je prijela 31 letnega Antona Godca, mehanikarskega pomočnika brez posla. Ugotovila je namreč, da je Godec sistematično kradel električne svetiljke, pomagal pa mu je neki Ciril Bončar. Oba sta policiji znana kot tatova.
© Umobolno žensko je oddal. Presnočnjim je prišel v splošno bolnišnico v Ljubljani neki mož iz Begunj, ki je tja privedel duševno bolno žensko. Mož je hitro odšel, ne da bi povedal, kdo je ta ženska. Končno je policija ugotovila,, da gre za 30 letno Zofijo J., doma iz Kočevja. Oblasti si niso mogle pomagati drugače, kakor da so žensko oddale v odgonske zapore mestnega magistrata.
I Nočno službo imajo lch'avt-t . tli Pkcoli, Tyr-ševa cesta (i; inr, Hočevar, Celovška cesta C/2 in mr (! arlus, Moste.
□	Proti izkoriščanju kmjtov in konzumentov.
V kavarni »Jadran« se je vršil v ponedeljek zvečer sestanek med predstavniki akcijskega odbora za dvig živinskih cen v mariborskem okolišu ter zastopniki vseh treh strokovnih organizacij kot predstavnic mariborskih konzumentov. Zastopniki kmetov so pojasnili zastopnikom delavstva, zakaj so začeli z akcijo za zvišanje živinskih cen, obenem pa so dokazali, da so mesarski obrtniki cene mesu prekomerno povišali. Na sestanku se je sklenilo, da se predloži mestnemu načelstvu načrt, naj se osnuje pri mestnem tržnem nadzorstvu poseben odsek, v katerem bodo zastopani predstavniki konzumentov, okoliških producentov, trgovcev 7. živili ter mesarjev. Ta odsek naj regulira cene tako, da bo vladalo pravično sorazmerje med nakupno in prodajno ceno živil iri mesa. Obenem naj se strogo izvajajo zakonske določbe o komisiranju živinskih potnih listov v prisotnosti prodajalca, tako da se kupcu onemogoča vstavili fingirane cene, če je morebiti živinče ceneje plačal. Delavski zastopniki so to akcijo pozdravili že zaradi tega, ker bi brezposelnost v Mariboru takoj prenehala, čim bi se dvignilo blagostanje mestnega okoliša, odkoder sedaj pritiskajo kmečki ljudje zaradi silne revščine v mesto ter sprejemajo delo za vsako ceno, spravljajoč s tem nehote mariborske delavce ob kruh.
□	Visok
in zanimiv obisk ... Včeraj dopoldne ob 11 sta prispela v Maribor senatorja Pucelj in dr. Marušič v spremstvu šestih tovarišev iz belgrajskega parlamenta. Obisk tako visokih gospodov se v Mariboru zanimivo komentira...
Paš Anton, Maribor. Slovenska ulica št. 4
priporoča spomladanske modne novosti za dame in gospode.
[71 Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, podružnica Maribor, prosi vsa narodno obrambna in druga nacijonalna društva, da ne podpisujcio izjav, katere nosijo nekateri ljudje zaradi prodaje hiš v Betnavski in Kej-žerjevi ulici, oziroma da ne podpirajo na kakršenkoli način prodaje. Kol nacijonalni železničarji smo stali in stojimo vedno na braniku naše nacijo-nalne stvari. Zadevo prodaje teh hiš rešuie kr. Lanska u|)rava — dolžnost nacijonalnih železničarjev pa je, da ščiti interese svojih članov.
□	Karoserije za nove avtobuse — domače delo. Upravni svet Mestnih podjetij je na svoji seji v ponedeljek oddal izdelavo karoserij za oba nova avtobusa znamke MAN mariborski tvrdki Pergler. Karoseriji se morala izdelali ločno po načrtih tvornice, in sicer pod stalnim nadzorstvom, tako da bo solidnost in trpežna izdelava karoserij zajamčena.
□	Preselitev trgovine Mestnih podjetij. Trgovski lokali v gradu, kjer ie bila ^voječasno Ber-dajsova trgovina, se bodo preuredili v trgovske
lokale prodajalne Mestnih podjetij, ki se bo preselila iz hiše Mestne hranilnice na Aleksandrovi
cesti^
□	Smrt žanje, V Počehovi št. 52 je umrl 77-letni Ivan Bezjak. — V Stolni 5 je umrl stavbni delovodja tvrdke Kiffman Anton Spindler, star 60 let, — Naj počivata v miru!
□	Znatno razširjenje Počitniškega doma. Hranilnica Dravske banovine v Mariboru je odobrila Počitniškemu domu Kraljice Marije pri Sv. Martinu' na Pohorju 270^000 Din brezobrestnega posojila. Na domu bodo zgradili nov bolniški paviljon, povečali bodo zopet kopalni bazen ter napravili še nekatere druge preureditve.
□	Posestne izpremembe. Kupili so: Slaščičar Ilich od Marije Wregg hišo v Slovenski ulici 6 za 670.000 Din; Alojzija I.obnik od Jerneja Čebula hišo v Betnavski cesti 65 za 190.000 Din; Jugo-textil d. z u. z. od ing. arh. Viktorja Vičiča vilo v Principovi ulici 11 za 280.000 Din.
□	Podlegel udarcu. V mariborski bolnišnici je umrl 36 letni posestnik Ivan Polančič iz Žikaric pri Sv. Barbari v Slov. goricah, Pred nekaj dnevi ga je udaril njegov sorodnik v prepiru z motiko po glavi, da mu je počila lobanja.
□	Žaga je zgorela. Posestniku Mešiču Josipi: v Škornjem je zgorela njegova žaga z zidano hišico za Žagarja. Uničena je tudi večja zaloga sena, škoda pa znaša 40.000 Din.
□	Polenovko, sveže namočeno, dobite vsak postni dan v. trgovini Skaza v rotovžu,
U Razprava proti 47 letnemu mesarskemu pomočniku Ferdinandu Knapiču, ki je 12. februarja zaklal na državnem mostu branjevko Terezije Konrad, bo 17. t. m. ob 10 v sobi št, 53.
Celje
& Predavanje SPD. Drevi ob 20 predava v veliki dvorani Ljudske posojilnice v Celju znameniti plezalec Martin, Maier iz Monakovega, ki bo opisal svojo plezalno pot preko 1500 m visoke severne stene Grandes Jorasses (4208 lil) v skupini Mont Blanca. »Senzacija 20. stoletja imenujejo v alpinskem svetu to zmago nad ogromno gorsko steno. Slike z veličastnimi gorskimi prizori bodo pojasnjevale predavateljevo besedo. Vstopnice se dobe v drogeriji Vrtovec, zvečer pa pri dnevni blagajni.
■©■ Prostovoljna gasilska četa v Celju proslavi dne 7. julija 1936 na svečan način 65 letnico svojega obstoja. Prosimo vse ostale organizacije in društva, da ta dan ne prirejajo v Celju javnih prireditev.
Lepe rozine, jedrca, lešnike, mandeljne in
odlično Imnatsko moko priporoča Anton FAZA-IUNC, Celje. — Tudi za pirhe lepa izbira.
■©' Mestno poglavarstvo v Celju razglaša, da bo treba v bodoče plačevati užituino na uvoženo meso in vse mesne izdelke v pisarni mestne klavnice, na kar se ojiozarjajo trgovci in gostilničarji bivše okoliške občine celjske.
•©■ Cerkveni koncert priredi pevsko društvo -Celjski Zvon« na veliki petek ob pol 8 zvečer v opatijski cerkvi. Na koncertu bo zbor pel Tom-čevi »Kruli iz nebes, in »Odrešeniku svela«.
•Sr V gostilni »Skalna klet« dobite 9. in 10. aprila in dalje vsak petek pečene morske ribe in dobro domačo in dalmatinsko vinsko kapljico. Za obilen obisk se priporočata Josipina in Andre; Ušaj.
Lilija
Razrešena občinska uprava. Pred kratkim smo poročali, da se je vršila na naši občini revizija poslovanja občinske uprave, kalero je izvršil višji računski inšpektor banske uprave g. Šolan. Zadnja revizija se je izvršila lota 1981., ko je takratni JNS režim brez vzroka, samo iz političnih nagibov in volilne špekulacije razrešil funkcije župana g. Hinko Lebingerja, ki je dobil pri volitvah 80% glasov litijskih volilcev. Sedaj pa je na podlagi revizijskega poročila razrešil g. ban dr. Marko Natlačen sedanjo občinsko upravo z županom Fr. Lajovicein na čelu svojih poslov zaradi po reviziji dognanih nečednosti v poslovanju. V nedeljo je bila sklicana seja občinskega odbora, katera pa ie bila komaj sklepčna, saj je prišlo od 24 odbornikov komaj 14 na sejo. — Sklenili so, da se občina proti razpustiti pritoži ter so zadevo izročili v nadaljnjo poslovanje advokatu dr. Marjanu Zajcu, banovinskeniu tajniku JNS. Mi le želimo, da se stvar čim preje reši pri upravnem sodišču v Celju, da pride na občino do besede ljudska volja
Popravi. V zadnjem poročilu o sijajno uspelem sestanku pristašev JRZ v Litiji se mora pravilno glasiti število udeležencev 300 in ne 30, kot je pomotoma bilo priobčeno.
Kamnik
Nenadna smrt. V nedeljo v noči je zadet od srčne kapi umrl g. Budau Herman, višji davčni upravitelj v pokoju. Večer je še prebil v krogu svojih prijateljev v restavraciji Kumer. — Med Kam ničani je bil zelo priljubljen Tovarna gorčice >Eta-< bo posebno pogrešala svojega vestnega in odličnega knjigovodjo in korespondenta. — Blag mu spomin! Žalujočim našo iskreno sožalje!
Ptuj
Uspeh vinske pokušnje v Ptuju. Vinska po-kušnja, ki jo je priredilo Združenje gostilničar-skih podjetij v Ptuju ob priliki občnega zbora Zveze združenj gostllničarskih obrti za dravsko banovino v Ljubljani, dne 3. in 4. t. tn. v Društvenem domu. je prav dobro uspela. K pokušni je prišlo večje število gostilničarjev iz Raznih krajev dravske banovine, ki so se udeležili občnega zbora in so pri tej priliki pokusili dobro kapljico iz Haloz in Slovenskih goric in sklenili precej kupčij z našimi vinogradniki. Naval k pokušnji vina domačega prebivalstva je bil tudi velik, to pa zaradi tega, ker je bila vinska pokušnja brezplačna.
Senovo
(K dopisu iz Senovega, v Jul:-u z dne 29. marca t. 1. kot dopolnilo.) Pri nas smo tako rekoč fini ljudje. Baje res fini. Pa tudi zmožni smo tako rekoč, res zmožni. Posebno, kar se tiče merjenja, nas tako rekoč nihče ne prekosi. Mi nc potrebujemo no metrov ne litrov, ne kilogramov, če hočemo ugotoviti, koliko kakšna reč meri. Mi vzamemo v naše vzvišene roke kneftro, pa se ne /.molimo niti zu kilometer Tudi pravico merimo s knefro, kakor ludi z resnico občujemo po kneftri. tako rekoč. In če pride kdo do kakšne pravice brez naše vednosti, tako rekoč proti naši volil potem odmerimo desel knefter naše hvale, češ. dr je to naša zasluga. Le kako bomo mi Izhajali, če so nam kueftra ulrga. !'o naših pojmih jo bil le iiaivecji veleiim, l<i je izumil kneftro Slavn mu) Le to je škoda, da ui izumil take kneftre, ki bi tako rekoč na večno držala. Ce bi izumitelj kneftre imel na razpolago tako debelo kožo, kakor so nase. bi gotovo napravil tako kneftro, ki bi trajala večno, tako rekoč. Oh Skoda, nepopisna škoda, laku rekoč...
Gospodarstvo
Mariborski mestni proračun
Razglas mostne občine mariborske.
Maribor, 7. aprila.
Proračun mariborske mestne občine je bil z odločbo finančnega ministrstva potrjen s 56,860.550 dinarjev razhodkov in prav toliko dohodkov. Novi proračun je stopil s tem v veljavo in z njim vred (udi mestne davščine, ki se bodo pobirale v novem proračunskem letu. Kakor pa je iz tozadevnega razglasa mestne občine in tudi že iz razprave o proračunu razvidno, ne bodo letos plačevali Mariborčani večjih davkov, kakor so jih prejšnja leta. Občinska uprava je pdkazala veliko uvidevnost in spretnost, da je znala kljub upoštevanju zviSanih potreb z varčnim gospodarstvom doseči v proračunu ravnotežje brez novih obremenitev.
Plačevale pa se bodo v proračunskem letu 1936,37 naslednje davščine v isti višini, kakorJeta 1935-36: 40% mestna doklada na zemljarino, zgra-darino, pridobnino, družbeni davek in rentnino; mestne takse z izpreinembo, da se od gledaliških predstav, ki nimajo razen igre, deklainacij, petja in govorov ničesar drugega na sporedu, mestna prireditvena laksa ne pobira. Komisijske pristojbine, tržnina, plovnina, sejmiščna pristojbina, teh-tarina, davščina na prenos nepremičnin, trošarina na vino in vinski mošt po 1 din od litra vinskega mošta in 1.50 din od vina, trošarina na žganje, na pivo, na šampanjec, 13% gostaščina, 0% kanalšči-
marec	februar	marec
1935	1936	1936
61.1	82.9	805
55.2	53.8	55.6
78.8	81.1	81.1
64.8	69.9	69.7
«3.0	70.0	70.0
60.2	65.5	65.7
67.2	71.6	71.3
Indeks cen v marca
Po podatkih oddelka za gospodarske študije je indeks cen v marcu pokazal v primeri s februarjem le malo izprememb. Indeks posameznih skupin je naslednji:
rastlinski proizvodi živina in proizv. mineralni proizv. industrijski proizv. skupni indeks izvozni proizvodi uvozni proizvodi
Med posameznimi skupinami so nastopile tele izpremenibe: indeks rastlinskih proizvodov je popustil za 2.4 točke zaradi padca cen žitaric, fižola, sena in konoplje, narasla pa je cena suhih češpelj. Živina a živinski proizvodi so v ceni narasli: narasle so >.ue volov, srednjih prašičev, masti, slanine in jajc. Mineralni proizvodi so ostali neizpre-ntenjeni. Indeks industrijskih proizvodov je popustil za 0.2 točke zaradi padca cen bombažnih proizvodov. Izvozni proizvodi so narasli za 0.2, uvozni pa padli za 0.3 točke.
Naša trgovina s Švico
Pretekli teden je bilo v Curihu Zborovanje družbe zo jugoslovansko-švicarski promet, katerega se je udeležilo le malo interesentov. Predsednik g. H. Miiller je podal v svojem poročilu pregled o današnjem gospodarskem položaju v jugoslaviji in naši zunanji trgovini. Posebno je po-vdarjal, da se ie v zadnjem četrtletju 1935 smer jugoslovanske zunanje trgovine znatno izpreme-nila kot posledica sankcij proti Italiji. Od Angležev dane ugodnosti pri jugoslovanskem uvozu v Anglijo še od daleč niso zadostovale jugoslaviji, tla hi nadoknadile izgubo italijanskega trga. Nemčija, ki ima interes na jugoslovanskih kmetijskih proizvodih, plača za jugoslovanske proizvode višje cene. Zaradi nemškega deviznega gospodarstva je Jugoslavija prisiljena v povečanih količinah kupovati blago v Nemčiji, tako da imajo tc nemške preference neugodne posledice za švicarski izvoz. Švica je zaradi boljših cen, ki jih plača Nemčija, zapostavljena.
/.a njim je govoril drugi predsednik g. dr Sic-grisl o razvoju blagovnega prometa med Jugoslavijo in Švico. V letu 1935 je Švica več izvažala v primeri z letom 1934 v Jugoslavijo: največ strojev, ur, farmacevtskih proizvodov in letal, dočim jc pa posebej izvoz umetne svile nadalje zelo pa Icl. Ves švicarski izvoz v Jugoslavijo ic na-
Pri hemoroidih fziafš žili!
zai ju, omotici, povzročeni vsled zaprtja, prinaša vporaba
Franz-Josefove
grenke vode prijetno polajšanje. Roff. ik> nifin. soc. pol. in nar. zdr. S-br. 15485, 25. V. .15
na in 4% vodarina in večja poraba vode, vodo-merščina, uvoznina, davščina na vozila, davščina na pse, davščina od prirastka na vrednost nepremičnin, veselični dvek, 6% zamudne obresti, o]>o-minarina in rubež, gradbene takse in pristojbina priklop na mestno cestno kanalsko omrežje.
O veseličnem davku pa je izdalo mestno poglavarstvo novo uredbo, ki ima med drugim sledeče določbe: Veseličnega davka se oproščajo vse prireditve, ki so oproščene državnega veseličnega davka, predavanja, govori, razstave, izložbo, ki slltžijo v patriotske, dobrodelno, poučne, prosvetne i in gospodarske namene, izključno cerkvene pri-i reditve, šolske predstave, sokolske prireditve ter | tekme amaterskih športnih društev, prireditve pro-1 slovoljne gasilske čete Maribor, Rdečega križa, . lastne predstave narodnega gledališča in lastni koncerti Glasbene Matice. Gledališke predstave prosvetnih društev, koncerti in kulturne prireditve vobče uživajo 50% popusl. Prireditelj, ki zahteva oprostitev ali olajšavo, mora prireditev predčasno prijaviti mestnemu knjigovodstvu ler staviti na razpolago 2 brezplačni vstopnici. Za neprodane vstopnice se veselični davek povrne. Obračun o prejeli vstopnini se mora predložiti mestnemu knjigovodstvu najkasneje osem dni po prireditvi. Veselični davek znaša 50 državnega I veseličnega davka.
rastel od '/.37 na 7.94 milij švicarskih frankov ali za 11%. Ta vsota ic največja od leta 1931 sem, ko je znašal švicarski izvoz v Jugoslavijo 11.54 milij. frankov. Švicarski uvoz i/ Jugoslavije ic padel od 13.4 milij. leta 1934 na 10.13 milij. frankov leta 1935. Najbolj je nazadoval izvoz koruze, ječmena, perutnine in jajc, dočim sc je povečal izvoz sena _ lanu in konoplje ter hmelja Zaradi tega razvoja bilance bi bilo želeti, da se švicarski uvoz iz lugoslaviie znatno poveča. V kliring je bilo leta 1935 vplačanih 9.04 (1934 10.99) milij frankov. Zmanjšanju uvoza odgovarja padec plačil Od 9.4 milij. frankov je bilo porabljenih 6.19 milij kot delež švicarskih blagovnih upnikov. 2.84 milijonov frankov je bilo treba oddati za obresti na švicarske finančne terjatve. Na koncu leta 1935 ic bilo stanje tole: vplačila v korist švicarskim izvoznikom 6.89, od tega 6.62 za švicarsko blago, 0.27 milij. za tranzitno blago, izplačila so znašala 6.35 milij., tako da je na koncu leta ostalo neizvršenih plačilnih nalogov za 0.54 milij. frankov. Čakalna doba rii nikdar presegala 2 meseca in je znašala na koncu leta 1935 2— 3 tedne. Nadaljne možnosti razširjenja zvez so brez ozira ua prednostno stališče Nemčije trenutno omejene
Kot zadnji referent ic govoril dr. M. O. I.iencrt iz Curilia o organizaciji za obravnavo klirinških vprašanj. Kot organi nove organizacije so določeni, klirinška komisija švicarske trgovinske in industrijske osrednje organizacije, stalni odbori za posamezne klirinške države in švicarska centrala za pospeševanje trgovine. Ustanovitev te osrednje organizacije je nastala radi potrebe k združitvi že obstoječih organizacij izvoznikov za klirinške države. V klirinški komisiji naj bodo zastopane razne panoge industrije. Poseben odbor bi bil tudi za Jugoslavijo. Enkrat letno naj bi sc mogoče vršila plenarna seja. Tajništvo je pri švicarski centrali za pospeševanje trgovine. Vodstvo opravijo dr, Lienert. O nabavi sredstev za financiranje izdatkov m bilo debatirano in nič sklenjeno Od nove organizacije se pričakuje, da združi vse sile, l<i so doslej delale na tem polju, da jim pripomore do večje veljave posebno v Bernu.
Predsednik g. H. Miiller je dejal, da pričakuje, da bo odbor identičen z jugoslovansko švicarskim odborom.
SLAVTJA. jugoslovanska zavarovalna banka v Ljubljani je imela dne 7. aprila svoj XIII. redni občni zbor. Zaključni računi za poslovno leto 1935 so zadovoljivi, posebno še, če se upošteva, da splošna gospodarska kriza proti lanskemu letu ni popustila, ampak p p nekaterih slojih se celo poostrila. Skupna premija v poslovnem letu 1935 znaša 23,102.374.73 din, lansko leto pa je znašala 22,4,19 951.31 din. Rezerve zavoda so narasle na 63,811.828.96 din, od lanskih 59,136.122.52 din. Na škodah, ki jih je likvidirala s priznano kulanco je izplačala banka »Slavija med svoje zavarovance tekom poslovnega lela 1935 10,013.917 din. Glavnica njenih življenjskih zavarovanj znaša koncem poslovnega lela 209,142.440 din. — Zaradi odpisa akvizičnih stroškov iu po dotaciji vseh rezerv se izkazani cisti dobiček 141.674.87 din prideli splošnemu rezervnemu fondu. — Med drugimi sklepi je posebno omembe vreden sklep, osnovati za nameščence poseben penzijski fond in ga primerno letno dotirati.
Vsakemu stanu. - vsalci starosti primerna
-Kamera - Brillant - cena zmerru<
Kmetski posojilnici ljubljanske okolice, r, z.
z n. z., jc dovoljen odlog plačil za 6 let Obrestna mera za vloge, nastale do 28. februarja 1935, je določena na 2 odstotka. Zavodu jc odobrena valorizacija nepremičnin od 4 na 13 milj. din. Dovoljene so mu tudi finančne olajšave.
Avtobusna proga Ljubljana—Sušak. ftanska uprava jc izdala koncesijo za redni avtobusni promet med Ljubljano in Sušakom ter obratno družbi Avtomontaža, d. d. v Ljubljani, ki je v ta namen zgradila dva avtobusa s po 27 sedeži. V četrtek bo poskusna vožnja, v petek pa se začne redni promet.
Poslovanje 1'eniksa v jugoslaviji. Z ozirom na dogodke pri dunajskem Feniksu je bila od ministrstva za trgovino iu industrijo imenovana posebna komisija, ki jc že začela pregledovati stanje Fcniksa in katere poročilo bo prineslo jasnost o poslovanju Feniksa, kar se tiče Jugoslavije. Komisijo tvorijo načelnik ministrstva trgovine in industrije dr. Boškovič, v njej pa so tudi še tile zavarovalni strokovnjaki: Ojura Paunkovič, glavni ravnatelj družbe Rosija Fonsijer, Miroslav Motja-šič, poehavnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in dr Kašanin z bclgrajskega vseučilišča.
Vloge pri francoskih hranilnicah so sc v teku lanskega leta povečale od 35.325.— na 36.574.24 milijonov franc. frankov.
Produkcija avtomobilov ic znašalo v Franciji lota 19:55 156.513 C/2 655) osebnih voz, 22.057 (25.537) tov avtomobi o\ m 20.266 (2)1.793) molo-
ciklov.
Borza
Denar
Dne 7. aprila
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, New-yorka in Prage, popustil je London, dočim so tečaji Amsterdama, Berlina, Bruslja in Pariza narasli.
V zasebnem kliringu je pri avstrijskem šilingu nastopil preokrel. Na ljubljanski borzi jc silili'.; narastel na 9.20—9,30, v Zagrebu pa skokoma na "15—9.25, v Belgradu pa na 9.0864—9.1864. Grški bom so notirali v Zagrebu 31 blago, v Belgradu pa 31.15—31.85. — Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenjen na 249.20—250.80. Španska pezeta je notirala v Zagrebu 6.27—6,37, v Belgradu pa 6.35 blago.
Nemški čeki so notirali v Ljubljani 13.95— 14.15, v Belgradu 13.8494—14.0494, v Zagrebu pa 13.8850—14.0850. za ultimo aprila 13.8050—14.005, za medio maja 13.7850—13.9850, za ultimo maja 13.79—13.99
Za italijansko liro (valulo) so plačevali denarni zavodi 3.20—3.25, za dolar pa 49.50—50.
L j u b 1 j a n a. — Tečaji s primoin Amsterdam 100 h. gold, . . . ' 2969.58—2984.18
Berlin 100 mark...... 1754.91—1768.78
Bruselj 100 belg...... 739.04— 744.10
Curih 100 frankov ..... 1424.22—1431.29
London I funt......215.91— 217.97
Newyork 100 dolarjev .... 4335.01—4371.32
Pariz 100 frankov...... 788.18— 289.62
Praga 100 kron . .	... 180.69— 181.80
Promet na zagrebški borzi ie znašal brez kompenzacij 1,203.316 Din.
Curih. Belgrad 7, Pariz 20.2325, London 15.1925, Newyork 306.75, Bruselj 51.90, Milan 24.25, Madrid 41.925, Amsterdam 208.45. Berlin 123.40, Dunaj 57, Stockholm 78.35, Oslo 76.35, Kopenhagen 67.85, Praga 12.70, Varšava 57.325. Alene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.6925, Buenos-Aires C.84375.
Vrednostni papirji
Ljubijana: 7% investicijsko posojilo 80—82, agrarji 46—48, vojna škoda promtna 354—356, begluške obveznice 03—65, 8% Blerovo posojilo 82—84, T/,- Blerovo posojilo 72—73, 7% posojilo Drž. hip. banke 81—82.
Zagreb, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 80 den., agrarji 46.50—47 (48), vojna škoda promptna 355.50 -356.50 (355), begluške obveznice 61.50 den., 7% Blerovo posojilo 71.75—72 (72), 7% posojilo Drž. hip. banke 81.25—81.75 (81.50), 7% stab. pos. 80—81. — Delnice- Narodna banka 6375 den., Priv. agrarna banka 240—250, Trboveljska 130 den., Osj. sladk. tov. 150 blago.
Belgrad, državni papirji: 7% investicijsko posojilo 81.50 den. (82, 81.50), agrarji 47 blago, vojna škoda promptna 357—357.50 (357), begluške obveznice 65.75—66: 63.75—64.25 (63.85), 8% Blerovo posojilo 81.50—82, 7% Blerovo posojilo 72— 72.75.
Radio
Programi Radio Ljubljana:
Sreda, S. aprila: 12 Orkestralni rupnslueiian koncert, 12.45 Vremenska nuiMived, poročila, 13 Nuipn-ved tinia, objava sporeda, obvestilu, 13,15 Slavni \ ir-tuozi (plofiče), H Vremensko imh-oč'1o, (mhv.h1 tečaji, 18 1'a.sijouska procesija v stari Ljubljani (k. ltu-loll Dostal), 18.1(1 Slovenščina zn Slovence («. dr. Rudolf Kolurtč), 11) Napoved ('asa, vremenska nutpoved, poročilu, objava sporeda, obvestila, 10.30 \oe. uril: .Iu iroslavija kot sredozemska sila (k. dr. Vukičevlč I/. Belirrada), 'JO Prenos lz ljubljanske opere: V I. '»1 moril: Glasbeno predavanji' (tfosip. Matija Hrnvničarl, v II. odmoru: Vremenska napoved, poročilu, objava sporeda.
Drugi programi s
Sreda, S a/iriln — [lelfirad: l!l.,io Tnmburiee, 20.lil lin eliovo in liiiudlove orgelske skladbe, 21 Prenos U Za-trrebn, 22.20 Violina in viola — llchirad II: t> Salonski kvintet, U Manovlvevo predavanje iPrlzreiMki /la turji', 11.15 llegenhe-lerjevo predavanje Kristus kot človek . 22.20 Duhovni koneeii Zagreb: 20 Prenos ir. LJubljano - Dunaj: 19.30 Triurni valčka. 21.211 M a d.iarska ura: Lis/,lova X. in XV. rapsodija 22.'.M Dunajska glasba, 21 Plošče lliidiimiešta: 1K 10 Salon skj orkester, 10.50 Barsljeva igra po Sienikiewlezevem romanu Qun vadiš! , 31.45 CieaiMk« glasba, 22.50 Operni orkester — Trsl-Milan: 20.30 Peru-iijev oratoeij lzveliearjevo rojstvo — liim-flari. 17.15 Paifanmljov koncert, 20.35 Joriova opore.ln Začarana prodajalna, nato plesna glasba Vrana: 10 .VI Vuški vtisi — koncert radijskega orkestra, 20..VI Stoliova opereta S plesom de sreče , 22.15 Plošče - rreriana; 20 Igra, 20.30 Plošče, 21 Clioplnova klavirska sonata - 22J5 Duhovna glasba, 22.45 Zabavni koncert l>n .Vcim-Hja: 20.15 Hra mlado Konerooije Berlin-ViatUlava-Kuhi: 20 45 Pomladni ritem — Kiiniiisbrrn: 20.45 Sodobna Glasba — Hamburg: 20,45 Operetni večer ~ Frankfnrt: 20.45 Nemški oporni večer Stuttgart: 20.45 Semenj domišljavosti. 22.30 Prenos It. Bue.nos-Airesa, 23 Plesna (rlasba, 24—2 Nemški mojstri — Vo-nakovo: 20.45 Zabavni koncert ■ 22.35 Sohiimannova sonata '/.a violine in klavir, 23 Komorni godalni orkester.
Poizvedovanja
Zlato nalivno pero sem našel d<ne 7. aprila do-poldne ua T.vrševi cesti. — Krošelj, Stopanja vas .102.
I: g n bil Je reven ilelavee majhno denarnico, v kateri sto bila dva s t od lnar.sk a bankovca, na poti iz ftiške v Ljubljano. Pošten nnjdii'tel.1 naj odda denarnico na policijski stražnici v Sifcki.
Slovenjgradec
Pogreb Sokličeve mame. V nedeljo popoldne
je bil pogreb pokojne gospe Marije Soklic, malero našega mesluega župnika, ki je pokazal, kako jo bila pokojnica priljubljena pri vseh. Prijatelji in znanci so ji nanosili toliko vencev in šopkov pomladnega cvetja, da je bil mrtvaški oder ves odet v cvetje in zelenje. Pri pogrebu se je pa nabralo toliko ljudi iz mesta in okolice, kot pri maloka-terem drugem pogrebu. Olroci iz osnovne in meščanske šole so s svojimi učitelji otvorili pogreb, med ninogobrojnimi |Kigrebci pa smo opazili zastopnike vseli uradov. Pogreb je vodil monsignor in dekan Fr. Ks. Meško. Iti je na grobu imel pretresljivo lep govor o pokojni, ki jo je tako visoko cenil in spoštoval. Poleg pisatelja iiions. Meška se je udeležilo pogrebu še osem duhovnikov, med njimi okoliški župniki in msgr. prof. Vreze iz Maribora ler prof. Haznožnik iz Zagro ba. Pevci so pokojnici zapeli pretresljivi žalostin-ki pred župniščem in nn grobu. Tako je dohra pokojnica, dasi vedno skromna in liha. pa pridna ženica, nad vse častno bila spremljana k zadnjemu počitku. Nuj ji bo Večni dober plačnik!
Mrliča sta odnesla
Jesenice, 7. aprila.
V nori od ponedeljka na torek sta prišla v jeseniško bolnišnico dva možakarja, ki sta zahtevala Iruplo umrlega delavca Kozmana. Bolničar jima ni mogel izročiti mrliča, ker nisla imela za lo potrebnega dovoljenja. Možakarja pa sta vztrajala na leni in ko se je bolničar odstranil, je eden izmed njiju odšel v mrliško kamro, vzel mrliča iz krste ter si ga zadel na rame in ga nesel 100 ni daleč, kjer sla imela prišleca pripravljen voz. Tam je možakar, ki je odnesel mrliča, le-tega položil v voz in oba sta se odpeljala v Gorje pri Bledu, odkoder je bil umrli delavec Rozman doma. Pozneje se je tudi pojasnilo, zakaj sta možakarja mrliča enostavno odnesla. Svojci umrlega Rozmana so zelo revni ljudje in nimajo denarja za razne takse, ki jih je treba plačati v zvezi z izročitvijo mrliča, pa sta zadevo poenostavila tako, da sla mrliča naložila na rame in ga pozneje odpeljala nn njegov doni, dn ga položita v njegovo rodno vas brez posebnih stroškov.
Kulturni obzornik
K sklepu 1050-letnice smrti sv. Melodija
Dobro je označena škoda, ki jo je utrpela vsa »krščanska Evropa zaradi uničenja slovanskega bogoslužja na Moravskem in barbarskega preganjanja Melodijeve duhovščine (28—31); v potrdilo navaja ludi izreke modernih nemških protestantskih in katoliških cerkvenih zgodovinarjev (30 do 31). Naj jim dodam še besede F r. Seppetta, sv. bratov, a pravi naposled le: (Izgnani Metodi-sv. bratov, a pravi naposled le: (Izonani Metodi-jevi učenci so- nesli slovansko bogoslužje drugim Slovanom in pri Jugoslovanih in na Ruskem se je uredila slovanska cerkev, ki se je vrnila med rimsko in vzhodno cerkev, a je bila v zvezi samo s to.) »Ukrep Štefana V. se je naslanjal zgolj na enostranska poročila VVichingova, ki v izbiri sredstev nikoli ni bila izbirčna, in se ni pripravil s potrebno skrbnostjo; tako eo se naposled z njim odločile meje in obseg zapadne cerkve, s leni pa tudi zapadne kulture. (Seppelt, Das Papettuni im FrOhniittelalter, Hegner, Lpz., 1934. 328.)
Največjega pomena je v knjigi skrbni pregled in označitev virov za življenje svetih bratov, pred vsem listih treh, ki so v knjižici objavljeni. O Žitju Konstatinovem dokazuje pisatelj, da ga je spisal v Panotiiji ali na Moravskeir. kdo izmed Ci-rilovih učencev s sodelovanjem Metodijevim in deloma s porabo grških Konstantinovih zapiskov. O domnevnem grškem življenjepisu se izraža, da ni dokazan, poudarja pa neglode na la vir samostojnost slovanskega prireditelja; slog da spomin jn na spise Klementa Bolgarskega (33—35). Žit je Meto-dijevo je pisano preprosteje, krajše, daleč od Me-lodijevega doma v Panoniji, v dobi stiske; prvo poglavje pa je iz Ciril-Metodijeve knjižne zapuščine, nekaj stavkov pa iz sv Oregorija Nazijanškeg«;
prireditelj je rabil tudi žitje Konstantinovo (35 do 36).
Važno je poglavje o duhu iu sloa;ii Žitij; v nasprotju z Dvornikom dokazuje pisatelj, da duh in vsebina nikakor ne odgovarjata tedanjim bizantinskim svetniškim žitjem, ampak da segata slrsl. Žitji nazaj v klasično dobo grške krščanske književnosti, da jima je vtisnjen s leni pečat Cirilove in Metodijeve bogoslovne šole. Islo se kaže ludi v slogu, ki je bil pri tedanjih Bizantincih nenaraven, prisiljen, dolgovezen, v strsl. Žitjih pa je ves svež, mladostno preprost, iskren in topel. V slogu so čuti tudi književnr izobraženost obeh bratov, posebno sv. Cirila, ki ie bil tudi pesnik, čuti se vpliv sv. pisma in grških cerkvenih očetov. Ritmika in skladnost duha in oblike označujeta obe Žitji kot prozni umetnini.
Ker je verjetno, da so sodelovali pri sestavi Žilij ludi slovenski učenci iz Kocljeve Panoni.je — v najstarejši staroslovenski književnosti so še vidni eledovi slovenske veje slovanske družine — zato ŽK in Z M spadata tudi v začetek naše slovenske književnosti kol svetla davna spomenika umetniške slovenske proze. (30.)
Strnjeno je poročilo o drugih slovanskih virih, natančnejše poroča (i. o rimski legendi, ki jo je spisal kdo po naročilu velletrijskega škofa (iaiule-richa, Cirilovega in Mptodijevega znanca (njegov diakon Janez'?). Druge latinske in grške vire le kratko omenja. Pregled slovstva podaja vse izdaje slrsl. Žilij. izdaje hitiiiskili in grških virov, glavne spise o svetili bratih in važnejše prevode Žilij.
Ne vem. če niso najtehtnejši del v vsej knjižici opombe na koncu. Razlagajo vse, kar je Ireba vedeti o posameznih besedah, o cerkveniii, litur-gičnih stvareh, n kulturnih in zgodovinskih |hi-drohnostih, o dokazilih porabe grških cerkvenih očetov. Cirilovih in Mclodijevih grških spisov i. pod. Knjiga je tako hogala, po vsebini Inko pomembna, pri tem pil prijetno in tekoče pisana, da bo imel vsakdo, kdor si in nabavi, ž njo mnogo koristi in resnično veselje	Grf.
(Konec.)
Romano Guardini: Sveti hrižev poi (II. izdaja)
Naše nabožno slovstvo v kvuntitativnem ozi ru gotovo ni revno, siij vsako leto izide ogromno materijala, bodisi v nabožnih listih ali v samostojnih puIfjikueijah. Toda '"e bi vse pretehtali, bi moi-piili res dobrega ostalo le nuilo. /.iilo smo veseli, da smo dobili že v drugi izdaji Guardinijev Križev pot, ki je odličen inolitvenik za preprostega človeka še bolj pu /a inteligenta. Guardinijev Križev pot nikakor ni kuka sentimentalnu molitev, ki !r človeka pustilu le pri zunanjem čustvovanju, marveč posreduje molivcu vedno novega in irlobokegn doživi juliju onega velikega misteri.ju ki ga jc zn nas izvršil Kristus. V tem misteriju spoznava kristjan veličino i vzvišenost Gospodovega trpljenja in našega i)drešen.ja, gleda Kristusu im križevem potu in samega sebe v živi vori vodi nn isto pot trpljenja in sainoodpovedi. V tem je tesna zveza Kristusu s kristjanom in obeli /. življenjem. Knjižico je nupisal sodobni človek v današnjem času in za današnji čas s čudovito priprostost.jo iu vendar s tako resničnim in globokim doživetjem, kot ga ne najdemo v nobenem drugem križevem potu. Prav ta tesna in resnična povezanost molitve z življenjem, ta preprosta in krščanska rešitev problema trpljenja in odpovedi rlaje knjižici posebno vrednost, saj kaj takega v našeni nabožnem slovstvu le redko kje srečamo. Da ic Guardinijev Križev pot res biser, nam dokazuje tudi to. da je v Nemčiji razširjen žt v CV).(K)() izvodih. In če pri nas izhaja že v drugi izdaji, ga je pač zalitevnln potreba, ker je bila prva naklada I. 1929. takoj razprodana. Prvo izdajo jc oskrbel Križ«, drugo pn zdaj Martuljek« v ljubljanskem bogoslovju Cena je izredno nizka, v ljubljanskih knjigarnah stane nevezan i/.vml 5 l)in. vezan 9 Din. Naroča se pa lahko tuili pri izdajatelju: ^Martuljek«, Semenišče.
Oblika knjižice jc pripravim, oprema zelo okusna.	aV
Zadnja številka poljudnega prirodopisnega časopisa »Proteus« je posvečena 80 letnici novomeškega znanstvenika, prirodoslovca prof. Seidla, i Uvodno karakteristiko kot prirodoslovca podaja ! dr. P. Grošelj, kot geologa dr. Rakovec, kot me-; teorologa dr. Reja. U. R. opisuje rastlino z največjim razcvetjem, orjaško pujo, kot jo opisuje Backeberg v svoji knjigi »Lov na kakteje«. Dr. Kratochvil podaja v preprosti obliki dve važni : družini jugoslovanskih jamskih pajkov, kol jih je na znanstven način opisal v Prirodoslovnih razpravah, kot smo že svoj čas omenili. Viktor Pir-nat prispeva potopisni članek »Okoli Trstenskib platan« pri Dubrovniku. V drobjiih vesteh beremo o tem, kje pravzaprav tiči kačji strup, kako se dajo presaditi možgani, ter o sožitju gliv in žuželk Revijo priporočamo (letno 50 Din).
Sfrokovna knjiga o ovčarstvu. — Zagrebški vseučiliški profesor dr. Albert Ogrizek jc izdal obširno knjigo »Ovčarstvo«, kjer na 268 straneh izčrpno obdeluje vse, kur je treba vedeti umnemu narodnemu gospodarju. Posamezna poglavja so posvečena narodno-ckonomski važnosti ovčarstvu, raznim pasmam ovac, njih produktivnim sposobnostim, reji (parenje, Mendlova teorija), prehrani. Dalje ovčarskim stajam, upravnemu sistemu ovčarstva, knjigovodstvo pri ovčarskem gospodarstvu in rentabilnost ovčjereje. V zadnjih poglavjih razloži tudi ovčje bolezni ler njih razkuževanje. Potrebna poglavja po so posvečenn nauku o volni, o striženju, sestavu, pranju, žlnlit-nenju volne ler vsakovislni tehnični predelavi volne.
Knjigi je dodano 115 slik ter 6 večjih tabel, pravila ovčarskih zadrug ter znanstvena literatura. Naroča sc pri knjigarni St. Kugli (Zagreli) dir, 70.
Letalo brez letalca
Letalo se bo navpično dvignilo
l.ondoiiii poročajo, dn tamkaj sedaj po na-rtih slovečcga angleškega letalskega inžcnjerja i-V nkrrtona ftilliuga grade novo veliko letalo, ki !>■> nek, j posebnega. Ce bo novo letalo res to, i sedai iznuidiielj obelit, bo v letalstvu nasto-j i' ; docela nova doba Ni pa verjetno, da bi i/.-m; i<"!,cr!j ineliraval .svojo iznajdbo, ker je njegovo i ,.,- ; . e ot .sloveče.
') novem letalu obetajo, da se bo navpično li'l,ko dvrini'o v /rak, tamkaj nekaj časa lahko rninto v zraku obstalo ter se bo nato /opet navpično spustilo na zemljo Celo tako daleč gre hi napoved, da bi se letalo lahko spustilo v /rak ! i c/. leialea iei se samo tudi vrnilo na tla. /e let m: letalski i/najdilelji na vsem svelu tru-i ij , da hi iznašli letalo, ki bi se navpično dvignilo v /iv.k Vendar bi bilo čudno, ko bi se la zamisel kar n.:''sikni! docela uresničila. Ker pa jc omenjeni letalski i/najditelj Pemberton hilling tako sloveč, ni verjetno, tla In bre/. podlage napovedal stvari ler bi se le osmešil, ee bi se ne dale izvesti.
Novo letalo, katero se imenuje »Durotofin« ima dva velika propelerja, ki se vrtita Vodoravno in sicer vsak v nasprotni smeri. Tako dajeta letalu silo, ki navpično deluje. Oba propelerja sla obenem nosilni ploskvi Propelerja in sta narejena nekako tako, kakor lopate pri rnlinn na veter. Vsak propeler ima tri take dvojne lopate. Tudi tako zvano letalo, katero sc imenuje »avlogiro« in ki je bilo zgrajeno po načinu mlinov na veter, ima velik propeler, ki deluje navpično. Toda avto-giro ie imel tudi navaden propeler, kakor ga imajo druga letaki. Novo letalo pa tega propelerja nima. Novo letalo se ho dalo ravnati ravno tako, kakor dosedanja letala. Pilot bo z rokami vodil višinsko in globinsko krmilo, z nogami pa stransko krmilo. Kadar bo hotel, bo pilot višinsko krmilo naravnal na določeno mesto, s tem pa bo letalo nehalo leleti naprei in stroi bo nepremično obstal \ /raku.
Pa se novo letalo spnsli v zrak, ne potrebuje /a to nobenega zaleta, medtem ko jc letalo tipa »Avtogiro« moralo imeti nekaj proste ploskve, kadar se je spustilo na zemljo. Tudi letalska varnost novega letala je izredno velika, l/naiditelj tega letala Irdi, da more novo letalo spusliii v /rak
tudi brez letalca. Višinsko in stransko krmilo je treba le točno naravnati ter nato spustiti stroj v /rak do določene višine, lani se bo letalo ustavilo in obstalo. Kadar bo začelo letalu zmanjkovati bencina, se bo začelo spuščati počasi na zemljo. Ker se bodo pa medlem propelein vedno počasneje \r1ili, se bo letalo čisto počasi spustilo na tla in pristalo brez vsake poškodbe. Tako trdi koti;Irukter lega letala sam.
Nai se torej res zgodi in se tile teoretični računi iznajditeljev in konstruktorjev uresničijo, bo prihodnjost letaki Durotofin res velika. S tem bi bila rešena vprašanji! navpičnega Ida in navpičnega pristajanja, s čimer bi šele letalo postalo prav ljudsko prevozno sredstvo, /a splošno javnost bo letalo uporabno šele trikrat, kadar bo moglo zleteli v zrak z najmanjšega prostora ter se spustili na tla na naiož.ji prostor. I.e ria ta način bo letalo postalo prometno sredstvo, kakršno je danes avtomobil. Dotlej ie seveda še dolga pot. Toda če je tehnika res že našla pot do tje, je razvoj letala do splošnega prometnega sredstva najširših ljudskih množic ic še vprašanje časa. Ali pa bo iako letalo, ki jc njegova glavna odlika ta, da sc lahko navpično dviga in navpično pristaja, lahko tekmovalo tudi z dosedanjimi letali na dolgih progah in hilrici, to je seveda drugo vprašanje nakatero nam bo odgovorila šele prihodnjost.
Pemberton ftilling je pionir angleške letalske tehnike, ic pred vojsko se je odlikoval kot konstruktor letal Ustanovi je eno največjih angleških letalskih tovarn. Letati se je naučil nekoč za stavo v enem dnevu Iznašel je mnogo letalskih tipov, kateri sedaj služijo angleškemu vojaškemu letalstvu. Zalo pa njegove izjave o Durotofinu med angleškimi letalci vzbujajo toliko pozornosti.
Kupujte le dom; če izdelkeJ
PERION
pralni prašek je kvalitetni izdelek slovenske industrije. - Kupujte ga!
Slike ameriške oovodnH
Siromaki, Katerim M povoden] v Severni Ameriki pobrala vse irneiie, so trpeli veliko lakoto. Živila so jim morali nositi z letali. Na naši sliki vidimo, kako živila in zdravila nalagajo v letalo, katero
bo odleteio poplavljenccm na pomoč.
Žrtve povodni) \ Severni Ameriki, ki so rešile le (jolo življenje, so nastanili po cerkvah, šolali in občinskih hišah. Na naši sliki vidimo begunce, ki prenočujejo v neki anglikanski cerkvi v Pittburgu
Ali ima človek občutek za čas?
Taksnega okrutnega poskusa seveda še nirn napravili da bi človeka dali v lečo zalo. da bi ga oreizkušali, ali občuti časovno mero ali ne. Bržkone bi pa v takem slučaju dognali, Ha največ liucli le malokdaj p-avilno določi dolžino časa. da nc. zna občutiti pravilne časovne mere. I ako se človek 400 krat b'>Ij zmoti ko ura in miliionkral boli pogreši ko krnnomclrr — najnatančnejša ura. — So pa turli ljudje, ki imaio poseben občutek za čas. 71asti nonoči se ljudi" zavedajo ure kolj ko ooHnevi Sai jc zniano. d'n se nekateri ljudje lahko zhndioj kadar hočejo ali knda- ci -tvcizer določijo, da bodo zjutraj zbudili Odkod in kako imajo liiHje to lastnost, pa znanost navzlic preiskavam Ic še ni mogla dognati.
»Dfd l«i izdal zbirko svojih pesmi, pa ne vem kake l-ii in imenoval «
»Maibolje bo, če jo imenuješ: Mora«.
»Nežika li je torej ime in tvoj ata je pek? Koliko pa si stara? Deset let!«
»Deset let, pa si šc tako majhna? Saj vedno pravim, ti nekil«
Pomorska bitka v puščavi. Sredi struge izsušenega jezera Muroc v Kaliforniji so v pesek zarisali obrise vojne ladje. »Hišica« pomeni smodnišnico, krogi pomenijo dimnike na ladji. Ta narisana ladja v puščavi jc služila za tarčo ameriškim mornariškim letalcem pri njihovih strelskih vajah.
Koliko plače imajo angleški ministri
Ta je po 0 letnem vladanju kot ministrski predsednik popolnoma obubožal, tako, da so ga morali na stara leta podpirati njegovi prijatelji, da ni trpel pomanjkanja. Govornik angleške zbornice jc take razmere imenoval sramoto. Dostavil pa je, da odklonja z. ogorčenjem misel, da bi moral bivši angleški ministrski predsednik svoje skušnje, katere je dobil kot angleški ministrski predsednik, prodajati ameriškim časopisom, da bi dobil kaj denarja. Na to opombo je Lloyd Oeorge, ki mnogo piše za inozemsko časopisje, takoj odgovoril, da so prejšnji angleški predsedniki ravno Iako delali.
V omenjeni obravnavi v spodnji angleški zbornici nihče ni ugoarjal, da bi se zvišala plača angleškega ministrskega predsednika in da bi se povišale tudi plače ministrov, ki imajo le po 2000 funtov na leto. Zato lahko pričakujemo, da bo angleški ministrski predsednik z ozirom na enako odgovornost tudi enako plačan. Poleg tega pa bodo vsi dobili tudi pravico do pokojnine.
le dni so v angleški poslanski zbornici obravnavali vprašanje ministrskih plač. To se v Angliji redkokdaj dogaja. Višina sedanjih ministrskih plač jc povečini določena že bila v 17. stol. Zgodovinski razvoj pa jc povzročil v teh plačah čudovite neskladnosti.
Zelo bi motil, kdor bi mislil, da je na Angleškem najbolje plačan ministrski predsednik. Kot predsednik vlade nc dobiva sploh nobene plače. Sedaj sicer dobiva na leto 50C0 funtov, toda ne kot ministrski predsednik, pač pa kot »First Lord of tlie Trcasurv, kar pomeni kol »prvi lord zakladnik« Na Angleškem namreč imajo prav za prav dva finančna ministra. Pravi finančni minister razpolaga s proračunom, toda prvi lord zakladnik ima ključe blagajne v svojih rokah. In ker to službo opravlja vsakokratni ministrski predsednik, dobiva za lo 5000 funtov na leto. Poleg tega pa nima niti pravice do pokojnine. —
Sta pa dva druga člana angleške vlade, ki en i1 .-■ mu i.jo manj odgovornosti iri mnogo manj ,'ela, ki sta pa neprimerno bolje plačano. Lord-kanclcr na primer dobiva za svojo službo no leto 6000 funtov in kot predsednik gornje zbornice pa drugih 4000 funtov, torej vsega skupaj še enkrat več kakor ministrski predsednik. Kadar pa lord-kanclcr odstopi, dobi r>000 funtov pokojnine na leto, torej toliko, kolikor ima ministrski predsednik dohodkov.
L.ord-advokat dobiva na leto 5000 funtov ter sme poleg lega šc opravljati svojo odvetniško prakso. Le takrat, kadar opravlja še službo državnega tajnika za Škotsko, mora opustiti svojo odvetniško prakso, zato pa v tem slučaju dobi 2000 funtov odškodnine, tako da ima na leto 7000 funtov dohodkov
N«i drugi strani so pa še drugi resori, kjer jc -Ireba mnogo delali in prevzemati veliko odgovornost, ki so pa za angleške razmere prav slabo plačane. Tako na primer dobivajo minister za delo, minister za kmetijstvo, minister za iik ter državni tajnik za Škotsko le po 2000 funtov na leto. Kajpada je treba pristaviti, da so to za angleške razmere majhne plače. Za naše razmere so pa te plače silno visoke, ker moramo računali, da znaša I funt več kakor 200 Din.
Doslej je večina članov angleške vlade dobivala približno toliko, kolikor jc dobival ministrski predsednik, to jc 5000 funtov. Kadar pa se vlada preosnuje, se lahko zgodi, da kak minister od svojih dosedanjih 5000 funtov čez noč zdrkne na 2000 funtov. I/ tega je i udi razvidno, da take preosnove angleškega kabineta celo angleškim ministrom niso zaželjenc. Na te okolnosti je že leta 1930 v odboru angleškega parlamenta opozarjal sedanji ministrski predsednik Baldwin. Mimogrede pa bodi omenjeno, da imajo na Angleškem strog dohodninski davek ki ga morajo občutiti tudi člani angleške vlade. Pri sedanji obravnavi v angleški zbornici je finančni fajnik za-kladnega ministrstva Morrisori povedal, da ože-njeni' minister z. enim otrokom, kateri ima 5000 funtov letne plače, v resnici dobiva izplačanih le 3676 funtov, vse drugo gre po za dohodninski davek.	,
Največja neskladnost ic vsekakor v finančnih razmerah vsakokratnega ministrskega predsednika, kateri mora sam nositi izredno velike stroške za rcprezentacijo, za katero siccr ne dobi nobene odškodnine Poleg tega pa mora vzdrževati uradno stanovanje, katero je »blazno drago«, kakor se je v zbornici izrazil eden izmed angleških poslancev. Zato se na Angleškem večkrat dogaja, da marsikak ministrski predsednik svojo ministrsko službo zapušča mnogo revnejši, kakor pa jo je bil nastopil. Med take može na primer spada nekdanji ministrski predsednik Asguith, kateri je bil pozneje imenovan za lordu.
pmdl (BO Imtii
V soboto, 8. aprila 1876.
Domače novice.
(Program »besede«), ktero bo napravila jutri v nedeljo 9. t. m. ljubljanska čitalnica, je sledeči: 1. Maršalek — Slavnostna ouverlura; igra vojaški orkester. 2. Bratsky — »Oče naš«, poje moški zbor. 3. a) Schuman — »Večerna«, za goslc in harmonium. b) Griilzmacher — »Romanca«, za violin in glasovir, igrata gospoda Miiller in For-ster. 4. Diirna - Trospev za sopran, tenor in bariton s spremljcvanjem glasovira. Pojo gospa Odi-jeva in gospoda Meden in Stcgnar. 5. Fantazija slovanskih pesem, zložil za harmonium in igra gosp. A. Forsfcr. 6. Forchtgot — »Zene mrak se«, moški zbor s spremljevanjem orkestra. Začetek ob poli 8. uri zvečer. Harmonium je za ta večer blagovoljno prepustilo častito prcdstojništvo Aloj-zevišča.
(Nabiranje novincev za vojake) traja v Ljubljani že tri dni in po vsili krajih mesta se razlega tiilenje in neprijeten hrup. To jc ostudna nadloga, ki naj bi sc odpravila.
Razne reči.
Z a i z. k o p o v a n j e stavb na kolih na ljubljanskem mahu jc učno ministerstvo dovolilo 800 goldinarjev.
»C i 11 i c r Z c i t u n g« imenoval sc bo list, ki bo jel s 1. majem izhajali v Celji po dvakrat na teden. Vredoval ga bo Viljem Goldmann, zakladal pa tiskar Janez Rakuš. Celjani se silno motijo, če mislijo, da bodo z nemškim listom kaj dosegli. Ljubljana jc dokaj veča, pa bi se »Tagblattu« huda godila, da nc bi zajemal iz. skrivnih virov. Časi, ko jc vse nemčurilo, so na Slovenskem minuli.
Mož pride k zdravniku. Zdravnik ga vpraša: »Kje vas pa boli?«
»Oh, gospod doktor,« stoka mož »lukajle v glavi me boli.«
»Ah, že vem,« pravi zdravnik, »pač živci.«
»Mislim, da ne,« meni bolnik, »bila jc opeka.«
Učitelj: »Se enkrat vam ponovim: Anonimen se imenuje tisti, ki hoče ostati nepoznan. Kdo sc je pa pravkar na glas zasmejal?«
Glas iz ozadja: »Anonimen«.
Ameriška davkarnu \. severno-ameriškem mcslu Irvington je oborožena z brzostrelninii ■ uškami s katerimi se bo lahko branila roparjev, če bi napadli davčno blagajno
Štev. 82.
»SI/JVENEC- dne 8. aprila 193G.
Stran 7
Samo še ta teden se Vam nudi prilika za
brezplačna dneva počitka
Izkoristite veliko IC0SIAK ^kcifO Z nakupom Kodak Jlinior aparata (z anastig-matom I : 6. 3 in specijalnim sprožilcem na daljavo) si prihranite Din 170.—, ker boste mesto Din 630.— plačali za ta aparat
samo Din 460.-
Ta prihranek zadostuje za 2 lepa dneva popolnega pensiona na lepem Jadranu ali na naših krasnih planinah. — Izkoristite to izredno priliko ter uporabljajte za aparat vedno le Kodak ali Pathe filme, ki so najboljše jamstvo za posrečene posnetke.
Prospekti o akciji se dobijo v vsaki foto-trgovini
Speti
Tinček in Tonček kod de4ektfiva
Pogoji za taborenje
o priliki kongresa športnih šhulentov na XI. olimpi-Jadi.
NTa lonielju pogojev za udeležbo ua kongresu in Inborenju š|H»rtni<>ll Sljido.n-tov mi XI olini.pijadi kater-c io projcl .IOO od prareditcilja, razpisuje .100 iiwt«6iu ■/.a udeležbo 30 iiastavuiikov pim! naslednjimi pogoji: llef.lok taiitl morajo biti absolventi katere 1110-zeinsic strokovne šole ali visoke Šole -/.a telesne vaje ali prvenstveno državno iapruša-ni na»tavnlkd ghniiu-stiiko. O kvalifikaciji morajo predložiti nekolkovuno lK)'ti-dilo .šol« na kateri vrše služlto.
■J. Vsiik l-otleiklairi. mora bili obenem t.udii športni delavec. O tem mora predložiti potrdilo društva pri katerem ju delat v tem »vodstvu. To potrdilo mor« biti potrjeno od dotilčnegu vrhovnega športnega foruma. —	, S. Z ozirom na delo v Berlin", motu bili vsa* reflnktamt v »taliju, da praktt5.no obvlada »rane telesne vzgoje, krinke iitlcliitke (-zlasti vztrajni te* in i-.ross uonril.ry do :i km, plavanje, nekaj NlMirlinih iger kakor rokomet, košarka, odbojikii) ter po možnosti veslanje. Poleg tc-ga jc potrebno, da je po možnosti dober pevec t<»r da igra kaik instrument. Za tehnični del pod tn toSko, bo talili .IOO imsebne smernice, odmoemo navodila.
1. Obvezati se imu-a, da se tm liorivrgel najstrožji riiM-ipliim ter da bo obiskoval vsa prednva.ir.ia ter obvezne ure 7.a totesno vzgojo.
5 Dobro mora obvladali nemščino, da t>o mogel razumeli predajanja.
li. Imeti mora toliko teoretske podlage, dn more zasledovat i predavanja in da imu iz.delii:no mišljenje o vprašanjih leiosne vmgoje.
7. NalBavi+i si mora za »voj danar predpisano obloko. Teiiiuo-inodcr suknjič z značko, bele liln-fe in čevlje. Točen rnzipis bo izdal JOO naknadno.
Poleg tega mora imeli dres za atletiko, plavanje, šprintericc, Ireninkc in eo.pa.tc za gliu.na«t.iiko.
S. Prid i mora nn lastne stroške pred odlKHlom v Zagreb, dn se priuči pmlrehnih utvari. ,100 bo pre skrliel vsem ceneno prtmoeišee in prehrano za f-as bi-va.tija v Zagrebu.
0 Mora i»!a-čati stroške za vožnjo do nemške meji- in nazaj, za oskrbo na poti, medtem, ko je v Nemčiji; gosi ni-ireditcljii,
KI Denarju za manjše osebne i«d&t)kc v Nemčiji mora vzeti vsak vsaj 'Mil llin ali protivrednost v inozemski valut.i
M. V Nemčiji Jo vsa skupina gost, prirediteljev ker Ivi imela brez,plafino stanovanje v skupnih šotorih ter prebrano v taborišču, razne izlete, predavanja, razgledovanju ter ogled olimpijskih te*cm. — Tiz Zagreba bo odhod julija l!);«i, povratek i'/. Berlina pa bo 17. avgusta IMli.
1*2. Prijave .ie. poslati .Ingosl. otim,pijskeinu odboru Zagreb, lin-iičov trg 2, z navedbo točnega na sluvn najkasneje do 15. aiprila. Vsi prijavljoncii bodo potem prejeli posebne tiskovine, ki Jih IkmIo izpolnili. Iz pisarne Jugoslovan, oliin.p. odbora.
* -,!. ■
K»lrxar»kri im(hrr~u: (Službeno). Soju uprav neirn nitlmrii .">, aiprila. — Po sklopu seje rtpra-viiegii odboru j ijanicn: Gart-nor, Brieelj in Grnfn, za koles. droštvo i l.jubljaulea Dobrinije pni Ljubljani, ua podlagi § li ! I»iwi/,veznih pravil in se postavlja komisair načelnik [ kol. društva Zin-ja g. Plankar in gg Gregorčič tor Fi-kov Mn 1.1 J«. 1'ozjiva so tj mlilj ii.n i en , da v roku .1 rini preda ves nrlii\- -/, zapisnikom, bagajniško knjigo in društvena pravila revizorjema g«. Gregerou ln <'i-c-Ihi-Jii. — Verificirajo se s tnkn.iftnjim nuatoiponi za SK Vrmiiko: Oblaik in Štiii-n, za 35SK Hermos: Knčič, Itiimberger, Avbelij i-u Pokoril, 7,a kol društvo Tvjiuj-'jiiuien: Ga-Grtner. Brioelj in Grmu. za kol. društvo Zarja: Šuštar, za kol. društvo Savo: Podgorniik, Stn-fnin-ie. Močnik, Pt-enik. Kosi in Zorja.1. — Vse klube opozarjamo, da je odslej pošiljati vse dopise na miši ov laj-nikn pod/.ve/.e, ki se glusi: Grogo-re Metod, Bohoričeva nliiea 18- T
O rirlji nlaciji r tjornh bo v arodo 8. t. m. zvečer prediivnl ir. Oskar Deilikin. Po tem poslednjem leoret-skem proiluviiujii v Iilpiiiistiemi šolii se bodo »prejemnic pniju-ve za plezalni! tečaj. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za strmo uljiiiiistiko. -— TIvS.
./.S/v Printorje (lah.koatictska sekeiija). Ojiozarjajo sc vsi redili sokoi.jsiki čltuii, da se lw>.lo odste.i ua.prej vi šili redni trenihigi vsnik dan in sicer dopoldno od ](I,!HI na.prcj in pmpoldne nd Ki naiprej. Za velikonočne pi-ii/.uike si bo g. Kleiiu lialiiLjiil v Uiubl.iii.ni, zaradi česar bodo Ireningi na oba praznika vršili, in sicer: v nedeljo dopoldne od KI ua.prej za vse metalce in f'-ptiiiec, v ponedeljek dmpohtne od lil ua.prej za vse te ,-i'V. — \'si ;i I let i naj redilo in ločno obiskujejo treninge,
■S7\ Grafika. — Danes popoldne trening, Keršič ■ •mu. Ob 111 tek nn obrezi'n za vse igrale©. — Ob 'u sej« odbora. —
28.
Tin>
se vrne kot zmagovalec.
?Wif
Eden izmed stražnikov je zgrabil za roko suhača, drugi pa de-beluharja.
Tinček se je ponosnp razkoračil pred njimi in dejal stražnikoma: »Tako, gospoda, zdaj pa v luknjo z njima! Pa le dobro pazita, da vama ne pobegneta.«
Stražnika sta se široko zarezala:
»Brez skrbi, mladi gospod! Kogar imava midva enkrat v oblasti, se nama ne izmuzne tako hitro.«
Torej zbogom in na svidenje, gospoda! Pohiteti moram, gotovo so že zelo v skrbeh, kje tičim.«
»Pozdravljen!« sta stražnika prijazno mahala z njim.
6»	taJs.,®]
Tinček jo je ubral nazaj, kakor da ga nosi vihar. Ko je zagledal Samov splav, je zaklical že od daleč:
»Halo, Sam in Tonček! Roparja sta že ujeta.-
»Čestitam, dečko, čestitam!« je zakričal detektiv Sam. Nagrada bo tvoja. Petsto dolariev dobiš.«
Tonček pa je začel divjeradostno skakati in tulili kot jesihar: »Zivio,, naš Tonček! Zivio, naš hrabri junak!«
g v vseh izbirah se dobe pri tt.
fimec-Co.
'Duplica-(Kamnik
ČOlidnO! Poslovalnica Liubljana Kersnikova ul. 7 Cene fimzrntl

SkladIHe za Jugoslavijo: JUGOFARMACIJA p. D.. ZAGREB, oddelek: KOZMETIKA
Zahtevajte vedno edino priznani
»ERNDORr NIKLIMOn^jf
skozi in skozi rjeprost jedilni pribor, ker J| je kvalitativno res najdovršenejši
Izdelovanje likerjev, dezertnih vin, sirupov ter žganja. Pristna slivovka, brinjevec, droženka, tropinovec, rum, konjak, vse vrste likerjev, malinovec in oranžada.
PERHAVEC JAKOB
MARIBOR, Gosposka ul. 9. Telefon 2580.
NA DROBNO
NA DEBELO.
Opozarjamo na
MALI OGLHSMIK
v nnšem mevniku. - Poslužujlt st? ga 01 vsaki prti Ki!
JADRANSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA, fihjnlna direkcija v Ljubljani naznanja, do je po smrti svojega dolgoletnega zastopnika gosp. Josipa Bmimeislra poverila vodstvo svojega Glavnega zastopstva v Mariboru s t aprilom 1936 za vse panoge zavarovanja gospodu Vinko Flaskanu, večletnemu sotrudniku pokojnega ter gospodu Kari Pugeiu, veletrgovcu z vinom v Mariboru Pisarna Glavnega zastopstva, ki je sedaj na Aleksandrovi cesti st. 44, se bode preselila s 1. majem I. 1. v nove prostore na Trg svobode šl. 3 pritličje.
Prosimo Vas, da ohranite zaupanje, ki ga je užival dolga lela pokojni gosp. Baumeister, tudi gori navedenima zastopnikoma ter beležimo z odličnim spošlovanjem:
Jadranska zavarovalna družba, direkcij
Beethovnova ulica 4. — Tel
Ljubljana
29-37
L 'lanchoter.
Roman
Ko je bil Tasilo zapustil izbo. je vstal Robert \z71 nize. »Čeden gospodi Kaj praviš, papa?«
'rof Egge je drobno pogledal in se s pipičnim ustnikom pogladil po belih brkih. »Pravim: t i bodi tiho! Če se prilega le komu, kar je rekel, sc prilega tebi! Dn bi bil on kdaj dober lovec, ne verjamem več. Toda rajši vidim, da sedi za pisalno mizo, kakor za prokleto desko, za katero t i na moj račun preživljaš noči. Pojdi spati«
Grof Egge je zapiskal v prste, Ko ie na peč-nem robu izlrkaval pipo, je pritekel skozi vrata ScMpper. Odpri okna, da se izkadi ta cigaretni »mrad, in pripravi mi posteljo.«
Brez besede je odšel Robert iz izbe in splezal po lestvi na podstrešje. Pri tem poslu je krepko po vojaško oklel ta odkazani »nesramni kvartir«.
Za vsakega brata jc France pogrnil po sCnu rjuho in pripravil volneno odejo. Sveča, ki jc gorela z.a motnimi stekli lalernc, je klavrno razsvetljevala prostor in opajčinjenc strešne lemeze. Tasilo je že legel k počitku. Tudi France se je že zakopal v seno in ni čakal, da bi se udeležil skrivne večerje
Dočim je Schinper doli v izbi otiral grofu Kg-Jjeju nogo, sta se Robert in Vili spravila v podstrešje nad nirnšlajnca in pivo ter pospravila porcijo konserviranega guljaža.
16. poglavje.
Forbcck jc vstal za ranega jutra, da bi pred tvojim odhodom na Huberlovo ujel še nekaj ur za delo. Odprl je okno in pomaknil platno v najboljšo luč. V roko je vzel tudi paleto. Stopil io pred sliko in uprl svoj pogled v blestečo dekliško postavo, Zdelo ec je, da živi pred njim, ko jo jc obseval zadnji sončni žarek, ki ga ie grozeča nevihta že duši!"
58 j Forbeck je menda pozabil na delo. Ni čul, ko j je stopila v izbo Mali in mu prinesla zajtrk, Šele I ko jc zarožljala skodelica, se je prebudil in raztreseno pokimal za pozdrav, ki mu ga Mali ni vrnila. Hlastno je zapustila izbo. Forbeck je zavil platno v belo sukno, položil barvnik na mizo in se pripravil na odhod, ne da bi se dotaknil zajtrka. V veži ga je srečala Mal' z malo Ančico na rokih
»Če pride kdo s Hubertovega po moje stvari, je dejal »sem zgoraj vse pripravit pi-osim recite slugi —« Tedaj jc umolknil in prestrašeno pogledal dekletu v obraz.
Mali jc bila kakor strah v lastni osebi Izraz brezupnega gorja je ležal v njenem žalostnem obrazu, in okoli oči so se vili temni kolobarji.
»Kaj vam je,« je vpraša! Forbeck. -Al' ste bolni?«
Mali jc odkimala Samo nepresoana sem, otrok me ni puslil spati.« Stopila jc v hišo.
Forbeck jc zapusti! Brucknerjevo, zavil na prvo prilično slezo in bloJil dve uri po gozdu, ki se ji: razteza! okoli grajskega narlta Vedno znova Jja je zaneslo k vratom v park, — tam jc neodločen poslal, pogledal pa uro in ,se spel obrni! nazaj v gozd Končno jc ura vendar pokazala deset. Pri prvem udarcu, ki ic 'adonel od vaške cerkve, jc stopil Forbeck v park.
Ko je prišel blizu kktke r. orli, je srečal Mo-scrja, nesočnga v roki okrvavljeno leseno skledo. St-ircc je prišel zjutraj z od;;remljano diviadjo iz lovske koče,' odnesel polom na pošlo Robertovo pismo, ocravil delo v klavnici' iti jc nesel Ini orlom surova jelra divjadi za zajtrk Pokroviteljsko ie pokima' mlademu umetniku: »Dami sta ž i pri slikariji lani zadaj v parku ;n čakata.
Orli so opa7'li dobro znano skledo in so kričeč frfotali zri reš-itko vse ! riž.-m da -e je dvignil s kletk inega dna umazan oblak Dočim je Moser odpiral rešetko, ic Forb ck r>o pešil korak Pogled na to klel ko ga jf vedno neprijetno dirni! l'l krvavi nvnažerij-ki posel, ki ga ie opravljal ch-dai stari lovec, mu i t- še povečal njegovo neje-
voljo. Ko je dospel na odprti prostor pred gradom, je požiral njegov blodeči pogled cvetlične grede, trepetajočo igro luči med vtjevjem dreves in iskreči se slap šumečega vodometa.
Kako lepo! In danes zadnjikrat!«
Tedaj je začul Kleesbergičin glas in videl, da je stojalo s platnom že pripravljeno na trati. Kiti iu lela Gundi sta stali pred sliko. Ko se je Forbeck bližal, je čul še gostobesedni in navdušeni slavospev, s katerim je gospodična Kleesberg v molk zatopljenemu dekletu hvalila ^neverjetni napredek« dela. Kakor ludi je Kili pazno poslušala, jc vendar čula korak, ki se je bližal »Prihaja!«
Teti Gundi je pozdravila mladega umetnika z vzburjeno prisrčnostjo. Ko ji je Forbeck, ki ni zmogel nobene besede, poljub'1 roko, se je za-zabljeno zagledala vanj, kakor bi bila s svojimi mis.imi hogvc ka'ko daleč in v davno minulih časih.
S Kiti sla se pozdravila bolj na kratko. Čuvala sta se, c!a bi pogledala drug drugemu v oči. Ko se je Kiti počasi namerila proti naslonjaču, dn. Hi sedla na svoj prostor, se je gospodična Kleesberg spel ovedcla. »Kar začnite z delom! - je priganjala. »Zadnja se|a! Dobro moramo porabiti čas « Zvenelo je. kakor da je pri lej zadnji »seji« namenjena tudi njej važna naloga Segla jc po knjigi in se spustila na pleteno klop, ki jc bila danes primaknjena lesno k stojalu »Saj vas ne moti, čc sedim tako blizu?«
»Nikakor ne! Paleta je drhtela v Forbcckovi roki, ko |e iztiskal barve iz tub. Potein je stopil pred platno. Naravnali ie moral še gube pri Ki-tini obleki. -Dovolite?-
>0, prosim!«
•Ko se je malo umaknil in pogledal še enkrat, če so njigove drhteče roke vse prav uravnale, so mu zablodile oči do Kitinega žarečega obrazka In ledaj sc je potopilo oko v oko. tako čudno prestrašeno, kakor hi videlo eno v drugem ne-zapopaJljivo nganko.
Kakor v sanjah sc je vrnil k stojalu in začel delati, flluhe minule. 7dai na zdai ie cvrkulnil
ptič. In včasi je rahlo zašumelo, čc ie Gundi Kleesberg obrnila list. Zdelo se je, da branja ne jemlje posebno resno. Ncnelioma so ji uhajali pogledi tja k Forbecku. Naposled jc zaprla knjigo. »Ali ste pri delu vedno tako molčeči? Bržkone nimate radi, če kdo kramlja?«
Forbecik se je zbudil iz svoje zazablienosti. »Nasprotno, že leta sem navajen, da delam skupaj z Wernerjem. In pri tem sc vedno pogovarjava.«
-Kako dolgo že živite v Monakovem?«
Štirinajst let, odkar me jc vzel Werner v svojo hišo.«
»Da, res, pripovedovali ste nam ondan, da ste — s profesorjem Wernerjem v sorodu.«
»Toda teta Gundi!« jc zaklicala Kiti s svojega sedeža. »Gospod Forbeck jc pripovedoval baš nasprotno, na verandi, ko nam jc T a.s razlagal to čudno podobnost.«
»To podobnost —,« jc šepnila teta Gundi predse
Ko ie Kiti iz-govorila ima svojega brala, se ji jc zbudila misel, da sloji morda Tasilo v teiv hipu pred očetom in sc bori za svojo srečo. Njene oči so zaokrožile proti goram, in z vzdihom je podvila oba palca v pesti.
Ali niste tudi rekli, da vas jc profesor Wer-ner dal vzgojiti?« je povzela Kleesberg znova svoje zasliševanje.
Da milostna gospodična, kar sem, se moram za vse zahvaliti Wcrncrju. Devet let mi je bilo ko me jc našel.«
Ko va6 jc našel? Ali je vedel, da živite, in vas je iskal?«
■Ne, Wcrner je vedel prej zame tako malo ko jaz zanj Nikoli ni poznal mojih staršev. Bile sta siromašna človeka v majhni vasi, in nc več mlada, ko sem sc rodil Poleg mene sta Imela Se troje otrok Vsi so umrli pred mojim rojstvom Globoka otožnost je zasenčila Forbecku obraz »Moja otroška leta niso bita vesela.« Obmolknil ie in se zazrl na Daleto. ko ic mešal barvo.
novi lahki kromirani modeli m drugi cenejši Puchovi izdelki na usodna mesečna odplačila
IGN.
LJUBLJANA, Tavčarjeva 7
Podružnice: KRANJ • NOVO MESTO - CELJE. Miklošičeva 2
mmsmaammuoMm
V malih oglasih velja vsaka beseda Din l-—-; ženitovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujej'o takoi pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonslta, 3 mm visoka peMIna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Perfcktna kuharica
za veliko graščinsko gosp' larstvo, zdrava, zmožna nemščine, z dobrimi spričevali - se sprejme. Spremljati bi morala gospodo tudi v inozemstvo. Nastop službe takoj. Ponudbe s spričevali je po-i j ti na: Gozdni urad Karla Auersperga. Soteska, p- Straža pri No-v»m mestu.	(b)
anja
Dvosobno stanovanje
oddam. Predovičeva 9-1., levo, Moste.	(č)
Sobe
Soba
s štedilnikom za 2 osebi, se takoj odda na Dolenjski cesti 8t.	(š)
Vzgojiteljica
licem gospodično, mlado, inteligentno, ljubiteljico otrok, kot pomoč pri vzgoji 2 in pol letnega [nntka in pri negi 9 mesečne punčke v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slovenca pod Vzgojiteljica, št. 5020,'.	(b)
Spretnega potnika
zmožnega prodaine organizacije, išče vodilna tovarna upognjenega pohištva za Slovenijo. Samo pismene ponudbe s fotografijo. dosedanjo prakso, izobrazbo itd., poslati na upravo lista pod št. 5035
Posojila
Trgovski lokal
v Kranju, na noipromet-nejši točki, se odda takoj v i\ajem Priporoča se za urarja, manufakturo, galanterijo, galanterijsko že-leznino, trgovino s kolesi in šiv. stroji, konfekcijsko, modno, klobučarsko, dež-nikarsko in papirno trgovino, torej vse razen špe-cerije in delikatese, ki je že v hiši. Pojasnila daje j lastnik: Franc Majdič, industrijski mlin. Vir p. Dob Domžale.	(n)


A.

Kdor bi rad poznal tuje dežele in življenje po njih, kakor ga od blizu gledajo stotisoči slovenskih izseljencev, kdor bi rad poznal življenje, mišljenje, načrte, upe, veselje, uspehe, skrbi, razočaranja, trpljenje slovenskih izseljencev razkropljenih po vsem širnem svetu, naj si naroči slovenski izseljenski tednik, revijo
„ Duhovno živtjenie
u
Ponudite
prazne sobe, lokale, stana vložne knitžice daie novanja: Dobrodelni pi-Slovenska banka Liub-jsarni. Šempeterska vojaš-liana Krekov trfl 10 1 niča.	(m)
ki že tretje leto izhaja v Buenos Airesu. Republika Argentina, in ima svoje dopisnike in sodelavce med slovenskimi izseljenci vsega sveta, posebno odlično pa seznanja svoje čitalelje z razmerami v Argent;ni, deželi velike bodočnosti. Tedensko 32 strani.
Letno dve debeli velezanimivi knjigi Letna naroč. nina 70 Din. ki jih na naš račun nakažite Z a d r u ž • n i gospodarski banki v Ljubljani
Uprava »Duhovnega življenja« Avalos 250


Knjigovodja
7. daljšo prakso v trgovskih in industrijskih podjetjih, samostojen bilan-cist, izurjen korespondent v slovenskem in nemškem jeziku, vešč vseh drugih pisarniških opravil, išče primerno službo Ponudbe prosi pod Takojšen nastop« št. 5041 na upravo »Slovenca«.	(a
Majhen zvon
ki bi tehtal ca. 50 kg — kupimo. Opis in ceno upr. »Slov.« pod št. 1798. (k)
Staro z£3?o, ztago zo&ovje
in srebrne krone
kupujem oo najvišjih dnevnih cenah A. KAJFE2
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
ZNAMKE
obleke, plašči pusamesne fjlače damski plašči otroška obiske
PRODAJALNE „SOKO" OBLEK:
Ljubljana!, Sv. Petra c. 23 in Celovška c! 63 Maribor, Glavni trg 11 CeljS, Kralja Petra cesta Kranj, Prešernova ul. 11 in Tavčarjeva 6
Jesenice, Murska Sobota, Mnifca, Utija domači izdelki.
NIZKE CENE
dvokoles, utroškili iKrafinili, invalidskih vozičkov, prevoznih trleikljcv, šivalnih strojev. Cenik franko. ..TRIBUNA" F. BATJEl, LJUBLJANA, KnrlovSka ecsln 4 Podružnica Maribor, Aleksandrova cesta 2r
Zahvala
Vsem, ki so moji dragi mamici
Mariji Sohlič
izkazali zadnjo čast pri pogrebu: Bog plačaj! — Zahvala gg. duhovnikom, posebno monsgr. Mešku in Vrežetu, najtoplejša zahvala skrbnemu zdravniku g. primariju dr. Zeleznikarju za njegovo skrb ob času bolezni, obema šolama, pevcem za pretresljive žalostinke in sploh vsem! — Bog plačaj!
Priporočamo dobro mater v blag spomin!
Slovenjgradec, dne 6. aprila 1936.
Jakob Soklič, mestni župnik.

»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦««»»»♦««♦♦«<
Ct avto svo/ stun pruau/as aT motorja bi znebil se rad brž kuncev ti tr,no<>0 ortžertr SLovencev na/maniš' inseral
Motorno kolo Indian
skaut in mali Motosa-cauche, ceno naprodaj. —-P. Škafar, Rimska cesta, Ljubljana.	(f)
Avtomobilisti pozor!
Za pomlad Vam Vaš avto strokovno in najceneje prenovi, na novo liča in tapecira Martin Mali — Domžale, špecijalna delavnica za »Duco« ličanje in tapeciranje avtomobilov.	(f)
mm
PloiCe In
gramofone
prodajamo, zamenjavamo in lzposojujemo po nlski cen).
Izjava!
Podpisana Mina Ravni-har, pos.. Praprotno, in Jerica Dolenc, preužitka-rica, Stirpnik, obžalujeva in preklicujeva vse žaljive in neresnične besede, ki sva jih govorili o Rant Barbari iz Stirpnika, in se ji zahvaljujeva, da je odstopila od tožbe. Mina Ravnihar — Jerica
Dole
(o)
tjruoeri ugiut, c Hlnferuh oosestvo ti hitro proda; ie ie ne t gotov m, denar/, ir/. poč hnnrn *i c bniiitrr ,(..
Hišo
v švicarskem slogu: 4 sobe. shramba in kuhinja, ugodno prodam Primerno za čebelarja. Nr.slov v upravi Slov.-: pod šlev. 4998.	(p)
Majhno posestvo
obstoječe iz vinograda, sadonosnika in njiv, prodam 20 minut od glavnega kolodvora. Počeho-va 88 pri Mariboru. Posredovalci izključeni, (p)
Hišo
večjo, na prometnem kraju v Ljubljani, kupimo. — Ponudbe upravi SI.« pod Zadružni dom« 4851. (p)
Lomljeno čokolado
prvovrstno, četrt kg 8 Din zmleti mak, kokosova moka in ves drugi nadev za potice. Namočena po lenovka. Vsi h Kovačiču. Miklošičeva 32.	(1)
Volčjaka
eno leto starega, z rodovnikom, k.rasna, močna žival — prodam. Maver, Skrabčeva 9. (1)
Kdor je jedel našo šunko pil vince — ve za odlično kvaliteto
Kuhamo brezplačno
Velika izbira krasnih pir-hov in daril od 1 Din naprej
Kovačič
Miklošičeva 32
Semena vrtnih jagod
mesečark, katere rodijo neprenehoma do novembra, 300 zrn 10 Din, predplačilo v znamkah- razpošilja vrtnarstvo Jemec Ivan, Maribor.	(1)
Vrtne jagode
mesečarke, 100 sadik 60 Din, razpošilja vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor, (1)
Vrtne jagode
običajne, orjaški sadovi, 100 sadik 30 Din - razpošilja vrtnarstvo Jemec Ivan, Maribor.	(1)
Vrtnice
nizke, velikocvetne, v krasnih barvah, 10 grmičkov 60 Din, visoke 1 komad 15 Din, plezalke in polyante 1 komad 6 Din, razpošilja s povzetjem vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor.	(1)
Kolesa
poniklana in kromirana, nemški fabrikat, od 750 Din naprej. Vsi rezervni deli po najnižjih cenah. Nova trgovina - Tyrševa c. 36.	(1)
Otroške nogavice v vseh barvah od Din 2.50, moške nogavice Ia od Din 2.50, ženske nogavice od Din 5.50, ženske flor nogavice od Din 9.50
EKSPORTNA HIŠA »Luna« MARIBOR
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Trenčkote
vsa oblačila, perilo itd. — v ogromni izbiri — kupile poceni pri P r e s k e r i u , Sv. Petra cesta 14. (1)
VINA
jrvovrslna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Kdor pošlje
30 Din v znamkah
dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo s stojalom »Patent«, katero ie izdelano z vložkom za sliko ali fotografijo,
D. Slucin, tovarna ogledal, Maribor.
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim u) slabotnim osebam.
Klobuke
moške, domačega izdelka, Vam nudi po konkurenčnih cenah pri Berniku, Tyrševa 12 (Dunajska cesta). Sprejemajo se vsakovrstna popravila.	(!)
V naše hiše za naš denar
Le naše res domače praške
Varčna gospodinja
da perilo prati pri nas, Peremo higienično, štedljivo in poceni, nezlikano 5 Din za kg. Ovratnike, srajce, zavese, škrobamo in zlikamo prvovrstno. Prepričajte se s poskusom! Po perilo pridemo na dom in ga na dom zopet dostavimo! — I. Mariborska pralnica PFT.IKAN«, Maribor, Krekova ulica 12.
IVAN KRAVOS
Maribor, Aleksandrovo cesto 13
Predno kupite
mmnr
za Vaše stanovanje, zahtevajte ponudbe od tovarne
Alojzij Kune - Mengeš
Vedno
dospete, kamorkoli se vozite s kolesom. Pa tudi užitek imate pri vožnji z našimi odličnimi kolesi. Oglejte si brezobvezno veliko izbero koles pri
„T@8imk" J. BAN J AS,
Ljubljana, Miklošičeva cesta 20
Novi modeli teflis-raketov ravnokar prispeli!
Foto amaterji pozor!
Nudimo Vam po najnižji ceni popolnoma riove krasne foto albume, foto ogliče, navadne albume za razglednice ter spo minske knjige.
Robata zaloga Konkurenčne cene
Prodajalna H. Ničman
Ljubljana. Kopitarjeva ulica št. 2
Včeraj je umrl moj mož in naš oče
Anton Gtažar
uslužbenec južne železnice v pokoju
Pogreb bo jutri,
dne 8, aprila 1936 ob 16 popoldne iz hiše žalosti, Sušnikova cesta na tukajšno pokopališče.
Na Vrhniki, dne 7. aprila 1936.
Soproga in otroci.


Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel teč.
Izdajatelj. Ivan Rakuvec.
Urednik: Viktor Ccuči«.