29. štev.
V Kranju, dne 17. julija 1909.
X. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarslg list.
Stan« za Kranj a dostavljanjem na dom 4 K, po poŠti ta celo leto 4 K, sa pol leta 1 K, n druge države stane 5 60 K. Posamezna Številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in uprav-niitvo je na pristavi gotp. K. Floriana v »Zvezdi«.
Izhaja vsako soboto = zvečer =====
Inserati se računajo za celo stran BOK, ta pol strani 80 K, za četrt strani 80 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., ča se tiska enkrat, za večkrat znaten popust — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vsa upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Zmaga ali poraz?
Državni zbor se je vsled zažugane obstruk-uje slovenskih klerikalcev in čeških agrarcev zaključil To se je zgodilo proti volji vlade. Cesar je obljubil rumunskemu kralju, da se bo z Rumunijo sklenila trgovska pogodba, in vlada je napela vse moči, da dobi dotični pooblastilni zakon. A zapretena obstrukcija je to preprečila. Slovanska unija je sklenila pred proračunsko debato, da dovoli vladi proračun, druzega pa prav nič v tem zasedanju. Ko je bil proračun rešen, a vlada državnega zbora ni hotela odgoditi, so vložili slovenski klerikalci in češki agrarci več nujnih predlogov, da zapro dnevni red. Ko so bili ti predlogi že vloženi, posvetovala se je slovanska unija zopet o položaju in prišla do zaključka, da nima povoda premeniti svojega prvotnega sklepa. Iz tega izhaja, da ni pravilno trditi, daje bila obstrukcija neuspešna, nedosledno je pa tudi govoriti le o klerikalni obstrukciji, ker to obstruk« djo je krila na Dunaju vsa slovanska unija s svojim hrbtom in nam se vidi neumestno, da slikajo sedaj nekatera glasila posledice te obstrukcije za poraz klerikalcev. — Nekateri se zgražajo nad taktiko dr. Šušteršiča, ki je pri pogajanjih postopal samovoljno in zavratno. To je res. Ali zgražati se ni treba zaradi tega. Dr. Šušteršič ni bil nikdar junak Tolstojeve vrste, on ni bil nikdar nezoper-stavljavec, načela pridi je na gori so mu bila vedno tuja in nikdar ni bila njegova slabost delati za druge. To sta vedela dr. Kramar in Hribar, preden sta sedla ž njim k eni mizi. Tak kot je sedaj dr. Šušteršič, je bil pred in po žlindri, pred obstrukcijo v deželnem zboru in po isti, pred Schwarzom in pred obstrukcijo v državnem zboru. Zaradi tega tudi danes ni povoda zaradi njegove taktike razbijati slovanske zveze. — Zaradi nekaterih pojavov
zadnjih dni se bojimo, da se v naši napredni stranki zopet oglasi stari Adam. V Ljubljani so ljudje, ki še vedno mislijo, da se terorizem dr. Šušteršiča, katerega danes občuti cela dežela, da streti s taktičnimi potezami kot s cesarjevo grajo ali z njegovo nepriljubljenostjo. Tu ne tiči njegova moč in tudi ne njegova Ahilejeva peta; Moč dr. Šušteršiča tiči v Ljudski posojilnici in v Gospodarski zvezi. Orožje proti njemu pa >je zveza slovenskih zadrug. Pri zadnjem zaupnem shodu narodno-napredne stranke se je premagal vendar enkrat predsodek, da je pod častjo, da bi se vodstvo napredne stranke učilo od klerikalcev. Trditev pa, da je stranka že prerojena, je utopija. To je začetek in prav majhen začetek.
— Ko je vodja .Omladine" vstopil v napredno stranko, so njegovi ožji prijatelji to obžalovali, češ: škoda za lep talent, ki se bo izrabil, pa brez uspeha. Ti mladi ljudje imajo včasih čudovito zbrano sodbo. Mi bi v tem trenotku, ko se zopet oglaša stari Adam, ki meni, da so debele besede vedno tefifni argumenti na ves glas klicali vodstvu stranke: Ne pustite zopet zdrkniti vlaka s tira, dr. Žerjav je lepa pridobitev, ali veliko premalo. Stranka ne potrebuje le kapljic mlade krvi, ampak celih potokov. Za hrbtom dr. Žerjava mora nastati široka gaz, po kateri bo šla zopet mladina v stranko, najprej akademična, potem meščanska in konečno
— last not least — kmetska mladina. Na to misliti je sedaj ugoden čas, ko so se začele počitnice. V nekaterih ljubljanskih krogih, ki delajo včasih tudi javno mnenje, se včasih zatrjuje, da nam klerikalci niso nevarni, ker jih mora ugonobiti že njih kruta maščevalnost, dejstvo, da nimajo nobenega pravnega Čuta pri upravi javnih zadev in nadutost« s katero se ponašajo s pomanjkanjem pravnega Čuta, abderitstvo, katero kažejo nekateri mladi ljudje
brez izkušenj, brez duševnega ravnotežja, brez tistega, kar imenuje Francoz: savoir vivre — katere so politični valovi vrgli kar čez noč do moči, s katero m sedaj igrajo, kakor otroci s konjički To je vse res, ali nikar misliti, da je preobrat ie pred 'durmi In če bi ae našemu kmetu res posrečilo, streti*dvojne verige: verske in posojilniške, ki mu oklepajo roke in noge, na koga naj se naši o ni P Na sedanjo napredno stranko se ne more, — preozka je se njena poditava, preveč je Se obvladana po teoriji, premalo obsežen, premalo gibčen je njen program.
Te besede smo zapisali v času teh kislih kumar, ker so nas nekateri pojavi zadnjih j dni navdali z bojaznijo, da bi se vrnili stari časi, z bojaznijo, ko da bi ponehavalo zanimanje za podrobno delo. Pa brez zamere 1
Družba sv. Cirila in Metoda.
200 x 1000 ali: odgovorimo Roseggerju!
Nemci so nam napovedali boj na celi črti. Niso nam ie dovolj odtrgali naie zemlje — niso nam vzeli le dovolj naie dece in jo žrtvovali svojemu Molohu. Priiel jim je na pomoč ie njihov pesnik Hosegger z znanim pozivom, naperjenim na vse imovite Nemce, da naj pokažejo svojo ljubezen do nemškega naroda z dejanjem na ta način, da naj vsakdo določi iz svoje imovine 2000 K za ustanovitev nemirih lol ob jezikovnih mejah. Znesek 2000 K naj zapade lele tedaj v plačilo, ako se najpozneje v petih letih oglasi 1000 Nemcev, ki so pripravljeni žrtvovati vsak po 2000 K v ta namen. Dva milijona kron, ki se v ta namen nabe-reta, bosta zadostovala, da se marsikje utrdi nemška meja. Ne dvomimo, da bodo Nemci nabrali ta denar v znane svoje «kulturne» namene.
PODLISTEK.
Katakombe na menglikem polju.
Črtice iz domače gorenjske zgodovine. Dalje. Vrgla sva tudi midva nekaj vejic na grmado francoskih .generalov", potem pa krenila zaznamovano pot preko Stražnika. Kmalu prideva na sled stare, če smemo verjeti Gameljčanom, rimske ceste, ki je peljala tod skozi na vrh Rašice, kjer je stal rimski grad, katerega sledovi so se še pred 30 leti dobro poznali. Od tam je šla cesta dalje po vrhu Rašice nad vasmi Dobeno mimo nekdanjega keltskega gradišča (J/4 ure pri Sp. Debenu) in dalje ob robeh izrastkov Rašice čez Mengiš proti Kamniku i. t. d. Koliko je resnice na tej »rimski* cesti, to naj doženo drugi; zelo verjetno pa je, da so to cesto rabili stari fužinarji iz Sp. Gameljnov. Sploh se pa midva z dr. Cakajcem tudi za to vprašanje nismo bogve koliko brigala. Takisto tudi ne za stare steze, ki se vlečejo na in pod grebenom Stražnika in katere so služile gotovo še rokovnjačem na njihovih skrivnih pohodih. Ampak naju so veliko bolj za* nimale borovnice, s katerimi sva si gasila žejo, dokler nisva prišla na drugi .tabor", ki stoji ravno nad Sp. Gatneljni in nudi potniku diven razgled,
posebna na gorenjske planine in bližnjo Rašico. Od tod se opazijo tudi v divje razoranem skalovju zevajoče jame nad rašiško cerkvijo. Raši-čanje jim pravijo »na ušitih". Vedel bi o njih mnogo zanimivega povedati, da ni bilo že proti koncu najinega pota preveč — črešenj. Vsikdar iznajdljivi dr. Čakajc je bil tudi to pot kmalu iz« najdel, da ravnokar zrele črešnje bolj ugajajo želodcu, nego ušesom povest o roparskih jamah. S tem nazorom sem se bil tudi jaz kmalu sprijaznil in tako sva zobala, zobala, dokler se izza konca vasi ne prikaže Rašica--o ta nepridiprav, globoko vzdihneva, pa z Bogom črešnje za nama! Kreneva jo gori po vrtovih in v 5 minutah sva bila sredi Rašice pri cerkvi. Blizu nad cerkvijo stanuje moj junak .Stari Groga z Rašice" — star, a še vedno mož-korenjak. V času, ko so rokovnjači še kolovratih' po Rašici, je tedaj mladi Groga pasel ovce tam okrog .belih peči", kjer so rokovnjači imeli svoje zavetišče, se včasih prav dobro gostili, pa tudi mladega Groga k sebi povabili. Zato vam pa tudi ve mnogo, mnogo povedati o rokovnjači h. škoda, da nama čas ni dopustil, da se ustaviva pri njem ter iz njegovih ust izveva kaj izvirnega iz starih burnih Časov. Tudi je bil moj tovariš zopet iznajdel, da bi bilo vrlo dobro, Če se malo oddahneva pri novi hišici na drugem koncu vasi, tam, kjer »Bog roko ven
moli". Kakor se navadno takim nevarnim krajem rad izognem, to pot mi ni kazalo druzega, udal sem se. Radovedno so nas motrili možje Raši-čanje, ko prideva pred — ne vem, če smem reči: gostilno, ker tu točijo le mengiško pivo in .jeruš", ne znam iz katerega vira. Ali komaj sva se usedla k mizici koncem hiše, postali smo si že vsi dobri prijatelji. Z nekim ponosom, ki je le Gorenjcu prirojen, so nama izkazovali dragoceni kos svoje domače grude, opozorili nas na nepričakovano lep razgled sirom doli po ljubljanskem polju in daleč gori proti gorenjskim Snežnikom. In vedno večja je postajala gruda okoli nas. Naposled nas je počastil še sam gospod rašiški župan in začele so se spletati zanimive povesti iz starih zlatih, pa tudi hudih časov. Neverjetno, koliko gradiva po ustmenih sporočilih o francoski vojski, o ro-kovnjačih, o starih fužinarjih, kot prvotnih prebivalcih Rašice, leži tukaj v priprosti ljudski duši shranjenega. In Čudno se zdi pomiku, koliko doslej neznanih krajevnih zanimivosti krije to čudno razorano rašiško gorovje v sebi. Par streljaj ev od nas doli so takozvane .močile", kjer ob ugodni zimi zev p red pustu zraste tolika trava, da jo kose. Najlepše sadje vidiš tu, posebno pa v sosednjih vaseh Dobeno. Zgorej po hribu pa tu okoli najizrazovštejšega krasi, jam in prepadov raste najlepše gozdno drevje, tukaj bukve, tam
Rosegger izak a a svojim oklicem nai odgovor, saj taj poziv j« obrnjen naravnost proti nam. Ali naj mirno glodamo, kako nam bodo stari naši so-vragi trgali kos sa kosom nase lepe slovenske zemlje, kako nam bodo odtnjali našo deco in iz nje vzgajali janičarje, ki nas bodo le bolj zatirali nego oni?
Ne, in stokrat ne!
Odgovorimo Roseggerjn slovensko! Poživljamo vse zavedne Slovence, slovenske denarne zavode in občinske zastopa, da naj žrtvujejo vsak sa ustanovitev slovenskih sol ob jezikovnih mejah vsaj po 200 kron. Ta znank bi se moral vplačati najpozneje v petih letih in je dotienik, ki os zaveze, v ta namen žrtvovati 200 K, na svojo obijnbo šele tedaj vezan, ako so najpozneje t petih lotih zaveze 1000 Slovencev žrtvovati v ta namen po 200 K. Na ta način bi prispevali v zgoraj označeni namen 200.000 kron — za nase skromne razmere veliko vsoto I
Dotične obveznice naj se pošiljajo družbi sv. Cirila in Metode, ki bo tudi sprejemala vplačane zneske in jih posebej upravljala. S tem zneskom izdatno okrepimo nato mejo, ustanovimo v jezikovno nevarnih krajih nove lole in vsaj deloma preitrižemo delovanje nemikega Schnlvereina.
Slovenke 1 Slovenci! Pokažimo dejansko, da ne ljubimo svojega naroda le z besedami 1 Zrtvujmo imenovani znesek, ki ga bode marsikdo mogel utrpeti; položimo ga domu na altar!
Sedaj, ko se hočejo nafti so vragi s ponovljeno močjo vreči na nale ozemlje, bodimo si v svesti svoje dolžnosti napram naii domovini.
Slovenci! Slovenke! Ob dvanajsti ari, ko se nam bliža sovražnik, Vas poživljamo, da se ne odtegnete temu pozivu; pokažite dejansko, kako ljuba in sveta Vam je Vaša rodna zemlja, kako svet Vam je Vaš lepo doneči materni jeziki Vsi, ki so Vam blagovitejte razmere, k žrtvenikn za dom in očetnjavo 1 —k.—
Pripomba uredništva: Pieec tega članka nam javlja, da prvi podpiše v zgoraj naznanjeni namen pod navedenimi pogoji znesek 200 K; v tem se mu je pridružil tudi le neki drug gospod. Imamo torej podpisanih že 400 K. Hkratu nasve-tujemo, da se naša nova zbirka imenuj Ciril-Metodov obrambni sklad. Iskreno želimo, da bi ta poziv ne ostal glas vpijočega v puščavi Obistiaitev Ciril - Metodovega obrambnega sklada bi bila velikega pomena za naše narodno prizadetje, bila bi krepka zavora sovražnim nakanam!
«Slov. Branik*.
Poučni listek.
lekollko o naši ustavi. oaije.
Občinski zastop.
Poleg tega se volijo namestniki odbornikov, ki bi bili zadržani ali bi odpadli iz kakršnegakoli vzroka, in sicer znaša njihovo število polovico števila odbornikov.
Občinsko starešinstvo obstoji iz občinskega predstojnika in vsaj dveh svetovalcev. Kjer je treba po opravilih ali okornostih, odbor število sveto-
' valcsv lahko pomnoži, toda število svetovalcev ne sme presegati tretjino vseh odbornikov.
Odbornike in namestnike volijo volilni upravičenci v občini Občinski odbor pa voli izmed sebe župana in starešinstvo.
Oni občani, ki imajo volilno pravico in plačujejo od svojega nepremičnega posestva v občini vsaj 200 K državnega neposrednega davka (semkaj ne spada takoimenovani idealni hišni davek od prostih poslopij) ali pa vsaj 400 K od svojih obrtov ali pridobitkov v občini, smejo stopiti kot odborniki v odbor, čeprav niso bili voljeni; ti odborniki smejo odposlali v odbor tudi pooblaščence, aktivni vojaki in ženske pa, katerim pristoji pravica do odborništva (takosvanega vinilnega glasu), se pa sploh morajo dati zastopati po pooblaščencih.
Pooblaščenec mora imeti vsa svojstva, ki so potrebna, da kdo more postati odbornik; tudi sme zastopati le enega in ne sme že sam biti v odboru.
Vsak občan, ki ima pravico voljen biti, in je izvoljen pravilno, mora sprejeti volitev v odbor ali starešinstvo.
Pravico, odreči se volitve, imajo samo:
1. duhovniki in javni učitelji;
2. dvomi, državni, deželni in javnozakladni uradniki in služabniki, M to v dejanski službi;
3. vojaki;
4. nad 60 let stari ljudje;
5. tisti, ki so opravljali službo v občinskem starešinstvu vso tisto dobo, za katero so bili iz voljeni, za dobo prve prihodnje volitve;
6. tisti, ki imajo na sebi kako hromoto, ki bi jim branila upravljati uradne dolžnosti ali ki večkrat dalj časa hudo bolehajo;
7. kateri imajo po navadi tako opravilo, da jim je pogosto ali vsako leto dolgo časa biti z doma;
8. virilisL
Ce kdo brez takega razlogi ne mara prevzeti volitve ali pa se brani prevzeto službo dalje opravljati, ga sme politična oblast na predlog občinskega zastopa kaznovati z globo do 200 kron.
Odborniki, namestniki in starejšine se volijo na tri leta. Tudi kadar ta čas mine, ostane o v službi, dokler novi zastopniki še niio postavljeni v službi.
Ce se mesto župana ali kakega starešine tekom triletne dobe izprazni, mora odbor najkasneje v 14 dneh izvršiti novo volitev, če pa odstopi kak odbornik, stopi na njegovo mesto njegov namestnik. Če ni namestnika, treba je zanj r ar pisati novo volitev za ta čas, kar ga je še do prihodnje volitve.
Odborniki in namestniki opravljajo službo zastonj, župann in starešinstvu pa sme občina nakazati plačilo; vsi občinski zastopniki pa smejo zahtevati iz občinske blagajne povračilo za vse gotove stroške, katere bi jim prizadeli občinski
opravki. Dalje prih.
Okrajna učiteljska konferenca sa kranjski šolski okraj
se je vršila dne 7. t. m. v ljudski šoli v Skofji Loki. Ob 9. uri dopoldne otvori konferenco predsednik c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Janko Ja-nežič. Po prisrčnem pozdravu učiteljstvu, ki se je bilo zbralo akoro polnoštevilno, izpregovori sledeče besede:
•Velepomembne dogodke, ki preobrazujejo življenje držav in narodov, zapisuje zgodovina prihodnjim rodovom; potomci pa, vpoštevaje njih važnost, slave jih v določenih dobah s primernimi prireditvami
Tudi nam se letos nudi prilika, da se spominjamo štiridesetletnega povzetka znamenitega 14. mejnika, ki je za našo ljudsko šolo izrednega pomena.
borovci i. t. d. Pripovedovali so nama potem tudi zgodovino jam .na ulitih". Ena teh jam (.Zidanica") je bila z železnimi vratmi zavarovana. Ta in od nje še višje v skalovju se nahajajoča .Velika jama" so služile v raznih dobah raznim namenom. Tu je bilo pribežališče vaščanov in soseščanov že v turških časih, potem za časa Francozov, vanje so se skrivali domači fantje, ki so se branili iti v vojake, in tu je bilo tudi zavetišče rokovnjačev. Ker bi vse to gradivo nikakor ne šlo v naše znamenite .katakombe", niti bi se ne moglo po vsem mengiškem polju razprostreti, zato sva z dr. Čakajcem sklenila, da mu posvetiva ob priložnosti posebno mesto in seveda, da si v ta namen še enkrat in posebej ogledava izključno le Rašico. To pot pa sva plačala najino .ceno", se poslovila od vrlih Ra-šičanov, pa sva jo ubrala na pot proti Zgornjemu Dobenu. Že sva bila prišla nekaj korakov čez polje, pa nek Rašičan zakliče za nama; .Gospoda, če gresta dol proti Trzinu, daj ta si ogledat tisto novo veliko jamo, ki so jo te dni našli pri Wurc-bahovi graščini dol na mengiškem polju. Mene kajpada je vleklo nazaj, da še kaj več poizvem o tem novem čudežu, toda videl sem, da je moj tovariš zopet iznajdel nove vrste obstrukdjo: pustil me je, pa jo, kar se je najbolje dalo, po«
biral naprej v gozd na markirano pot. Kaj sem hotel? Naglo si obrišem izpod ust sline, ki so se mi začele cediti po novi jami na mengiškem polju in v potu svojega obraza jo sopibam za dr. Čakajcem, ki me pa kar nič ni hotel počakati. Ko ga konečno vendarle doidem, sem mislil, da mu malo .mulo" napasem, pa mi jo poredno požene, češ, le korajžno naprej, da Vam katakombe, ali kajli je tista zverina dol na mengiškem polju, kdo drug ne prevzame. In to je pomagalo. Odpustil sem mu vse grehe, kar sem tem rajše storil, kajti nov razgled, ki naju je presenetil, ko sva prišla vrh Dobena, mi je za hip izpodrinil vsako drugo misel. In čmdalje sva korakala doli proti Sp. Dobenu, tem lepše, obširneje se je svet odpiral pred nama. Takoj pod Sp. Dobenu kreneva s pota na levo, nekaj minut, in že sva pri očetu Ručigaju, vzor gospodarja cele Rašice. Ručigajeva vzorna čebeloreja, prelepi vrt, posebne vrste vodovod, romantična grapa, izpod katere izvira znani .Ručigajev studenec", zgodovina te hiše i. t. d. vse to, in kar Vam zna oče Ručigaj iz življenja svojih prednikov povedati, je vredno, da se poleg Rašice, ob priliki posebej omenja. Dalje prih.
Imenovanega dne 1. 1869. je podelil nai premih vladar svojim narodom državnosolski zakon, ki je baš učiteljstvu najdražji biser v diaderau Avstrije. Osnova tega zakona je tako popolno in dojmljivo delo, s kakršnim so ne more ponašati nobena druga država.
Imena vrlih mož, ki so si stekli za zboljšanje tedanjih šolskih razmer neranljivih zaslug, kakor: vitez pl Hasner, dr. Beer, dr. Unger in drugih, bodo blestela v zgodovini avstrijskega šolstva vsekdar.
Gospoda moja!
Navdušenost, ki je polnila srca učiteljska ob sankciji tega zakona, umeva le tisti, ki je temeljito proučil tedanje šolske razmere.
Le-teh Vam pač ne bom slikal, ker se je o njih, slasti v zadnjem času razpravljalo skoro po vseh strokovnih listih. Usojam se Vas opozoriti le na najvažnejše točke državnošolskega zakona, ki so :
1. osemletna šolska obveznost,
2. uredba učiteljišč in
3. oskrba učiteljev, njihovih vdov in sirot Te točke, dragi tovariši, drage tovarišice, nam
povedo skoro vse, česa je želel, česa je pogrešal učitelj-trpin pred l 1869. Slavna gospoda!
Državnosolski zakon, s katerim je osrečil naš predobri cesar avstrijsko učiteljstvo, kaže kaj lope uspehe; prav za to pa mu je — smelo trdim — ljudstvo po pretežni večini naklonjeno.
Slovensko učiteljstvo je ponosno nanj; ponosno pa ne le samo zategadelj, ker se mn je na podstavi tega zakona izboljšalo njega gmotno stanje, marveč tudi zato, ker se mu je omogočila večja naobrazba in mu ž njo vred pripomoglo do večjega ogleda.
Za ta velikodušni dar je dolžno učiteljstvo zahvalo Svojemu milemu vladarju, ki ga Bog ohrani v srečo avstrijskim narodom do skrajnih mej življenske dobe.
Vas pa, velecenjena gospoda, poavljem, da zakličete v znak hvaležnosti presvetlemu cesarju Franca Jožefu I. trikratno slavo.
Burni in navdušeni trikratni klic «Slava!» ki je nato zadonel po dvorani, je pričal, da je bil govornik govoril prav do src vsemu zbranemu učiteljstvu, ki je potem zapelo cesarsko pesem. Gin-Ijive so bile besede, ki jih je potem izpregovori! g. predsednik v spomin v teku zadnjega leta umrlim štirim tovarišem; Svetliču, Jamšeku, Soncu in Rudolfu Završoiku. Prve tri je pobrala nemila naša sovražnica € učiteljska bolezen* — slednjega pa je nenadoma ugrabila bela žena v temni noči Vsi štirje so bili izvrstni šolniki in tovariši. Med potom na konferenco pa nas je došla pretresljiva vest, da je minolo noč preminul naš bivši obče priljubljeni in spoštovani okrajni glavar, c kr. deželno vladni svetnik g. Alfonz Pire. V oči vidnem naporu in boreč se z lastnimi srčnimi čuvstvi posvetil je g. predsednik nekoliko besed v spomin preblagemu pokojniku, slikajoč njegove izredne vrline, njegovo delavnost in še posebe njegovo blago srce in naklonjenost do učiteljstva. V časten spomin in znak srčnega sožalja se je učiteljstvo dvignilo raz sedeže.
Svojim namestnikom v predsedništvn imenuje g. predsednik bivšega nadzornika, vodjo Ford. Ka-lingerja, overovateljema zapisnika pa gg. ravnatelja I. Pezdiča in učitelja V. Rusa. Konferenca izvoli potem zapisnikarjema g. vodjo R. Zorela in gčno. Iv. Lampetovo.
Pri 3. točki vsporeda «Poročilo nadzornikevo» pokazal nam je g. predsednik zopet, da je mož na pravem mestu, šolnik s polnim srcem in prijatelj učiteljstva. Ni bilo to tisto običajno naštevanje napak, ki jih je bil zapazil v šolah ob nadzorovanju, temveč cela vrsta praktičnih migljajev in nasvetov, ki gotovo ne ostanejo brez obilega sadu. Poročilo je bilo nekako nadaljevanje lanskega poročila, ko je bil govoril o prvi vrsti o večrazred-nicah. Letos pa se je pečal z enorazrednico in sploh s poukom v oddelkih. Jasen je bil njegov namen, pokazati, kako naj si olajša učitelj eno-razredničar tako težavni pouk po oddelkih — v največjo korist svojim učencem. Konferenca je sledila njegovim izvajanjem in premnogim praktičnim migljajem z največjo pozornostjo in oči« vidno zadovoljnostjo. Splošna je bila želja, da bi prav kmalu dobili v roke njegovo lansko in letošnje poročilo kot celoto, kar so bo, upamo, zgodile v kratkem, ker je obljubil, da hoče dati obe na razpolago našemu učiteljskemu društvu, ki jo bode dalo razmnožiti in doposlalo vsemu učiteljstvu proti povrnitvi lastnih stroškov. Splošno je bil odo-bravan tudi njegov dodatni izrek, da bi se moralo nastavljati na enorazrednice le starejše, izkušene učitelje in da bi se morale le-tem dati za njihov preobili trud Se posebne doklade.
Za nadzornikevim porodom je sledil referat gene. učiteljice Janje Miklavčičeve iz Kranja «Pouk v prosti naravi*. Z ozirom na to, da je tako poročilo namenjeno v prvi vrsti strokovnjakom učiteljem in učiteljicam in ne more v polni mere zanimati širnega kroga či t atelje v političnega lista, se ne moremo spuščati v podrobnosti tega kolikor obširnega toliko zanimivega in izvrstnega poročila gene. Miklavčičeve. Naj pa vendar omenimo toliko, da se gre tU za mnogovrstne koristi, ki jih nudi učencem pouk, ki ga dobe ali v prosti naravi o priliki poučnih izletov — ah pa pozneje
I. priloga »Gorenjcu" if. 29 Ix ». 190»
v tuli, Lo m govori in obravnava o trtšah, ki m jih bili prejeli otroci o takih prilikah. Gena. refe-rentinja najtopleje in prepričevalno priporoča poučne izlete v naravo, vsaj po enkrat na mesec, ki pa se morajo vršiti seveda po že prej natančno določenem vsporedn in v točno začrtani smeri.
Ob sklepu poročila je žela gena. referentinja občao pohvalo za svoje obširno in temeljito delo in le še želimo, da ga objavi čimpreje v našem strokovnem lista.
iz poročila knjižničnega odbora, ki ga je podal načelnik g. ravnatelj I. Pezdič, smo posneli glavno iz njegove uprave, ter da je letos prirastlo naši okr. učit. knjižnici 82 knjig, ter da ista obsesa sedaj 1973 knjig.
Pri sledeči volitvi knjižničnega in stalnega odbora so bili vzklikom izvoljeni dosedanji dani obeh odborov.
Po tej točki je sledil še referat o podrobnih učnih načrtih za ženska ročna dela. Vsaka gčna. učiteljica je bila izdelala referat za svojo šolo — a vse gene. so pri konferenci izvolile posebne poročevalke, ki naj izložeoe referate pregledajo ter izdelajo in tekom enega meseca izreče g. nadzorniku enotne učne načrte za posamezne vrste ljudskih šol. Te referentinje so sledeče gčne.: T. Kovači č za enorazrednice, Ju Petrovčič za dvoraz-rednice, E. Peče za trirazr., Iv. Pateraoster za štiri- in i. Miklavčič za petrazrednice.
Ker ni bil vložen noben samostalni predlog, je bil s to točko dnevni red izčrpan in je g. predsednik zaključil konferenco, a g. vodja F. Kalinger ga je še v kratkih, a srčnih besedah zahvalil v imenu vsega učiteljstva za izborno vodstvo konference.
Po konferenci pa smo se skoro polnoštevilno zbrali, k skupnemu obedu pri g. Rožiču na Šte-marjih, ki nas je za zmerno ceno izborno pogostil. Ker smo bili ta dan pod žalostnim utisora uvodom navedenega slučaja smrti ljubljenega svojega predstojnika, minil nam je skupni obed v onem mirnem razpoloženju, ki pač dopušča živahne prijateljske razgovore, a zabraojuje veselo pesem in poskočnost
Zgodovinski in slovstveni pregled sa prih. teden:
18. julija. — 1374. f Pesnik Franee Pelrarka. — 1838. * Pisatelj Jernej Križaj-Severjev v Orehku. — 1876. Karol Jožef Simroek v Bonnu. — 1887. f Pisatelj Matej Brence pri bv. Gregorju na Dolenjskem.
19. julija. — 64. Požar v Rimu pod cesarjem Neronom.
— 1701. Karel XII. zmaga pri Rigi. — 1803. * Pisatelj Jakob Burja v Spodnjem Tuhinju. — 1865. — t Pisatelj Jožef Partelj v Cesnjicab. — 1870. Francozi napove Nemčiji vojno.
20. julija. — 1358. f Albreht Modri. — 1866. Avstrijska mornarica premaga pri Lissi pod Viljemom Tegetttaoffom laško vojno brodevj«. — 1888. t Pisatelj Viktor Dolenc v Trstu.
81. julija. — 866. pred Kristost. * Aleksander Veliki. — 976. V neki listini se imenuje Leopold Babenberžan kot mejni grof Vzhodne krajine. — 1718. Avstrija sklene v Poraževcu mir s Turki; avstrijska monarhija je db-egta svoj največji obseg. — 1762. Bitka pri Burkersdorfs — 1773. Papež Clement XIV. razpusti jezuitski red. — 1798. Bitka pri piramidah v Egiptu, — 1852. t Vzgojeslovec FrObel, ustanovitelj •otročkih vrtcev.. — 1862. f Pisatelj I. Grabnar v Ljubljani.
— 1886. f Slikar Piloty.
22. julija. — 1745. f Pisatelj Anton Košutnik v Trnovem na Ogrskem. -- 1784. * AsUonom Beasel. — 1882. f Vojvoda Reichstadttki (Napoleon II.). — 1866. Zadnja bitka med Avstrijci in Prusi (pri Bluinenauu). — 1906. Prvo rusko dumo razpuste.
23. julija. — 1532. V Norimbergu sklenejo prvi verski mir. — 1562. f Götz pl. Berlichingen na gradu Hemberg. — 1789. t Sloveči matematik in pisatelj Joahim Košutnik v Mariboru. — 1867. V Ljubljani razpuste društvo • Južni Sokol» po 5 letih obstanka. — 1867. f Pisatelj Jožef Emanuel Kovači« v Trstu. — 1892. f Pedagoški pisatelj France Jamiek v Rajhenburgu.
24. julija. - 1698. V mestu Halle ustanove prvo sirotišnico. — 1803. * Francoski romanopisec Aleksander Dumas (oče). — 1868. f Znani skladatelj Gregor Rihar v Ljubljani.
— 1866. Bitka pri Tauberbitchof iheimu. — 1866. Praska in Bavarska skleneta mir.
Godovi prihodnjega tedna:
18. Lelja, Miroslav; 19. Radoš, Zlata, Zlatica; 20. Marjeta, Večenur; 21. Danijel, Olga, Vitemir, Zora, Prokop; 22. Marija Magd., Pribina, Dragota; 28. Apolinar, Godemir, Zdenka; 24. Kristina, Ratimir, Breda.
Gospodarski del.
Dobavil zapit. G. kr. trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v LJubljani, da se bo v kratkem na borzi 7 Bruslju vršila ponudbena razprava za dobavo hrastovih ia bukovih Zelezničnib pragov (ivelarjev) in čokov za leta 1910 in 1911. Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Natančnejša pojasnila daje pisarna gospoda Rudder, Administrateur des voie! et tra-veux, rue de Lonvain, Bruselj št 11 in «Burean de la commission de réception du matériel de la voie», rue d'Italie 32.
Zakupni razglas. G. kr. intendance poveljni-Stva domobrambe v Gradcu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas glede približne potrebščine predmetov, ki se bodo potrebovali v dobi od 1. oktobra 1909 do 30. septembra 1910, odnosno od 1. aprila 1910 do 16. septembra 1910 na raznih postajah. Potrebovalo se bo seno, slama, drva in premog. Dobavne obravnave se bodo vršile 26. julija, zadnja pa 2. septembra 1909. Zakupni razglas se lahko vpogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani, ki razglas na želje tudi vpošlje interesentom.
Deielfnn froinica, (zida) jo silno nevarna ikodljivka (zajedavke)  našim deteljam, posebno
domači detelji. Kjer se nam ta kvarijivka prikaze, nam v kratkem času pokonča deteljo, katero je napadla. Predeaica se zaseje s semenom, ki je drobno, ©kroglasto in nekoliko manjše od detelj njega. Is semena zraste nit ki se prime detelinega stebla in se začne okoli njega ovijati. Te niti imajo na sebi sesalne bradavice, s katerimi pijejo živež iz detelje. Te bradavice se zajedo v detefino steblo, kakor pijavka v človeško kožo. Predeaica se jako hitro razraste v nitaste vejice, ter napravi cvetje v podobi klopcičev, kateri zrastejo na straneh niti. Dozorelo seme kaj rado odpade ter ostane več let kaljivo. Predenico je treba utreti kakor hitro se prikaže. Uničimo jo najlažje s tem, da pokosimo ali požanjemo napadena mesta in še naprej za pol metra; to pa radi tega ker so se posamezne niti v tem času gotovo že razlezle okoli in okoli. Pokošeno (požeto) deteljo se mom na mestu se-žgati; kar pa smo detelje pokosili okoli predenič-nega gnezda (na pol metra daleč) pa lahko damo živim, a le v slučaju, če se ni na njej opazilo pre-deničnega cvetja. Žatremo jo pa najlažje če napadeno mesto (ko je enkrat pokošeno seveda) potresem o s kajnitom. Na en kvadratni meter porabimo okoli 1 kg kajnita. Kajnit je po napadenem mestu precej na debelo raztrositi, kateri nam — kakor kažejo novejši poizkusi — popolnoma uniči deteljno predenico.
Kake teao ugaja kanje« 7 Večina kmetovalcev meni, da je za konje dobro vsako seno, tudi takoimenovano kislo seno, katero je rastlo na močvirnih ali sploh vlažnih travnikih. To pa ni res. Konjem treba pokladati primerno v majhnih množinah tako seno, katero ima mnogo redilnih snovi v sebi; toraj seno, ki je rastlo na dobrih, bolj suhih travnikih v višjih legah, ki je bilo pokošeno, ko so bile rastline še v polni rašči in se niso bile še prav razcvetele, čisto nepokvarjeno in pa že zavreto ali izpoteao seno. Vsako seno mora namreč prestati vrenje (doba vrenja traja 4 tedne) se mora, kakor pravijo, izpotiti, prodno ga začnemo redno pokladati konjem. Sveže, neizpoteno seno je težje prebavljivo in prizadeva razne nadležnosti in tudi bolezni. Preveč sena — ia naj je tudi prav dobro, ni treba dajati konjem, ker sicer se jim napne trebuh; tudi se po senu radi pote. Srednje težkim konjem zadostuje 5—7 kg sena na dan m ne več kakor 3 kg ovsa ter 7, kg slame za steljo.
— Ko so koaji zjutraj in opoldne povžili svojo hrano, privoščimo jim nekoliko počitka, da lahko začnejo prebavljati. — Kadar se bliža Čas težkega dela, treba da jih že več dni poprej krmimo z izdatnejšo hrano. Sploh moramo že od mladosti in ves čas dobro rediti konja, če hočemo, da bo krepak in vstrajea pri delu.
Irtbet M vprezaii prsiioaaj. Konjereje! greše marsikdaj v tem, da žrebata prezgodaj rabijo sa delo. Žival, menijo, naj zasluži vsaj toliko, kolikor sne. Toda ta račun je slab; s tem, da vpre-zajo mlado žival v delo, škodujejo si mnogo več, nego si koristijo. Žrebe raste v prvem letu najbolj na kvišku, veliko bolj, kakor v naslednjih 4 letih svojega životnega razvoja. V tej dobi ni varčevati z ovsom, narveč treba pokladati živali obilo naj-krepkejše krme. V dragem letu, ko ponehava rašča in se začenjajo razvijati notranji organi, posebno pa tudi ud*} in v tretjem letu, ko se ima konj, ki je odmenjen za kmetijsko rabo, po potrebi razširiti, ni dobro krmiti ga s premočno krmo, da se preveč ne odebeli. Konj v tretjem letu svoje dobe ne sme delati, torej tudi ni treba preveč trositi za močno hrano. Pa tudi triletno sreba še ni razvito in zato naj as le včasih vpreze k materi, da se nauči delati, voljno in pokorno biti. Za lahko delo naj se le vporablja, a nikdar ne sa težko, tudi tedaj ne, če je krepko in ognjevito. Nasledki težkega dela se pokažejo kmalu, tudi če jih konjereje« ne mara videti Žival zaostaja v razvoju, udje, posebno žile postanejo trde, negibčne. Pomisliti je, da je konj šele, ko je petleten, dorastel in popolnoma razvit; če ga poprej vprezamo sa težko delo, ne more se popolnoma razviti, marveč se prezgodaj pohabi, posebno v svojih udih in zgleda kmalu kakor star konj. Zato naj se mladi živali pred četrtim letom preveč ne zaupa, tudi če bi s delom poplačala hrano. Pozneje nam bo tem koristneje, ko postane trdna in vztrajna in jo tem (Udje časa lahko porabimo za delo. Pri mladih konjih treba rabiti lahko vpreiao opravo in ravnati je ž njimi mirno, ljubeznjivo. Ne pretepati jih brez potrebe; bič naj nam bo samo zato, da vkrotimo nepokomo žival
e
fedeaakl  teje* f Kranja lie 12. Julije
1909. Prignalo se je — konj, 126 glav domače goveje živine, 15 glav bosanske goveje živine, 8 domačih telet — hrvaških telet 378 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, —domačih ovac,
— hrvaških ovac, — koz, — bul in — bosanskih volov. — Pitani voli 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—€0 K, za pitanje 100 kg 52—64 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 15*50, proso K 775, rt K 10*—, oves K 9—, ajda k 9—, repno seme K 60—, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks —, krompir K — za 50 kg, seme dom. detelje — vin.
Naročajte in širite nas list!
Dopisi.
Ik ikoflefeškegi ©kraja.
— Naši klerikalci so se s posebno naslado spravili v zadnjem času nad Sokole. S kakim veseljem bi klerikalci uničevali Sokole sirom slovenske domovine, ako bi jih le mogli! Toda — nai se le pomirijo. To ne bo šlo tako lahko in tudi najbrž šlo ne bo! Posebno pri nas ne, ko zavednost ljudstva bojinbolj raste, kakor dokazujejo razne občinske volitve v našem okraju. Klerikalcem povemo, da se sokolske vrste množe vsak dan in da nai okraj ni najzadnji v tem ozira.
— Boj hočejo imeti klerikalci,da bi se le ie bolj učvrstili, mi naprednjaki pa se njihovih skrhanih mečev nič ne bojimo in bomo parirali vsak udarec S tem, da se v svoji zagrizenosti zaganjajo zdaj v enega, zdaj v drugega, ki ž njimi ne somišljuje, postajajo le bolj smešni v kolikor se že niso doslej osmešili s svojimi traparijami. Posebno se moramo smejati njihovemu bedastemu pisarjenju.
— Za poč't je, kako se repenči „Do-moljub" v št 27 na strani 526 pod zaglavjem: »Gorenjske novice iz selške doline". Tam je citati naslednji, prav značilen stavek: .Nesenemu, če je v »Gorenjcu" ali .Narodu", se to dobro zdi, prav tako, kakor se zdi dobro kravi, če je kdo štrglja po srbečem hrbtu".
— Klerikalci se torej primerjajo — kravam, kakor izhaja iz ravnokar zapisanega stavka. No, če je tako, potem nimamo povoda zavidati klerikalcem, da so že tako visoko napredovali. Ako jih bo pa le ie bolj srbelo po njihovem kravjem hrbtišču, potem naj ga le pripravijo. Mi jim storimo že še to uslugo, da jih bomo še pogosteje štrgljali, bodisi v .Gorenjcu" ali v .Narodu". Saj so vedno potrebni, ker se preveč napihujejo. In ako jih tudi danes malo poštrg-ljamo v .Gorenjcu", naj to pripišejo samim sebi — saj so itak krave, ne pa ljudje I Dober tek I
— Ti ljudski dobrotniki naj bi se saj pobrigali, da bi ljudem ne delali nepotrebnih stroškov, ako jim hočejo res kaj pomagati. Dragim dajati lekcije, to je prepoceni, ko Še za svojo nevednost nič ne vedo. Tako je pred nekaj dnevi neka stranka vzela posojilo v neki farovški posojilnici, pa ie to niso vedeli, da so premalo ko-lekovali zadolžnico. Prošnji za intabuliranje posojila so priložili 4 rubrike, vsaka kolekovana s 30 vin., kar ni nič potreba in so na ta način oškodovali stranko za 1 K 20 vin. Celo prošnjo je sestavil g. kaplan, ki pa je bil tako kunšten, da še to ni vedel, da mora prošnjik, ki zna pisati, lastnoročno podpisati prošnjo. Kaplan pa ga je kar sam podpisal. Seveda na cesti pretepavati otroke in jim diktirati v šoli dolge pisanke kazni, to že zna.
— Tudi loški gospod Tomažev Pepe je hud na Sokole, posebno pa ima na piki loškega Sokola. Cisto naravno. Saj mora ubogati svojega zaščitnika, fajmoštra Šinkovca, in pa če se ne motimo tudi še svojega konkurenta „ta svef ga dohtarja". Za politiko je ta doktar kakor nalašč vstvarjen, saj se je Šinkovcu že vdinjal za osebnega tajnika. Govori se pa, da bo v kratkem času postal še boli delaven za klerikalno politiko. Bomo pač videli, kaj vse zna in kake čudeže bo naredil ta svetnik v Loki 1
— Zadnjo nedeljo je g. svetnik Pepe bil posebno živahen v neki loški kavarni. Vesel je bil, ker je cela četa loških Sokolov odšla v Radovljico in se je gotovo oddahnil, ko jih ni videl doma. Pozno v noči je kvartal in zabavljal čez Sokole, ko je prišla policijska ura. češ, rekel je, mi Orli moramo plačevati policijske ure za to, da Sokoli lahko ostanejo še v kavarni Sploh je mož bil tisti večer tako glasen, da se ga je slišalo celo na glavnem trgu in to je kazalo, kakor da se hoče pripraviti na obštrukcijo.
— Obstrukcija pa je tudi res nastala, ko mu je neki domači visokošolec dal razumeti, da ne bo pometal s Sokoli, kakor s svojimi deklami. Je že hudiman, Sokol ima v sebi nekaj sokolskega in se ne ustraši vsakega Orla, četudi je ta slučajno kak klerikalni dostojanstvenik. Gosp. svetnik Pepe pa je bil hud in je zahteval od mestnega stražnika Kralja, da naj upornega visokošolca aretira in odpelje v rotovško špehkamro na njegovo odgovornost Ker pa mora mestni stražnik dobro razumeti tudi svoje predpise, se ni brigal za ukaze g. svetnika, pač pa si je dovolil čisto resnično opazko, da je tisti, ki dela največji krava!, ravno g. svetnik Pepe sam.
— Resnica pa v oči bdde, tako je tudi g. svetnika Pepeta zbodla resnična stražnikova opazka. Takega hudega hrena kajpada g. svetnik Pepe ni vajen, zato je zalučil mestnemu stražniku v obraz psovko, da je — lažnik! S tem si Je pa nakopal na glavo še to sitnost da se bo moral zagovarjati pred sodnijo zaradi razialjenja javne straže. Nam je to sicer malo mar, pravimo pa k temu le to, da kdor ni za politiko, na j se ž njo ne ukvarja. Politika je zvita reč in kdor se ž njo peča, se izpostavlja raznim izkušnjavam. Posebno pa je politika nevarna za klerikalca, ki ima na vesti mkoviitoih grehov,
— Pa le za mestnega župana na) bi bil tak politik. Sicer, da ima mož take želje, ne moremo prav verjeti, dasi o tem že dolgo čivkajo vrabci po mestnih strehah. Tudi pravijo nekateri, da mu ,ta svet' dohtar* gre malo na pot, ker bi baje tudi njega nekateri klerikalci radi postavili za mestnega župana. Sedaj torej se nismo na čistem, kdo bo županoval v Škof j i Loki. Toda naj pade ivvolitev na enega ali drugega, gotovo je pač to, da oba skup nimata potrebnih sposobnosti za to. G- Tomažev Pepe bi šele kot loški mestni župan postal pravi .volkstribun" in bi kar od kraja zapiral vse neljube mu osebe. Morda bi celo Imenoval še za varnost svoje osebe posebnega .lajbgardista". — Saj za takega avto-krata se je v kavarni že izkazal. — Kar se pa .ta svet'ga dohtarja" tiče, vemo, da bi tudi bil jako neveden župan, saj še vseh svojih sosedov ne pozna, ker je komaj prišel v Loko. Druzega itak ni napravil, kakor da je v nekih klerikalnih društvih imel par predavanj, za katere se živ krst ni zanimal. Torej s temi predavanji se še ni proslavil. Zato bomo še počakali, morda se proslavi v prihodnje bolj, če ga oni Ločani, ki se štejejo za klerikalce, povzdignejo v časti.
— V sedanjih prav živahnih časih, ki jih imamo v Loki, pogrešamo predvsem našega fajmoštra Šinkovca. Ta se namreč nahaja v Gradežu na Primorskem, odkoder pošilja svojim zaupnikom v Loki razglednice. V teh pa piše, da se sedaj valja po pesku in da se koplje v morju. Varuje naj se, da ga ne pouplje še kak morski som in da mu ne odje polovico itak preobsežnega trebuha I No, mi mu ne želimo nič hudega, naj ae le vrne cel, kakor je šel tja k morju. Samo naj bolj pazi na svoja dva varovanca, Tomaževega Pepela in .ta svet'ga dohtarja", kar mu bodeta sicer zahirala vso loško klerikalno politiko. Že zdaj se vidi, da tema dvema manjka modre in bistre glavice fajmoštra Šinkovca. Nam se Šinkovec smili, samo za to, ker se bo moral še dolgo truditi, da u vsposobi za resna politika. Ako je .ta svet' dohtar" tako malo previden .politik", kakor je malo previden gospodar, ko pusti, da mu izteče vino po kleti, namesto da bi ga izpil, potem se ga nam še ni potreba posebno bati. Šinkovec pa naj se le v Gradežu spočije do dobrega, saj je itak pred svojim obhodom obletal vse loške volilce in ko se povrne, ga še čaka mnogo agitacijskega dela.
— Pokojni g. Josip Boncelj iz Železnikov, ki je nmrl pred 14 dnevi je bil, vzor-narodnjak. Velik dobrotnik vsem, ki so ga v potrebi prosili pomoči Še, ko je živel, je svojo dobrosrčnost pokazal zlasti o priliki, ko se je ločil od tega sveta. V svoji oporoki je volil vkup 2000 kron za dobre namene, in sicer je določil 1000 kron za ubožni zaklad v Škof ji Loki, 500 kron družbi sv. Cirila in Metoda, po 100 kron pocpornim društvom za slovenske visošolce na Dunaju, Gradcu in Pragi, 100 kron dijaški kuhinji v Kranju in 100 kron za učiteljski konvikt v Ljubljani. Slava spominu blagega dobroinika in lahka mu bodi domača žemljica 1
Radovljiške novice.
— Osebne vesti C. kr. naučno ministrstvo je imenovalo pravim učiteljem na obrtno-na-daljevalni soli v Radovljici gg. A. Grčarja, lv. Šego in Fr. Jakliča. — Častni kanonik Iv. Novak in župnik M. Seigertchmid iz Lesec sta odpotovala pretočeni pondeljek na Špicberge.
— Umrl je 9. L m. daleč na okoli znani mesar in posestnik Jote Jese. Bolehal je dalj časa. Pogreb je bil v soboto dne 10. L m. Lahka mu žemljica t
— Blagoslovljenie koče na Begun j-lici ae vrši dne 25. L m., kjer bo daroval sv. malo begunjski župnik J. Kleindienst. Ker je koča preskrbljena z vsem potrebnim in ker je flora ravno v tem času na višku razvitja, vabimo vse prave turiste, da pobite ta dan k otvoritvi Vsa tura je jako hvaležna in dostopna tudi vsakemu salonskemu turistu, le malo dobre volje je treba in malce močnejše čevlje, pa se pride na vrh, kjer je prelep razgled po lepi naši Gorenjski. Na svidenje dne 25. L m.l
Ii kamniškega okraja.
— Iz Sraartnega v Tuhinju. Naša na novo ustanovljena požarna hramba priredi v nedeljo 1. avgusta L L veliko gozdno veselico. Za to veselico je pripravljeno mnogo različne zabave ter čez šeststo dobitkov sa srečo! o v. Pričakujemo iz okolice posebno, is Kamnika, mnogo obiskovalcev. Povabite drug druzega k tej res izvanredni veselici.
— Kamniški sodni okraj se glede narodne zavednosti pač ne more staviti za vzgled drugim sodnim okrajem po Slovenskem. Kamor pogledal: zaspanost in otrpelost Kamor se osrei, dobiš dvojezične orijeatacijske table, kjer so lepa slovenska imena tako spakedraaa, da človeku kri zavre. Apeliramo na vse občine kamniškega okraja, kjer so take table, naj jih zakonitim potom odstranijo.
— Zoper Srbe,zlasti one na Hrvaškem, se dosledno udriha v neki brivnici v Kamniku. To udrihanie je te rodilo sad med kamniškimi klerikalci, ki so začeli nazivati Srba s psovko «Vlah t. Kar te avstrijska in madžarska vlada dovolj storita,
da se razširi in poglobi sovraštvo med Jugoslovani, je tako ščuvanje pač vse obsodbe vredno. Kdor ne če delati za slogo med Jugoslovani, tisti naj drži jezik za zobmi, ali pa naj odide med Nemce, ali Materjo ali pa med — jude! Upamo, da bo to zadostovalo.
Notice ii selške dolina.
V odgovor .Domoljubu".
— Še enkrat gospodje nezadovoljne ž i. Javno se govori in vrabci čivkajo po strehah, da gotovi ljudje pošiljajo in nosijo v župnišča šarkelne, vina, denar in druge dobre pijače v gotove namene. Če je to res, je škandal, če pa ni res, pa povejte. Ljudstvo je jako nevoljno, da je takim osebam vse dovoljeno in prosto, četudi je dostikrat zoper cerkvene zapovedi.
— Gospod stražmojster v Železnikih bi se bil pa gotovo že kaj izredil, ako bi se mu tako dobro godilo. Kajne, gospod stražmojster, le škoda, da ni vse res, kar si izmišljuje .Domoljubov" dopisnik.
— Klerikalna olika. Ko so se vršile v Selcih občinske volitve, so bili vsestransko na-padani napredni volilci kakor da bi ti ne smeli niti na volišče. Očitalo se jim je vse, karkoli je kakemu podrepniku prišlo na misel. Koliko ti pobožni klerikalci držijo na poštenost, se je najbolj videlo pri volitvah.
— Klerikalci so si potem še dovolili proslavljati zmago s streljanjem. Torej tako zmago, ki šteje samo 27 glasov večine in ko je samo 5 duhovnikov oddalo nad 27 glasov. Našel pa se je človek, ki je pošteno napodil druhal in preprečil streljanje in zmedel štreno — vsem onim, ki so mislili, da bodo s streljanjem manifestirali izvolitev župana.
— Gospod Košmelj se jako malo meni, ako je v .Domoljubu", ker se prav toliko meni za .Domoljuba" in njega dopisnika kakor za lanski sneg. Politiko pustite, Kristusovi namestniki, in razlagajte rajše njegove nauke. Duhovnik naj ostane duhovnik in Če ne misli to biti, za kar je postavljen, potem je boljše, da si izbere drug poklic. Posestniki in sploh davkoplačevalci imajo vsi pravico se vmešavati v politiko in to veliko bolj kakor duhovniki, katere mi vzdržujemo.
— Moderno tovarno za liberalno maslo, ki ga imajo ti preklicani liberalci na glavi, so otvorili trije nezadovoljneži. Po čem bo kila, bodo določevali v župniščih kakor že običajno.
— Selški župnik, pravi .Gorenjec", je izgubil vse veselje do duhovskega stanu; no to je resnica ter tudi vsakdo ve, da naš Tomaž dela in moli le za denar in sploh pa ima do vsake druge reči, kakor se vidi, več veselja, nego do svojega stanu. Ako gre kam s sv. obhajilom, pa že gleda, da se mu stisne nekaj kronic, ne oziraje se, ali jih dotičnik lahko da ali ne. Potem vsakdo lahko ve, kako delajo taki gospodje za čast božjo. Njih parola je: denar in zopet denar.
— Trije nezadovoljni — Kranjci — izjavljajo, da so jako zadovoljni. No, in zakaj bi ne bili, saj se jim boljše ne more goditi. Vse dobijo jako dobro plačano, piti, jesti, vsega v izobilju, samo liberalci, ti so jim še kamen na prsih, katerega bodo pa še vedno bolj čutili.
— Gospod Štupica tudi zelo preseda dopisniku .Domoljuba". Seveda nevošljivost, ker si je pri zavednih Draigošanih pridobil mnogo več zaupanja, kakor ga pa uživa sedanji župnik. Redkokdaj je župnik doma, saj pravijo Dražgo-šani, da ga še smrt ne bode dobila doma. Vedno se vozi okrog in prihaja v poznih nočnih urah domov, povsod se ga dobi, kjer bi ga ne bilo treba. Vprašamo: ali se spodobi za duhovnika kaj takega. Držal naj bi se kolikor mogoče lepo pri domu ter molil za svoje farane, ki so tako milostni da ga vzdržujejo med seboj. Tako pa komaj izbere sveto mašo, pa jo že odkuri in pride enkrat ponoči domov. Res lep vzgled svojim faranom.
— Sokolski izlet je tudi dopisniku v želodcu in to zato ker je jako sijajno uspel. Udeležilo se ga je tudi mnogo domačih deklet, za katere je mislil morda župnik, da jim bode on diktiral, kam in s kom smejo. Prav živahno in veselo se je res vračalo vse domov in skrajna laž je, da so se dekleta šele ob 4. uri vračala domov. Župnik v Železnikih si je sicer odločil, ugonobiti .Sokola", toda tega veselja mu napredni Železnikarji ne bodo privoščili in če še bolj udriha na prižnici.
— Ta teden so prišli tudi naš poslanec Čoč domov in radovedni smo, kaj bodo vedeli povedati svojim backom. Ako jim bode povedal resnično, zakaj je prišel, ga ne bodo mogli nič pohvaliti, ker pri nas je večina njegovih voliicev tudi zoper draginjo in marsikateri mu bode lahko rekel: Prav so imeli, ko so Vas spodili z Dunaja, saj koristnega in pametnega še dosedaj niste nič storili, odkar ste poslanec Seveda meje naj bodo zapne, da se ne bodo goveda in prašiči dobili čez mejo, to bode morda koristilo malo .mož korenini41, ampak večina jih vzdihuje in ječi vsled draginje. Ko bi nižji sloji vedeli, zakaj se je sedaj Čoč v parlamentu zavzemal, gotovo marsikateri pljune pred njim, ako bi ga
srečal. Ubogi kmet, Id niti za svoj živež ne pridela, in ubogi delavec, ali sedaj vidiš kakšnega
Eoslanca si izvolil So pa še pametni ljudje na »unaju, ki so take, ki sami ne vedo, kaj delajo, lepo domov poslali in notabene še brez dijet. Tako je prav.
— Ubogi kmetje in delavci, pa primite sedaj Čoča za ušesa in vprašajte ga, zakaj se poteguje samo za bogate kmete in ne za uboge ljudi, ki so potrebni podpor. Ali ste ga zato volili, da se bode potegoval za draginjo. Sram naj bode takega poslanca. Koliko pa je v našem kraju takih kmetov, da bi jim ne bilo potreba kupovati moke in špeha. Ravno zaslepljeni reveži so Vam pomagali do izvolitve in to imajo sedaj za plačilo.
— Veliko je še gradiva in ako se bode .Domoljub" le oglašal, mu bodemo tudi odgovarjali, saj se s tem dela reklama za .Gorenjca", ker ga hoče vsakdo brati.
Pisno ls LJubljano.
14. julija.
Gospod urednik 1 Kar v zadregi sem. Ne vem, ali naj Vam poročam o nemško-iaški »Vielhar-monie», ali o turški «Vilhar-moniji>, ali o slovenski «disharmoniji». »Slovenska filharmonija* namreč se je preselila v boljše ali slabše življenje, tega res ne vem. Kaj vraga, pravite, da. Slovenske filharmonije ni več v Ljubljani Je ie in ni je več, kakor se vzame. Po imenu še živi, a po vsebini, programu, je tutto caputo — oprostite, da z laščino nisem v posebnem prijateljstvu. Vprašate me, kako je prišlo do tega? Vidite, ta zgodovina je dolga, ampak moj odgovor sa danes naj bo kratek. Ljubljana, to veste tudi vi gotovo, ni bila za dobro godbo in take in enake tiče ie nikdar ugodno gnezdo. Človek bi opravičeno mislil, da je «Glasbena Matica* tekom tolikih let svojega obstanka kaj prida preorala to, pri nas pusto ledino. Pa da bi se kdo ne zmotil, če pravi, da ni, nič druzega mu ni treba, kakor malo spominov nazaj. 2a so imela mala mesta, celo vasi, svojo godbo. Ljubljana, stolno mesto dežele, je še ni imela! Ampak namesto kviško gor, šle so vse rakovo pot, potem je zapel bobon — vsem skupaj. Izmislili pa so si gospodje, seveda same brihtne glavice, kaj, ko bi angažirali tako-le kakov »koncertni orkester* v prvi vrsti na ljubo «GIasbeni Matici*. So tako storili, kakor so mislili. Obudili so nekaj mrtvih iz ranjke društvene godbe, poklicali nekaj novih moči s Češkega k življenju in — •koncertni orkester* je bil gotov, umetnost je mednarodna, so dejali in potem receptu so se tudi ravnali. Iz prejšnje društvene godbe so prevzeli godce Nemce, Italijane in razne tujane, a združili so disharmonijo s Čehi, Hrvati in Slovenci. Ker so vse to delo vršile brihtne slovenske glavice, se razume, da so se pogodbe sklepale — v nemškem jeziku; no, in prvi občni zbor je v zavesti, ali nezavesti vseh teh zaslug vso to raznojezikovno disharmonijo na sijajno priprosti način prekrstil v Slovensko »filharmonijo*.
»Slovenski Narod*, ne poznajoč dejanskih razmer, se je razveselil tega poroda, podpiral je razvoj navidezno slovenskega novorojenčka in zato je upravičen, da izve tudi ostalo zgodovino »Slovenske filharmonije*. In ta zgodovina pride na dan! Zamera gorialidoli, desno ali levo, resnica zahteva : Učinke dol, gospodje v Ljubljani!
Za danes zaključujem na kratko tudi ju le s koncem dosedanje »Slovenske filharmonije*. Oo pred štirinajstimi dnevi ni nihče vedel, da so v »Slovenski filharmoniji* angažirani tudi ne ml k i godci. Nekateri izmed njih so bili te pri 'Društveni godbi* — tudi tega ni nihče vedel (F) Pred štirinajstimi dnevi pa so naenkrat izvohali, da »Slovenska filharmonija* pravzaprav ni slovenska, niti ne slovanska, marveč mešanica Slovanov, Nemcev, Lahov itd. In zagnali so hrup: proč z Nemciin Lahi, mi zahtevamo, da bodi »Slovenska filharmonija* res sle* vensko godbeno društvo! Prišlo je do burnih javnih demonstracij povodom promenadnega koncerta v Tivoliju. Med odmorom nekdo čita doti črn* poziv v »Slovenskem Narodu*. In dvignili so se zopet glasovi: »proč z Nemei in Lahi, Slovenci zahtevamo »Slovensko filharmonijo*! In res, zapustili so neslovanski godci takoj na mestu svoje slovanske tovarše. Kapelnik Frisek in ostali slovanski godci so bili na te burno pozdravljeni Ker je bilo pričakovati, da se slieni prizori sopet ponove, zahtevala je večina slovanskih godcev od odbora odstranitev Nemcev in enega Laha. Ampak čujte, kaj se je dogodilo ? Tisti, katerim je slovensko občinstvo javno vpilo: p r o 6 t n j i m 1! so ostali pri »Slovenski filharmoniji*, a slovanski godci so biti postavljeni — na u 1 i o o! Pod vodstvom kapelnika Friseka so zasnovali nov »Slovanski orkester*. Komaj pa da je ta »Slovanski orkester* parkrat javno nastopil, so se našli intrigantje, ki so slovenske gostilničarje šuntali, naj nikar ne dado zaslužka slovanskim godcem! Zgodilo se je pa le večje čudo. Tisti, ki so le par dnevi vpili! »živeli, slovanski godci!*, so so vdali terorismu intri-gantov in bojkotirali so slovensko godce. Pogin
liTprlloj« „Grtn|cu" šfev. 29 z I.1909.
Cehom in Slovencem, ki to se kot narodnjaki žrtvovali, to je bil bojni klic — in ialibog, je imel vspeh. Včeraj so se razpršili Sirom sveta, gotovo s srdom in ktetvije v srcn nad slovensko Ljubljano. Ce »Slovenski Narod*, ki je povzročil akcijo proti nemškim godcem, v odločilnem trenotku ni ostal dosleden, Se si pa »Gorenjec* ne po pustil zamsšiti usta na ljube nekaterih gospodov v Ljubljani. Tega jih zagotavlja Crnogledec.
Z Bleda. Okrajna učitelj, konferenca za radovljiški okraj se je vriila dne 10. t. m. na idiličnem Bledu. Točno ob 9. uri otvori predsednik g. J. Janezi č konferenco, ki, pozdravivSi navzoče, se nato spominja z vznesenimi besedami pomenljive 401et-nice, odkar imamo novi Sol. zakon, ki je pravi biser med avstrijskimi zakoni. Nagovor je obudil nepopisno navdušenje. Svojim namestnikom imenuje starosto radovljiškega učiteljstva g. A. Grčarja. Prva točka je bila: praktičen nastop v risanju, ki ga je izvršil v občo zadovoljnost g. Iv. Erbežnik z Bleda. G. Erbežnik nam je pokazal, da ume svojo stroko popolnoma. Po nastopu je počastil konferenco c. kr. okrajni glavar g. Fr. Župnek, katerega je g. predsednik iskreno pozdravit Na predlog g. Fr. Jakliča sta bila voljena zapisnikarjema g. Iv. Sega in gdč. 1L Medičeva. Na to je predaval g. nadzornik o važnosti enorazrednic G. predavatelj nam je nanizal v svojem strokovnem poročilu nebroj zlatih naukov in višek njegovih zahtev je pač mnenje, da bi se morale enorazrednice izročati edinole izkušenim Šolnikom, a zato bi morali biti tudi posebno nagrajeni. Kakor prihodnja točka je bilo poročilo o spisjn v L in II. letu. Predlagani načrt se je z malimi hspremembami soglasno odobril. Iz obširnega poročila knjižničnega odbora, ki ga je podal g. A Grčar, posnamemo le to, da si je knjižnica nabavila krasen skioptikon s potrebnimi slikami. Ta skioptikon je sedaj na razpolago vsem šolam v okraju. V stalni odbor so bili z vsklikom voljeni: gg. A. Grčar, Jos, Ažman, gospa M. Huth in g. Iv. Sega. V knjižnični odbor tudi soglasno in z vsklikom gg. A. Grčar, Jos. Ažman, Iv. Šamerl, Iv. Šega in gospa M. Huth. Zadnja točka je bilo poročilo o preosnovi ženskih ročnih del. V ta namen se je izvolil odsek štirih učiteljic, ki pretrese vse poročilo, a konečno izdela skupen referat, ki ga predloži v odobrenje. Po konferenci se je vršil skupni obed v gostilni <Triglav», kjer nam je g. J. Peternel izborno postregel. Sklepno omenjamo še to, da je po končanem uradnem vsporedu konference izročil predsednik okraj. učit. društva g. h*. Šega s krepkim nagovorom častno diplomo g. A. Grčarju, ki je bil voljen društvenim častnim članom dne 15. aprila 1.1. na občnem zboru na Jesenicah. Slavljenec se je ginjen zahvalil na izkazani mu časti. Zbrano učiteljstvo mu je na to priredilo navdušeno ovacijo, želeč mu še mnogo let.
Ii Celja, Na prvem vseslovenskem trgovskem shodu v Ljubljani, ki se je vršil leta 1907 se je govorilo mnogo lepega o napredku in važnosti slovenskega trgovstva. Med drugim se je tudi povdarjala potreba, da se ustanovi fond, s katerim bi se podpiralo slovenske trgovske sotrud-nike, ki bi se hoteli etablirati v narodno ogroženih krajih, pa jim nedostaje sredstev za to. Znano je, da deluje na Češkem že več let tako društvo, katero dobiva lepe podpore od čeških denarnih zavodov, čeških trgovcev in industrijcev. Vsako leto pripomore dvem do štirim mladim trgovcem pri ustanovitvi lastne trgovine v ogroženem ozemlju in ima pri tem delovanju dosedaj statistično dokazanega vspeha v devetdesetih slučajih i/.med sto. In mi? Ali nimamo tudi mi ozemlja, kateremu preti nevarnost, da ga zasede tujec ravno potom trgovine? Saj je dovolj znano dosledno delovanje -Sttdmarke", ki posebno podpira trgovce in obrtnike v krajih, ki jih hočejo Nemci iztrgati Iz naše posesti. Potom trgovine in obrti so prišli Nemci do vlade v vseh spodnještajerskih mestih in trgih. Mnogo dobrega kruha je še na Štajerskem, kakor tudi na Koroškem za slovenske trgovce. Vsega tega kruha pa vendar ne smemo prepustiti brezbrižno tujcu, da se ta debeli od naših žuljev in povrh še ponemčuje svojo okolico. Zato preidimo od besed k dejanjem 1 Storimo tudi mi to, kar store Čehi in kar delajo že dolgo Nemci I Zbirajmo prispevke za štipendije poštenim in vseskozi strokovno izobraženim in zanesljivo narodnim, slovenskim trgovskim so-trudnikom, katerih imamo hvala Bogu dovolj, ki bi imeli veselje za trgovino v obmejnih krajih. Narodni svet za Štajersko in Slovensko trgovsko društvo v Celju sta sklenila po možnosti realizirati tozadevne sklepe I. vseslovenskega trgovskega shoda ter bodeta začela zbirati prispevke za štipendije, s katerimi se bode pomagalo slovenskemu trgovskemu naraščaju pri otvoritvi trgovin v obmejnih, oziroma narodno ogroženih krajih. Ni nam treba snovati zato posebnega društva, kajti obe podpisani instituciji bodeta gotovo na najboljši način obrnili denar v zgoraj omenjeni namen. Obračamo se tedaj do Vas s prošnjo, da blagovolite po možnosti prispevati v ta namen. Prispevki se naj pošljejo na spodnještajerski Narodni svet v Celju ali Slovensko trgovsko društvo v Celju. Taisti se bodo objavili v časopisih. Sprejemamo vsak, tudi najmanjši dar s hvaležnostjo, prepričan bodi vsak, da te bodo vsi p.ispevki
dobro porabili ne le na korist slovenske trgovine, marveč tudi v krepko obrambo naše slovenske zemlje. Upamo, da nas bodo pri tem podjetju krepko podpirali vsi slovenski denarni zavodi in slovenski trgovci. Za Narodni svet za Štajersko: Dr. Juro Hrašovec. Za slovensko trgovsko društvo v Celju: R. Stermecki.
Novičar.
Najnovejše deli nemškega „Volksrsta" na Kranjskem. V Tržič je bil imenovan davkarjem Fr. Modrijan iz Črnomlja ia je že dobil dekret, toda ta dekret je bil preklican in Modrijan je premeščen v Logatec Nemškutarski davksr Zazula v Litiji pa je dobil poziv, naj prosi za Tržič, delo »Volksrata*, kateremu nemškutarski uradniki pri finančnem ravnateljstvu prineso vse uradne novice.
Novi savski mtlt v Kralju. V torek in sredo tega tedna so se izvršila pri gradnji tukajšnjega savskega mosta važna dela. Odbremenili so se namreč — ker je predpisani obrok šestih tednov od betooiranja taistega sem potekel — štirji obodi mosta, oziroma so se odstranile opore. Glavna stvar pri takem delu je, da se opora počasi druga zs drugo odstrani, da potemtakem oboki polagoma rami prevzemo lastno težo. V to svrho so prej uporabljali pri večjih mostovih železne lonce, napolnjene s suhim, finim peskom. Če se je hotelo potem oporo pustiti odnehati, se je počasi izpraskal iz lonca pesek skozi luknjo. Take lonce so uporabljali pri gradnji jubilejskega mostu v Ljubljani. V novejšem času si je izmislil višji stavbni svetnik Zuffer drag, nnogo zanesljivejši način odnebavanja opor, ki se je uporabil pri tukajšejem savskem mosln. Namesto loncev se postavi kline ali vijake, v opore pa lesene podložke, ki so spodaj izrezani 4 cm, tako da leže le na koncih v dolgosti, kakor zahteva statistično preračunanje (pri tukajšnjem mostu 12 cm). Ako se hoče odstraniti oporo, tedaj se odžaga kos teh lesov po že poprej natančno določeni vrsti, s tem se nosilna površina zmanjša in opora se že nekoliko vsede. To žaganje je treba ponoviti dva- ali trikrat, tako dolgo, dokler ni obod mosta prost. Obod mosta se potem tudi nekoliko vsede in te vsede znašajo pri tukajšnjem mostu 12—16 milimetrov, zelo povoljen rezultat. — Sedaj se prične z betonirsnjem vozne konstrukcije na mostu in najpozneje v treh mesecih se izroči most prometu. — Ta teden so tudi podrli nekdanji (Kocijanovo in V. Majdičevo) hiši tik novega mosta.
Ljubljančanom v premislek i Naše stremljenje je, da se naša posestva ohranijo v slovenskih zemljah in da pridobimo razventega kolikor mogoče nekdaj slovenske zemlje v svoje roke nazaj. Ta boj je potreben, če se hočemo vendar enkrat narodnogospodarsko emancipirati od tujega, predvsem nemškega vpliva. Uprav v zadnjem času se je pa zgodil v tem ozira velik škandal. G. Josip Lavrenčič, blagajnik »Narodne Tiskarne*, ponuja v židovsko-nemškem listu »Neue Freie Presse* svoje posestvo Raka pri Krškem in vabi nemške vinske trgovce, da se naselijo v naši vinorodni Dolenjski. Sramota je za moža, kakor je Lavrenčič, o katerem se govori, da je postal vsled smrti svojega brata milijonar, da hoče podpirati delovanje »Sudmarke* in naseljevati v naši slovenski deželi Nemce. Pripomniti moramo, da je Lavrenčič bodoči tast dr. G. Žerjava. In sveta dolžnost dr. Žerjava je, da pojasni svojemu bodočemu tastu njegovo stališče. Toda tudi slovenska javnost, prav posebno pa narodno-napredna stranka mora izvajati iz tega skrajne posledice. Kaj nam pomaga olj idealno govorjenje in pisanje, če pa odlični člani narodno-napredne stranke zaradi par grošev na tak škandalozen način prodajajo svoje slovenstvo. Kaj se je zgodilo pred časom z rajnim dr. Dečkom, ki je prodal samo kos njive Nemcu, kaj se je zgodilo z deželnošolskim nadzornikom Levcem, ki je kot uradnik glasoval za nemškega ravnatelja. In kaj naj se zgodi z mil i-onarjem Lavrenčičem, ki podpira delovanje Sudmarke in pomaga kolonizirati našo slovensko zemlj o z Nemci? Za takega človeka pač ni več častnega mesta v našem javnem slovenskem življenju. In če ta poziv nebo pomagal, izzvali bomo ljudski sklep.
Tridesetletnica prost gaillnoga društva v Kranju dne 8. avgusta L 1. Poroča se nam od odbora da je že določen dnevni red za to slavlje. Dopoldne ob 19. uri bo maša v »Zvezdi* ob 11. uri obhod po mestu, dekoracija enega člana za 25 letno službovanje, pozdrav gospoda župana pred mestno hišo, defiliranje društev. Ob 1. uri skupno kosilo na vrtu gostilne gospe Msyr-jeve, ob 3. uri popoldne ljudska veselica v Zvezdi. Dame, ki sodelujejo in ki tele sodelovati pri ljudski veselici v Zvezdi dne 8. avgusta, sestanejo se v torek, dne 20. t. m. v bralni sobi Narodne čitalnice.
f,Ljudski Dom«, katerega je zgradil naš dekan Koblar aeveda ne s svojim, temveč s tujim denarjem, so minulo nedeljo slovesno otvori!:. Udeležili so se slavnosti klerikalci in nemškutarji (kolikor jih je v Kranju), vrhuteh pa tudi precej na-prednjakov. Pribiti pa je treba dejstvo, da j e tudi župan naprednega Kranja, ce s. svetnik Šavnik, lil tja in je čutil potrebo govoriti
kot Župan. Pravijo, da je dekan Koblar zelo lepo govoril o zgodovini Kranja, slavnostni govornik profesor Sušnik in J are na sta udarjala na klerikalno struno. Drage nesreče se ni zgodilo, kakor da so zvečer nabnnkali nekega dijaka, ki je menda hodil v zelje svojemu konkurentu.
Illet w Bohinj priredi jutri, v nedeljo, dne 18. L m. pevski zbor in Dramatični odsek kranjske čitalnice. Odhod iz Kranja je zjutraj ob 6. uri 31 min., prihod v Bohinjsko Bistrico pa ob 8. uri 26 min. Odtod se peljejo izletniki na vozen do hotela «Zla-torog* ia od tu gredo pet do divnega slapa Savice. Ob 1. uri popoldan je v hotelu »Zlatorog* kosilo. Na vozeh se odpeljejo vsi v Bohinjsko Bistrico, odkoder gre vlak ob pol osmih zvečer. Po« vratek v Kranj je ob 10. uri 20 minut — Kdor se je zglasil za izlet, naj pride jutri zjutraj najkasneje do četrt na 7. uro na kolodvor, da se še enkrat natančno konštatira število izletnikov zaradi popusta pri skupni vožnji. Prijatelje obeh odsekov vabimo, da se pristopijo temu izletu, ki utegne biti prav zanimiv.
Zadeve mladega Oaieasrja v Mita ima sedaj v rokah državni pravdni k. Upamo, da bo nasproti temu nemškemu banditu postopalo z isto krutostjo, kakor ima navado s Slovenci.
Mleko te bo pocenilo v medvodski mlekarni na 10 vinarjev, kmalu bo zastonj!!?
II Uet oorenleklh eokeiekih društev v Tržiču ae vrti dae 15 avgusta t. !.. Tržič je zelo važna, toda močno ogrožena slov. postojanka na Gorenjskem. Tamkaj se šopiri naduto nemštvo, tamkaj obljublja prešeren Nemec avstrijskem Slovencu, da postane <Reichsdeutscher Untertan*. Ondotni Slovenci bijejo hud boj za svoj obstanek in prisiljene so branili pred predrznimi Nemci tudi — Avstrijo. V zelo neugodnih razmerah so si ustanovili Sokola, ki naj stoji krepko na braniku lepe domačije. Vkljub vsem zaprekam se je razvijal Sokol ponosno tako, da si slavi letošnje leto svoj lastni dom. Z žilavo vztrajnostjo si je ohranil življenje brez cestne strehe, brez telovadnice; kako krepko se bode toraj lahko razvijal pod lastnim krovom. Sokolska društva snujoče se gorenjske tupe so si zbrala letošnje leto Trtic za svoj H. skupni zlet, da polože račun o svojem letnem delovanju in da podkrepijo mladega trtiskega Sokola v njegovem obstanku. Bratje, kličemo in vabimo Vas, pohitite toraj na krovi Na zdarl
Slovenci, osnujme voatloveisko kmetijske
dražbe! Slovenci vseh slovenskih dežela 1 Prave, res slovenske kmetijske družbe nima niti naša Kranjska. So pa tudi sosednje slovenske dežele, v katerih je slovenski kmetovalec prisiljen biti v družbi s svojim narodnim sovražnikom, ali pa sploh nima prilike, da bi bil član kake kmetijske družbe. V vprašanju vseslovenske kmetijske družbo bo »Gorenjec* ob priliki podrobneje izpregovoril. Med tem pa, Slovenci, razmišljajte tudi vi o tem, za vseslovensko narodno gospodarstvo prevatnem vprašanju, katerega so sprožili slovenski kmetovalci nase in sosednjih dežela te pred devetinštiridesetimi leti. Ob tej priliki pa našim narodno-zavednim slovenskim kmetovalcem toplo polagamo na srce: glejte, da pride naša kranjska c kr. kmetijska družba v naše roke, od tod ni več daleč rešitev vprašanja o ustanovitvi € Vseslovenske kmetijske družbe*!
»Slevenee* se rad bana, da ljubi dostojnost tudi v kritikah napram nasprotnemu časopisju. In dr. Lampe je ponovno javno zavračal trditve »Slovenskega Naroda*, čel, da klerikalci ne uganjajo osebne maščevalne politike. Tako trdita »Slovenec* in dr. Lampe. Kako pa se trditve dejansko vrle, to je potrdil zopet sam »Slovenec*, kar zaporedoma v zadevi naših kritik nasproti njemu, i zlil je svoj žolč naravnost na osebo enega naših ljubljanskih sotradnikov (četudi ni pravega zadel), izbruhi kar mrgole osebnih talenj ter izrazov brezstidnih zafrlraerj. To seveda ni osebna, maščevalna politika, ampak taka je krščanska morala slovenskih klerikalcev.
Poročilo o radovljiški stavaostl smo morali — tal — radi ogromnega gradiva za to številko odložiti za prihodnjič. Prosimo blagohotnega potrpljenja t
Velika planinska veselica kr. podr. S. P. D.
(Konec.) V krasno opremljenem paviljonu je krep-čala lačne s pravo planinsko gostoljubnostjo gospa Marija dr. Kušarjeva, ki si je stekla za prireditev veselice sploh največjih zaslug. Požrtvovalno so jo podpirale gospe Terezija Koočeva in Hermina Ve-lenčičeva ter gosplce Nnša Fajdigova, Mid Hleb-Seva, Mici Nadižarjeva, Vida Polakova, Marija Rakovčeva, Karla Sajovičeva ter Meta in Olga Savnikova. V moderno urejenem paviljonu so oživljale cenjene goste s penečim šampanjcem
Sod vodstvom gospe Matilde Majdičeve goepice [arica Majdičeve, Sala Majdičeva, Jelfea Mavrjeva, Mara Polakova, Anica Savnikova in Inka Šiamber-gerjeva. Duhteče planinske in dolinske cvetke so v posebnem šotoru s vso planinsko ljubeznivostjo prodajale gosplce: Hani Sajovičeva, Nadina Kušarjeva, Zdenka Pirčeva in Vera Savnikova. Dosti poala je imela v kavarniškem šotoru gospa Zacher-lova, ki je v družbi gospic Fride Burgerjeve, Pepee Pečnikove in Ane Suhadolnikove postregla ponočnjakom in zapoznelim gostem s izborno kave m čajem. In koliko veselja jo napravil planincem in posebno otrokom gospod Dular, ki je z velika
vnemo in spretnostjo v bazarja razpečeval različne planinske potrebščine in najmnofovrttnejie igrače. Toda kaj bi naštevali ves raznoterosti, katere je nudila nedeljska planinska veselica. Vse jo bilo veselo in radostno. Krasno petje nekaterih članov kranjskega čitalniškega pevskega zbora se je razlegalo pozno v noč po »Zvezdi* in na plesišča je ob zvokih godbe »Godbenega društva* iz Kamnika rajala mladina do ranega jutra. Ko se je zmračilo, je prižgala gospa Nika Bučarjeva umetelni ogenj in visoko v jasno noč so švigale in frčale rakete in delale posebno otrokom veliko veselja in zabave. Vladala je res povsod neprisiljena — prava planinska zabava. S posebnim veseljem nas je navdajalo, da so se udeležili veselice v tako obilnem številu Gorenjci. Častno sta bila zastopana Tržič in Radovljica. Opazili smo tudi mnogo gostov iz zabresaiške občine. Udeležba bi bila vsekakor večja, če bi se ne bile vršile isti dan po raznih krajih veselice in shodi Zato tudi udeležba posebno is Ljubljane in Škofje Loke ni bila tako povoljna, kakor smo jo pričakovali. V hribih se je že delal dan, ko smo se zadnji planinci poslavljali od »Zvezde*. Upamo, da so bili vsi posetniki zadovoljni z veselico; nadejamo se pa tudi, da bode tudi podružnični odbor z gmotnim vspehom zadovoljen navzlic temu, da so bili stroški prireditve prav veliki. Na vsak način bode ostalo precej za Prešernovo kočo. Največ zaslug za prireditev veselice so si stekle agilne, požrtvovalne in iznajdljive gospe in gospice, ki so pod spretnim in izkušenim vodstvom gospe Marije dr. Kušarjeve zastavile vse svoje moti  v prospeh te  planinske veselice. Njim pristoja torej največja zahvala in priznanje. Pohvalno pa moramo omeniti tudi vse one gospode, ki so z umestnimi nasveti in tudi dejansko podpirali podružnični odbor pri prireditvi veselice. Zahvaliti moramo končno vse one radodarne kranjske meščane in gospode izven Kranja, ki so v gotovini ali v jestvtnah in pijači prispevali v prospeh veselice. Mnogi so tudi poslali mesto vstopnine večje sli manjše zneske. Imena vseh teh pospeše-vateljev planinstva in izkaz daril priobčujemo zadej v izkazu daril.
t Deželnovladfli netilk Alfonz Pire. Dne 9. t. m. ob 5. popoldne se je ob obilni udeležbi vršil v Kranju pogreb g. Alfonza Pirca, deželno-vladnega svetnika, vodje okrajnega glavarstva, častnega člana trga Železniki in veteranskega društva v Kranju itd. S pokojnikom izginja iz vrst slovenskega uredništva eden najvestnejših, najmarljivejših mož. Dolga leta je glodala na njegovem šibkem telesu huda, mučna bolezen. A pokojnik je s čudovitim samozatajevanjem vestno in neumorno opravljal težke posle odgovornega svojega poklica. Kdor je v tem oziru poznal pokojnika, ga je moral spoštovati. Več nego enkrat ga je položila zavratna bolezen na bolniško posteljo, a vedno je zmagal čili in vedri duh nad slabotnim telesom. Pred štirinajstimi dnevi ga je zopet hudo napadla bolezen, legel je in začel se je boj, ki se to pot ni končal z navideznim okrevanjem, temveč s smrtjo. Sladek mu bodi mir in počitek v zemlji domači po mukapolnem trpljenju.
Turška islenioa In Slovenci. Pod tem naslovom jo prinesla praška »Union* zanimiv članek, ki se bistveno nanaša na tozadevna izvajanja umrlega profesorja S. Rutarja. Temu človeku bo prihodnjič tudi »Gorenjec* posvetil primerno pozornost. Čudno pa se nam zdi, da slovensko časopisje v Ljubljani, ki sicer tako ponatiskuje ravno v tej zadevi nemške članke iz raznih »Frankfurtaric*, »Deutsche Stimmen* i. t. d., popolnoma prezira članke iz nam prijaznih slovanskih časopisov.
Ali prodamo Bled — nas slovenski raj — Memeem 7 Slovenci 1 Nemec steguje svojo roko po Bledu — našem slovenskem raju. Je ugrabljen blejski grad s jezerom, se tudi naš slovenski raj potepi sa večno v požrešno morje prodirajočega nemštva. Po naši brezbrižnosti si je Nemec že zdavno osvojil posamezne kose tega raja. Ali naj mu prodamo še krono tega raja: Blejski grad, otok bleski ter jezero, ta demant iz pod vznožja slovenskega Triglava? Deželni odbor, slovenski kapital, ven s dokazom, da sta res slovenska 1
Nadueltolj Jaaks iirovalk prestavljaš. Da ne bo kdo mislil, bogvekaj je ta mož pregrešil, da so ga prestavili iz službenih ozirov, a ga pri tem oškodovali najmanj za 600 K na leto, moramo povedati vzroke: Po naročilu c kr. deželnega šolskega sveta mu je c. kr. okrajni šolski svet izrekel grajo: 1. ker je v pevski uri V. in VI. razreda polemiziral s »Slovencem* in »Domoljubom*, bral is »Slovenca* notico, ki se je tikala njega, ter dostavil, da je pisec te notice lažnjivec in lump, 2. pa ker je baje v obrtni nadaljevalni šoli z izrazi »žabe* in «čuki> namigoval na svoje politične nasprotnike. Te je VSO I Prva točka je popolnoma resnična. Kam pa pridemo, če učitelj ne bo smel povedati učencem, da n. pr. »Slovenec*, na katerega so starši naročeni, piše neresnico o njem? Saj učitelj mora vendar varovati svoj ugled in povedati učencem, kaj je res, Če učenci čitajo tako lažnjive liste in celo prepisujejo tozadevne notice. K drugi točki je pa c kr. deželni šolski svet bolj verjel enemu revnemu učencu, ki je po preteku več tednov pre-vrgel svojo izjavo, kakor pa petim učiteljem in dvanajstim učencem, ki so tudi trdili resnico, to je to, kar je dotični učenec prvotno sam tr»
d il. To je nekaj tako nečuvenega, da nimamo besedi, s katerimi bi mogli dovolj obsoditi tako postopanje. — V isti seji se je poleg te graje tudi sklenilo g. Zirovnika pri priliki prestaviti. To priliko je porabi) duhovnik dr. Lampe, ko so borovniškega nadučitelja premestili v Ljubljano, lagal je po Ljubljani, da Zirovnikovi pristaši pobijajo klerikalcem po Št. Vidn okna. Predlagal je torej njegovo premeSčenje. In zgodil se je ta ne samo p o-litični, ampak tudi kulturni škandal, da so iz tako ničevih vzrokov prestavili moža, ki že 34 let deluje z velikim uspehom za gospodarski in kulturni preporod svoje domovine. To je velika sramota za nas vse in tega škandala ne smemo nikdar pozabiti. Plačilni dan je vedno — zadaj 1 Enaka pravica se vse T Slavna uprava c. kr. državnih železnic je pobrala na progi Trbiž-Lju-bliana vse boljše vozove tretjega razreda in jih
Eridelila progam po nemških krajih. Zakaj ne bi il vsaj en boljši voz tretjega razreda (takozvani C vagon) v vsakem vlaku? Gorenjci nismo ljudje nižje vrste in tudi v prometnem oziru hočemo biti enakopravni. Občine, govorite 1
Is ječe je všel Ignacij Vevar iz zaporov c. kr. okr. sodišča v Kranju. Po noči dne 10. julija je prežagal železno omrežje svoje celice ter zbežal čez vrt sodnijskega poslopja. Ignacij Vevar, doma pri Goricah je nepoboljšljiv postopač, ki je že več let presedel po ječah. Begunca išče šest orožnikov. Zalotili so ga že menda blizu doma, pa jim jo je zopet upihal, dasi so streljali za njim.
Slovensko trgovalvo, pozor i Dne 25. t. m. se nam nanovo rodi podružnica slovenskega trgovskega društva .Merkur" v Kranju in ima na ta dan svoj ustanovni občni zbor ob dveh
Ropoldne o notranjih prostorih gostilne gospe larije Mavrjeve. Po zborovanju bodeta govorila v namenih trgovske organizacije, o delokrogu društva »Markur, o poglavitnih postavnih določilih za detajlne trgovce in o drugih trgovskih zadevah g. dr. Fran VVindischer in g. dr. Rudolf Mam. Ob petih popoldan se vrši ravno-tam na vrtu veselica s sodelovanjem si. pevskega zbora društva .Merkur" iz Ljubljane in si. orkestra ,Sloga* iz Kranja. Na sporedu je tudi srečolov in šaljiva pošta. Ker je ta dan veiepo-memben in poučljiv za vsakega slovenskega trgovca, je želeti najobilnejše udeležbe. Spored koncerta: 1. Jul. Fučik: Triglav, koračnica, orkester. 2. R. Dellinger: Don Caesar, potpouri iz operete »Don Caesar"; orkester. 3. H. Volarič: Trobojnici; moški zbor. 4. I. Strautz: Ti in Ti, valček iz operete »Netopir"; orkester. 5. Egvster: Matemia, pesem iz operete .Schutzenliesel"; orkester. 6. V. Novak: Gorski kraj; moški zbor. 7. Potpouri čeških narodnih pesmi; orkester. 8. F. Lehar: Pesem Vilje iz operete .Vesela vdova"; orkester. 9. I. Aljaž: Naša zvezda; moški zbor 10. O. Petra s: Barcarolla, valček iz Hofmannovih pripovedk"; orkester. 11. G. Verdi: Fantazija na opero .Rigoletto"; orkester. 12. K. Bendel: Svoji k svojim; moški zbor. 13. V. Parma: Skoz vas, koračnica; orkester.
Obesi zbor gor. sksd. fer. društva »Vesna* se vrši dne 31. julija ob 2. uri pop. v Kranju.
Odbor.
Žalosten konec »Slovenskega koncertnega orkestra*. Ob sklepu lista se nam iz Ljubljane poroča: Kapelniku Talilni se je v zadnjem trenutku, ko je bila večina strajkujočih godcev pripravljena že na odhod iz Ljubljane, posrečilo, jih zopet pridobiti za .Slovensko filharmonijo*. Štrajk vzdržujejo le še 4 godci. Med Čehi se način, kako je Hubad postopal v tej aferi, ostro obsoja. Prejšnji kapelnik Frisek, ki je v Ljubljani igral velikega Slovana, se je baje ponudil nemško -nac godbi na Jesenicah, pa je bil odklonjen. To vest je beležiti z rezervo. Pri sokolski slavnosti na Vrhniki nastopi baje polnoštevilna .Slovenska filharmonija*. — Torej pridejo z ozirom na naše tozadevno „pismo z Ljubljane" prihodnjič še prav zanimive stvari na dan.
Električno napravo ia razsvetljavo Kamnika in okolloe namerava izgraditi mestna občina kamniška na parcelah št. 398 in 399 davčne občine Županje njive. V to svrho se bode izkoriščala vodna moč pri žagi meščanske korporacije ob reki Bistrici, katera vodna moč bi po proračunu znašala ob srednjem stanu vode 132, k večjemu 150 konjskih sil. Vtok vode v obratno strugo se bode nahajal pri starem jezu meščanske korporacije. Ta obratni kanal je dolg 255 metrov; na njegovem spodnjem koncu bo stala električna osrednja naprava z dvema turbinama, od katerih se bode druga postavila, kadar bo potreba zahtevala. Od srednje naprave bo vodil v dolgosti kakih 4*5 km električni tok z veliko napetnostjo ko ozemlju občin Županje njive, Stranje in Me-pinje v Kamnik. Od glavnega toka se pa bode odcepilo več panog. Tik prvih hiš v Mekinjah preide električni tok, ki vodi od osrednje naprave do tja po prostem, v podzemeljski tok, s čemur se prepreči nevarnost prostega toka. Po isti progi se namerava tudi napraviti obratno telefonsko zvezo med Kamnikom in električno osrednjo napravo. Natančni popis in načrti cele naprave so
Eri okrajnem glavarstvu v Kamniku na ogled, okalni ogled se vrši dne 4. avgusta t. 1. Hotel sa ..jstematju" V okolji Loki je dobil novega gostUoičarja, pristnega, poštenega Krašavca.
Učiteljsko društvo kranjskega okraja je imelo dne 7. L m. tam svoj obed. Društvo je izreklo gostilničarju splošno zahvalo za točno postrežbo.
zaključek ljudskih iel v kranjskem okraju je bil aplošen v sredo, dne 14. L m. Začetek novega šolskega leta 1909/1910 bo dne 15. septembra.
Koncert prirede leski rodoljubi v korist »Aljaževem domu* s sodelovanjem slav. Zirovnikovega pevskega zbora v nedeljo, dne 25. julija v restavraciji gospoda Ivana Legata v Lescah. Spored: 1. Petje, Zirovnikov zbor. 2. Godba, brezniški tam-buraški zbor. 3. Srečolov. 4. Prosta zabava. Začetek točno ob 5. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
Društvo slovenskih trgovskih sotrnanlkov ▼ Kranju naznanja vsem članom, da ima svoj izvanredni občni zbor dne 31. L m. ob pol 9. uri zvečer v društveni sobi št 52 v Kranju.
Kako so Školjeločaal prvič volili sa ariaval zbor? V ljubljanskem dnevniku čitamo v spominih iz starih časov naslednje: Dne 20. rožnika leta 1848 so se vršile na Kranjskem prvič volitve za državni zbor. V Škofji Loki je izmed 67 volivcev prišlo volit 51, to je 76 odstotkov; udeležba za one čase gotovo velika. Volilo jih je 50, eden pa ni maral. Izvoljen je bil smledniški komisar dr. Miha Ambrož, ki je dobil 48 glasov. Poleg tega so pa izvolili še dva zaupnika. Jan. Kavčiča, posestnika iz Medvod, in Gregorja Gart-narja, posestnika iz Češnjice, da bi šla s poslancem na Dunaj in mu tam na prste gledala. Gospod Ambrož je moral biti med ljudstvom priljubljen gospod, kajti izvoljen je bil tudi v radovljiškem in v višnjegorskem okraju, dasiravno se drugače kmetje niso mnogo brigali za oklic slovenskih prvakov v Ljubljani in so volili večinoma po svoji pameti samostojne kandidate. Ambrož je rekel, da nima nič proti taki kontroli in da sprejme volitev v Škofji Loki, ako jo bo vlada potrdila. — Tudi deželni predsednik grof Welsersheimb je rekel, da ne vidi v izvolitvi takih nadzornikov nič nepostavnega in jima je obljubil vstopnice na galerije. Vendar je rekel, da mora zadevo naznaniti ministrstvu.
Nujna prošnja 3 Mnogo se je že govorilo in pisalo o nemški nevarnosti, ki preti naši lepi slovenski Gorenjski. Ena najtrdnejših obrambnih trdnjav proti nemškemu vpadu so bile in so še vedno Jesenice. Prevažaa je naloga Jesenic v boju našega naroda proti vsenemikemu navalu. Jesenice morajo ostati slovenske 1 — Eden prvih faktorjev pa, ki z vsemi svojimi silami deluje na to, da ohrani Jesenice svojemu slovenskemu narodu, je — Jeseniški Sokol. — V zadnjem času je stopila pred društvo nujna potreba, da si zgradi svoj lastni dom, da pride pod svojo streho, ker bi mu bilo sicer nadaljno delovanje onemogočeno. Našli so se že iskreni prijatelji društva, ki so položili svoj dar na oltar domoljubi«. Odbor se obrača tam potom z najnujnejšo prošnjo do slavnih slovenskih denarnih zavodov in do vseh posameznikov, ki v resnid čutijo slovensko, da priskočijo na pomoč. Darila naj m ^ctfiliaio na naslov: »Telovadno društva Sokoi na Jesenicah*.
Železniki. V našem trgu se nahaja neka ost L a, ki pa biva šele od meseca januarja med nami Ta oseba je bita poslana v naš kraj s namenom, na podlagi terorizma zadušiti ves napredni živelj. No, in res se je pričelo dobro udrihati ustmeno in pismeno v »Slovencu* in »Domoljubu*. Zdaj pograbi enega za vrat, potem zopet drugega, toda vse brez uspeha in posledica je, da postaja vedno vedno večje navdušenje med naprednjaki, ki tvorijo častno večino v naši občini. V vsakem članku omenja »isti* »Svobodno Misel* in »Slovenski Narod* ter blati na infamen način nate odlične napredne može, ki nikdar ne bodo podlegli brezvestnemu hujskaču. Ob priliki se bode dotičnemu že nudilo izvedeti, kje da je, ker kakor se sedaj razvidi iz njegovega delovanja, Se vedno misli, da se bode žogal z nami. Imenovati ga nočemo t imenom, pač pa pri nas vsakdo ve, od kod to vse izvira ia kdo je intrigant Ni daleč več čas, ko se bode reklo: Zob za zob in potem naj bode, kdor hoče, magari če ima tudi črno suknjo. Mož sicer dobro ve, da ima na svoji strani nekaj podrepni-kov in duševno omejenih ljudi, katere lahko izkorišča v svoje strankarske namene, misleč, da je potem te vse doseženo, pa se bode varal Le tako naprej in videli bodete, kaj ste dosegli, ker mi imamo spretnost in orožje tudi za »debelokošce* strojiti. Zoper različne osebe naprednega mišljenja se te hajska a bojkotom, insultiranjem pa vse to nas ne bode ugonobilo. Kmalu bode konec našega potrpljenja ia potem pride čas maščevanja. Radi smo mirni in mir telimo, ako Vam pa niso ljubi Kristusovi nauki, teli bodete sovraštvo. Toliko na uhol
Umrla je dne 9. julija zvečer v Kropi gospa Marija Jalen, p. d. stara Jamova mati.
Sneg V juliju. S Trstenika. Po dvadnevnem neprestanem nalivu so se danes proti večtru zopet prikazali vrhovi naših gora. Stortec je žameten precej globoko s sneženo kapo. Sneg leti še na Malem Storržcu. Kaj tacegf> vtem času je nenavadno. Kadar skopni sneg v jarku nad Javornikom, takrat pravijo, da je pšenica zrela. Zato pa letos vse tako počasi zori* Tudi v planinah pri »Jezeru* je za« padel sneg. Uboga živina I
Olepševalno araitvo v Kranju ima svoj redni občni zbor dane«, t soboto, dne 17. julija ob pol-devetih zvečer v gostilniških prostorih gospe Marije Mavrjeve z običajnim dnevnim redom.
Vodovodna lola v Kranju zelo naglo napredujejo. Položene so cevi od Pungrata do Jahača. Pred bilo pok. Omersa so naleteli na hud teren, ravnotako tudi na Jelenovem klancu. Danes kopljejo na pokopališki ulici do kapelice.
Il kranjske okolice nam pišejo z dne 12. julija: Vreme imamo nekaj dni sem skrajno neugodno. Vremenik stoji kar naprej pod normalom (od 727 do 732). Zjutraj in zvečer kaže toplomer med ~f-10 in 12 stopinj R. Julijske Alpe, Karavanke in Savinjske planine imajo vsak drug dan nov sneg. Žito krasno sori, žetev bo zakasnela. Plenica pa se hitro draži. Suše se nam sedaj ni treba bati. Vodnjaki so polni. Sava je v zadnjih urah zelo na-rastla. Otava bo lepa, detelja bo Se dala.
V Seri utonila. Is Stare Oselice se poroča: Žalostno pojo zvonovi, ker je utonila na Trebiji Katrica Jelenova, majhna sicer, a veselje sta riše v in vseh. Otrok je Sel čez brv čez Soro zvečer ob 6. in padel v naraslo vodo. Iskali so jo in dobili šele drugi dan.
Krasna Častna diploms je te dni razstavljena v izložbi g. L. Fursagerja v Radovljici. Napraviti jo je dalo učiteljsko društvo za radovljiški okraj, da jo pokloni gospodu nadučitelju Andreju Grčarju V Radovljici v znak hvaležnosti za zasluge, ki si jih je on pridobil kot bivši šestnajstletni predsednik tega društva. Ker je ta diploma izdelana na poseben, nov način in bodo brezdvomno še tudi drugje začeli posnemati naš izum in vzgled, naj o njej tu izpregovorimo nekoliko obširnejše. Diploma je povečana fotografija v barvi kakor bi bila risana s črno kredo in predstavlja ta-le prizor v šolski sobi IV. razreda ljudske šole v Radovljici : Za katedrom sedi slavljenec gospod Grčar v svečani obleki in steza desnico v pozdrav šesterici članov vodstva učiteljskega društva, ki so vsi enako oblečeni v salonsko obleko, ravno vstopili skozi odprta vrata v šolsko sobo in se bližajo slavljencu, da mu čestitajo in izrazijo svojo hvaležnost Med vrati stoji izumitelj diplome v razgovoru z g. učiteljem iz Lesec in kaže z roko na šolsko tablo, kjer je s kredo napisano besedilo častne diplome, ki daje poseben pomen pričujočemu prizora. Pod besedilom so lastnoročni podpisi šesterih navzočih članov društvenega vodstva. Na sprednji stranici katedra sta napisani letnici 1803—1909 in nad njima se blišči zvezda. Ta znak je obdan z lipovim vencem in kaže, kateri čas je bil slavljenec društveni predsednik. Po stenah in na omari za vrati so razvrščeni v okrasek primerni šolski predmeti. Diplomo diči lep secijoni-stičen okvir z vzbočenimi modernimi črtami in kolobarčki ter s lovorjevima vejicama ob straneh. Ta znamenita diploma s okvirjem vred je izvršena natančno po načrta in pod nadzorstvom g. Frana Rojca, ki je napravil tudi besedilo na diplomi in okraske na okvirju. Fotografično delo je izvršil g. A. Vengar, gol okvir pa se je izdelal iz rožičevega lesa v naravni barvi v delavnici g. Ivana Pogačnika. Vsem trem se je delo dobro posrečilo. V kratkem se bodo dobile tudi fotografično razglednice razstavljene diplome po 20 vin.
Izboljšanje plula. C. kr. ministerialna komisija za agrarne operacije bo izboljšala več planin, izmed katerih imenujemo za sedaj sledeče: 1. Zelenica, vshodno od Stola med BegunjSčico in Zelenico. 2. Planini «Pri žagi» in «Za Sijo> v zgornji dolini Završnice do Zelenice. 3. Planina «Pod Stolom* v višini 1200 do 1900 m nad morjem.
4. Zabrezniška in Salska planina. 5. Planina Savnik v Bohinju med Sorico in Nemškim Rovtom. Zbolj-favanje bo imelo namen, da se povzdigne vrednost in izdatnost planin. Trebilo se bo plevel in kamenje iz pašnika in planina vsako leto gnojila) zidali se bodo hlevi in naredile gnojne jame, vodnjaki s koriti in filtrom, koder, ni studencev, ali vodni nabiralniki pri studencih, ponekod se bo vsejala dobra trava in izboljšali poti. PlanSarstvo se bo na ta način racionalno povzdignilo. Skupni stroški za vsa ta dela so proračunjeni na 45.900 K in bo dala država k tem stroškom 50 odstotkov, dežela pa 25 odstotkov, tako da pride na prebivalstvo samo ena četrtina stroškov.
Družba sv. Mohorja v Golovcu nam naznanja, da šteje letos 85.443 članov, dosedaj najvišje število članov.
Is Žirovnice se nam piše: V nedeljo se je vrSil ustanovni shod slovenskega tamburaškega društva .Stol" v gostilni župana A. Kržišnika, pri katerem so bili enoglasno izvoljeni, in sicer: predsednikom  Franc Mežek, podpredsednikom
5. Baloh, tajnikom Anton Kržišnik ter blagajnikom Viktor Baloh, odbornikom Iv. Koselj in Jernej čop, pregledovalcem računov gospodična Ivana Kapelle ter g. Franc Kalan, trgovec. Poleg skli-cateljevega jedrnatega govora je govoril tudi g. M. Lukanc pl. Savenburg, ki je v iskrenih besedah povdarjal pomen društva z ozirom na promet tujcev ter da mora društvo neomajano stati kakor je naša gora .Stol". Pri tej priliki je daroval 20 K za domače reveže. Blagemu dobrotniku bodi izrečena najiskrenejša zahvala. Novemu društvu pa želimo obilo vspeha. Živiol
Drairml sesa t buulku. Is Kamnika nam pišejo i Vse izletnike v Kamnik opozarjamo, da so
si zgradila preteklo jesen kamniška narodna društva: Čitalnica, Lira in Sokol svoj Društveni dom, ki stoji ob pričetku glavnega trga. V spodnjih prostorih se nahaja novo opremljena kavarna in izborna gostilna. Iz kavarne je krasen razgled na planine. — D. ust veni dom, napredna trdnjava v Kamniku, je središče in zbirališče vsega ondotnega naprednega življa. Sezidati so jo društva morala, če niso hotela, da bi bila brez strehe izročena poginu. Ker so se morala pri tem precej zadolžiti, priredijo kakor običajno tudi letos 1. avgusta v korist Društvenemu domu veliko veselico, katere naj bi se tudi Gorenjci, zlasti Kranjci v obilem številu udeležili.
Is Lesen. V ponedeljek po noči je dosedaj še neznan krutež na Studenški gmajni posestniku J. Kapusu, po domače Rajhu iz Studenčic pre-rezal z neko ostrino celo stegno kobili. Pred nekaj leti mu je ravno na tej paši nekdo zaklal kobilo, šele 3 leta staro, zjutraj je našel mrtvo, poleg nje je pa ležal 8 tednov star žebiček. Čuditi se je, ko je vendar zgoraj omenjeni jako priljubljen ter varčen gospodar, da mu nekdo dela tako krivico. Želeti bi bilo, da bi se dobil tisti škodoželjnež in da bi se ostro kaznoval. Slavne oblasti bi prosili, da bi se potrudili z natančno preiskavo, zakaj to mora biti nekdo, ki je to storil že drugič.
Kako se dela s slovesskiml nsdomestalsiJ vojaki. Na zadnji vaji smo prišli tudi v slovensko vas, v prijazne Rateče. Proti večeru te nas zbere par rezervistov, cesarskih strelcev št. 4 v gostilni, da se nekoliko pogovorimo. Beseda da besedo in začeli smo se ve tudi peti tisto: V nedeljo jutro vstala bom, v Ljubljanco i. t. d. Kar se odpro duri sosednje sobe in prikaže se, sam bog nas varuj, naš stotnik ter zakriči: «Waas P — Aufstehen 1» Mi gor in stojimo ko pribiti. Na to sledi grozovita pridiga, ki pretresa naše ustrojene ude. Konec pridige je bil: «Was werden Sie da heulen» (kaj bodete tu rjoveli). Mi zvrnemo nato svoje čase in se odstranimo od bližine strogega najnovejšega tPotioreka». Škodo je imela pa gostilni-čarka. Rezervist — Urlauber.
Na plaiiarsko poučno potovanje v bohinjske planine, ki ga priredi deželni odbor kranjski dne 19., 20., 21. t. m., opozarjamo še enkrat Potovanje bode zelo poučno in ne naporno. Hodilo se bode največ po Sest ur na dan z večkratnim odmorom. Kdor se zanima za naše krasne bohinjske planine, njih uredbo, za živinorejo, naj ne zamudi prilike udeležiti se, ker se taka potovanja le redko prirejajo.
Učinki ljubosumnosti. Pri Sv. Miklavžu pri Ihanu sta živela zakonska Kopač vsled obojestranske ljubosumnosti v vednem prepiru. Dne 18. m. m. popoldne se je mož vlegel v travo in zaspal. To priliko je porabila njegova boljša polovica ter ga polila s petrolejem in zažgala. Sosedje so strgali z njega obleko in ga polili z vodo, a kljub temu je dobil tako hude opekline, da je drugi dan umrl v ljubljanski bolnišnici Žano so zaprli.
Pivovaraa v Lescah. Piše se nam: Coje se, da namerava pridobiti to pivovarno neka slovenska družba. Ako se to vresniči, potem bo točka »slovensko narodno gospodarstvo* pomnožena za jedno važno pridobitev. Morda se Slovenci vendar slednjič zdramimo, ker zabavljati je eno — delati za narod pa — drago 1
Veda© več vojaštva prihaja v Rateče. Zadnji pondeijek sta došli dve stotniji, ena c. in. kr. peš-polka št. 7, druga cesarskih strelcev št 4 in oddelek strojnih pušk. Dragi dan zarano je vojaštvo odšlo v Kranjsko goro čres Trento na Bovec, močna patrulja pa skozi Planice na Veliki kot, pod Jalovcem na bovško stran. Ta dan so pa še dragi oddelki, ki so prenočili v Beli peči imeli tudi vajo nad rateško vasjo in je cel dopoldan pokalo, ko da bi že Lahi udarili čres Mangart Ubogi vojaki v teh visokih gorah 1 Vojaštvo je sestojalo večjidel iz Gorenjcev in slovenskih Korošcev, zato so se pa glasile krepke slovenske pesni, saj so bili svoji med svojci.
Umrl je v Glaridge 33ietai A. Mazgon is Krnic, občina Oslica, v kranjskem okraju. Podlegel je poškodbam, kojih je sadobil v rovu, ko se je posul nanj plaz peska in kamenja.
V Kranjski isti je šla v pokoj poštarica Uršula Bonač. Na njeno mesto je imenovana za
Soštarico poštna ekspedijentka Marija Hribar z esenic.
Is übsnöae skuha. Gospod Alojzij Huth iz Radovljice je imenovan za prov. finančnega komisarja.
sta Jeseiioah se vrši glavna skupščina .Družbe sv. Cirila in Metoda" v nedeljo, dne 8. avgusta.
Podpore obrtnim nadaljevalnim šolam na Gorenjskem. Minister za javna dela je dovolil za leto 1909 podpore sledečim obrtno-nadaljevalnim šolam: Škofje Loka 310 K, Kranj 300 K, Tržič 800 K, Radovljica 800 K, Kamnik 260 K.
Neumestne iulmje. Pavel Kristan je čakal blizu Figetjceve gostilne v Stari Loki na svojo družbo. Mimo njega prideta France Jugov ec, mizarski pomočnik in Janez Berlič, krojaški mojster, oba is Stare Loke. Ko sta bila že malo naprej, je začel Kristan sa njima vpiti t »Smrkavci* in le druge psovke. Ta dva stopita k njemu, nakar ga eden liofne, drugi pa brcne s take silo v desno
nogo, da mu jo je zlomil Kdo ga je v nogo sumi, se ne ve. Jugovec je bil obsojen na dva meseca, Berač na 4 tedne ječe.
Drsali. Lov občine Šmartno pod Smerno goro je zdražil trgovec Krisper is Ljubljane za 1121 K. Dosedaj je ta lov imel baron Lazzarini iz Smlednika, — Zupanom v Spodnji Šiški je izvoljen g. Anton Pogačnik. Dosedanji župan Franc Burger je dobil le 11 glasov. — Generalni inšpektor čet, Albori, se mudi na letovišču v Poljčah pri Lescah. Pravi, da mu to letovišče najbolj ugaja izmed vseh zaradi miru. Tu ostane nekaj tednov. — Kot odgovor na dvajsetletnico Zidmarke so darovali rodoljubni Skofjeločanje 104 K.
*
Mej večja lokomotiva aa svetu, V Chicagu je dograjena lokomotiva, ki je največja na svetu. Stroj in tender tehtata 272 ton, stroj ima 16 gonilnih koles, cilindra imata premer 67—102 cm. Stroj lahko vleče 43 ton in bo zamogel peljati cel vlak čez Sierro Nevado sam, za kar so služile sedaj štiri velike lokomotive. Kurilo se ne bo z ogljem, pač pa s surovim oljem.
Ponarejena oporoka, v kateri ee gre sa 12,000.000 kros, daje posla budimpeštanskemu kazenskemu sodišču. Dognali so namreč, da je hišni posestnik Wohl ponaredil oporoko in daje po njej podedoval od svojega strica 12,000.000 kron. Wohl še ni aretiran, ker baje biva v Karlovih Varih.
Spala 33 let. V Stockholmu na Švedskem se je gospica Karolina Karlsdatter zbudila iz le-targičnega spanja, ki je trajalo 33 let. Zaspala je, ko je imela 13 let in vzbudila se je toraj, ko je stara 46 let.
Mleko ssmesto alkohole, Osobje nemških državnih tiskarn (okoli 2400 oseb) je leta 1907 v svojih delavnicah popilo 27.019 litrov mleka, leta 1908 pa že 49.080 litrov. Poleg mleka so
Sili še razne druge brezalkoholne pijače, n. pr. lizu 100.000 steklenic Selterieve vode, pokalic. Nov okras si ženske klobuke. V Waukeganu v Ameriki je neka tovarna, ki se bavi s metaUza-cijo raznih predmetov, dobila iz Tez asa 2000 krastač z rogmi in raznih drugih žab, katere živali bodo sedaj vse metaUzirali in potem porabili za okraske ženskih klobukov. Žabe in žabice bodo rabili sa okraske aa iglah, katere rabijo ženske za pripenjanje klobukov. Predno bodo živali prevlekli s kovino, jih bodo kloroformirali. Omenjena tovarna bode izdelala 50.000 takih igel in za vsako bode rabila po eno žival Tvrdka je najela posebne lovce na žabe, kateri jih bodo sedaj v Texaau lovili Podjetniki so prepričani, da bodo z žabami napravili dobro kupčijo, tem bolj, ker se ženske zanimajo za vse, kar je novo, zlasti le, ako pridejo klobuki in ekrote* v poitev.
Izpred sadiiča.
Razposajeni fantje. Janez Udir v Bes-niči je slep siromak, ki je za vsako delo nesposoben. Iz usmiljenja ga je najel domači župnik za zvonenje pri farni cerkvi Neko nedeljo med dopoldansko službo božjo je izkušal Udir po naročilu odpraviti Janeza Rakovca, Janeza Toma-ževiča in Janeza Kalana izpod zvonika. A ti so se delali iz njega no ca, ga cukali za lase, mu vzeli klobuk in pljuvali nanj. Med popoldansko službo božjo sta pa Janez Stular in Janez Papler tako oklofutala Udirja, da mu je tekla kri. Sodišče je vse obsodilo, in sicer Rakovca, Toma-ževiča in Kalana vsakega na dva tedna, Štularja in Paplerja pa vsakega na en teden zapora.
Pijanec pretepel pijanca. Dne 14. aprila t L je prišel v Markunovo gostilno v Zgornji Beli France Janežič, posestnik. Tam je našel kajžarja Antona Rozmana. Precej vinjeni Jane-žie se je jel takoj nad Rozmanom jeziti, češ, da se take vpijam*. Sunil ga je z nogo da se je zaletel ob zibel in padel Na tleh ležečega je nato s obuto nogo tako suval v prsi, da je dobil Rozman občutne poškodbe. Janežič je bil obsojen na 4 mesece ječe.
Od obtožbe oproščen. Zvečer dne 25. mejnika t L sta se v Predtrgu pri Radovljici suvala radi nekega prepira laika zidarja Janez Startna is Vidma na Laškem in Janez Marchiola. Ker je bil slednji precej agresiven se je prvi branil proti napadalcu s nogami, ker so ga za roke držali njegov oče in drugi tovariši. Pri tem je pa zadel Marchiola tako nesrečno v trebuh, de mu je predrl črevo, kar je povzročilo, gnojenje trebuš-niče, vsled česar je tudi Marchiola dragi dan v deželni bolnici umrl. Sodišče je ta čin smatralo kot opravičen samobran, ha ga jo od obtožbe oprostilo.
Surovi sin. Jože Vidmar, posestnik v Zgor. Berniku, je bil obsojen že dvakrat v večmesečno ječo, ker je svojega očeta pretepel Kakor obtoženec sam priznava, je jezen na očeta, ker mu mora dajati prevžitek, in ker se mu zdi, da je radi njega prišel pod kuratelo kot zaptsvljivec Dne 13. marca je prišel zopet pijan domov. Začel je svojega 78 letnega očeta pretepavati, gs daviti za vrat, suvati z nogo in biti z roko po glavi. Obsojen je bil na 8 mesecev ječe.
Listnica ureMštva,
Q ponajenačelnikn Inflieu prihodnji«,
t Kranja, das ll julija 1909.
04 polltke itnud j« izšla inicijativa, da bi se vlada naprosila, naj saltee državni zbor začetkom septembra na 14 dni, da bi se konstituiral in izvolil odseke. Sklicanje bi imelo namen, dati odsekom priložnost, da lahko delujejo tudi med zasedanjem delegacij.
Tržaiki deielui iber, ki je kakor znano obenem občinski svet, je bil pravkar lele izvoljen. A nekateri italijanski časopisi te poročajo, da ga misli vlada razpustiti. Bolj verjetno bi se nam zdelo, če bi se razveljavile volitve, zakaj povoda za razveljavljanje bi dalo dovolj, kar so počeli italijanski nacionalisti pri teh volitvah.
Imuniteta poslancev. Ker so bile v državni zbornici vedne pritožbe radi kršenji imunitete po sodiščih, je izdal justični minister dr. Hoehenbur-ger na deželna nadsodilča natančna navodila, kako imajo postopati, da ne bodo sodišča krSUa imunitete poslancev.
Slčlaakl psmilosčea. Cesar je pomilostil dijaka Sičiaskega, ki je bil radi umora ces. namestnika Potockega obsojen v smrt Kazen mu je izpremenjena v 20 letno ječo.
No? averro-turskl fpor. Turški orožniki so brez pravega vzroka aretirali več avstrijskih delavcev, ki so doma na Štajerskem, ter lih brez vednosti avstrijskega konzulata vrgli v ječo, kjer so jih neusmiljeno pretepli. Avstro-ogrski poslanik je za to zvedel in je vložil pri turški vladi energičen protest z zahtevo, naj se delavce nemudoma izpusti iz zapora.
Car Nikolaj poaetl sultana. Car Nikolaj je naznanil sultanu Mohamedu, da ga poseti Se to jesen v Carigradu.
Političen atentat ¥ Rusiji i Poveljnika neke ruske oklopnice Wemanderja so našli umorjenega.
Vojne) ladje ne reki BojaiL Turška vlada je protestirala na Cetinju proti temu, da vozijo na reki Bojani, ki teče ob turškem ozemlju, črnogorske vojne ladje. Ker Črna gora doslej ni imela vojnih ladij, se domneva, da ji je dala Rusija v zadnjem času na razpolago več manjših torpedos.
Valed krečaaskega vpraiaaja je v Turčiji zelo napet položaj. Kakor poroča rimska «Tribuna» iz Aten, je ukrenila Turčija v Tesabji čisto izven-redne vojaške odredbe. Cela dežela je poma turških čet, rezervisti so poklicani pod orožje. Grška vlada namerava proti temu protestirati. — Mlado-turki pravijo, da Kreta ne sme postati grška, temveč da se kriza mora z oziram na vrenje v Mali Aziji, ki utegne postati nevarno mladoturSkemu režimu, rešiti tako, kakor zahteva narodna čast
Persija. Teheran, 17. julija, Teheran jc popolnoma v rokah revolucionarjev. Vsi častniki ša-hovih čet in kosakov, izvzemši ruskega polkovnika Ljakova in dva druga oficirja, so se vdali revolucionarjem, ki so vsem prizanesli življenje. Bazarji se odpirajo. Šah Mohamed Ali bo s svojimi ženami pod ruskim varstvom odpravljen do Kaz-vina, kjer ga sprejme ondotni kozaški polk in ga odpravi v Enseli.
Selške novice.
— Naši klerikalci so radi zadnjih volitev vsi iz sebe. Kot stekli psi grizejo krog sebe in v <Domoljubu* znašajo svoje smrdljiva odpadke. Posebno so se izkazali v zadnjem «Domoljubu».
— Ker diši ves dopis po kravah in maslu, se gotovo ne motimo, da je bil tudi naš župnik Rožnik zraven.
— Stražmojstru v Železnikih očita Rožnik, da ni nepristranski v izpolnjevanju službe. Seveda, klerikalci so vajeni, da se jim v farovžih in tudi ponekod drugod merio s posebno mer, zato se čudijo in čutijo prikrajšane, če kdo tudi S njimi postopa kot z drugimi Zemljani.
—■ Predzadnji «Gorenjec* se je pošalil, da znabiti Rožnik še mesar postane. Sedaj se pa res bojimo, da se loti mesarije. Sicer bi se ne ujedal v vsaki številki «Domoljuba» v mesarja Popča. Zdi se, da vidi v njem že prihodnjega konkurenta,
— Sicer je pa Rožnik vsestransk, Vedno mu še brenči v glavi živinoreja, ker kaže povest o srbeči kravi in o tovarni za maslo. Zadnji čas pa se je pričel zanimati tudi sa streljanje, seveda le za streljanje s kanoni, ker za manjše orožje se selški Zagloba ne meni. Zato ga je tudi tako hudo zbodlo, ko je Franc Sinkar prevrnil njegov kanon in musnil kanonirja.
— Zelo fino se Rožnik tudi izraža o g. Stopiti. Očita mu stvari, ki jih ta nikdar ni govoril in pravi, da ima priče za vse to. Naj jih naznani, da se bodo vprašale. A pripravijo naj se na ričet Tudi urednik «Domoljuba» baje ni več nedotakljiv.
— V «Domoljubu» piše Rožnik, da je Štupica hotel postati selški župan. Pred vclitvijo je pa agitiral zoper kmečko stranko s lažjo, da Štupica deluje na to, da bi postal Sinsena Zupan. Kdor ne verjame, naj vpraša Kocko v Podoliá.
Občni ibor svete tlevenikih iidrag.
III. redni občni zbor se je vršil dne 80. junija v dvorani mestnega doma v Ljubljani ob 3. uri popoldne; Bil je prav maogobrojno in po zastop-
nikih posameznik zadrug, — njenih članic prav častno obiskan.
Kaže, kako potrebna je bila ustanovitev imenovane zveze, in za koliko je v toku leta vidno napredovala. Gospodarska povzdiga, gospodarski blago-stan prebivalstva, to mora biti v vspodbndo in v čast vsakemu narodu, da napreduje na- tem polju vedno kvišku in kvišku, Požrtovalno, nesebično delo, zbiranje in organiziranje rastresencev v gospodarsko silo in moč, ta vzvišen nsmen ima Zveza slov. zadrug. Ne pomaga samo vzdihovati: to in to so naredili drugi narodi, a mi Slovenci pa nič ter pri tem držati roke križem. Tudi delati se mora, in sicer neumorno, da se pokažejo vidni uspehi.
Kako so se nasprotniki posmehovati pred dobrim poldragim letom ob ustanovitvi te zveze, češ, pričelo se je pri glavi, ustanovilo se je zvezo, a ta zveza nima članic. Treba je bilo samo malo potrpljenja in ob prvem občnem zboru je štela zveza 90 članic, — Torej zveza brez zadrugi Pa so rekli lani zastopniki nasprotne zveze, menda dr. Krek: Vsaka organizacija in vsaka zadruga nam je ljuba, samo da koristi prebivalstvu; nič ne dene, ako je v kraju dvoje si nasprotujočih zadrug. Vsaka medsebojna tekma koristi članom, koristi ljudstvu. A kako letos? Pokazal se je blagodejni vpliv zveze slovenskih zadrug na slovensko ljudstvo, nasprotniki so se prestrašili in izdali parolo po ravno istem g. dr. Kreku: Boj na nož vsemu naprednemu zadružništvu, toliko časa, da je ugonobimo. Kako si to mislijo in kako bode šlo, bo pokazala bodočnosti
Zvezinemu občnemu zbora je predsedoval g. predsednik J. Lenarčič ob navzočnosti 90 zastopnikov osebno udeleženih po raznih zadrugah. Druge so pooblastile razne gospode, da jih zastopajo.
Poročilo načelstvenega ravnatelja dr. G. Žerjava je bilo prav povoljno. Zveza je v preteklem letu sanirala razne zadruge, katere so hotele razne zveze iz kakršnih že koli vzrokov uničiti. Delokrog na širSe ozemlje se v tem letu ni nič razširil. Posebno dobro se je obnesla zvezina denarna izravnava, ter je bila vsaka članica takoj obratno vedno v splošno zadovoljnost postrežena. Temu zahvaliti se je zverini banki «Kmečki posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani*. Obrestna mera za naložbe pri zvezi je tako ugodna, kakor pri nobenem drugem denarnem zavodu ali slični zvezi. Zveza vrši posebno delo organizacije. Od koder se je zvezo naprosilo za sodelovanje in pomoč, nikjer ni odrekla svoje pomoči. Posebno revizijam se je posvetila vsa pozornost ter je bilo do konca leta 1908 pregledanih 37 zadrug, katere so vse v lepem, večinoma v vzornem redu. Ustanovila se je tudi blagovna centrala Agro-Merkur, satera prevzame vse blagovne posle v svoje roke in pričenja pravkar s svojim delovanjem. Zveza je bila tudi poklicana k sodelovanju državne premožne akcije lansko leto, a vsled skritih zakulisnih spletk je bilo končno vse delo poverjeno Gospodarski zvezi. Omeni tudi med splošnim smehom dr. Krekovo početje, kako se trudi zvezi kolikor mogoče največ škodovati. Politična klerikalna stranka zanaša politiko tudi med zadružništvo, to kaže, da tem ljudem ni več sveta nobena stvar. Poročilo je bilo sprejeto z odobravanjem na znanje.
Poslovno poročilo je podal g. uradni ravnatelj Ivan Rozman. Kak duh veje pri vladi proti našemu podružniStvu, se vidi, da deželna vlada ni zastopana, čeprav je lani bila. Menda si hočejo nalašč ti gospodje mašiti oči, da nas ne vidijo, koliko nas je. Od lanskega občnega zbora je napredovala zveza za 62 članic. Šteje letos 152 članic, mimo lani 90.
Te zadruge se rasdele v sledeče vrste t
1. Posojilnice Rajfajzen., kmečke 64
2. Posojil. Suice-Delitschovske,
mestne  ........ 22
3. mlekarske zadruge..... 18
4. vinorejske zadruge..... 9
5. Kmetijske gospodar, zadruge 5
6. Gospodar, konmmane zadruge 15
7. Konjerejske zadruge .... 3
8. Stavbinski zadrugi...... 2
9. Naselbinske zadruge .... 1
10. Perutninarski društvi .... 2
11. Pesniške zadruge .... 1
12. Vrborejska zadruga .... 1
13. Čebelarska zadruga .... 1
14. Zadruge postreieekov ... 2
15. Železniški zadrugi..... 2
16. Tiskarni......... 2
17. Vodovodna zadruga .... 1
18. Mizarski zadrugi   .... 2
19. Čevljarska zadruga .... 1 30. Vozniška zadruga ..... 1 21. Centralni zadrugi..... 2
Skupaj zadrug 152 Med temi jih je s sedežem:
na Kranjskem .... 102 „ Primorskem .... 49 ,, Štajerskem .... 1
Skupaj . 152 Od števila teh zadrug je bilo po zvezi na novo ustanovljenih 69 zadrug, ostale so prestopile od zveze is Celja, Ljubljane in Gorice, nekatere sploh tuše bile še nikjer včlanjene.
Skupen promet v sveži slovenskih zadrug zbranih zadrug je znašal za L 1908 nad . . 250,000.000 K stanje hranilnih vlog je bilo nad . . 50,000.000 „
stanje posojil okrog....... 40,000.000 „
stanje rezervnih zakladov znaša . .   2,000.000 „
Potemtakem je naša zveza po številu članic na avstrijskem jugu na dragem mestu, a glede denarnega prometa njenih zadrug na prvem mestu. Bolj poučne številke prinese «Letopis*, kateri se izda. Denarna izravnava se prav lepo razvija.
Zadruge so vplačale do konca
1.1908 na tekoči račun.....K 3,279.994-35
a zadrugam se je izplačalo   . . . „ 4,325,118 99
Podano poročilo nadzorstva se glasi ugodno, le gg. Legat in Pečarič bičata zaspanost kranjskih, takorekoč bližnjih članov nadzorstva. Poda se navodilo, naj se volijo na ta mesta le gospodje, ki so toliko požrtvovalni, da se udeležujejo vsaj sej, samo da bi užival kdo čast za takega ne sme biti mesta v zvezi. (Dobro 1) Računski zaključek zveze s prometom 18,261.76288 K in 2684 01 K čistega dobička se odobri.
Pri volitvi odbora se izžrebani odborniki gg.: Lovro Sušnik, Fr. Arko, H. Dominko, Jos. Tribuč, razen J. Kmeta, zopet nanovo izvolijo. Namesto od-stopivših gg. dr. Frana Windischerja in Jos. Jenka se izvolijo gg. Jos. Lapajne iz Cerkijan, dr. Fran Novak iz LJubljane in dr. Josip Mandič iz Trsta,
G. tržni nadzornik Ribnikar govori med slučajnostmi, kako naj naše zadružništvo preskrbuje mesta, odnosno Ljubljano z živili.
Ob sedmih zvečer zaključi g. predsednik občni zbor. Tako torej 1 Zveza slovenskih zadrug ni mrtvorojeno dete, ni burka predpustnih maškar, kar so prorokovali razni neprijatelji; pač pa se razvija, narašča v gospodarsko moč, velesilo, s katero mera računati hočeš nočeš prijatelj, še bolj pa neprijatelj I
Umetnost in književnost
Slovenska nnietniška razstava in „Slo-venčevl" Slovenci.
i.
Kdor si je ogledal slovensko umetniško razstavo v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani, ni mogel sicer reči: to je naša slovenska umetniška razstava, ampak le: to je razstava naših slovenskih umetnikov. In kdor pozna naše klerikalce na drobno in debelo, ne more jih združiti z mimo vestjo v en hlev ter napisati nanj: t o je dom klerikalnih brezdomovincev. Nel Zakaj, so tudi pošteni Slovenci med njimi, katerim bi delali krivico, da jih hočemo zapreti v eni in isti hlev, s «Slovenčevimi» Slovenci. Ali o tem pozneje; ostanimo najprej pri razstavi naših slovenskih umetnikov. Zakaj priznati moramo, da ta razstava ni naša slovenska umetniška razstava? Zato, ker ta razstava ni naša last niti v ožjem lokalnem pomenu, kaj šele last našega slovenskega naroda. Da danes stoji ponosni slovenski umetniški hram ob Latermanovem drevoredu v Ljubljani, prosim Vas, povejte mi, čigava je ta zasluga, kdo se je zanj žrtvoval.. mar li naš slovenski narod? Nel Ali morda Ljubljana, dežela, država? Nel Ne! Ne! Ce o kom, o naših slovenskih umetnikih moramo reči, to je sad, ki se je sam zaplodil, sam izrastel iz sebe, izcvetel, dorastel do svojega današnjega viška. Nobeden: ne Ljubljana, ne slovenski narod, ne dežela, ne država, ni videl slovenskega umetnika potikati se gladnega po tujini, nihče ni skrbel ne za njegovo sedanjost le manj za njegovo bodočnost Nihče ni pomislil, da brez vzgoje slovenskih umetnikov, slovenski narod ne more računati na postanek, obstoj in razvoj lastne slovenske umetnosti. Kdo je potemtakem stvaritelj slovenske razstave, kdo činitelj umetniškega doma? Za prvo le zopet slovenski umetniki sami, in za drugo izmed njih le en požrl-valen mož, umsUik-mojster Jakopič. Cim večja sramota za vse one, ki niti za eno,, niti za drugo niso storili ničesar, tem večja, častnejša zasluga našim slovenskim umetnikom vobče, le 'posebej pa mojstru Jakopiču, kot duši celega podjetja. Zato pa, ko pohajajo danes Slovenci in bratje Slovani v ta ponosni umetniški hram in slave dela naših umetnikov, le ti lahka poreko z opravičenim ponosom: Glejte, vse to je zgolj le nsle delo, to je razstava kot izključna last nas samih slovenskih umetnikovi
Ni naš namen govoriti o vrednosti posameznih predmetov te razstave, zakaj dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da si jo ogleda in jo oceni. V dolžnost pa si štejemo, da javnosti odkrijemo, kako cenijo delo požrtvovalnosti naših slovenskih umetnikov ravno tisti, ki danzadnem vpijejo v daljni svet: poglejte nas, tako narodnih Slovencev ni, kakor smo mi — okoli «Slovenca». De, res ni kmalu takih Slovencev, kakršni so okoli «Slo venca* 1 Najlepši dokaz temu je dejstvo, katerega s veseljem in debelo podčrtamo, namreč: jako mnogoštevilni obisk razstave od strani slovenskih duhovnikov in pristašev lajikov je za nas veselo znamenje, da se tudi med slovenskimi klerikalci še dobe možje poštenjaki, katerim vsaj slovenska umetnost ne služi kot sredstvo za črne namene osebnega maščevanja. In osebno vse graje vredno maščevanje je to, kar «Slovenee» uganja proti slovenski umetniški razstavi I
IL zlet gorenjskih sokofskih društev se vrši dne 15. velikega srpana t.l.irv Tržiča.
Izkaz daril.
v prospeh planinske wessilos, katero je prire dihi Kranjska podružnica «Slov. plan. društva* na korist zgradbe Prešernove koča na Stolu dne 4. julija v «Zvezdi», so darovali v gotovini: po 20 K: gg. Rud. Kokalj in K. P. 146; 15 K: g. Holzhaker; 12 K: g. Iv. Rakove; 11 K: g. Fr. Omersa; 10 K: gg. Crobath, Češnik iz Ljubljane, ravnatelj Fajdiga, Logar, dekan Koblar, Koukollk, dr. Štempihar in gospe Zora Lampret, Minka Pirčeva ter Leopoldina Savni kova; 6 K: gg. Fock, Korošec, Krenner Fr., Pire M., Pollak Ferd., Rebolj, dr. Janko Šavnik, Šinkovec, VVindischer ter gospici Cižmanova in Fani Pollakova; 8 K: gg. Adamič, Be dank m Krisper; 2 K: g. Habjan in gospica Janja Hiklavčič
Različue jestvine in sladčice so darovali sledeči gospodje, gospe in goipice: Fr. Benedik, Čolnar, Dolenc, Formandl, M. Golob, Fr. Jezeršek, Kocmut, Ter. Konc, Zdr. Kranjc, dr. J Kušar, Marija dr. Kušarjeva, Božena, Nadina in Vida Kular jeva, Leop. Krenner, Kristan, Likozar, Vinko Majdič, Joško in Anton Majdič, Ana Mall y, Jelica Mayr, neimenovana, A. Novak, Fr. Omersa, Pečnik, Pfajfar, Pire, prof. Piroat, J. Pole, Mara in Vida Polakava, Pučnik, Rant, Rohrmann, Sajovic, Sedej, dr. Savnik, Šumi, Rad. Ulrich, Valenčič, VVindischer in Zacherl
Pivo so darovali: Pivovarna Mavrila Mayra v Kranju in pivovarna Stare v Mengšu, g. Fr. Benedik in gospa prof. Zupanova.
Vino v steklenicah: gg. Jegl'c, Jäger, Robljek, Stein-bauer in gospa Prevčeva.
Rum: gg. Krenner, Omersa in Zacberl. Fino žganje: gg. Kovačič in Dobeic. Malinovec: g. Pečnik.
Malinovec, pokalice in kislo vodo: lekarna Šavnik.
Dalje so darovali: g. Ferd. Hlebš zavojček sveč, gospa prof. Bučarjeva ume tal ni ogenj in trgovina «Merkur» nože in vilice, ki se bodo rabili pozneje v Prešernovi koči.
Za doposlano bros urico <Po desetih letih» so dosedaj poslali po 10 K: gg. Fran Deu, tovarnar v Tržiču, Jos. Donida, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani, dr. Anton Svigelj, odvetnik v Ljubljani; po 5 K: gg. Ant. Peterlin, c. kr. profesor v Ljubljani, Fr. Peterlin, c. kr. sodnik v Ktanjski gori, Josip Stegu, c. kr. okr. živinozdravnik v Radovljici in J. Tomšič, tovarnar na Vrhniki; 4 K: g. Fr. Štupica, c. kr. notar v Št. Lenartu v Slov. Goricah; 3 K: g. Jern. Krč, oskrbnik češke koče na Jezerskem; 2 K: gg. dr. Beuk, realčni ravnatelj v Idviji, Iv. Frisch, trgovec in posestnik v Ljubljani, Ad. Sal-berger, Jurist v Tržiču in dr. Jakob Zmavc, c. kr. profesor v Ljubljani; 1 K: gg. Iv. Dolenc, c. kr. profesor v Ljubljani, dr. Vlad. Herle, c. kr. profeser v Kranju in Jak. Tršan, c. kr. profesor v Ljubljani.
Odbor Kranjske podružnice «Slov. plan, diuštva« izreka končno tem potom še enkrat najtoplejšo zahvalo vsem ča-8titim damam, ki so pod požrtvovalnim vodstvom gospe Marije dr. Kušarjeve zastavile vse svoje spretne moči v prospeh veselico. Iskrena zahvala vsem, ki so pripomogli z različnimi darili in s sodelovanjem, da se je podružnična vetehca tako ugodno izvršila. Srčna hvala tudi vsem ljubim gostom iz kranjske okolice, Tržiča, Radovljice, Ljubljane in iz ostale Gorenjske.
Vsem slovenskim gospodinjam toplo priporočamo
Kolinsko = = cikorijo
Tovarne: Kolin, Prostjejov in Ljubljana.
62—1
Loterijska srečka dne 10. julija 1.1. Gradec    16  27   11   36 31
Sprejme se
krepak deček
14 do 16 let star, s primerno šolsko izobrazbo kot
trgovski učenec
v trgovino z mešanim blagom
M. Žigon v Škofji Loki.
183 3—2
Popolnoma varno in najbolje naložite svoj denar v
Kaučki posojilnici
v Ljubljani
(nasproti FigoToa:: t letni hiil:: Dunajska cest*.) Kmečka posojilnica ▼ Ljubljani podpira kmetovalce in je pravi kmečki denarni zavod.
Vloge se obrestujejo po ¥ II
iS
V kmečki posojilnici je naloženo že nad 15 milijonov kron.
Rezervni saklad če* 800.000 kron.
Za varnost pa le neomejeno jamči nad 3000 Članov. Kmečka posojilnica je edin slovenski denarni zavod, ki je 40 vperjal hišne nabiralnike vlog. 26—19
Kmečka posojilnica sprejema hranilne knjižice drugih denarnih savtdov kot gotov denar.
Lepa zračno
stanovanje
v novourejeni hiši pri Škofji Loki z dvema sobama, kuhinjo pritiklinami in senčnatim vrtom se poceni takoj odda. Več pove 184 2—2
Frane Kramar ▼ Puitaln pri Škoffi Loki.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
štedilnike, banje ia kopeli, kakor tudi kipe, vase in drage glinaste lidelke v vseh barvan, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva ia največja tovarna peči in glinastih izdelkov v LJubljani.
138 62—9
K Newyork
M krito
Odhod Iz LJubljane vsak torek.
POZOr 11 12 62—46
Samo 6 dni
vozijo francoski hrzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraine in La Touraine iz
Havre v Newyork. = Najkrajša črta. =
Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna
Ed. Šmarda, Ljubljana
Dunajska e. 18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'.
Zlate s«ctittic:)trUgf?iriz,Vnfti
Naboljše kosmetično
ZObOčlstilno sredstvo
Jzdelovatelj
0. Seval
Ljubljana, SpiraL-Stritar.u/. 7
XEfiS82SSSSSS2S8SfiSSiS88aSSB8M
Od c. kr. namestnistva oblastveno dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov
L, Jandl
prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc
DopoSljite nam torej takoj franko vaše tovorne listine letošnjega lata in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. u 62—87
68 42—23
io
NaJnUlelie milo za koio :: kakor tudi ia pege. ::
Oobiva  »<& povaoa.
ZoDOteMM atelje*
Oton 5cydl
v Roossovi hiši nad prodajalno v Kranja.
ZOBOVJA, tudi ne aa bi m odstranila korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNI0E In 0BJURAT0RJI u Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 52-29
Sprejemne nre vsako nedeljo in pondeljek od 8. nre dopoldne do 5. nre popoldne.
0aJL>ccja
e
za dame prazni od K  1*— naprej
„    „    liápani „ „ 3*— „
„ gospode „ „ —'80 „
„ deklice „ „ —*60 „
„ dečke „ „ —-40 „
8(0
Za gospode vedno v veliki izberi od najcenejše do najfinejše izbere.    127 18-16
I
Na debelo in drobno pri
Antonu Adamiču
KRANJ, Glavni trg
modna, galanterijska in no-rimberška trgovina.
■ HUI                                     il ■ ■ ■		
POZORI    SLOVENSKO PODJETJE! POZOR!		
■ ■ ■	Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne U. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina	■ ■ ■
a s		a ■
■  ■ ■		■ ■ ■
f rane Sotivait, sin - CjisMjatta
v stari Soúvanovi ttiii na JffMtatm trgu it. 22.
80 43—S
24
23
161 10—7
(za privezati in pribiti na late, torej popolnoma varno proti nevihti)
Ponudimo vsako poljubno množino:
Zarezane strešnike (prve vrste)
zidarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, štedilnike, samotne plošče za Uakauje cerkva, hodnikov Ltd,
F. P. VIDIC & KOMP. :: Ljubljana
Na zahtevo pošljem takoj cenike in prospekte brezplačno.
Zobozdravniki aIaHa obotehnlškl :: dltfljO
dr. edVard Globoenilc
v Kranju     152-45
)e od 16. septembra 1908 slav. občinstva na razpolago
vsaki dan in tudi v nedeljo.
DDDDDDDDDD
Električna gonilna sila.
Tovarna oljnati* bart, laka iz frntia
Brata Cbcrts
črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja
fi«!iHa«9 Miklošičeve nlioe 6, L)V\i%}*UQi nasproti hot. .Union'
Ustanovljeno 1842.
.62—46
Telefon 154.
□[]□□ □□□□□□
fiv%. ^Ignola
Ejubljana
62^5
Dunajska cesta štev- 13 poleg plFigovea"
priporoča svojo bogato zalogo
stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov, šip 1. L d. Prevzema vsa v steklarsko obrt spadajoča dela po najnižjih cenah.
Prevzema vsa stavbinska ln naetna steklarska dela.
I
»Prešernova klet"
v Kranju je cel dan odprta.
167 —6
Od 19. junija naprej se toči istotara
pivo Iz leske pivovarne.
Tvrdka R. & E. Rooss naši. v Kranju sprejema tudi naroČila na debelo za to pivo.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška zaloga
10 52-26
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17 priporoča rvJe najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na lahtevanje zastonj.
JOS. WE1BL
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove   ulice *t.
stivttio-nttio li koistrokcllsko kllaCavalCarstro.
Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, resna vrata, balkoni, verande stolpne križe, štedilnike 1.1, d
Špecijaliteta: 76 52-14
valjični zastori (Rollbalken).
Josip Pogačnik
krojaški mojster v Radovljici
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode,  uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega in brnskega sukna. — Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter se sprejemajo popravila.
Specijalist v izdelovanju frakov ii salonski! sukeij.
Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—19
Rudolf Rus
nrar v Kranja
poleg lekarne. "Hal
Ustanovljeno leta 1885.
Velika zaloga vsakovrstnih ar, zlatsise In srobratne ter optičnih predmetov. Popravila točno in cono. Najnižje cene.
Priznano taborno blago.       mm.......■ ■
|ada|a kfnsereJj «Oeronjfa»,
Pdffverai urednik La? osla v Miku*.
bastPtaa ip usek 1?. Pr, Uapreta v Kranju,