r GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. nurOH PISASJTZ: 4987 COBTULNBT. i&und m leeond-Class MatUr. September ti« IMS, at tki Ml 00» al Www York, V. T«. the Aet of OongnM off Mirth S, 1871. TSLXrON PISAJLNB: M87 CORTLJLKDT. NO. 115. — ŠTEV. 115. ,NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 16, i017. — SREDA, 16. MAJA, 1917. --' * » T ------ VOLUpX XXV. — LETNIK XXV. U NEMČIJA NAJ BO REPUBLIKA!" - LEDEBOUR. Govor Bethmanna-Hollwega. Vojni cilji centralnih držav. GOVOR DRŽAVNEGA KANCLERJA V RAJHSTAGU REKEL TE, DA ZDAJ SE NI UGODNA PRILIKA DA BI POJASNIL VOJNE CILJE NEMCUE. — NAPAD NA SOCUALISTA SCHEIDEMANNA. — NEM ŠKO LJUDSTVO SE BAJE STRINJA Z ODLOKI NEMŠKEGA KANCLERJA. — GOVORICE O SEPARATNEM MTRU MED NEMČIJO IN RUSIJO. — INTERPELACIJA SOCIJALISTOV. — SCHEIDE-MANNOV GOVOR. Berlin, Nemčija, 15. maja. — Danes je odgovoril nemški driavni kaiieler na razne interpelaeije glede miru. — Kt-k<*l je, da zar.rtaj še ne uure dati natančnega pojasnila o mirovnih ciljih Nemčije, češ. da ni še ugoden čas za to. Amsterdam, Nizozemsko, 15. maja. — Nemški državni kancler je imel danes v državnem zboru govor, katerega je ves nemški narod že dalj časa z napetostjo pričakoval. Vsi so namreč mislili, da ho odgovoril na mnogobrojna vprašanja ter ]o vojna kmalu končana ter da l>o za nas uspešno končana. Neprestano se bliža čas, ko se bomo mogli začeti pogajati s svojimi nasprotniki in ko bomo mogli skleniti mir, ki bo zagotovil prostost našemu razvoju in napredku. 2e izza žime 1914—1915 me neprestano silijo, da bi pojasnil vojne cilje Nemčije. — Neprestano in vsak dan znova zahtevajo, da bi pojasnil vse podrobnosti. — Jaz nisem hotel govoriti, ker vem, da ni še pripraven čas za to. — l*roti temu moram odločno protestirati. Karkoli sem imel povedati o naših vojnih ciljih, sem povedal v državnem zboru. Oni, ki misljjo, da se Nemčija ne strinja s svojmi zavezniki se motijo. — Vsakdo naj bo prepričan, da so državniki naših zavezniških držav popolnoma in v vseh ozi-rih z nami. Jaz stopam po poti, katero smatram za pravo iij ki je a resnici tudi pravilna. Niti Seheidemann, niti Roesicke me ne morata spraviti s te poti. Jaz se ne bom dal zavesti od gospoda Seheidemanna. Nemški narod bo z menoj, če bom obsojal tako početje. — Vaein, ki mislijo in so morda tudi prepričani, da držim s socljalisti, bo i spodletelo. Očitajo mi, da sem slepo orodje v rokah gotove stranke. Slovesno izjavljam, da nisem v rokah nobene stranke. niti stranke, ki je na levi, niti stranke ki je na desni. — ("> me ima sploh kdo v rokah, me ima v rokah moj narod. — Že cel mestne divjajo na zapadni fronti silno vroči lx>ji. — Sinovi Nemčije se l>ore kakor levi in uspešno kljubujejo vsem« prizadevanju zaveznikov. — Z mirno vestjo izjavljam, da Anglija in Francija še nočeta skleniti miru. — Ali nam je že kak sovražni narod ponudil mir? — Vse, kar sem izvedel, je to, da Anglija in Francija nista •m* čisto nič izpremenili svojih vojnih ciljev. —.Ako hoče Rusija prenehati prelivati kri. ako je pripravljena skleniti x nami trajen mir, jo ne bomo v bodočnosti napadali, in ji ne bt»mo ovirali svobodnega razvoja. V debati, ki je temu sledila, je zaklical poslanec Ledi boia-: Mi zahtevamo nemško republiko! Po teh besedah je nastal v dvorani silen nemir. — Nekateri so te besede odobravali, drugi so jih pa obsojali. Ledebour je rekel: Državni kancler se zavzema za aneksi jo na zapadu in na vzhodu. Razen nekaterim prenapetežem, ne pade nikomur v glavo, da bi Nemčija kaj osvojila v sedanji vojni. Ruski soeijalisti so stavili ponudbo, ki je odprla pot k mini. Na to je nemški kancler popolnoma pozabil. Socijalist Seheidemann je rekel: Naša stranka ne zahteva takojšnje sklenitve miru, l>ač pa zahteva skupno delovanje socijalistov vseh dežela. Mi nočemo, da bi Nemčija kaj izgubila, nočemo pa tudi, da bi Nemčija osvojila kako ozemlje. Pristaši osvojevaine politike hočejo več moči, več ozemlja in več sredstev. Kaj takega more zahtevati samo roparjev. London, Anglija, 15. maja. — "Zavezniki naj s»e varujejo, da ne borlo dali Avstriji preveč popustljivih 7»offojev v katerem koH dogovoru v separatnem miru", je rekel ,>ro£esor Masarvk. katere«?* je avstrijska viada zaradi vele izdaje London, Anglija. 15. maja. — Danes ni bilo večjih bojev okoli Epehv. Zgodaj zjutraj je sovražnik močno obstreljeval naše postojanke pri Bullecourt in na Hinden-burarovi črti. Vse napad* pa smo odbili. Nočno poročilo: Naknadna poro&Lt o bojih pri <&&o«Tila na sami. "; Brez dvojbe" .ladaljnje Masaryk, "bi bila Av-- Bnlle^ourtu javljajo, da si je so-strija srt-eua, ako bi prišlo do spra-l vražnrk. podpiran po artileriji in ve. Sedanji avstrijski poskus, skle-l zakopnih možnarjih na vso moč niti separaten mir. je veliko poni- prizadeval, vreči naše čete Lz po-žanje za marsikaterega poštenega stojank proti Bullecourtu. Pri pr-Avstrijca, ne oziraje se na to. ka-; vem napadu je sovražnik, uspel in ko so stiskani vsletd jrospodarslkih ie vdrl v naše zakope, pa smo era in političnih razmer. Avstrija ne igra lepe vloge z ozirom na svojo zaveznico. Kar ona sedaj dela, je. iasno povedano, izdajstvo. Avstrija bi rada izvila iz vojne, in ne ve. kako bi to storila. Razlika med Nemčijo in Avstrijo leži v tem. da je narod v Nemčiji združen, med tem ko je večina avstrijske era prebivalstva od takoj zopet pregnali. Na bojišču je ostalo 250 mrtvih in ranjenih sovražnikov. Tretji napad so izvršili zgodaj zjutraj; ta napad smo odbili z artilerijo in strojnimi pu skami. S četrtim naskokom nas je sovražnik potisnil za kakih sto metrov nazaj. V teh bojih so imeli Nemci zelo težke izgube. Sovražen osrenj je bil zelo hud začetka nasprotna vojni Avstrija) na bregovih Scarpe. Ameriškim farmerjem. I Nemške izgube. i POST WHBW.BR ki ie P-ideljen ameriškemu posla ništvu v Tokio. Iz Rusije. Vlada vstraja na svojem stališču. Generala Brusilov in Gurko sta re- signirala. — Proklamacija. ie pričela in izzvala vojno; Nem čija je mirno poseda po priložnosti in .ie stopila v vojno." Poštna hranilnica. Poštni mojster Patten na'znanja da vloffe v poštni hranilnici navzlic vojni zadovoljivo naraščajo Zlasti na newyoraki pošti se vidi ta naraščaj, ravno tako v Manhattan in Bronx. V zračnih bojih smo uničili dve nemški letali. Pogrešamo dve naši letali. Pariz, Francija, 15. maja. — Pc hudem bombardiranju so Nemci naskočili naše pozicije pri Cha-min-en-Dames. Ogenj naše artile-rije pa je ta napad odbiL Sovražnik ni dosegel naše črte razun na enem mesftu južno od Fi-Iain, kjer je vš<\niee. V ofieijelnem poročilu 1. maja se glasi, da bo znašat pri- - S francoske armade na bojišču, 14. maja. — Iz uradnih podatkov se razvidi, da so Angleži in Francozi med 9. aprilom 'in 12. majem vjeli 49,579 Nemcev, med njimi 976 Častnikov, 444 težkih in poljskih topov, 943 strojnih pušk in 386 zakopnih možnarjev in toprfv. Ako primerjamo ofenzvo pri Arras in Laon z ofenzivo lanskega leta ob Sommi, tedaj vidimo velikansko razliko. 18. septembra, potem ko je bila ofenziva ob Sommi že dva meseca in pol v teku, je bilo vjetih 55,800 Nemcev, torej komaj 6000 več kot tekom enega meseca v tem letu. Do 14. decembra so zavezniki vplenili 315 topov. ali 129 topov manj kot letos. Od 16. aprila do 1. maja so Nemci izgubili 200 tisoč mož na ubitiih. ranjenih in vjetih. Od 1. maja so po cenitvi izgubili se več kot v prejšnjih dveh tednih. Znano je, da so Nemci v času med 16. in 27. aprilom odstranili iz fronte 20 divizij (približno 300 tisoč mož) in so jih nadomestili z novimi rezervmi. Od tega Časa so morali premestiti in nadomestiti najmanj 12 divizij. Nekatere nemške divizije .>0 bile dejansko uničene. Deveta bavarska rezervna divizija, ki je štela 7 tisoč mož, je -izgubila samo na jetnikih 2383 mož. Po vojaških cenitvah je ta divizija morala izgubiti na mrtvih in delek ozimine v tem letu le 336 ^njenih tri tisoč. To pomeni, da miljonv bušljev. Te številke stoje napram 482.000,000 bušljev ozimine prett-klega leta. Če pridelamo pomladanske pšenice povprečno toliko kot v zadnjih petih letih, bomo dobili 233 mijonov skupaj z ljonov bušljev. \ lo«ni kapital v nevvvorškem u- . v . j . J\. , , . . . , . i in enega častnika, raxhi je veeji kot je bil kdaj po- 1 -, - . . ... , \ 1 v woerverskem okrožju in \ prej: samo v aprilu je bila vloze-!r ..... „ . . j.--^ ^ i Lot ar in gi ji smo zasedli nekaj so- na svota o6,3n6. Vloge, v postnih I , , . ... /r , _ vraznrh za kopov 111 smo vieli ne-.. Manhattan , . kaj moz. j Nolčno poročilo: Podnevi ni bilo infauterijskih bojerv; nadaljevali pa so se na več mestih artileriifjki hoji. Poroča se da je sovražnik imel zelo občutne uradih v New Yorku. Manhattan in Bronx u znašajo $26,650,070. Občinstvo more nalagati v pošt no hranilnico v vseh poštnih uradih v New Yorku. Pri nalaganju ni nikakfh težkoč. celo otroci lahko vlagajo male s vote po $1. Te vloge so popolnoma varne kajti za vloge jamči vlada Združenih držav. Petain vrhovni poveljnik. • Pariz. Francija, 15. maja. — Danes je bil imenovan za vrhovnega poveljnika francoske armade general Petain, ki je igral veliko vlogo v bitki pri Mami in pri Ize-ri. Dosedanji vrhovni poveljnik izgube. Berlin, Nemčija, 15. maja. — Med Ypres Tn Armentieres se vr-še zelo vroči artilerijski boji. Ob Scarpi je bilo čuti le bombardiranje. Angleži so se pripravljali na naskok, kaiterega pa niso mogli izvršiti vsled našega uničujočega ognja. Južno od Bulleeourta je bil sovražnik odbit z velikimi izgubami. Ob Aisni in Champagne so bili ie diviznja Izgubila tri četrtine svojega moštva. Enako velike izgube so imele tudi druge divizije. 21. infanterij-ska divizija je izgubila na vjetih 2100 mož; peta bavarska rezervna bušljev. k^bT znašlo I ; 43. rezervna divizi- ozimino nekako 600 mi-!^1J3'4xm 1G". ^vna divizija 1111 moz na vjetih. Vsaka divizija Mi sarai ^pa potrebujemo vsako Me ^ela vseh izgub nad tri četrti-leto za svoje lastne potrebe, vključ ne SV0Jlh moZ' no seme. med 600,000,000 do 650 Nekatere druge nemške divizije miljonov bušljev. Kje je potem so izgubile toliko moštva, da sedaj prebitek ali preostanek, za LzvozV obstojajo samo še po imenu. 44. Od pšenienega pridelka leta 1914 rezervna divizija je imela velike smo poslali v inozemstvo 332 mi-|iz^lbe T>ri Hindenburgovem umi-ljonov bušljev in od pridtelka 1915(kailJu *>ri Laasigny. Lafere in 243 miljonov bu^jev. Od pridelka, Mo/lt- Prišla je na bojišče IS. apri-leta 1916 smo poslali nekako 150 M in vsaka komfpaniia je štela sa- Nivelle bo obdržal samo povelj ) zelo vroči artilerijski boji. stvo nad delom aroiakie. Kot Šef generalnega Štaba slekli Peta inn general Foch, ki se je tudi izkazal v bilki ob Marni. K nesreči v Hastings. " Trinidad, Colo., 14. maja. — Tu sem bodo pripeljali mladega Franka Papeža, ki je se ponesrečil pri razstrelbi v Hastings. Colo. V te-ku enega meseca se je nameraval poročiti, pa je našel tako žalostno smrt. Bojen je bil v Pueblo, Colo, kjer tudi zapušča svoje itupe. . Ob Mozeii smo odbili vse sovražne navale. Stavka v Uruguay Montevideo, Uruguay. 16. maja vsled generalnega štrajka so morali tukajšnje klavnice zapreti. — Stavke se je udeležilo kakih petti-soč delavcev. Ostali jim bodo baje r !—4 kom' sledili. • Zadnje dni je prišlo med policijo Ht delavstvom do ostrih prepirov. miljonov bušljev. Kaj pa se bo storilo v tekočem letu? Svet je prišel do zaključka, da mora prenehati z zavživanjem pšenice ter se obrniti k koruzi. Ta preobrat pa je treba kaj hitro storiti. Mi se nahajamo v srečnem položaju, da moremo voditi svet in mu pomagati pri tej izpremembi. — Dolžnost pcdjed-elsJkega depart-menta je dovesti do tega. da se zasadi kar največjo površino s koruzo ter izsili tako zmanjšanje porabe mesa v Združenih državah da bomo imeli na razpolago veliko preobilico koruze za eksport, s Čemur bi so tudi oprostilo za izvoz veliko pšenice, katero se porabi sedaj doma. Sveta m mogoče prehraniti s pšenico, katero se prideta. Prelirar ni se- ga lahko s koruzo, ali pa mora stradati. Lahi in Avstrijci. Bim, Italija, 15. maja. — Od Tolmina pa do morja je naša arti-lernja obstreljevala sovražne postojanke; avstrijska artilerija je odgovarjala z vsemi kalibri. Okoli poldne je naša infanterija na več mestih napredovala, posebno še pri Plaveh in na gričih vzhodno od Gorice in ob Vrtojbici. Ob istem času so naše čete naskočile sovražnika v severnem de lu Krasa in smo vjeli nekaj vojakov. * Infanterijski boji. podpirani po artileriji in zakopnih možnarjih se nadaljujejo; prihaja vedno vee jetnikov. Tudi zračni boji so zelo živahni. Naši letalci so bombardirali nekatere kraje okoli čepov ana. Popoldne je večji oddelek naših zrako-ploveev vrgel več kot 200 bomb na razna skladišča in na železnico vzhodno od Gorice. Naši letalci so leteli v višini 500 metrov m so s strojnimi puškami streljali na čete, ki so se zbirale ter so jih razpršili _Vrnila so se vsa naša le- tala Kakor že znano, ne sprejemamo nič več denar ca Izplačila ▼ Af* Na ostali fronti je sovražnik na ■triJ*i» » Nemčiji Lahko pa vedno ie izposljujemo izplačila vojnim,ujetnikom in drugim v Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi postojanke. Vsi napadi, pri kafcerih onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so so Avstrijci imeli težke »ledeni po laški armadi. bili brezuspešni. | Kadar pošljete denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega mo 160 mož. Od tega dneva do Ih maja jih, je francoska artilerija u-ničila do 50 odstotkov in infanterija jih je vjela 1600 mož. To pomeni, da ie divizija uničena m več ne obstoja. 214., 48. in 39. divizija so šle v boj med 18. in 30. aprilom, in morali so jih potegniti iz boja po enodnevni bitki; te divizije so bile do posameznih izjem popolnoma iz-trebljene. Peta in šesta divizija je morala znižati svoje stotnije na 80 mož. . .-<> 213. divizija, ki je znižala kom-panije na 115 mož, je šla iz boja 22. aprila in so vsaki stotniji pri-djali 67 mož. Divizija se je zopet vdeležila bojev 8. maja m je trpe la velikanske izgube. Ti podatki so zbrani po natančnih zapiskih francoskega vojnega urada. Iste izsrube so imeli Nemci v bojih z Anerleži. Zeppelini ob veljavo. j fronto. Izdelali so že ogrodje za Ženeva, Švica, 15. maja. — Iz velikanski zrakoplov, ki bi bil kon-Rormashorn ob Bodenskem jezeru čan v šestih tednih; zdaj na ne bo poročajo, da je bilo od časa smrti dodelan v več mesecih. Splošno Zeppelina. katerega je cesar vedno f domnevajo, da vojaške oblasti ne podpiral, iz Zeppelinovih naprav v bodo več gradile Zeppelinov, ker Friedrichshafen že mnogo delav- v zadnjem času ni nikakih naro-.cev odpuščenih in so morali iti na*čil. — Pošiljateljem denarja. več mestih, zlasti severno od Tolmina, naskokoval naše prednjo m^^yi BAKOOAJTK ME qJeto*fc* *>am s tem pomagate sestaviti pravilni naslov, OiLAB M90DA", »ajtsCJI TVRDKA FRANK SAKSER, ___ Vw York, N. Y| SLOVI IttftA DHzvracvKm. . i ' i -r '• til,. 44 GLASNARODAH lltvvi fUPLIIIIII tiMnO«.) _ LOUn BIRIDIK, OOIP1IT « OnrtlmMl* NrnM. ot ttovt nOiNiai N«r Tort Gttjr. M. Not Xocfe SU» New Tflrit. B.00 te MtD Hew !«• LS9 •UJ R4AODA" "9 L A I NARODA" CVolM of tlM Poopl«") IMrj day except Bmidajs aai fivliecrtpCloP yearlj fSJO. it fWflaiM ** podplee In o—bnoU m m prloMoJeM Dnv hl) m blagovoli pofllljtd po — Money Orte kraja naroCnJkor prosimo, da m aaia tudi de Mtfcje najdemo aaelomlka ta pdttUatraB naredite ta DLil NARODA" «ot Tor* ruty IVt»rti bolo prvi priskočili vladi na pomoč. Izdajatelji listov so pa pro ti temu, da bi se na ta način pokrilo kake posebne izdatke poštnega departments. Odkar se je vložilo tozadevno predlogo, je padlo o glasovanje za delavsko pomoč, in nameravanje zvišanje pristojbin ni nič drugega kot z mirno krvjo vprizorjen poskus zapreti poštr < a »opisom, kar bi imelo za posledico zmanjšanje cirkulacije, poseb no med farmarju Časopisi so pripravljeni sprejeti resničen in pošten davek ter oddati vladi celo ves svoj dobiček, a to seveda le pod pogojem, da atore druge panoge industrije isto. Izdajanje časopisov je v sedanjem ča?*u. najbolj obremenjeno iz med vseh vrst businessa. Plačati je treba delavcem najvišje (plače ne uživa se nikake ob* ke protekcije m prodajati je treba svoj izdelek za najmanjSi denar kar se ga kuje. Izdajatelji listov ne more jo irnreminjati cen kot delajo to drugi podjetniki, da pridejo v o-kom vsakrntnemu položaju. Opozicija proti tej določbi v predlogi za vojni davek je poka znTa dan« s v poslanski zbornici tekom debate tako moč, da bo ta do ločba najbrŽe edina točka v predlogi, katero se bo bistveno izpreme nilo pred sprejemom. * « Odpor proti tej določbi se je pričel v komiteju samem za pot« in sredstva. Poslanec Sloan, republikanski član komiteja, je izja Til zbornici, da bo stal za vsako drugo določbo, da pa ne more pod pirati povečanja poštnih pristojbin, ker bi ne bilo to "ničesar dru (fcga kot kazenska ekspedieija proti časopisom in maqracinom' Proti tej določbi je še veliko drugih poslancev. NAftl ZASTOPNIKI, kateri so pooblaSSenl pobirati narod Qiao sa dnevnik "Glas Naroda". Naroft-pina sa "Glas Naroda" Je: sa oelo leto $3.00, sa pol leta $2.00 In ca Četrt leta pa $1.00. Vsak sastopnlk Izda potrdilo za aroto, katero Je prejel In Jih rojakom priporočamo. Sao Francisco, CaL: Jakob LovBln. Denver, Colo.: Lools AndolAek to Frank Skrabec. Leadville, Colo.: Jerry Jamntk. Pueblo, Colo.: Peter Colls, Germ, Prank Janesta In A. Koeberar Salida, Goto, in okolka: Lonls Costello. Somerset, Colo.: Math. Karnely. Clinton, Ind.: Lambert Bol ska r. Ne mučite svojih nog. RABITE RAJE PEDIS IN. Indianapolis, Ind.: Alois Budmaa. Aurora, I1L: Martin Jurkas In Jernej B. VerbliL Ne kopajte svojih nog — to je zelo neprijetno in poleg tega brez prave vrednosti. Ako se vam pote noge in so utrujene in ako smrde, imajo odtise, ali kurja očesa, je brez pomena John kopati jih zvečer. Torej je nepotrebno. Prvič je zelo neprilično. Gospodinja nima rada tega, ker se jsOtba pomoči. Potem se pa še sra-imiijete pred drugimi. Pa brez ozi- ra na to, vi ne bodete dosegli namena. Taka bolezen potrebuje .______ . zdravil, ne pa vode. Uporaba Pe- Clucago, I1L: Jo«. BostlC, Jo«. Bllsft • , xt u u ln Frank Jurjovec difona je zelo pripravna. Nobeiuh Depoe. DL in eboUca: A. Meinari x ko^ ni P?tre*>a- Namažite Pedi-Joliet, I1L: Frank Bambich, Anton sm vsako jutro, in opravil bo u-Bambicli, Frank Laurleh, A. Oberafar spešno svoje delo. in Jobn ZaleteL . | Oni, ki rabijo Pedisin, nimajo La Salle, I1L: Matija Komp. potnih nog in ne čutijo utrujenosti. Livingston, lit: Mih. Cirar. smradu, kurjih očes. odtisov in žu- Nokoaoia, IU, in okolica: Math jjev G*1tsh?f' __ m . . .. < Velika družinska škatlja — za- North Chicago, DL In okolica: An too PROHIBICIJONISTI HOČEJO NAPRTITI DAVKOPLA ČEVALCU Rusija v nevarnosti. Če pomeni socijalizem količkaj, ee vodijo njegovi nauki kan-drugam, kot k socijalnemu razrušenju in želji preobrata, mora bit njegov cilj "največja sreča največjega števila Ijudli." Duh Jere mije Benthana pa ne vodi sklepov Sveta delavskih in vojaških odposlancev v Petrogradu. Izjavljajo sicer, da se bore za blagostanji delavskega razreda ter dajejo izreza nezaupadju napram sedanj "meščanski" vladi, a spravljajo s tem Rusijo na rob propada. Ru ckemu narodu pa pripravljajo bodočnost sramote in uboštva. Ti možie, ki ne predstavljajo ruskega naroda, ki so se imeno tali sami tebe, si vendar prilaščajo oblast vlade nad 170 milijon duš. Izdajajo povelja, m najslabše pri tem je, da se nekatera v res n.ei izvrše. Ti ljudje so dezorganizirali armado ter izločili iz svetov nega konflikta Rusijo kot bojno silo. Če so izvršili katerokoli ustvar jajoee delo. če so napravili le en korak za reorganizacijo soci jahali m političnih sil te velike dežele, Se so otoriki kaj za organizacijo traj no vlade, še no vemo. To so zgolj destruktivne, uničevalne sile in u spe h njih naporov je oči viden. General Hrusilov. odličen Častnik in domoljub, je opoaoril ur velikansko škodo, ki jo je povzročil ta odbor v armadi. Generala Kornilova, ki je poveljeval posadki v Petrogradu, »o prisilili, da je odstopil, — kajti on se ni mogel ukloniti zahtevi tega Odbora, de mu predloži v odobrenje vsa svoja povelja. Najbolj učinkujoč do Laz paraliz i ranih razmer v Petrogradn pa je odstop ali resignacija generala Gučkova, vojnega in mornariškega ministra v provrzorični vladi. — Jakobinci Francoske revolucije so jasno dokazali, kaj vse mo re storiti naknpičena nevednost, kadar se poloti ali polasti oblasti Može ruskega Odbora delavcev in vojakov se nahatiajo na iati poti. Oni nimajo nikakega pojma o uravnan ju javnih zadev, a ao nasprotno popolnoma opremljeni za vsa dela razdejanja, ruina ki rmh narodnih in političnih nesreč a svojim sprejemom radikalnih in »o.jalističnih teorij, ki jib TWjijo. _ _ Oni izjavljajo, da so za stvar internacijonalizma ali medna-]Paro v premogoroviii in tudi delo rodnosti, ki uči ljudi, da ne smejo imeti nobenega čuta lojalnosti in' ** lailko dobi» saima zaslužek je ljubezni do lastne dežele Spoznavalei te doktrine sovražijo domoljubje in so proti njemu. Nesreče, ki so očividno bližajo Rusiji, naj bi bile celemu svetu nauk d neizogibnih posledicah, katere se pojavijo, če se pustfi ljudem, ki resnično verujejo v mednarodnost, priti do moči. Nemški agenti so ves čas na delu ter zavajajo ob vsaki priliki te delavske delegate. Delavci in vojaki tega odbora p>a so, kot vse ka4e, prepričani, da služijo dobrobiti Rusije, če se ukonijo prigovarjanju sovražnika. Ta odbor hoče na vsak način nasprotovati, a noče pomagati. — Odbor nima poguma prevzeti dela odgovornosti za vlado z odposla-njem svojih zastopnikov v ministrstvo. Tozadevno povabilo je bilo od^^ieno ter je skoro nemogoče najti boljši dokaz zla, ki ga je povzročil ta odbor agitatorjev v Rusiji. Nobena druga stvar pa bi ne mogla povzročiti po svetu splošnega obžalovanja, da je bila str-moglavljena avtokracija. To je bila slaba vlada, car je bil slabič. Njegov dvor, vlada in armada sama je bila polna izdajstva. Carjeva artnda pa se je vsaj borila ter držala na iztočni fronti velikansko število nemških vojakov. Sedanja ruska armada pa se ne bori več in veliko nenuskih čet so odtegnili z iztočne fronte, da s tem nasprotujejo prodiranju ge-neralov Haig in Nivelle. Včeraj je prišlo poročilo, da so premestili na zapadno fronto več koit pol milijona mož. Neprilike, ki na.stajejo za zaveznike vsled neuspešnosti nove Rusije, so velikanske. Če bi storila Rusija sedaj svoj del, bi Se Iahko^ končalo vojno v, par mesecih in sicer z zmago zaveznikov. Zmešnjave, ki pa so nastale vsled nastopa radikalnih socijalistov v Petrogradu, podaljšajo lahko boj za nedoločen čas. Škoda je tudi za ruski narod sam nctpreračunljiva. Skoro ni ruskega delavca ali kmeta, ki bi ne spoznal dobrot, porajajočih se iz zmage demokracije v lastni deželi ter poraza stremljenj Nemčije, da kontrolira usodo Evrope. Otvorjenje Dardanel kot proste vodne poti za trgovino bi prineslo Rusiji velikanske dobičke. Otvorilo bi se s tem duri za veliko trgovsko bodočnost in te duri je par ignorantov in fanatikov v Petrogradu zatvorilo. Ostala pa bodo ta vrata zaprta, če se Rusija ne izpameituje, in če ne stopijo na mesto Jakobiracev v Petrogradu razumni ln prosvitljeni državniki. Nemški triumf — in ta Odbor si na vse načine prizadeva, da ostane Nemčija zmagovalka. — bi pustil Rusijo oškodovano in brez vskega uipanja. Pri razpravljanju o mirovnih pogojih se zavezniki prav gotovo ne bodo ozirali na državo, ki je na tak način prelomia svojo besedo ln ki je tako indiferentno napram njih usodi. Mogoče pa je seveda, la se obrne stvar na boljše. Provizorična vlada ima mogoče na raz-Tiolago še vire. o katerih nismo informiranji, a v zadnjem času smo kaj malo slišali o kakem izvajanju vladne oblasti od strani te pro-vizorične vlade. Če bi se nahajala ameriška komisija že v Petrogradu, bi morda pomirjevalno upfivala na stvari, a nje prihod se bo izvršil šele v par tednih, dočim napreduje delo razpada v Rusiji zelo hitro. odvisen od delavca in prostora. Dobili smo zdaj tudi nekaj sne ga, pa mislim, da ne bo dolgo. Čital sem tudi v Glasu Naroda št. 101 dve pismi iz Chicage, III. Eno je bilo pisano 13. aprila, drugo pa 25. aprila. Kaj si hoče človek raztolmatiti; ne more si res drugače misliti kot: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj pišejo. V«e-gamogočni naj se usmili takih Ijudij iii naj jim da pravi razum da bodo enkrat vedeli, kaj je suznost in kaj svoboda. Ta sire mak. ki je poslal ti dve pismi u-redništvu Glasa Naroda, ne ve. kaj je noč in kaj dan. Pozdrav vsem zavednim Slovencem in Slovenkam,. Večletni naročnik. Koliko je spoznavateev Islama? Dopisi. Farrell, Pa. V Sharonu se je poročil rojak Tgnaeij Hegler z Marijo Sterniša, ^čerjo dobro zn'amin in tukaj živečih ^tarižev. Svatba se je vrnila ' 2. maja in smo se prav dobro zabavali do ranega dne. Svatbe sc je vdeleiilo vee rojakov iz dru-rih mest, kakor Girard, Waaren. Cleveland in še celo iz Indiaatt-polna. Vidi se, da je bil mladi par vobee priljubljen, kar je n«m orieal do zadnjega kotička napol-njen prostor. Mize so bile bogato obložene z raznovrstnimi jedili in pijačo. Godci so pa tudi skrbeli di neke vrste slovaških kostj-unč-kov. ki se kaj radi zabavajo z našimi fanti. Samo korajže je treba Na drngi strani smo pa zopet drugačni; imamo tudi nekoliko bolnikov. Pram k Spol ar že boleha nad tri mesece; J. Žagar je šel v zdravašče, kjer se namerava zdraviti nekaj mesecev. Želimo jima kmalošnjega zdravja. Obadva Odkar se borijo Turki ali Osma-ni na strani centralnih zaveznikov odkar se je proglasilo sveto vojno je postalo to vprašanje večjega pomena kot je bilo poprej. Težko pa je odgovoriti nanj na temeljit naein. Dober poznavalec razmer, Davis Trietseh v Berlinu se .peča z njim v novoustanovljenem časopisu 4'Islamski svet", k? ie pričel izhajati v Berlinu. V ko liiko.r se tiče štvar Turčije, so na razpolago zanesljive številke, dočim se je samo za Maroko še pred kratkim gibala cenitev glede števila prebivalstva med 8 do 26 milijonov; Nove cenitve katere se je vpri-zorilo nekoliko bolj skrbno, da je tam le nekako 3 in pol miljona prebivalcev Zelo podcenjevalo pa se je število prebivalstva v Afga nistanu in južni Arabiji. K temu še pride da je navezan raziskovalec pri Afriki glede skupnega Števila prebivalstva ter spoznavalcev Islama posebno na številke, ki se razlikujejo med seboj za številne m&H-jone. Glasom navedb angleške misijonske knjige za leto 1917 šteje A-frika povprečnih 158 mLlijonov duš, med katerimi je 51 milijo nov spoznalvalcev Islama. Skup no število mosleminov znaša po istem viru 217 milijonov. Trietseh pride pri svojem štetju do nekoliko višjih številk. Za leto 1914 na- Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Čeme. Springfield. 111.: Matija BarboriC. Waukegan, III. in okolica: Mttb Ogrin to Frank Petkovdek Cherokee, Kans.: Frank Režisnlk. Kolumbus, Kans.: Joe Knaeflc. Franklin. Kans.: Frank Leskovec. Praotenac, Kans. in okolica: Rok Firm In Erank Kerne. Kanwas City, Kans.: Geo. Bajuk !r. Peter Schneller. Mineral, Kans.: Frank Angultin. Ringo. Kans.: Mike Pencil. Kituniller, Mil. in okolica: Frank Vodopivec. Baltic, Mich.: M. D. Likovich. Calumet. Mich, in okolica: M. V Kohe, Martin Rade in Pavel Shslts Detroit. Mirti.: Jo«. Glasicb Manistique, Mich. In okolica: Jona Kotzian. Chisholm, Minn.: Frank Ooife, Jak Pptrich in K. Zgunc. Ely. Minn, in okolica: Ivan Goni* Joe. J. Peshei, Anton Poljanec ln Loula M. PeruSek. Eveleth. Minn.: Louis Gov že ln Jortj Kotze. Gilbert, Minn. In okolica: L Vesel Ribbing. Minn.: Ivan Ponfe. KitzviUe, Minn, in okolica: Jo« ▲damlcb. MeKinley, Minn. In okolica: Fr. Boje New Duluth, Minn.: J»hn Jertna. Sartell, Minn, in okolica: F. Trlller Virginia. Minn.: Frank Hrovaticb St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan East Helena, Mont, in okolica: Prtni Peirlch. Klein, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls. Mont.: Math. Drleb Roundup. Mont.: TomaA Paulln Dawson. N. Mex.: Mike Krivec. Gowanda. N. Karl SternlSa. Little Falls. N. ¥.: Frank Gregor*« In Jernej Per. Barberton, O. In okolica: Iliri Kramar. Bridgeport, O.: Frank Botevar. Coilinwood, O.: Math. Slapnlk l* John Malovrh. Cleveland, O.: Frank Sakser, Jakot Debevc, C has. Karlinger. J. Marlnčivi Frank Meh, John Prostor In J a Vol Resnlk. Lorain. O. In okolica: Frank Ansel' Lonls Balsnt in J. KumSe Niles, O.: Frank KogovSek. Youngs t own, O.: Anton KlkelJ. Oregon City.Oreg.: H. Justin In J Misley. Allegheny, Pa.: M. Klarlch. Ambndge. Pa.: Frank Jskde. . Beseoner, Pa.: Lonls Brlbar. Broughton, Pa In okofica: Anto* Ipavec. dostuje za več mescev — en dolar. Naročite jo takoj na tem naslovil: CROWN PHARMACY 2812 E. 79th St^ E. Cleveland. Ohio. spadata k SNPJ. Zapet vidimo, koliko nam kori-'vaja zar Afriko najmanj 53 milijo-stijo slovenska društva. Torej za- nov ter do 100 milijonov; za A* varujte, bolezen in nesreča nikoli meriko 108,000; za Azijo naj man1 ne počivata 1 * 1173 in največ 210 milijonov; za Kar se dela tiče, se ne moremo Avstralijo in Oceanijo 20,000 in za za kratek čas ter so nam igrali pritožiti, ker tga imamo dovolj na Evropo 9,145,000. To tvori skupno raznovrstne valčke, tako da je razpolago. S prvim majem so nam število najmanj 245 milijonov in >ilo veseio gledati plesale«. Mla- primaknili deset odstotkov. La- največ 319 milijonov spoznavalcev lelu paru želim obilo ffl*eče v za j bor ima sedaj 30^ na nro. Pa kaj Islama na celem svetu, 'conskem stanu ter dta bi doživela pomaga, ko pa živila vedno draže j Vse te Jteviike so seveda le se irnogo let v zadovoljstvu. Stari-.ter nismo nič na boljsetn; vedno stavljene na podlagi ugibanj, kaj 5em neveste, kuharicam in nata- gremo ib luže v mlako. [ti v tem slučaju ne more biti eo ':arjem pa lepa hvala za obilo postrežbo. Pričakujemo p« ' kmalu zopet se nam n«di prilika, da bo^no zo kaj aličneea v naši naselbini, kaj- pet poskočili. Torej le pridite ter ti imamo še precej slovenskih če- se bomo zopšt veselo zabavali. Društvo sv. Barbare št. 82 bo vara o pravilnem itetju kot se «rr priredilo veselico dne 26. maja in vprizarja v civiliziranih deželah. klet; tukaj jih imepnjemo ko* štruniki. Fantov je tudi precej in gledajo po njih. imamo p« ta- Pozdrav! - Poročevalec. Dawtoo, H. Mo. Kar M deta ti^e, se dela s pohio KO JAKI HA&OČAJTK SE HA "OLAI V1KODA" KAJ Bordine, Pa. In okolica: Joba I>emfiar. C&noiisburg, Pa.: Jobn Kokllch. Cecil, Pa. In okolica: Mike Kodevar Coaemaugh, Pa.: Ivan Pajk, V!fl Itovanšek tn J os. Turk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna in An tu« Kozoglov. Dunlo. 1'a. In okolica: Jusepb Sabor Export^ Pa.: Louls Supančlč ln Fr Trebets. Forest City, Pa.: Mat. Kamlo, STii^.h I^eben ln Fv. Znlar. Farell. Pa.: Anton ValentlnClfi. tireensburg. Pa. m okolica: Frani Novak Hosteller, Pa. la okolica: Fran* Jordan Johnstown. Pa.: Frank Gabr-enja 1» Jobn Polu nc. Luxerne. Pa. la okolica: knt (hMilnlk Manor, Pa. in okolica: Fr. Demft&i Moon Kun, Pa.: Frank Maček ln F* PtMimilApk Pittsburgh, Pa. In okolica: D B Jakobich. Z. Jakflbe. Klaricb Mat.. I Mairisf^r. I. i'odvasnik In Jos. Poga^ar Iteadinc, Pa. in okolica: Fr. Š["*tiar South Bethlehem. Henna.: Jeru KctfirlvApk Ste**lton. Pa.: Anton Hrf*n Turtle Creek. Pa in okolica: Fran« s«'hlfr«T Tyre. Pa- In <4iolira: Alois Tolar West Newton, Pa: Josip Jovsn Millork, l'a.: J Pet erne I Murray. I tab in okolica: J Kantella Tooele. Utah: Anton Palčič. Black Diamond. Watth.: O Ponenta Davis, W. V a. In okolica: Joh» Rroslrti in John Tavielj Thomas, W. Va. in okolica: i. Koren«-ban Milwaukee, Wis.: Aug Collantfer ta Jotdii Tratnik Sheboygan. Wis.: Anton lic, Martin Ko«. John Staropfel In R^ronln Svetlin West Allis. Wis.: Anton DemSar la Frank Skok Rnrk SpHngn. Wyo.: Frank Fort ana. A Justin Valentin Mnrelns In V*1 »JteJleh POZOR1 Ker nam je od drugega natisa zaostalo kakih 300 Koledarjev, prodajemo sedai po 15c. komad. SLOVENIC PUBLISHINO CO.. 82 Cortlandt St.. Now York. N Y. Pozor! Pozor! Slovenci v Chicago in okolici! Slovenski tamburaški in pevski zbor "Lira" CHICAGO, ILLINOIS nljudno vabi vse cenjene rojake na svoj drugi veliki KONCERT v nedeljo, 20. maja 1917 v "Bohemian American" dvorani, 18. cesta, med Bine Island Ave. in Laflin St. Začetek točno ob 2. uri popoldne. Vstopnina 50c. in 35c. Ker vemo, da bo naš obširni spored zadovoljil vse cenjene obiskovalce, pričakujemo mnogobrojne udeležbe. NA SPOREDU BO: 1. Podpredsednik Sol v. tamb. in pev. zbora "Lira" pozdravi občinstvo. 2. "Sirota", pesem poje................moški zbor. v. "Izza valova"......................tamburanje. 4. "Dve utvi"....................ženski samospev. 5. "Vzdih pomladi" .......................... ples 6. "Atlantski odmevi", pesem, prvič na slovenskem odru v Ameriki; i.........moški in ženski zbor. 7. "Poljub", pesem.................ženski samospev 8. "Svoboda", pesem....................moški zbor 9. "San"..............................tamburanje 10. "Slovo"..................moški samospev (bas) 11. "Zamorec", šaljiv prizor v 1 dej. 12. "The Star Spangled Banner"..........mešani zbor 13. Prosta zabava in ples. Is prijamosti sodelujejo tudi druga pevska društva. Natančneji spored se objavi kasneje. K mnogobrojni udeležbi vabi "ODBOR". Ameriška motorna industrija in vojna. | Alaska,-nekdaj in sedaj. bo« se je v Evropi moder postal avtomobilist in palm je važnejši kot smodrik. Motorni vozovi so že dvakrat reiib Francijo posrube. Ko je bila nevarnost največja ter »o se Nemci v prvem navalu približali Že Parizu je odposlal general Gaiiieni, tedanji vojaiki governer v mestu, čete v neitetih motornih vozovih na fronto, kjer so okrepile armado generala Foch-a. Vstavilo se je s lem rumftki naval ter omogočilo zmago "H je znana pod imenom bitke ob 4larne. Motorni vozovi so re&ili tudi Verdun..Evropska vojna pa je bila tmd sijajna prilika za ameriške jnotome vozove. Kak upliv bo imela vojna z Nemčijo na avtomobilno ali motorno industrijo v Združenih državah' Problem, kako izpremeniti mirnim ciljem (ilužeče naprave v vojne kot zagotovilo proti morebitnim nesrečam, je najbolj vsžni izmed vseh. « katerimi se mora pečati naša dežela. Izurjeno delo je tr*-ba organizirati v industrij al no rezervo na način, da se prepreči izgube za industrije, ki nastanejo vsled odhoda številnih delavcev v vojake. Coffin, načelnik komiteja in-dustrijulne mobilizacije v Odboru za narodno obrambo, pravi, da ni nikake druge poti. V tej deželi je v rabi v sedanjem LeU lg6? je vstrttjal William H času tri in pol mMjona motornih Seward pri tem. da kupi vlada vozil vsake vrste. Mogoče je, da Združenih držav Alasko. Cena. ki bo treba po končani vojui omejiti ;se j0 je piačalo. je bila #7,200.000. uporabo dragih privatnih kar. ven!Ljudje ^ ^ sejali, jezili ter nor-dar pa bi se to le zgodilo, če bi se, čevali iz Sewarda. Zemljo, za ka-Nemeem posrečilo spraviti izven | tero se je potezal ta mož, pa so na-akcije angleško brodovje ter u-l^^j "Seward's Ice Box", to ie staviti uvoz surovega gumija v to1 Sewardovo ledeno omaro. doiel°- i Preteklo leto je eksportiral ta 8 to možnostjo pa se nikakor! teritorij le 2iata 2a dvakl" „_0 resno ne računa. Dokler je nas so- j <^„0 cello. nadalje šestkratno v razni k omejen na svoje zemlje' ^vno ceno v bakru in trikratno piMie meje, je svetovni gumijski v ribah skupna trgovina Alaske| prišel i>rine trg za nas odprt. V svoji deželi' tem letll se je približala svotl imamo vse kovine, ki so potrebne1 $120,000,000 za izdelovanje motornih vozil in; In vendar je Alaska še vedno de-zadosti gazohna m petroleja. Av-|;ela nepoznanih mogočnosti. Sto-tomobilna industrija se nima tore; pila ^ namreč komaj čez prag ve-ničesar bati radi vojne. Tri m pol n^ske prosperitete, ki se ji obe- 0I.AS NARODA. 16. MAJA 1917 Kadar se uresničijo sanje, milijona motornih vozil, ki vozijo povprečno po štiri osebe, pomeni da je mogoče naenkrat prevesti 14 milijonv mož, če bi postalo potrebno prevesti armade tako. Zaloge gazolina so online ter je cena poskočila le raditega, ker je postajalo povprašanje vedno večje. Ce bi vojna z Nemčijo upliva-la na naš železniški promet, bi bila otežkoČena s tem azdelitev gazolina. Z nekolikimi žrtvami na času in udobnosti bi bilo mogoče v ta. Polovica bilijona dolarjev, ki jo je dala Združenim državam tekom preteklega polstoletja, se bc večkrat podvojila predno se bo stoletje zaključilo. - Nepremagljivo stremljenje po mejah je izsililo prehod preko mogočnega Mississippija, prema-jralo visoka gorovja in dospelo do prost ranega Tihega oceana. — To stremljenje ameriškega pionirja obstaja še .sedaj. Ravnine Kansasa in zlati rudni - takem slučaju uporabljati kerozin! ki Californije so igraK svojo ulogo ah petrolej. Rabilo bi se tudi al-iv neprestanem, proti zapadu obr- kohol, katerega lahko proizvaja- V tej deželi imamo kakih G0C i mo v velikih množinah. družb in naprav, ki se pečajo z iz delovanjem motornih vozil. Dvakrat toliko naprav pa je posvečenih industrijskim strokam, ki spadajo k proizvajanju motornih vozil. — General Wood je rabil nekoč izraz. ki je prav prialaden v tem o-zim. Rekel je, da sta armada in mornarica Združenih držav le o-strina na meču narodne obrambe >n da mora biti eela teža meča in je kla /.a to ostrino izdelana v napravah in tvornieah te dežeJc. Vojne, kot se jih vojuje sedaj, zahtevajo zase vse človeške in ma-terijalne vire vojskujočih se narodov. Prizadeta je vsaka tvorniea Mimogrede omenjamo, da se je napravilo načrte, potom katerih naj bi se lastnike in voznike motornih vozov organiziralo v "Mo-torski transportni rezervni zbor", ki bi bil vladi na razpolago, lca-dar bi ga potrebovala. V zvezi f ti-m je zanimivo čuti. kako važne ulogo so igrali teki motorni vozy-vi v zavezniških armadah. — Na njenem, pohodu ameriške civilizacije Nato je prišel naskok na Clon-dvke. Ta je privedel s seboj prvo veliko množico Alaska pionirjev. Številni teh so si pridobili denarja ter se vrnili v države. Številni pa so si tudi pridobili nekaj boljšega in trajnejšega kot je denar, — u-stanovili so si domove. Slavno znani čar severa jih je objel in ničesar boljšega si ne morejo želeti. Montana je bila slavna rudar- eev "London General Omnibus f 'ompanv" služi sedaj na fronti in vsak mo/.ki, žen>ka ali dete. Vsa-j omnibu.se te družbe se uporablja v ko žilo in žilico industrije, trans-! vse mogoče svrhe. Na fronto do- portaeije in financ je treba vkle-niti v službo dt žele, v dosego enega cilja in v *ploSnn dobro. Narodna avtomobilska trgovska zbornica je na zborovanju ki se je vršil opred kratkim, sprejela re solucijo, v kateri se obeta popolno sodelovanje avtomobilske innu »trije s predsednikom in vojnim depa^tmentom. Avtomobilski tvorulčarji izjavljajo. da hočejo služiti deželi i vsemi svojimi silami izurjenih mehanikov, strojev in naprav. Več teh tvorničarjev je osebno ponudilo vladi svoje naprave, v katerih naj bi se izdelovalo vlad no munieijo. S tem bi se seveda zmanjšalo produkcijo motornih vozil za privatno uporabo. V zvezi s tem je treba omeniti, da smo skozi dve leti zakladali evropske dr-fcave 7 motornimi vozovi in muni- frontah je videti še sedaj motorne j ska in živinorejska dežela. Taka vozove, ki so bili preje last privat- j k bila ludi Arizona. Sedaj sta obe mh podjetij, (p.vovaren, velikih tr-Llr£avi p0ij^e]ski ^ sicer 2 veli. govm in drugih. Se bolj pa je za-ikim llspehom. nimiva uloga. ki so jo igrali mo-j Beff v California leta 189 je bil torni omnibusi. \ eč tisoč uslužben-1 jov 7A z]atom. Od onega časa na- prej pa je postala Californija ena izmed velikih poljedelskih držav 1'nije. Sedaj pa prihajajo in nam pripovedujejo, da je samo farmerske ozemlje Alaske tako veliko kot skupna površina držav Pennsvlva nia, Maryland, Delaware. New Jersey, Connecticut, Massachusetts, Vermont in New Hampshire Pripoveduje se nam, da tehta Ma-tanuska kropir po en funt in pol Kaže se nam jagode, ki bi lahk<: zrasle v Virginiji. Ali je to ona slavna Se ward ova "leeboxa"? važajo seklaj nove Čete. sedaj munieijo in odvažejo celo ranjence Pri izpraznjenju Antwerpena sc veliko pripomogli k rednemu umikanju. Avtoritativno se zagotavlja, da se je izvedlo celo kontrolo taktike na obeh straneh skoro izključno f pomočjo motorjev* vštevši aeroplane in da bi ne mogle iti armade v boj brez gazolina prav kot ne j morejo iti brez m uniči je in hrane za ljudi. Razvoj tega novegn načina vo- j Alaska že davno ni več strašna jevanja je seveda zahteval obšir- j divjina. Pametni možje in ženske nih priprav. — Že pred par leti je v>oznavajo, da je tam poleti gor- pričela vsaka velika sila spoznavati, da bodo potrebovale armade tisoče in tisoče motornih vozov ln to na mestu, če bo prišlo do dolgo pričakovane splošne evropske vojne. — Gospodje, ki so imeli te stvari v cijo. da pa smo kljub temu izgo-1 rokah, pa so imeli svoje pomisleke. tovili in porabili več avtomobilov v tej deželi sami kot v kateremkoli Času pred vojno. Sedaj nastane vprašanje. Če se bo prepovedalo izvoz luksus-avto-mobilov radi vojne z Nemčijo? Zavezniki si na vse načine prizadevajo. da sami zadoste svojim potrebam. Anglija in Francija sta prepovedali uvoz privatnih avtomobilov. da si prihranita prostor na latdijah in omejita porabo gazolina. Iz tega se sklepa, da se je v tej deželi že prekoračilo višek zunanjih naročil in da je tozadevna industrija v stana zadostiti vsem zahtevam vojnega departmeuta. Avtomobilna industrija dobavi lahko na kratko obvestilo od prizadete strani vsaki dan 300 motornih vo«ov in potniških kar do naj-man j 4000 vsaki dan. V kolikor sc prizadeti tvomičarji sami. so pripravljeni ustaviti vsako pošiljanje izven dežele, daz akloste domačim potrebam. «. To pomeni toliko, da se lahko stavi v službo Združenih držav vsak leto 1 ,',00.000 motornih vozov. Vodilne avtoritete na tem polju pa izjavljajo, ds bo avtomobil na mduvtrija lahko zadostila vsem privatnim potrebam in to neglede na naročila ameriške vlade. V Združenih državah je sedaj v rabi sedemkrat toliko avtomobilov kot v desetih vodilnih evropskih (deželah, nahajajočih se v vojni Ob pričetku sovražnosti je znašalo približno število motornih vosov vsake vrste v Avstriji 13,160: v Belgiji 9400; Bolgariji 3050; Franciji 98,400; Nemčiji 71,455; Angliji 276,600; Italiji 13,000; Ru sfci 15,360; Srbiji 120 Rekli so. da se vsako motorno vozilo v petih letih popolnoma r*>rabi in da se radi tega ne izplača naro-čevati veliko število motornih vozov z ozirom na bodočo vojno. Iz te zagate se je nudil le en izhod in sicer podpiranje privatnih lastnikov motornih vozov. Tega načrta so se oprijtle skoro vse evropske države. Z ozirom na veliko število motornih vozov, ki so v stalni rabi v vseh deželah, bi se lahko reklo, da bi storile vlade veliko pametnejše če bi enostavno rekviriralo ta vozila v slučaju vojne. Ta ugovor pa ne velja, o čemur nas prepriča en sam pogled na cesto. Tu namreč zapazimo v par minutah najrazličnejše tipe motornih »»sov. Vsak novi tip, katerega byle najelo v armado, ki zahteval e^lo vrsto novih šoferjev, popravljalnih "delavnic in tako naprej. Evropske vlade so raditega dovoljevale podpore trgovskim hišam iin podjetjem ki so sprejela in uporabljala gotov prepisani tip motornih vozov zgrajenih tako, da se jih je lahko pretvorilo f vojne svrhe. Podpora se je raztezala na dobo treh do petih let. Lastniki so morali obdržati motorne vozove v popolnoma po-rabnem stanju ter biti pripravljeni izročiti jih vladi na kiatko obvestilo. Ameriški motorni vozovi so prišli v rabo takoj, ko se je isprevi-delo. da je to vojna na kolesih. — Motorni vozovi so privedli na mesto težke topove, ki so razbili u-trdbe Lieke, Maubeuge in Namur Gaiiieni je odvedel v avtomobilih 70,000 mož iz Pariza v Meaux. 3C milj daleč v šestih urah. ko je izvedel. da trka Kluek na zunanja ko. dasiravno so zime zelo mrzle Poročila o dejanski vremenskih rezmerah kaiejo. da je bilo v tej zimi v Seward veliko gorkejše kot pu v New Yorku ali Bostonu. 586,400 "kvadratnih milj Alaske zavzema ozemlje, ki je enaxo oni petini ozemlja Združenih držav in ki je tudi glede podnebja in naravnih virov prav tako raznovrstno kot so Združene države. Vladni zemljemerci in drugi strokovnjaki so razkrili bogate pokrajine in zvezna železnica bo kmalu nanovo odkrila deželo. Alas-kin premog se smatra sličnim najboljšemu na svetu in njena zemlja je nad vse rodovitna. Kadar se pripoveduje povesti o sanjah, ki so se dejanski uresničile. ugovarjajo dvomljivci ponavadi, da so oni. katerim se je baje sanjalo, povsem neznane osebe in da se vsled tega ne more vrje-ti vsega, kar se sliši. Temu nasproti pa stoji dejstvo, da so dobili sporočila in imenovanja v sanjah možje, ki so znani po celem svetu. Slavni angleški pesnik Tennyson pripoveduje, da se mu je v novembru leta 1850 sanjalo, da je Albert, mož pokojne angleške kraljice Viktorije, k njegovi postelji, ga poljubil, nakar je Tennson v svoiih sanjah pripomnil: — Zelo laskavo a zelo nemško. Prihodnje jutro je dobil Tennyson pismo od kraljice Viktorije. v katerem se. mu je ponudilo mesto angleškega krona nega pesnika". (Poet Laureate). Kot je Tennyson pozneje slišal, se je princ Albert najbolj zavzemal za njega. Pokojni lord Dufferin je imel čudovito svareče sanje. V neki noči se mu je v Parizu sanjalo, da se je nahajal na mrliškem vozu in na poti proti pokopališču. Dan ali dva pozneje je hotel stopiti v svojem hotelu v vspenjačo, ko je spoznal v operatorju vspenjače voznika onega mrliškega voza v sanjah. Ves presenečen je stopil na zaj in vspenjača se je dvignila brez njega. Ko je prišla do zadnjega nadstropja, se je nekaj odtrgalo in padla je nazaj pra- -1-« dna. Vsi ki so se nahajali v njej. so bili u-biti. Lord Roberts poroča o značilnem slučaju svarila, danega v sanjah. V oktobru leta 1853 je razposlal njegov oce. kateremu je bil prideljen kot pribočnik v Pesha-wr v Indiji, povabila za neko plesno zabavo. Dva dni pred plesno zabavo je bil slabo , i u I* Zeham ZASTONJ Zdravniška knjižica Kažipot k zdravju. Ta knjižica pove enostavno, kako se nekatere bolezni, kakor je sifilis ali zastrupi jell j© krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semena-tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge moške ter ženske bolezni na spohio-urinarnih organih, vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški tudi o našem vspešnein zdravljenju drugih bolezni, kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. ALI a& katerem izmed sledečih simptomov: bolečine v križu, bolečine v zcibih glavobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, povračr ' * • • - ' * t- . ------' ,-.račanje hiane, bljuvanje, žolCno tiganje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabo sanje, slabost in nacla razburjenost, nervoznost iu razdraženost, onemoglost ob jutrih, črni kolobarji pod o^nu sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna telesai aiatem nivredQinda bTf??lafnaxknJififa pove dejstva glede teh simptomov in te^oč; po^am tudi • najem zdravlienju, ki pomaga moškim do sdravja, moči in so zopet moije. Zaloga znanosti je in vsebuie nasvete in podatke ravajo ženiti. Jz njo lahko spoznate vzroke svojega trplienia in kako bi se va«e tjSko«e obvladale, čitajre to knjižico, kaži^t k s&aijn. ^ Torht& Sv d* CjCt Pošljite ta kupon še danes. D*. J. aiJSSELL PRICE CO» SlOOOMsdkou A Clinton St.., Chicago. II!. mi teko3 vašo zdravniško knjižico popolnoma sastooj in poštnine prosto. Štev. in ulica ali Box Nc. Mesto Država Nova uporaba periskopa. molčeč. Svojemu sinu pa Je rn>-vedal. da je imel zle sanje, katere je sanjal že večkrat preje in to vedno tik pred smrtjo kakega o- Bojtc se periskopa! Tam v Kansas City nek Ijubo-razpoložen in' snnmi mož rabil periskop in takoj DR ROSENTHAL, SPECIALIST, 622 PENN AYE^ PITTSBURGH. PENNA. <2 se mu je dovolila — ločitev za-, kona. j Ko je sodišee slišalo vse, kar jc tožiteij videl s pomočjo perisko- žjr-tra sorodnika. Ko je potekal pa, je njegrovi prošnji takoj u*o-dan, je postal še boli žalosten in dilo. prihodnji dan je odpovedal plesne I Mož jc gel v apartment.hišo kjer zabavo, ker so se mu sanje pono-ije Snovala njegova žepa. S se-vUe še v isti no5i -Prihodnjega boj je vzc] dva prijatelja ^ vor. jutra, — pravi lord Roberts. — je ni perii#koD, Rf^nthal. Specialist Se 5cx 20 Ut. Ako imate tajne bolezni, syphihs čankar, kapa v ice, izgubo »emena, bolno kri, nervozno« t. želodec, ledice, mazulji. revmatizem in drage bolezni, npraš&jle za nasvet Dr. Rosenthal* in povedal vam bo 6e ste ozdravljivi £ Posebna ponudba za kratek čas je dva dolarja na teden. Ako^-niste zadovoljni s zdravljenjem vam vrnem dva dolarje. ' t ,.Dr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, ki jih dobi ir Evrope. >— Indije. Kitajske. Južno Amerike in vseh drugih krajev sveta. On želi zdraviti le tvoje bolnike. Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa ustanovljen v Pittsbursku £•* 20 let. Uradna ure: tedensko od 9. zjutraj do 5. popol. Ob četrtkih in sobotah od 9. zjutraj do g. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do 3. popoldne. Govori se slovensko. Nc zdravi po nošti. Iz reži te in obdržite to objavo. DOLGO 8FANJE. Eno najbolj značilnih dolgih spanj je bilo ono Karoline Oilson živeče na majhnem otoku Ofcuo ob obali &vedf*ke. V globoko spa-njo je padla leta 1875 ter se ni prebudila do leta 1917. Takrat je bila stara 14 let ter popolnoma zdrava. Skozi vsa ta leta se jo je umetano hranilo. Ko se je zbudila ni bilo opaziti nobenega duševnega defekta. prišla s pošto vest, da je umrla v Lahore nenadoma polsestra. Andrew Lang je bil trdno prepričan o istinitosti svaril in sporočil v sanjah in večkrat je pripovedoval .povest o nekem odvetniku, ki je našel svoja pisma na pošto po polnoči. Ko je hotel iti po- neje spat. je zapazil izgubo čeka^' podpišri"dekret. za veliko svoto. katero je sprejel tekom dneva. Preiskal in prebrskal je celo stanovanje, a zaman Ves izmučen je šel v posteljo ter videl v sanjah, ček, zvit krog neke cevi pri vratih. Prebudil se je vstal. Šel pogledat na dotično mesto ter v resnici našel tam ček. Pisatelji so že izza davnih časov črpali svoje snovi iz sanj in c Mrs. Radcliffe so poroča, da je jedla zvečer svinjske kotlete, da pospeši s tem čim buinejše sanje. Tudi godbeniki so črpali svoje inspiracije iz sanj. ki pa niso bile v vsakem slučaju tako strašne kot so one, ki jih je sanjal italijanski skladatelj Giuseppe TartinL Sanjalo se mu je namreč, da jo prišel k njemu sam hudič ter ga prisilil igrati na vijolmo. Ves prestrašen se je prebudil ter našel, da mu še vedno zvene v ušesh zvoki, katere je bil izvabljal iz vijoline na povelje peklenščeka. Sedel je za mizo ter napisal dotične note. Tako je nastal slavni komad, znan pod imenom Hudičeva sonata' Tesra se je naravnalo tako. da so mo*rli vsi trije -Vdati skozi malo okence nad vratmi ženine sobe. Vrgli so v sobo le en pogled in nato odleteli k odvetniku. Sodnik je preizkusil periskop. —dasirvno ne na isti način — ter Turki ponujajo mir. Rim, Italija, 14. maja. — "Idea Nazionale," prinaša poročilo iz di-plomatičnih krogov, da je turška vlada ponudila Rusiji s posredovanjem neke nevtralne države separaten mir. Obljubila ji je, da bo odprla Dardanele za plovbo trgov, ske in bojne mornarice. Čistoča je pol življenja. Ta stari pravični pregovor se upošteva največ pri čistin nepenareje-nih pijačah, katere morete dobiti po najnižjih cenah le pri itarl krajan-ski tvrdkl: MORRIS FORST COMPANY. Cs—aststnft tijti- Belo alt rdečo Sitno žganje............. Brinjevec. rin....................$150 Cisti fini ipirit.................. Fini rum,....................... t. 00 K um novec, kirr.e!................ 2.00 SlivovKa.......................... Trop i u je vac...................... Port vino......................... Fino belo ali rdeče vino od........ Pri naročilu od $6.00 ali več plačamo ekapress. Na vahod do New Torka In zapad do Cbicaga. NaroČila odpošljemo de tiari dal, ko jih do-bemo. Plfilte takoj po cenik na naalov: Morris Forst Company, JOŽEF HOROWITZ, predsednik ■•lan «.00 do $4.00 3.00 $3.50 4.00 3.00 S.60 4.00 2.60 SOU 4.00 2.50 8.00 4.00 2M3 3.00 4.00 2.60 800 4^0 2.00 2.60 $.00 1.00 do 8.00 Mt Smithfield St, Pittsburgh, Pa. Vsaka tretja ladja napadena. Washington, D. C., 15. maja. — Iz uradnih virov se je zaznalo, da podmorski čolni napadejo vsako tretjo ladjo, ki vozi po Sredozemskem morju. Izvzeto so španske ladje. Nemčija apna aocjaliste. Kodaaj. Dansko, 14. maja. — Nek zelo poznan radikalen dijak je bil v Berlinu aretiran. Dolžijo ga veleizdaje in da je razširjal pozive na stavko za 1. maj. Kakor poroča 'Lokal Anzeiger'. je nemška vlada sklenila, da bo kazensko postopala proti voditeljem socialistov, tudi onim ▼ državnem zbora, ker so bfli .t zvezi z razširjanjem tek Posadka "Scorpiona" v Parizu. Pariz, Francija, 15. maja. — Po doživljajih bogate vožnje, ki jet rajala en mesec skozi Turčijo Bolgarijo. Srbijo in Avstrijo, je prišla posadka ameriške ladje 4'Scorpion", katero so Turki zaplenili v Carigradu, danes srečno v Pariz. V Nišu so od strani Nemcev morali prenesti veliko ponižanja; v tem mestu so iih zadržali dva tedna. Na dan so dobili samo po en krožnik nudljev. Ko so prišli v Avstrijo. se jim je bolje ffodilo. Ravnali so ž njimi mnogo bolje in so dobili tudi dovolj jesti. V Avstriji so jih zadržali tudi dva tedna. Življenske razmere so v Avstriji slabše kot v Turčiji. Razdelitev živ H je sicer bolje urejena, toda živil ni m vsakdo je lačen. V Turčiji je dovolj živil, za bogate, toda umirajo vsled pomanjka- '____"____ "Posojilo za svobodo" leta 1917.« Državni zakladničar je naznanil, da se bo začelo sprejemati podpisovanja za _____$2,000,000,000 _________ Spi Sy2 ODSTOTNIH BONDOV VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV. Te bonde bomo z veseljein razpečavali, in vsakemu, kdor jih hoče imeti, bomo brezplačno pojasnili vse podrobnosti. Natančne informacije in podpisovalne pole bodo vsakemu na razpolago. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ___ ff^IPH?Pi? fig OLAS NARODA, 16. MAJA 1917 Moderno steklo in njega izdelovanje. meteni tvorniear jI so že dol^o razmišljali, kako bi pospešili in s tem ! obenem pocenili celo postopanje j Po novem postopanju se stisne rte-\ ki o v zaželjeno obliko ter se produkt le še nekoliko izbrnai. Pri tem se doseže precej dobre uspehe, da-siravno se ne more poznavalca premotiti. ki pozna razliko grlede sve-zvoka in ostrosti brušenja, e stari prepovor pravi, da je Neki francoski pregovor pravi -— Une femme et un verre son t toujurs en danger. — Ženska in ateklo sta vedno v nevarnosti. —I tlobe Oba se lahko pokvarita in oba jc p ' telko pogrešati. Kdor ljubi analo-j ' , , __, „ „» . , .. — * . . ,, poznati steklo po zvoku. Z njun gije, naj pre dalje. Kot je stekle _ . , , . ___rt- J * .. . fj . sc podi prav tako kot s plemenui- prvo naprrvilo hise svetle, prinese . . . . .. . ^^ , , t , Al , , A1 mi kovinami. < im finejaa je zmes Me ženska svetlobo v dom. Oba „ . ... . ... -__. , , . » . . . , tem polnejši in ostrejsi je zvok, sta lahko te okrasek m igrača, , udarru. Tudi v tudi pomoč pri d*lu. Nastanek o ; ^ st^kIa koraka Amerika1 beh pa ie zavit v ba.mo temo. . , , , . , - __, „ ,, , . T . . ... na celu vseh dežel m za nisno u- »tare ejrip« anske stenake slikr . _ .. , , .. . A * ... , . ... porabo tvorijo staromodno oblik o-» asa 3000 pred Kr. ki se jih je . . . . . , , .. t . ■ « • »i vam izdelki stisnjen stekla za- nasio na spomenikih pri Bern lias- .... , ... _ . , ... . . . . željivo nadomestilo za pravo bru- *an. nam kažejo, že steklarje na J , . . , . .__. .,. . . „ ! Seno steklo. delu ln kot najstarcišt ostanek tei . „ umetn..,ti se nam ie ohranil v Lon Kot okras ** ima le felednJe dutm opravljen amulet iz leta 304t" J© pravo veljavo. Glede steklene pred Kr. Kje in kako je nastalo v »>» v Polni men lo ra ie "izumil", vmc Pujski pregovor, ki pravi: (teklo trije 1 Re*i p*! a preteklosti, •a m poezija se mešata v poveati Plinija o mornarjih, ki so. nasedli pri gori Karmel na pesek Mesto kamenov so porabili pri o-raju na brvgu kose node iz ladijc. in po kotičanetn obedu so videli, da j sla se pesek in »oda strnila vsled upliva <*ruit» v prozorno trdo ma- I Steklarska umetnost se je pod«?-, dovala skozi t i>oi !et ia od rodu dc zareev in otrok dar preveč. Ko- nima človek nik- Sestanek nemšk. - nac< -politikov v Mariboru. "Slovencc" o«l 22. marca poroča : 4*P.» Taarespo.">it donašamo: —I Pr\-etra spomladnega dne v letošnjem letu je imel "Deutsche! Ver«'in" za Maribor in okolico svoj zbor. Ta "Verein" ima tudi svoj avstrijski "Češke Zveze?\ in •'lirvatsko-Slovenskegra Kluba" in izvestno rovarenje takocrvanegra Poznali so jo Egipčani, F^nivA-ni, Orki in Italci. Puvest stekla je neprestano valovanje doli in ror do viaka v času rimskih ee«arjev ko ar je ustvarilo iz vil bogatinov steklene palače s pestrobarvnimi stenami in podi in ko so ustvarjale ! «• velikega časopisja" proti nem-umetniške roke vaze. vredne po Skim ^ te vam za preureditev Av-današnjem denarju $250 000. strije dovolj ja&no dokazuje, kako Iz grobišč v deželah krog Sre J potrebno.;ie da ^ vzamejo te priti nemškega morja, iz zasutih mest znane državne potrebe takoj v dc- in razvalin je pridni raziskovalec j0 _ zopet opravil na svetlo nekdanje krasote, še olepšane od časa. ki jc Paradiž na otoku. Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico Mogoče bomo dospeli do srečne- . ^^ ga Havajskega otočja in najbolj 0fUno ^Omtho priznano slovensko društvo v Greater New Torku, srečno mesto te skupine je otok! J????, TS?? četrto -oboto ETečer v mesecu v "BEETHOVEN Haiii. ~ Poslušajte, kaj poroča !rodno so jo dosegli ostri Skrivnost levjega rjovenja. nja. To rjovenje nastane vsled poj . puščanja takozvane 'Hyoid-kosti' v grlu leva. Položaj te kosti v grlu pa je nemogoče pojasniti laji-ku ali nef«rokovnjaku in vsled tega puščamo to na stran. Zadostuje naj, da je dobila ta ko>t svoje ime od njene sličnosti z grško črko ipsilon, ki je zopet podobna našemu 41 U''. Ta kost srebru vsako vrednost. |£enju slovenščine, in vsled tega je Steklarska umetnost je prehodi bU S(>glttSUO sprcjet &klep. nemške la pot preko Alp in Češka s poseb dijako nai siOVenščtine nemški no dobro kremenčevo zemiljo je ,1>rofesorji ^ postala domovina steklarske indu > __ strije, kajti staro rokodelstvo sc, je v reaniei razvilo v industrijo. ' Tudi v Novem svetu je nastala kot prvo industrijsko podjetje steklarna v Jamestown. Prva za vsak danjo uporabo, da se odžene vre mentike nezgode od hiše ter pripusti vanjo solnčno luč. Druga pa kot trgovsko podjKje za iadelo-vauje steklenih biserov, s katerim' s je moglo oslepariti uboge Indijance za njih lastnino. Steklo kot nosilec kulture! Glede tega bi se lahko napisalo celo poglavje. Isto velja tudi elede drugega predmeta: Steklo kot merilc kulture! V antični periodi se ga je muzivno stalilo skupaj, v beneški izpih&lo po vseh predpisih le-pe oblike, d očim se ga dandanes brusi. Čim bolj pa raste eitftost iti natančnost postopanja, tem bol; se rzguuija Imrva in učinkovita lepota. Moderno stremljenje sc na haja sicer zopet na lovu za kras nimi barvnimi efijcti starih got skih cerkvenih oken, a romantike pretekle dobe se no da oživiti v kemični retort i in ne da se umdtnc uonarediti plemenite rja vice stoletij. Znamenje danaan »ih časov niso nežne, v vseh barvah izpremi-njajoče se cvetke Tiffany-a. temveč "Cut Glass" iz velikih tovn ren v Ohio. Amerika zavzema danes na polju brušenega stekla prvo meeto, katero bo najbrž tudi obdržala. Trde oblike, mrzla jasnost, blest en je ostrih robov, vse to odgovarja naši modemi civilizaciji, ki ljubi ba-havost ter ne zna več ceniti nežnega. ljubkega in barvnega. Kot cela ta brušena umetnost zdrže le najbolj Ijenjski boji, je dala prosto polje potomcem tega leva. Od tedaj ni bilo več levov s pritrjenimi zvočnimi kostmi ter mijavkanjem, ki je prepodilo, ne pa okamenilo nameravano žrtev. Nekateri ljudje pravijo, da kažejo take stvari zvitost narave • drugi zopet izjavljajo, da je to božja previdnost. Znanstveniki pa pravijo, da je to evolucija ali raz- Anatom Sir Richard Owen jc voj lfr mislijo da so s tem vse po- razjasnil skrivnost levjega rjove-,ja^lh- P* «> ^ more mo- ni« T^ ^loH ™Jrebltno metodo, potom kaltere se je doseglo te rezultate. Pričevanje o naravnost pretres- Deme. Zložil Tone j Jelenič. Ijivi sili levjega rjovenja, kadar ga je slišati v domačih gozdovih v biČevju Afrike, na koneu vročega dne, je skoro soglasno pri vseh. ki so se mudili v rojstni deželi leva Navesti hočemo mnenje le enega moža, ki se v tem oziru razlikuje od družili in sicer — Davida Li- tvori torej del glasnika, nahajajo- . ....... , čega se v žrelu leva. Owen izjav-, ™srstone, ki ae izjavil, da m raz- lja, da ne more rjoveti lev, kate- ločiti rjovenje leva od onega afri- remu se ie pritrdilo to kost tako ~ pa je da ne more popustiti. Kakor hitrJimel Precejšen predsodek proti le- . w , ' trrvm Lrni* mn ia orlom 4nl» t, 1 »»/-vKil pa ima ta kost gotovo prozno in premično zmožnost, potem postane glas živali orodje strahu. Ta posebnost levjega glasnika jc upoštevanja vredna, kajti ona nudi izvrstno primero, kako izpre-minja narava telesa živali, da zadosti zahtevam njih življenja in okolice. Razvoja levjega rjovenja ni mogoče zasledovati v davno preteklost kot zasledujemo naprimer razvoj konjskega kopita iz petero-parkljaste noge davnih pradedov Izmed vseh članov mačje družine je le levu dana zmožnost popustiti to koat ter s tem proizvesti mogočno rjo ven i e. Vse druge mačke, tudi tiger renčijo in godrnjajo. a ne morejo rjoveti. To ve lja tudi za navadno mačko, (ko-je nočni koncerti pa bi včasih pre-strasil celo leva) in za pumo. ka-imenuje "aBjcri- vom. ker mu je eden teh zdrobil levo roko koj v pričetku njegove karijere. To roko* se je tako površno zdravilo, da je imel z njo sitnosti vse žive dni. Livingstone ni torej nepristranska priča glede levjega rjovenja. Vsakemu čitatelju je znano, da je izgubil "temni kontinent" nekaj svoje prvotne mičnosti, odkar jc rjovenje leva skoro popolnoma prenehalo odmevati iz povesti in popisov raziskovalcev in potnikov. ie tudi njena tehnika veliko man; j tero se večkrat romantična kot je bila ona prete škega leva", klih dni. O levjem rjovenju se je pisalo in poročalo izza pradavnih časov. Rjovenje leva je čuti iz starega in novega testamenta, iz pesmi Homerja in posebno strašno zveni iz pripovedovanj lovcev. To rjovenje se je polastilo človeške domišljij« Helgolanda brezžična navodila, kot matakateri zvok. Pretrese pa i Pri dobrem brušenem steklu se prenese rizbo naj prvo na jekleno kolo t«r »e jo izvede naprej na ka-kolesu. Kopel j v neki ki zadnje robatosti in : blesk daje postopanje z le-kol« J* Pre Nemci imajo 325 podmorskih čolnov. Amsterdam, Nizozemsko, 15. maja. — Kakor poroča 'Telegrapf imajo Nemci v službi okoli 325 podmorskih čolnov. Angleži so jih polov i!i od 80 do 100 v mreže. — Tako je izjavil nek častnik nem škega podmorskega čolna U-58. Poveljnik tega podmorskega Čolna kapitan grof Platrau je izpovedal da se i .-od morski čolni vsak dan sestane jo na določenem mestu na morju, kjer potem dobijo iz Čelo bledo venča rusa kita, rusa kita. v mehko krono zvita. Izpod krone vro bridkosti črne, slednja v bajno čašo se utrne. Pij jo, dekle, časo! Več ko piješ lepša v žalostne oči zasiješ in močneje ti brsti mladost. Ni ta časa, čaša pikolita. temuč grenka, s solzami izmita: v njej se rosa z bridko roso strne v njej se srce v bridko srce vrne Pij jo, dekle, čašo! Še in še pokusi! Moške misli, v tvoji kiti rusi zapletene, ljubijo bridkost. IftCE SE MOŽE lk delati v usnjarni. Dsbra ča, stalno dela. C. Moensch Sons Csmpany, na—* v d) Oawanda N pla REŠIMO SLOVENSKI LAKOTE I NAROD Kje je farmer? gGiaiaiaiBEiaii^^ CENIK KNJIG katere ima s zalogi [SLOVENICj {PUBLISHING CO. ^IICORTLANDT ST. NSW TORK, H\ V jetnik na salejl Vojna na Balkanu, 18. avaa. Zgodovina e. In k pcipolka it. IT sree poslušala* ©elo v aluoaju. da; prihaja izza debele železne ograje POUČNE KNJIGE: Aimov nemfikoangleSkl tolmai. vesan f—JB0 Orkvena acodovlna eh.70 Poljedelstvo mJfO Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorili E^.25 Slov.-anglefikl la angl.-aloT. slovar $L50 Srednji katekizem Trtna ni ln trtorejs 6—.40 Umna ilvlnoraja e—.50 Umni kletar k—rJ30 Umni kmetovalca KjfO Veliki elovatsko-anglaikl tolmač 12.00 VenCek Castitk ZABAVNE LN RAZNI DRUGE KNJIGE: Doll a oroKJ«m —JJO Hubald pripovedke —.20 Issnaml, mala J sponka —.23 Izidor, poboSal kmet —.25 Iz raxnih stanov C pesmica) —.20 Jama nad Dobruio Jaromll J nan Miserla tl-00 Juri baron Vega —JCS Kraljičin nečak —.40 Korejska brata «40 Nekaj la ruska sgodovlne —J20 O je ti ki Pegam In Lsmbergar sšE Pram Judek -M Preganjanje Indijanskih aU- JonarJev R43 Prisega bnrooskegs glavarja —.40 RepoStev --2P Ribiner sta Rodbinska msBi —,W Slovenske novels la povesti SodaHaan flodjalna demokracija r-M Stealer v AMtt as Timotej In PltcnmaT OPOMRA: NaroOkns Je p MM Mkrajg, aH HM rai AMI Importirane Franz Lubasove harmonika •o razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se ea pozneje rojakom priporočam. Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po ffi dogovora; izdelujem nove KOV-CKE po $6.00 ter nove mehove ,0-. od £6.00 do $10.00. Delo trpežno - «n aanealjivo. Alois Skulj, 323 Epsilon Place, Brooklyn, N. Y. la taJEs troltr« aas«aj«a« fapltl baadtrft, aastavA, laitnuftaata, kapa it/L, ali pa kaOaz potr«Saj«U ara. wt\KL—1 jr'.^fh* Itfl-, as kupita prtj alkjer, da tudi aaa aa swi mtkft UirOaMe Ta« ■Um is la pa si kodsts prlbraalll dolarj«. Caslka, val ml polljsme iraspiafa«. rrifta yaa* IVAH PAJK ft CO.. 468 Chestnnt It CONIMAUOH, PA- Zla to kopi Zlatarjevo dalo Življenja sa avatr. dvora ali Smrt CMuJerUi RudoUa (Tra-©edlja v Msgrsdlnss) V rakvl kraj Zaklad knpfievalca Ena ami kaplja Cralla Grob v svetilniku Gospa a kai Kako so vJsU Jacks isspsmCs t-JLi Londonski ponarejalcl denarja »—J* PlemUS RAZGLEDNICI I Vewjarike a cvetlicami, risttCne, boiICna, novoletaa ▼ellkooočne po ducat po Album meats Wow Tories t ixss- vaUU kvstro-ltalljanaka vojaa SsTksnsktti dribv Bvropa Evrope, Vojna Vojni atlaa Zemljevidi: New Tork. Oolorada, .. ' : :• i. .. ^.L^Čii-.ira-i' "-♦•""■n-*" ' .....u—w ttlJk& NARODA. 16. MAJA 1917 m4d. iruitve sviti Barkart a* Kii}iijui DtiiTi istuh *ww»nni Meft: FOREST CITY, PA ola fn] UKAONHIi ® TAOGHKE, «74 ita; Iva, Hocfe SprtiR Wy« JAKOB DOLJCNC. bos 181. Broatfbtoa. Pa rajRik: riOKl PA VLOVČlC, box M7. Voreat d tj. Pa. m I37th St., Cl«r*iaad. Obte, POROTNI ODBOR: porot, odbora: MAKTIN OBHKŽAN, box 72, R Mineral, !»■> i PRANO TEBOPClC, B r l> No A oox 14«. Pori SsItA Ara »■rntalk : JOSIP OOLOB. IVI« So 14U> tiU, Springfield. [U ioaip ? titHH. ms t vrhovni zdravnik; Obte 8U Ptttatsnrcb. Pa. dartte NARODA", 9U OortiaMll BUT It* Ierft. R f draStva. uriroai njih urmdnJki m oaprodanl poilljafl rm ft> ■» dirafetao oa glavnega tajnika is a' kakor drugega Denar naj te pa p« *lja edino potoni puMnlb. ektprmuilb «11 b«nlb denarnih a*k*anlc, ko» pa aa iwtum privatnik tekov, na naalov: Frank Pavlovčifi. Farmar* • Mlaere National Bank. foreet Oitj. Pa v Blntajo. da opssijo druttreol tajniki pri porodita glavnega ffrtfa pomanjkljivosti, naj to aaauduma aaananijo nradn glav tajnic« a« •ore aapako popraviti Krošnjar. Spisal Ouv de Mnupassant. Koliko neznatnih spominov, vrnil, privezal sem zopet svoj nmlenkr-etij *r*Č*nj, malih dram. čoln in ko sem imel luno nad «rh- ki mo jih videli, usranili. za&lu- vo. sem se odpravil pes proti Pa ti!i, vodi inladesra, se ne- rijcu. /I u>« H»sra d'iha kakor po vrvi- In tako sem opazil neke (noči nn rah p»»laif na *T**«»«wiju brezupne beli cost i človeka, ki je koraka i require netiti! , pred menoj. O. skoro vsakokrat Ko k.- vraT-am m-d dolgim va Kregal v pariški okoliei take iraKiindv im sanjarjenjem, ki se no.'ne potnike, ki se jih zapozneli /ntapljum vanj po ceNtah. koder meščani tako boje. Ta človek je h<>di'!i na ^!<{>o in z zaprto du«n, 't* pal pod težkim bremenom po zasledim ^ sak trenjtek msi-homa pred menoj. v po'-no »tanh malih dogodljajev. S hitrim korakom, da je odme veselih ali neveščih. ki kfrfota- vaia cesta, sem ga dohitel. Obstal rajo pred *t< tojo domišljijo kakor in se obrnil; nato je premeril. pr.vi mojimi koraki, dočim sem se jiiz še vodno bližal, tjc sem blodil po sa- <*esto počez vodeči ob levem hre pru llour«»*t*»kega jezera, in dočim m- mi je zibal pogled na tej modri vodni masi iap remi nja joči se v po*< bui, bledi aitijiiii, pokriti od polžjih pramenov zahajajo* »olnea. sem en til, da vstaja v srcu orva mehkoba, ki jo imam že iznilada za gladino jezer, tokov morja. Na drugi strani široke. tekoče plo*"*e, tako daljne, da ni bilo videti koncev, ki ao se gnbili ©d ca proti Ron i. drugi proti Rour-jreitu, ne je dvigalo visoko Rorcrv-je, nazot>eano kakor glavnik, vse tja do zadnjega vrha Dent du-<*hata. Na obeh straneh ee*te »» »k ri v ate trte. -sc^ra j«x'e od dreve«n do drevesa, o gostem Listju sh-hotno vejev je svojih jHKlpor in v» •e vile kakor venci preko njiv, kakor zeleni, rumeni in rdeči ven ri. tputfajott se od debla do de bla. oblotaeui «i grozdov ernih r'*yin. 4'tujoei trgovee, ki prodaja |>o deželi od vrat do \-rat raaano drobnjav, — iti gley. v moji glavi je v*ud jako atar «potiwn, na sreianje, _ _ _______ ko mi je bilo petindvajset let, neko noč med Argenteuilom in Parizom. Vsa srtf bila tedaj in je dosegel dni go stran poti. I»;iš ko sem jo prisnahat koraj-žno mimo nje?a, mi je zaklical: — He. dober večer, gospod! iidvraii sem : — Dober večer, prijatelj! On je nadaljeval: — Vi imate še daleč, kajne? — Jaz «rcm v Pariz. — O, vi bc*>te kmalu tam, koral iate dobro. Jaz revež sem preobložen za hitro hojo. Zaee4 sem stopati počasneje. < emu me ta človek ogovarja? Knj prenašu v tam velikem zavoju ' Hazne zlcx~-Lnske sssutnnje so s< dotaknile mojega duha in so me napravile radovednega. Listi po-roeajo4 v?»ako jutro o tolikih raz- ži iz Argenteuila do Asnieresa. — Kako, da se vračate tako pozno in toliko tvega4e? — sem vprašal svojega tovariša. Povedal mi je svojo sgodbo. Ni se mislil .povrniti ta večer, ker si je bil narprtil zjutraj na pleča tovor zu tri. »tiri dni. Toda prodaja je bila izborna, tako izborna. da je bil prisiljen vrniti se takoj, drugače ne bi mo-a"el izročiti jutri mnogo stvarij, ki jih je prodal na besedo. Z odkritim zadovoljstvom mi je razkladal, kako dohro mu gre trgovina, ker ima posebno sposobnost, da lahko katero pove, kako mu je treba sajno pokazati drobnjav. ki mu je pri prenašanju bolj nadležna, in s klepetanjem se je brž znebi. Nato je dodal: — V AsniereSu imam štaeiuio. Vodi jo moja žena. — Torej ste oženjeni? — Da. gospod, petnajst mesecev. Dobra ženiea, vam pravim. Kako bo presenečena, da se vrnem že to noe. Pripovedoval mi jo o svoji poroki. Že pred dvema letoma jo je ! hotel poročiti, toda ona je potrebovala easa, tla se odloči. Že izzn mlada leta je imela malo štacuno v kotu neke ulice, kjer je prodajala vsega: trakov, po-I leti cvetlic, z&asti jako lepih zaponk z« čevlje in nešteto drugih malenkost ij. zbok naklon jenos>ti nekega tovarnarja same speeijali tete 1 znana, ta Iskerea. Imenovali so jo tako. ker je nosila eesto modro obleko. In služIla je denarja, ker je bila jako pripravna v vsem, is čim ur se je pečala. Zda j se mu je iz dele. bolna. Videla se mi? je zatekla, a gotov vendar ni bil. Trgovina je uspevala imenit no; on je večinoma potoval in kazal vzorce vsem malim prodaja-1 cem bližnjih krajev; nekaterim obrtnikom je postal neke vrste potujoč agent in delal je hkratu zanje in zase. — In vi, s čim se pečate vi: — je vprašal. Ilil sem v zadregi. Pripovedoval sem. da posedujem v Argen-teuilu ladjo na jadra in dvoje barčič na vesla. Prihajam vsak j večer, da se vadim v veslanjn, in : ker ljubim vajo, se vračam vea-cih v Pariz, kjer imam aluibo. ki sem jo opisal za precej mastno. Povzel je: — Kriste, ko bi jaz imel even k a kakor vi, se ne bi zabaval s tem, da bi brusil pete kakor' nocoj Tod rti varno! Pogledal me ja od strani ter vprašal sem se, ali ni to vendarle sila premeten lopov, ki ni maral tvegati zastonj. Nato me je zagotovil mrmraje: — - Ne tako hitro, če vam je ljubo. Moja krošnja je težka. Prikazale so se prve hi5e As-nieresa. — Saj sem že skoro doma, — je dejal. — Mi ne spimo v štaou-ni; ponoči jo straži pes, toda pes, ki odtehta četvero ljudi j. In potem so stanovanja sredi mesta predraga. Toda poslušajte me, gospod, vi sto mi izkazali veliko uslugo, zakaj z mojim bremenom mi po cestah ud nič kaj mirno pri nega na vrvici pod obleko, nato je odkJeml vrata in mi velel, naj vstopim. Bfla je to z apnom pobeljena soba z mizo na sredi, s šesterimi stoHcami in kuhinjsko omaro crt> zidu. — Najprej vabndim svojo ženo, je rekel, — nato pajdem v klet po vino; ne hranimo ga tukaj. Približal se je vratom, ki so vodila v prvo sobo, in je zaklical: — Bluerta' Rineta! Toda lilueta nii odgovorila. Za-vpil je glasneje: — Bineta! Dlueta! Mi. Mili in trgovina. Neomejeno in brezobzirno voje-vanje s podmorskimi čolni se je pričelo meseca februarja. Kabelska | poročila glede angleške trgovine' kažejo da se je importiralo aprila meseca blaga v vrednosti 90 miljonov ansrleških funtov, marca v vrednosti 81.000,000 funtov in februarju 71,000,000 funtov. Angleški eksport ali izvoz je znašal v aprilu 43,000,000 funtov, v marcu 44,000,000 in v februarju 37 mi- Kaj je vojna? Rojakom ▼ Ameriki je mana vojna le ix časni-ikih poročil, iz rasnih opiaov in pripovedovanj, v resnici je pa ne posnajo in niti ne slutijo, kakšne so njene grosote. Največja zločinstva Nato je tolkal s pestjo po durih1-^000^ Marec je edini mesec tega in rohnel: j leta. ki kaže zmanjšanje uvoza v r primeri s preteklim letom. Vsaki mesec teka leta pa kaže značilno povečanje angleškega ekšporta. — r-, - - ^ v -' Povečanje importa v aprilu za 9 „ Ce JO Je P.f miljonov funtov v primeri ž mar pvmu. Grem po vmo. pofaka,«e m 2a 15,000,000 funtov v"" me par minut. ! . * ' „ , ; T j i . i meri z aprilom preteklega leta ka- je. Jaz sem se udal m ia Aa • , * ze, da je oblastim mogoče impor- tirati katerokoli stvar ter da ima — Ali se vzbudiš, bes te lopi! t'a kal je,, prižel uho na ključavnico in povzel pomirjen: — Ba! In šel sedel. Pokaj sem prišel sem? Mahoma sem vztrepetal. Kajti iz gospodi-! p0a kontrolo. n j in e ^obe sem zaČul pritajeno go-j . , . .. . , ^ , 1 y 6 te je opaziti kako pomanjkanje vorjenje, tiho, skoro brezumno v.. - _ „„ . . i arane, ne prihaja to iz pomanjklji- parobrodstvo skoro popomoina kar jih pomni človeštvo, se izvršujejo sdaj v Evropi. Iajudje stradajo, tipe in umirajo ter zastonj čakajo rešitve. "Boj proti boju" to bi morala biti deviza vsakega Človeka dvajsetega stoletja. 2al, da imajo še vedno največjo be sdo vladarji in diplomati, ki po svoji volji delajo in ukrepejo, kar je slabo za narod. ve ga prevoza ali vsled delovanja podmorskih čolnov. Povečanje ek- ropotanje. Za vraga' Ali nisem zašel v ne ^ ^A v»ruauje ch. ko past ? Kako da se ta Blucta »i športa pa kaie v^jo Wrol^MO vzbudila ob ropotu, ki ga je delal denarnim trgom ter izboljšanje njen moz. ob udarcih, s katerimi razmer v industriji je razhajal po vratih? Ali ni bilof Ta dejstvu najdejo svojo opore to samo znamenje tovarišem, cestiv naši lazili trgovinski statistiki A^J^rZ. etkl* Z zavaru^ni Za april niso tozadevne številke še ^hod. Drugo je vaša reč."7 Goto- ^ razpolago, a v marcu je bil nas V Asnieresu je bilo dobro VO" ,Glba71je ,je, P<«tajalo vedno izvoz živil večji kot v istih mese-Tsker™ Im^Av.1; razloeneje^ nekdo se je dotaknil eih iet 1916 ali 1915 To je resnica Wju5avilice: ključ se je zavrtel, ^de našega skupnega eksporta Moje sne je bilo močno. Zlezel ^ Anglija je imela na razpolago sem v naj zadnji kotiček m bodril cia vzame, kar se ji je zdelo po-samega sebe: ' Hajd, branimo trebno. Ni sieer mogoče dvomiti c se!" Z obema rokama setn pogra- delavnosti nemških podmorskih bil stotbeo za naslonjalo m seai so čolnov, vendar pa vse kaze da pripravljal k energični borbi. iimajo lepgi šport 2 boiniškimi \rata so se odpna na pol, pr: ;pa s provijantnimi ladijami. Da se f f Se Je r° ^ S }e drzala napredovalo v odporu proti pododprta nato glava, moška podmorskim čolnom, je razvidne glava z okroglim klobukom. Po- ^ dveh dejstev. nrh dogo«ilj®jili. izvršenih prav ______ na twn mestu, tam blizu Genne- srcu. Kaj bi, da, vi stopite k meni v i! lie rs keg a otoka, in nekateri in spijete z mojo ženo kozarec morajo biti resnirmi. Ne izmišlja- toplega vina, če ee vfcbudi, kajpa, io si kar tako samo čitateljem v kajti ona ima trd sen in tudi ne zabavo vseh teh litanij aretacij vidi rada, da se jo budi. Potem, jn raznolikih zločinov, ki so jii brez vreče, se ne bojim ničesar in polne kolone reporterjev. j s svojo goTjačo vas spremim do Venda-r je bil glas tega človeka mestnih vrat. prej boječ kakor drzen in njego-vo ot*tt*anje je bilo dotedaj boflj modro kakor tolovajsko. Zdaj sem ga vpražal jaz: — In vi ste namenjeni daleč? — Ne dalje kakor do Asnieres. — To je va» domači kraj. As-mere«? — Da, po»pod, jalc« in ixpuMaje na (lavi in po- All " ».III—-----K: —i>.*__r ------------ «-- Ml vam ooftUemo $100 •errdno 'da . poM- ------""""'7'*' — J- * —m wwiwnaujc jo u«b*vuiu vuwkvv in bvuju imr in naianceu nt^loV, Drueič so neka*M-i™ VirJ^nrl^;™ L'h..° nev»rno- pliit« t*k°J Po nago iluitrovano Izrrflte »podajinji kuoon in poftUit«Ba5e da- u Kit, 6.0 DCKaierim nOianaJ>Kim knjigo. noina Union Laboratory, Box 567, Union N. Y. ladiiam. katere ao drsali tul™; . , *«»««:• o la^h- union laboratory, box s«7. union, n.y u .,0.111, »BICTC 80 arzail tuaaj vee (napisna po »Uwov,^™I Prilo2iH> van noKil.amlS cento* v pomoč za tednov, dostavili novelia nai c PROSTO ZDRAVLJENJE. postne »troike. Prclm oo*liit« mi takoj svojo . u^iaviij povelj«, naj S0 ^ Mi vo» hočemo p r* prida t i na naie la»tne Btro- J1.00 Calracur« it^r. 1 in knjižico ,,IU.ni=a o la- Odpravijo na poit proti domu. ike. da »dravljenje • Calvacara" uatavi izpada- «•!»•*. (Ta kupon pritožita pisma. 1 V nekem poročilu iz Washing-tana se glasi: — Državni department je dobil poročilo o govoril, ki ga je imel v nemškem državnem zboru mornariški minister. Ta uradnik je priznal. " da se je izgrubilo gotovo ste- VPOŠTEVAJTE. v. znan- sem sobo pri prepnwtem kuharju upnim očesom in «\a držala krep-v Argenteuilu in vsak večer seni ko vsak s\ojo palico v roki. Ko *topH na vlak birokratov, dolg, sem bil do«ti bliau njega, sem le počasen viak. ki odlaga od po- dodobra premislil. On breadvora-■Uje do postaje množico Tjudij no tudi. zakaj \-prasal me je: a malimi zavoje Ki. raeajočih in — S«j vam to nič ne stori, ko okornih, zakaj ti ljudje ne hodijo bi hodili nekoliko počasneje? nikoli, in v oguljeni obleki, zakaj uradniška slo4ica ne prizanaša Zakajf '— Ker mi sta po ta cesta ponoči nič hlačam. Ta vlak, ki se mi je zdel, kaj ne ugaja. Jaz imam blaga na da duhani v njem zopet vonj pi- hrbtu in zaoliljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-tofb« pa na predsednika porotnega odbora. Na oeebne al! neuradna piama od strani Članov se ne hoda dbala Drnfttveno rlaailo- MGL AR NARODA" dolge zobe. Obširno opisuje tudi njih mrliške običaje. Trupla lamov in drugih ime-nitnejših ljudi izpostavljajo na i hribe, da jim orli in jastrebi me i si i7kljujejo, le črepinjo včasih ,iz posebnega spoštovanja shrani sin ali hči, da si napravi iz nje kozarce, iz kater^a pije ob slove j snih prilikah. Krščanstvo je prodrlo v Tibet; že mnogo pred 12. .stoletjem, toda v obliki herezije*. Odorik• jej namreč tudi tam našel že Nest o- i L. S. D., Brooklyn, N. Y. — rijevee. ki so bili pa razširjanju I V aA dopis je dober, toda pozabili p»-ave vere le v Ustnica uredništva. kvar. Frančiškani so uspešno zastavi-: 11 delo in si zlasti z eksoreizmi I med M on pole i pridobili velik i uirled. j Način njih delovanja uaš mi-j sijonar tako opisuje: ste se podpisati. Uredništvo more vedeti za ime dopisnika. V listu pa podpis na Vaši* željo lahko izpulimo. Pišite tedaj .še enkrat in ne pozabite na svoje ime. Pozdrav ! J. K., Herminie, Pa. — Zdm- j — V onih krajih je mnogo mo- žene države merijo s ko-onijami 'ških in ženskih, ki so obsedeni. kvadratnih kilometrov, ! Tjike ljudi včasih več kot deset ^kolonij pa 9.370.074 kv. km. i dni daleč pripeljejo zvezane k na f:usiJa 22.556.520 kv. era ; šim bratom, ki v imenu Jezusa SAm'J evropska Rusija mer: (Kristusa ukažejo hudobam zapu- 5r> 10000 kv- kni- Pa I rt iti telesa obsedenih. Te takoj |17 l4€'520 kv- kru- Rusija ve*' odidejo. Potem se tisti, ki so bili Kina in njeni mongolski vladarji. Iz za.] ♦ovanja Gotovo da m m tako na' dijo i bile T vi<* p' kristjana pod streho. Zato so bolnega misijonarja nesli na prosto polje in ga i »ložili pod neiko drevo. Tu je Odorik ležal več tednov brez druse hrane, kakor sadja. ki je padalo z drevesa, in vo- njih 3et Oiiorikovetra po-so poročila skromnejša, ra je Kole/on zadrževala Mongolije in Tibeta vlekel do bližnje reke. rešeni tega zia. takoj dajo krstijo i. Naši bratje pa pobere njih malike in jih neso s križem in blagoslovljeno vodo k grmadi. — Ob taki priliki se zbero vsi ljudje tiste pokrajine, da vidijo, I kako se sežigajo bogovi njih sose dov. Potem blagoslovijo ogenj in I vržejo vanj malike, da pogore. — Na ta način krstijo mnogo ljudi ft iste dežele. Žal, da so bili tudi rn uspehi j marljivih misijonarjev vsled po-[litiškega prevrata kmalu zatrti, i V Tibetu se izgubi sled Odori-kovega potovanja. Sam nikjer določno ne pripoveduje, po kateri ! poti se je vrnil domov. . Zato so nekateri domnevali, da je šel skozi soteske in prelaze Himalaja v Indijo, odkoder se je pa lahko podal po morju ali po suhem v Evropo. Novejši preiskovalci in razla-fgavci njegovega potopisa pa so »dokazali, da je moral iti preko za i hodnega Tibeta po stari kara- de. ki jo je zajemal v bližnjem! , . ... . . , potoku. Ko je slednjič ljekoiikoionski cesti v Tiirkestan m odtml okreval, je zbral svoje moči m š-e!20^*0* J Armenijo, Na te kraje Tam jclnamrec nanaša se zanimiva ept- Na te nanaša se zanimiva iiau.•■»».. »►pisati, kakor In- našel melono in se ž njo Toliko!™^' £ Jiljemiz K no A tem zanimiveje sopokrepčal, da je mogel nadaijeva- lIan* sl,šal lz nst Odonka samega So- vesti. ker je z njtun pr- ti svojo pot skih •vnln. so kra • Evropi razne«el jjJas o azij-ile/elah, ki so bile doslej potna neznane. Debela Gogn in Magoga. — x i vali srednjeveški Reofrrafi »Ine azijske pokrajine. Tako poznale kraje in ljudstva o imenovali po dveh svetopisemskih narodih ki sta veljala za nasprotnica l.ožjejra kraljestva in zaveznika — Antikrista. Za kriAai->-kih vojsk so pH- file v Evropo tudi vesti o veliki o blast i. ki io iina jo budhovski duhovniki l lame > nad mongolskim ljudstvom, in o njih velikem duhovniku, Daalj-lami. ki ima svojo atolico. *voje kralje&tvo iu neomejena gospoduje v svetnih in ver-akih zadevah Te pripovedke je ljudska domišljija po svoje razvila in okrasila. Nastala je «'ela letrenda o — "kraljestvu duhovnika Janeza'" v srednji Aziji. Kronist Oton iz Kreisinga omenja pr\i t<* legende in po njem ho jo drugi posneli. Tu»U Odorik ie pred svojim <»d-Inhlom v Azijo marsikaj slišal o teta bajnem kraljestvu. Zato pri po tain ja. "da na tem. kar *e pripoveduje o deželi duhovnika Janeza. niti stoti del ni resnice". T.bet ho si bili nalik drutrim a zij&kim pokra j mam v 13. stoletju podvrgli inoneolski vladarji. <*"eu giakhan je otUtavil "duhovnika Janeza1' in Kublakhan si je osvojil južne pokrajine. Tako je skrivnostna dežela postala dostopna Ev rofM*eiit. in frančiškani, njim na eelu Oilorik. so opetovano prodrli do glavnega m<*sta Lhassa in omli eelo ustanovili misijonsko postajo. Naš misijonar je prišel v Ti bet Stfnrai (ffllflvn preto puščave Gobi iu iKMarorja Kuenluen. — Prehodil je torej tiste kraje, katere je novejši čas Sven Heddin znanstveno preiskal. O nevarno stih in težavah potovanja, katere novejši potovavci tako živo po pnmjejo. Odorik ne poroča rnno-go. Njegova gorečnost je vse zapreke zlahka premagata. TMraiž-inst pa mu ni dopušt'ala. da bi se * njimi pred svetom poveličeval A njegovi življenjepise! so nam sporočili dogodek, ki izpričuje da težave potovanja pred 690 leti niso hile manjše kot dandaua- V Mongoliji ali Tibetu je Odo-zbolel za mrzlico. in jo k sklepu tu pri občujem: — Ko sem šel skozi dolino, ki je poleg prijetne reke, sem videl njej mnogo mrtvih trupel in Ali ne razgrinja ta epizoda' s t ras ne j še podobeo trttdih in na, t. ^ nu^vih trupel porih na potu, kakor jih more na- ^ ^ kakor ^ mPuzike. slikati spretno pero modernih P«-1 ^^ bi, dol ^ roptseev Ali se ne javlja tu sko-1 p^j ^ ^ ^ ^ L raj nadflovofcka moe in vztrajnost gorečega misijonarja ? Pr» potovavši mongolsko puščavo je prišel Odorik v rodovitne kraje južnega Tibeta. ki se i upa iti tje notri, nikdar več ne j pride vun. Vendar se ni seta obo-jtavljal iti v dolino, da vidim kaj je na tem. Ko sem prišel tje, sem zagle-Zato ta dežela nanj ni napra- ^al toliko mrtvih trupel, da bi vila tako neugodnega vtisa, kakor na novejše potovavee, katerim so bili obljudeni in obdelani kraji nedostopni. Odorik označuje namreč Tibet tako: — Prišel sem potem v veliko kraJjestvo z imenom Tibet, ki meji na Indijo in je podložno velikemu hkanu. V njemu je obilo živeža, kruha in vina. Ljudje žive v šotorih, narejenih iz suk-na. — Ta potopis se gotovo nanaša na rodovitne ravnine ob Gangu in nihče ne mogel verjeti, ako bi jih sam ne videl. Na strani doline, pod neko skalo sem ugledal obraz človeka, ki je bil tako grozen da bi bil skoraj dušo izdihnil. Zato sem se prekrižal in molil: — Et verb um caro factum <-st!... Tistemu mrtveeu pa se nisem upal približati, temuč sem sel na »Irugi konec in potem na peščen hrib, kjer sem slišal čudne glasove godbe. Iu ko sem bil na tistem hribu, sem našel mnogo sre- planjavi svoj izvir. In z njim se strinja, kar pripovedujejo tudi drugi o bogastvu na živini in sadežih. kj je tu opazovati Zanimivo je poročilo o Lhassi, glavnem mestu Tibeta in vsega biulhizma, ki je bilo najnovejši eas opetovano cilj ponesrečenih ekspedieij. Naš potovavee piše: — Kraljeva stoliea je vsa sezidana iz belega in črnega kamenja. ki je zelo umetno sestavljeno, ceste pa so vse lepo tlakane. Inilu, ki imata v južni tibetski bra, ki je tam ležalo. O dtega sem V tem mestu se nihče ne upa pre- viti godbi. si nekaj nabral, toda ker mi ni bilo mnigo zanj in sem se tudi hal, da si nakopljem pogubo, sem vrgel vse na tla. - Tako sem brez škode vun prišel. Vsi saraceni pa, ki so o tem zvedeli, so me zelo spoštovali in rekli, da sem — svet Človek. Iz novejših preiskav se da sklepati, da se je ta dogodek vršil v puščavi Lop-nor in da je reka. o kateri Odorik govori, reka Ta-rim. S tem se strinja, kar pripoveduje misijonar o hribu in čudo liti krvi kakega človeka ali živali zaradi spoštovanja do malika. katerega tam časte. V tem mestu j prebiva 4abassi'*, to je njih papež, ki je poglavar vseh maliko-valeev in jim daje razne milosti po njih šegi. — Ta preprosti opis je prvo porodilo o skrivnostni budhovski sto-Uei in jo še dandifnes dobro ozna-«"uje. Zidava Lhasse se namreč tekom stoletij ni skoraj nič iz-premenila. Tudi novejši potoval-ci poročajo, da so ondi hiše visoke več nadstropij in se končujejo s teraso, ki je nekoliko nagnjena. da se more voda odtekati. Vse so zidane iz belega kamena, dočim so tidcL okvirji vrat in o-ken temnordeči ali črni. Te barve so namreč budhovcem in zlasti lamam svete. , O t i bets ki h ženah pripoveduje kraja pa so Odorik, da nosijo eele krone is pod smrtno nanizanih dragocenih biserov in da imajo nenavadno močne in Potovavci namreč piročajo, da v Turkestanu veter znaša cele hribe peska, ki se pojavljajo sella j tu sedaj tam in so karavanam silno nevarni. Ko veter vzdi-guje pe«ek iu ga podi preko skalnate ravnine, tedaj nastanejo čudui brneči glasovi, kakor bi se oglašala godba. Potujoče karavane navdajajo taki pojavi s strahom in grozo. — Zato imenujejo Tartarji take doline "vražje ali zaklete doline!', budhovci pa tje izpostavljajo trupU sovražnikov divjim zverem in pticam v jed. Odorik zaključuje potois s slovesnim . potrdilom, da je vse resnično, kar je poročal: — Jaz brat Odorik iz Pordeno-na v Furlaniji zatrjujem in izpričujem, da sem vse, kar je tu zapisano* sem videl na svoje oči ali pa slišal od zanesljivih ljudi. — Mnogo sam pa tudi opustil in ni-hotel, da hi sc zapisalo, ker kot dvakrat tolika kot Združene države. — Tudi za prvi prjpir velja nova \ojaška postava. Vsem .dopisnikom. — Skoro že ne /namo tako daleč šteti, da bi mogli povedati, kolikokrat je Že biio povedano na tem mestu, da naj dopisniki pišejo samo NA ENO STRAN LISTA in s 0RNT-LOM. Prosimo Vas, držite se tega. Al. G., Fort Washington, Wis. Pesem ni za list. Pesniku je treba pesniške žile. katere pa Vi nimate. VABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi DRUŠTVO SV. FRANČIŠKA št. 122 JSKJ, v Homer City, Pa v soboto 19. maja t. 1. RAZVITJE ZASTAVE, katero bo razvilo DRUŠTVO ' ZVESTI BRATJE' št. 70 SDPZ ( dne 30. maja v New Deiry, Pa. na farmi pri sobr. Fr. Ferenchak.; Vljudno vabimo vsa sosednja Tempotom vabimo vsa društva društva ter vse rojake in rojaki iz IIo*nci City. Luzerne in okoli- nje iz New Derry in okolice, da ee, kakor tudi vse posamezne ro-jse te naše slavnosti v obilnem juke in rojakinje, da pridete valj številu vdeleže. Cisti dobiček je Začetek »>b G. uri zvečer. Vstop- namenjen za pokritje društvene niha za moške je $1 in dame so i blagajne. vstopnine proste. Za mrzli prigri-j Xa slavnosti bo ^tna zek m sve^e pivo bo dobro ?re- ?odba k Latrabe? Pa Vstopnina s*r>.jeno. , z& mojke daine ^ vstopnine /Ui eJaui niorajo plačati vstop- ,>roste Za sveže ivo in dobro nmo. četudi se ne vdeleže vese , stre;bo bo skrbel odbor lice. Torej na 19 maja! veselo svidenje dne Odbor. (15-17—5) Ugodna prilika. OGLEJTE SI PARME V ST. HELENA, N. C. 15-16—5) V ABILO na PLESNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Barbare štev. 64 v Uallatinu, Pa., v soboto dne 26. maja t. i. Začetek točno ob 6. uri zvečer, t Vstopnina za moške $1, dame soj vstopnine proste. Tempotom vljudno vabimo dr. j šu 101 SNPJ v Gallatinu in vsa! Kje je moj brat ANDREJ TEKA V EC? Rojen je pri Sv. Vidu pri Cirkniei na Notranjskem Cital sem v tesn listu o nesreči v Hastings. Colo., in med mrtvimi je bil eden z istim ime nom. Bog daj, da ne bil on. Ako čita te vrstice, ga prosim, da se mi javi, ali pa njegova žena Marija, ali kdo izined naj mi blagovoli naznaniti, posebno njegovi prijatelji. — Frank Te-kavec, R. F. D. 30. Cheat Ha ven, Pa (11-1&-5: « sosednja društva ter posamezne ;ojake in rojakinje, da nas pose-ijo na gori omenjeni večer. Za sveže pivo in dober prigrizek bo skrbel v to izvoljeni odbor. Na 'svddenje 26. maja! Anton Rodiea. tajnik. (36-18—5) PBIFC&O&ILO. Rojakom po državi Pennsylvania! naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik FRANK MEH, ki je pooblaščen pobirati naročnino za 8 are svečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popol. Nedeljo od 10 dop. do 2. popol. DR. LORENZ, Specialist moških bolezni, 644 Pran Ave. II. nadsi. na olleo. Pittsburgh. Pa. NAZNANILO. Izvedel sem po svojih prijateljih, da me je nekdo iskal v listu "Glas Naroda". Če je to resniea, i mu naznanjam, da se zdaj nahajam na svoji farmi in moj naslov je ta le t Anton Shain, R. F. D., Box 40. New Stanton, (16-17—5) Pa. POTREBUJEM Slovensko, bodisi ženo ali dekle, za pomoč v kuhinji pri slovenski družini na farmi. Plača po dogc voru. JCalero veseli, naj mi pitic ih dobi takoj pojasnila. Mrs. Mary Rožam«, Box 248, ~ Wyano, Pa (16-37—<5) ta RI.IU M Si tt^bT .. ...j— ww rim« takoj» Krmi kpai KOUEDASu lalo 191? »a A*» EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) ▼ GREATER NEW TORKU ANTON BURGAR '82 CORTLAND STREET, NEW TORS, N. T. IZDELUJE IN PRESKRBUJE . vsakovrstna pooblastila, vojaške proftnje in daje potrebna nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki šele dobiti ameriiki državljanski papir, daje potrebne informacij* fl*» da dstuma izkrcanja ali imena panika. 1 Obrnite ss sanpno na njega, kjsr bosta toino in soUflat Dr. K0L£R, €38 Peas Ave., Pittsbargh' Pa. Dr. Kotov «■ ato ▼«nakl aarmvBll • v««ljtlli< v Pltt*burcb» KI Um Utatn. t v Bdimv tajnik at bolem Sifilis ali s» MropljenJ« adravf ■ sluo-rt-U» S. >• tfuul dr. pror Brtlafe O* law«* mozolj« all rnvburik* po t* lam, v srta. Izpadanja laa. boiailn« » koatah, pridite In IzClatll vam bo k r-Mo CBkiamta. kar ta bolesen a« oelas« l«0ubo aomana nenaravnim potom zdravim v par dneh, kapavaa ali tri par la tadl vaa druge posledice, ki na eteoejo radi lzrabljivanja aamega aebe ■uianje cevi. ki vodi Is mehurje oe dravlm v kratkem tan, Hydroeelo ah kilo oadravlm v «» aru ta aleer bree nperselia BotonUjnokarja. p povzrottjp kole flae v krtka to hrbte to vCeefk tod prtnoMuh voda. oadravla a gvt» trganjeu keleilne. e«e kllno. nMo, ikrofla In druae koln. bolezni, u nastajajo veled oeGste kr» oadravlm v kratkem dasa ta a« »otrek »o leteti NAZNANILO Cenjenim rojakom v Wisconaini. naminjamo. da jih ho v kratker obiskal na! ssstopnlk Veliki vojni atlas v vojskujočih se (evropskih drža? in pa ko-lonijskih posestev vseh vdesO. Obsega 11 raznih zemljevidov. STENSKO MAPO OKLE EVROPE fLN VELIKO STENSKO KAPO, HA ENI STRANI XJE DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUOI PA GEU SVET, ORNA tLBO. ZEMLJEVID PRIMORSKE. KRANJSKE IE DALMACIJE Z MEJO AV8TRO-OORSXB S ITALIJO. OENA JE lft CENTOV. CENA 8AM0 25 CENTOV. Nsroitts in denar poiljite aai Slovenic Publishing Company It, Nsw York, E. T. St. Helena, N. C., leži v bližini velikega mesta Wilmington, N C., in m imamo še čez sto izčioče-nih in razoranih farm. Zemlja je izbrana najboljša in razdeljena v farme po 10 in tudi več akrov Toki j rodi vse, in sicer d mescev v letu. Podnebje je zdravo in prijetno, ker nikdar ni prevroče in ■ie premraz. Dobra pitna voda. Od že preje označenih farm ao prodane št. d, 11, 12, 19 in 44. Tu £dolaj opišemo zopet par farm, ki ! $e niso prodane. Farma it. 16. — Izvrstna mala farma, obsegajoča 10 akrov fine zemlje. Lepo barvana prikup Ijiva hiša. Mala »upa. Na prijaznem kraju ob glavni cesti, poleg postaje. V»a zemlja je isČiSče-na in kakih osem akrov je izors-nih, en del zasejan in to zemljo se vsakemu lahko priporoči. Cena $1150. plača se $287.50 takoj in po $172.50 na leto t potih lotih. Farma it. 19. — Ta farma ob-*ega 10 akrov, ima prostorno hišo s štirmi sobami, prijazno pobarvano. Mals inpa, stndenec in mali vinogrsd. Leži ob glavni cesti, blizu postaje, cerkve in šo le. 7*6 akrov fino obdelanih in ostalo je dobra zemlja, katero se lahko Se izorje, če potrebno. Na to farmo se lahko takoj naselite. Lepa prilika priti do dobre farme. Cena $1150. plača se $287.50 takoj in $172,50 vsako leto v petih lotih. Farma It. 21. — Deset akrov fine zemlje brez poslopij. Kupec lahko rabi Rosednje poslopje, dokler si ne zgradi svoje lastne hiše. Ves materijal za zgradbo poceni Leži na severno stran železnice, okrog % milje od postaje, cerkve in ljudske šole. Ysa zemlja je iz-čižčena in polovico izorane. Ostalo se takoj lahko izorje. Cena $500, plača se $125 takoj in ps $75 na leto v petih letih. Farma Št. 276. — Ta farma ob ■ Upati je, da mn bodo BI rojaki x vpet odrih na reko. VfrsdnlftvA ROJAKI, SLOVENCI, 8POML NJAJTE SE SLOVENSKIH RE-V 8TAREM KRAJU! HARMONIKE gwiaMMMBiManiaranianra^ novost. Vaaksfvrst« žganje, brinjevec, slivovee, tropinovoc itd., kakor tudi rssne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, bres kuhanja s mojimi izvlečki. Pofilj am 6 steklenic za $1.00 in is vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, &Stejle, bolj-▼eCkot polovico cenejše pijače, kot jo pa seda} kupujete pri saionerjih F. P. Bartoo pile: "Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke zadelati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Poiljite ie itd/' Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan. kar je jasno, de je blago v resnici hvale vredno. Pilite na: Z. JAK8HB PITTSBURGH, FA