/ PRAKTIČNA Slovnic« IN POOOVOBI V SLOVENSKEM, NEMŠKEM in ITALIJANSKEM JEZIKU zn snmouKE PRAKTISeHE GRnmmuTiK und gesprhche in SIiOVENISCflER, DEUTSGHER und ITfllilEfllSCflEt) SPRRCflE FOR DEN SELBSTUHTERRICHT MfšNUHLE PKflTICO eon DIALOGNI PER HPPRENDERE OH SE LA LINGUA SLOVENA, TEDESGA ed ITALIANA R. G. ZALOŽNIK - VERLEGER - EDITORE J. ŠTOKA TRST - TRIEST - TRIESTE. 1917 . Kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš Loi>.loof> VSE PRAVICE PRIDRŽANE. ALLE RECHTE VORBEHALTEN. \ * _^ RISERVATI TUTTI I DIRITTI. n icotMU PREDGOVOR. V sled ožjih stikov, v katerih živijo tu na jugu Slovenci, Italijani in Nemci, pokalu j e se 'cim dalje bolj praktična potreba učiti se jezikov svojih sosedov, ali jih spoznati vsaj deloma. ‘Da ustreženi teinu namenu, zdela se mi je nujna potreba, priobčili in založiti tako priročno knjigo, ki bi omogočila, v prvi vrsti na praktični podlagi, posebno Slo¬ vencu, spoznati jezike svojih sosedov Nemcev in Italijanov, vsaj v kolikor to potrebuje dnevno v raznih slučajih svoje -trgovine, svoje obrti, po raznih uradih in v vsakdanjem občevanju: na potovanju, v družbi i. t. d. Knjiga je razdeljena v štiri dele, in sicer : 1. ) Slovnica; 2. ) "Besednjak j .) Pogovori in-. ’ 4.) Pisma: Ob enem je del slovenske slovnice tako prikrojen, da se bo Slovenec lahko izpopolnil tudi v svojem maternem jeziku. ‘Nadejam se, da bo ta knjiga z a tuše one, ki niso imeli prilike, priučiti se tem jezikom na znanstveni podlagi, dobrodošel, koristen in primeren pripomoček. Založnik. VORVVORT. 'Da hier im Sudm dic 'Deutschen, Slovencu und Italiener itn engen Zusamnienschlusse %u einander leben, ervueist es sich praktisch imnter notmndiger and nutijicher, dic Sprachen seiner unmiiielbaren ISLachbarn sich anzticigncn oder zjimindest dieselben tcilzvcise kennen 7 s u lernen. Urn diesem Zmecke gerecht %ii zuerden, schien cs mir aeusserst notruendig, cin solches Handbuch %u verlcgen, rvelches dcn Deutschen, Slovencu and Italienern, in erster Reihe auf praklischer Grundlage, ermoglichen komite, gegenseitig die Sprachen ihrer Nachbarn \u erlernen, rvenigstens insozueit dies in den verschicdcnen Fali en im Geschajte, itn Gemcrbe, in verschicdcnen ^Aemtern und im tiiglichen Verkehre, auf Reisen, in Gesellschaft n. s. w, erfordcrlich ist. 'Das Handbuch zerfallt in 4 Teile, n. tim. : 1. ) Grammatik; 2. ) JVdrterbuch; j.) Gesprdche und 4.) ‘Briefc. Ich gebe mich der Erwartung hiti , das s dieses ‘Buch jur alfe jene, die nicht Gelegenhcit hatten, die Sprachen auf zuissenschaftlicher Grundlage gu erlernen, ein tvillkom- menes, niu.Jiches und entsprechendes Hilfsmittel sein wird. Der Verleger. P R E FAZ I O N E. In seguito alle relarponi immediate in eni vivono nei paesi meridionali gli italiani , sloveni e tedeschi, si e reso in prati ca vieppiii necessario ed utrle, a d irnparare le hngne dei vidni od alrneno a procurare di conoscerle in parte. Onde facilitare la vi a a questa meta, mi son ded so n far cotnpilare e pubblicare un manuale che renderd pos- sibile agli italiani, sloveni e tedeschi, e predsamenle su base pratica, ad irnparare alternativamente le lingue dei loro ‘vidni, almeno in qnanto cib si rende necessario nei vari časi dclla vita pratica: nei commercio, nell’ industria , nei 'vari uffici, in viaggio, in societd, ecc. Tl manuale ha 4 padi, cioe: 1.) Grammatica; 2 .J ‘Difionario; j.) ‘Dialoghi e 4.) Let ter e. ThCi lusingo che questo manuale šara per tutti coloro che noti cbbero occasione ad irnparare le lingue suddette su base scienttfica, un meno ausiliare gradilo , uti le ed adeguato. L’ Editore. I ' ' V-' — 7 — Nemške črke — 9 — Italijanske črke — 10 Lettere slovene — 11 — Slovenko pismo. 1. Črke: a, b, c, č, d, e, f, g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž. 2 . A) Samoglasniki: a) čisti : a, e, i, o, u. b) Tre,glasniki: c) dvoglasniki: 3 . B) Soglasniki: b, c, č, d, f, g, b, j, k, 1, m, n, p, r, s, š, t, v. z, ž. 4 . Izreka v nemškem jeziku: Deutsches Alphabet 'i. Buchstaben: a, b, c, b, e, f, g, ij, t, j, k, l, m, n, o, p, qu, r, f, (s, g), t, n, n, m, tl* V 2 . A) Selbsllaute: a) Reinlaute: rt, e, t, e, IVO}) b) Umlaute: S, b, it (t)) c) Zmelaute : at, ei, nn, att, en 3 . B) Mitlaute: *b r, *b f, 9) tj, h K l, m, n, p, qn, r, f, (s g), i, n, ra, f, 4 . Aussprache in derdeutschen Sprache: Alfabeto italiano 1. Lettere : a, b, c, d, e, f, g, h, i r l, m, n, o, p, qu, r, s r t, u, v, z. 2 . A) Vocali: a) pure: a, e, i, o, u b) raddolcite : c) dittonghi: ai, ei, ie, oi, in, no, ecc. 3 . B) Consonanti: b, c, d, f. g, h, i (j), 1, m, n, p, qu, r, s, t, v, z. 4 . Pronuncia nella lingua tedesca: Nemški in italijanski glasniki se izgovarjajo v obče kakor v slo¬ venščini. Vendar pomni: 1. C se piše v nemščini samo v tujkah in se glasi pred e, ii, o, i, y, kakor slov. c, drugače pa kakor k, n. pr. Oacilie - Cecilie, Cilli- Čili, Cafe-Kafe, Comite - Komite, itd. — 12 — 2. «) H se ne izreka v sredi in na koncu nesestavljenih besedi, n. pr. Lolin-sin, Reb-srna p-Ion), (-re) itd. h) Početkom besedi ali sestavljenk se glasi h nekoliko mečje nego slovenski h, n. pr. Hand - hand-roka, Behorde-beherde- oblast, Freiheit- frajhnjt - svobo.da itd. c) Ch se izgovarja prilično kakor slovenski h, samo v tujkah se glasi kakor slov. k, n. pr. dicBter- dihter - pesnik, flucht - fiulit-beg ; Chemie - Kerni -kemija, Christ - Krist - (kristjan) itd. 3. Chs se izreka vedno kakor ks, n. pr. Dachs - daks - jazbec, Ochs- oks - vol, Fuchs - fuks - lisica itd. •j".' 4. Nemščina ima 4 s: a) dolgi s (-langes J) se izgovarja pred samoglasniki kakor slovenski z, pred soglasniki pa kakor slovenski s, n. pr. Hase - Baze - zajec ; Nest - nest - gnezdo, b) Okrogli s (runde? S), ostri 1J (- scharfes J|) in dvojni ss (-doppel fjT) se izrekajo prilično kakor- slovenski s, n. pr. Hals- hals - vrat; Gruli - grus - pozdrav; Gasse-gase- ulica itd. 5. Sp in st se glasita v početku besede kakor šp in št, v sredi nesestavljene besede in na koncu vsake besede pa kakor slovenski sp in st, n. pr. .Stark-stark- močen; Aussprache- aussprahe-izgovor; Husteu- husten - kašelj; erster-erster-prvi; Ostern-ostern- Velikanoč itd. 6. F, v in ph se izgovarjajo v nemščini jednako, torej kakor (slov.) t, n. iir. FaJ.1 - fas - sod, Vogel - fogel - ptič, Veldes - feldes - Bled, Villach, Pilah - Beljak; Photographie - fotografi - fotografija, Prophet-profet-prorok- Philosoph - filozof - modrijan itd. NB. ph se piše samo v tujkah. 7. V se čita v tujkah kakor slov. v, n. pr. Violine-vijoline - gosli, Viper - viper - modras (gad), Vulkan - vulkan - ognjenik itd. 8. Z in tz se glasita vedno kakor slovenski c, n. pr. Zimmer- cimer-soba; Sitz - zic - sedež itd. 9. T $ končnicah tion in tient se glasi tudi kakor slovenski c, n. pr. Station - štacijon - postaja, Redaktion -redakcijon - uredništvo, Patient- pacijent - bolnik itd. 10. Qu se glasi v nemščini kakor slovenski kv ali ku. n. pr. Qual- kual - muka, Quittung - kviturig - pobotnica itd. 11. Sch se izgovarja v nemščini kakor slovenski š, n. pr. Schatz- šae-zaklad, schenken - šenken - darovati, Schub - šu - čevelj itd. 13 — 12. Tsch se glasi kakor slovenski č, n. pr. Kutšcher - kučer- kočijaž, klatschen - klačen - ploskati itd. 18. W se izreka v nemščini kakor slovenski v, n. pr. Wache- vahe - straža, wild - vild - divji itd. 14. X se izgovarja kakor slovenski ks, n. pr. Axt - akst - sekir i,. Hexe - hekse - Čarovnica itd. 15. Y se nahaja le v tujkah ter se izreka kakor dolgi i (med i in U), n. pr. Tvrann - tiran -'trinog, 01ymp - Olimp itd. Hi. a se glasi v nemščini kakor odprti e (med a in e), n. pr. Marehep - pravljca itd. 17. o se izreka v nemščini kakor debeli e (med o in e), n. pr. Holle - pekel itd. 18. ii se izgovarja v nemščini kakor debeli i (med u in i), n. pr. Wiiste - puščava itd. U). ai in ei se glasita v nemščini jednako-aj, u. pr. Salte - struna, Seite - stran itd. 20. ail se izgovarja v nemščini kakor slovenski av ali au, v jednem zlogu z naglasom na a, prilično kakor v prav, zdrav, n. pr. faul-len, auch-tudi itd. 21. ail in eu se izrekata v nemščini kakor slovenski oj, n. pr.. Hante - kože, heute - danes itd. 22. Dvojni samoglasniki aa, ee, 00 se izgovarjajo v nemščini kakor en sam dolgi a, e, o, n. pr. Haar-lasje, Heer-vojska, Boot čoln itd. 23. ie še izgovarja v nemščini kakor dolgi i, n. pr. Biene-čebela itd. 24. Samoglasniki katerem sledi h, torej: ah, eh, ih, oh, uh, ah, oh, ilh in auh se glase vedno kakor en sam dolgi: a, e, i, o, u, a, O,, ii in au n. pr. Zahn-zob, Lehrer-učitelj, ihr - njen, Solin - sin, Kuhm - slava, vvahlen-voliti, frohlich - vesel, friih - zgodaj, rauli - hripav itd. 25. Dvojni soglasniki se izgovarjajo v nemščini po navadi kakor da bi bil en sam soglasnik, n. pr. Wetter-vreme, dann-potem, lassen- pustiti itd. 26. Namesto kk in ZZ še piše ck in tz, n. pr. Dečke - odeja, Spatz - vrabec itd. — 14 — Izreka Aussprache Pronuncia v italijanskem jeziku: in der italien. Sprache: nella lingua italiana: 1. C pred e in i se glasi v italijanščini kakor slovenski č, drugače pa kakor slov. k. torej: ce-če, ci-či, cio-čo, ciu-ču, ca-ka, co - ko, cu-ku, n. pr. caccia- izg. kača-lov, cercare - izg. čerkare - iskati, cucire- i/.g. kucire - šivati, croce - kroče - križ itd. 2. G pred e in i se izgovarja prilično kakor dŽ ali dj v besedah Madjar. Dobrudža, drugače pa kakor slovenski g, n. pr. gennaio - izg. dženajo - januarij, giallo - džalo - rumen, giorno-džorno-dan, gita-džita- hoja, gallo - galo - petelin, gust > - izg. gusto - okus itd. 3. H je v italijanščini nema pismenka, ki se malokedaj piše, a nikoli ne izgovarja, n. pr. ho> hai, ha, hanno - beri-o, ai, a, ano - imam, imaš, ima, imajo. Poleg tega se nahaja h v zvezali s soglasnikoma c in g, in sicer se glasi cll pred e in i kakor slovenski k, gh pred e in i kakor slov. g, torej: che - ke, chi-ki, ghe-ge, ghi - gi, n. pr. čhe-izg. ke-kaj, chi-isg. ki-kedo, chicchera - izg. -.kikera-skledica itd. 4. 1 v italijanščini ni le samoglasnik, ki se glasi kakor slovenski i, ampak tudi soglasnik, ki se piše dandanes navadno namesto zasta¬ relega j ter se izgovarja tedaj približno kakor slovenski j, to pa samo v dvoglasnikih, zlasti če (i) ni naglasen, n. pr. fine-izg. fine-konec, mai&le - izg. majale - prašič itd. 5. Gl v zvezi gH se glasi kakor slovenski lj, n. pr. paglia - izg. palja - slama. Izjeme: anglicano, gerogllfico, glicerina, negligente, in še nekaj drugih redkejili, kjer se čita gl kakor slov. gl, torej-an- glikdno itd. 6. Gn se izreka v italijanskih besedah kakor slovenski nj, n. pr. regno - izg. renjo - kraljestvo itd. 7. Qu ali cqu se izgovarja kakor slov. kv ali ku, n. pr. quadro- izg. kvadro - slika, &cqua - izg. dkua-voda itd. 8. S pred samoglasniki (a, e, i, O, ll) in pred soglasnik’: c, ch, f, p, qu, t, ter dvojnim ss se izrekata kakor slov. s, n. pr. sete-izg. sete- žeja, schiena - izg. skijena - hrbet, basso - izg. baso - nizek itd. 9. S med dvema samoglasnikoma ali pred soglasniki: b, d, g, 1, m, n, r in v se pa izgovarja prilično kakor slov. Z, n. pr. caso - izg. kazo-slučaj, riso - izg. rizo-smeh, sbaglio - izg. zbaljo - pogrešek, smar- rire- izg. zmarire - izgubiti itd. 10. Sc pred e in i se glasi v it. kakor slov. š, n. pr. scettro-izg. šetro - žezlo, scintilla - izg. ši n tila - iskra, asciugare - izg. ašugare-sušiti. 11. Z se izreka v it. navadno kakor slov. c, n. pr. forza- izg. forca - sila, prezzo - prečo - cena. NB. V nekaterih besedah se pa it. z glasp kakor slov. z ali dz, n. pr. tnezzo - mezo - pol, zero- (d)zero - ničla, manzo-vol, magazzino - skladišče itd. 12. Italijanski v se glasi kakor slov. v, n. pr. valore - vrednost, vivo - živ, vedere - videti itd. 13. Dvojni soglasniki se izrekajo navadno v ital. le enkrat, ali to. razločno in samoglasnik pred njima kratko, n. pr. fabbro - kovač, burro- maslo itd. 14. V 7 it. dvo in večglasnikih otiranja po navadi vsak samoglasnik svojo izreko ter se izgovarja redno skoro vsak glasnik zase, n. pr. durora - zarja, cuore-srce, guerra-vojna, En ropa, P&olo - Pavel itd. 15. Le samoglanik i se izgovarja navadno kakor slov. j, to pa zlasti: a) kadar stoji med dvema samoglasnikoma; L>) pred naglašenim samoglasnikom in c) na koncu besedi za naglašenim samoglasnikom, n. pr. a) g&io - vesel - gajo ; ‘ b) pidnta - pjanta - rastlina, piuma - izg. pjuma - pero; c) ltii-luj-on, lei-lej-ona, olio - izg. oljo - olje, Dio- izg. Dijo- Bog. — NB. Kadar je i naglasen in stoji pred njim drug samoglasnik, tedaj se glasi čisto kakor slov. i, n. pr. guida - gnida - vodnik, qui - kui-tu, Luigi-Alozij (Vekoslav) itd. Vaja v čitanju Kolikor glav, tčliko misli. Drevo ne pade na prvi mah. Lenoba vedno praz¬ nuje. Stara kokoš da dobro juho. Iz dobrega zrna do¬ bra pogača. Leseiibung IlBte mete &opfe, fo uide iKletmmgen. JDev iBratm ffillt rtidjt ratf bert erftett Btreidj. Bte dFaulett Ijabrn tm- nter feertag, ©irtc alte jetrne gtbt rine gttte Shtppe. ffimtes ©etretbe gtbt gutes iBrot. Esercizio di lettura Quante teste, tanti cervelli. Al primo colpo non cade 1’alb ero. In časa dei poltroni ogni di e festa. Gallina vecchia fa buon brodo. Buon grano fa buon pane. Mnogo kokodakanju, malo jajec. Po petju spoznaš ptiča. Bolje danes jajce, ne¬ go jutri kokoš. Povej mi, s kom se družiš, in jaz ti povem, kdo si. Jedna garje va ovca okuži vso čredo. S konja na osla sto¬ piti. Železo je treba kovati, dokler je vroče. Delati račun brez krčmarja. Izkušnja je* najboljša učiteljica. Dober prijatelj je bo¬ ljši nego sto sorodnikov. Koka roko umije, o- bedve po obrriz. Bolje sam nego v slabi družbi. Človek obrača, Bog pa obrne. Mačko v vreči kupiti. Kdor pride prej, prej melje. — 16 - Miel (Defrijvei unX> bori) kilt ffii. Ang bein (Delimg er- hemtt man bett Mogel. ffiin ffii ift Ijente. beffer alg ntorgen eiite penite. Sage mir, mit meni brt nmgeljft, ititb irij merbe bir fagen, mas bu bift ©ui rrinbigeg Srijaf ftcrkt bieganselijerbe ait. Dom jllferbe mtf bcit ffifei Ijerabjteigen. Dag-ffii fen imt(j man frijmiebcn, falange eg marin ift. Die IRerijnnng oljne bcn Mirt marijeit. Die ©rfaljrnng *t|t bie belte feljrerin. ffiin gnter Jfrennb ift beffer alg ljunbert Mer- roanbte. ffiine fijanb mdfrijt bie anbere itnb beibe bag ffiefuljt. Dcffer allein alg in frijlerljter (Defelifrijaft. Der iienfrij benkt nnb ffimtt lenkt. Die fini)e im Sarke kanfeit. Wer jnerst komnit, nurijlt jnerft. Molto fumo e poco arrosto. Dal canto si eonosce 1’ uecello. E meglio oggi ud Oovo che domani una gallina. Dimoii con chi vai, e ti divo chi sei. Una pecora marcia ne guasta un branco. Scender dal -cavallo ali’ asino. 11 ferro bisogna bat- tere fin oh’ e caldo. Pare il conto senza Poste. La pratica val piri che la grammatica. E meglio un buon amico che cento parenti. Una mano lava l’altra e tutte e due il viso. Meglio soli che male accompagnati. L’ uomo propone e Dio dispone. Comperar la gatta nel sacco. Chi prima arriva, pri- ma mricina. AKm/. /mm. um' Jmmitie/ Afmmmmd' JwrJa/ %iwwra', Ai'J#rrm / AW/umi(y / w/m /\ S> • a & 4mtma/ 4-A/ffm Aodu, jmndma/, M^/mmgwmJretta//e> mv mri/y di/ M Jnmem.Jd Mm. dwrujK,w Mi'/rww ,& ,.mim srn /jue&fa jiae/bč/ / AfumJč/ jirvnfa l^Mfa jmu/mJiroi ^on/& A/mJimtK ,,^m / A/AmHt//rom / M_ m' /mrt', /ma/ a/ Jffimetfu/ Amw y /mri& AimO. ” t%mrty ,S' aso&m/, £$&/?wv mm/ a£ Jkmm. — 17 — OPOMBE: *) Nemško se piše navadno brez naglaskov kakor slovensko. 2 ) V italijanščini pa se rabi naglasek le: a) kadar je treba naglašati zadnji zlog, n. pr. citta - mesto, virtil - čednost in b) da se razlikujejo jeduako pisane besede, ki so,različnega pomena, n. pr. balia - sila, bdlia - dojiteljica. Izjeme k a) qui, qua (- tu, tukaj) se pišeta brez naglaska. Pravopis. lieclitschroibung. Ortografia. Male in velike pismenke se rabijo v nemščini in italijanščini pri¬ dno kakor v slovenščini. Vendar je treba pomniti, da se vsi nemški samostalniki pišejo vedno z veliko začetno črko, n. pr. predzadnjem zlogu. 18 - OPOMBE: 1 ) Slovenščina ne pozna nobenega člena ali spolnika, pa ga tudi ne potrebnje. Vendar se včasih sliši, zlasti med priprostim ljudstvom, n. pr. ta . nova obleka; das neue Kleid, - il trnovo vestito, ali en človek - ein Mensch, - un uomo, kar pa ni, da bi se posnemalo. 2 ) Spolnile der, die, das pomenja, ta, ta, to; tisti, a. - o ali ] doticni, - a, - O ter se rabi le v zvezi z drugimi imeni. Lastna iitiena so navadno brez člena, Bog = Gott pa vedno. 3 ) V nemščini stoji der za moške, die za ženske in das za sred¬ nje samostalnike, n. pr. der Vater - oče; die Mutter-mati; das Kind- dete; v množini pa se glasi člen die za vse tri spole, n. pr. die Vater - očetje, die Miitter - matere, die Kinder- deca, otroci. *) Spolnik il, la pomenja nekako: ta, ta, to; tisti a, O, ali dotični, a, ' O, ter se rabi le v zvezi z drugimi imeni. Lastna imena so navadno brez člena, Bog - Dio pa vedno. — 19 - 5 ) Določni člen il, la se spaja s predlogi v eno besedo, n. pr. di 'n il = del, di in la = della. di in lo = dello, di inl’ = deli’, di in i = dei ali de’, di in gli = degli, (di in gl’ = degP), di in le = delle; da in il = dal itd. con (z) in per (= za) se navadno ne vežeta. 6 ) V italijanščini, se rabi il za moški, la pa za ženski spol; sred¬ njega ni, n. pr. il padre = oče, la madre = mati; v množini se glasi i za moške, le za ženske, n. pr. i padri * očetje; le rnndri = matere. 7 ) Namesto il in la stoji 1’ (z opuščajem, apostrofom ’) za moške in ženske samostalnike, kadar se naslednja beseda začenja s samogla¬ snikom, n. pr. l’orso = medved, 1’ ora = ura ; množina gli orsi, le ore. 8 ) Lo pa stoji namesto il za moške samostalnike, ako se nasled¬ nja beseda pričenja z: a) gn. n. pr. lo gnocco = njoko = štor, množina! gli gnocchi = njoki, b) s impura, to je s, kateremu sledi drug soglasnik, n- pr. lo scettro = šetro = žezlo, množina: gli scettri = šetri in e) z, n pr. lo zingaro = clngaro = cigšn, množina: gli zingari = cingari itd. b) Nedoločni člen ali h) Das iinbestimmte spolnik. Geschlechtswort. *) b) L’ articolo indeter- minativo. 3 ) cž s a a c D > O m c3 3 >o ož bfi a >o o o "d . pri vodjah ( jih) 6 - z vodjami (- ji) Dvojina ; 1- vodji (- ja) 2. vodij 3- vodjama (■ jema) 4. vodji (- ja) 3. pri vodjah (- jih) 3- z vodjama (- jema) C) Einzahl : 1. der Lei ter 2 ) 2. des Leiters 3. dem Leiter 4. den Leiter 5. bei dem Leiter 6. mit dem Leiter Mehrzahl: 1. die Leiter 2. der Leiter 3. den Leitern 4. die Leiter 5. bei den Leitern 6. mit den Leitern C) Singolare : 1. il dirigente 2. del dirigente 3. al dirigente 4. il dirigente, 5. dal dirigente 6. col (= con il) dirigente Plurale: 1. i dirigenti 2. dei dirigenti 3. ai dirigenti 4. i diri^fciti 5. dai dirigenti 6. coi (= con i) dirigenti J ) Moški samostalniki na - a se sklanjajo v slovenščini navadno po Ženski sklanjatvi; včasih pa se pregibljejo tudi po moškem vzorcu, n. pr. sluga, slugg, pri slugu, s slugom, itd. 2 ) Tako se sklanjajo v nemščini vsi moški in srednji samostalniki na - el, - en, - er, - chen, - in in lein, ki imajo v drugem sklonu jeduine - s, in so v 1. sklonu množine, brez končnice, n. pr. der Kragen = ovratnik, die Kragen, der Laden = prodajalna, die Laden, der Ldifel = - 24 — žlica. die.Loffel, der Keiter = jezdec, die Reiter, der Wagen = voz, die Wagen, das Fenster = okno, die Fenster, das Fraulein = gospodična, die Fraulein, das Knablein = deček, die Kniiblein, das Madchen = deklica, die Madchen, das Ruder = veslo, die Ruder, das Zimmer = soba, die Zimtner. NB. Tako se sklanja tudi der Kaše = sir. 3 ) Najnavadnejši nemški samostalniki z dvojnim spolom in različnim pomenom so: der Heide = pngan, die Heide = pustinja; der Hut = klobuk, die Hut = varstvo ; der Kiefer = čeljust, die Kiefer = bor; der Leiter = vodja, die Leiter = lestva; der See = jezero, die See = morje; der Band = zvezek, das Band = zveza; der Bauer = kmet, das Bauer = kletka; der Erbe = dedič, das Erbe= dedščina; der Schild = ščit, das Schild = izvesek; die Steuer = davek, das P^euer = krmilo; die Mark = marka (denar), das Mark = mozeg; der Tor = norec, das Tor = vrata: der Verdienst = za.zlužek, das Verdienst = zasluga... 1. ptiča 2. ptičev 3. ptičema 4. ptiča 5. pri ptičih 6. s ptičema 25 B Po tem vzorcu Vogel se sklanjajo v nemščini vsi.moški in srednji samostalniki na - el, - en, - er, ki imajo v 2. sklonu jednine - s, in v množini preglas, n. pr. der Apfel = jabolko, die Ipfel, der Ofen = peč, die Ofen, der Acker - njiva, die Acker, der Bruder=brat, die Briider, der Vater = oče, die Vater, das Kloster = samostan, die Kloster, itd. OPOMBA: Dvo in več zložni samostalniki na •• r privzemajo v slo¬ venščini po vseh sklonih j, da ž njim r mehčajo, cesar - cesarja, mehur - mehurja, vihar - viharja itd. Imena neživih reči na - or ne dobe j, n. pr. govor - govora, prostor - prostora, tovor - tovora, odbor - odbora, zbor - zbora, spor - spora, itd. Dvojina : 1- duhova 2. duhov 3. duhovoma 4. duhova 5. pri duhovih 6. z duhovoma . l ) Kakor Geist se sklanjajo v nemščini vsi moški in srednji samo¬ stalniki, ki imajo v 2. sklonu jednine - es ali s in v 1 . sklonu množine - er n. pr. der Leih - telo, die Leiber, das Kind-dete, die Kinder, das Weib - ženska, die Weiber, das Bi-jajce, die Bier, das Geld-denar, die Gelder, das Feld - polje, die Felder, das Lied-pesen, die Lieder, das Schwert-meč, die Schvverter, das Licht - luč, die Lichter, das Nest-' gnezdo, die Nester, itd. _ 26 — Dvojina: 1. gozda, gozdova 2. gozdov, gozdov 3. gozdoma, gozdovoma 4. gozda, gozdova 5. pri gozdih, gozdovih 6. z gozdoma, gozdo¬ voma L ) Večina moških jeduozložnih samostalnikov dobiva v 2. sklonu jednine poleg nenaglašenega - a tudi lahko naglašen u, a potem dobe v dvojini in množini prirastek - ov n. pr. cvet-cvetu, grad-gradu, sad - sadii, zid - zidii, množina: gradovi, sadovi, zidovi. 2 ) Po vzorcu Wald se sklanjajo v nemščini vsi moški in srednji samostalniki, m imajo v 2. sklonu jednine - es ali s in v 1. sklonu množine - er s preglasom, u. pr. Gott-Bog, Gotter, der Mann - mož, die Manner, der Band-rob, die Rander, der Wurm-erv, die Wlirmer, das Dorf-selo, die Dorfer, das Amt-urad, die Amter, das Bad - kopel, die Bader, das Pad-sod, die Fasser, das Rad-kolo, die Rader, das Land - dežela, die Bander, das SeliloB - grad, die SchlSsser, das Wort - beseda, die VVorter, itd. Sestavljenke z - malin, ki pomenijo kak stan, imajo v množini - leute, sicer pa - manner, n. pr. der Laudmann - poljedelec, die Land- leute; der Landsmann - rojak, die Landsleute; der Kaufmanu - trgovec; die Kaufleute ; der Seemann - pomorščak, die Seeleute; Eheleute-za¬ konski; Fuhrleute - vozniki; ali: die Ehremnanner - poštenjaki; die Staats- manner - državniki, itd. — 2 ? — 3 ) Samostalniki na - co tvorijo v italijanščini množino različno in sicer: a) na - chi vobče kadar je naglasen predzadnji zlog: il giuoco- igra, i giuochi; lo gnocco - štor, gli gnocchi itd. Izjeme: 1’amico - prija¬ telj, gli amici; il nemico - sovražnik, i nemici; il greco - Grk, i greti; il porco - prašič, i por.ci; b) na - ci vobče kadar, se naglasa tretji /dog, n. pr. medico - zdravnik, medici, tecnico- tehnik, tecnici, itd. Izjeme: carico - tovor, carichi, il manico-roe, i manichi, itd. (con le) Dvojina : 1. znanosti 2. zn&nosti (j) 3. zn^nostima 4. znanosti 5. pri znanostih 6. z zn&nostima 1 ) Kakor die Kenntnis se sklanjajo v nemščini vsi ženski samo¬ stalniki, ki imajo jednino brez končnice, v množini pa - e, n. pr. die Besorgnis- skrb, die Ersparuis - prihranek, die VVildnis - puščava, itd. 2 ) Vsi ženski samostalniki na nenaglašen - a tvorijo v italijanščini množino na - e, n. pr. la časa-hiša, via - ulica, erba-trava, uughia- noht, schiena-hrbet, testa-glava, penna-pero, matita - svinčnik, terra- zemlja,. itd. imajo v množini: le čase, vie, erbe itd. — 28 — ,Jednina: Einzahl: Singolai e: 1 mati (hči) 2. matere (hčere) 3. m&teri (hčeri) 4. mater (hčer) 5. pri materi (hčeri) 6. z mdterjo (hčerjo) 1. die Mutter 1 ) (Tochter) 1. la madre (figlia) 2. der Mutter (Tochter) 2. della madre (figlia) 3. der Mutter (Tochter) 3. aila madre (figlia) 4. die Mutter (Tochter) 4. la madre (figlia) 5. bei der Mutter (Toch- 5. dalla madre (figlia) ter) 6. mit der Mutter (Toeh- 6. colla madre (figlia) ter) (- con la) Množina: Mehrzahl : Plurale: 1. matere (hčere) 1. die SJiitter (Tochter) 1. le madri (figlie) 2. mater (hčer) (a) ‘2. der Mutter (Tochter) 2. delle madri (figlie) 3. materam (hčeram) 3. denMuttern(Tochtern 3. alle madri (figlie) 4. matere (hčere) 4. die Mutter (Tochter) 4. le. madri (figlie) 5. pri materah (hčerah) 5. bei den Muttern 5. dalle madri (figlie) 6. z materami (hčerami) (Touhtern 6. mit den Muttern 6. colle madri (figlie) (Tochtern) (- con le) Dvojina : 1. materi (hčeri) 2. mater (hčer) (a) 3. materama (hčerama)-- 4. materi (hčeri) 5. pri materah (hčerah) 6. z materama (hčera- [ma) x ) Kakor die Mutter - mati se sklanja v nemščini tudi die Tochter- hči, torej s preglasom v množini, ampak brez končnice v prvem, drugem in četrtem sklonu množine. x ) Po vzorcu der Genosse se sklanjajo v nemščini vsi moški samostalniki, ki se v prvem sklonu končujejo na - e u. pr. der Affe- opica, die Affen, der Pote-sel, die Hoten, der Falke-sokol, die Falkeu, der Hase-zajec, die Hasen, der Knabe - deček, die Knaben, der Lowe- lev, die Lovven, der Riese - velikan, die Riesen, der Zeuge - priča, die Zeugen, der Bulgare-Bolgar, die Bulgaren, der Deutsche - Nemec, die Deutschen, der Franzose - Franppz, die Franzosen, der Kroate - Hrvat die Kroaten, der Pole-Poljak, die Polen, der Russe-Kus, die Russen, der Serbe - Srb, die Serben, der Sloveue - Slovenec, die Slovenen, der Turke - Turek, die Tiirken, itd.. 2 ) Moški samostalniki na - ga in - go tvorijo v italijanščini navadno množino na - ghi, n. pr. Pago-igla, gli aghi; 1’ obbligo- obveznost, gli obblighi; il profugo-begunec, i profughi; itd. izjema: il belga-Belgijec, i belgi. — 31 K) Jednina : 1. knez 2. kneza 3. knezu 4. kneza 5. pri knezu 6. s knezom Množina: 1. knezi 2. knezov 3. knezom 4. kneze 5. pri knezih 6. s knezi Dvojina: 1. kneza 2. knezov 3. knezoma 4. kneza 5. pri knezih 6. s knezoma K) Eimahl: 1. der Fiirst x ) 2. des Fursten 3. dem Fursten 4. den Fursten 5. bei dem Fursten 6. mit dem Fursten Mehrzahl: 1. die Fursten 2. der Fursten 3. den Fursten 4. die Fursten 5. bei den Fursten 6. mit den Fursten K) Singolare : 1. il principe (d ucaj 2. del principe (duca) 3. al principe (duca) 4. il principe (duca) 5. dal principe (duca) 6. col principe (duca) (con il) Plurale: 1. i principi (duchi) 2. dei principi, (duchi) 3. ai principi (duchi) 4. i principi (duchi) 5. dai principi (duchi) 6. coi principi (duchi) (con i) l ) Kakor der Fiirst se sklanjajo v nemščini vsi moški samostalniki, ki imajo v 2. sklonu jednine in v vseh ostalih sklonili jednine in množine - en, n. pr. der Bar-medved, die Baren; der Christ - k ris ti jan, die Christen; der Graf - grof, die Grafen; .der Held-junak, dife Helden; der Hirt (e) - pastir, die Hirten; der Narr - norec, die Narren; der Soldat- vojak, die Soldaten, itd. Izjeme: a) der Herr - gospod, ima v jednini - n, v množini pa - en; b) der Bauer-kmet, der Nachbar -sosed in der Vorfahr -prednik se sklanjajo v jednini po vzorcu der Gemahl ali der Fiirst, v množini pa le kakor der Fiirst. - 32 TA L) TA Dvojina : 1. žarka 2 . žarkov 3. žarkoma 4. žarka 5. pri žarkih 6. z ž&rkoma *) Moški samostalniki s poluglasnim e v končnici ga izpahnejo po vseh sklonih, ako jim priraste kak glasnik na koncu. V naslednjih besedah pa izpada e tudi v korenu: pes -psa, sel - sla, sen -sna. 2 ) Po vzorcu der Strahi se sklanjajo v nemščini nekateri moški in srednji samostalniki, n. pr. der Dorn trn, der Muslcel- mišica, der Pfau- pav, der See - jezero, der Staat-država, der Stachel - želo, der Vetter- bratranec, das Hemd - srajca, das Bett-postelja, das Leid-bol, das Ohr- uho in še nekaj malo drugih. 3 ) Moški samostalniki na - io tvorijo v italijanščini množino različno, in sicer a) na - i, kadar - io ni naglasen; n. pr. il premio - nagrada, i premi; b) na - ii pa kadar se naglasa končnica, n. pr. Io zio - gli zii, itd. — 33 M) J ednina: 1. okd !) 2. očesa 3. očesu 4. oko 5- pri očesu 6. z očesom Množina: 1. oči, (-'očesa) 2. oči (j), (- očes) 3. očem, (- očesom) 4. oči, (- očesa) 5. pri očeh, (- očesih) 6. z očmi, (- očesi) Dvojina : 1. očesi 2. očes 3. očesoma 4. očesi 5. pri očesih 6. z očesoma M) . Einzahl : 1. das Auge *) 2. des Auges 3. dem Auge 4. das Auge 5. bei dem Auge 6. mit dem Auge Mehreahl: 1. die Augen 2. der Augen 3. den Augen 4. die Augen 5. bei den Augen 6. mit den Augen M) Singolare; 1. 1’occhio 2. deli’ occhio 3. ali’ occhio 4. 1’ occhio 5. dali’ occhio 6. con 1’ (coli’) occhio. Flurale; 1. gli occhi 2. degli occhi B. agli occhi 4. gli occhi 5. dagli occhi 6. con gli (- cogli) occhi *) a) Nekateri srednji samostalniki na - o dobivajo po vseh sklonih prirastek - es, n. pr. drevo - drevesa, kolo - kolesa, pero - peresa, telo- telesa, uho-ušesa, itd. b) Srednji samostalniki na - me dobivajo po vsej sklanji prirastek en, n. pr. breme-bremena, ime-imena, seme - semena, vreme - vreme¬ na, itd. e) Imena mladih bitij na - e dobivajo po vsej sklanjatvi prirastek - et, n. pr. dekle - dekleta, jagnje - jagnjeta, pišče- piščeta, tele-teleta, itd, NB. Tako se sklanjajo tudi nekateri moški samostalniki na - e n. pr. France - Franceta, oče - očeta. itd. 2 ) Kakor „das Auge* tako se sklanja tudi „das libide"- konec. — 34 JST) J ednina : L misel x ) 2. misli 3. misli 4. misel 5. pri misli 6. z mislijo Množina: 1. misli 2. misli (j) 3. mislim 4. misli 5. pri mislih 6. z mislimi Dvojina: 1. misli 2. misli (j) 3. mislima 4. misli 5. pri mislih 6. z mislima N) Einzhal: 1. der Gedanke (n) * 2 ) 2. des Gedankens 3. dem Gedanken 4. den Gedanken 5. bei dem Gedanken 6. mit dem Gedanken Mehrsahl: 1. die Gedanken 2. der Gedanken 3. den Gedanken 4. die Gedanken 5. bei den Gedanken 6. mit den Gedanken N) Singolare : 1. il pensiero 3 * * * * 8 * * il ) 2. del pensiero 3. al pensiero 4. il pensiero 5. dal pensiero 6. col (con il) pensiero Plurale: 1. i pensieri 2. dei pensieri 3. ai pensieri 4. i pensieri 5. dai pensieri 6. coi (con i) pensieri x ) Gibljivi e izpade po vseh sklonih, katerim priraste na koncu kak glas, n. pr. bolezen - bolezni, pesen - pesni, itd. V naslednjih besedah pa ostane ta - e: globel - globeli, jesen, kopel, pamet, postelj, senožet, zabel, zibel, vrzel. 2 ) Po vzorcu der Gedanke se sklanja v nemščini še sedem drugih moških samostalnikov, ki se končujejo v 1 . sklonu jednine na - e (ali - en), v 2. sklonu jednine na - ens in v vseh ostalih sklonih na -en. Ti so: der Friede(n) - mir, der Funke(n)- iskra, der Glaube(n) -vera, der Haufe(n) -kup, der Name(n) -ime, der Same(n) - seme, der Wille(n) - volja. Samostalnik Herz se sklanja tako le: das Herz- srce, dos Herzens, dem Herzčn,, das Herz; die Herzen, itd. 8 ) Nekateri samostalniki tvore v italijanščini nepravilno množino, n. pr. Fuorao -človek, mož, gli uomini; Fuovo - jajce, le uova; il braccio - roka, le braccia; il bue - vol, i buoi; il corno-rog, le corna; Dio-lddio- Bog, gli dei; il dito - prst, le dita; il frutto - sad, le frutta; il legno-les, le legna; il labbro - ustnica, le labbra; il paio-par, le paia itd. L jemo so pa: i corni - rogovi - godala, i frutti - dohodki (glavnice ali dela), i legni - vojne ladije ali kočije. O) O) O) . Jednina : 1- žena (gospa) 2 ) 2. žene (gospe) 3. ženi (gaspej) 4. ženo (gospo) 5. pri ženi (gospej) 6. :« ženo (gospo) Množina: 1. žene (gospe) 2. žen (- a) (gospa) 3. ženam (gospem) 4. žene (gospe) 5. pri ženah (gospeh) 6. z ženami (gospemi) Dvojina: 1. ženi (gosp«;) 2. žen (gospa) 3. ženama (gospema) 4. ženi (gospe) 5. pri ženah (gospeh) 6. z ženama (gospema) Einzahl : 1. die Fran a ) 2. der Frau 3. der Frau 4. die Frau 5. bei der Frau 6. mit der Frau , Mehrzahl: 1. die Frauen 2. der Frauen 3. den Frauen 4. die Frauen 5. bei den Frauen 6. mit den Frauen Singolare: 1. la donna (signora) 2. della donna (signora) 3. alla donna (signora) 4. la donna (signora) 5. dalla donna (signora) 6. con la donna (signora) (- colla) Pluralt :' 1. le donne (signoie) 2. delle donne (signorel 3. alle donne (signore) 4. le donne (signore) 5. dalle donne (signore) 6. con le donne (signore) (- colle) ‘) Die Frau je prav za prav žena. Za gospo pa se rabi v nemščini navadno gnadige Frau (- milostiva) gospa, kar pa ni, da bi se posnemalo v slovenščimi. a ) Kakor die Frau se sklanjajo v nemščini vsi ženski samostalniki (zlasti na - ei, heil, in, keit, schaft in ung), ki dobe v množini končnico - en, n. pr. die Burg- grad, Art-vrsta, Fahrt - vožnja, Jagd-lov, Last- breme, List-zvijača, Ptiicht-dolžnost, Gefahr-nevarnost, Zalil - število, Zeit - čas, Kanzlei-pisarna, Einheit - enota, Kloinigkeit - malenkost, Lehrerin -učiteljica, (-in Se glasi v množini- innen, torej: Lehrerinnen), Uhung -vaja, Herrschaft - gospoda, itd. — 86 — . P) J ednina: 1. vrsta x ) 2. vrste 3. vrsti 4. vrsto 5. pri vrsti t>. z vrsto Množina : 1. vrste 2. vrst 3. vrstam 4. vrste 5. pri vrstah 6. z vrstami Dvojina : 1. vrsti 2. vrst 3. vrstama 4. vrsti 5. pri vrstah 6. z vrstama P) Linzahl: 1. die Reihe 2 ) 2. der Keibe 8. der Reihe 4. die Reihe 5. bei der Reihe 6. mit der Reihe Mehrzahl: 1. die Reihen 2. der Reihen 3. den Reihen 4. die Reihen 5. bei den Reihen 6. mit den Reihen P) Singolare: 1. la serie 3 ) 2. della serie 3. alla serie 4. la serie 5. dalla serie 6. coli a (con la) serie Vlurale : 1. le s^rie 2. delle serie 3. alle serie 4. le sbrie 5. da 11 e serie 6. colle (con le) serie *) Potej sklanjatvi.se sklanjajo tudi ženski samostalniki na - ev, n. pr. breskev (breskva), britev, cerkev, daritev, delitev, molitev, množitev, ženitev, itd. Le s to razliko, da je v jednini 4. sklon jednak 1. in 6. sklon se končuje na - ijo, torej z breskvijo itd. 2 ) Po vzorcu die Reihe se sklanjajo v nemščini vsi ženski samo¬ stalniki, ki se končujejo na - e, - el in - er, n. pr. die Blume - cvetica, Feder-pero, Gabel-vilice, Mauer-zid, Nadel-igla, Sonne -solnce, Gasse- ulica, Pflanze-rastlina, itd. s ) Vsi samostalniki na - ie ostanejo v množini neizpremenjeni, n. pr. 1’effigle - podoba, le effigfe- Izjema: la moglie - žena, soproga, le mogli. Tako ostanejo neizpremenjeni v množini tudi vsi samostalniki moškega in ženskega spola, ki se končujejo: rij na povdarjen samoglasnik, n. pr. il podesta - župan, la. virtii - čednost, la libertžl - svoboda, il baccala - polenovka, la velita-resnica,,itd.; b) na soglasnik, n. pr. ( il gas-plin, il lapis-svinčnik, il notes-zapisnik, itd.; c) vsi enozložni samostalniki, n p-, ii rh - kralj, i re, itd. in • rž) na j, n. pr. il trepiedi-trinožnik, i trepiedi; la crisi-kriza, le crisi, itd.. — 87 Pridevnik J ednina : ni. mož je bogat mož je velik /. žena je bogata žena je velika n. dekle je bogato dekle je veliko Množina: ni. mo.žje so bogati možje so veliki ,/. žene so bogate žene so velike) n. dekleta so bogata dekleta so velika Das Ei gonschaf ts wort • Einmhl : ni. der Mann ist reich *) der Mann ist grofi /. . die Fran ist reich die Fran ist grofi n. das Madchen ist reich das Madchen ist grofi Mehrzahl : m. die Manner sind reich die Manner sind grofi /. die Frauen sind reich die Frauen sind grofi n. die M adchen sind reich die Madchen sind grofi L' aggettivo Singolare: m. 1’ uomo e rieco 1 2 ) 1’uomo h grande f. la donna e ricca la donna e grande Italijanščina nima sre¬ dnjega spola. P lurale : m. gli uOmini sono ricchi gli uomini sono grandi /. le donne sono ricche le donne sono grandi Italijanščina nima sre¬ dnjega spola. OPOMBE: 0 Kadar nemški pridevnik služi za dopovedek, tedaj se ne sklanja. 2 ) Končnica italijanskih pridevnikov je v jednini za moški spol O ali - e (ricco, grande), za ženski spol pa - a ali e - (ricca, grande). V množini se glasi moški spol vedno -i (ricchi, grandi', ženski pa - e, kadar je v jednini - a (bella, belle), na i, pa oni, ki končajo v ednini na - e (grande - grandi). Jednina : Einzdhl: Singolare : m. 1. visok hrib 2. visokega hriba 3. visokemu hribu -1. visok (-ega) hrib (konja) *) 5. pri visokem hribu 6. z visokim hribom m. 1. hoher Berg - ein ho- her Berg 2. hohes (- boben) Ber- ges - eines hoben Berges 2 ) 3. hohem Berge-einem boben Berge 4. boben Berg - einen hoben Berg 5. bei hohem Berge-bei einem boben Berge 6. mit hobem Berge - mit einem boben Berge m. 1. un morite alto s ) 2. .d’un monte alto 3. ad un monte alto 4. un morite alto 5. da un monte alto 6. con un monte alto 1 j V slovenščini je 4. sklon jednine neživih bitij enak 1. sklonu, ži¬ vih pa 2: sklonu, torej visok hrib, ali visokega konja. 2 ) V jedninskem rodil¬ niku ima lahko nemški pridevnik moškega in sredjnega spola končnico -en namesto - es, zlasti kadar se samostalnik končuj): na - es. s ) Italijanski pri¬ devnik sestavlja nava¬ dno za samostalnik, po¬ sebno kadar pomenja kako barvo, n. pr. ban- diera rossa - rdeča za¬ stava, foglia verde - ze¬ leni list itd. 38 - Jednina: /■ 1. visoka cerkev 2. visoke cerkve 3. visoki cerkvi 4. visoko cerkev 5. pri visoki cerkvi 6. z visoko cer kvijo H. 1. visoko poslopje 2. visokega poslopja 3. visokemu poslopju (ji) 4. visoko poslopje 5. pri visokem poslopju (i) 6. z visokim poslopjem Emsahl: f. 1. hohe Kirche - sine bobe Kirche 2. bober Kirche - einer boben Kirche 3. bober Kirche - einer boben Kirche 4. hohe Kirche - eine hohe Kirche 5. bei bober Kirche - bei einer boben Kirche 6. mit bober Kirche-mit einer boben Kirche n. 1. holies Gebaude - ein bohes Gebaude 2. hohes (- boben) Ge- baudes - eines hohen Gebaudes 3. hobem Gebaude - einem boben Gebaude 4. hohes Gebaude - ein bohes Gebaude 5. bei hobem Gebaude- bei einem hohen G. 6. mit hobem Gebaude - mit einem hohen G. Singolare: /• 1. una chiesa alta 2. d’ una chiesa alta 3. ad una chiesa alta 4. una chiesa alta 5. da una chiesa alta 6. con uha chiesa alta- m. 1. un edifizio alto 2. d’ un edifizio alto 3. ad un edifizio alto 4. un edifizio alto 5. da un edifizio alto 6. con un edifizio alto — 39 - n. m. 1. visoka poslopja 2. visokih poslopij 3. visokim poslopjem 4. ' visoka poslopja 5. pri visokih poslopjih 6. z visokimi poslopji 1. liohe Gebaude 2. hoher Gebaude 3. hohen Gebauden 4. bobe Gebaude 1. (degli) edifizi alti 2. di edifizi alti 3. a degli edifizi alti 4. degli edifizi alti da edifizi alti 6. mit hohen Gebauden 6. con (degli)edifizi alti 2 ) *) Italijanski pridevnik se ne pregiblje po sklonih, ampak samo po številu in spolu kakor samostalnik. 2 ) Pridevniki na. - ca in - co, ga in go tvorijo množino kakor samostalniki, to; e j : a) na - chi in - ghi, kadar je naglasen predzadnji zlog n. pr. ricco, ricchi (-bogat), largo - širok, larglii. Izjeme: nemico (-sovražen), neiniei, belga (-belgijski), belgi; h)- na - ci in - gi, ako se naglasa tretji zlog, n. pr. mbdico (- zmeren), modici, magnifico - krasen, magnifici, austriaco, austriaci, ungarico, ungftrioi - (ogrski), germanieo, germaniei, asparago, asparagi - (špargelj), selvatico, selv&tici - divji). Izjeme: carico - naložen, c&richi, naufrago - potopljen, naufraghi, profugo - begunec, profughi, itd. — 40 *) Tako kakor s členom der, se sklanja pridevnik tudi, kadar stoji pred njim zaimek: dieser, jener, derjenige, derselbe, jeder, vvelcher, -e, - es. če pa ima pred sedoj nedoločni člen ein, eine, ein ali zaimek: mein, dein, sein, unser, euer, ihr, kein, alle, manch, soleh, tedaj se sklanja v jedninskem imenovalniku krepko, v vseh drugih sklonih pa šibko, n. pr. ein hoher Berg, toda: eines hohen Berges, i. t. d. 4i - Množina : Mehrzahl: Plurale m. 1- visoki hribi p- visokih hribov visokim hribom 4- visoke hribe pri visokih hribih 6. z visokimi hribi m. 1. die hohen Berge 2. der hohen Berge 3. den hohen Bergen 4. die hohen Berge 5. bei den hohen Bergen 6. mit den hohen Bergen m. 1. i moriti alti 2. dei moriti alti 3. ai mo uti alti 4. i monti alti 5. dai monti alti 6. coi monti alti (con i) f- 1. le chiese alte 2. deli e chiese alte 3. alle chiese alte 4. le chiese alte 5. dalle chiese alte 6. con le chiese alte (colle) m. 1 . 2 . 3. 4. 5. 6 . /■ visoke cerkve 1. visokih cerkev (-kva) 2. visokim cerkvam 3. visoke cerkve 4. pri visokih cerkvah 5. z visokimi cerkvami 6. f die hohen Kirchen der hohen Kirchen den hohen Kirchen die hohen Kirchen bei den hohen Kirchen mitden hohen Kirchen n. K visoka poslopja 2. visokih poslopij 3. visokim poslopjem 4. visoka poslopja 5- pri visokih poslopjih 6. z visokimi poslopji 1. die hohen Gebaude 1. 2. der hohen Gebaude 2. 3. den hohen Gebauden 3. 4. die hohen Gebaude 4. 5. bei den hohen Ge- 5. bauden 6. mit den hohen Ge- 6. bauden gli edifi/.i alti degli edifizi a (ti agli editizi alti gli edifizi alti dagli edifizi alti cogli edifizi alti (con gli) x ) J ) Bello (-lep), buono (-dober), grande (-velik) in santo (-svet) se skrajšajo pred moškimi samostalniki v: bel, buon, gran in san, n. pr. bel tempo (-lepo vreme), buon giorno (-dober dan), gran maestro (-velik učitelj), san Bortolo (-sveti Jernej). Kadar se ti moški samostal¬ niki pričenjajo z z ali s impura, t. j. s, kateremu sledi drug, soglasnik, tedaj se rabi v .obče bello, buono, grande, santo. Tako tudi kadar stoje za samostalnikom ali sami zase, n. pr. bello stivale -lepi čevelj, buono zio - dobri stric, Iddio grande - veliki Bog, kadre Santo - Sveti Oče. Ženska oblika se glasi pravilno: bella, buona, santa. Le jgrande 11 «e lahko skrajša tudi pred ženskim samostalnikom v gran, in sicer v jednini in množini, n. pr. una gran parte. Takisto množina: buoni, - e, gran(di), santi - e Le bello ima v jednini: bel, bello, beli’, bella, v množini pa: bei, begli, belle, n. pr. un bel libro-bei libri (lepa knjiga- lepe knjige) un bello stemma-begli stemni i (lep grb-lepi grbi), un belTorso -begli orsi (lep medved - lepi medvedje), una bella notte-belle notti (lepa noč-lepe noči). Santo dobi apostrof (-opuščaj’) namesto končnega o, kadar začenja naslednja beseda s samoglasnikom, n. pr. Sant’ Antonio. ijfc — 42 — Stopnjevanje pridevnikov a) Prva stopnja ali nasebna: m. lepi vol /. lepa krava n lepo jagnje b) Druga stopnja ali primerjalna :*) m. lepši vol f. lepša krava n. lepše jagnje ali m. bolj (-več) lep(i) vol /. bolj (-več) lepa krava n. bolj (-več) lepo jagnje Steigerung der Eigen- scliafsvvorter a) Prste Stufe oder Positiv : m. der schone Ochs /. die schone Kuli n. das schone Lamin b) Ziveite Stufe oder Komparativ: 2 ) m. ein sehonerer Ochs f. eine schonere Iiuh n. ein schoneres Lamin oder m. ein mehr schonerOchs /. eine mehr schone Kuh n. ein mehr schones Lamm Comparazione degli aggettivi a) Primo grado o grado positivo: m. il bel manzo /. la bella mncca m. il beli’ agnello V) Secondo grado o grado comparativo : 8 / m. un pib bel manzo f. una pili bella mileča m. un piu beli’ agnello x ) Druga ali primerjalna stopnja se izobražuje v slovenščini nava¬ dno s končnicami: ejši, - a, e: ši, ša, še; ji, ja, je, ki se priti- kajo deblu, n. pr. zvest - zvestejši, hud-hujši, globok - globji, itd. V časih pa se izobražuje druga stopnja s prislovom bolj, n. pr. bel-bolj bel, cvetoč - bolj cvetoč, učen-bolj učen itd. 2 ) Druga stopnja se obrazuje v nemščini navadno s končnico - er, n. pr. frisch (-svež) - friscber, schnell (-hiter) schneller, itd. Poleg tega preglasujejo enozložni pridevniki osnovni samoglasnik, zlasti a, n. pr. alt (-star) - alter, arg (-hud) - arger, arm (-ubog) - armer, hart (-trd)- harter, kalt (-mrzel) - kalter, larrg (- dolg) - langer, stark (-močen) - starker, warm (-gorek) - warmer, gross (-velik) - grosser, hoch (-visok) hoher, jung .(-mlad) - jiinger, kurz (-kratek) kiirzer. Izjeme: matt, rund, voli, (-truden, okrogel, polu) ne preglasujejo nikoli, dumm in blass (-neumen in bled) pa malokedfj, torej: matter, ruuder, voller; dunimer, blasser-. Primerjalna stopnja se lahko tudi opiše z besedico mehr - bolj, več, ali minder - manj kakor v italijanščini, včasi tudi v slovenščini. 8 ) Druga ali primerjalna stopnja se tvori v italijanščini s pomočjo besedice pih - bolj, več ali meno - manj, n. pr. corto (- kratek) - piu o meno corto, lungo (- dolg) - piu (meno) lungo, itd. — 43 — c) Tretja stopnja, ali presežna : - 1 ) n% - najlepši vol / najlepša krava n ‘ najlepše jagnje ali najbolj (-največ) lepi vol f najbolj (-največ) lepa krava n • najbolj (-največ) lepo jagnje ali jako lep vol /■ jako lepa krava n - jako lepo jagnje *) Tretja ali presežna stopnja se izobražuje, v slovenščini, ako g e primerjalni stopnji 1 pri dene besedica naj ali pa prvi. nasebni stopnji) to je nestopnjevanemu pridevniku predloži prislov najbolj (največ), "■ pr. zvest - najzvestejši, hud - najhujši, globok - najglobji, itd. bel- 'lajbolj bel, cvetoč - najbolj cvetoč, učen - najbolj učen itd. 2 ) V nemščini se nareja -tretja stopnja s končnico est ali -st, n. pr. frisch (-svež) - frischest, schnell (hiter) schnellšt. Poleg tega preglasujejo nekateri, večinoma enozložni pridevniki svoj osnovni samoglasnik, posebno a kakor v drugi stopnji, n. pr. alt (star) altest, arm (ubog) iirmst itd. Tretja stopnja se tudi lahko opiše z besedicama am meisten (najbolj, največ) ali sehr (jako, zelo) kakor v italijanščini, n. pr. am meisten hoch ali sehr hoch (zelo ali jako visok) itd. 3 ) Tretja stopnja se tvori v italijanskem jeziku s pomočjo določnega člena: il, la in druge stopnje ali pa s končnico - issimo, - a ali z besedico molto, assai (jako, zelo), n. pr. largo - širok, il piti largo, la pid larga, larghissimo, a, (najširši) ali , molto largo, assai largo - zelo širok, jako širok itd. e) Dritte Stuje oder Superlativ : 2 ) m. der schonste Ochs f. die schonste Kuh n. das schonste Lamm o del¬ ni. der am meisten scho- ne Ochs f. die am meisten scho- ne Kuh n. das am meisten seho- ne Lamm oder m. ein sehr schoner Ochs f. eine sehr schotie Kuh n. e i n s eh r s ch b n e s L čl mm c) Terzo gr a do o grado superlativo: s ) m. il pid bel manzo f. la piu bella mucca n. il piti beli’agnello (kakor zgoraj) oppure. m. un bellissimo (-molto bel) manzo f nna bellissima(-molto bella) mucca n. un bellissimo (-molto beli’) agnello - 44 — OPOMBA. Stopnjevani pridevniki se pregibljejo kakor nestopnjevahi. — 45 — Primerja se takole : - 46 — 15 petnajst 16 šestnajst 17 sedemnajst 18 osemnajst 19 devetnajst 20 dvajset 21 edenindvajset 22 dvaindvajset 23 triindvajset 28 osemindvajset 30 trideset 31 Sdenintrideset 32 dvaintrideset 40 štirideset 50 petdeset 60 šestdeset 70 sedemdeset 80 osemdeset 90 devetdeset 100 sto 101 sto in eden 102 sto in dva 200 dvesto 300 tristo 400 štiristo 500 petsto 600 šeststo 700 sedemsto 800 osemsto 900 devetsto 1.000 tisoč 2.000 dva tisoč 3.000 tri tisoč 10.000 deset tisoč 100.000 sto tisoč 1.000. 000 milijon 1.000. 000.000 milijarda 15 funfzehn 16 sechzeh n 17 siebzehn 18 achtzehn 19 neunzehn 20 zwanzig 21 einundwanzig 22 zweirmndzwan/jg 23 dreiundzwanzig 28 achtundzwanzig 30 dreissig 31 einunddreil.lig 32 zweiunddrei6ig 40 vierzig 50 funfzig 60 sechzig 70 siebzig 80 aclitzig 90 neunzig 100 hundert 101 hundertundeins 102 hundertundzwei . 200 zweihundert 300 dreihundert 400 vierhundert 500 fdufhirndert 600 sechshundert 700 siebenhundert 800 achthundert 900 neunhundert 1.000 tausend 2.000 zvveitansend 3.000 dreitausend 10.000 zehntausend 100.000 lmudert tausend 1.000. 000 cine Million 1.000. 000.000 eine Mil- liarde 15 quindici 16 sedici 17 diciassette 18 diciotto 19 diciannove 20 venti 21 ventuno 22 ventidue 23 ventitre 28 ventotto 30 trenta 31 trentuno 32 treutadue 40 quaranta 50 cimjuanta 60 sessanta 70 settanta 80 ottanta 90 novanta 100 cento 101 centuno 102 ceutodue 200 dueeento 300 trecento 400 quattrocento 500 cinquecento 600 seicento (-secento) 700 settecento 800 ottocento 900 novecento 1.000 mille 2.000 dne mila 3.000 tre mila 10.000 dieci mila 100-.000 cento mila 1.000. 000 'un milione 1.000. 000.000 uu_ mi- liardo — 47 — OPOMBE. 1.) Ein, eine, ein se sklanja pred samostalnikom ali pridevnikom kakor nedoločni člen. Kadar stoji sam, to je brez samo¬ stalnika ali pridevnika, tedaj se glasi einer, eine, eines ter se sklanja krepko kakor predevnik. Ako pa stoji za določnim členom ali zaimkom, Potem se sklanja šibko kakor pridevnik, n. pr. m. 1. der eine, 2. des einen, 3. dem einen, 4. den einen ; f. 1. diese eine 2. dieser e inen, 3. dieser einen, 4. diese eine; n. 1. jenes eine, 2. jenes einen, '!■ jenem einen, 4. jenes eine. - Pri štetju se govori navadno: eins 2.) Zwei (-dva) se sklanja takole: a) samostalno ; II. š členom ali zaimkom: 1. ta dva prijatelja 2. te dveh. prijateljev 3. tema dvema prija¬ teljema 4. ta dva prijatelja 1. die (- diese) zvvei 1. i (-questi) due ainici Freunde 2. der (- dieser) zwei 2. dei (- di questi) due Freunde amici 3. »len (- diesen) zvvei 3. ai (- a questi) due Frettuden amici 4. die (- diese) zvvei 4. i (- questi) due amici • Freunde 5. pri teh dveh prija¬ teljih 6. s tema dvema pri¬ jateljema 5. bei den (-diesen) zvvei Freunden 6. mit den (- diesen) zvvei Freunden dai (- da questi) due amici coi (- con i - con questi) due ainici x ) Kakor zvvei se sklanja tudi beide (- oba) in drei (-tri), samo da beide se glasi pridevno s členom n. pr. die (diese) beiden. —' 48 — n) s artio stalno: 1. obd, obe; trije, tri 2. obeh; treh 3.. obema; trem 4. oba, obe; tri 5. pri obeh; pri treh 6. z obema; s tremi 1. štirje, štiri; pet x ) 2. štirih; petih (peteh) 3. štirim, petim,(petem) 4. štiri; pet, - - 5. pri štirih; pri petih (peteh) 6. s štirimi; s petimi (petemi) 1) Kakor pet se sklanjajo v slovenščini vsi drugi števniki. Izvzeti so le: sto, tisoč, milijon, milijarda. Sto in tisoč se navadno ne pregibijeta, milijon je moškega spola, milijarda pa žemskega. 2 ) V italijanščini se sklanjajo števniki kakor pridevniki. a) hduptwortlich: 1. beide; drei 2. beider; dreier 3. beiden; .dreien 4. beide; drei 5. bei beiden; bei dreien '6. mitbeiden; mit dreien a) sostantivamenie: 1. ambo (-ambidue); tre 2. di ambo (-ambidue/, di tre 3. ad ambo (-ambidue); a tre 4. ambo (-ambidue); tre 5. da ambo (-ambidue); da tre 6. con ambo (-ambidue);' con tre — 49 13. trinajsti, -a, -o x ) 13. dreizehnter,-e,-es x ) 13.° tredicesimo, -a, (de- cimoterzo) *) ll. štirinajsti, -a, -o 14. vierzehnter, -e, es 14.° quattordicesimo,-a, (decimoquarto) petnajsti, -a, -o 15. fiinfzehnter, -e, -es 15.° quindicesimo, -a, (decimoquinto) lf>- šestnajsti, -a, -o 16. seehzehnter, -e,-es 16.° sedicesimo, -a, (de- cimosesto) 17. sedemnajsti, -a, -o 17. siebzehuter, -e, es 17. 0 diciassettesimo, -a, (decimosettimo) ^8. osemnajsti, -a, -o 18. achzehnter, -e, -es 18.° diciottesimo, -a, (decimottavo) 19. devetnajsti, -a, -o 19. neunzebnter, -e, -es 19.° diciannovesimo, -a, (decimonono) 20. dvajseti, -a, -o 20. zwanzigster, -e, -es 20.° ventesimo, -a, (vi- gesimo) ^1. edenindvajseti,-a,-o 21. einundzvvanzigster, 21. 0 ventunesimo, -a, -e, -es (ventesimoprimo) 22. dvaindvajseti, -a, -o 22. zweiundzwanzigster, 22.° ventiduesimo, a, -e, -es (ventesimosecondo) 30. trideseti, -a, o, 30. dreissigster, -e, -es 30.° trentesimo, -a 31. edenintrideseti, -a, -o 31. einunddreissigšter, 31.° trentunesimo, -a, -e, -es (trentesimoprimo) ^0. štirideseti, -a, -o 40. vierzigster, -e, -es 40>° quarantesimo, -a 50. petdeseti, -a, -o 50. funfzigster, -e, -es 50.° cinquantesimo, -a 00. šestdeseti, -a, -o 60. secbszigster, -e, -es 60.° sessantesimo, -a 70. sedemdeseti, -a, -o 70. siebzigster, -e, -es 70.° settantesimo, -a 30. osemdeseti, -a, -o 80. achzigster, -e, -es 80.° ottantesimo, -a »0. devetdeseti, -a, o 90. neunzigster, -e, -es 90.° novantesimo, -a 100. stoti, -a, -o 100. hundertster, -e, -es 100.° centesimo, -a 1-000 tisoči, -a, -e 1.000 tausendster,-e,-es 1.000.° millesimo, -a 1-000.000 milijonski, 1.000.000 inillionter, 1.000.000.° milionesimo, -a, -o -e, -es -a predzadnji, -a, -e vorletzter, -e, -es pemiltimo, -a zadnji, -a, -e . letzter, -e, -es * 2 ) hitimo, -a OPOMBE : x ) Vrstilui števniki se sklanjajo v vseh treh jezikih: v slovenščini, nemščini in italijanščini jednako : to je kakor pridevniki. 2 ) Vrstilni števniki se izobražujejo v nemščini iz glavnih števnikov, 111 sicer od 2. do 19. s končnico -te, od 20. dalje pa s končnico -ste. - 50 que (fa) eguale venti) - 51 — Ulomki. Vs pol, polovica, 1 % edeninpol, poldrugi 3% tri in pol V 8 tretjina 2 A dve tretjini V 4 četrt, četrtina V« tri četrti (-ne) dva (-e) in tri četrtine V 5 petina 4 2 / s štiri in dve petini Vi o desetina /100 stotina Viooo tisočina, itd. Bruchzahlen. y 2 halb, ein halbes, die Halfte 1% andert halb, (-ein und ein halb) 3 V 2 drei und ein halb ■Vs ein Drittel 2 / 3 zwei Drittel V 4 ein Viertel s /i drei Viertel 2 3 / 4 zwei und drei Viertel Vs ein Fiinftel 4 2 / 5 vierund zwei Fiinftel V10 ein Zehntel V100 ein Hundertstel Viooo ein Taiisendstel , usw. Frazioni. % la meta, mezzo 1% uuo e mezzo 3V 2 tre e mezzo Vs un terzo 2 /s dne terzi % un quarto */ 4 tre quarti 2 s / 4 due e tre quarti Ve un quinto 4 2 / 5 quattro e due quinti V 10 un decimo V 100 un centesimo Viooo un millesimo ecc B) Nedoločni števnilu a) Pregibni : v sak, -a, -o v es, vsa, vse n ekdo, nekateri 'Uarsikdo, marsikateri Nobeden, nijeden B) Unbestimmte Zahl- w6rter a) Beugbare : jeder ali, samtlich, gesamt einer, jemand mancher keiner B) Nameri indeterminati a) flessibili: ogni tutto, -a, (tutti, -e) alcuno, -a, qualcuno, -a parecchio, pid d’uno nessuno, veruno, niuuo b) Nepregibni : ®uogo, veliko v eČ, više uialo n ekaj, nekoliko nič. b) unbeugbare: viel melir rvenig etwas, ein biBchen, ein paar nichts. b ) inflessibili : molto piu poco alquanto, qualche cosa niente, nulla. OPOMBA. Imena ulomkov se tvorijo v vseh treh jezikih s pomočjo vrstilnih števnikov, in sicer v slovenščini s končnico - ina, v nemščini s - tel in v italijanščini s končnico moškega spola. to. — 52 — Zaimek. 1.) Osebni zaimki: J ednina: I. oseba 1. jaz . mene, me 3. meni, mi 4. mene, me 5. pri meni 6. z menoj, (-z mano) II. oseba 1. ti 2. tebe, te 3. tebi, ti 4 . tebe, te 5. pri tebi 6. s teboj, (-s tabo) III. oseba ni- s. 1. on ono 2. njega, ga 3. njemu, mu 4. njega, ga 5. pri njem 6. z njim i. 1. ona 2. nje, je 3- nji, ji, njej 4. njo, jo 5. pri nji, njej 6. z njo Fiirwort. 1.) Personliche funvorter Einzahl: I. Person 5. bei ihr 6. mit ihr Pronome. /.) Pronomi personali ■ Singolare: I. persona : 1. io 2. di me 3. a me, mi x ) 4. me, mi 5. da me 6. con me (-meco) II. persona : 1. tu 2. di te 3. a te, ti 4. te, ti 5. da te 6. con te, ("-tecoj II. persona: m. 1. egli, (-esso, -lui) * 2 ) 2. di lui 3. a lui, gli 4. lui, lo 5. da lui 6. con lui /■ 1. ella, (-essa, -lei) 2. di lei 3. a lei, le 4. lei, ia 5. da lei « 6. con lei x ) Krajše oblike (-mi, ti) se rabijo prilično kakor v slovenščini. 2 ) Egli, ella se rabi samo za osebe; za živali in reči pa: esso, essa. - 53 - Dvojina : TO. Ž. S. 1- ona oni one 2 ' n ju, (njiju), j" njima, jima 4- nju, (njiju), ju iJ - pri njih (njiju) 6. z njima 54 - 1 . 2 . 3. 4. 5. 6 . ihrer sich sich bei sich mit sich 2. Povratni zaimek. I. II. e III. oseba : jednine in množine ( dvojine ) 1 .- 2. sebe, se 3. sebi, si 4. sebe, se 5. pri sebi 6. s seboj, sabo n. pr. Jednina. 1. jaz se umivam 2. ti se umivaš 3. on se umiva Množina. 1. Mi se umivamo 2. vi se umivate 3. oni se umivajo z. B. Einzahl. 1. ich wasche micb 2. du waschst dich 3. er wascht- sich Mehrzahl. 1. wir waschen uns 2. ihr waschet euch 3. sie rvaschen sich p. es. Singolare. 1. io mi lavo 2. tu ti lavi 1 3. egli si lava Plurale. 1. noi ci laviamo 2. voi vi lavate 3. eglino si lavano Vnemščini se v nagovoru ne „ vika “ ampak „onika“, to je, rabi se zato „tretja oseba množine," n. pr. - Sie sind sehr liebensvriirdig. - Vi ste jako ljubezniv (-.a). V italijanščini se rabi v vljudnostnem govoru za eno osebo: Lei, Elia ali Voi, in sicer: Lei je navadna vljudnostna oblika, Ella se rabi za višje osebe, Voi pa za nižje in' v trgovini. Za več oseb pa služi Loro Voi, n. pr. Lei ali Ella e molto gentile - Voi sie te molto gentile - Vi ste jako ljubezniv, -a (za eno osebo): za več oseb pa: Loro sono (ali Voi siete) molto gentili - Vi ste jako ljubeznivi, -e. 3. Svojilni zaimki. 1 - moj, -a, -e 2 - tvoj, -a, -e o- njegov, -a, -o 4- njen, -a, -o naš, -a, -e, -ali najin, -a, -o 6' vaš, -a, -e ali vajin, -a ,-o njihov, -a, -o ali njun, -a, -o Povratni svojilni zaimek. - 55 - 3. Besitzanzeigende Funvorter: 1. mein, meine, mein 2. dein, deine, dein 3. sein, seine, sein 4. ihr, ihre, ihr 5. unser, unsere, unser 6. euer, eu(e)re, euer 7. ihr, ihre, ihr Bas ruckbeziigliehe be¬ sitzanzeigende Furwort. 3. Pronomi possessivi 1. il mio, la mia x ) 2. il tu o, la tua 2 ) 3. il suo, la sua 4. il suo, la sua 5. il nostro, la nostra 6. il vostro, la rostra 7. il loro, la loro Il pronome possessivo riflessivo. Nemški in italijanski svojilni zaimki se lahko rabijo tudi. povratno, ločini služi slovenščini v tem slučaju povratni svojilni zaimek svoj,-a,-e Za vse tri osebe, spole in števila, n. pr. Jednina. t- jaz umivam svojo roko 2. ti umivaš svojo roko 3- on, -a, -o umiva svojo roko Množina (oz dvojina ) 1- Mi umivamo svojo roko vi umivate svojo roko 3- oni, -e, -a umivajo svojo roko Einzahl. 1. ich wasche meine Han d 2. du vvaschst deine Han d 3. er (si e, es) vvascht, seine (ihre) Hand Mehrzahl. 1. wir waschen unsere Hand 2. ihr waschet euere Hand 3. pie vvaschen ihre Hand Singolare: 1. io lavo la 'mia mano 2. tu lavi la tua mano 3. egli, ella lava la sua mano Plurale. 1. noi laviamo la nostra mano 2. voi lavate la vostra mano 3. egli no, elleno lavano la loro mano vseh 3 jezikih kakor pri- NB. Svojilni zaimki se pregibljejo v Sevniki. x ) V jednini odpade členica pri samostalnikih, ki pomenjajo ožje sorodstvo, n. pr. Sing. mio fratello, mia figlia. Plur. i miei fratelli, mie Hglie. 2 ) Il tuo, la tua se rabi le v 3. osebi jedninski. CTi Ox - 56 — 4. Kazalni zaimici: Jednina : 4. Hiniveisende Fiiricdrter: Eimahl: 4. Pronomi dimostrativi'■ Singolare: 1 . 1 . m. ta (ta -le) tega 3. temu 4. tega (ta) . pri tem . s tem s. m. n. to (to -le) 1 . dieser dieses *) 2 . dieses 3. diesem to 4. diesen dieses 5. bei diesem 6 . mit diesem m. n. 1 . der . das 2 . dessen (des) kakor zgoraj 3 . dem 4. den das 5. bei dem 6 . mit dem m. 1 . questo (-questi) *)• 2 . di questo 3. a questo 4. questo 5. da questo 6 . con qoesto oome sopra Jednina: ž 1 . ta (ta -le) 2 . te 3. tej, (ti) 4. to 5. pri tej, (ti) 6 . s to Eimahl Singolare : Množina in dvojina: Mehrzahl: Plavale \ m. j. n. m. f. n. m. f. n. m. f n. m. 1 . ti, te, ta ali ta, te, te 1 . diese die 1 . questi 2 . teh teh 2 . dieser deren (-derer) 2 . di questi 3. tem tema 3. diesen denen 3. a qnesti 4. te te ta ta te te 4. diese die 4. qnesti 5. pri teh pri teh 5. bei diesen bei denen 5. da questi 6 . s temi s tema 6 . mit diesen mit denen 6 . con questi /• 1 . qoeste 2 . di queste 3. a queste • 4. qneste 5. da queste 6 . con queste glej zgoraj siehe oben — 57 OPAZKE J ) Jener, jene, jenes (tisti, -a -p) se sklanja kakor dieser, e, -es. Derjenige (taisti) in derselbe (isti) pregibljeta prvi del krepko, drugi del pa šibko. Selbst (-selber), (-sam) se ue sklanja in se rabi navadno v povdarek prejšnje besede, n. pr. ieh selbst- jaz sam. Kadar pa selbst stoji pred samostalnikom ali zaimkom, tedaj pomenja „celo u n. pr. selbst der Dichter, celo pesnik. Solcher -e, -es (-tak, takšen) ima navadno pred seboj „ein“ in se sklanja kakor pridevnik, n. pr. ein solcher Friede, eines solchen Priedens itd. Kadar stoji pa solch(er) pred nedoločnim členom ali pri¬ devnikom, se ne sklanja, n. pr. soleh ein Mensch, soleh eines Menschen soleh groJBe Zeiten, soleh grober Zeiten. itd. 2 ) Namesto questo se lahko rabi questi, ampak le samostalno, torej brez samostalnika. Questo izpušča svoj končni o, kadar se začenja naslednja beseda samoglasnikom, n. pr. quest’uomo, -ta mož, quest’ora -ta ura. Quello, quella -tisti, -a, -o se sklanja kakor bello, bella. Namesto questo in quello se rabi tudi cio. Lo stesso, la stessa ( isti, -a, -o) tanto, tanta (-tolik, -šen) -a, -o in tale, (-tak, takšen) se sklanjajo kakor pridevniki. — 58 1. V zvezi s predlogi se „was“ izpreminja v „wo“, pred samo¬ glasnikom pa v „wa“, n. pr. worauf, warum, vvovon (-mesto auf was, um was, von was) itd. 2. Welcher, -e, -es se sklanja kakor dieser, -e -es. Welch (er) se ne sklanja, kadar stoji pred nedoločnim členom v obliki „welch“, n. pr. welch ein Tag, vvelch eines Tages. itd. 3. Pri was fiir ein, =e, -es se sklanja samo nedoločni člen, ein -eine ein, zato ostane v množini le was fiir, n. pr. 1. was fiir ein Jahr, 2. was fiir eines Jahres itd. Množina: was fiir Jakre. 4. Namesto che? (-kaj?) se rabi v občevalnem jeziku navadno: che cosa? (-kaka reč?) ali tudi samo: cosa? 5. Quale se sklanja kakor pridevnik. OPOMBA. Welolier, -e, -es, wer in was se sklanjajo kakor vprašalni zaimki. II quale, la quale (-kateri, -a, -o) in drugi oziralni zaimki se sklanjajo kakor pridevniki. - 59 — M. f. 'Jemand, niemand in jedermann se sklanjajo takole: 1. jemand niemand jedermann 2. jemand(e)S niemand(e)s jedermanns 3. jemand(em) nimand(em) jedermann 4. jemand(en) niemand(en) jedermann 2 ) . Es, man, etwas in nich.ts se ne sklanjajo. 3 ) . Ostali zaimki pa se pregiljejo kakor pridevniki. ,Man“ se navadno izraža v slovenščini s povratnim zaimkom nše“ ali pa še bolje s tretjo osebo glagola, n. pr. man sagt -govori se 'govore, man schreibt piše se -pišejo. 4 ) . Nedoločni zaimki se vsi pregibljejo v italijanščini kakor pridevniki. — 60 - Pomožni glagoli. r ). 1). biti A. določni naklon a) Sedanji Čas Jednina: 1. jaz sem 2. ti si 3. on, ona, ono je Množina 1. mi smo 2. vi ste 3. oni, one, ona so b) Polpreteklvčas. * 2 ). OPOMBA: Dvojina: mi dva sva i. t. d. nadomešča v nemščini in italijanščini množina. c) Pretekli čas. Jednina: 1. jaz sem bil, -a, -o 2. ti si bil, -a, -o 3. on,ona,onoje bil,-a-o Hilfszeitvvorter. *). 1). seir. A. JVirklichkeitsform a) Gegemmrt : Einzahl : 1. ich bin 2. du bist 3. er, sie, es ist Mehrzal : 1. wiv sind 2. ihr seid 3. sie sind b) Mitvergangenheii Einzahl: 1. ich war 2. du warst 3. er, sie, es war Mehrzahl: 1. wir vvaren 2. ihr waret 2. sie vvaren c) VergangcnheH Einzahl : 1. ich bin gevvesen 2 ) 2. du bist gewesen 3. er, sie, esdst gewesen Terbi ausiliari. r j. 1). čssere A. (Modo indicativo ) a ) (tempo) presente Singolare: 1. io sono 2. tu sei 3. egli, ella e Plurale: 1. noi siamo 2. voi siete 3. eglino, elleno sono b) Iniperfetto Singolare-. 1. io era (-ero) 2. tu, eri 3. egli, ella era Plurale : 1. noi eravamo 2. voi eravate 3. eglino, elleno erano c) Passato remoto Singolare-. 1. io fui 2. tu fosti 3. egli, ella fu x ) Slovenščina ima samo jeden pomožni glagol (-biti), italijanščina dva (-essere, biti in avere -imeti), nemščina pa tri, (sein biti, haben, -imeti in werden -postati). 2 ) Polpreteklega čata (Mitvergangenheit, oz. Imperfetto) kakor tudi italijanski Passato remoto (za v minolosti zvršeno dejanje) sloven¬ ščina ne pozna ter jih nadomešča vselej s preteklim časom. — 61 — Množina: Mehrmhl : 1. mi smo bili, -e, -a 1. wir sind gevvesen 2. vi, ste bili, -e, -a 2. ihr seid gevvesen 3. oni,one,onaso bili,-e-a 3. sie sind gevvesen d) Pretekli čas d) Vergangenheit. *) e) Predpretekli čas) Jednina : 1- jaz sem bil -a, -o, (bil, -a -o) 2. ti si bil -a, -o, (bil, -a -o) 3- on, ona, ono je bil -a, -o, (bil, -a o) Množina: 1- mi smo bili, -e, -a (bili, -e, -a) 2. vi ste bili, -e, -a (bili, -e, -a) 3. oni, one, ona so bili, -e, -a (bili, -e, -a) f) Predpretekli čas OPOMBA: Predpreteklega časa za v minolosti z vršen o de¬ janje (trapassato remoto) slovenščina ne pozna, kakor ga ne pozna tudi nemščina. Nadomešča ga vedno navadni (pred)- pretekli čas. e) Vorvergangenheit Einzahl: 1. iok war gevvesen 2. du vvarst gewesen 3. er, sie, es war gevvesen Mehrmhl: 1. wir waren gewesen 2. ihr vvaret gevvesen 3. sie vvaren gevvesen /) Vorvergangenheit sein tvore pretekli čas ’). S pomožnikom kako premikanje ali prehod, n. pr. gehen -iti, Plurale: 1. noi fummo 2. voi foste 3. eglino, elleno fiirono d) Passato prdssimo Singolare : 1. io sono stato, -a 2. tu sei stato, -a 3. egli, ella e stato, -a Plurale : 1. noi, siamo stati, -e 2. voi, siete stati, -e 3. eglino, elleno sono stati, -e e) Trapassato imperfetto o prčssimo. Singolare: 1. io era stato, -a 2. tu eri stato, -a 3. egli, ella era stato, -a Plurale : 1. noi eravamo stati, -e 2. voi eravate stati, -e 3. eglino, elleno erano stati, -e /) Trapassato remoto Singolare: 1. io fui stato, -a 2. tu fosti stato, -a 3. egli, ella fu stato, -a Plurale: 1. noi fummo stati, -e 2. voi foste stati, -e 3. eglino, elleno fiirono stati, -e 1. Glagoli, ki pomenijo fahreu -peljati se i. t. d — 62 — g) Prihodnji čas ,Jednina : 1. jaz bodem (bom) 2. ti bodeš (boš) 3. on, ona, ono bode (bo) Množina \ 1. mi bodemo (bomo) 2. vi bodete (boste) 3. oni, one, na bodo (bojo) h) Predprihodnji čas Jednina-. 1. jaz bodem (bom) bil, -a, -o 2. ti bodeš (boš) bil, -a, -o 3. on, ona, ono bode (bo) bil, -a, ~o Množina : 1. mi bodemo (bomo) bili, -e, -a 2. vi bodete (boste) bili, -e, a 3. oni, one, ona bodo (bojo) bili, -e, -a B Pogojni ( Verni ) naklon. a) Sedanji čas J ednina-. 1. da sem (jaz) 2. da si (ti) 3. da je (on, ona, ono) g) Zukunft Einzah} -. 1. ich vverde sein 2. du wirst sein 3. er, si e, es wird sein Mehrzahl -. 1. wir vverden sein 2. ihr werdet sein 3. sie werden sein h) V or zukunft-. Einzahl -. 1. ich werde gewesen sein 2. du wirst gewesen sein 3. er, sie, es wird ge- wesen sein B Moglichkeitsform. a) Gegenioart: Einzahl: 1. dali ich sei 2. daB du sei(e)st 3. daB er, sie, es sei g) Futuro Singolare : 1. io šaro 2. tu sarai 3. egli, ella šara Plurdle: 1. noi saremo 2. voi sarete 3. eglino, elleno saranno h) Futuro anteriore Singolare : 1. io šaro stato, -a 2. tu sarai stato, -a 3. egli, ella šara stato, -a B Modo congiuntivo a) Presente Singolare -. 1. ch' io sia 2. che tu sia 3. ch’ egli, ch’ ella sia Mehrzahl: Plurdle -. 1. wir werden gewesen 1. noi saremo stati, -e sein 2. ihr werdet gewesen 2. voi sarete stati, -e sein 3. sie werden gewesen 3. eglino, elleno saranno sein stati, -e - 63 — Množina-. 1- da smo (mi) 2. da ste (vi) 3- da so (oni, one, ona) b) Polpretekli čas J ednina' 1- če bi (jaz) bil, -a, -o 2. če bi (ti) bil, -a, -o •3. če bi (on, ona, ono) bil, -a, -o Množina-. 1. če bi (mi) bili,-e,-a 2. če bi (vi) bili, -e, -a 3. če bi (oni, one, ona) bili, -e, -a r) Pretekli čas Jednina: 1. da bi (jaz) bil, -a, -o 2. da bi (ti) bil, -a, -o 3. da bi (on, ona, ono) bil, -a, -o Množina-. 1- da bi (mi) bili, -e -a 2. da bi (vi) bili, -e, -a 3. da bi (oni, one, ona) bili, -e, -a d) Predpretekli čas Jednina : 1. če bi bil, -a, o (jaz) bil, -a, -o 2. če bi bil, -a,, -o (ti) bil, -a, -o 3. ee bi bil, -a, o (on, ona, ono) bil, -a ; , o Mehrzahl -. 1. daB wir seien 2. daJ3 ihr seiet 3. dafi sie seien b) Mitvergangenheit Einzahl : 1. wenu icb ware 2. wenn du warest 3. wenn er, sie, es ware Mehrzalil: 1. wenn wir waren 2. wenn ihr waret 3. wenu sie vvaren c) Vergangenheit: Einzahl : 1. (dah) ich sen 2. (dati) du sei(e)st ge- wesen 3. (dafi) er, sie, es sei gewesen Mehrmhl: 1. (dati) wir seien vvesen 2. (dali) ihr wesen 3. (dali) sie wesen d) Vor vergangenheit Einzahl : 1. wenn ich gewesen ware 2. wenn du gewesen warest 3. wenn er, sie, es ge- vvesen ware Plurale: 1. che noi siamo 2. che voi siate 3. eh’eglino, ch’elleno siano b ) Imperfetto Singolare -. 1. s’ io fossi 2. se tu fossi 3. s’egli, s’ella fosse Plurale: 1. se noi fossimo 2. se voi foste 3. s’ eglino, s’ elleno fossero c) Passato prossimo Singolare: sei gewe- 1. ch’ io sia stato, -a 2. che tu sia stato, -a 3. ch’ egli, ch’ ella sia stato, -a Plurale: ge- 1. che noi siamo stati,-e seiet ge- 2. che voi siate stati, -e seien 1 ge- 3. ch’ eglino, ch’ elleno. siano stati, -e d) Trapassato imper¬ fetto o prdssimo Singolare: 1. s’ io fossi stato, -a 2. se tu fossi stato, -a 3. s’ egli, s’ ella fosse stato — 64 — Množina : 1. če bi bili, e, -a, (mi) bili, e- -a 2. če bi bili, -e -a (vi) bili, -e, -a 3. če bi bili, -e, -a (oni, one, ona) bili,-e,-a C. Pogojni naklon a) Sedanji čas Jednina: 1. jaz bi bil, -a, -o 2. ti bi bil, -a, -o 3. on, ona, ono bi bil,-a,-o Množina: 1. mi bi bili, -e, -a 2. vi bi bili, -e, -a 3.oni, one, ona bi bili,e-,-a b) Pretekli čas J ednina : 1. jaz bi bil, -a, -o 2. ti bi bil, -a, -o 3.on,ona, ono bi bil,-a,-o Množina: 1, mi bi bili, -e, -a 2. vi bi bili, -e, -a 3.oni,one,onabi bili,-e,-a Mehrzahl : 1. wenn wir gewesen 1 waren 2. wenn ihr< gewesen i waret 3. wenn sie gewesen £ waren C. Bedingungsform a) Gegemvart Eimahl: 1. ich ware (-wiirde sein) 1 2. du warest (-wiirdest S sein) 3. er, sie, es ware 1 (wiirde sein) Mehrzahl: 1. wirwaren(wurdensein) 1 2. ihr waret (vviirdet sein) £ 3. siewaren (wurden sein) c b) Vergdngenheit Eimahl: 1. ich ware gewesen (-ich 1 wiirde gewesen sein) 2. duwarestgewesen (-dn wiirdest gewesen sein) 3. er,sie,eswaregewesen (-er, sie, es wiirde ge- wesen sein) Mehrzahl: 1. wir waren gewesen (-wtirden gewesen sein) 2. ihr waret gewesen (-wiirdet gewesen sein) 3. sie waren gevvesen (-wiirden gewesen sein). Plurale: l. se noi fossimo stati,-e 1. se voi foste stati, -e 1. s’ eglino, s’elleno fos- sero stati, -e C. Modo condizionale a) Presente Singolare : .. io sarei !. tu saresti >. egli, ella sarebbe Plurale: . noi saremmo 1. voi sareste i. eglino, elleno sareb- bero b) Passato Singolare : . io sarei stato, -a tu saresti stato, -a l. egli, ella sarebbe stato, -a Plurale: . noi saremmo stati, -e !. voi sareste stati, -e . eglino, elleno sareb- bero stati, -e — 65 — 66 - Množina: 1. mi imamo 2. vi imate 3. oni, one, ona imajo b) Polpretekli čas c) Pretekli čas Jednina: 1. jaz sem imel, -a, -o 2. ti si imel, -a, -o 3. on, ona, ono je imel, -a, -o Množina : 1. mi smo imeli, -e, -a 2. vi ste imeli, -e, -a 3. oni, one, ona so imeli, -e, -a d) Pretekli čas Mehrmhl: 1. wir haben 2. ihr hab(e)t 3. sie haben b ) Mi tverg dngen heit Einzahl: 1. ich hatte 2. du hatte st 3. er, sie, es hatte Mehrzahl: 1. wir hatten 2. ihr liattet 3. sie hatten c) Vergdngenheit Einzahl: 1. ich habe gehabt 2. du hast gehabt Plurale' 1. noi abbiam 0 2. voi avete 3. eglino, elleno b) Imperf# Singolar 6 1. io aveva (-a' ,e '| 2. tu avevi 3. egli, ella ave' ,a Plurale '■ 1. noi avevamo 2. voi avevate 3. eglino, elleno ali c) Passato pf$ Singolare 1. io ho avuto 2. tu hai avuto 3. er, sie, es bat gehabt 3. egli, ella ha Mehrzahl : 1. wir haben gehabt 2. ihr hab(e)t gehabt 3. sie haben gehabt d) Vergdngenheit Plurale '■ 1. noi abbiamo a ' 2. voi avete avu“ t 3. eglino, elleno d) Passato re^ Singolare' 1. io ebbi 2. tu avesti 3. egli, ella ebb® Plurale '■ 1. noi avemmo 2. voi aveste 3. eglino, elleno 6 — 67 — e) Predpretekli čas e) Vorvergdngenheit Jednina : 1. jaz sem bil, -a, -o imel, -a, -o 2. ti si bil, -a, -o imel, -a, -o 3. on, ona, ono je bil, -a, -o imel, -a, -o Einzahl : 1. ich hatte gehabt e) Trapassato imperfettt o prdssimo Singolare: U 1. ioaveva(-avevo) avutc; 2. du hattest gehabt 3. er, sie, es hatte gehabt 2. tu avevi avuto 3. egli, ellaaveva avutc Množina : 1. mi smo bili, -e, -a imeli, -e, -a 2. vi ste bili, -e, -a imeli, -e, -a 3. oni, one, ona so bili, -e, -a imeli, -e, -a Mehrzahl : .1. wir hatten gehabt Plurale: 1. noi avevamo avuto 2. ihr hattet gehabt 3. sie hatten gehabt £\voi a avevate avuto 3. eglino, elleno avevanc avuto f) Predpretekli čas f) Vorvergdngenheit f) Trapassato remoto Singolare: 1. io ebbi avuto 2. tu avesti avuto 3. egli, ella ebbe avutc Plurale : 1. noi avemmo avuto ! 2. voi aveste avuto 3. eglino, elleno dbbero avuto g) Prihodnji čas J ednina : g) Zukunft Einzahl: 1. jaz bodem (bom) imel, -a, -o 2. ti bodeš (boš) imel, -a, -o 3. on, ona, ono bode (bo) imel, -a, -o 1. ich werde haben g) Futuro Singolare : 1. io avro 2. du wirst haben 2. tu avrai 3. er, sie, es wird haben 3. egli, ella avril i ■ — 68 - Množina: 1. mi bodemo (bomp) imeli, -e, a 2. vi bodete (boste) imeli, -e, -a 3. oni, one. ona bodo (bojo) imeli, -e, -a h) Predprihodnji čas Jednina : 1. jaz bodem (bom) imel, -a, -o 2. ti bodeš (boš) imel, -a, -o 3. on, ona, ono bode (bo) imel, -a, -o Množina : 1. mi bodemo (bomo) imeli, -e, -a 2. vi bodete (boste) imeli, -e, -a 3. oni, one, ona bodo (bojo) imeli, -e, -a B. Verni naklon a) Sedanji čas Jednina: 1. da imam (jaz) 2. da imaš (ti) 3. da ima (on, ona, ono) Množina: 1. da imamo (mi) 2. da imate (vi) 3..daimajo(oni, one, ona) Mehrzahl: 1. wir werden haben 2. ihr werdet haben 3. sie Averden haben h) Vorzuknnft Einzahl : 1. ich werde gehabt haben 2. du Avirst gehabt haben 3. er, sie, es Avird ge¬ habt haben Mehrzahl: 1. Avir Averden gehabt haben 2. ihr Averdet gehabt haben 3. sie Averden gehabt haben B. Moglichkeitsform a) Gegenwart Einzahl: 1. (dafi) ich habe 2. (dafi) du habest 3. (daB) er, sie, es habe Mehrzahl: 1. (daB) wir haben 2. (daB) ihr habet 3. (dafi) sie haben Plurale: 1. noi avremo 2. voi avrete 3. eglino, elleno avranno h ) Futuro anteriore Singolare: 1. io avro avuto 2. tu avrai avuto 3. egli, ella avržt avuto Plurale : 1. noi avremo avuto 2. voi avrete avuto 3. eglino, elleno avran¬ no avuto B. Modo congiuntivo a) Presente Singolare: 1. ch’io abbia 2. cbe tu abbia 3. ch’ egli, eh’ ella abbia Plurale: 1. che noi abbiamo 2. che voi abbiate 3. ch’eglino, ch’elleno dbbiano — 69 (Polpretekli čas J ednina: ^ ce bi (jaz) imel, -a, -o če bi (ti) imel, -a, -o če bi (on, ono, ona) imel, -a, -o Množina: če bi (mi) imeli, -e, -a če bi (vi) imeli, -e, -a 3- če^bi (oni, one, ona) imeli, -e, -a c) Pretekli čas Jednina: 1- da bi (- sem) (jaz) imel, -a, -o 2- da bi (-si), (ti) imel, -a, -o 3. da bi (-je) (on, -ona, ono) imel, -a, -o Množina: 1- da bi (-smo) (mi) imeli, -e, -a 2. da bi (ste) (vi) imeli, -e, -a 3. da bi (-so) (oni, one, ona) imeli, -e, -a d) Predpretekli čas J ednina : 1. če bi (jaz) bil, -a, -o imel, -a, -o 2. če bi (ti) bil, -a, -o imel, -a, -o 3. če bi (on, ona, ono) bil, -a, -o imel, -a, -o b) Mitvergangenheit Einzahl : 1. (wenn) ich hatte 2. (wenn) du battest 3. (wenn) er, sie, es hatte Mehrzahl : 1. (wenn) wir hatten 2. (wenn) ihr hattet 3. (verni) sie hatten c) Vergdngenheit Einzahl: 1. (daB) ich babe gehabt 2. (daB)duhabestgehabt 3. (daB) er, sie, es habe gehabt Mehrzahl: 1. (daB) wir hab en gehabt 2. (daB) ihr habet gehabt 3- (daB) siehaben gehabt d) Vorvergdngenheit Einzahl :' 1. (wenn) ich hatte gehabt 2. (wenn) du hattest gehabt 3. (wenn), er, sie, es hatte gehabt b) lmperfetto Singolare: 1. s’io avessi 2. se tu avessi 3. s’ egli, s’ ella avesse . Plurale: 1. se noi avessimo 2. se voi aveste 3. s’ eglino, s’ elleno avessero c) Passato prčssimo Singolare: 1. ch’ abbia avuto 2. che tu abbia avuto 3. ch’ egli, ch’ ella abbia avuto Plurale: 1. che noi abbiamo avuto 2. che voi abbiate avuto 3. ch’ eglino, ch’ elleno dbbiano avuto d) Trapassato imperfetlo o ptdssimo Singolare'. 1. s’io avessi avuto 2. se tu avessi avuto 3. s’ egli, s’ ella avesse avuto — 70 — Množina : 1. če bi (mi) bili, -e, -a imeli, -e, -a , 2. če bi (vi) bili, -e, -a imeli, -e, -a 3. če bi (oni, one, ona) bili, -e, -a, imeli, -e,-a C. Pogojni naklon a) sedanji čas Jednina'. 1. jaz bi imel, -a, -o 2. ti bi imel, -a, -o f 3. on; ona, ono bi imel, -a, -o Množina: 1. mi bi imeli, -e, -a 2. vi bi imeli, -e, -a / 3. oni, one, ona bi imeli, -e, -a b) Pretekli čas Jednina : 1. jaz bi bil, -a, o imel, -a, -o j 2. ti bi bil, -a, -o imel, j -a, -o 3. on. ona, ono bi bil, -a, -o imel, -a, -o Množina ; 1. mi bi bili,-e,-a imeli, -e, -a 2. vi bi bili, -e, -a imeli, -e, -a 3. oni, one, ona bi bili, -e, -a imeli, -e, -a Mehrmhl: 1. (wenn) wir hatten gehabt 2. (wenn) ihr hattet gehabt 3. (wenn) sie hatten gehabt C. Bedingungsform a) Gegentvart Einzahl : 1. ich hatte (-vviirde hab e n) 2. du hattest (-wuvdest haben) 3. er, sie, es hatte (-vviirde haben) Mehr zalil: 1. wir hatten (-wiirden haben) 2. ihr hattet (- wiirdet haben) 3. sie hatten (• vviirden haben) b ) Vergdngenheit Einzahl : 1. ich hatte gehabt (-wiirde gehabt haben) 2. du hattest gehabt (-vviirdest gahabthaben) 3. er, sie, es hatte gehabt (-vviirde gehabt haben) Mehrzahl : 1. wir hatten gehabt (-wiirden gehabt haben) 2. ihr hattet gehabt (-vviirdet gehabt haben) 3. sie hatten gehabt (vviirden gehabt haben) Plurale: 1. se noi avessimo avuto 2. se voi aveste avuto 3. s’ eglino, s’ elleno a- vessero avuto C. Modo condizionale a) Presente Singolare : 1. io avrei 2. tu avresti 3. egli, ella avrebbe Plurale: 1. noi avremmo 2. voi avreste 3. eglino, elleno avreb- bero b ) Passato Singolare-. 1. io avrei avuto 2. tu avresti avuto 3. egli, ella avrebbe avuto Plurale : 1. noi avremmo avuto 2. voi avreste avuto 3. eglino, elleno avreb- bero avuto . — 71 - 'dlevni naklon J ednina: ^ej (ti)! ima (on, ona, ono!) Množina: 'toejm,) ■ ( m j!) ( i,t,fi jte (vi!) ,lla iimajooni,one,oi!a!) Befehlsform Einzahl: 2. habe (du)! 3. habe (er, sie, es)! Mehrzahl: 1. haben wir! lafit uns haben! 2. habet (ihr) * 3. haben (sie)! oe imej! E. 2. habe nicht! Deležnik ^" n jega časa: imajoč, ' a i -e ^Hega časa: 1 . imev- ši, -a, -e II. imel, -a, -o Nedoločnik ^ijega časa : i meti N, ^' e klega časa: — -— Gldgolnik: imetje (fe rundij ( prislov ) a časa : imajoc a njey , ete klega časa: imevši -'ker sem imel, -a, -o) M.ittehvort der Gegemvart: habend der Vergdngenheit: ge- habt Nennform der Gegemvart: (zu) haben der Vergdngenheit : ge- habt (zu) haben Zeithauptioort: das Haben Gerundiim der Gegemvart: habend der Vergdngenheit: ge- habt habend 3.) postati d- Določni naklon a) Sedanji čas J ednina: l’ jaz postanem ( ti postaneš ' on, ona, ono postane 3) werden A. JVirklichkeitsform a) Gegemvart Einzahl: 1. ich \verde 2. du wirst 3. er, sie, es wird Modo imperativa Singolare : 2. abbia (tu!) 3. abbia (egli, ella) Plurale : 1. abbiamo (noi!) 2. abbiate (voi!) 3. abbiano (eglino, el- leno!) Sing. 2. non avere! Participio Presente : a veh te Passato: avuto Modo infinito Presente : avere Passato: avere avuto Verbo sostantivo: V avere Gerundio Presente: avendo Passato: avendo avuto 3.) diventare A. Modo indicativo a] Presente Singolare : 1. io divento 2. tu diventi 3. egli, ella diventa 72 - 'Množina: 1. mi postanemo 2. vi postanete 3. oni, one, ona postanejo b) Polpretekli čas Mehrzahl: 1. wir werden 2. ihr vverdet 3. sie werden /;] Mitvergangenheit Einzahl: 1. ich wurde . 2. du wurdest 3. er, sie, es wurde Mehrzahl : 1. wir vvurden 2. ihr vvurdet 3. sie vvurden P/urale : 1. noi diventiamo 2. voi diventate 3. eglino, elleno diven- tano b) Imperfetto Singolare: 1. io diventava (-o) 2. tu diventavi 3. egli, ella diventava Plurale: 1. Noi diventavanlo 2. voi diventavate 3. eglino, elleno diven- tdvano c) Pretekli čas. Jednina : 1. jaz sem postal,-a,-o 1. 2. ti si postal, -a, -o 2. c] Vergangcnheit Einzahl: ich bin gevvorden du bi st geworden <•] Passato prdssimo Singolare : 1. io sono diventato, -a 2. tu sei diventato, -a Singolare: 1. io diventai 2. tu diventasti 3. egli, ella divento Plurale : 1. noi diventammo 2. voi diventaste 3. eglino, elleno diven- t&reno — 78 — e) Pretekli čas Jednina : jaz sem hil, -a, -o postal, -a, -o 2- ti si bil, -a, -o po¬ stal, -a, -o 2- on, ona, ono je bil -a, -o postal, -a, -o Množina: 1- mi smo bili, -e, -a postali, -e, -a 2- vi ste bili, -e, -a postali, -e, -a 2- oni, one, ona so bili, -e, -a postali, -e, -a f) Predpretekli čas g) Prihodnji čas Jednina : 1. jaz bodem (-bom) postal, - a, -o 2. ti bodeš (boš) postal, -a, -o 3. on, ona, ono bode (-bo) postal, -a, -o e) Vorvergangenheit Eimahl : 1. ich war geworden 2. du warst gevvorden 3. er, sie, es war ge¬ vvorden * Mehrzahl: 1. wir waren gevrorden 2. ihr vvaret gevrorden 3. sie waren gevvorden tj Vorvergangenheit g ) Zukunft # Eineahh 1. ich werde werden 2. du wirst werden 3. er, sie, es vvird wero e) Trapassato imper- fetto o prdssimo Singolare: 1. io era(-o) diventato,-a 2. tu eri diventato, -a 3. egli, ella era diven- tato, -a Plurale . 1. noi eravamo diven- tati, -e 2. voi eravate diventati,-e 3. eglino, elleno erano diventati, -e f) Trapassato remoto Singolare : 1. io fui diventato, -a 2. tu fosti diventato, -a 3. egli, ella fu diven¬ tato, -a Plurale: 1. noi fummo diven¬ tati, -e 2. voi foste diventati, -e 3. eglino, elleno furono diventati, -e g) Futuro Singolare: 1. io diventerd 2. tu diventerai 3. egli, ella diventera — 74 Množina : 1. mi bodemo (bomo) postali, -e, -a 12. vi bodete (boste) po¬ stali, -e, -a 3. oni, one, ona bodo (bojo) postali, -e, -a : h) Predprihodnji čas J ednina : 1. jaz bodem (bom) bil, -a, -o postal, -a, -o 2. ti bodeš (boš) bil, -a, -o postal, -a, -o 8. on, ona ono bode (-bo) bil,-a,-o postal, -a, -o Množina: 1. mi bodemo (-bomo) bili,-e,-a postali,-e,-a 2. vi bodete (-boste) bili, -e, -a postali, -e, -a 3. oni, one, ona bodo (-bojo) bili, -e, -a postali, -e, -a B Verni naklon a) sedanji čas J ednina: 1. da (jaz) postanem | 2. da (ti) postaneš 3. da (on, ona, ono) po¬ stane Množina: 1. da (mi) postduemo ji' 2. da (vi) postdnete I 3. da (oni, one, ona) po¬ stanejo Mehrzahl: 1. wir wevden werden 2. ihr werdet werden 3. sie vverden werden h) Vorzukunjt , Einzahl: 1. ich werde gevvorden sein 2. du vvirst gevvorden sein 3. er, sie, es wird ge- worden sein Mehrzahl: 1. wir vverden gevvorden sein 2. ihr werdet gevvorden sein 3. sie vverden geworden sein Moglichkeitsform a) Gegemvart Einzahl: 1. dati ich vverde 2. dn!3 du vverdest 3. dali er, sie, es werde Mehrzahl: 1. dati wir werden 2. daB ihr werdet 3. dali sie vverden Plurale: 1. uoi diventeremo 2. voi diventerete 3. eglino, elleno diven- teranno h) Futuro anteriore Singolare: 1. io sard diventato, -a 2. tu sarai diventato, -a 3. egli, ella šara diven¬ tato, -a Plurale: 1. noi saremo di ventati,-e 2. voi sarete diventati, -e 3. eglino, elleno saranno diventati, -e B) Modo congiuntivo a ) Presente Singolare: 1. ch’io diventi 2. che tu diventi 3. ch’ egli, ch’ella diventi Plurale : 1. che noi diventiamo 2. che voi diventiate 3. ch’eglino, ch’elleno diventino - 75 — 76 — Množina : 1. če bi (mi) bili,-e,-a postali, -e, -a 2. če bi (vi) bili, -e, -a postali, -e, .-a. 3. če bi (oni, one, ona) bili,-e,-a postali,-e,-a C) Pogojni naklon a) Sedanji čas Jednina: 1. (jaz) bi postal,-a,-o 2. (ti) bi postal, -a, -o 3. (on, ona, ono) bi po¬ stal, -a, -o Množina : 1. (mi) bi postali,-e,-a 2. (vi) bi postali, -e, -a 3. (oni, one, ona) bi postali, -e, -a h) Pretekli čas Jednina: 1. (jaz) bi bil, -a, -o postal, -a, -o 2. (ti) bi bil, -a, -o postal, -a, -o 3. (on, ona, ono) bi bil, -a, -o postal, -a, -o Množina: 1. (mi) bi bili, -e, -a postali, -e, -a 2. (vi) bi bili, -e, -a postali, -e, -a 3. (oni, one, ona) bi bili,-e,-a postali,-e,-a Mehrmhl: 1. (wenn) wir waren ge- vvorden 2. (wenn) ihr waret ge- worden 3. (wenn) sie vvaren ge- worden C) Bedingungsform a) Gegemvart Einzahl : 1. ich wtirde 2. wiirdest 3. er, sie, es wiirde Mehrzahl: 1. wir vviirden 2. ihr wiirdet 3. sie wiirden b) Vergangenheit Einmhl: 1. ich ware geworden 2. du warest geworden 3. er, sie, es ware ge- worden . Einzu Id: 1. wir waren gevvorden 2. ihr waret geworden 3. sie \varen geworden Plurale : 1. se noi lossimo di- ventati, -e 2. se voi foste diven- tati, -e 3. s’eglino, s’elleno fčs- sero diventati, -e C) Modo condizionale o,) Presente Singolare: 1. io diventerei 2. tu diventeresti 3. egli, ella diventerebbe Plurale : 1. noi diventeremmo 2. voi diventereste 3. eglino, elleno diven- terebbero b) Passato: Singolare : 1. io sarei diventato,-a 2. tu saresti diventato,-a 3. egli, olla sarebbe di- ventato, -a Plurale : 1. noi saremmo diven¬ tati, -e 2. voisareste diventati,-e 3. eglino, elleno sareb- bero diventati, -c - 77 Pravilni glagol. I. Tvorna doba. 1. Spregatev: delati. A. Določni naklon a) Sedanji čas Jednina : 1. jaz delam 2. ti delaš 3. on, ona, ono dela Množina: h) (Polpretekli čas — 78 - Das regelmaflige Zeitwort. I. Tatigkeitsform. 1. Abwandhmg: arbeiten A. Wirklichkeitsform. a ) Gegenivart Einzahl : 1. ich drbeite 2. du drbeitest 3. er, sie, es arbeitet Mehrzahl: b) Mitvergdngenheit *) Einzahl : 1. ich drbeitete 2. du drbeitetest 3. er, sie, es arbeitete Mehrzahl: 1. wir arbeitete n 2. ihr drbeitetet 3. sie drbeiteten II verbo reg 0 ' 5 I. Attivo- 1. ConiugaA^ I lavorare. A. Modo indi H a) Presento Singolare’ 1. io lavoro 2. tu lavori 3. egli, ella lavoi' s Plurale'. 1. noi lavoriamo 2. voi lavorate | 3. eglino, elleno la v ® b) Imperfetto 'I Singolare '■ 1. io lavorava (-°) 2. tu lavoravi 3. egli, ella lavoi' 3 ' 1 Plurale: 1. noi lavoravam 0 I 2. voi lavoravate 3. eglino, dlleno ' 5 ravano 1. mi delamo 1. wir drbeiten 2. vi delate 2. ihr arbeitet 3. oni, one, ona delajo 3. sie drbeiten x ) Polpretekli čas (Mitvergangenheit, Imperfetto) znači d 6 " 5 minulo, a nedovršeno dejanje, prilično kakor pretekli čas naših jočih nedovršnikov. - 79 — c) Pretekli čas c) Vergdngenheit c) Passato prossimo Jednina: Einmhh Singolare : 1. jaz sem delal, -a, -o 1. ich habe ge&rbeitet 'l. io ho lavorato 2. ti si delal, -a, -o 2. du hast ge&rbeitet 2. tu hai lavorato 3. on, ona, ono je de- 3. er,sie,esbatge&rbeitet 3. egli, ella ha lavorat lal, -a, -o Množina: Mehrmhl : Plurale: 1. mi smo delali, -e,-o 1. wir haben ge&rbeitet 1- noi abbiamo lavorat 2. vi ste delali, -a, -o 2. du hast gearbeitet 2. voi avete lavorato 3. oni, one, ona so de- 3. sie haben ge&rbeitet 3. eglino, elleno hanni lali, -e, -a lavorato d) Pretekli čas d) V ergangenheit, d) Passato remoto Singolare 1 ): 1. io lavorai 2. tu lavorasti 3. egli, ella lavoro Plurale: 1. noi lavorammo 2. voi lavoraste 3. eglino, elleno lavon rono x ) Passato remoto pomenja minulo in dovršeno dejanje, ki ] mora biti vsaj en dan oddaljeno, n. pr. Jeri arrivai da Milano ed og sono partito per Vienna (-Včeraj sem došel iz Milana in danes se odpotoval na Dunaj) itd. Sicer se rabi: Passato prossimo. Med Trapassato prdssimo in remoto je ista razlika kakor m< Passato prossimo in remoto. - 80 — e) Predpretekli čas ,Jednina : 1. jaz sem bil, -a, -o delal, -a, -o 2. ti si bil, -a, -o delal, -a, -o 3. on, ona, ono je bil, -a, -o, delal, -a, -o Množina'. 1. mi smo bili, -e, -a delali, -e, -a 2. vi ste bili, -e, -a de¬ lali, -e, -a 3. oni, one, ona so bili, -a, -e delali, -a, -e J) Predpretekli čas g) Prihodnji čas Jednina: 1. jaz bodem (-bom) delal, -a, -o 2. ti bodeš (-boš) delal, -a, ‘e 3. on, ona, ono bode (-bo) delal, -a, -o e) Vorvergmgenheit Einzahl: 1. ich hatte gearbeitet 2. du hattest gearbeitet 3. er, sie, es hatte gear- beitet Mehrzahl : 1. wir hatten gearbeitet 2. ihr hattet gearbeitet 3. sie hatten gedrbeitet f) Vorvergmgenheit g) Zukunft Einzahl : 1. ich werdo arbeiten 2. du wirst arbeiten 3. er, sie, es wird &r- beiten e) Trapassato imperfetto o prossimo Singolat e: 1. io aveva (-o) lavorato 2. tu avevi lavorato 3. egli, ella aveva la¬ vorato Plurale : 1. noi avevamo lavorato 2. voi avevate lavorato 3. eglino,elleno avevano lavorato f) Trapassato remoto Singolare: 1. io ebbi lavorato 2. tu avesti lavorato 3. egli, ellaebbelavorato Plurale : 1. noi avemmo lavorato 2. voi aveste lavorato 3. eglino, elleno ebbero lavorato g) Futuro Singolare: 1. io lavorero 2. tu lavorerai 3. egli, ella lavorera 81 - Množina: 1- mi bodemo (-bomo) delali, -e, -a 2. vi bodete (boste) de¬ lali, -e, -a 3. oni, one, ona bodo (-bojo) delali, -e, -a h) Predprihodnji čas J ednina : 1- jaz bodem (-bom) bil, -a, -o delal, -a, -o 2. ti bodeš (-boš) bil, -a, -o delal, -a, -o 3. on, ona, ono bode (-boj bil, -a, -o delal, -a, -o Množina: 1. mi bodemo (-bomo) bili, -e, -a delali, -e,-a 2. vi bodete (boste) bili, -e, -a delali, -e, -a 3. oni, one, ona bodo (bo¬ jo) bili,-e,-a delali,-e, -a B. Vezni naklon a) Sedanji čas Jednina: 1. da (-naj) (jaz) delam 2. da (-naj) (ti) delaš 3. da (-naj) (on, ona,ono) dela Množina : 1. da (-naj) (mi) delamo 2. da (-naj) (vi) delate 3. da (-naj) (oni, one, ona) delajo Mehrzahl: 1. wir werden arbeiten 2. ihr vverdet arbeiten 3. sie werden arbeiten h) Vorzukunft Einzhal: 1. ich werde gešrbeitet haben 2. du wirst gearbeitet haben 3. er, sie, es wird ge- drbeitet haben Mehrzahl : 1. wir werden gedrbeitet haben 2. ihr werdet ge&rbeitet haben 3. sie werden gearbeitet haben B. Mogli chkeit s form aj Gegenwart Einzahl : J. (dah) ich arbeite 2. (dah) du arbeitest 3. (dali) er, sie,es Arbeite Meh r.zalil: 1. (da 1.1) wir Arbeiten 2. (dati) ihr arbeitet 3- (dali) sie arbeiten Plurale: 1. noi lavoreremo. 2. voi lavorerete 3. eglino, elleno lavo- reranno h) Euturo autcriore Singolare: 1. io avro lavorato 2. tu avrai lavorato 3. egii, ella avralavorato Plurale : 1. noi avremo lavorato 2. voi avrete lavorato 3. eglino, elleno avranno lavorato 11. Modo coiigiuntivo a) Presente: Singolare: 1. ch’io lavori 2. che tu lavori 3. eh’ egli, ch’ella lavori Plurale: 1. che noi lavoriamo 2. che voi lavoriate 3. eh’ eglino, ch’ elleno lavorino b) (Polpretekli čas J ednina : 1. če bi (jaz) delal,-a,-o 2. če bi (ti) delal, -a, -o 3. če bi (on, ona, ono) delal, -a, -o Množina: 1. če bi (mi) delali, e-, -a 2. če bi (vi) d elali, -e, -ta 3. če bi (oni, one, ona) delali, -e, .-a c) Pretekli čas Jedrima : 1. da (-bi) sem (jaz) (bil, -a, -o) delal, -a, -o 2. da (-bi) si (ti) (bil, -a, -o) delal, -a, -o 3. da (-bi) je (on, ona, ono) (bil, -a, -o) delal,-a,-o Množina : 1. da smo (-bi) (mi) (bili, -e, -a) delali, -e, -a 2. da ste (-bi) (vi) (bili, -e -a) delali, -e, -a 3. daso(-bi)(oni, one, ona) (bili,-e, -a) delali,-e, -a d) Predpretekli čas Jednina: 1. če bi (jaz) bil, -a, -o delal, -a, -o 2. če bi (ti) bil, -a, -o delal, -a, -o 8. če bi (on, ona, ono) bil, -a, -o delal, -a, -o V - 82 - b) Mitvergangenheit Einzahl: 1. (wenn) ich drbeitete 2. (wenn) du arbeitetest 3. (wenn) er, sie, es ar- beitete Mehrzahl: 1. (wenn) wir arbeiteten 2. (wenn) ihr žrbeitetet 3. (wenn) sie arbeiteten c) Vergangenheit Einzahl: 1. (daB) ich babe ge&r- beitet 2. (daB) du habest gear- beitet 3. (daB) pr, sie, es babe gearbeitet Mehrzahl: 1. (daB)wir haben gear¬ beitet 2. (daB) ihr habet gear¬ beitet 3. (daB) sie haben gear¬ beitet d) V or vergangenheit Einzahl : 1. (vveim) ich batte gear¬ beitet 2. (wenn) d n hiittest ge- drbeitet 3. (wenn) er, sie, eshatte gearbeitet c) hnperfetto Singolare: 1. s’ io lavorassi 2. se tu lavorassi 3. s’egli, s’ella lavorasse Plurale: 1. se uoi lavorassimo 2. Se voi lavoraste 3. s’eglino, s’elleno la- vor&ssero c) Passato prossimo Singolare : 1. ch’io abbia lavorato 2. che tu abbia lavorato 3. eh’ egli, ch’ella abbia lavorato Plurale: 1. che noi abbiamo la vorato 2. che voi abbiate la¬ vorato 3. ch’ eglino, ch’ elleno abbiano lavorato d) Trapassato imperfetto o prossimo\ " Singolare : 1. s’io avessi lavorato 2. se tu avessi lavorato 3. s’ egli, s’ ella avesse lavorato - 83 - Množina : 1- če bi (mi) bili,-e,-a delali, -e, -a 2. če bi (vi) bili, -e, -a delali, -e, -a d- če bi (oni, one, ona) bili, e,-a delali,-e,-a C. Pogojni naklon a) Sedanji čas Jednina: 1. (jaz) bi delal, -a, -o 2. (ti) bi delal, -a, -o 3. (on, ona, ono) bi delal, -a, -o Množina : 1. (mi) bi delali, -e, -a 2. (vi) bi delali, -e, -a 3. (oni, one, ona) bi delali, -e, -a h) Pretekli čas v Jedninu: 1. (jaz) bi bil, -a , -o de¬ lal, -a, -o 2. (ti) bi bil, -a, -o delal, -a, -o 3. (on, ona, ono) bi bil, -a, -o delal, -a, -o Mehrzahl : 1. (wenn) wir hatten gearbeitet 2. (wenn) ihr hattet ge¬ arbeitet 3. (wenn) sie hatten gedrbeitet C. Bediiigungs/o>•m a ) Gegenivart EinzahJ : l. ich arbeitete - wlirde arbeiten ‘2. du arbeitetest - wiir- dest arbeiten 3. er, sie, es arbeitete - wurde arbeiten Mehrzahl : 1. wir arbeiteten - wiir- den arbeiten 2. ihr arbeitetet - wtir- det arbeiten 3. sie drbeiteten - wlir- den arbeiten b) Vorgangenheit Einzahl: 1. ich hatte gearbeitet- \viirde gearbeitet haben 2. du hattestgearbeitet- wtirdest gedrbeitet haben 3. er, sie, es hatte ge&r- beitet - vviirde gear- beiten haben P hirale.: 1. se noi avessimo la- vorato 2. se voi aveste lavorato 3. s’ eglino, s’ elleno a- vessero lavorato ) Passato Singolare : 1. io avrei lavorato 2. tu a vnesti lavorato 3. egli, ella avrebbe la¬ vorato — 84 - Množina : 1. (mi) bi bili, -e, -a de¬ lali, -e, -a 2. (vi) bi bili, -e, -a de¬ lali, -e, -a 3. (oni, one, ona) bi bili, -e, -a delali, -e, -a Ve/evni naklon J ednina: 2. delaj (ti)! 2. ne delaj (ti)! 3. naj dela (on, ona, ono)! Množina: Dvojina: 1. delajmo (mi), delajva! 2. delajte -a! (vi, dva) 3. naj delajo, (oni, one, ona)! delata (oni, ona)! Nedoločnik seddnjega časa: delati preteklega časa: - Deležnik sedanjega časa: delaje, delajoč, -a pretčklega časa:i. delavši delal, -a II. delan, -a, -o Gerundij (Prislov sedanjega časa: delajoč pretčklega časa: delavši G/agolnik dilanje Mehrzahl: 1. wirhatten gedrbeitet- wiirden ge&rbeitet haben 2. ihr hattet gešrbeitet - wiirdet gežirbeitet haben 3. sie hatten gearbeitet- wiirden gedrbeitet haben Befehlform Einzahl: 2. 4rbeite (du)! 2. arbeite nioht (du)! 3. drbeite (er, sie, es)! Mehrzahl : 1. arbeiten (wir) ! - laflt uns Arbeiten! 2. drbeitet (ihr)! 3. arbeiten (sie)! Nennform der Gegenicart: drbeiten der Vergangenheit: ge&r- beitet haben Mitteliport der Gegenwart: arbeitend der Vergangenheit: (ge¬ arbeitet haben d) Gerundiuhi der Gegemvart: arbeitend der Vergangenheit: (ge- beitet habend) Z eithanptivort ,: Deta Arbeiten Plurale : 1. noi avremmolavorato 2. voi avreste lavorato 3. eglino, elleno avreb- bero lavorato Modo imperativo Singolare: 2. lavora (tu)! 2. non lavorare (tu)! 3. lavori (egli, ella)! Plurale: 1. lavoriamo (noi)! 2. lavorate (voi)! 3. lavorino (eglino, el¬ leno)! Infnito Presente: lavorare Passato: avere lavorato Participio Presente: lavorante Passato : lavorato Gerundio Presente : lavorando Passato: avendo lavorato Sostantivo verbale il lavorare 2, Spregatev tepsti I. Tvorna doba A. Določni naklon a) Sedanji čas Jednina : 1. jaz tepem 2- ti tepeš 3. ou ; ona, ono tepe Množina: 1. mi tepemo 2. vi tepete ■ 3. oni, one, ona tepejo (-tepo) h j Polpretekli čas c ) Pretekli čas: Jednina: 1. jaz sem tepel, -a, -o 2. ti si tepe), -a, -o 3. on, ona, ono je tepel, a, -o Množina: 1. mi smo tepli, -e, -a 2. vi ste tepli, -e, -a 3. oni, one, ona, so tepli, -e, -a 2. Abivandlung. schlagen 1. Tdtigkeitsform A. WirkUchkeitsform a) Gčgenwart . Einzahl: 1. ich schlage 2. du schlagst 3. er, sie, es schlagt Mehmahl: 1. vrir schlagen 2. ihr schlag(e)t 3. sie schlagen h) Mitvergangenheii Einzahl: 1. ich schlug 2. du sehlugst 3. er, sie, es schlug Mehrzahl: 1. wir schlugeu 2. ihr schluget 3. sie schlugen c) Vergangenheit Einzahl: 1. ich habe geschlagen 2. du hast geschlagen 3. er, sie, es bat ge¬ schlagen Mehrzahl: 1. wir haben geschlagen 2. ihr hab(e)t geschagen 3. sie haben geschlagen 2. Coniugazione battere I. Attivo A. Modo indicativo a) Presente Singolare: 1. io batto 2. tu batti 3. egli, ella batte Plurale: 1. noi battiamo 2. voi batte te 3. eglino, elleno bdttono b) Imperfetto Singolare : 1. io batteva (-vo) 2. tu battevi B. egli, ella batteva Plurale: 1. noi battevamo 2. voi battevate 3. eglino, elleno batte- vano c) PassMo prdssimo . Singolare : 1. io ho battuto 2. tu hai battuto 3. egli, ella ha battuto Plurale: 1. noi abbiarpo battuto 2. voi avete battuto . 3. eglino, elleno hanno battuto — *6 — d) Pretekli čas d) Vergangenheit d) Passato remoto Singolare : 1. io battei 2. tu battesti 3. egli, ella batte Plurale: 1. noi battemmo 2. voi batteste 3. eglino, elleno batte- rono c) Predpretekli čas Jednina : 1. jaz sem bil, -a, -o tepel, -a, -o 2. ti si bil, -a, -o tepel, - -a, -o 3. ou, ona, ono je bil, a, -o tepel, -a, -o Množina: 1. mi smo bili, -e, -a tepli, -e, -a 2. vi ste bili, -e, -a tepli, e, -a 3. oni, one, ona so bili, -e, -a, tepli, e, -a 1) Predpretekli čas e) Vorvergdngenhe.it Eimaht : 1. ich batte geschlagen 2. du battest geschlagen 3. er, sie, es hatte ge¬ schlagen Mehrmhl : 1. mr hatten geschlagen 2. ihr hattet geschlagen 3. sie hatten geschlagen /) Vorvergdngenheii e) Trapassato imperfetto o prossimo Singolat e: 1. io aveva (-o) battuto 2. tu a ve vi battuto 3. egli, ella aveva battuto < Plurale : 1. noi avevamo battuto 2. voi avevate battuto 3. eglino, elleno avevauo battuto j) Trapassato remoto Singolare : 1. io ebbi battuto 2. tu avesti battuto 3. egli, ella ebbe battuto Plurale : 1. noi avemmo battuto 2. voi aveste battuto 3. eglino, elleno ebbero battuto - 87 — g) Prihodnji čas Jednina : 1. jaz bodem (-bom) 1. tepel, -a, -o 2. ti bodeš (-boš) tepel, ‘2. -a, -o 8. on, ona, ono bode 3. (-bo) tepel, -a, -o Množina: 1. mi bodemo (-bomo) 1. tepli, -e, -a 2. vi bodete (-boste) 2. tepli, -e, -a 3. oni, one, ona bodo 3. (-bojo) tepli, -e, -a h ) Predprihodnji čas Jednina: 1. jaz bodem (-bom) 1. (bil, -a, o) tepel, -a, -o- 2. ti bodeš (boš) (bil, 2. a, -o) tepel -a, -o 3. on, ona, ono bode (-bo) 3. (bil, -a, o) tepel, -a, -o Množina : 1. mi bodemo (-bomo) 1. (bili, -e, -a) tepli, -e,-a 2. vi bodete (-boste) (bili, 2. -e, -a) tepli, -e, -a 3. oni, one, ona bodo 8. (-bojo) (bili, -e, -a) tepli, -e, -a, g) Zukunft Eimahl; ich werde schlagen du wirst schlagen er, sie, es wird schlagen A Mehrzahl: wir vverden schlagen ihr vverdet schlagen sie vverden schlagen h) Vorzukunft Eimahl: ich vverde geschlagen liaben du vvirst geschlagen haben er, sie, es wird ge¬ schlagen haben Mehrzahl: wir vverden geschla¬ gen liaben ihr vverdet geschlagen haben sie vverden geschla¬ gen haben g ) Futuro Singolare: 1. io battero 2. tu batterai 3. egli, ella batterd Plurale: 1. noi batteremo 2. voi batterete 3. eglino, elleno batte- ranno h) Futuro anteriore Singolare: 1. io avrd battuto 2. tu avrai battuto 3. egli, ella avra battuto Plurale: 1. noi avremo battuto 2. voi avrete battuto 3. eglino, elleno avranno battuto - 88 — B Verni naklon a) Sedanji čas J ednina : 1. da (jaz) tepem 2. da. (ti) tepeš 3. da (on, ona, ono) tepe Množina-. 1. da (mi) tepemo 2. da (vi) tepete 3. da (oni, one, ona) te¬ pejo (-tepo) B MdglichkeUsform a) Gegenuoart Einzahl : 1. (daB) ich soldage 1 2. (daB) du 'schlag(e)st 2 3. (daB) er, sie, es c schlage Mehrzahl : 1. (daB) wir schlagen J 2. (dati) ihr schlaget 2 3. (daB) sie schlagen : h) Polpretekli čas Jednina: 1. če bi jaz tepel, -a, -o 2. če bi ti tepel, -a, -o 3. če bi on, ona, ono tepel, -a, -o Množina : 1. če bi mi tepli, -e,-a 2. če bi vi tepli, -e, -a 3. če bi oni, one, ona tepli, -e, -a č) Pretekli čas Jednina: 1. da sem jaz tepel, -a, o 2. da si ti tepel, -a, -o 3. da je on, ona, ono tepel, -a, -o Množina : 1. da smo mi tepli,-e -a 2. da ste vi tepli, -e, -a 3. da so oni, one, ona tepli, e, -a b) Mitvergdngenheit Einzald : h vvenn ich schluge 1 2. vvenn du schliigest 2 8. weim er, sie, es 8 schluge Mehrzahl : 1. vvenn wir schliigen 1 2. vvenn ihr schluget S 3. vvenn sie schliigen c e) Vergdngenheit Einzahl: 1. (daB) ich hahe ge- 1 schlagen 2. (dati) du habest ge- 5 schlagen 3. (daB) er, sie, es habe 8 geschlagen Mehrzahl : 1. (daB) wir haben ge- ! schlagen 2. (daB) ihr habet ge- 2 schlagen 3. 1 (daB) sie haben ge- c schlagen \ B) IVfodo congiuntivo a) Presente Singolare: . ch’io batta !. che tu batta !. ch’egli, ch’ella batta Plurale: ■ che noi battiamo !. che voi battiate !. ch’eglino, ch’elleno bdttauo b) lmperfetto Singolare: .. s’io battessi !. se tu battessi I. s’egli, s’ ella battesse Plurale : l. se noi battessimo 1. se voi batteste i. s’eglino, s’elleno bat- tesSero e) Passato prdssimo Singolare : L ch’ io abbia battuto 1. che tu abbia battuto 5. ch’egli, ch’ella abbia battuto Plurale: L che noi abbiamo bat¬ tuto !. che voi abbiate bat¬ tuto 1. ch’eglino, ch’ elleuo dbbiano battuto d) Vorvergangenheit d) Predpretekli čas ■Jedrima: 3. če bi (jaz) bil, -a, -o tepel, -a, -o 2. če bi (ti) bil -a, -o tepel, -a, -o 3. če bi (on, ona, ono) bil, -a, -o tepel, -a, -o Množina: 1. če bi (mi) bili,-e,-a tepli, -e, -a 2. če bi (vi) bili, -e, -a tepli, -e, -a 3. če bi (oni, one, ona) bili, -e, -a tepli, -e, -a C. I J ogojni naklon aj Sedanji čas J e,dnina'. 1. jaz bi tepel, -a, -o 2. ti bi tepel, -a, -o 3. on, ona, ono bi te¬ pel, -a, o Množina: 1. mi bi tepli, -e, -a 2. vi bi tepli, -e, -a 3. oni, one, ona bi te pli, -e, -a Einzahl: ,1. wenn ich geschla- gen hatte 2. wenn — D. Befehlsform Einsahl: 2. sei geschlagen (du)! 2. Sei nicht geschlagen (du)! 3. Sei geschlagen (er, sie, es)! MehrzaM: 1. Seien (wir) geschlagen - lafit uns geschlagen sein! 2. Seid geschlagen (ihr)! 3. Seien sie geschlagen! Nennform der Gegenmart: geschla¬ gen werden der Vergdngenheit: ge schlagen worden sein der Zuhmft: geschlagen vverden sollen Mlttelivort der Gčgenioart: —— der Vergdngenheit: ge¬ schlagen Gerundium D. Modo imperativo Singolare: 2. sii (- vieni) battuto, -a (tu)! 2. non essere (- venire) battuto, -a (tu)! 3. sia ('-venga) battuto, -a (egli, ella)! Plurale: 1. siamo (-veniamo) bat- tuti, -e (noi)! 2. siate (-veniate) bat- tuti, -e (voi)! 3. slano (-vengano) bat- tutl,-e (eglino, elleno)) Modo infnito Presente: essere (-venire) battuto Passato: essere stato (-venuto) battuto Futuro: - Partidpio Presente: - Passato: battuto, -a (i, e) Gerundio Presente: essendo battuto Passato: essendo stato (-venuto) battuto — 106 — Trpna doba se izobrozuje tudi ta-kole: II. b) Trpna doba A. Določni naklon a) Sedanji čas J ednina'. 1. tepe se (-tepejo) me 2. tepe se (-tepejo) te 3. tepe se (-tepejo) ga, jo je Množina: 1. tepe se (-tepejo) nas 2. tepe se (-tepejo) vas 3. tepe se (-tepejo) jih h) Polpretekli čas c) Pretekli čas Jednina: 1. teplo se je (-tepli so) me(ne) 2. teplo seje (-tepli so) te(be) 3. teplo se je (-tepli so) (nje)ga, (n)jo Množina: 1. teplo se je (-tepli so) nas 2. teplo se je (-tepli so) vas 3. teplo se je (-tepli so) (n)jib II. b) Leidefortn A. Wirklichkeitsform a) Gčgentvart Einzahl: 1. man schlagt mich 2. man scblšigt dich 3. man schlagt ihn, sie,es Mehrzahl: 1. man schlagt uns 2. man schlagt euch 3. man schlagt sie b) Mitvergangenheit Einzahl: 1. man schlug mich 2. man schlug dich 3. man schlug ihn, sie,es Mehrzahl: 1. man schlug uns 2. man schlug euch 3. man schlug sie c) Vergdngenheit Einzahl: 1. man hat mich ge- schlagen 2. man hat dich ge- schlagen 3. man hat ihn, sie, es geschlagen Mehrzahl: 1. man bat uns ge¬ schlagen 2. man hat euch ge¬ schlagen 3. man hat sie ge¬ schlagen 11. b) Passivo A. Modo indicativo a) Presente Singolare: 1. mi si batte 2. ti si batte 3. lo, la si batte Plurale: 1. ci si batte 2. vi si batte 3. li, le si batte b) Imperfetto Singolare: 1. mi si batteva 2. ti si batteva 3. lo, la si batteva Plurale: 1. ci si batteva 2. vi si batteva 3. li, le si batteva c) Passato prossimo Singolare: 1. mi si ha battuto 2. ti si ha battuto !. lo, la si ha battuto Plurale: 1. ci si ha battuto !. vi si ha battuto . li, le si ha battuto 107 - d) Pretekli čas e) Predpretekli čas J ednina'. 1. teplo se je (bilo) (-tepli so (bili) me(ne) 2. teplo se je (bilo) (-tepli so (bili) te(be) 3. teplo seje (bilo) (-te¬ pli so (bili) (n)jega, (n)jo Množina : 1. teplo se je (bilo) (-tepli so (bili) nas 2. teplo se je (bilo) (-tepli so (bili) vas 3. teplo se je (bilo) (-te¬ pli so (bili) (n)jih f) Predpretekli čas d) Vergdngenhcit e) Vorvergdngenheit Einzahl: 1. man hatte mich ge- schlagen 2. man hatte dich ge- schlagen 3. man hatte ihn, sie, es geschlagen Mehmalil: 1. man hatte uns ge¬ schlagen 2. man hatte euch ge¬ schlagen 3. man hatte sie ge¬ schlagen f) Vorvergdngenheit d) Passato remoto Singolare: 1. mi si batte 2. ti si batte 3. lo, la si batte Plurale: 1. ci si batte 2. vi si batte 3. li, le. si batte e) Trapassato imperfetto o prdssimo Singolare : 1. mi si aveva battuto 2. ti si aveva battuto : 3. lo, la si aveva battuto Plurale: 1. ci si aveva battuto 2. vi si aveva battuto 3. li, le si aveva battuto f) Trapassato remoto Singolare: 1. mi si ebbe battuto 2. ti si ebbe battuto 3- lo, la si ebbe battuto Plurale : 1. ci si ebbe battuto 2. vi si ebbe battuto 3. li, le si ebbe battuto 108 — g) Prihodnji čas J ednina : 1. teplo se bo(de) (-tepli bo(do) ine(ue) 2. teplo se bo(de) (-tepli bo(do) te(be) 3. teplose bo(de) (-tepli bo(do) (nje)ga, (n)jo Množina : 1. teplo se bo (-bode) (tepli bodo) nas 2. teplo se bo (-bode) (-tepli bodo) vas 3. teplo se bo (-bode) (tepli bodo) (n)jib g) Zuhunft Einzdhl : 1. man wird mich schla- 1 gen 2. man wird dieli schla- i gen 3. man wird ihn, sie, es c schlagen Mehrzahl: 1. man wird nns schla- 1 gen 2. man wird ench schla- ‘ gen 3. man wird sie schla- c gen h) Predprihodnji čas Jednina. 1. teplo se bode (-bo) (bilo) (-tepli bodo (bili) me(ne) 2. teplo se bode (-bo) (bilo) (-tepli bodo (bili) te(be) 3. teplo se bode (-bo) (bilo) (-tepli bodo (bili) (nje)ga, (n)jo Množina : 1. teplo se bode (-bo) (bilo) -tepli bodo (bili) nas 2. teplo se bode (bo) (bilo) (-tepli bodo (bili) vas 3. teplo se bode (-bo) (bilo) (-tepli fbodo bili) (n)jih, h) Vorziikunft Einzdhl : 1. man wird mich ge- d schlagen haben 2. man wird dich ge- ž schlagen haben 3. man wird ihn, sie, es geschlagen haben Mehrzahl : 1. man wird nns ge¬ schlagen haben 2. man wird euch ge¬ schlagen haben 3. man wird sie ge¬ schlagen haben g) Futuro Singolare: .. mi si battera !. ti si batterh !. lo, la si battera Plurale : .. ci si battera i. vi si battera li, le si batterh h) Futuro anteriore Singolare: . mi si a v ra battuto 1. ti si avra battuto !. lo, la si avrh battuto Plurale : . ci si avra battuto !. vi si avra battuto >. li; le si avra battuto — 109 - B. Vezni naklon a) Sedanji čas J ednina : 1. da se me tepe (-da me tepejo) 2. da se te tepe (-da te tepejo) 3. da sega,jo tepe (-da ga, jo tepejo) Množina: 1. da se nas tepe (-da nas tepejo) 2. da se vas tepe (-da vas tepejo) 3. da se jih tepe (-da jili tepejo) b) Polpretekli 'čas Jednina: 1. če bi se me teplo (-če bi me tepli) 2. če bi se te teplo (5e bi te tepli) 3. če bi se ga, jo teplo (-če bi ga, jo tepli) Množina: 1. če bi se nas teplo (-če bi nas tepli) 2. če bi se vas teplo (-če bi vas tepli) 3. če bi se jih teplo (-če bi jih tepli) c) Pretekli čas Jednina: 1. da se me je teplo (-da so me tepli) 2. . da se te je teplo (-da. so te tepli) 3. da se ga, jo je teplo (-da so ga, jo tepli) B. Mogli chkeit s form a) Gčgermart Einzahl: 1. dati man mich schlage 2. dati man dich schlage 3. dati man ihn, sie, es schlage Mehrzahl: 1. dati man uns schlage 2. dali man euch schlage 3. dali man sie schlage b) Mitvergdngenheit Einzahl: 1. wenn man mich schlii- ge (-schlagen vviirde) 2. wenn man dich schlu- ge (-schlagen vviirde) 3. wenn man ihn, sie, es schliige (schlagen vviirde) Mehrzahl: 1. vvenn man uns schlii- ge (-schlagen vviirde) 2. vvenn man euch schlii¬ ge (-schlagen vviirde) 3. vvenn man sie schlii¬ ge (-schlagen vviirde) c) Vergdngenheit Einzahl: 1. dati man mich ge- schlagen habe 2. daB man dich ge- schlagen habe 3. daB man ihn, sie, es geschlage habe B. Modo congiuntivo a) Presente Singolare: 1. che mi si batta 2. che ti si batta 3. che lo, la si batta Plurale: 1 che ci si batta 2. che vi si batta' 3. che li, le si batta b) Imperfetto Singolare: 1. se mi si battesse 2. se ti si battesse 3. se lo, la si battesse Plurale : 1. se ci si battesse 2. se vi si battesse 3. se li, le si battesse c) Passato prčssimo Singolare: 1. che mi si dbbia bat- tuto 2. che ti si dbbia bat- tuto 3. che lo, la si iibbia battuto 110 — Množina: 1. da se nas je teplo (-da so nas tepli) 2. da se vas je teplo (-da so vas-tepli) 3. da se jih je teplo (-da so jih tepli) d) Predpretekli Sas Jednina: 1. če bi se me (bilo) teplo (-če bi me (bili) tepli) 2. če bi se te (bilo) teplo (-če bi te (bili) tepli) 3. če bi se ga, jo (bilo) teplo (-če bi ga, jo (bili) tepli) Množina: 1. če bi se nas (bilo) teplo (-če bi nas (bili) tepli) 2. če bi se vas (bilo) teplo (-če bi vas (bili) tepli) 3. če bi se jih (bilo) teplo (-če bi jih (bili) tepli) C) 'Pogojni naklon a) Sedmiji čas J ednina: 1. teplo bi se (-tepli bi)' r me(ne) 2. teplo bi se (-tepli bi) te(be) 3. teplo bi se (-tepli bi) (nje)ga, (n)jo Mehrzahl: 1. daB man uns ge- schlagen habe 2. dat) man euch ge¬ schlagen habe 3. dal) man sie geschla- gen habe d ) Vorvergdngenheit Einzahl : 1. wenn man mich ge- schlagen hatte (-ge- schlagen haben vviirdej 2. wenn man dich ge- schlagen hatte (-ge- schlagen haben wiirde) 3. wenn man i h n, sie, es geschlagen hatte (-ge- schlagen haben wiirde) Mehrzahl: 1. wenn man uns ge¬ schlagen hatte (ge¬ schlagen haben wiirde) 2. \venn man euch ge¬ schlagen hatte ( -ge¬ schlagen haben wiivde) 3. wenn man sie ge¬ schlagen hatte (-ge¬ schlagen haben wurde) 'Cj Bedingungsform d) Gegenumrt Einzahl : 1. man schliige (-wurde schlagen) mich 2. man schluge (-wiirde schlagen) dich 3. man schluge (-wurde schlagen) ihn, sie, es Plurale : 1. che ci si abbia bat- tuto 2. che vi si hbbia bat- tuto 3. che li, le si abbia battuto d) Trapassato prdssimo Singolure: 1. se mi si avesse bat¬ tuto 2. se ti si avesse bat¬ tuto 3. se lo, la si avesse battuto Plurale: 1. se ci si avesse bat¬ tuto 2. se vi si avesse bat¬ tuto 3. se li, le si avesse battuto C) Modo condizionale a) Presente Singolare: 1. mi si batterebbe 2. ti si batterebbe 3. lo, la si batterebbe 111 — Množina: 1. teplo bi se (-tepli bi) nas 2. teplo bi se (-tepli bi) vas 3. teplo bi se (-tepli bi) (n)jih b) Pretekli čas Jednina: 1. teplo bi se me bilo (-tepli bi me bili, -e, -a) 2. teplo bi se te bilo (-jfcepli bi te bili, -e, -a) 3. teplo bi se ga, jo bilo (-tepli bi ga, jo bili,-e,-a) ■ Množina : 1. teplo bi se nas bilo (-tepli bi nas bili, -e, -a) 2. teplo bi se vas bilo (-tepli bi vas bili, -e, -a) ,3. teplo bi se jih bilo (-tepli bi jih bili, -e, -a) Mehrzahl : 1. man schliige (-wiirde schlagen) uns 2. man schliige (-wiirde schlagen) euch 3. man schliige (-wiirde scbliigen) sie b) Vergdngenheit Einzahl: 1. man hatte mieh ge- schlagen (-man wiirde mich geschlagen haben) 2. man hatte dich ge¬ schlagen (-man wiirde dich geschlagen haben) 3. man hatte ihn, sie. es geschlagen (-man vviirde ihn, sie, es geschlagen haben) Mehrzahl '■ 1. man 'hatte uns ge¬ schlagen (-man wiirde uns geschlagen haben) 2. man hatte euch ge¬ schlagen (-man wiii’de euch geschlagen haben) 3. man hatte sie geschla¬ gen (-man wiirde sie geschlagen haben) Plurale: 1. ci si batterebbe 2. vi si batterebbe 3. li, le si batterebbe b) Passato Singolare: 1. mi si avrebbe bat- tuto 2. ti si avrebbe battuto 3. lo, la si avrebbe battuto Plurale : 1. ci si avrebbe. battuto 2. vi si avrebbe battuto 3. li, le si avrebbe bat¬ tuto 112 — Prislovi. a) krajevni-. tu, tukaj tam, tamkaj, ondi kje ? nekje kjerkoli nikjer znotraj zunaj kam ? sem, semkaj tja, tje, tjakaj, tjekaj sem ter (in) tja nekam nikamor Ven, vun odkod? povsod drugod domd doli gori spredaj, spredi zadaj, zadi sredi zraven blizu poleg daleč mimo takraj, tostran onkraj, onstran naprej # „ nazdj kvišku proč vmes • Umstaiidsvvdrter. a) des Ortes: da, hier dort TVO? irgendwd wo nur immer nirgends drinnen, innen drauBen wohin ? her, daher, hieher hin, dah in hin und her irgendwohin nirgendshin aus, heraus, hinaus woher? iiberall andersvvo, anderswoher daheim, zuhause unten, drunten oben, droben vorne hinten mitten dabei n ah e neben weit vorhei diesseits jenseits vorwarts, weiter riickwarts, zuriick aufwarts weg, hinweg inzwischen . Avverbi. a) di luogo : qui, qua li, lh dove V in qualche luogo in qualunque luogo in nessun luogo dentro fuori (per) dove? qui, qua li, la qua e la in qualche luogo in nessun luogo fuori da dove? dappertutto altrove a časa abbasso, giu su davanti (da) dietro in mezzo presso vicino accanto lontano accanto al di qua al di la avanti in dietro su, in su via, abbasso framezzo 113 — 114 — 115 celo, popolnoma saj skupaj, vkup nič ne res, zares, resnično da itd. ganz, volstiindig vcenigstens zusammen nichts nicht, nein ,wahr, vvirkličh ja, jawohl usw. tutto, completamente almeno assieme, insieme niente, nulla non, no veramente, sineeramente si ecc. d) Vzročni: ZakiLj ? Čemu ? zato zatorej zategadelj zategavoljo potem, s tem torej, tedaj tako itd. d) des Grundes : VVanim? Wesbalb? danim deshalb deswegen dadurch, dainit d ah er, a ls o folglich so _ usw. d) di conclusione: Perche ? perche, per il che, pel che per la qual cosa pereio, per questo con cio, con questo (qu)indi, laonde, dunque per conseguenza cosi ecc. 1 OPOMBA 1. Prislovi, predlogi, vezniki in medmeti so nepregibni ’2. Za prislove služijo, slovenščini tudi vsi pri¬ devniki, in sicer v 4. sklonu jednine srednjega spola, n. pr. I. stopnja: vesel,-a,-o vedelo živahen,-a,-0 živahno 2. Prislovi se tvorijo v nemščini, če se vzame pridevnikova oblika brez končnice, n. pr. L Stufe: frohlich lebendig nattirlich regelmaBig 2. Prislovi se tvorijo v italijanščini s pomočjo končnice - fflente, ki se pritika ženski obliki pri- devnikovi, n. pr. I.° grado o positivo: allegro, -a aiiegramente vivace vivacemente natural(e) naturalmente regolar(e) regolarmenfB naraven, -a, -o naravno reden -a, -o redno NB. Pridevniki, ki se končujejo v italijanščini na -|e in -fe, izpahujejo ta -8 pred -mente. 3. Ti prislovi se 11. stopnja: veselejši, -a, -e veselejše živahnejši,-a,-6 živahnejše naravneji,-a, -e naravneje redneji, -a, -8 redneje i lahko stopnjujejo II. Stufe: frohlicher lebendiger natiirlicher regelmaBiger kakor pridevniki, n. pr. 111 grado o comparativo: piii allegrament«* piri vivacemente piii naturalmente piu regolarmente — 116 - — 117 — d) S 5. (petini) sklonom ali mestnikom : o zur Zeit al tempo di pri bei presso e) 8 6. ( šestim) sklonom ali orddnikom: s (z, ž J mit con J) S 4. ( četrtini) sklonom na vprašanje: kam ? in 8 5. (petim) sklonom na vprašanje : kje? na. auf a, su h) Predlog za se veže s S (tremi) skloni : 2 2. (drugim) sklonom = zur Zeit; al tempo di a' 4. (četrtim) sklonom = fur, liinter; per, dietro in s 6 . (šestim) sklonom = liinter; dietro. Verhaltnisworter Predlogi Preposizioni oder Yorworter a) Mit dem 2. ( snveiten ) Falk oder Genetiv: i 118 - mnerhalb liings laut mittels, vermittels narnens oberbalb seitens um- ivillen unbeschadet nngeachtet unterhalb unweit vvahrend trotz b ) Mit deni aus auBer bei binnen gegeniiber, entgegeu gemaJJ mit nach naohst nebsl sarnt seit von Zli c) Mit dem durch far gegen, wider ohne, sonder um tekom poleg, ob vsled s pomočjo, (po, s, z) v imenu, imenom zgoraj od strani radi brez škode za brez ozira na spodaj nedaleč med kljub(u) 1. (c^iitten) Falle oder iz izven, razen pri tekom nasproti po s, z (ž) po, za poleg zraven vred (s kom) (s čim) od od k 4. ( vierten) Falle oder s.koz(i) za proti brez o, okoli entro lungo giusta medidnte, per mezzo a nome sopra da parte di per senza danno senza riguario sotto non lontano durante nonostante, a dispetto Dativ : da ali’ infuori presso entro dirimpetto secondo con dopo, dietro presso accanto con, compreso da da da Akkufativ: attraverso per contro senza circa — 119 d) Mit dem 3. ( dritten ) Falle auf die Frage : wo ? und mit dem 4. ( vierten ) Falle auf die Frage : wohin ?: — 120 — Vezniki : ali in, ter, pa a, ali, pa, toda kajti torej, zato tudi vendar uiti - niti ne le - ampak tudi sicer, drugače, inače tako - kakor dalje deloma namreč zlasti, posebno samo, le da kakor, ko, kot, nego ker dasi, čeprhv, četudi čim - tem dokler odkdr itd. Medmeti : a! ah! as! ej! oj! joj! o joj! jojmene! fej! fej! gorje!' ala, no! kvišku ! h ajdi! st! tiho! slava! živio! nazaj! naprej! Bindeu'orter: oder un d aber den n also, daher auch doch, dennoch vveder - noch nicht nur - sondern auch zvvar, sonst, iibrigens so - wie vveiter teils niimlich besonders, nur, bloki daB, damit als (wie) vveil obgleich, obwo!il, obschčn, wenu auch je - desto solange bis seitdem usw. Empflndungsw(jrter: ach! ach! weh(e)! o weh(e)! wehe mir! pfuj, pfui! weh(e)! auf, auf! vveg! fort! st! stili! Gltiekauf! lioch! zuruck, riickwarts! vorvvarts! Congiunzioni : o, ossia, oppure, ovvero e ma, perd ' imperciocche dunque, quindi, percio anche pure ne - ne nonsoltanto-maeziandio veramente, altrimenti cosi - come poi parte cioe giacchč, perchii, siccome quantunque, se, seppure quanto - tanto finchč dacche ecc. Interiesioni: ah! oh! ahi! deh! eh ! ehi! aliime! ohimč! fi, ti! guai! su su! orsu! su via! via, via! zi, zitto! viva! evviva ! indietro! avanti! insbesondere specialmente, specie soltanto, solamente che, perche, acciocche che, di — 121 - Nemški krepki in nepravilni glagoli. Deutsche starke und unregelmafiige Zeitworter. Verbi tedeschi forti ed irregolari. l ) bevvegen v pomenu ganiti, muovere se sprega šibko: ich bewegte, ieh habe bewegt. — 122 — bleiben ostati - restare braten peči arrostire brechen lOmiti ttSmpere breimen goreti - ardere bringen prinesti portare denken misliti pensare dresclien mlatiti trebbiare dringen siliti penčtrare diinken zdeti se sembrare diirfen J ) smeti - poter (aver licenz di fare) sprej eti ricOver 6 empfelilen priporočiti raccomanda empfinden občutiti sentire ') diirfen, kdnnen, mogen, miissen, sollen in wollen imajo dve obliki za de ležriik prefcOklega časa: gednrft oder diirfen gemuBt oder miissen gekbnnt oder kOnnen gesOUt oder sollen , gemOcht oder mogen govvdllfc oder vvollen Oblika gedurft itd. so rabi, kadar stoji glagol brez nedoločnika; Oblika diirfen itd. pa, kadar stoji glagol poleg nedoločnika brez „zu“, n. pr. ich babe schreiben diirfen - jaz sem smel pisati - io ho potuto sen'vere; du hast nioht gedurft - ti nisi smel - tu non hai potuto, itd. 123 — JMeichen >) re ti-morire Mtthrecken -) »strašiti se s Paventai-si essen jesti ^langiare f&hven voziti condurre falleji Pasti earl ere fiingeu loviti plgliare tehten r boriti se "' ar di scJier- ma .finden tla jti - trovart fliegen leteti volare , fliehen bežati - fug gire fliefien - sc<5rrer< fressen ‘reti - divo- rare frieren zmrzovati ay er freddo Sebaren roditi Partorire gelten dati - dare *) erbleiehen v pomenu bled postati - pobledeti. impallidire se sprega šibko : ich erbleiehte, ich bin erbleicht. 2 ) erschrecken v pomenu ustrašiti, spaventare se sprega šibko: ich erschreckte, ich habe erschreekt. 124 ich habe geboten icli bin gediehen ich habe gcfallen ich bin gegangen es ist gelungeri ich habe gegolten ich bin genesen ich habe genoasen es ist; geschehun ich liabe gervonnen ich habe gegossen ich habe gegraben icli habe gegriffen ich habe gehalten ich habe gehauen ich habe gehoben ich habe geheiBeu 125 — helfen pomagati aiutare 1 kennen poznati condscere klingen zvoniti suonare kommen priti - venire konnen moči potere kriechen lezti striseiare laden nabasati čari čare lassen pustiti lasoiare laufen teči correre leiden trpeti - soffriri Jeihen posdditi imprestare lesen citati leggere liegen ležati - giacere liigen lagati m en tire malilen mleti macinare nialen J ) slikati diplngere v pomenu slikati, diplngere se sprega šibko meiden ogibati se evitare melkeu raolzti inungere messen rnčriti misurare mogen marati potere(volere) miissen nabrati d o vere nehmen vzeti prčndere nennen imenovati nominare pfeifen žvižgati iisohiare preisen slaviti glorifieare S •r 2 '35 nj a wi’o • 2 M 5 »- •*- £3 L. ■* •- m e s «s .5, .c i_ roj) «•2 > a» s- P ■S .s M 03 o «S e C c o® > ^3 M fl) s b« fe« W 3 3 b3 d.S,*2 D C 2 *- o O g-2 a ^ tfi« «-* L, 'u, a-oja 5 a o TJ a a> 02 ‘ ^ O^TBJ T*-‘0}14S — -S > O 5 ®g s! Xi ^ .r-T eo j 3 a ® « g i .„=3 .1.2 £ S O ® _ » m OJ M ._ ^ .^T O 3 bfiO o m • H +3 U fl > D TJ C O,’ 4 .r* «P ♦-» 4^> -P3 02 02 02 +-> -M 03 03 02 02 02 '02 -*- J PO -4—> PO 03 03 03 03 3 S ^ — o CO £ 02 C * .2 .S 'S .2 +J -u .p +3 -p 02 03 03 03 03 0> •O rt U ~ ce rt 02 02 »H U c« rt 03 03 03 03 02 02 2 a 02 rt ^ £ -O C 02 02 c3 rt +3 -»J 03 03 a£ g rt ,<& 02 02 Oj f -' i-l P P M rt rt rt rt rt rt rt _j_> OO 02 02 02 CD 03 02 C .. 0^ E ^ rO X> 2 03 -? 02 02 02 “02 j— M rt rt rt rt ■P P +3 03 03 03 03 03 03 03 03 03 03 02 02 02 02 02 O CJ rt rt rt rt >• 02 02 « I rt rt O t> 02 '02 03 03 03 *02 02 M2 -+o -+J £ ca S rt fe £2 02 rt rt C3 O) s gl 2 « >-■«-«* 02 rt b« ti bo 3 rt a — bo.si. a 02 C O ir M M « = w £ U ON« 03 _{ 02 “ .2 •- -3 43 c ® 02 &?■§ «S S3 I a » £ 02 2 •2< 5 +- +3 ■« Oj 03 O) ® S t-( '42 02 rt — g ipH a *rr a? bo Q J- rt 02 O Ob . ca i 0 G ? -2 . H3 . ' fl • •*-> ra 4» O a . g ai a O O O O o o d, G* d Oh Oh O. — r-l -4-3 O«' ftftD P. a- g o.a&a -■s*. o3 2 ,c3 03 *c3 to fl m M te a) a op G E? ca ca ca “G n3 ,2 na O) o “ ” ,o> • H-H 4) CJ .i. m ® co to tn G op ■a* c 2 _ ; 2 o i/ 1 's a g>-fj 1 : .h 2 © o i •' -4-3 Q 4-3 -+-> -4-3 H 4J na O rH A £ na 04-4-3 ca •-< E 2 OP .G £ na o .-S o. a na p4.t; o> na na .£ *- rrf Ph+P ož •-< rta no op +jj fc n3 S-H 40 a £ ca p> £ ca na ” +2 «2 rS **> • a “''S co cja * r ~' sf>na C -43 op •— M 4' G o -2 o •o *jh co op m 0Q O O M> 4-3 CD o G a o a -o a g fr g a ou ea op 0 .^1 4-3 o Ob op a ao- o a ca ca ca ca CO CO J. CO CD CD tJ3 o ^ a o ,op a co o I OP o •—■ op rt T3^ r C^ .2 .2 .2 TŠ 15 .2 •/J CD CO CD CO CO a op = • ._ cp ca ® — 137 — Pii ostalih nepravilnih glagolih zadostujejo naslednje obliko: — 138 — — 139 — 140 141 — - 142 (III.) Tretja spregatev na ) (III.) Dritte Konjugation auf V =ire. (III.) Ter/a coniugazione in J 'r~* 3 .2 5 2 "5 2 'O C s-§-g 5 G © T5 G l rJ} I rt G® S> rn G 02 •rt rt - JtCLt CU © © E O) M 3 S o c: 3 s % M * 2 G • T- N a .2 >© -13 C < — 1 fctfj t c -J © ,5 * j_j 'ca ; o< bsj c - G « © £>* Oh ^ o i s^ož ■g §H .8 .SPSS O © S3 og ~ G< rt £ G 03 bC •® m o © I © 1 G ^ &H ~CQ CO O : ati 3< j 3 rt Tj © © Obredi! 8.2 £ £ S tj h« •- c« c« g. S aag 1 go.Cu'? rt rt rt -■ rt 2 - ® " p -G> O h n !h £ © rt rt .ir £ •£j g vi2 «4 S p s & g- « a « r-H 03 CO • G -G rt h - - ©• Oh Oh rt rt -rt a © s g .g •’G 'S 'g ~ rt rt ^ Oh Oh s p- o- = 4 “ -© G a> _G 2. 03 '© rt rt rt Oh g- O Oh O. Oh ~©~ ■ j a ® g 03 02 ( » a § g, &, o- £■ Gh Oh O • — to O © © <13 G t-H — = a-O — ^ G CO vD O. © G G U- G 0 < Oh Oh rt rt rt G © rt "rt Oh Oh O Oh O, Oh rt rt rt G © O rt rt rt S © rt : +Z © rt rt on rt rt rt O. O, O. Oh Oh Oh rt rt rt •r rt © a O. g< .G Oh.— O- g rt G rt .2 •- » -rt »H 2 — ©h g G rt Oh Oh g- Oh rt o< P o 1 rt «s rt - »-J od co O- O- Oh rt rt rt H Oh Oh rt -rt Oh © to C tj- ‘o;iom o- ‘11.10 »i ^ m p 0 1 1 9 J } o g 03 CD ‘ojtjug 8- .2 03 OO -g >■ ^ fl 42 cž _2 cj . ~ cd .r-, ••— 'cO ^ O O C/l a > o -M c/i O • — o> . o> a* a« a a o o o o s s a s a cd o - a a ^ ® CQ : to ‘c s\£g K C J, C o m = 45 © ^ a. gr P n ,rH .03 G .22 sS CO 'C ^ ? 'S' . o V£ to^'" - " ec «fcT*fci ? O O O O w ■— o S S" a § o a fl -O .2 9 ‘O "pr' a a a^> _ a O 03 C $tf I O 1 o a a S' jz: .jj cd ~ _ *» co cd O £■* cd w bp bri.-r! bo • ,o, 2 '<3 a-S 03 03 ' © © O o 3 S V. ifŠH* • rt rt '-* 21 -a gr ■- -a co -O a co ' 03 03 03 03 a a a a at- a a o o o o te e -s s 03 <33 to <33 <13 Oj ŠS'^f*E' -r-i Oj ._ > a^c cd 'Cd c« > >• > to <13 <33 <33 to'to^ O O O A g g a a ° a a a 9 T o 'g -*-> c 2 <03 .2 cd a J ‘s is.f- ~ s .Es* I -g | S BS i « cd cd 0 a a a cd ed £ to '©''9' cd S - --Jt3 3 to ^ to - t_i ■ ~t“- v * . , j. 32 to?to c r , tototoo 3 v ^ rt ^ rt '. rt rt *rt . •. cd cd ^d cd bc » brj co *čd v- "' cd s —’ ^ ^9 Cd ,rt bc b® bo-jg ^^75 > > S 05 ^ « 45 5 rt rt rt >■ l> t> fl ~ 05 05 > > 0 2 .5 .S 5 1 i 'o oj .r_ rt 5j ~ •n 05 m rt O c« 05 o o 2 ^ 52 “ t=> • fi w '0' bO S) P P 05 05 l> > .2 .s bo p p p 05 05 vo> t> l> > ni ni ni S E3 'O 2 0 - .1 f s J S 0 S g s © sj bo bo C3 • f-4 05 P P 05 05 | a> g •S .-2 bo C P P O j 05 '05 © C t_j 05 •a i l £ & § ^ Jad Sestavljenke se spregajo vobče kakor prvotni glagoli, n. pr. Die Zusammensetzungen werden gew5hnlich wie die einfachen Zoitworter abgewandelt, I verbi coraposti si coniiigano, generalmente, come i semplici, p. es. m-* <=> co TŽ C S S a i ' r n ts p T3 -4-J O ^ “ O O £ a «4-H o M I a> O * r ~~* o © ^ -S .-i. o T5 T3 e© DRUGI DEL. Zbirka besed in glagolov, ki so najbolj v rabi. ■o ZWEITER TEIL. Sammlung der meistgebrauchten Worter und Zeitworter. - □- . PHRTE SEe©NDfl. Collezione delle parole e dei verbi piii usnali. -□- — 149 — 1.) Sorodstvo družina stariši oče mati sin hči bratje in sestre brat sestra 1 dvojčki ded ali stari oče babica ali stara mati x predniki vnuk vnukinja * potomci zakon soprog soproga ‘ zaroka zaročiti se poročiti se poroka tast tašča svak svakinja zet nevesta rojstvo otrok ■ roditi se dojenček dojilka stric teta nečak 1.) Die Tervvandschaft Die Familie die Bltern der Vater die Mutter der Sohn die Tochter die Geschvvister der B rud er die Schvvester die Zvvillinge der Gross vater die Grossmutter die Vorfahren, Ahnen der Enkel die Bnkelin die Nachkommen die Ehe der Gatte, Gemal die Gattin, Gemalin die Verlobung sich verloben heiraten die Hochzeit der Schwiegervater die Schvviegermntter der Schvvager die Schwagerin der Schwiegersohn die Schwiegertochter die Geburt das Kind geboren vverden der Saugling die Amme der Onkel die Tante der Neffe 1.) La parentela La famiglia i genitori il padre la madre il figlio la figlia fratelli e sorelle il fratello la sorella i gemelli il nouno la nonna gli antenati, avi il nipote la nipote i discendenti il matrimonio il m ari to la moglie il fidanzamento promettersi sposare 10 sposalizio, le nozze 11 suocero la suocera il cognato la cognata il genero la nuora la nascita il bambino nascere il lattante la nutrice 10 zio la zia 11 nipote nečakinja bratranec bratranka očim mačeha pastorek pastorka boter botra varuh varovanec sirota vdovec vdova ločitev 2) Naslovi cesar cesarica monarh, samovladar kralj kraljica cesarstvo kraljestvo monarhija vladar cesarski, -a, -o kraljevo dostojanstvo Njegovo Veličanstvo Njegova Visokost prestolonaslednik princ princezinja knez kneginja Njegova Jasnost kneževina nadvojvoda — 150 — die Nichte der Vetter die Base der Stiefvater die Stiefmutter der Stiefsohn die Stieftochter der Pate die Patin der Vormund das Munde 1 die Waise der Wittwer die Wittwe die Scheidung 2) Ti tel der Kaiser die Kaiserin der Monarch der Konig die Konigin das Kaiserreich das Konigreich die Monarchie der Herrscher kaiserlich die koniglicbe Wiirde Seine Majestat Seine Hobeit der Kronprinz der Prinz die Prinzesin der Fiirst die Fiirstin Seine Durchlaucht das Furstentum der Erzherzog la ni pote il cugino la cugiua ii padrigno la madrigua il figliastro la figli astra il santolo la santola il tutore il pupillo, -a 1’orfano, -a il vedovo la vedova il divorzio 2) Titoli 1’ imperatore 1’ imperatrice il monarca il re la regina 1’ impero il regno la monarchia il sovrano imperiale la dignita reale Sua Maesth Sua Altezza il principe ereditario il principe 1 di stir- la principessa j pe reale il principe la principessa Sua Serenitk il principato 1’ areiduca nadvojvodinja veliki vojvoda velika vojvodinja ' grof grofica grofovstvo baron baronica baronstvo plemenitaš plemenitašinja gosposka gospod gospa dama gospodična visokorodno blagorodno 3.) Posvetna dosto¬ janstva in službe. vlada minister Pooblaščeni minister ministerski predsednik minister notranjih zadev minister zunanjih zadev vojni minister finančni minister niiuister za poljedelstvo minister za trgovino minister za uk in bogo¬ častje železniški minister minister za javna dela oblast — 151 - die Erzherzogin der Grossherzog die Grrossherzogin der Graf die Grafin die Grafschaft der Baron, der Freiherr die Baronin, die Freifrau die Freiherrschaft der Edelmann die Edelfrau die Herrschaft der Herr die Frau die Dame d as Fraulein hochwohlgeboren vvohlgeboren 3.) Weltliche Wurden und Aemter. die Begierung der Minister der bevollmachtigte Mi¬ nister der Ministerprasident der Minister des lnnern der * „ Aussern der Kriegsminister der Finanzminister der Ackerbauminister der Handelsminister der Minister fur Kultus und Unterricht der Eisenbahnminister der Minister fur offent- liche Arbeiten die Behorde 1’ arciduchessa il granduca la granduchessa il conte la contessa la contea il barone la baronessa la baronia il gentiluomo, nobile la gentildonna la signoria il signore la signora la dama la signorina stimatissimo egregio 3.) Dignita e cariche secolari. il governo il ministro il ministro plenipoten- ziario il presidentedei ministri il ministro degli Interni il ministro degli Esteri il ministro della guerra il ministro delleFinanze il ministro d’ agricoltura il ministro del commercio il ministro del culto e deli’ istruzione pubblica il ministro delle ferrovie il ministro dei lavori pubblici 1’ autorita / 152 — d nete Mestna hiša Župan mestni svet Mestni svetnik veloposlanik veleposlaništvo konzul konzulat 4.) Cerkvena dostojanstva papeštvo papež nuncij kardinal nadškof škof ‘ škofija vikar vi kari j at dekan kanonik kaplan * duhovnik * duhovništvo mašnik r župnik župnija pridigar pridiga misijonar * prelat > opat v.opatinja menih nuna jezuvit dominikanec — 153 — das Rathaus der Burgermeister der Gemeinderat der Gemeinderat der Botschafter die Botschaft der Konsul das Konsulat 4.) Geistliche Wiirden Das Papsttum der Papst der Nuntius der Kardinal der Rrzbischof der Bischof das Bistum der Vikar das Vikariat der Dekan der Domherr der Kaplan der Geistliche die Geistlichkeit der Priester der Pfarrer die Pfarre der Prediger die Predigt der Missionar der Pr8,1 at der Abt, die Aehtissin der Monch die Nonne der Jesuit der Domenikaner il municipio il sindacOj podesti* il consiglio municipale il consigliere municipale 1’ ambasciatore 1’ ambasciata il console il consolato 4.) Autorita ecc4e- siastiche il papato il pa pa il nunzio il cardinale 1’arcivescovo il vescovo il vescovato il vicario il vicariato il decano il canonico il capellano 1'ecclesiastico il clero il prete il parroeo la parrocchia il predicatore la predica il missionario il prelato 1’abate Pabatessa il monaco la monaca il gesuita il domenicano 154 - frančiškan kapucin organist pevec na koru cerkovnik (mežnar) eremit 5.) Tera in služba bosya vera Bog božji,-a,-e stvarnik zveličar Jezus Kristus krščanstvo kristjan krščanski, -a, -o sveti duh apostel križ križanje križati zveličanje zveličati vstajenje večnost večen,-na,-no paradiž angel svetnik svet,-a,-o mučenik pokojni (zveličan) pekel hudič peklenski,-a,-o der Franziskaner der Kapuziner der Organist der Ohorsanger der Klister, Mesner der Eremit, Klausner 5.) Religion und Got tesdienst die Religion Gott gottlich der Schopfer der Heiland, Erloser Jesus Christus das Christentum der Christ christlich der beilige Geist der Apostel das Kreuz die Kreuzigung kreuzigen die Erlosung erlbsen die Auferstehung die Ewigkeit ewig das Paradies der Engel der Heilige heilig der Martyrer selig die Hdlle der Teufel hdllisch il francescano il capuccino 1’ organista il corista il nonzolo, sagrestauo 1’ eremita 5.) Religione e culto la religione Iddio, Dio divino,-a il creatore il Redentore Gesti Cristo il cristianesimo il cristiano cristiano,-a 10 spirito santo 1’ apostolo la croce la crocitissione crocifiggere la redenzione redimere la risurrezione 1’ eteraM eterno,-a 11 paradiso 1’ angelo il santo santo,-o il martire beato,-a 1’ inferno il diavolo infernale - 155 - — 156 — 157 - podpolkovnik major stotnik ritmojster nadporočnik poročnik praporščak kadet častnik podčastnik narednik stražmojster četovodja korporal desetnik vojak, prostak rekrut prostovoljec kerdelo infanterija topništvo, artilerija kavalerija infanterist pijonirski oddelek pijonir vojaški inženirski oddelek četa stotnija bataljon regiment, polk brigada divizija kor dota admiral podadmiral kontreadmiral krmilar der Oberstleutnant der Major der Hauptmann der Rittineister der Oberleutnant der Leutnant der Fahnrich der Kadett der Offizier der Unteroffizier der Feldwebel der Wachtmeister der Zugsfuhrer der Korporal der Gefreite der Soldat, Gemeine der Rekrut der Freivvillige die Truppe die Infanterie die Artillerie die Kavallerie der Infanterist da,s Pionierkorps der Pionier das Geniekorps der Zug die Kompagnie das Bataillon d&s Regiment die Brigade die Division das Korps die Flotte der Admiral der Vice-Admiral der Contre-Admiral der Steuermann il tenente colonnello il maggiore il capitano il capitano di cavalleria il primo tenente il tenente l’ alfiere il cadetto 1’ ufficiale il sottoufficiale il sergente il sergente il capo plotone il caporale il graduato, appuntato il soldat.o la recluta il volontario la truppa 1’ infanteria 1’ artiglieria la cavalleria 1’iufanterista il corpo dei pionieri il pioniere il genio il plotone la compagnia il battaglione il reggimento la brigata la divisione il corpo d’armata la fl otta 1’ ammiraglio il vice ammiraglio il contra-ammiraglio il timoniere - 1.58 - ladjina posadka mornar vojna ladja podmorski čoln križarka manever taktika strategija generalni štab municija orožje kanon, top strojna puška, brzostrel- granata [ka možnar puška kroglja pištola bodalo rezilo nožnica pušica sulica meč bajonet rapir sablja smodnik strel streljati kara bi na puškino kopito puškina cev meriti oboroženje čelada oklopje tornister, telečnjak die Schiffsmannschaft der Matrose das Kriegsschiff das Unterseeboot der Kreuzer das Man 6 v er die Taktik die Strategie der Generalštab die Munition die Waffe die Kanone,das Geschiitz das Maschinengewelir die Granate der Morser das Gewehr die Kugel die Pištole der Dolch die Klinge die Soheide der Pfeil die Lanze der Degen, das Schwert das Bajonott das Kapier der Sabel das Pulver der Schuss schiessen der Karabiner der Gewehrkolben der Lauf zielen die Riistung der Helm der Panzer der Tornister 1’ equipaggio il marinaio la nave di guerra il sommergibile 1’ incrociatore la manovra la tattica la strategi a 10 stato maggiore la munizione 1’ arma 11 canone la mitragliatriee la granata il mortaio il fucile la palla la pištola 10 stiletto la lama 11 fodero la freccia la lancia 10 scudo la baionetta 11 fioretto la sciabola la polvere il tiro tirare la carabina il calcio del fucile la canna mirare 1’armamento 1’elmo la corazza lo zaino 159 — - 160 — junak junaštvo pogumen junaški čin slava slaven nagrada povišanje odškodnina odkupnima jetnik .ubežnik dezerter izdajalec izdati strahopeten, bojazljiv strahopetec, bojazljivi oboroženje oborožitev straža tabor šotor stražnica prednja straža garnizija vojašnica poljska bolnišnica ranjenec invalid veteran aktiven v pokoju pokojnina 7.) Človeško telo. Telo glava truplo der Held der Heldespmuth mutig die Heldentat der Euhm ruhmvoll die Belohnung die Beforderung die Entschadigung das Losegeld der Gefangene der Ueberlaufer der Deserteur der Verrater verraten feig der Feigling die Bewaffnung die Ausriistung die Wache das Lager das Zelt das Schilderhaus der Vorposten die Garnison die Kaserne das Peldlazarett der Yerwuudete der Invalide der Veteran aktiv im Euhestande der Ruhegehalt 7.) Der menschliche Korper. der Korper der Kopf der Rumpf l’eroe 1’eroismo coraggioso il fatto eroico la gloria glorioso la ricompensa 1’avanzamento il risarcimento il riscatto il prigioniero il disertore il disertore il traditore tradire vile, vigliacco il vile, il vigliacco 1’armamento 1’armamento la sentinella 1’accampamento la tenda la. sentinella 1’avamposto la guarnigione la oaserma il lazzaretto di campo il ferito 1’ invalido il veterano attivo in riposo la pensione 7.) Il corpo imiano. il corpo la testa il tronco - 161 — — 162 — obisti čreva trebuh mišica živec meso mozeg žila kost koža las brada brke komolec, laket roka prst noht palec kazalec pest organ srce možgani pljuča jetra želodec 8.) Uolezni Bolezen bolehen bolehavost bolan bolest glavobol zobobol bolečina v grlu kašelj die Niereu das Fingeiveide der Bauch der Muskel der Nerv das Fleisch das Mark der Puls, die Ader der Knochen die Haut das Haar der Bart der Schnurbart der Ellbogen die Hand der Finger der Fingernagel der Daumen der Zeigefinger die Faust das Organ das Herz das Gehirn die Lunge die Leber der Magen 8.) Krankheiten die Krankheit kranklich die Unpasslichkeit unwohl, leidend der Schmerz das Kopfvveh, das Zahnweh das HfiBrveh’ der Husten le reni gl’intestini il ventre il muscolo il nervo la čarne il midollo il polso, la vena Fosso la pelle i capelli la barba i inustacchi il go mito la mano il dito 1’ unghia il pollice 1’indice il pugno l’organo il cuore il cervello il polmone il fegato 10 stomaco 8.) Malattie la malattia malaticeio 1’indisposizione. indisposto 11 dolore il dolor di testa il dolor di denti il dolor di gola la tosse Kopf- schmerz — 163 - . Piehlajenje, nahod hripavost, katar kozlanje kozlati , neprebavljivost omotica nezavest bledica mrzlica 4 v netje Pljučnica 1 Vnetje možgan jetika ) Škrlatica koze ošpice legar kuga \ nalezljivost nalezljivost t revmatizem Putika F kap kap, ohromelost krč vodenica Padavica lak griža krvavenje v nosu ■ z gubiti zavest rana raniti °Peklina Požgati brazgotina die Erkaltung, der Schnupfen die Heiserkeit, der Ka- tarrh das Erbrechen sich erbrechen die Unverdaulichkeit der Schwindel die Ohnmacht die Bleichsucht das Fieber die Entzundung die Lungenentzundung die Gebirnentztindung die Schvvindsucht das Scharlachfleber die Pocken die Mašera der Tifus die Seuche die Ansteckung die Ansteckungsgefahr der Reumatismus die Gicht der Schlaganfall die Lahmung der Krampf die Wassersucht die Fallsucht der Krebs der Durchfall das Nasenbluten die Besinnung verlieren die Wunde vervvunden die Brandwunde verbrennen die Narbe il raffreddore la raucedine, il catarro il rigettare, il vomito vomitare 1’ indigestione la vertigine 10 svenimento 1’anemia la febbre 1’ inflammazione la polmonite la febbre cerebrale la tisi, 1’ etisia la scarlattina 11 vaiuolo il morbillo il tifo 1’ epidemia il contagio il pericolo di contagio il reumatismo la gotta 1’apoplessia la paralisi la convulsione 1’idropisia 1’ epilessia il cancro la diarrea il sangue dal našo cascare in svenimento la ferita ferire la scottatura bruciare la cicatrice — 164 — der Schnitt der I; nich brechen den Arm brechen das Bein verrenken den Fuss verstauchen das Ge brechen die Taubheit die Blindheit die Stummheit der Buckelige der Hinkende taub blind stumm der Bucke!, der Hocke hinken taubstumm kurzsichtig die Kahlheit kalil il taglio la rottura rompere rompere il braccio slogarsi.lussarsi un picde slogarsi.lussarsi unpiede 1’ inlermita la sordita la”jcecith il mutismo il gobbo lo zoppo sordo cieco m uto la gobba zoppicare sordomuto miope le calvizie calvo rezba kila zlomiti zlomiti si roko zviti si nogo spahniti si nogo slabotnost gluhost slepo st nemost grbavi šepavec, hromeč gluh slep nem grba šepati gluhonem kratkoviden plešavost plešast 9.) Zdravila zdravnik zdravnik za oči ranocelnik zobozdravnik lekarnar lek, zdravilo sredstvo recept bljuvalo čistilo prašek pilula dijeta kopelj puščanje krvi 9.) Arzneien der Arzt, Doktor der Augenarzt der Wundarzt der Zahnarzt der Apotheker die Arznei das Mittel das Iiezept das Brechmittel das Abfuhrmit.tel das Pulver die Pille die Diat das Brid der Aderlass 9.) Medicamenti il dettore 1’ oculista il chirurga il dentista il farmacista la medicina il rimedio la ricetta il vomitivo la purga, il purgatite la polverina la pillola la dieta il bagno il salasso - 165 — — 166 — piočan šibek rastenje rasti postava velikost debel slok suh jednakoineren držanje ročnost ročen obličje izraz obraza plav temnolas poteze na obrazu redovit plešast pleša glas jezik, govor sapa smeh jok solza smejati se jokati se zdihovati stokati spati spanje sanjati sanje bdeti trudnost truden kraftig schwach das Wachstum wachsen die Gestalt die Grosse dick, beleibt schlank mager ebenmassig die Haltung die x Geschicklichkeit geschickt die Gesichtsbildung die Miene blond dunkelhaarig die Gesichtszuge regelmassig kahl die Glatze die Stimme dia Sprache der Atem das Lachen das Weinen die Trane lachen weinen seufzen stohnen schlafen der Schlaf traumen der Traum wachen die .Miidigkeit miide forte d ebole il crescere, la vegetazione erescere la statura la grandezza grosso, grasso snello magro proporzionato il portamento la destrezza, 1’ agilitd capace, abile, idoneo la tisionomia l’aria del volto biondo moro i tratti del viso regolare calvo testa calva, la calvezza la voce la favella il respiro il riso il pianto la lagrima ridere piangere sospirare gemere dormire il sonno sognare il sogno vegliare la stanchezza stanco — 167 Vspeh sreča nesreča dogodek navada nezgoda glas, je na glasu delo družba bogastvo uboštvo revščina srednji stan ime zaimek last posest dohodek renta dobiček nagrada kazen dedščina dedič legat, testament polnoletnost mladoleten davek pravica nasledstvo dota bivališče pogreb 12.) Duša in njene lastnosti Duša čutstvo občutljiv der Erfolg das Gliick • das Ungluck das Ereignis die Gewohnheit der Unfall der Ruf die Arbeit die Gesellschaft der Reichtum die Armut das Elend der Mittelstand der Name der Zuname das Eigentum der Besitz das Einkommen die Rente der Gewinn die Belohnung die Bestrafung die Erbschaft der Erbe das Verm&chtniss die Volljahrigkeit minderjabrig die Steuer das Recht die Nachfolge die Mitgift der Wobnsitz die Beerdigung 12.) Die Seele und ihre Eigenschaften die Seele das Empfinden gefuhlvoll 1’ esito la felicita la disgrazia 1’ avvenimento 1’ abitudine 1’accidente la farna il lavoro la societa la ricchezza la poverta la miseria la borghesia il nome il cognome la proprietk il possesso 1’ entrata la rendita il guadagno il premio il castigo 1’ eredita 1’ erede il legato 1’ etk maggiore minorenne le imposte il diritto la successione la dote il domicilio il funerale 12.) L’anima e le qualita 1’ anima la sensibilita sensibile - 169 — Čut ljubezen vera Upanje upati Želeti I ž elja ganjenost veselje tolažba neutolažljivost žalovanje žalost Žalosten pričakovanje zadovoljnost razočaranje biti razočaran negotovost skrb i slutnja malosrčnost ! pogumen pogum I groza strah * dolgčas čud, volja veselje vesel zadovoljen nezadovoljen duh misel razum domišljija iznajdba ženij das Gefiihl die Liebe der Glaube die Hoffnung hoffen wunschen der Wunsch die Ruhrung die Freude der Trost die Trostlosigkeit die Betiiibnis die Traurigkeit betrubt, traurig die Erwartung die Befriedigung die Enttauschung enttauscht sein die Ungewissheit die Sorge, Kummer die Ahnung die Entmutigung mutvoll, herzhaft der Mut der Schrecken die Angst, Furcht die Langevveile die Laune das Vergniigen frOhlich, froh zufrieden unzufrieden der Geist der Gedanke die Vernunft die Einbildungskraft die Erfindung der Genius il sentimento 1’ amore la fede la speranza sperare desiderare il desiderio la commozione la gioia il conforto 10 sconforto 1’ afflizione la tristezza mesto, afflitto 1’ aspettativa la soddisfazione la disillusione esser disillusi 1’ incertezza 11 peusiero, la pena il presentimento 10 scoraggiamento coraggioso 11 coraggio il terrore la paura la noia il capricoio il divertimento allegro, gaio contento malcontento 10 spirito 11 pensiero la ragione F immaginazione 1’ invenzione il genio — 170 — 171 — nezanpanje zaničevanje zaničevati občutljivost občutljiv obup ponižanje izzivanje žalitev maščevanje maščevati se sprava spraviti se šaliti se šala 13.) Kreposti in dobre lastnosti #■ krepost , kreposten nedolžnost nedolžen usmiljenje usmiljen pravica pravičen dobrota dober, mil dobrodelnost dobrodelen dobrota plemenitost plemenit zvestoba zvest vestnost vest vesten das Misstrauen die Verachtung veracbten die Empfindlichkeit empfindlich die Yerzweiflung die Demiitigung die Herausforderung die Beleidigung die Bache rachen die Tersbhnung versohnen seherzen der Scherz 13.) Tugenden und gute Eigenscliaften. die Tugend tugendhaft die Unschuld unschuldig das Mitleid mitleidig die Gerechtigkeit gerecht die Gute gutig die "VVohltatigkeit wohltatig die Wohltat der Edelmut edelmiitig die Treue treu ^ die Gevvissenhaftigkeit das Gewissen gewissenhaft la diffidenza il disprezzo disprezzare la suscettibilitži suscettibile la disperazione 1’ umiliazione la provocazione 1’ offesa la vendetta vendicare la riconciliazione riconciliare scherzare scherzo 13.) Tirtfii e buone (jualita la virtu virtuoso 1’ innocenza innocente la compassione compassionevole la giustizia giusto la bonth buono la beneficenza benefico il beneficio la generosith generoso la fedelta fedele la scrupolositš, la coscienza coscienzioso poštenje pošten odkritosrčnost odkritosrčen resnica milosrčnost milosrčen človekoljubnost človekoljuben potrpljenje potrpežljiv prizanesljivost prizanesljiv skromnost skromen ponižnost ponižen nesebičen dostojnost dostojen stanovitnost marljivost, pridnost marljiv, priden delaven delovanje delaven hvaležnost hvaležen ulj n dno st uljnden ljubeznivost usluga uslužen štedljivost štedljiv zmernost zmeren miloba - 172 — die Bedlichkeit redlich die Aufrichtigkeit aufrichtig die Wahrheit die Barmherzigkeit barmherzig die Menschlichkeit menschiich die Geduld geduldig die Nachsicht nachsichtig die Bescheidenheit bescheiden die Demuth demiithig uneigennutzig der Anstand austandig die Ausdauer der Fleiss fleissig arbeitsam die Tatigkeit tatig die Dankbarkeit dankbar die Hoflichkeit hoflich die Liebensvvurdigkeit die Glefalligkeit gefallig die Sparsamkeit sparsam die Maš&igkeit massig, geniigsam die Milde 1’ onesta onesto la sinceritk sincero la ve rita la misericordia misericordioso 1’ uma ni ta umano la pazienza paziente 1’ indulgenza indulgeute la modestia modesto 1’ umilta umile disinteressato il decoro decente, onesto la perseveranza la dili gen za diligente laborioso 1’ attivitk attivo la riconoscenza riconoscente, grato la cortesia Cortese la gentilezza la compiacenza compiacente 1’ economia economo la temperanza temperante la dolcezza - 173 — dobrosrčnost čast častitljiv pobožen pobožen pobožnost čistost čist modrost moder previdnost previden pameten, razumen opreznost oprezen skušnja molčečnost molčeč mir, pokoj miren, pokojen miroljuben skrbnost skrben 14.) Napake, izprije¬ nosti in zločini napaka lahkomiseljnost lahkomiš/jen lahkovernost lahkoveren nemarnost nemaren blebetavost blebetav radovednost radoveden nepremišljenost die Gutmutigkeit die Ehre ehrenhaft, ehrenwert fromm andachtig die Andacht die Keuschheit keusch die Weisheit weise die Klugheit klug verstandig, vernunftig die Vorsieht vorsichtig die Erfahrung die Verschwiegenheit verschwiegen die Ruhe ruhig friedlich die Sorgfalt sorgfaltig 14.) Feliler, Laster und Verbrechen d er Fehler der Leichtsinn leichtsinnig die Leichtglilubigkeit leichtglaubig die Gleichgiiltigkeit gleichgiiltig die Sohwatzhaftigkeit schvvatzhaft die Neugierde nengierig die Unbesonnenheit la bonarieta Ponore rispettabile pio, religioso devoto la devozione la castitd casto la sapienza sapiente, saggio 1’ intelligenza intelligente ragionevole la prudenza prudente 1’esperienza la secretezza segreto la calma calmo, tranquillo pacifico 1’ acouratezza accurato 14.) Difetti, vizi e delitti il difetto la leggerezza leggero la credulitd credulo 1’ indifferenza indifferente la loquacita ciarliero la curiosita curioso 1’imprudenza — 174 - — 175 — len hudobnost hudoben obrekovanje obrekovati nečimurnost neeim uren samoljubje sebičnost sebičen prevzetnost prevzeten nesramnost nesramen mržnja do ljudi ljudomržec, odljudnik zaničevanje nehvaležnost nehvaležen surovost surov skopuštvo skop lakomnost lakomen pohlepnost pohlepen hlimba licemeren hliniti zanikernost zanikern pijančljivost pijan nasladnost nasladen podel hinavstvo faul die Bosheit boshaft die uble Nachrede verlaumden die Eitelkeit eitel die Eigenliebe die Selbstsucht selbstsiichtig die Anmassung anmassend die Unverschamtheit unverschamt der Menschenhass der Menschenfeind die Terachtung die Undankbarkeit undankbar die Rohheit roh der Geiz geizig die Habsucht habsiichtig die Habgier habgierig die Heuchelei der Heuchler heucheln die Liederlichkeit liederlich die Trunksucht betrunken die Wollust wolliistig, tippig niedertrachtig die Falschlieit pigro la malizia maliziose la calunnia calunniare la vanita vanitoso 1’amor proprio 1’ egoismo egoista la presunzione presuntuoso 1’impertinenza impertinente la misantropia il misantropo il disdegno 1’ingratitudine ingrato la brutalita brutale, rozzo 1’ avarizia avaro la cupidigia cupido, rapace 1’ avidita avido 1’ ipocrisia 1’ ipocrita lingere la dissolutezza dissoluto il vizio del bere ubriaco la volutta voluttuoso abbietto la falsitk 176 — hinavski zvijača zvit laž lažnjivec potepuh nezvestoba nezvest krutost krut goljufija, sleparija goljufati, slepariti goljnf, slepar podlež tat tatvina krasti tolovaj, ropar ropati morilec moriti samomorilec požigalec sila malopridnež sokrivda sokriv zločin sramota brezčastnost brezčasten 15 ) Hiša in njeni deli. hiša zidati, graditi, poslopje palača falsch die List listig die Luge der Liigner der Landstreicher die Treulosigkeit treulos die Grausamkeit grausam der Betrug betriigen der Betruger der Schurke der Dieb der Diebstahl stehlen der Rauber rauben der Morder morden der Selbstinorder der Brandstifter die Gewalttat der Bosewicht die Mitschuld sclmldig das Verbrechen die Sehande die Khrlosigkeit ehrlos 15.) Das Haus und seine Teile. das Haus bauen das Gebaude der Palast falso 1’ astuzia astuto la bugia il bugiardo il vagabondo 1’ infedelth infedele la crudeM crudele 1’ inganno, la truffa ingannare 1’ ingannatore il briccone il ladro il furto rubare il brigante rapire 1’ assassino assassinare il suicida 1’ incendiario la violenza il malvagio la complicita colpevole il crimine la vergogna il disonore disonorato 15.) La časa e le sue parti. la časa fabbricare 1’ edificio il palazzo — 177 — 178 — oknica, polknica vrata prag tečaj zapah ključavnica žabnica ključ kljuka steklena vrata durnica odpirati vrata zapirati vrata zvonček zvoniti vodovod plinovod 16.) Stanovanje hišni lastnik najemnik najemnina predsoba spalnica jedilnica sprejemnica dvorana sobica kopalna soba čumnata shramba kuhinja drvarnica pralnica peč hišna oprava der Fensterladen die Tur die Schwelle' die Ttirangel der Ulegel das Schloss das Vorhangeschloss der Schlussel die Kiinke die Glastiir der Turflugel die Ture oifnen die Ture schliessen die Klingel lauten die Wasserleitung die Gasleitung 16.) Die Wohnung der Hausbesitzer der Mieter die Miete das Torzimmer das Schlafzimmer das Speisezimmer das Empfangszimmer der Saal das Nebenzimmer das Badezimmer die Kammer die Speise die Kuche die Holzkammer das Waschhaus der Ofen die Einrichtung 10 scuretto la porta la soglia 11 cardine il chiavistello la serratura il lucchetto la chiave la maniglia T invetriata il battente della porta aprire la porta chiudere la porta il campanello suonare la conduttura dell’acqua la conduttura del gas 16.) L’abitazione il proprietario Tinquilino la pigione T anticamera la camera da letto la camera da pranzo la camera di ricevere la sala 10 stanzino la camera di bagno 11 camerino la dispensa la cucina la legnaia il lavatoio la stufa 1’ ammobigliamento — 179 — pohištvo postelja umivalnik omara nočna omarica zrcalo svetilka miza stol naslanjač divan kredenca omara za knjige, knjižnica pisalna miza igralna miza pručica glasovir stenska ura slika zavesa preproga žimnica blazinica rjuha plahta nočna lučka svečnik sveča umivalna skleda vrč brisača milo glavnik krtačica, ščetka za zobe goba krtača za obleko krtača za čevlje die Mobel das Bett der VVaschtisch der Schrank der Nachttisch der Spiegel die Lampe der Tisch der Stuhl das Sofa, Lehnstuhl der Divan die Kredenz der Bucherschrank der Sehreibtisch der Spieltisch die Fussbank das Klavier die Wauduhr das Gemalde der Vo rhang der Teppich die Matratze der Kopfkissen das Betttuch die Bettdecke das Nachtlicht der LeuchtPr die Kerze das Waschbecken der Wasserkrug das Handtuch die Seife der Kamna die Zahnbiirste der Schvvamm die Kleiderbiirste die Sehuhbiirste le mobiglia il letto il lavamano 1’ armadio lo sgabello 10 specchio la lampada 11 tavolo la sedia il sofa, la poltrona il divano la credenza 1’armadio dei libri la scrivania il tavolo da giuoco 10 scagno 11 pianoforte 1’ orologio da muro il quadro la coltrina il tappeto il materasso il cuscino il lenzuolo la coperta da letto il lumino da notte il c.andeli ere la candela il catino la brocca 1’ asciugamano il sapone il pettine la spazzola pei denti la spugua la spazzola pei vestiti la spezzola per le scarpo — 180 17.) Namizno orodje postrežna miza prt pogrinjek namizna posoda porcelan krožnik skleda lonec, vaza skleda za juho skleda za solato omačnica jedilna priprava žlica vilice nož prtič obroček za prtič solnica karafa.za jesih in olje popernica lonček za gorčico zobotrebec skodelica čaša podložnik kanglica za kavo kanglica za čaj kanglica za mleko sladkornica steklenica za vodo steklenica kozarec orehotrlec čepovlek 17.) Tischgerate der Anrichtetisch das Tischtuch das Gedeek das Tafelgeschirr das Porzellan der Teller die Schtissel der Topf, die Vase der Suppentopf die Salatsclmssel der Saucennapf das Besteck der Loffel die Gabel das Messer die Serviette der Serviettenring das Salzfass 01- und Essigstander die Pfefierbuchse der Senftopf der Zahnstocher die Schale die Tasse die Untertasse die Kaffeekanne die Theekanne der Milchtopf die Ziickerdose die Wasserflasche die Plascbe das Glas der Nusskuacker der Korkzieher 17.) Utensili da tavola la credenza la tovaglia la coperta il vasellame la porcellana il piatto il piatto il vašo la zuppiera 1’ insalatiera la salsiera la posata il cucchiaio la forehetta il coltello la servietta il portaserviette la saliera 1’ ampolliera la pepaiuola il vasetto della mostarda 10 stuzzicadenti la scodella la tazza 11 piattino la caffettiera la teiera il vašo di latte * la zuccheriera la bottiglia d’ acqua la bottiglia il bicchiere 10 schiaccianoci 11 cavatappi 181 - 18.) Kuhinjska oprava ^ognjišče •peč kuhinjska posoda lonec ponev kozica model za torte kuhinjska deska stražnik pokrov, pokrivača zajemalnik možnar cedilce kotliček za čaj vedro skat vrč kurivo drva oglje posoda za oglje ogenj žrjavica iskra žigica klešče za oglje meh lopatica pepel saje pletenica metla pometati omelce krtača brisača 18.) Die Kiichengerate der Herd, Kochofen der Backofen das Kiichengeschirr der Topf die Pfanne die Bratpfanne die Tortenform das Iiackbrett das Keibeisen der Deckel der Schopfloffel der Morser der Seiher der Theekessel , der Eimer der Schaff der Krug das Brennmaterial das Brennholz die Kohle das Kohlenbeckeu das Feuer die Glut der Funke das Zundholz die Feuerzauge der Blasebalg die Sghaufel die Asche der Euss der Korb der Besen feehren der Federvvischer die Burste der Scheuerlappen 18.) Utensili da cucina il focolaio il forno le stoviglie la pentola la padella la cazzaruola la tortiera il tagliere la grattugia il coperchio Fattingitoio, la cazzuola il mortaio il calatoio il bollitore da te il secchio la mastella la brocca, il vašo il combustibile le legna il carbone il braciere il fuoco le brace la scintilla il fiammifero le molle il mantice la pala la cenere la fuliggine il cesto la scopa scopare il piumino la spazzola lo strofinaccio 19.) Moška obleka hlače sukuja telovnik suknja jopič svršnik plašč domača obleka srajca spodnje hlače ovratnik zapestnica naramnice pas rokav žep nogavica kratka nogavica škornji čevelj slape, copate galoše podplat peta usnje mazilo za čevlje čevlje snažiti pokrivalo klobuk klobuk iz klobučevine slamnik čepica odkriti se roko vica robec podvleka - 182 - 19.) Die Kleidung des Mannes die Hosen der Eock die Weste der Gehrock die Jacke der Dberzieher der Mantel der Schlafrock das Hemd die Unterhosen der Kragen die Manschette die Hosentrager der Gtirtel der Armel die Tasche der Strumpf die Socke die Stiefel der Schuh der Pantoffel der Gummisehuh die Solile der Absatz das Leder die Schuhwichse die Schulie putzen die Kopfbedeckung der Hut der Filzhut der Strohhut die Miitze, Kappe den Hut abzielien der Handsehuh das Taschentuch das Futter 19.) Le vestimenta deli’ tioiiio i calzoni P abito il panciotto il soprabito la giacca il pastrano il cappotto la veste da camera la camicia le mutande il colletto il polsino le bretelle la cintura la manica la scarsella la calza il calzerotto gli stivali la scarpa la pantofola la caloscia la suola il tacco la pelle la patina pulire le scarpe il copricapo il cappello il cappello di feltro il cappello di paglia il berretto levare il cappello il guanto il fazzoletto la fodera 183 trak čipke torbica dežnik solnčnik pihaljka, pahljača nakit uhani naprsna igla, broša zapestnica prstan biseri zavratnica lasna igla bucika igla, šivanka gumbnica blago sukno volneno blago flanela tul svila žamet pliš, baržun atlas * " platno 21.) Pisarniške potrebščine pisalna miza mapa črnilnik črnilo papir pisemski papir pisemski ovitek, ^ ovoj, zavitek j — 184 — das Band die Spitze das Taschchen der Regenschirm der Sounenschirm der Facher der Schmuck die Ohrgehange die Brosche das Armband der Ring die Perlen das Halsband die Haarnadel die Stecknadel die Nahnad i der Knopfioch der Stoff das Tuch der Wollstoff der Planell der Tuli die Seide der Sammet der Pliisch der Atlas die Leinwaud 21.) Kanzleiartikel der Schreibtisch die Mappe das Tintenfass die Tinte das Papier das Briefpapier der Briefumschlag il nastro il merlo la borsetta P ombrello 1’ ombrellino il ventaglio 1’ornamento, le gioie gli orecchini la broche il braccialetto 1’ anello le perle la collana la foreina 1’ ago 1’ ago da cucire 1’occhiello la stoffa il panno la stoffa di lana la flanella il tulle* la seta il velluto la felpa il raso la tela 21.) Oggetti di cancelleria la scrivania la mappa il calamaio 1’ inchiostro la carta la carta da lettera la sopracoperta, piska, pišče perotnina divjačina sok omaka riba cvrta riba jajce na oko jajce na mehko jajčni kolač zelenjad, sočivje krompir fižol grah kapus, zelje cvetno zelje, karfijol repa kislo zelje salata zelenjava, zelenjad špinača špargelj redkvica kumara pogača, kolač močnata jed, slaščica zakuha med z maslom namazan kruh pašteta sol poper začimba olje kis gorčica sladkor — 186 — das Huhn das Gefliigel das Wildbret der Saft die Sauce der Fisch der gebackeue Fisch das Spiegelei das weicligesottene Ki der Eierkuchen das Gemiise die Kartoffel die Bobne die Erbse der Kohl der Blumenkohl die Riiben das Krant der Salat das Griinzeng der Spinat der Spargel das Radieschen die Glurke der Kuchen die Mehlspeise das Eingemachte der Honig das Butterbrot die Paštete das Salz der Pfeffer das Gevvurz das Ol der Essig der Senf der Zucker il pollo il volatile la selvaggina il sugo la salsa il pešce il pešce fritto nova al tegame 1’ uovo sodo la frittata gli erbaggi, legumi le patate i fagiuoli i piselli i cavoli i cavolfiori le rape i capucci 1’insalata la verdura gli spiuacci 1’ asparago il ravanello il citriolo la focaccia il dolce, farinaeci la conserva il miele il pane al burro la pastina il šale il pepe le droghe 1’ olio 1’ aceto la tnostarda lo zucchero 187 - torta zajutrek kosilo, obed večerja obed, pojedina 23. ) Sadje sadno drevo jabolko hruška črešnja, češnja breskev marelica jagoda malinje grozdjiče rožič smokva, figa grozdje češplja pomaranča limon kostanj oreh mandlja lešnik oljka, maslina granatovo jabolko dinja, melona lubenica, angurija paradižnik 24. ) Pijače voda vino pivo mleko kava die Torte das Friihstuck das •Mittagmahl das Nachtmal die Mahlzeit 23. ) Das Obst der Obstbaum der Apfel die Birne die Kirsche der Pfirsich die Marille die Erdbeere die Himbeere die Johannisbeere das Johan ni sb rod die Feige die Weintraube die Zvvetschke die Orange die Citrone die Kastanie die Nuss die Mandel die Haselnušs die Olive der Granatapfel die Melone die Wassermelone der Paradeisapfel 24. ) Getrauke das Wasser der Wein das Bi er die Milch der Kaffče la torta la colazione il pranzo la cena la refezione, il pasto 23. ) Le frutta 1’ albero fruttifero il poino, la mela la pera la ciliegia la pešca 1’ albicocco la fragola il lampone il ribes la carruba il fico 1’ uva la prugna 1’ arancio il limone la castagna la noče la mandorla la nocella 1’ oliva il pomo granato il melone F anguria il pomodoro 24. ) Bevaude T acqua il vino la birra il latte il caffe čaj čokolada kakao smetana punč belo vino črno vino namizno vino jabolčnik konjak žganje rum limonada sladoled selc sifon liker peneče pivo šampanjec grenčica hladilo led gorka pijača mrzla pijača 25.) Povabila in igre vabilo vabiti obisk, poset obiskati, posetiti posetiti sprejeti sprejem posetnica, vizitnica odkloniti čestitka čestitati simpatija, naklonjenost - 188 — der Thee die Chokolade der Kakao der Rab m, die Sahne der Punsch der VVeissvrein der Rothwein der Tafehvei n der Apfelvvein, Most der Kognac der Branntvvein der Rum die Limonade das Gefrorene das Seltervvašser der Syfon der Likor schaumendes Bier Sekt der Bitter die Erfrischung das Eis das warme Getriink das kalte Getriink 25.) Einladimgen iind Spiele die Einladung einladen der Besneli besuchen einen Besneli rnachen empfnngen der Empfang die Visitkarte abschlagen der Gluckwuusch Gliick vvuuschen die Teilnahme il te la cioccolata il cacao la panna il punch il vino bianco il vino rosso il vino da tavola 4 . il sidro il coguac 1’ acquavite il rum la limonata il gelato 1’ acqua di Seltz il sifone il liquore birra spumante champagne 1’ ainaro il rinfresco il gliiaccio la bevanda calda la bevanda fredda 25.) Tnviti e giuochi 1’ invito invitare la visita visitare fare una visita ricevere, accogliere il ricevimento il viglietto da visita rifiutare la felioitazione felicitare la simpatia — 189 — prisrčen izraz izraziti zlovolja, žal obžalovati usluga, dopadajenje zabava zabavati družba gostje ples glasbena predstava, koncert plesalec plesalka igra kvartanje kvarta srce križ pik karo as kralj dama fant trumf šah, šahovnica konj tekalec stolp kmet damo igrati kamenček biljard biljardna palica, kej herzlich der A usdruck ausdriicken das Bedauern bedauern das Vergniigen die Uriterhaltung unterhaltung die Gesellsckaffr die Gaste der Bali das Konzert -der Tanzer die Tanzerin das Spiel das Kartenspiel die Karte das Herz das Kreuz das Pik das Karo das As der Konig die Dame der Bube der Triumpf das Schachspiel das Schachbrett der Springer der Laufer der Turm der Bauer das Damenspiel der Stein das Billard der Billardstock, das Queue cordiale 1’espressione esprimere il rincrescimento rincrescere il piacere il divertimento divertire la societa gli ospiti, invitati il ballo il concerto il ballerino la ballerina il giuoco il giuoco alle carte la carta il cuore i bori le picche i quadri F asso if re la dama il fante il trionfo il giuoco degli scacchi la scacchiera il cavallo 1’ alfiere la torre la pedina il giuoco della dama la pedina il biliardo la stecca 190 — kegljanje stožec, kegelj, kmet kroglja vreči postaviti domino loterija loterija srečka dobitek dobiti 26.) Umetnost umetnik pesnik ! pisatelj slikar kipar glasbenik stavbenik pesništvo poezija, pesem, spev lirika epos, epičua pesem verz rima pesniški, poetičen proza, nevezana beseda slog drama, igrokaz žaloigra, tragedija veseloigra, komedija burka, gluma glediški igralec, glumač igrokaz, gledališka igra pevec pevka glumač, komik das Kegelspiel der Kegel die Kugel werfen anfsetzen das Domino die Lotterie das Lotto das Los der Gewinn gevvinuen 26.) Die Kunst der Kunstler der Dichter der Sčbriftsteller der Maler der Bildhauer der Komponist der Baumeister die Dichtkunst die Poesie, Dichtung die Lyrik das Epos der V er s der Keim poetisch die Prosa der Stil das Drama die Tragodie das Lustspiel die Posse, der Schwank der Sckauspieler das Schauspiel der Sanger die Sangerin der Ko mike r il giuoco dei rulli il rullo la palla gettare rizzare il domino 10 lotteria 11 lotto il biglietto di lotteria . la vincita vincere 26.) L’Arte 1’ artista il poeta 10 scrittore 11 pittore 10 scultore 11 compositore 1’ architetto 1’ arte poetica la poesia, il poema la lirica il poema epico il verso la rima poetico la prosa 10 stile 11 dramma la tragedia la commedia la farsa P attore 10 spettacolo 11 cantante la cantante il comico — 191 gledališče, gledišče predstava, igra uloga pohvala, ploskanje balet, ples plesalka ples slikarstvo umetnikova delavnica slikarsko stojalo barva čopič paleta, deščica za barve oljnata slika akvarel, vodena barva načrt, osnutek krajina, krajinska slika tihožitje galerija slik risba risar bakrorez lesorez fotografija kiparstvo, podobarstvo marmor, mramor načrt, osnova, osnutek kip, soha spomenik, pomnik steber stavbarstvo, (zidarska umetnost) 27.) Glasba, godba, godec, svirač, muzikant glasbeni umetnik, virtuoz das Theater die Auffuhrung die liolle der Beifall das Ballett die Tanzerin der Tanz die Malerei das Kiinstleratelier die Staffelei die Farbe der Finsel die Falette das Olgemalde das Aquarellg‘emalde die Skizze die Laudschaft das Stilleben die Bildergallerie die Zeichnung der Zeichuer der Kupferstich der Holzschnitt die Fotografie die Bildhauerkunst der Marmor der Entwurf die Statue, Bildsaule das Denkmal die Situle die Bankunst 27.) Die Musik der Musiker der Virtuose il teatro la rappresentazione la parte 1’ applauso il balletto la danzatrice la danza, il ballo la pittura 10 studio artistico 11 cavalletto il oolore il pennello la paletta la pittura ad olio la pittura ad aequarello 10 schizzo 11 paesaggio la natura morta la galleria di quadri il disegno il disegnatore 1’ incisione in rame 1’ incisione in legno la fotografk la scultura il marmo il • bozzetto la statua il rnonumento la colonna 1’ architettura 27.) La mušica il musicista il virtuoso 192 — — 193 - ključavničar kovač kovačija, kovačnica zlatar mehanik strojnik stroj mizar zidar tesar steklar sedlar kolar ogljar košar, pleteničar brusar strojar, 'strojarstvo krznar vrvar tkalec tkalstvo statve barvar krojač šivilja šivalni stroj modistinja kroj, noša, moda klobučar roko vičar tapetnik, tapetar likavka gladiti, likati perica prati mlin mlinar pek, pekar der Schlosser der Schmied die Sčhmiede der Goldschmied der Mecbaniker der Maschinist die Maschine der Tischler der Maurer der Zimmermann der Glaser der Sattler der Wagner der Kobler der Korbflechter der Messerschleifer der Gerber der Kiirschner der Seiler der Weber die Weberei der Webstiihl der Farber der Schneider der Schneiderin die Nahmaschine die Modistin die Mode der Hutmacher der Handschuhmacher der Tapezierer die Platterin platten, biigeln die Wascheriu vraschen die Miihle der Miiller der Biicker il fabbro-ferraio il fabbro, maniscalco la fucina 1’ orefice il meccanico il macchinista la macchina il falegname il muratore il carpentiere il vetraio il sellaio ■il carradore il carbonaio il panieraio 1’ arrotino il conciatore il pellicciaio il cordaio il tessitore la tessitura il telaio il tintore il sarte la sarta la macchina da cucire la modista la moda il cappellaio il guantaio il tappezziere la stiratrice sopressare, stirare la lavandaia lavare il mulino il mugnaio il fornaio — 194 - 195 — 29.) Orodje 29.) Die Werkzeuge 29.) Gli ordigni - 196 — der der tovarnar veletržec, veliki tr¬ govec veletržtvo, trgovina na debelo trgovina na drobno prodajalnica prodajalniška miza predstojnik, principal, } ^ Fabrikant Grosshandler der Grosshandel der der der gospodar družabnik nameščenec, | uslužbenec J upravitelj, prokurist knjigovodja uradnik trgovski vajenec pomočnik, strežnik knjigovodstvo glavna knjiga blagajnična knjiga blagajnik, denarničar dopisovanje trgovsko pismo, dopis pismonoša, listonoša depeša, brzojavka račun trgovski račun pobotnica prejemnica zadolžnica, dolžno pismo podpis der Kleinhandel Ladeu Ladentiseh Prinzipal Teilnehmer, Kompagnon der Angestellte der Prokurist der Buckhalter der Iieamte der Lehrling die Lanfbursche die Buchfuhrung das Hauptbuch das Kassabuch der Kassierer die Korrespondenz der Handelsbrief der Briefbote die Depesche die Rechnung die Faktura die Quittung der Empfangsschein der Schuldscbein die Unterschrift tovorni list denarna nakaznica položnica, položni list der Fraehbrief die Geldauweisung der Erlngscbein il fabbricante il grossista ilcommercio albingrosso il commercio al dettaglio il negozio il banco il principale il socio 1’ addetto il procurista il contabile 1’ impiegato il garzone il fattorino la tenitura di libri il libro maestro il libro cassa il oassiere la corrispondenza la lettera commerciale il portalettere il telegramma il conto la fattura la quietanza la ricevuta 1’ obbligazione la firma 1’ indirizzo accompa- gnatorio il vaglia il check postale - 197 - prodaja kup, kupčija zaupanje, kredit upnik dolžnik dolg likvidacija, poravnava, plačanje posojilo, zajem povračilo kupiti, kupovati , prodati, prodajati odjomnik, naročnik cena ceno, po ceni drago slepa cena dohodki, prejemki stroški, izdatki dati imeti izvleček, izpisek podražba, zvišana cena znižanje ceno končni račun, bilanca popis imovine, inventar podjetje opravilen, v opravlih plačevanje, plačilo nagrada, honorar plača, plačilo plača, mezda dnina glavnica, kapital bogatin, kapitalist obresti der Verkauf der Kauf der Kredit der Glaubiger der Schuldner die Schuld Tilgung der Schuld j die Anleihe j das Daiiehen die Riickzahlung kaufen verkaufen j die Kundschaft, | der Kunde der Preis billig teuer der Spottpreis die Einnahmen die Auslagen Soli H ab en der Auszug der Aufschlag der Abzug die Bilanz das Inventar die Unternehmung geschaftlich die Bezabluug das Honorar der Gehalt der Lobu der Taglohn das Kapital der Kapitalist die Zinsen la vendita la compera il credito il creditore il debitore il debito > la liquidazione il prestito il rimborso comperare vendere la clientela il prezzo buon mercato caro il prezzo irrisorio 1’ introito le spese dare avere 1’ estratto il rialzo il ribasso il bilancio rinventario 1’ im preša in affari, commerciante il pagamento 1’ onorario 10 stipendio la paga la paga giornaliera 11 capitale il capitalista gl’ interessi — 198 — obrestna mera , menjica zapadlost, menjica je zapala izplačati, likvidirati plačilna doba, zapadna doba banka bankir hranilnica odbitek, diskont denar drobiž bankovci nakaznica, nakaz popravek, poprava povrniti, plačati prejeti, prevzeti, dobiti pošiljati, poslati, | izročiti naročiti naročilo trgovinski potovalec opravnik, ko misijonar uvoz izvoz pomorska trgovina trgovska hiša tržišče, tržno mesto obrt industrija voznina stroški, troski zavarovanje plačljiv, se ima plačati dobiček, dobitek izguba, gubitek prihraniti der Zinsfuss der Wechsel fallig sein liquidieren die Verfallsžeit die Bank der Bankier die Sparkassa das Disconto das Geld das Kleingeld die Banknote die Anweisung die Berichtigung berichtigen empfangen liefern, expedieren bestellen der Auftrag der Handlungsreisende der Kommissionar die Einfuhr die Ansfulir der Seehandel das Handelshaus der Handelsplatz die Industrie die Fracht die Kosten die Versicherung zahlbar der Gtewinn der Verlust ersparen il percento la cambiale scadere liquidare la scadenza la banca il banchiere la cassa di risparmio il disconto il danaro la moneta spicciola la bauconota 1’ assegno la rettifica rettificare ricevere spedire ordinare 1’ ordinazione il viaggiatore di com- mercio il commissionato 1’ importazione 1’ esportazione il commercio marittimo la časa di commercio la piazza commerciale 1’ industria il nolo le spese 1’ assicurazione pagabile il guadagno la perdita risparmiare - 199 — imovina, terjatev, kredit krošnjar pooblastilo pooblaščen povzetje prebitek, ostanek, saldo bankrot, kupčijiski propad , na kant priti, falirati oderuštvo oderuh mešetar, sensal posredovalec pooblaščenec 31.) Poljedelstvo, kmetijstvo poljedelec, kmetovalec polje kmetski kmet, poljedelec kmetica vas grad posestvo, kmetija posestnik zakupnik v zakup dati poljedelstvo, 1 kmetijstvo obdelovati, obdelati saditev, zasajenje saditi, zasajati polje travnik pašnik das Guthaben der Hausierer die Vollmacht be volim ach ti gt die Nachnahme das Saldo der Bankerott Barikerott machen der Wucher der VVucherer der Makler der Vermittler der Bevollmaclitige 31) Die landvvirt scliaft der Landmann das Land, Feld landlich der Bauer die Bauerin das Dorf das Schloss das G ut der Gutsbesitzer der Pachter verpachten der Ackerbau aubauen die Pflanzung pflanzeu das Feld die Wiese die Weide il credito il merciaiuolo ambulante la procura autorizzato la rivalsa il saldo il fallimento fallire P usura 1’ usuraio il sensale il mediatore il procuratore 31.) L’agricoltura il campagnuolo, 1’ agricoltore la campagna campestre il contadino la contadina il villaggio il castello il podere il possidente il fattore affittare, appaltare 1’ agricoltura coltivare la piantagione piantare il campo il prato il pascolo — 200 — rodoviten, ploden rodovitnost, plodovitost nerodoviten, neploden suh, posušen suša obdelovati polje seme, setev sejalec gnoj, gnojilo gnoj kosec kositi žanjica poljsko orodje oralo, plug orati kosa, srp grablje jarem mlatilnica mlatiti lopata kopati brana branati gnojne vile žetev žeti snop trgatev viničar klet, hram mastiti, tlačiti, stiskati sadni vrt, sadovnjak čas cvetja cvesti, cveteti sad, plod fruchtbar die Frucktberkeit unfruchtbar diirr die Diirre den Acker bestellen der Samen, die Saat der Sa(e)mann der Dunger der Mi st der Maher mahen die Sehnitterin die Ackergeratschaften der Pflug pfltigen die Sense, die Sicliel der Rechen das Joch die Dresckmaschine dreschen der Spaten graben die Egge eggen die Mistgabel die Ernte ernten die Garbe die Weinlese der VVinzer der Kelter keltern der Obstgarten die Bliitezeit bluhen die Frucht fecondo la fecondita infecondo arido 1’ aridita, siccitA lavorare la terra la semenza il seminatore con cim e concime il falciatore falciare la falciatrice gli utensili agricoli 1’ aratro arare la falce il rastrello il giogo la trebbiatrice trebbiare la vanga vangare 1’ erpice erpiare il forcone il raccolto raccogliere il covone la vendemmia il vendemmiatore il torchio ammostare il frutteto il tempo della fioritura fiorire il frutto - aoi zrel, dozorel, goden nezrel zalivalnik, škropilnica vodnjak kapnica, rupa sesaljka, pumpa zajemati, črpati pastir čreda čuvati, pasti živina, blago hlev jasli piča, krma, klaja stelja, slama skedenj kolnlca, lopa kurji dvor golobnjak kletka vrt grmovje, goščava drevo gozd drevored ograja, plot omrežje, mreža potok ribnik, ribnjak močvirje, barje 32.) Uslužbenci, na¬ meščenci in službeno osobje tajnik intendant, oskrbnik odgojiteljica, vzgojite- domači učitelj [ljica reif unreif die Giesskanne der Brunuen die Cisterne die Pumpe schopfen der Hirt die Herde hiiten, vveiden das Vi eh der Stali die Krippe das Putter die Streu, das Stroh die Scheune der Schuppen der Hiihnerhof der Tanbenschlag der Kafig der Garten das Gebiisch der Baum der Wald die Allee die Hecke das Gitter •der Bach der Teich der Sumpf 32.) Angestellte nnd Dienstpersonal der Sekretar der Intendant die Brzieherin der Hauslehrer maturo immaturo 1’ annaffiatoio il pozzo la cisterna la pompa pompare il pastore il gregge pascolare il bestialne la stalla la greppia il foraggio la paglia il granaio la rimessa il pollaio la piccionaia la gabbia il giardino il cespuglio 1’ albero il bosco il viale la siepe il cancello il ruscello 10 stagno la palude 32.) Addetti e per- sonale di servizio 11 secretario Pintendente 1’ istitutrice il precettore - 202 — ključarica hišnik, vratar strežaj strežajka, hišna pestunja, varuhinja otn kuharica kuhar vrtnar kočijaž hlevar, konjar služabnik, sluga služabnica, služkinja posel hišni sluga služiti, hlapčevati 33.) Obsežnost (di¬ menzije) in oblike obseg podlaga, temelj, baza višina, visokost velikost, veličina daljava, prostranost dolgost, dolžina širjava, širina debelost globokost, globočina nizkost malenkost bližina kratkost plitkost tankost, tenkota površje, površina razsežnost neskončnost, neizmer- točka, pika [nost črta prostor die Beschliesserin der Hausmeister der Kammerdiener das Kammermadchen )k das Kindermadchen die Kochin der Koch der Gartner der Kutscher der Stallknecht der D i en er die Dienerin der Diensbote der Hausbursche dienen 33.) Dimensionen und Form en der TJmfang die Basis die HOhe die Grosse die Weite die Lange die Breite die Dicke die Tiefe die Niedrigkeit die Kleinheit die N&he die Kiirze die Seichtigkeit die Diinne die Mache die Ausdehnung die Unendlichkeit der Punkt die Linie der Raum la donna di chiavi il portiere il cameriere la cameriera la bambinaiu la cuoca il cuoco il giardiniere il cocchiere 10 stalliere 11 servo la serva il domestico il servo di časa servire 33,) Dimensioni e forme la dimensione la base 1’ altezza la grandezza 1’ ampiezza la lunghezza la larghezza la gossezza la profondita la bassezza la piccolezza la vicinauza la curtezza la bassezza la sottiglieaza la superficie 1’ estensione 1’ ipnmensith il punto la linea s lo spazio — 203 - - 204 — morje jezero val pena, penenje val, vodovje plima in oseka povodenj, poplava vodopad, slap morska ožina, preliv kanal, preliv luža, ribnik napajališče, korito vodnjak dež ploha, naliv teči, liti ogenj kurivo, netivo vročina iskra plamen, zubelj požar, ogenj dim žrjavica žareti, razbeliti pepel svetloba, luč goreti, žgati, paliti prižgati, vžgati ugasniti, pogasiti 36.) Vesoljni svet in ozračje,»vsemir in vzdušje, (atmosfera) svet nebo narava, priroda, natura — 205 — die See, das Meer der See die Welle der Schaum, Gischt die Fluten Flut und Ebbe die Uberschwemmung der Wasserfall die Meerenge der Kanal der Teich die Tranke. der Brunnen der Regen der Platzregen stromen, giessen das Feuer die Feuerung die Hitze der Funke die Flamme die Feuersbrunst, der [Brand der Rauch die Glut gliihen die Asche das Licht brennen anzundeu ausloschen 36.) Das Weltall und die Atmosphiire die Welt der Himmel die Natur il mare il lago 1’ onda la schiuma i flutti il flusso e il riflusso, la marea 1’ inondazione la cascata 10 stretto 11 canale 10 stagno Fabbeveratoio 11 pozzo la pioggia l’acquazzone diluviare il fuoco il combustibile il calore la scintilla la tiamma 1’ incendio il fumo la brace essere infocato, ardere la oenere la luce ardere accendere spegnere 36.) L’ universo o 1’ atmosfera il mondo il cielo la natura — 206 - naraven, priroden ozvezdje, zvezde zvezda premičnica, planet repatica, komet solnce solnčni vzhod solnčni zahod žarek, trak blesk, lesk, sijajnost svetloba senen . ' dan noč tema, tmina, mrak solnčni mrk luna, mesec ščep, polna luna mlaj, mlada luna lunin krajec severni sij, severni žar meteor, izpodnebna prikazen jutranja zarja mrak tema, temota toplota, teplina, | temperatura zrak, vzduh podnebje, klima vročina, toplota mraz, mrzlota toplomer, termometer vreme tlakomer, barometer huda ura, nevihta, vihar j vihar, orkan natiirlich das Gestirn der Štern der Planet der Komet die Sonne der Sonnenaufgang der Sonnenuntergang der Strahi der G-lanz das Licht der Schatten der Tag die Nackt die Finsternis die Sonnenfinsternis der Mond der Vollmond der Neumond das Mondviertel das Nordlicht das Meteor das Morgenrot die Dammerung die Dunkelheit die Temperatur die Luft das Klima die Hitze, Warme die Kalte das Thermometer das Wetter das Barometer das Gevvitter der Orkan naturale gli astri la stella il pianeta la cometa il sole il levare del sole il tramonto del sole il raggio 10 splendore la luce 1’ ombra 11 giorno la notte la tenebra 1’ eelisse solare la luna la luna piena la luna nuova il quarto di luna 1’ aurora boreale la meteora 1’ aurora il crepuscolo 1’ oscurita la temperatura 1’ aria il clima il caldo il freddo il termometro il tempo il barometro il temp orale la tempesta, 1’ uragano — 207 — — 208 — platina bron železo livarna lito železo jeklo med, medenina kositar, cin svinec cink pločevina taliti, topiti plavež zeleni volk rija rudnina kamen kremen, prod pesek granit, zrnec kvareč, kremenjak kristal dijamant turkec, kalait smaragd rubin safir opal dragi kamen alabaster marmor, mramor sklenina, lošč korala biser lava grafit oglje premog das Platin die Bronze das Eisen die Giesserei das Gusseisen der Stahl der Messing das Zinn das Blei das Zink' das Blech schmelzen der Schmelzofen der Griinspan der Bost das Mineral der Stein der Kieselstein der Sand der Granit der Quarz der Kristali der Diamant der Tiirkis der Smaragd der Bubin der Sapliir der Opal der Edelstein das Alabaster der Marmor der Schmelz die K orali e die Perle die Lava der Graphit die Kohle die Steinkohle il platino il bronzo il ferro la fonderia il ferro fuso 1’ acciaio 1’ ottone 10 stagno 11 piombo 10 zinco la latta fondere 11 forno fusorio il verderame la ruggine il minerale la pietra il ciottolo la sabbia il granito 10 quarzo 11 cristallo il diamante la turchese 10 smeraldo 11 rubin o il zaffiro 1’ opale la pietra preziosa 1’ alab astro il marmo 10 smalto 11 corallo la perla la lava il grafite il carbone il carbon fossile 209 — kreda a puenec glina, ilovica šota peščenec plovec opeka skril, skrilavec gips, malce, sadra galun soda pepelika vitrijol, galica petrolej arzenik, mišnica kislina sol klor kalij fosfor žveplo okis, oksid amonijak dušik, dušeč vodik, vodenec ogljik, ogljenec plin ogljenčeva kislina 38.) Potovanje Železnica, brodarstvo, pošla itd. ■potnik, potovalen potovanje izlet kolodvor postaja postajni načelnik Vozni listek die Kreide der Kalk der Ton der Torf der Sandstein der Binsstein der Ziegelstein der Schiefer. der G,yps der Alaun die Soda die Pottasche der Aitriol das Petroleum der Arsenik die Siiure 1 das Salz das Chlor das Kali das Phosphor der Schwefel der Oxid das Ammoniak der Stickstoff der Wasserstoff der Kohlenstoff das Gas die Kohlensaure 38.; lteisen Biseubahn, Dampfschiff- f ah rt., Post usw. der lteisende die lteise der Ausflug der Bahnhof die. Station der Stationsvorsteher die Fabrkarte la creta la calce 1’ argilla la torba la pietra arenarea la pietra porniče la tegola la lavagna il gesso 1’ ali ume la soda la potassa il vitriolo il petrolio 1’ arsenico 1’ acido il šale il cloro 1’ alcali il fosforo 10 zolfo 1’ ossido 1’ ammoniaca 1’ azoto 1’ ossigeuo 11 carbonio il gas 1’ acido carbonico 38.) Vinggi Ferrovia, navigazione, posta ecc. il viaggiatore il viaggio la gita la st.azipne (ferroviaria la stazione il capo stazione il biglietto - 210 - prtljaga predaja prtljage lokomotiva, parovoz vlak vlakovodja parni stroj kurjač brzovlak ekspresni vlak osebni vlak tovorni vlak železnični voz, vagon spalni voz oddelek sprevodnik varnostna zaklopnica tračnice, šine tir skočiti (iti) iz tira trčenje železniški čuvaj cestovod, viadukt predor, tunel postajališče, postaja parnik, parobrod ladja parnik, parobrod čoln, čolnič ladjica, čolniček pomorska vožnja pomorščak, mornar, poveljnik ladije, kapitan krmilar čolnar, mornar ladjevodec, pilot mornarski učenec jadrenica jadrati das Gepack die Gepackaufgabe die Lokomotive der Zug der Zugfuhrer die Dampfmaschine der Heizer der Schnellzug der Eipresszug der Personenzug der Guterzug der Waggon, Wagen der Schlafwagen das Abteil der Schaffner die Sicherheitsklappe die Scbienen das Geleise die Entgleisung der Zusammenstoss der Bahnwarter der Viad ukt der Tunnel der Aufenthalt der Dampfer das Schiff das Damplboot der Kahn das Boot' die Seefahrt der Seemann der Kapitan der Steuermann der Bootsmann der Lootse der Schiffsjunge das Segelschift segeln il bagaglio la consegna dei bagag' 1 la locomotiva il treno il capo treno la macchina a vapore il fuochista il treno celere il treno diretto il treno omnibus il treno inerei il vagone il vagone letto il riparto il conduttore la valvola di sicurezza le gnide, rotaie le rotaie i 1 deviamento 10 scontro 11 cantoniere il viadotto il tunnel la fermata il vapore la nave, il bastimento il vaporetto la barca il battello (piccolo) il viaggio di rnare il marinaio . il capitano il timoniere il battelliere, barcaiuolo il pilota il mozzo la nave a vela navigare 211 - krmilo veslo veslati krov, paluba prednji del ladje, ladji n nos zadnji del ladje podladje, podpalubje kajita, kabina, celica jambor, jadrenik vrvje na ladji vrv sidro, maček zastava, prapor čoln, ladjica vkrcati, nalagati izkrcati, izkrcavati prevoz, prevožnja morska bolezen brodolom potopiti se, razbiti se obtičati, razbiti še pogrezniti se trgovska ladja vojna ladja brodovje, flota pomorski poveljnik admiral praporščak mornar, pomorščak moštvo oklopnica, oklopna ladja križar, križarka podmorski (podbodnik) čoln korveta vojna ladja, fregata pomorska bitka das Steuer 'das lluder rudern das Verdeck das Vorderteil das Hinterteil der Scbiffsraum die Kajute der Mast das Takelwerk das Tau der Anker die Flagge die Schaluppe einschiffen ausschiffen die Uberfabrt die Seekrankheit der Schiffbruch Schiffbruch leiden scheitern untersinken das Kauffahrteischiff das Kriegsscbiff die Flotte der Admiral der F&hnrich der Matrose die Mannschaft das Panzersehiff der Kreuzer das Unterseeboot die Korvette die Fregatte die Seeschlacht il timone il remo remare il ponte la prora la poppa la stiva la cabina 1’ albero 1’ attrezzatura la fuue 1’ dncora la bandiera la scialuppa imbarcare sbarcare la traversata il mal di mare il naufragio naufragare arenare colare a picco la nave mercantile la nave da guerra la flotta 1’ ammiraglio il cadetto il m arin ai o 1’ equipaggio la nave corazzata 1’ incrociatore il sottomarino la corvetta la fregata la battaglia navale — 212 ~ ladjo spustiti na morje svetilnik pristanišče, luka pripluti (v luko) poštni voz postiljon, poštni voz kočij až vpreči, napreči izpreči, izpregati vajeti uzda, brzda bič kolo oje, ojnice os voziti se, peljati se ein Schiff vom Stapel lassen der Leuchturm der Hafen in den Hafen einlaufen die Postkutsche der Postillon der Kutscher einspannen ausspannen die Ziigel der Zaum die Peitsche das Kad die Deichsel die Aclise fahren varare un piroscafo il faro il porto entrare in porto la diligenza il postillone il cocchiere attaccare štaccare le redini la briglia la frusta, lo scudiscio la mota il timone 1’ asse l andare in vettura, viag- 1 giare in treno, battello 1’ omnibus la vettura il lando il carro il carradore la slitta 1’ automobile il chauffeur 1’ aeronave il pilota la bicicletta il cavaliere cavalcare il cavallo da sella la sella 10 staffile 11 pedone il passeggiatore il passeggio omnibus kočija, droška landauer tovorni voz voznik sani, sanke, smuči automobil šofer zračna ladja, zrakoplov zrakoplovec kolo, bicikel jezdec, jahač jezditi jezdni konj, konj za ježo sedlo stremen pešec šetalec, sprehajalec izprehod, šetnja der Omnibus die Drosehke der Landauer der Laistwagen der ’ Fuhrmann der Schlitten das Automobil der Chauffeur das Luftschiff der Luftschiffer daš Pahrrad der Reiter - reiten das Reitpferd der Sattel der Steigbugel der 'Pussganger der Spazierganger der SpaZiergang pohod, koračnica korak odhod prihod povratek, vrnitev vrniti se, vračati se obrniti se, povrniti se napotiti se, iti na pot ovinek potni list vodnik kovčeg teiečnjak, nahrbtnik 39.) Mesto mesten, meščanski,-a,-o staro mesto predmestje mestni del, mestni okraj mestna vrata mestno obzidje glavna cesta cesta ulica zagata, slepa ulica trg, tržišče semenj, tržni dan, trg razpotje, križišče poslopje palača cerkev stolna cerkev, katedralka zvonik, stolp mestna hiša šola trgovska šola gimnazija realka — 213 — der Marsch der Schritt die Abreise die Ankunft die Rtickkehr, Heimkehr zuriick kommen umkehren si oh auf den Weg machen der Urnvveg der Pass der Fiihrer der Koller der Tornister 39) Die Stadt stadtisch die Altstadt die Vorstadt das Stadtviertel das Stadttor die Stadtmauer die Hauptstrasse die Strasse die Gasse die Sackgasse der Platz der Markt der Kreuzweg das Gebande der Palast die Kirche die Domkirche der Kirchturm das Rathaus die Schule die Ha n del schule das Gymnasium die Realschule la marcia il passo la partenza 1’ arrivo il ritorno ritornare tornare indietro mettersi in cammino il giro vizioso il passaporto la guida il baule 10 zaino 39.) La citta cittadino, civico la citta vecchia 11 sobborgo il quartiere della cittA la porta della cittk le mura- della citta la via principale la via la viuzza, il vicolo il vicolo cieco, 1’androna la piazza il mercato la crocevia 1’ edificio il palazzo la chiesa la cattedrale il campanile il municipio la scuola la scuola commerciale il ginnasio la scuola reale - 214 — vseučilišče, univerza muzej borza gledišče, gledališče knjižnica, biblijoteka vojašnica orožnica, arsenal poštno poslopje, pošta sodnija, sodišče carinski urad bolnišnica ubožnica sirotišnica, siroti šče oskrbovalnica ječa, zapor javen prostor, lokal kavarna gostilna hotel, prenočišče mestni gaj, park vodomet * - most držaj, ograja rov, jarek tlak . hrup, ropot, šunder pristranski tlak, trotoar prodajalnica razstavno okno, izložba tabla, napis poštni nabiralnik razsvetljava plinov plamen električna razsvetljava svetilnica, svetiljka voz, kočija, droška voz die Universitat das Museum die Borse das Theater die Bibliotek die Kaserne das Zeughaus das Postgebaude das Gericht das Zollamt das Krankenliaus das Armenhaus das Wafsenhaus die Versorgungsanstalt das Gefangnis das offentliche Lokal das Kaffehaui das Wirtshaus das H6tel der Stadtpark der Springbrunnen die Briioke das Gelander der Graben das Pilaster der Strassenlarm der Burgersteig der Kaufladen das Schaufenster der Schild der Briefkasten die Beleuchtung die Gasflamme die elektrische Beleueli- [tung die Lanterne die Droschke der Wagen 1’ universitk il museo la Borsa il teatro la biblioteca la caserma 1’ arsenale 1’edificio postalo il tribunale la dogana 1’ ospedale l’istituto dei poveri 1’ orfanotrotio il ricovero la prigione il locale pubblico il caffe la trattoria 1’ Hotel, albergo il giardino pubblico la fontana il ponte la ringhiera il fosso il selciato il rumore della strada il marciapiedi il negozio la vetrina 1’ insegna la cassetta postale, 1’ illuminazione la fiatoma a gas la luee elettrica la lanterna la carrozza il carro — 215 - cestna železnica avtomobil kolč kolesar dirkališče, tekališče dirka šetališče, izprehajališee sprehajalec, šetalec pomorsko mesto pristanišče, luka pomol, pristan morska kopel, 1 morsko kopališče j pokopališče, grobišče 40.) Družba in sta¬ novi (poklici) narod ljudstvo domovina, očetnjava rodoljub, patriot prebivalec tujec, inostranec meščanstvo, meščanje meščan podložnik volilna pravica volilec volitev ustava, konstitucija stranka strankar urad uradnik profesor učenjak odvetnik, advokat notar, belpžnik die Strassenbahn das AutomObil das Fahrrad der Badfahrer der Rennplatz das Rennen die Promenade der Spazierganger die Seestadt der Hafen der Landungsplatz das Seebad der Kirchhof 40 ) Die biirgerllche (lesellschaft n. lleriife die Nation das Volk das Vaterland der Patriot der Eimvohner der Premde der Burgerstand der Burger der Untertan das Wahlrecht der Wahler die Wahl die Verfassung die Partei der Parteiganger das Anit der Beamte der Professor der Gelelirte der Advokat der Notar la tram vi a 1’ automobile la bicicletta il ciclista 1’ ippodromo le corse il passeggio il passeggiatore la citta marittima il porto il molo il bagno marino il cirnitero 40.) La societa e professioni la nazione il popolo la patri a il patriota 1’ abitante 10 straniero la borghesia 11 cittadino, borghese il suddito il diritto elettorale 1’ elettore 1’ elezione la costituzione il partito il partigiano 1’ ufficio 1’impiegato il professore 10 scienziato 1’ avvocato 11 notaio 216 — 41 ) Doba in čas sedanjost, sedanji čas preteklost, pretekli čas lani, lansko leto novo leto prihodnost, bodočnost stoletje, vek stari vek srednji vek novi vek obletnica rojstni dan imendan praznik delavnik počitnice dopust pust post, štiridesetdanski [post veliki teden advent 41.) Epoclie nnd Zeiten die Gegemvart die Vergangenheit das vergangene Jahr das Neujahr die Zukunft das Jahrhundert die alte Zeit das Mittelalter die moderne Zeit der Jahrestag der Geburtstag der Namenstag der Feiertag der Werktag die Ferien der Urlaub der Fasching die Fastenzeit die Karvvoche der Advent il giudice il dottore , il de n ti sta il veterinario il farmacista 1’ ingegnere il maestro il negoziante il merciaiuolo il direttore 1’ ispettore 1’ amministratore il cacciatore il giardiniere il pescatore 41.) Epoche o tempi il tempo presente il tempo passato 1’ arino passato 1’anno miovo il futuro il secolo il tempo antico il medio evo il tempo moderno 1’ anniversario il genetliaco 1’ onomastico il giorno festivo il giorno feriale le vacanze il permesso il carnevale la quaresima la settimana santa 1’ avvento — 217 — 42.) Denar, mere in uteži denar, novci drobiž bankovec papirnat denar zlat denar zlat, cekin funt šterling napoleon marka krona goldinar frank šiling dolar rubelj pijaster nikljast denar bakren denar krajcar pfenig vinar, stotinka teža, utež tehtnica skledica tehtati kilogram dekagram gram funt kvintal, stot, cent mera meter centimeter kilometer vatel, laket palec, col 42.) Geld, Masse und Gewichte das Geld das Kleingeld die Ban k note das Papiergeld die Goldmiinze der Dukaten das Pfund Šterling der Louis d’or die Mark die Krone der Gulden der Frank der Schilling der Dollar, der Thaler der Rubel der Piaster das Nickelgeld die Kupfermiinze der Kreuzer der Pfennig der Heller das Gewicht die Wage die Wagschale wiegen, wagen das Kilogramm das Dekagram m das Gramm das Pfund der Centner das Mass der (das) Meter der (das) Centimeter der (das) Kilometer die El le der Zoll 42.) Monete, misure e pesi il denaro la moneta spicciola la banconota la carta monetata la moneta d’ oro 10 zecchino la lira sterlina 11 luigi, napoleone il marco la corona il fiorino il franco 10 scellino 11 dollaro, lo scudo il rublo la pi,astra la moneta di nichelio la moneta di rame il soldo il pfennig il ceutesimo il peso la bilancia il piatto della bilancia pesare il chilogramma il decagramma il grammo la libbra il quintale la misura il metro il centi metro il chilometro il braecio il pollice - 218 - črevelj, čevelj ar hektar kubični meter liter deciliter ' hektoliter 43.) Števila, en, eden,-a,-o dva,-e tri štiri pet šest ’ sedem osem devet deset enajst dvanajst trinajst štirnajst petnajst šestnajst sedemnajsl osemnajst devetnajst dvajset edenindvajset dvaindvojset trideset štirideset petdeset šestdeset sedemdeset osemdeset devetdeset der Fuss das Ar das Hektar der (das) Kubikmeter das Liter das Deciliter das Hektoliter 43.) Zahlen eins zwei drei vier fiinf sechs sieben aclit neun zehn elf zwolf dreizehn vierzehn fiinfzehn sechsehn siebzehn achzehn neunzehn zwanzig eiuundzwanzig zweiundzwanzig dreissig vierzig funfzig sechzig siebzig achzig neunzig il piede 1’ ara 1’ ettaro il metro cubo il litro il decilitro 1’ ettolitro 43.) Numeri. uno due tre quattro cinque sei sette otto nove dieci undici dodici tredici quattordici quindici sedici diciasette diciaotto diciannove ven ti vent’ uno ventidue trenta quaranta cinquanta sessanta settanta ottanta novanta — 219 — sto stoineden dvesto tisoč dvatisoč stotisoč miljon Vrstil ni števniki prvi,-a,-o drugi tretji četrti peti šesti sedmi osmi deveti deseti enajsti dvanajsti trinajsti štirnajsti petnajsti šestnajsti sedemnajsti osemnajsti devetnajsti dvajseti trideseti štirdeseti petdeseti šestdeseti sedemdeseti / osemdeseti devetdeseti stoti tisoči polovica hundert hundertundeins zweihundert tausend zvveitausend hunderttausend eine, Million Na lovu. Dobrodošel, dragi pri¬ jatelj ! Und auf Ilire Gesundheit, gnadige Frau. Sage mir, teuerster Freund,ziehstdu einen Fliigel oder einen Schenkel vor? Fiir mich ist ailes (ganz) gleich. Nimm noch Salat. Nein, danke hestens; ich esse nie dav on. Was willst du noch es- sen, mein Lieber? Nichts fiir den Augen- blick, denn ich kann nicht mehr. Danke. Schmeckt dir Fisch ? Willst du noch Kaše? Obst? Nein, danke bestens; ich habe genug gegessen. Und jetzt wollen wir eiue Partie spielen, um nicht mit vollem Ma- gen zu Bette zu gehen. Hier sind die Karten! Ich muss gehen. Es ist schon spat. Also, wie gesagt, auf Wiedersehen morgen auf (bei) der Jagd! Ganz gut, danke be¬ stens! Auf der Jagd WiUkommen, mein lie¬ ber Freund ! Ed alla Sna salute, si¬ gn ora. Dimmi, carrissimo, ti piace piti 1’ ala o la coscia? Per me e (tutto) lostesso Prendi aucora deli’ in- salata. No, ti ringrazio, non ne inangio mai. Che cosa vuoi mangiare ancora, caro mio ? Niente per ora, perche non ne posso piti- Grazie. Ti piace il pešce ? for- maggio ? Vuoi delle frutta ? No, mille grazie; ho man- giato abbastanza. Ed ora facciamo una partitaper non andare a letto con lo stomaco pieno,. Eccoci le carte ! Debbo andare. E gia tardi. Dunque siamo d’accordo; arrivederci domani al¬ la caccia! Va bene, grazie ! Alla caccia. Ben venuto, caro amico- 4el « me veseli, da si' sprejel moje vabilo na lov. ^■n s kakšnim veseljem sem je tudi sprejel! Hospod, ali ljubite lov? Naravno, gospod. Jaz sem popolnoma za- Ijubjen v lov. Saj je skoro moja edina za¬ bava. Na vsak način nnam raje ta-le šport, nego vsakega dru- gega. iv n ti, tu imaš dobro puško dvocevko. ^•ije nabasana, prosim? Ha. je mnogo divjačine v tem gozdu? Ha, gospod, imamo zaj¬ ce, lisice, srne itd. Hospod, ali imate še kaj krogelj in svin¬ čenk ? Li jV ° Vam, na razpola- L gai| i e - tam vidim zajca. Hpusti pse! Hobro merjeno, bravo, Prijatelj! Ubil si srnjaka. 80 ") — Es freut mich sehr, dass du meine Einladung z ur Jagd angenom- men hast. Und mit vvelchem Ver- gntigen habe ich sie auch angenommen! Lieben Sie die Jagd, mein Herr? Naturlich, mein Herr. Ich bin Jager mit Leib und Seele. Die Jagdist ja fast meine einzige Belustigung.Aufjeden Fali ziehe ich diesen Šport jedem anderen Vergniigen vor. Hier hast du ein gutes Gewehrmit zwei Lau- fen. Ist es geladen, bitte ? Jawohl. Gibt e s viel Wild in diesem Walde? Jawohl, mein Herr, wir haben Hasen, Fuchse, Rehe usw. Haben Sie noch Ku- geln und Schrot, mein Herr ? Da ist es, mein Herr, zur Verfugung. Dort sehe ich einen Hasen. Lasse die Hunde los! Gut gezielt, bravo, mein Freund! Du hast das Reh getotet. Ho molto piacere che hai accettato il mio invito alla caccia. E con che piacere 1’ ho anche accettato! 'Arna la caccia, signore? Naturalmente, signore. Vado pazzo per la caccia. E quasi 1’ li¬ nico mio divertimento. Ad ogni modo pre- ferisco questo šport ad ogni altro svago. Eccoti un buon fueile a due canne. E caricato, prego? Certameute. Vi e molta selvaggina in questo bosco? Sissiguore, abbiamo le- pri, volpi, caprioli ecc. Avete aucora delle palle e dei pallini, signore? Eccole, signore, a di- sposizione. La vedo una lepre. Sguinzaglia i cani! Ben mirato, bravo, ami- co! Hai ucciso il ca- priolo. - 306 - Škoda, da je le srna ; kakor vidiš, nima ro¬ govja. Ali to nič ne de. Tvoja puška mi ne od¬ pove skoro nikdar. Kje je logar? Schade, dass es mir eine Hirschkuh ist; vvie du siekst, sie hat kein Geweih. Aber es tut nichts. Dein Gewehrversagt mir fast nie. 'Wo ist der Forster? Nekdo bi rad kupil malo posestvo. V tem kraju, ne pre¬ daleč od mesta, bi rad kupil malo po¬ sestvo. Koliko pa mislite po¬ trositi, gospod? Odvisno je od hiše, v kakem stanju se na¬ haja; vsekakor bi pla¬ čal 15-20.000 K. Ali vedno (le) pod pogo¬ jem, da je v zdravem, ne močvirnatem kraju. Vem za tako posestvo, ki bi Vam bilo go¬ tovo po volji, samo je morda nekoliko preoddaljeno. Jemand vviinscht ein kleines Gut zu kaufen. In dieser Gegend, nicht zu weit entfernt von der Stadt, mochte ich ein kleines Gut (Be- sitz) kaufen. Wieviel gedenken Sie aber auszugeben, mein Herr? Es hangt davon ab, in ivelchem Zustande sich das Haus befin- det. Allenfalls mochte ich 15-20.000 Kronen zahlen (anlegen). Aber immer unter der Be- dingung, dass es sich in gesunder, nicht sumpfiger Gegend be- findet. Ich kenne (vveiss) ein solches Gut, das Ihneu sicherlich gefiele, nur ist es vielleicht etwas zu weit. Peccato che non e ch una cerva; come vedi non ha palehi. Ma non fa niente. 11 tuo fucile non fa quasi mai cilecca. Dov’e il guardaboscheirt (Jualcuno desidera 1 comperare uu piccolo podere. In questo luogo, non troppo lontano dalla cittč, vorrei compe¬ rare un piccolo podere (possesso). Quanto vuole spendere, signore? Dipende(ra) dalla časa, in che stato che (essa) si trova; ad ogni modo (tuttavia) pagherei (impieglierei) Corone 15-20.000. SempreC' chč ci fosse in luogo sano (salnbre), non paludoso. Conosco un tale podere, che sarebbe certo suo gusto, soltanto ® forse un po’ tropp 0 distante. — 307 — Da je le pot lepa, in če ni postaja pre¬ daleč. Do postaje je le četrt ure. Ali je pri hiši vrt za zelenjavo ? Vse, kar si želite; voda je studenčnica in tudi vodnjak je zraven hiše, dreves pa vse polno, tudi sadnih. Kako veliko je zem¬ ljišče? Vse skupaj, z gozdičem in senožeti (vred), ob¬ sega 6000 m 2 (-šest tisoč kvadratnih me¬ trov). Kako daleč je do cerkve in šole. Kvečjemu en kilometer, in hiša je skoraj nova. Koliko prostorov ima ? »Štiri sobe, kuhinjo, ve¬ liko podstrešje in klet, posebej pa je še hlev in lopa. Wenn nurder Weg sehon ist und (wenn) der Bahnhof (die Station) nicht zu weit(entfernt) ist. Bis zum Bahnhofe (Sta¬ tion) ist blos eine Vier- telstunde. Gibt’s einen Gemiisegar- ten beim Hause? Ailes, was Sie wiinschen, Brunnenwasser und auch eine Quelle be- finden sich neben dem Hause, Baume aber gibt’es in Fiille, auch Obstbaume. Wie grossist (der Grand) (und Boden) das Ter- rain ? (Wieviel misst der Besitz?) Ailes zusammen mitdem Waldeund den Wiesen umfasst es 6000 m 2 (sechs tausend Qua- dratmeter). Wie weit ist es bis zur Kirche und bis zur Schule ? Hdchstens ein Kilome¬ ter, und das Haus ist fast neu. Wieviel Baume (Raum- lichkeiten) bat es? Vier Zimmor, eine Ku- che, eine grosse Dach- stube und ein Keller, gesoudert aber befin- det sich noch ein Stali und die Laube. Basti che sia la strada bella e la stazione noti (sia) troppo lon- tana. Fino alla stazione non c’ e che un quarto d’ora. V’ e 1’ or to presso la časa? Tutto cio che desidera, acqua della fontana ed anche un pozzo si trovano presso la časa, degli alberi poi non mancano, anche frut- tiferi. Quanto misura 1’area? (-Che grandezza ha il podere?) Tutto assieme (con) il boschetto ed i prati compresi misura m 2 6000 (sei mila metri quadrati). Quanto ci si mette fino alla chiesa ed alla scuola ? Al piti (massimo) un chilometro, e la časa e quasi nuova. Quanti locali ha? Quattro stanze, cucina, grande soffitta e can- tina, separatamente poi c’e (si trova) an- cora la stalla e la tettoia. — 308 — Koliko bi stalo to po¬ sestvo? Odkrito povedano, izpod dvajset tisoč kron ne pojde. Kdaj si je lahko ogle¬ dam ? Kadar koli Vam drago? Tudi takoj? Tudi. Pa pojdiva! V gledališč«. Torej, dragi prijatelj, v katero gledališče ho¬ čeva iti? Kaj se bo dalo nocoj ? Ali. si čital oglas ? Poglejva gledališki pro-. gram v listu. Evo ti, na izbero! V ob¬ činskem gledališču je opera in v gledišču Minerva drama. Rad bi šel k operi (k drami, h komediji). Ako hočeva prisostvo¬ vati operni predstavi, VVieviel vviirde dieser Besitz kosten ? Erei (offen) gesprochen (gesagt), unter~zwan- zig tausend Kronen wird es nicht gehen. VVannkonnte ichmirdas Gut anschauen ? Wann (immer) Sie es wiinschen. Auch sogleich? Audi. Dann gehen wir! Im Theater. Also, meinlieberFreund, in welches Theater vvollen wir gehen? Was wird heute abends gegeben (gespielt;? Hast du die Anzeige gelesen ? Wollen wir uns das The- aterprogramm in der Zeitung anschauen. Hier (hast du es), nach Auswahl! Im Teatro Comunale (Gemeinde- theater) wird eine 0- per und im Theater Minerva ein Drama gegeben. Ich mochte zur Oper (zum Drama, zur Komodie) gehen. Wenn wir einer Opern- vorstellungbeiwohnen Quanto costerebbe que- sto possesso ? Francamente parlato (detto), dissotto alle venti mila corone non a n d ra. Quando potrei vedere (visitare) il podere? (Juando vuole (črede meglio). Anehe subito ? Magari. (Anche). A.llora andiamo(ci)! Al teatro. Ebbene, amico caro, in quale teatro vogliamo andare ? Ohe (cosa) si da sta- sera ? Hai letto 1’ avviso? Guardiamo il program-, ma dei teatri nel giornale. Eccoti, a scelta ! Al teatro Comunale c’ e delToperaed al teatro Minerva si da un dramili a. Desidero andare ali’ o- pera (dramma, coni- media). Se vogliamo assistere ad uno spettacolo d’opO' 309 — moramo vzeti tukaj le tramvaj. Ob kakšni uri prične predstava? Predstava se začne to¬ čno ob osmih, konča pa okolo enajstih.- Kakšne listke hočeva vzeti? Vzemiva sedeža ali pa dva foteja. Dobro, evo jih! Tu imava dva izborna prostora. Lahko bova videla vse, ker se vrši na odru. Kje se sme prišiti ? V veži. Evo naju došla sva k gledišču. Kako lepa monumen¬ talna palača! Videl boš notranjost gledališča. Oglejva si malo vse to ljudstvo, ki gre v gle¬ dališče. Kako krasne obleke! Ali klobukov se ne vidi nič, kaj pomenja to? Pri nas prihajajo gospe v gledališče brez klo¬ buka. wollen, miissen wir hier die Trambahn nehmen. Um wieviel Uhr beginnt die Vorstellung? Die Vorstellung beginnt genau um acbt Uhr un d endet ungefahr um elf Uhr. Was fiir Karten rvollen wir losen ?, Losen wir zwei Sperr- sitze oder zrvei Fau- teuils. G ut, hier sind sie ! Hier haben wir zrvei aus- gezeichnete Platze. Wir werden alles seli en kčnnen, was auf der Biihne geschieht. Wo darf man rauchen? Im Atrium (Vorbofe). Da sind wir beim Thea- ter angekommen. Was fiir ein schones mo- numentales Palais! Du wirst das Innei'e des Theaters sehen. Schauen wir uns ein we- nig ali dies Volk an, das ins Theater geht. Was fiir prachtige Klei- der! Aber Hiite sieht man keine, was bedeutet das? Ijei uns erscheinen die Frauen im Theater ohne Hut. ra, dobbiamo pren- dere qui il tramway. A che ora comincia la rappresentazione? Lo spettacolo principia alle otto e finisce circa le undici. Che biglietti vogliamo prendere? Prendiamo dne sedie numerate oppure due poltrone. Stabene, eecoci! Qui abbiamo due posti eccellenti. Potremo vedere tutto cio che succede sul palco- senico. Deve b lecito fumare? Neli’ atrio, Eccoci arrivati al teatro. Che bel palazzo monu mentale ! Vedrai 1’ interno del teatro. Guardiamo un po’ stil are tutta questa gente che va al teatro. Che splendidi vestiti! Ma cappelli non si ve- dono, che vuole dire? Da noi le signore inter- vengonoal teatro sen- za cappello. — 310 - Pojdiva, predstava bode kmala pričela. Vstopiva! — Kako ve¬ likanski je ta uhod! — Da, da! O.ddajva v garderobi dež¬ nika, (palici in su¬ knji). Ali imaš že program, (operni tekst)? Da, imam ga. Evo ga! Le posluži se! Tudi binokel (kukalo) imam. Hvala lepa, prijatelj! Kako lepo je poslikan strop! Shakespeare (Sekspir), obdan od najslav¬ nejših pesnikov, sli¬ karjev in kiparjev vseh časov in krajev. Kaj porečeš k pred¬ stavi ? Predstava je v resnici krasna, izborna, v vsa- ken pogledu. Kako ti je ugajal N. v glavni ulogi ? Zelo znamenit umetnik je, kakor vidiš. Gehen wir liinein! Die Vorstellung rvird bald anfangen. Treten wir ein ! Wie grossartig ist dieser Eingang! — Jawohl! Ubergeben wir die Schir- me (Stocke und die Ročke) in der Gar¬ derobe. Hast du schon das Pro- gramm, (den Opern- text)? Ja, ich babe. Da ist es (er)! Bediene dich! Auch das Binokel babe ich. Danke bestens, mein Freund! Wie schon die Dečke bemalt ist! Es ist Shakespeare, um- geben von den be- riihmtesten Dichtern, MalernundBildhauern aller Zeiten und Ge- genden. Was sagst du zur Vor¬ stellung ? Die Vorstellung ist wirk- lich grossartig in jeder Beziehung. Wie hat dir der N. in der Hauptralle gefal- len. Es ist ein rtihm- lichst bekannterKtinst- ler, wie du siehst. Andiamoci! La rappre- sentazione incomin- cierš presto. Entriamo! — Come e grandiosa questa en- trata ! — Si, si! Consegnamo gli om- brelli, (i bastoni e i cappotti) alla guarda- roba. Hai gik il programma (libretto dell’opera)? Si, 1’ ho gia. Eccolo! Eccoti! Io ho anche il binocolo. Grazie tanto, amico! Come e bene dipinto il soffitto! E Shakespeare attornia- to dai poeti, pittori e scultori pili illustri di tutti i tempi e di tutte le regioni. Che ne dici della rap- presentazione ? La rappresentazione e davvero magnificasot- to ogni rapporto. Come t’ e piaciuto il N. nella parte principale? lil . un artista rinoma- tissimo, come si vede. Izborno. In primadona (prva pevka) ? Tudi ona poseduje har¬ moničen glas in jako dobro šolo. Zelo dober je tudi tenor, (bariton, bas). Kako lepa ona romanca! Jako dobra je bila tudi plesalka. Tudi orkestru pristoja važen del na splošnem dobrem vspehu. Vrlo dične so bile tudi obleke in scenerija. Sploh je bil zelo lep večer. Pojdiva! Ali si opazil one lepe kipe v veži, pred gle¬ dališčem? To so sami umotvori, glavna de¬ la slavnih umetnikov. Intermezo (predstava) je pri kraju. Zastor (zagranjalo) pade Vrniva se (na svoja prostora)! — 311 — Ausgezeiclmet. 'Und die Primadonna? Auch sie ist im Besitze einer harmonischen Stimme und hat eine sehr gute Schule. Sehr gut ist auch der Tenor, (Bariton, Bass). Wie schbn jene Ko- manze! Sehr gut war auch die Tanzerin. Auch das Orchester hat einen wichtigen An- teil au dem allgemei- nen gutem Erfolge. Uie Seenerie und die Kleider bildeten gleich- falls eine Zierde. Alles in allen also, es war ein sehr schoner Abend. Gehen wir hinaus! Hast du jene schonen Standbilder im Vor- hofe (Atrium, vor dem Theater) bemerkt? Es sind (Hauptwerke be- riihmter Kiinstler) (lauter) ebensoviele Kunstwerke. Das Intermezzo (Schau- spiel) ist zu Ende. Der Vorhang fallt. Kehren wir (auf unsere Platze) zuruck! Splendidamente. E la primadonna? Auch’ essa e in possesso- di una voce armonio- sa e di ottiina scuola. Ottimo e pure (anche) il tenore, (baritono, basso). Che bella quella ro¬ man za! Ottima fu pura la dan- zatrice. Anche alForchestra spet- ta una parke impor- tante del buon suc- cesso complessivo. Decorosa era pure la m essa in scena e il vestiario. Tutto sommato adunque era una bellissima serata. Usciamo ! Poi hai osservato quelle belle statue nell’ a- trio, (davanti al tea- tro)? Sono tante opere d’arte (capolavori) di artisti celebri. L’ intermezzo (lo spet- tacolo) e finito. Cala il sipario. Torni amo (ai n o stri po¬ sti)! In sedaj pojdiva v gar¬ derobo. Kje imaš šte¬ vilke? Evo jih, prijatelj. Bravo (dobro), sicer ne moremo dvigniti lastne stvari. Koliko se daje napit¬ nine ? Štirideset vinarjev, na¬ vadno. Torej, lahko noč, moj dragi, in hvala lepa za družbo! Do svidenja! Zbogom! Und nun gehen wir zur Garderobe. Wo hast du die Nummern ? Da sind sie,meinFreund. Brav (Schon), sopst kann man die eigenen Sa- chen nicht beheben. Wieviel gibt man Trink- geld ? Vierzig Heller, gewohn- lich. Also, gute Nacht, mein Teuerster, und besten Dank ftir die Gesell- schaft! AnfWiedersehen! Adieu! Ed ora andiamo alla guardaroba (salvaro- ba). Dove hai i nu- meri ? Eccoli, amico. Bravo, altrimenti_non si possono ritirare le proprie cose. Quanto si da di mancia? Quaranta centesimi, di solito. Dunque, buona notte, carissimo, e grazie della compagnia! Arrivederci! Addio ! ■o--o+ - ČETRTI DEL Pisma. -a- - VIERTER TEIL Briefe. □- PftRTE QUARTA Lettere. .—□- k ' . 1 — 315 - Voščilo prijatelju za Novo leto. Dragi prijatelj! O priliki Novega leta Te prosim, da blagovo¬ liš dobrohotno sprejeti moja najsrčnejša voščila k Novemu letu. Istočasno Te prosim izvoli sprejeti, to malo spričevalo o moji naji¬ skrenejši hvalažnosti. Ves Tvoj v prijatelj¬ stvu in spoštovanju N. N. Voščila. Prijatelju za god. Dragi prijatelj! Zelo me veseli, da se mi nudi nova prilika, da Ti moram pokazati (obnoviti) zagotovilo o odkritosrčnosti svojih najglobljih čutstev. Podvizam se toraj, moj dragi prijatelj, voščiti naj Ti vse najboljše k Tvojemu godu. Zato hočem upati, da boš popolnoma verjel vsem mojim željam, ki jih gojim vsaki Neujahrsvninsche an einen Freund. Teuerster Freund! Anlasslich des Jahres- \vechsels bitte ich Dick innigst, meine herzlich- sten Gluckwiinsche zum Neuen Jahre giitigst empfangen zu wollen. Gleichzeitig ersuclie ich Dich, dies kleine Zei- clien meiner innigsten Dankbarkeit wohlwol- lend anzunehmen. Ganz der Deinige in Freundschalt und Ach- tung N. N. Gluclnviinsclie. An einen Freund zu seinem Namenstage. Teuerster Freund! Es freut micli sehr, dati ich eine neue Ge- legenheit habe, Dir die Versicherung der Auf- richtigkeitmeicrFreund- schaftsgesinnungen er- neuern zu konneu. Icli becile mich nun, mein teuerster Freund, Dir zu Deinem Namens¬ tage meine besten Gluck- wiinsche darzubringen. Desshalb will ich' hof- fen, dah Du alle mei- Auguri di capo d’anno ad un araico. Carissimo amico! Nella ricorrenza del- 1’ anno novello Ti prego caldamente di voler be- nignamente accettare i miei piti cordiali auguri per 1’ anno novello. In pari tempo Ti prego di voler aggradire anche questo piccolo segno della mia piti profdnda riconoscenza. Tutto Tuo in affetto e stima N. N. Auguri. Ad un araico per il suo onomastico. Carissimo amico ! Mi e assai gradito 1’ avere una nuova occa- sione per poterti ripetere 1’assicurazione della sin- cerith de’ miei piu in¬ timi sentimenti. Mi affretto quindi, a- mico mio carissimo, a porgerti i miei migliori auguri per il Tuo lieto onomastico. Epperč voglio sperare, che vorrai apprezzare pienamerioe tutti i mie — 316 — dan do Tebe in Tvoje ljubeznive družine, ki jo pozdravljam iz dna svoje duše Tvoj Očetu ob poroki sinovi ali hčerini. Vekčislani gospod! Z resničnim veseljem šeni izvedel o srečni zvezi, v katero je stopil Vaš sin (Vaša hči) se¬ daj z gospodom (ali z gospodično) N. N. Ne oziraje se na premoženje, česar pa vendar dan danes skoro ves svet nemore dovolj visoko ceniti, so dobre lastnosti Vašega sina (Vaše hčere), kar je pač glavna stvar, ki mi dokazujejo, da Vam moram izraziti svoje najiskrenejše čestitke o Vaši izberi, ki je bila v vsakem oziru zelo srečna. Izvolite znova spre¬ jeti zagotovilo mojih najiskrenejših čestitek. Vaš najvdanejši N. N. ne Wiinsche vollkommen vvtirdigen wirst, welche ich fiir Deine liebens- vvurdige Familie hege, die ich v on ganzem Her- zen grusse. Dein An einen Vater zur Terlieii’atung' des Soli- nes oder der Tochter. Sehr geehrter Hcrr ! Mit wahrem Vergnu- gen habe ich (erfahren) in Erfahrung gebracht, dass Ilir Sohn (Tochter) mit dem Fraulein (Herrn) N. N. nun in gluckliche Verbindung getreten ist. Abgesehen vom Ver- mogen, was jedoch heut- zutage fast von der gan- zen Welt nicht hodi genug augeschlagen iverden kann, sind es die guten Eigenschaften ihres Sohnes (Tochter), die mir bevveisen, dass ich Ihnen meine besten Gltickvranche bezeigen muss liber Ihre Wahl, welche in jeder Bezie- hung sehr gliicklich war. Genehmigen Sie von Neuemdie Versicherung meiner innigstan Gliick- wiinsche. Ihr ergebenster N. N. voti di felicita, che in- nalzo giornalmente al Cielo per te e per la tua gentile tamiglia che saluto di tutto Cuore. Tuo Ad un padre per 11 matrimonio del; figlio o della figlia. Egregio (Carissimo) Signore ! Con vera gioia aP" preši la felice unione che Suo figlio (Sua li¬ glia) ha ora contratto con la signorina (il si¬ gnore) N. N. Astrazione fatta dalle circostanze iinanziarie, che pure in oggi ven- gono tenute in altissimo conto quasi da tutto il mondo, le buone qua- lita di Suo figlio (Sua figlia) sono quelle che mi provano ch’io debbo congratularmi sincera- mente con Lei della Sua (di Lei) scelta, sotto ogni riguardo felicissi- ma. Accetti nuovamente Fassicuraz-ione delle mie piu sentite felicitazioni. (di Lei) Suo devotissimo N.-N. . - 317 - Povabilo li krstu. Velečislani gospod! Tem potom si us oj a m Vas najhitreje obvestiti o veselem dogodku, da je moja žena povila prvega sinčka. Upati hočemo, da Vas ne bo nič oviralo na tem, da bi prisostvovali 20. tm. krestu tega na¬ šega novorojenčka. V nadi, da Vaša do¬ brotljivost ne bo hotela odkloniti tega mojega prijaznega povabila, be¬ ležim z odličnim vele- spoštovanjem Vaš uajpokornejši N. N. Poslovilno pismo. Celovec, dne 15. avgusta 1911 Dragi prijatelj! Nikoli ne bi bil mislil, da se bom moral poslo¬ viti od Tebe pismenim potom. Ali žal: Človek obrača, Bog pa obrne. Vest, ki sem jo prejel danes zjutraj, me sili, da moram nujno odpo- Einladung zu einer Taufe, ( Sefa) Geehrter Herr! Mit Gegenvvartigem beeile icb mich Ihnen vom dem glucklichen Ereignisse Kenntnis zu geben, da!3 mir namlich meine Fran einen Soh n geschenkt bat. AVollen wir hoffen,dal3 Sie nichts daran hindern \vird, am 20. d. M. der Taufe dieses unseres Neu- geborenen beizinvohnen. In der Hoffnung also, daB ihre Giite diese mei¬ ne freundlicheEinladung nicht abschlagen wird, zeichne ich(mioh) hoch- achtungsvoll und er- gebenst Ilir gehorsamster N. N. Abschiedsbrief Klagenfurt, de. 1 15. August 1917 Lieber Freund! Ich hatte niegeglaubt, daJ3 ich werde schrift- lich von Dir Abschied nehmen miissen. Aber leider: DerMensch denkt und Gott lenkt. Die Nachricht dio icliheute triih erhielt,z'wingtmich, Invito ad un battesimo. Egregio Signorel Con la preselite mi affretto di partecipare la lieta novella che mia moglie mi ha donato il primo iiglio. Vogliauio sperare che nulla Le impedira di assistere il 20 corr. al battesimo di questo no- stro neon ato. Nella lusiugaadunque che la sna bon ta non vorra rifiutare questo mio amichevole invito, passo a tirmarmi con la massima osservanza e stima Suo devotissimo N. N. Lettera di congedo. Klagenfurt, li 15 »gosto 1917 Carissimo amico! N.on avrei mai creduto che dovro congedarmi da te in iscritto. Ma purtroppo Tuomo pro- pone ed Iddio dispone. La notizia giuntami que- sta mane mi costringe di dover partire urgen- tovati na svoje novo mesto. Sprejmi torej mojo najsrčnejšo zahvalo za usluge, ki si mi jih iz¬ kazal v. dolgi dobi naji¬ nega tako iskrenega pri¬ jateljstva. Pozdravi mi najsrč¬ nejše svoje visoko spoš¬ tovane Stariče, kakor tu¬ di svojo ljubeznjivo se¬ stro in .svojega odkri¬ tosrčnega brata. Takoj ko dospe m na svoje novo stanovanje, ne bom zabil Ti nemu¬ doma poslati obširno pismo, v katerem Ti opišem vse svoje poto¬ vanje, kakor tudi novo bivališče. Če bi Ti mogel ob kateri koli priliki s čim koristiti, prosim Te, ne žabi mene. Tvoj najzvestejši prijatelj N. N. Zahvalvno pisma. Vaše Bl&jorodje Ob tej preliki si oso¬ jam Vam izražati svojo dring.end auf meinen neuen Posten abreisen zu mussen. Empfange also meinen warmšten Dank fiir alle Gefalligkeiten, die Du mir im Laufe unserer so langen und innigen Freundschaft ervviesen liast. Griisse mir herz.lichst Deine hochgeschazten Eltern, sowie Deine lie- bensvvrirdige Schvvester und Deinen aufrichtig- sten Bruder. Sobald ich in meiner neuen Wohnung ankom- me, werde ich es nicht unterlassen, Dir einen langeren Brief mit der Beschreibung meiner ganzen Keise, sowie meiner neuen VVohnung zu schreiben. Wenn ich Dir in ir- gendwelcher Angelegen- heit dienen konnte, bitte ich Dich, meiner nicht zu vergessen. Dein treuester Freund N. N. Euer Hochivohlgeboren! Ich ergreife die Gele- genheit, Ihnen ftir so temente al mio nuovo pošto. Accogli adunque i miei piu vi vi ringrazia- menti per tutti i favori usatimi nel lungo pe¬ riodo della nostra lunga ed intima amicizia. Salutami cordialmen- te i tuoi stimatissimi genitori come pure la tua Cortese sorella ed il tuo amabile fratello. Appena arrivato al mio nuovo domicilio, non manchero d’inviarti una dettagliata lettera, colla quale ti descriverd il mio viaggio nonohč la mia nuova abita- zione. Se mai potro esserti utile in qualsiasi occa- sione, ti prego di non scordarti di me. Tuo fedelissimo ainico N. N. Lettera di ringraziamento. lllustrissimo Signorel Colgo 1’occasione dr¬ stem arLe la mia pih najgobjo hvaležnost, za tolike usluhe, ki sem jih že prejel od Vas. Poskušal bi zaman popisati Vam vse to, kar občutim ob misli, da sem tako srečen, da sem prejel od Vas to¬ liko dokazov Vaše do¬ brotljivosti (dobrote). Sprejmite torej vele¬ cenjeni gospod, zagoto¬ vilo moje najsrčnejše hvaležnosti, kakor tudi obljubo, da nobene razmere ne bodo mogle nikoli izbrisati mojih čuvstev, ki jih gojim do Vas. Nebesa vedo, kaj de¬ lam za Vaš blagor in za Vaš napredek. Končno Vas prosim, visoko spoštovani gos¬ pod, da blagovolite spre¬ jeti zagotovilo mojega najpopolnejšega (najviš¬ jega) spoštovanja. Vaš najvdanejši N. N. — 319 — viele VVohltaten, die icli von Ihnen bereits erhal- ten habe, meinen innig- sten Dank aus zupre- chen. Umsonst vviirde ich versuchen, Ihnen alles das zu schildern, was ich bei dem Gedanken cmpfinde, so gliicklich zu sein, von Ihnen so viele Bevveise lhrer Giite empfangen zu haben. Empfangen (Genehmi- gen) Sie also, sehr ge- ehrter Herr, die Versi- cherung meiner herz- lichsten Dankbarkeit, sowie das Versprechen, da6 keine Verhaltnisse jemals meine Gesinnung gegen Sie im geringsten werden ausloschen kon- nen. Der Himmel weifi, was ich fiir Ihr Wohl und Ihr Gedeihen tue. Endlich bitte ich Sie, sehr hochgeehrter Herr, die Versicherung meiner vollkomtnensten Hoch- achtung entgegenneh- men zu wollen. viva (sentita) ricono- scenza per tanti favori (gi&) da Lei ottenuti. Cercherei invauo di esprimerLe tutto quello che provo, pensando quanto sono telice di aver ricevuto da Lei tante prove della Sua bonta. Kiceva adunque, egrc gio signore, 1’assicura- zione della mia aftet- tuosa gratitudine, non- la promessa che nessuna circostanza non potra cancellare giammai, ne- anche minimamente,raf- fetto che io nutro per Lei. II cielo sa quello che io faccio per il Suo bene e la Sua prosperitk. La prego di gradile, pregiatissimo signore, l’assicurazione della mia profonda stima. Suo devotissimo N. N. Ihr Ergebenster N. N. 320 Tolažilno pismo. Velečislani gospod! Vest o nesreči, ki Vas je zadela, me je globoko pretresla. Zato dovolite, da Vam takoj izrazim svoje so¬ čutje na udarec, ki Vas je zadel. V tem Vašem ža¬ lostnem stanju mi ne preostaja druzega, nego da Vam najtopleje pri¬ poročim: Moč in pogum! Kajti ti dve lastnosti ste neobhodno potrebni, ako hočemo prenašati težke udarce in zavratne na¬ pade zlokobne usode. Dal Bog, da bi našli obilo veselja v nado¬ mestilo za ta usodni udarec. Izvolite sprejeti še enkrat moje najodkri- tosrčnejše sožalje! Svuje najvdanejšepoz- drave Vam pošilja Vaš najvdanejši N. N. (Ein) Trostschreiben. Sekr geschdtzter Herr! Die Kunde von dem Ungliicke welches Sie getroffen, bat mich sehr tief erschiittert. Daber belile ich mich hiermit Ihnen den Be- weis zu erbringen von dem inuigsten Anteil, den ich au Ihrer so schvveren Lage nehme. In diesem llireu trau- rigen Zustande bleibt mir nichts anderes tibrig a ls Ihnen Kraft und M ut warmsteus zu vvunsekcn und zu empfehlen, denn diese zwei (beiden) Ei- geuschafteu sind uuum- gauglich notwendig, um die schmerzvollen und tiickischen Schicksals- schlage und Anfalle zu ertragen. (Es) gebe (wolle) der Himmel, daB Sie viel Freude als Ersatz fur diesen Ungliicksfall fin- den mochten. Genehmigcn Sie noch- L mals meine offenher- zigsten Trostausdriicke! Mit besonderer Hoch- achtung grafit Sie Ilir ergebenster N. N. Lettera di conforto. Egrcgio Signore! Con il massimo do- lore colsi la notizia della digrazia toccatale. Percio mi affretto con questa mi a a darle pro- va della mia piu sentita partecipazione alla Sun si grave situazione. In questa Sua triste drcostanza non mi resta nuli’ altro che augurar- Le e raccomandarLe il piil caldamente possi- bile: Forza e coraggio! Perche queste due qua- lita sono indispensabili per sopportare i dolo- rosi e maligni colpi del- 1’ avversa sorte ed ogni sventura. Vogiia il cielo che una granda gioia La compensiper questa scia- gura. Gradišča ancora una volta le mie pili sincere condoglianze! i speciale ossequio perisco dicendomi Suo devotissimo N. N. 321 - Odgovor. Antwort. Vaše tolažilno pismo Ihr trostendes Schrei- mi je v resnici zelo o- ben hattatsachlich meine lajšalo breme (težo) mo- qualvollen Scbmerzen jih neznosnih bolečin, za sehr erleichtert,wofiir ich kar se Vam najlepše lhnen von ganzen Her- j (najsrčnejše) zahvalju- 1 jem iz vsega srca. V tej moji žalosti mi je jako prijetno, da vem, i da imam še usmilje¬ nih prijateljev, ki imajo sočutje z menoj. Vem (popolnoma) dobro ceniti Vaše vedenje in tako Vas moram le zahvaliti za Vaše najboljše prija¬ teljske namene. Izvolite blagohotno Sprejeti zagotovilo mo¬ le najpopolnejše hvalež¬ nosti. Vaš najobvezanejši N. N. Oprostilno pismo. Velecenjeni gospod! Družin skejjra z m ere, (•osebno dolgotrajna bo¬ rzen moje soproge in 'noje starejše hrčerke, . Bdi katerih sem zašel zen sehr verbubden bin. In diesem meinem Kummer ist es fur mich eine grosse Erleichte- rung zu vvissen, dass es noch einen Freund gibt, der mir sein Mitgefuhl bezeigt. Ich weiss, Ihr wertes Benehmen vol- kommen zu schatzen und kanu lhnen bloss meinen Dank fur Ihre besten (freundlichsten) Absich- ten ausprechen. Wolle;i Sie gefiilligst die Ver- sicherung meiner voll- kommensten Dankbar- keit empfangen (geneh- migen), in der ich ver- bleibe. Ihr sehr verbundener * N. N. Entschuldigungsbrief. Sehr geehrter Herr ! Familienangelegeuhei- ten, insbesondere die lange Krankheit meiner Fran und meiner alteren Tochter, - vveshalb ich Risposta. La Sua consolante lettera ha in realta sol- levato il peso dei miei dolori, per uii Le sono obbligatissimo di tutto cuore. In questo mio mise- rando stato mi e dolce il sapere che ho ancora degli amici, cbe condi- vidono il mio dolore. Apprezzo pienamente il Suo contegno e non posso che ringraziarLa delle Sue ottime iuten- zioni. Vogli a gradire 1’ as- sicurazione della mia perfetta riconoscenza, con cui mi raffermo Suo obbligatissimo N. N. Lettera di »cusa. Stimatissimo Signore !, Circostanze di fami- glia, specialmente la Jun¬ ga malattia di mia moglie e della mia figlia piu vecchia per esse ho — 322 v precejšne dolgove, mi ne dopuščajo, da bi Vam vrnil dolžnih Vam 200 kron v danem mi roku štirinajstih dni. Za¬ našajoč se na Vašo zna¬ no dobrotljivost, Vas uljudno prosim, da mi podaljšate plačilni rok vsaj še za en mesec. Obenem Vas zagotav¬ ljam in bodite prepri¬ čani, da v tem času prav gotovo izvršim svojo dolžnost proti Vam. Zajedno upam in se nadejam, da gotovo u- godite moji prošnji, za kar se Vam že v naprej najlepše zahvaljujem. Sprejmite izraze od¬ ličnega spoštovanja. Vašega udanega Ivana Hvala. Priporočilno pismo. Velecenjeni gospod! Pred nekoliko dnevi sem izvedel, da je v in ziemliche Schulden geraten bin, - gestatten mir nicht, Ihnen die schuldigen 200 Kronen zur mir gegebeneu Frist von 14 Tagen zuruck- erstatten zu konnen. Im Vertrauen auf Ihre wohlbekaunte Giite er- suche ich Sie hiermit hofllichst, mir die Zah- lungsfrist um wenig- stens einen Monat verlangern zu wollen. Gleichzeitig versiche- re ich Sie, und seien Sie nur uberzeugt, dah ich in dieser Zeit ganz bestimmt meine Pflicht gegen Sie erfullen werde. Ich lioffe fest und bin voli Zuversicht, dah Sie meine Bitte erhoren wer- den, wofiir ich Ihnen schon im voraus meinen besten Dank ausspreche. Empfaugen Sie .die Ausdrucke dcr besonde- ren Hochachtung Ihres ergebenen Johann Hvala. Emp- fehlungsschreiben. Sehr geehrter Herr! Vor einigen Tagen habe ich in Erfahumg dovuto incontrare diversi debiti, - non mi permet- tono di poterVi restitui- re le 200 (duecento) corone che vi debbo, entro il termine fissa- l torni di 14 giorni. Gonfidando nella ben nota Vostra borita, I' 1 prego gentilmente co» la presente a volerffli proluugare il termine di pagamento d’almeno xW mese. Contemporaneamento Vi assicuro e siaten e pure persuaso, che entro il termine cosi tissato faro con tutta certezz 3 il mio dovere verso d> Voi. Nutro ferma speran* 3 e sono pieno di tiducDt che vorrete esaudire D miapreghiera, p er cui V« ne ringrazio fin d’ or' 3 auticipatjamente. Vogli ate aggradire espressioni della pai'h' colare estimazione d«' Vostro^devotissiff 0 Giovanni Hvala■ ' Lettera di raccomandazionO' Illustrissimo Signore 1 Giorni fa ho appreS® che nella Sua časa yl - 323 Vaši (trgovski) hiši eno mesto prazno. Vsled tega mi je v pravo ve¬ selje, priporočiti Vam gospoda (gospodično) N- N., ki je služil (slu¬ žila) v raznih trgovskih hišah in ima izvrstna izpričevala svojih trgov¬ skih gospodarjev (prin¬ cipalov). Ge sprejmete to inte¬ ligentno in razumno o- sebo v svojo službo, (o čemer sem popolnoma prepričan), boste popol¬ noma zadovoljni, da ste imeli zanpanje v moje priporočilo. Z odličnim velespo- štovanjem N. N. Opominski list. Gospod Ivan Hvala v Trstu. Jako neljubo mi je, pisati Vam naslednje pismo. Ker niste izpol¬ nili svoje obljube, če¬ prav je že preteklo 14 dni odkar bi mi imeli plačati posojenih Vam gebracht, dab in Ihrem Hanse ein (Platz) Posten frei ist. Infolgedessen mache ich mir ein wahres V ergniigen daraus, Ihnen den Herrn (das Fraulein) N. N. zu empfehlen, der (das) in verschiedenen Handelshausern gedient und vorziigliche Zeug- n.isse von seinen Dienst- gebern besitzt. Wenn Sie diese intel- ligente Person in Ihre Dienste nehmen, - woran ich keinen Augenblick zweifle - (wovon ich iiber- zeugt bin -) werden Sie vollkommen (ganz) be- friedigfc sein, meiner Empfehlung Polge ge- leistet zu haben. Mit besonderer Hoch- achtung N. N. Mahnbrief. Hernn Johann Hvala in Triest. Es ist mir recht unan- genehrn,Ihnen Polgendes schreiben zu mussen. Da Sie aber ihr Versprechen nicht gehalten, obwohl schon 14 Tagen verflos- sen sin d, seitdem Sie mir sarebbe un pošto vacan- te. In seguito a cio mi faccio un vero piacere di raccomandarLeil signore (la signorina) N. N., il quale (la quale) ha ser- vito in diverse čase com- merciali e possiede ec- cellenti attestati dei suoi principali. Assumendo questa in- telligente persona - alle sue dipendenze, - cosa di cui son certo - Ella šara soddisfatissimo d’a- vere avuto fiducia nella mi a raccomandazione. La riverisco distinta- mente N. N. Lettera monitoria. Signor Giovanni Hvala in Trieste. Mi dispiace molto di doverVi scrivere quanto segue. Siccome non a- vete mantenuto la Vostra promessa, benche siano trascorsi gia 14 giorni dalla scadenza del paga- — 324 - 200 Kron, prisiljen sem, Vas opominjati, da mi plačate gornjo svoto s 5% obrestmi od 15 aprila t. 1. naprej idoči- mi, najdalje do 1. prihod- dnjega meseca. Z ozirom na to, da sem Vas že večkrat brezuspešno opominjal, bom siljen, ako mi ne plačate do omenjenega dne, izročiti zadevo od¬ vetniku. Vse stroške in sit¬ nosti boste trpeli sami. Toliko Vam na znanje. S spoštovanjem N. N. Prošnja za posojilo. Dragi 'prijatelj! Zadrega, v kateri se nahajam trenotuo, me sili, da Ti pošiljam to le moje pisanje in Te prosim sledeče usluge, ki jo želim prejeti od Tvojega prijateljstva. Stori mi toraj to lju- bav, da mi posodiš znesek die Ihnen geliehenen 200 Kronen batten zuriick- zahleu sollen,bin ich ge- notigt, Sie zu ermahnen, mir den obenerwahnten Betrag samt 5°/ 0 Ziuseu vom 15. Aprili. J. an(ge- fangcn), bbchstens bis 1. nachsten Mouates zu zahlen. Mit Riicksicht darauf, dali icb Sie schou mebrmals erfolglos er- mahnt habe, ware ich gezwungen, falls Sie mir bis zmn ervvahnten Tage nicht zahlen sollten, die Angelegenlieit dem Ad- vokaten (Rechtsfreunde) zu iibergeben. Alle Ko¬ sten iverden Sie selbst tragen miissen. Soviel zu Ihrer Kenntnis. Hochachtungsvoll N. N. Um einen Geld- vorscliuss zu bitten. Tenerster Freund! Die Verlegenheit, in derich micb augenblick- lich betinde, zvvingt mich, Dir dieses Schrei- ben zuzusenden und Dicli um folgende Gefallig- keit zu bitten, die' ich von Deiner Freundschaft zu erhalteir wiinsche. mento del lrmtuo di 200 corone, sono costretto di inviarVi questa lettera monitoria, accbe mi pa- ghiate il suddetto im- porto con T interesse del 5% dal 15 aprile a. c. in poi, al pib. tardi sino al 1. del p. v. mese. AvendoVi gia ammonito invano ripetute volte, sarei costretto ad inca- ricare lin avvocato della faccenda, qualora non mi pagate fino al sud¬ detto giorno. Tutte le spese andranno a carico Vostro. Un tanto a Vo- stra norma. Distintamente N. N. Per chiedere un mutuo. Carissimo amico! L’imbarazzo in eni mi trovo presentemente, mi costringe ad inviarti questa mia e chiederti il seguente piacere, che desidero ottenere dalla Tua amicizia. Fammi a- dunque il favore di pre- starmi Timporto di Co- 325 - 400 K. (štiristo Kron). Različne osebne in družiuskepotrebe so me primorale, da se zate¬ kam k Tebi s to le mojo ponižno prošnjo. V znamenju najinega tako dolgega in odkri¬ tosrčnega prijateljstva li¬ pam da mi ne boš odbil te nujne usluge. Bodi le prepričan, da ne bom izostal, vrniti Ti zgoraj imenovano svoto tekom 1 (enega) meseca. V nadi, da boš izvo¬ lil blagohotno uslišati ponižno prošnjo starega prijatelja, zahvaljujem se Ti najlepše (iskrenejše) že v naprej ter Te pozdravljam iz vsega srca ! Tvoj najvdanejši Ivan. Tu(e) mir also den Ge- iallen, mir den Betrag von 400 K. (vierhundert Kronen) zu leihen. Verschiedene (person- liche) Familienangele- genheiten notigen micb, zu Dir meine Zuflucht mit dieser (meinen) be- scbeidenen Bitte zu neh- men. Im Zeichen unserer so langen und offenher- zigen Freundschafthoffe icb bestimmt, dass Du mir diesen dringenden Gefallen nicht abschla- gen wirst. Sei nur uberzeugt, dat? ich nicht ermangeln wer- de, Dir die obgenannte Summe innerhalb 1 (ei- nes) Monates zuriick- zuerstatten ! In der Hoffnung, dal? Du die bescheidene Bitte eines Deiner alten Freundc giitigst erhoren wirst, spreche ich Dir sclion im voraus meinen besten Dank aus und griisse Dich herzlichst. Dein ergebenster (treuester) Johann. rone quattroceuto (400 C.) Diversi bisogni per- sonali e famigliari mi obbligano a ricorrere a Te con questa mia umile domanda. Sul titolo della nostra si lunga e sincera ami- cizia foudo la speranza che non mi vorrai riliu- tare questo urgente fa- vore. Sii pure persuaso che non manchero di resti- tuirti la somma sud- detta entro 1 (un) mese. Nella speranza, che vorrai benignamente e- saudire 1’umile preghie- ra di un Tuo vecchio amico, Tiringrazio sen- titamente giš, in anti- cipo e ti saluto cordial- mente! Tuo affettuosissimo Giovanni. 326 - Prošnja za službo. Ker sem izvedel, da je v Vašem cenjenem podjetju prazno mesto, prosim najvljudnejše Vaše Blagorodje, da bi me izvolili blagohotno sprejeti v Vašo čislano službo. Da Vam dokažem svojo zmožnost in iz¬ kušnjo, dovoljujem si priložiti Vam svoja 3 izpričevala, kakor tudi priporočilno pismo ve¬ lespoštovanega gospoda N. N., tukajšnega trgov¬ ca. V pričakovanju ugod¬ ne rešitve te moje pro¬ šnje, štejem si v čast, beležiti z odličnim ve- lespoštovanjem Vaš naj vdanejši sluga N. N. Listki. 1 . Ker Vam imam spo¬ ročiti jako važno stvar, Vas prosim najvljudnej¬ še, da se izvolite ogla¬ siti tekom dneva pri meni. Um eine Stelle zu erlialten. Da ich erfahren habe, daB in Ihrem vverten Unternehmen ein Posten frei sei, ersuche ich hoflichst (instandigst) Ew. Hochwohlgeboren, mich in Ihre werten Dienste giitigst aufneh- men zu ffollen. Um meine Fahigkeit und Erfahrung zu be- weisen, erlaube ich mir, Ihnen meine 3 Zeugnisse beizusehlieBen, sowie ein Empfehlungsschreiben von dem hiesigen hoch- geachteten Kaufmamie Herrn N. N. In Erwartung einer gunstigen Erledigung dieser meiner beschei- denen Bitte, habe ich die Ehre, mit beson- derer Hochachtung zu zeichnen Ihr ergebenster Diener N. N. Billets. 1 . Da ich Ihnen eine sehr vvichtige Mitteilung zu machen habe, ersuche ich Sie hiernit hoflichst, im Laufe desTages bei mir vorsprechen zu wollen. Per ottenere un impiego. Avendo rilevato che nella Vostra azienda vi sarebbe un pošto va- cante, La supplico ad avere la bonta di accet- tarmi alle Sue ambite dipendenze. Per comprovare la mia capacith ed espe- rienza mi permetto ac- cluderLe i miei tre at- testati, nonche una let- tera di raccomandazione del riverito signorN. N., negoziante di qui. In attesa di una beni¬ gna favorevole evasione di questa mia umile domanda, ho Ponore di firmarmi con il massimo rispetto Suo devotissivo servitore N. N. Biglietti. 1 . Avendo da comuni- carLe cosa importantis- sima, prego la Sna cor- tesia di voler passare da me entro la giornata. 327 - 2 . Gospa se stein naj vljudneje naproša, da naj blagovoli izročiti donos¬ en tega pisanja oblju¬ bljeno mi sliko. 3 . Čast mi je, naznaniti Vam s tem, da je moja (soproga) žena danes zjutraj srečno povila krepkega dečka. 4 . S tem Vam izrekam svojo najsrčnejšo zahva¬ lo za izkazano mi uslu¬ go ter Vas zagotavljam obenem, da Vam bodem neskončno hvaležen. 5 . Globoko ganjena se podpisana zahvaljuje najiskrenejše vsem o- nim, ki so izkazali svoje sočutje v težki izgubi njenega nad vse ljublje¬ nega očeta, (matere, sina, hčere, brata, sestre, sva¬ ka itd.) 2 . Die Frau wird kiemit hoflichst gebeten, dem U- berbringer dieses Schrei- bens das mir verspro- chene Gemalde (Bild) iibergeben zu wollen. 3 . Habe die Ehre, Sie hiermit von der gluckli- chen Niederkunft meiner Gattin zu benachrichti- gen, die heute fiuh von einem kraftigen Knaben entbunden vvorden ist. 4 . Hiermit sage (bringe) ich Ihnen meiuen herz- lichsten Dank fur die mir erwiesene Gefallig- keit und versichere Sie gleichzeitig, dali ich Ihnen stets (standig) unendlich dankbar sein vverde. 5 . Tiefersehuttert bringt die Gefertigte ihren vvarmsten Dank zurn Ausdruck fur die liebe ■ volle Teilnahme anlaB- lich des Ablebens ihres innigstgeliebt.en Vaters, bzvv. Grofivaters, Gatten, Schwagers usw. 2 . La signora viene gen- tilmente pregata di vo- ler consegnare al latore del presente il quadro promessomi, 3 . Ho Ponore d’annun- ciarLe che mia moglie diede stamane 1'el i ce¬ mente alla luce un ro- busto bimbo. 4 . Con la presente Le porgo i miei piil cor- diali ringraziamenti per il favore usatomi e L’ac- certo in pari tempo, che Le šaro infinitamente grato. La sottoscritta, pro- fondamente commossa, esprime i suoi piri sen- titi ringraziamenti a tutti coloro che presero parte alla grave perdita del Suo amatissimo padre, (madre, figlio, figlia, fra- tellOj sorella, cognataecc. — 328 — Porabilni listki. 1 . Prihodnji torek ob dveh popoldne priredim kosilo, k kateremu si usojam najvljudnejše povabiti gospo in gos¬ poda N. N. 2 . S tem si usojava jaz in moja soproga, pova¬ biti najvljudneje Yas in Vašo ljubeznivo gospo soprogo, da bi naju iz¬ volila počastiti s svojo velecenjeno prisotnostjo pri večerji, ki jo bodeva dala prihodnji četrtek ob sedmih zvečer. 3. Gospa N. N. se vabi sten' najvljudnejše, da naj izvoli blagohotno udeležiti se običajnega čaja, in sicer prihodnji petek (ob navadni uri), V nadi, da mi ne od¬ rečete te usluge, Vas najsrčnejše pozdravlja. Einladungsbillets. 1 . Nachsten Dienst-ag werde ich.ein Gastmahl um zwei Ubr nachmit- tags veranstalten (geb en), zu dem ich mir die Freiheit nehme,Frau und Herrn N. N. hoflichst einzuladen. 2 . Meine Frau und ich erlauben uns mit Gegen- w&rtigen (hiemit) Sie samt Ihrer liebensvvur- digen Frau Gemahliu hoflichst einzuladen, uns mit Ihrer vvohlgeschatz- ten Gegenvvart beim A- bendmahl, das wir nach¬ sten Dounerstag um 7 Uhr abends veranstalten, beehren zu vvollen. 3. Die Frau N. N. wird hiemit hoflichst einge- laden, nachsten Freit-ag zum gevvohnlichen Tee kommen zu wollen. In der Hoffnung, daB Sie mir diesen Gefallen ervveisen vverden, zeich- net hochachtungsvoll ergebenst. Biglietti d’in vito. 1 . Martedi prossimo da- rd uti pranzo alle due pomeridiane, al q u a le mi prendo la liberta d’ invitare gentilmeute la signora ed il signore N. N. 2 . Con la presente mia moglie ed io ci permet- tiamo d’ invitarLa uni- tnmente con la Sna gen- tile signora cousorte, a voler onorarci della Sua stimabile presenza alla cena che daremo il gio- vedi prossimo alle ore sette pomeridiane. 3. La signora N. N. vie- ne pregata gentilmeute a venire a prendere il solito te il prossimo venerdi. Lusingandomi che vor- ra usarmi questa gen- tilezza, La riverisco di- stintamente. - 329 — Odgovor. Sprejemam z veseljem Vaše prijazno povabilo, s katerim ste me hoteli počastiti, ter se Vam (že v naprej) najlepše zahvaljujem. Okrožnica Trst, dne. 191.. Velecenjeni gospod! Tem potom si usojam Vam najvljudnejše naz¬ naniti, da sem odprl z današnjim dnem v tem mestu (na tem trgu) rgovsko hišo pod ime¬ nom Josip Podgornik. Posvetil se bodem izključeno trgovini z de¬ želnimi pridelki. Moje odredbe, zlasti pa izkuš¬ nje, ki sem si jih pri¬ dobil dolgo vrsto let v tej trgovini, in moje poznano poštenje mi dajejo nado, da bom v vsakem obzira opravičil Vaše zaupanje. Prosim Vas, da izvo¬ lite sprejeti na znanje moj podpis, ter beležim z odličnim velespošto- vanjem Vaš najvdanejši Josip Podgornik. Antwort. Ieh nehrne mit Ver- gntigen Ihre freundliche Kinladung an, mit der Sie mich beehren rvoll- ten, und spreche lhnen meinenbesten Dank aus. U mlaufsschreiben Triest, den.191.. Sehr geehrter Herr! Hiemit beehre ich mich, Umen hhflichst anzuzeigen, dah ich mit heutigem Tage (auf hie- sigem Platze) ein Han- delshaus unter der Fir¬ ma Josef Podgornik eroffnet habe. Ich werde mich aus- schliesslich dem Handel in Landesprodukton wid- men. Alle getroffenen Vereinbarungen undins- besondere meine, seit einer so langen Reihe von Jahren gesammelte Geschaftserfahrung und meine wol bekannte Recht (lichkeit) schaffen- heit. lahen mich hoften, Ihr Vertrauen rechtfer- tigen zu konnen. Ich bitte, Sie von mei- ner Unterschrift Kennt- nis zu nehmeu und zeich- ne hochachtend Ihr ergebenster Josef Podgornik. Risposta. Accetto ben volentieri il Suo 'gentile in vito di cui volle onorarmi, e Le porgo i miei piti sentiti ringraziamenti. Circolare. Trieste, li.191.. Pregiatissimo signore! Con la presente mi pregio di informarVi gentilmeute, che col gior- no d’ oggi ho aperto in questa citta (piazza) una časa comrnerciale sotto la ragione di Giuseppe Podgornik. Intendo dedicarmi e- sclusivamente al com- mercio di prodotti na- zionali. Tutte le dispo sizioni "preše e special- mente Tesperienza d’ af- fari da me acquisita in si lunga serie d’anni in questo ramo e la mia conosciutajrettitudine mi fanno sperare d’ incon- trare la Vostra piena liducia. Vi prego di prender nota della mia firma e mi dico con tutta stima Suo devotissimo Giuseppe Podgornik. — 3 BO - Pojasnila. Mirabor. dne 8 . aprila 1917 Ugledna tvrdka N. N. Trst. Gospod Franc Levin, trgovec v Trstu, želi stopiti v trgovsko zvezo z nemoj. Med drugimi referen¬ cami (priporočili) naha¬ jam tudi Vašo cenjeno hišo. Zato si dovoljujem prositi Vas najvljud- nejše, da mi blagovolite dati natančna pojasnila, o zaupanju, ki ga zu- služuje zgoraj ime¬ novani trgovec. Da se bom posluževal Vaših poročil jako tajno, v tem ste sevedaJahko prepričani. V pričakovanju Vaših tozadevnih podatkov, zahvaljujem se Vam kar najiskreneje že v naprej. Vedno pripravljen za Vaša povelja priporočam se Vam z odličnim spoštovanjem A. Jelen. Auskiinfte. Marburg, den 8. April 1917 Sehr geehrte Firma N. N. Trie st. Herr Franz Levin, Kaufmann in Triest, wiinscht mit mir in Ge- schaftsverbindung zu treten. Unter anderen Refe- renzen finde ich auch Ihr wertes Haus. Daher erlaube ich mir, Sie hoflichst zu bitten, mir genaue Auskiinfte liber die Soliditat und das Vertrauen geben zu wol- len, das der obgenannte Kaufmann verdient. Seien Sie iiberzeugt, dass ich von Ihren wer- ten Mitteilungen den diskretesten Gebrauch machen werde. In Ervvartung Ihrer diesbeziiglichen Riick- aufierungen, spreche ich Ihnen schon im Voraus meinen besten Dank aus. Stets zu Ihren Dien- sten bereit, empfehle ich mich hochachtungsvollst A. Jelen. Informazioni. Marburgo. li S Aprile 1917 Spettabilc Ditta N. N. Trieste. II siguor Francesco Levin, negoziante a Trie¬ ste, desidera entrare con me in relazioni d’affari. Tra altre referenze trovo anche la Vostra pregiata časa. Mi per- metto perci6 di pregarVi gentilmente a volere in- dicarmi esatti i'agguagli sulla soliditk e fiducia di cui gode il suddetto negoziante. I)elle vostre informa¬ zioni, accertatevene, faro il piti discreto uso. Neli’ attesa delle vo¬ stre relative oomunica- zioni Vi ringrazio sen- titamente gia fin d’ora. Sempre pronto ai vo- stri ordini, Vi riverisco con tutta stima A. Jelen. Odgovor. Trst, dne.191.. Gospod A. Jelen Maribor. V takojšnjem odgovo¬ ra na Vaše cenjeno pismo od. 8. t. m. čast mi je naznaniti Vam, da gos¬ pod F, Levin vživa v tem mestu največje zau¬ panje. In zato Vam ga mo¬ ram le najtopleje pripo¬ ročati, seveda z običaj¬ nimi reservami. Moje mnenje je, da mu lahko dovolite mirno kredit najmanje 10.000 Kr. K vsaki uslugi vedno pripravljen Vas pozdrav¬ ljam z odličnim spoštovanjem N. N. Naročilo. Ljubljana, dne I. avgusta 1911 Gospodje Filip Mager & Co. Trst. Svoječasno sem prejel od Vaše cenjene hiše vzorce riža (Karolina, Rangoon itd,), kave San- Ant ir ort. Triest, am.191.. Herrn A. Jelen Marburg. In umgehendster Er- vviderung auf Ihr IVertes (Schreiben) von 8 d. beehre ich mich Ihnen mitzuteilen, daB Herr F. Levin in dieser Stadt das grofite Vertrauen genieBt. Ich kann ilm daher, nattirlich miter iiblichen Vorbelialt, nur wavm- stens empfehlen. Ich bin der Ansicht, dali Sie ihm ganzmhig einen Kredit von we- nigstens 10.000 Kr. ge- wahreh konnen. Zn Ihren Diensten stets bereit (be)grufie ich Sie hochachtungsvollst N. N. Bestellung. Laibach, den 1, August 1917 Herrn Philipp Mag er & Co. Triest. Seinerzeit habe ich von Ihrem werten Hanse Muster von Reis (Caro- lina, Rangoon ect.), Kaf- Risposta. Trieste, li. 191.. Signor A. Jelen Marburgo. In prontissima rispo- sta alla favorita Vostra d. d. 8 corr. mi onoro di parteciparvi che il signor F. Levin gode in questa citth la mas- sitna fidueia. Epperd non posso che raccomandarvelo calda- mente, naturalmentesot- to le usuali riserve. Sono deli’ opinione (avviso) che potete tran- qui.llamente accordargli un credito di almeno 10.000 Corone. Sempre disposto ai vostri servigi Vi saluto con la massima osser- vanza. N. N. Ordinazione. Lubiana, li 1. Agosto 191 Signori Filip p o Mag er & C.o Trieste. A suo tempo ricevei dalla Vostra spettabile ditta campioni di riso Carolina., Rangoon ecc., tos, Portorico, Salvador in Java in oljkinega olja iz Dalmacije, (italje Lucca). V odgovor na Vaše cenjeno tozadevno po¬ nudbo Vas prosim, da mi izvolite kolikor mo¬ goče hitro poslati, kakor sledi: 10 q. (deset kvintalov) riža Karolina, 3 q. (tri kvintale) kave Santos in 6 (šest) sodov dalma¬ tinskega oljkinega olja. V pričakovanju, da me boste popolnoma zadovo¬ ljili z svojo pošiljatvijo, Vas pozdravljam ter be¬ ležim z odličnim spoštovanjem Adolf Robida. Potrdilo. Prejel sem od gospo¬ da Karla ' ruden v Celju, znesek K. 800. — (Kron osemsto) a saldo vsa¬ kega mojega imetka do dneva 1. decembra tega leta. Kranj, dne 15, decembra 1917- Pobotnica. Jaz podpisani potrju¬ jem s tem, da sem prejel od gospoda Josipa Rav- fee Santos, Portorico, Salvador und Java, und Oliven-Oel aus Dalma- tien, (Italien, aus Lucca) erhalten (empfangen). In Ervviderung auf Ihr wertes (diesbeziigli- ches) Offert (Angebot) vom., ersuche ich Sie, mir moglichst bald fol- gendes sendenzuwollen: 10 q. (zehn Zentner) Carolina Reis,3 q. (drei Zentner) Santos Kaffee und 6 (sechs) Fasser dalmatinisches Olivenol. In der Envartung, dass Sie mich mit Ihrer Sendung vollauf befrie- digen vverden (vvollen), griisse ich Sie hockachtungsvoll Adolf Robida. Empfangsbestatigung 'Ich babe von Herrn Kari Gruden in Cilli den Betrag von K. 800. — (Kronen achthundert) richtig erhalten, a Saldo meines (jedes) Gutha- bens bis zu Tage 1. Dezember dieses Jahres. Hrainburg, ant 15. December 1917. (Juittung. Ich Unterzeichneter bestiitige hiemit, von Herrn Josef Ravnik in cafie Santos, Portorico> Salvador e Java ed olio d’oliva proveniente dalla Dalmazia (Lucca, Italia). In riseontro alla vo- stra pregiata offerta, Vi prego di voler mandarini al piu presto possibile, quanto segue: 10 q. (dieci quintali) di riso Carolina, 3 q. (tre quintali) di caffe Santos e 6 (sei) barili di olio d’oliva dalmato. Neli’ attesa che vor- rete pienamente soddi- sfarmi con la Vostra spedizione, Vi saluto con tutta stima Adolfo Robida. Ricevuta. Ho rioevnto dal si- gnor Carlo Gruden di Cilli 1’importo di Cor. 800.— (Corone otto- cento) a pieno saldo di ogni mio avere sino al giorno 1. dicembre di quest’ anno. Hrainburg, li 15 dicembre 1917. Quitanza. lo sottoseritto con- fermo di aver ricevuto dal signor Giuseppe Ra- — 333 — nik(a) v Ptuju znesek Kr. 1240.— (reci in piši: Kron tisoč dvesto štiri¬ deset), in sicer v po- poluo plačilo vsega mo¬ jega imetka, izvirajočega iz zadolžnice od 12 a- prila 1916 s pripadki vred. Gradec, dne 20. avgusta 1917. Jakob Taler. Spričevalo. Podpisani potrjujem, da je bil Anton Ukmar v mojijslužbi kakor u- radnikj(vslužbenec, pro- daljec, pomagač, sluga) od 1. aprila 1915 do 31. oktobra 1917, da se je v vsem tem času po¬ kazal zelo voljnega ro¬ čnega in marljivega ter daje vršil svojo dolžnost vedno pošteno, zvesto in udano, tako da ga vsa¬ komur toplo priporočam. Imenovani zapušča svojo službo prostovoljno in v popolnem zdravju. Ljubljana, dne 1. no¬ vembra 1917.' Peter Potokar Pettau den Betrag von Kr. 1240. — (sage und schreibe: Kronen eintau- send zvveihundert und vierzig) richtig erlialten zu haben, und zwar per volles Saldo meines ganzen Guthabens aus dem Schuldscheine vom 12. April 1916.) Graz, den 20. August 1917. Jakob Taler. Zeugniss. Der Unterfertigte be- statigt hiemit, dass An¬ ton Ukmar in der Zeit vom 1. April 1915 bis31. Oktober 1917 als Be- amter (Angestellter, Ver- kaufer, Gehilfe, Diener) in meinern Dienste stand und dass er sicli in dieser ganzen Zeit als willig, anstandig und eifrig be- zeigt bat und dass er seinen Uienstpflichten ehrlichjtreu und ergeben nachgekommert ist, so dass er jedermann warm- stens empfohlen werden kan n. Genaunter verlasst frei- willig und in voller Ge- sundheit den Dienst. Laibacb, um 1. Novem¬ ber 1917. Peter Potokar vnik di Pettau 1’ im- porto di Cor. 1240.— (diconsi: Corone mille- duecentoquaranta) a pie- no saldo, con tutti gli accessori, del mio avere derivante dalla debito- riale d. d. 12 Aprile 1916. Graz, li 20 Agosto 1917. Giacomo Taler. Attestato. 10 sottoscritto dichia ro, che Antonio Ukmar si trovo dal 1 aprile 1915 al 31 ottobre 1917 nelle mie dipendenze in quali- ta di impiegato (addetto, venditore, garzone, ser- vo), e che in tutto questo periodo si dimostro vo- lonteroso, spedito e ze- lante, e che compi le sue mansioni con onesta, fedelta ed ambizione co- sicche non posso che rac- comandarlo caldamente a chiunque. 11 sudetto lascia il sevvizio di sua volontš e d in piena salute. Lubiana, li 1 novem¬ bre 1917. Pietro Potokar - 335 - KAZALO. 59 60 60 78 78 78 85 85 91 91 98 106 112 112 113 114 115 115 116 120 120 121 132 147 149 150 151 153 154 156 336 337 - INHALT Vorwort.Seite E E S T E R T E I L Sprachlehre Slovenische, deutsclie und ita- lienische Buchstaben . . Seite Deutsches Alphabet .... „ Aussprache in der deutschen Sprache . „ Aussprache in der italianischen Sprache . „ Leseiibung.. Betonung .. „ Rechtschreibung.„ Geschlechtswort oder Artikel . „ Das bestimmte Geschlechtswort „ Das umbestimmte Geschlechts- wort.„ Biegung.„ Das Hauptwort.„ Das Eigenschaftswort .... „ Steigerung der Eigenschafts- wiirter. „ Unregelmftfiige Steigerung . . „ Zahlwort.„ Bestimmte ZahlwOrter ... » GrundzahlwOrter. . Ordnungszahlwi)rter .... „ Vervielfaltigungszahlen ... „ Bruchzahlen.„ Unbestimmte Zahlworter . . „ FUnrort. „ PersBnliche FilrwOrter . . . „ Das riickbeziigliche Fiirwort . „ Besitzanzeigende Fllrw8rter . „ Das riickbeziigliche besitzan ZffEITER T E IL Sammlung der meistgebrauch- t#n W0rter und Zeitw8ter Seite 147 4 7 11 11 14 15 17 17 18 18 19 20 21 37 42 44 45 45 45 48 50 51 51 52 52 54 55 — 339 — — 340 — INDICE Prefazione.Pag. PAKTE P R I M A Grrammatica. Lettero slovene, tedesche ed italiane.Pag. Alfabeto italiano. „ Pronuncia nella iiugua tedesca „ Pronuncia nella lingua italiana „ Esercizio di lettura .... „ Accento. . . „ Ortografla.„ Avti colo.. L' articolo determinativo . . „ L’ articolo indeterminativo . . „ Declinazione ..„ II sostantivo. „ L’ aggettivo.. Comparazione degli aggettivi . ,, Coniparazione irregolare ... „ Numeri.. Numeri determinanti .... „ Numeri cardinali. „. Numeri ordinali. „ Numeri moltiplicativi .... „ Prazioni. „ Numeri indeterminati ... „ Pronome.„ Pronomi personali. „ 11 pronome riflessivo .... „ Pronomi possessivi .... „ II pronome possessivo riflessivo „ Pronomi dimostrativi .... „ Pronomi interrogativi ... „ Pronomi relativi. „ 5 7 11 11 14 15 17 17 18 18 19 20 21 37 42 44 45 45 45 48 50 51 51 52 52 54 55 55 5G 57 58 — 342 — 164 165 167 168 171 173 176 178 180 181 182 183 184 185 187 187 188 190 191 192 195 195 199 201 202 203 204 205 207 209 213 215 216 217 218 219 220 221 221 . 222 224 — 843 — 321 321 322 323 324 326 326 328 329 329 330 331 331 332 332 333 4 > *. ' ■-*} . NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJIŽNICA 000003SB771 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA I 576 858 200610261 v-..v.v.v.v.v...v-v/..,v;\ ..y v .