list slovenskih delavcev v Ameriki« TELEPHONE: CHelsea 3—1242 Entered m Second dm* »Utter September 21«t, IMS at the Port Office ml New York, N. Y., under Act of Congrew of March 3rd, 1879.__ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 151. — Stev. 151. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 30, 1938- - ČETRTEK, 30. JUNIJA. 1938 Volume XLVI. — Letnik XJ.V1. ŠTIRIINDVAJSET LET PO SARAJEVSKEM STRELU Nezaposlenosti ni mogoče trajno odpraviti zdr. države dajo razmeroma le malo za oboroževanje Po celem svetu pa se razlega glas "vojna". — Države so zavrgle mirovne pogodbe. — "Samo še « nekaj centimetrov smo od vojne," — Daladier. | ' SARAJEVO, Jugoslavija, 29. junija. — Sarajevo, kjer sta bila pred 24 leti vstreljena avstroogr- | ski prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova žena vojvodinja Zofija Hohenberg, se je včeraj le * malo zmenilo za obletnico usodepolnega dogodka, ki je zanetil svetovno vojno. Majhen venec cvetlic je krasil skoro pozabljeni grob Gavrila Principa, čegar revolver je poklical Sarajevo v zgodovino. Nekaj turistov je kazalo nekoliko zanimanja za j majhni most čez reko Bosno, kjer je vzidana plošča i na kraju, kjer so bili oddani streli 28. junija, 1914. * Obletnica je opet oživila vprašanje: Ali je bil j Princip junak, ali pa samq zapeljan mladenič. Edina oseba, ki more glede tega najbolj jasno 1 govoriti, je sodnik dr. Milan Pfeiffer, ki je prvi po J atentatu na Franca Ferdinanda Prinčipa zaslišal in zapisal njegovo izpoved. Dr. Pfeiffer še vedno živi v Sarajevu in v svoji zadnji knjigi svojih spominov označuje Principa^ kot junaka in pravi, da je vstrelil nadvojvodo iz pa- < triotizma. Atentat, ki je imel za posledico, da je zaplamtei 1 vesoljni svet, je prinesel osvobojenje B^ne in poklical v življenje Jugoslavijo. Prinčiipu niso postavili spomenikov. Njega ne prištevajo med odlične jugoslovanske rodoljube. O njem ne poje nobena pesem. Mesec po atentatu, 28. julija po preteklem uiti-matumu je napovedala Avstrija Srbiji vojno. Nemčija je 1. avgusta napovedala vojno Rusiji. Francija je stopila v vojno dva dni pozneje, Anglija in Bel g tja pa prihodnjega dne, 4. avgusta. PARIZ, Francija, 29. junija. — Svet 24 let zatem, ko je strej v Sarajevu zanetil svetovni požar, sliši besedo "vojna" na ustih vsakega človeka po cclem svetu. Na dan 28. junija, usodepolni dan, ko je umor nadvojvode Franca "Ferdinanda dal povod, da so se pričele avstrp-ogrske armade leta 1914 pomika- i ti proti Srbiji, doživljamo naslednje: Vojna na Španskem, v kateri evropske države1 podpirajo obe nasprotni si stranki. Vojna na Daljnem Iztoku — nenapovedana voj-j na, v kateri pa s3 Japonci prodrli že daleč v deželo. Povojni ideal razorožitve in koletkivne varnosti je bil opuščen in narodi se z mrzlično naglico obo-rožujejo v svoji "realistični dipomaciji." Položaj je tak, da je francoski ministrski predsednik Edouard Daladier nedavno rekel: "Sa»mo še nekaj centimetrov smo od vojne." Trenotno je zelo nevarna točka Cehoslovaška, ki ima v svojih mejah nemško .manjšino, nad katero je Hitler razglasil svoje pokroviteljstvo. Na raznih bojiščih v svetovni vojni se je borilo 8,000,000 vojakov skozi dolga štiri leta. Sedaj pa evropske države gradijo trdnjave za obrambo, pa tudi za ofenzivo. ..Od versaillske mirovne pogodbe je le še malo ostalo. Liga narodov sicer še vedno životari, toda nima nilkake moči. Vojna odškodnina že ni bila več plačevana od leta 1931. Jaimščine za prisilno izvedbo mirovne pogodbe so odpadle, ali pa so bile opuščene. Države morajo še vedno plačevati velikanske vojne dolgove in izdajajo ogromne vsote za oboroževanje — za novo svetovno vojno. amer. legija iv ne ugaja i profesorju Profesor Gellerman oči- N ta Ameriški legiji fašizem ter pravi, da je v službi priviligiranih razredov. Teachers College newyorske Columbia univerze je izdal vtV- na raj 280 strani debelo knjigo z fe naslovom "The American Le- zi gion as Educator", ki jo je spi- ja sal profesor William Geller-man z Northwestern univerze v Chicagu. Knjiga označa Ameriško legijo kot fašistično in n»> k patriotsko ter ji očita, da slu- d< ži priviligiranim razredom. — n Knjiga je pripomogla profesor- ji ju, ki je foil nekoe sam legijonar, da mu je bil »podeljen naslov ti doktorja filozofije. p Gellermann poziva vtgojite- d; lje v tej deželi, naj prekinejo k* z Ameriško legijo vse zveze, kajiti organizacija je v očitnem n nasprotju z demokracijo, svo- li bodo posameznika in z drugimi ži amerrškkni ideali. Legija bajt li klečeplazi pred prividi?*iranimi n interesi ter ne zasluzi mojega ji imena. h V nji bi morali biti samo voj ini udeleženci, ipa jih je \ nji U vkomaj četrtina. n j Knjiga je vzbudila splošno a »pozornost. Vodstvo Ameriške t legije je izjavilo, da 'bo dalo j Gellermannu zaslužen odgovor. F 9 ^ ______o g DELAVSTVO NAJ SE POLITI 1 CNO VDEJSTVUJt j. > BUFFALO, N. Y., 27. junija. c — Po enomesečnem potovanj a po Angliji se je vrnil v Zdru- \ žene države Hugh Thomson, o- j I krajni ravnatelj C. I. O. Oasni- t škim poročevalcem je rekel: c — Angleško delavske raz- 1 mere sem precej dotoro proučil j ter dospel do sledečega zakljue- i ka; delavstvo v tej deželi se 1 mora politično organizirati ter 1 se politično vdejstvovati, če ho-• če doseči v gospodarskem po- - gledu kakšen napredek. Dokler . bo pa služilo danes tej, jutri pa J ? oni stranki, aie more pričakova- - ti posebnega izboljšanja. V , Ajmeriki še vedno velja staro r Goimpersovo načelo, naj delav- i stvo voli tiste kandidate, ki ' 3 mu naijveČ obljubijo. To je (bilo mogoče pred leti priporočljivo, danes pa mikakor ni več. ■ r --- SLEPIČ NA NASPROTNI STRANI e -•--- KEARNEY, Nebraska, 27. i- junija. — Budu Greenu so morali zdravniki v tukajšnji bolnišnici napraviti dva vreza. u Slepega črevesa namreč ni i-u mel na desni, pac pa na lev: ^ strani. ' ADVERTISE IN "GLAS NARODA" I -- C1 j wheeler obsoja centralizacijo Senator iz Montane, ki se je uspešno boril proti predsedniku, razpravlja 0 gospodarskih in političnih nevarnostih. SAX FRANCISCO, Cal., 28. julija. — Danes je tukaj nastopil ua konvenciji neke organizacije kot glavni govornik se-nattor Burton K. iz Montane, ki je uspešno nasprotoval predsednikovemu organizacijskemu načrtu. Dejal je, da prete naro-| du mnogo gospodarske in politične nevarnosti. — Čimbolj jasno nam postaja, — je izvajal, — da mora i-jrneti centralizirana administracija svoje meje. Popolna centralizacija ni dobra niti v vladi niti v gospodarstva. Politic na svoboda je ibrez vsakega ipo-luena, če par korporacij kontrolira prebivalstvo vse dežele, diktira gospodarsko politiko i;i obvladuje naše življenje. — (.'e narod ne bo omejil moči voditeljev ameriškega gospodarstva in če politične stranke ne bodo zavzele tega i stališča, bo šla naša politična svoboda kmalu rakom žvižgat, n -—--U bivši Serif taji krivdo 1 Zahteva, naj se oblast po-služi vfeeh pripomočkov j znanosti, da se izpriča njegova nedolžnost. — Dwyer vztraja pri svoji trditvi. ----- - - ------ i iSOUTH PARIS, Me., 28. ju- i , nija. — Bivši šerif Francite M.I] Carroll, katerega je obdolžil i 118 letni, na dosmrtno ječo ob-. sojeni Paul N. Dwyer, da je on j ■umoril postarnega -zdravnika \ Littlefiekia in njegovo ženo, od- ] • ločno zanikuje vsako krivdo. i Gd oblasti zahteva, naj se po { služijo v dokaz njegove nedol- < žnosti vseli pripomočkov moderne znanosti. | Truplo zdravnika in njegove žene so našli v Dwyerjevetm avtomobila! v North Arlington, N. J. Dwyer je ta strašni tovor 1 prevažal tri dni in tri noči iz države v državo in slednjič od utrujenosti zaspal. Carroll ie rekel: — Jaz ni-stm morilec. In če tudi Dwyer ,ni morilec, so umorili zdravnika prodajalci mamil, ki so se abira'li v Dwver je vem domu. Obravnava proti Carrollu se bo j>ričela 25. julija ter bo te (meljila na Dwyerjevih ob»dolii-tvah. jill»lll|,({.]lllllll||,|j<|l.............................. ^liillli*' ''UniilH' "tiiiMilll" 'MIH NAROČITE 8E NA "GLAS CIARODA" NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVJIT- V I AMERIEJ sarajevo se le malo spominja usodepolnega dogodka HYDE PARK, N. Y., 29. junija. — Danes so bili pri predsedniku Rooseveltu časniški poročevalci, katerim je precej podrobno opisal program svojc-ackninistracije. Kongres je dovolil za splošno obnovo ameriškega gospodarstva tri tisoč sedemsto petdeset milijonov, in večina tega denarja bo spravljena dne 1. julija v tek. Amerika izda v primeri z drugimi državami le malo z-i oboroževanje. Za povečanje in izSboljšanje mornarice bo odpadlo letos le petnajst odstotkov vsega vladnega proračuna. Razne evropske države izdajo zs: oboroževanje do petdeset odstotkov. Glede nezaposlenosti je rekpl predsednik, da je danes v v .s liki civilizirani deželi večja kot je bila kdaj prej. Nobena drž.M-va ni dosedaj uspešno rešila tega težavnega problema. Edina pot je dati nezaposlenim delo v nranicijskii: tovarnah. Na t-i način si pomagajo nekatere evropske države. Toda pomisliei je treba, da ti jjelavci ni.-o za posleni pri produktivnem delu, dočim bo skušala adm in is t raci ja preskrbeti čimvečjem številu nezaposlenih zaslužek pri načrtih, od čijili izvršitev bo imeU vsa dežela dobiček. Po 1. juliju bo dobilo pri Works Progress Administration zaposlenje na-daljnih štiri-sorisoč delavcev, C. C. C. bodo rekrutirani do svoje polne meči — 350 .mož. Prihodnji mesec bo boj proti depresiji v polnem teku. Namesto da bi dajal^ administracija nezaposlenim miloščino, jim bo preskubela delo, da jim bo mogoče dostojno živeti. deževje je povzročilo poplave V severnem delu države Delaware in jugovzhodnem delu Pennsylvani-je je dosti rodovitnega sveta pod vodo. — 2e sest let ni bilo takega deževja. ^WILMINGTON, Del., 28. ju-unija. — Dva dni trajajoče de ževje je povzročilo velike poplave. V severnem delu Delaware in v jugovzhodnem delu Pennsy Ivani je je na tisoče a-krov rodovitne zemlje pod vodo. Reke so prestopile bregove, in nižje ležeči kraji so preplavljeni. iSedanje deževje je najhujše v zaTtnjih šestih letih. V manj kot štiriindvajsetih urah je padlo nad šest inčev dežja. V državo Delaware je dospelo veliko izletnikov k proslavi 300 letnice, izkrcanja Švedov na ameriški obali. Avtomobilski promet je zelo oviran. ^Poplava.dosedaj ni zahteva la še nobene človeške žrtve, toda povzročena materijalna škoda je ogromna. I Najbolj sta narasli Brandy-I wine in Christina reki. Deli (Philadelphia Boulevards inDu t Pont High way a, ki je najbolj-jša ce«sita v cel can Delaware, so ipoil vodo. ivo jn a ! i nevarnost vjuž.amer. Mirovna pogajanja so v J teku že tri leta. — Para- ' gvaj zahteva c^i Cha- '<■ co. — Bolivija namera- 5 va zapusti konferenco. ( ^BUENOS AIRES, Ar gent i- 1 na, J7. junija. — Mirovna kon-: fernca se pripravlja, da bo na- i ■ znanila, da v treh letih poga- J ■ jaiy ni bilo mogoče poravnati ■ sii»ora med Bolivijo in Para-' gvajem zaradi Cliaca. Dobro poučeni diplomatski krogi pravijo, da bo še ta te- - ilen naznanjen neuspeh ker Pa- 1 - ragvaj noče odstopiti od svo- - jih zahtev. , Včerajšnja seja je trajala do • treh zjutraj in delegatom se ni posrečilo pregovoriti Bolivije, - da ne bi zapustila pogajanj, ka-> kor je zagroizila. , Delegati -šesitih posredovai-n niii držav — Argentine, Brazi i- lije, Chile, Peru, Združenih dr- i žav in Urugvaja — so obvesti- e li paragvajske delegate, da so 1 ii njihove zahteve pretirane in a jih ni mogoče sprejeti za podlago za nadaljna pogajanja. I Posredovalni delegati so do-,i ločili mejo med obema državama ter so načrt predložili obe-o ma vladama. Bolivija je načrt e takoj sprejela, Paragvaj pa ga o je zavrnil^ ker bi moral odsto-r. pilti Boliviji neko pristanišče ob gorenjem toku reke Paragvaj. Paragvajski delegati za-[. trjujejo, da je v triletni vojni z Bolivijo Paragvaj amagal in da zaradi tega Boliviji ne more odstopiti nikakega ozemlja a. ob reki Paragvaj, a Paragvaj je nato na nasvet i- posredovalnih delegatov stavii i- protizahteve, ki pa se v nobeni j i- točki ne strinjajo s predlogom I ostalih delegatov in je celo za- 1 i- hteval celi Chaco. Ko so bile na-' il znanjene paragvajske protiza-! 5- liteve, so bolivijski delegati ta-ie koj izjavil, da bodo zapustili jt konferenco. 3- ————— , DVA AMERIŠKA POSLANIK A ^ PDI PREDSEDNIKU ^ WASHINGTON, D. C., 25. junija. — Danes sta ibila pri ^ .. predsedniku v Beli hiši Joseph E. Da vies, ki je bil doslej po-T slanik v iMoskvi, zdaj pa nače-luje poslaništvu v Bruslju, in Lawrence E. Steinhardt, ibiv-ši poslanik na 'Švedskem, ki je bil nedavno imenovan za poslanika v Peru, V FLORIDI POPIJEJO VEC PIVA TALLAHASSE, Fla., 27. junija. — V Floridi so popili la-pj dosti več pfrva kakor pa leta 1926. Na vsakega prebivalca ga je prišlo osem galon. SMRT MU JE PREKRIŽALA NAČRT PHILADELPHIA, Pa., 27. junija. — 75 letni Joseph Petri se je naveličal življenja. Napisal je poslovilno pismo ter navedel za vzrok samomora o-starelost. Šel je v Fairmount Park, sedel na klop ter potegnil iz žepa revolver, da bi ga nameril na srce. Svojega namena pa ni izvršil. Zadela ga je kap. BANDUA POBEGNILA V POLICIJSKEM AVTU LAPORTE, Indiana, 27. junija. — Dva težko oborožena bandita sta danes smrtnone-varno ranila 291etnega državnega policista Raya Dixina iz South Benda, Ind., ter odvedla pomožna šerifa Chas. Hahna in Joe Kowalczyka v avtomobilu, ki je Kowalczykova last. PROCES PROTI TERORISTOM V HARLAN OKRAJU LONDON, Ky., 27. junija.— V procesu proti teroristom nastopajo že drugi teden zagovorniki premogovnih baronov in pomožnih šerifov. Obraniba bo skušala dokazati, da sta obe stranki zakrivili prelivanje krvi. LONDON, Ky., 28. junija. — Proces proti lastnikom premogovnikov ter proti bivšim in sedanjim pomožnim šerifom le počasi napreduje. Zdaj imajo obtoženci besedo, ki skušajo zvaliti vso krivdo na unijske organizatorje in na United Mine Workers v splošnem. Včeraj je bil zaslišan Clia-. S. Guthrie, predsednik precej velike premogovne družbe. Guthrie je tudi med obtoženci. Rekel je, da so mu United Mine "Workers stregli po življenju ter hoteli usmrtiti njegr* in njegovo družino. Nekegs, večera je foilo z malega hribčka poleg majne oddanih proti njemu več strelov. Zvedel je tudi za zaroto, čije namen je bil usmrtiti njega, njegovega očeta in njegovega brata. Zaroto je baje zasnoval negi organizator UMW. GLAS NARODA )) ZA IZBOLJŠANJE LISTA (( niHfcBjti Tak Mn niK W ki h mm pripmtet* *H3l»aN*r«d«N»Ut» V prU«MU ta aaratelka. Vum b« bv«le> J (( t««, ker al0 m adprli pM k sam lepemu \ // la unlaivMMi (tivi. 't I *' CUATELIE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno po skušnjo. OLA® NABODA'1- Hew Yoff Thursday, June 30, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V. 0. St 99 "GLAS NARODA (VOICE or THE PEOPLE) Owned and PubUahed by HLOVENIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation) Frank Bakwr. PreaMent J. Lopataa, Sec. Place of buhlnesa of tbe corporation and addreesea of above officer«: 21« WEST IMUi STREET NEW YOBK, N. W 45th Year ISSUED EVERY DAT EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS =~ —■*- ■ r ■■ i.. _______Advertisement on Agreement__ Za *am ne vem, zakaj. Ali zato, da lahko kažejo: kako smo bogati, ali zato da lahko vpijejo: glejte, tele s tTemi glavami! Povsod na •arvetu je zmagal duh človeški,, le v Ameriki imamo še dolarski jard. Tukaj ne velja: kaj •znaš ali zmoreš. ampak: kako si plačan. Kako dolgo pojie še to, tega ne vem. Zanimivo je, da je maši na zašla tudi -med nas, četudi ni-nnamo dostti polja za to ameriško -sposobnost. Č*u t i so najbolj pri podpornih organizaii-jah — kaj dragega nimamo, fear bi neslo; Kulturni narodi po R v ropi so vselej pazili, M a po taka plačana mesta oddajali raiznim duševnim iii kulturnim delavcem, kar 'bi t url i pri nas v Ameriki ne škodilo. Tmamo nolcaj zmožnih duševnih delavcev, ki počiivajo, po uradih jod-not se na valjajo desetletja mašinsiki bi-saigarji. Zato bi bilo jako prav. da »bi se vsak delavec kdaj pa kdaj ustavil in malo povpra-šal, za-sob no letos srečno postavljeni na nedeljo ali ponedeljek, da so kar trije dnevi za praznovanje, kajti tudi soboto je treba zraven prišteti. V .ponedeljek ho praznik a-moriške neodvisnosti. Slovenci mu borio pa posvetili vse svoje sile (ki nikakor niso tako skromne) že v soboto in deloma tudi v nedeljo ter bo rajanje in juhnhu in bumstadra toliko, da v ponedeljek ^o kanr,-nov no bo t reba, ker jih bo prejšnja dva večera več kot dovol,. Koliko veselic hodo tpriredili i ta dva dni rojaki po Združenih državah, mi ni znano, jskoro bi pa rekot, da ho v v^a-ki slovenski naselbini že vsaj Jena, kajti v tej deželi pravi ne-ika naša nepisana postava, da se je treba že vsaj dvakrat m; 'leto razveseliti. Obhajali namreč treba največji ameriški • praznik — 4. julija — in pa slovenski praznik — pustno ue jdeljo. Rojaki -e lega (trže, pa nuj bo prosporiteta, ko tolarji ro zijajo po žepu, ali pa depresija, recesija ali kako se že pravi gr di cmpernici, ki ameriškemu go -podarstvu mošnjo, delavccs-n l>a grla in žepe suši. Ker sem se po šestinrivajse lih letih sedenja tako pogospo-dil, da zadnje mesece vsak dan kar po Štiriindvajset ur v postelji ležim, uživam le tisto, kar mi k po-telji prinesejo. Prav nikomur se ne smilim, in še dražijo me povrhn. : Prijatelj Jože in Naccsta mi poslala včeraj iz uredništva troje vabil: Vahiilo na ples, ki bo dne 2. j julija zvečer v Slovenskem do jmu v Little Falls; vabilo na '■piknik, ki ga pri re.i i Atlant-k.i [Federacija društev S. X. P. J. iz New Yorka in New Jerseya i v nedeljo, 3. julija v Charlie's J Garden t V soboto zvečer bo veselje v . Slovenskem domu v Little • Little Falls. Za centov -;e bo • lahko sleherni na plesa I in na-. večerjal. Pot krav za groš ni . noben bargain v primeri z ma-^ lenko>tno v.-topnino. Saj so \ krofi, ki jih Reza narodi, vre - dni skoro po kvodrn. i V nedeljo se bo pa dvignil ves slovenski Little Falls in a opravil v Fly Creek na piknik Farmerske*ya Samostoj. Dru- • štva. In prišli bodo tudi iz ^ Hartwicka, Cherry Valley, Elk j. Creeka, Worcestra in iz vseh , bližnjih naselbin. Piknik bo na trati pred Slovenskem Domon«, ] v d«i.nu, pred baro, za haro, po karah, grmovju, travi in vse-t posod. Pondeljek bo dan počitka, v .torek zjutraj bodo pa farmer ji nabrusili kose, zapregli ko- > nje ali pa sedli na traktorje. . Dan pred 4. julijem se namreč i v gornjem delu newyorške države koenja 'zaese. H1113!!de, v katerih so. 'kandidatje kazali bolj na prod-»:oi«iti njihove stranko, kakoi na samo setbe. V Alnteriki je pa vse drugače. Plakati, kakor za cirkus, listi, tiskovino, pošta, x'se ti ponuja človeka. In rečem vam: ne zastonj. Zakaj če vzamete zivezno vlatdo — tam so miili-jarde na ratzpola^o leto za le- sehno razvita v — delavskih - nnijah. Maši-ia je tista, ki varje > Ijurli, ki so na velikih in dobro - plačanih mestih. Za varstvo so odšbrani notranji gardisti. I ki preže okoli predsedstev in ? irledaio, da v kali za.Inše vse, kar ridejo na misel sam ne veš k1 kod. V New Yorku ie na tisoče *iseh mogočih ljudi brez dela. 3nako je drugod jx> doy.eli. Vlzamem recimo odvetnike, j čil i so sc, hodili so leta v šole, niisleč, da >i s tem gi«.di- no jo >odočnost. Ros, eni si jo zgra-ie — to se pravi: pridejo po *nem strašnem naključju do neke pozicije, v kateri so pore m zavarovani. Dni-1 se pa '.astonj traldijo, da kam pridejo. četnjdi so pravtako zmožni n pripravljeni, kakor oni, ki so kaj dobili. Vzemimo sodnike v New ?orkn. Veste, koliko plače imajof Po petindvajset tisoč na leto. Plačujejo jim baje za to toliko, da bi bili bolj pošto-fii. Vzemite zopet »sodne ki eric e. Baš te dni čitam, da je laš /nipan fosgnibi-1 tožbo. Neki sodni kflerk je drVbival po de->et tisoč na leto. Soiiniki so j mu pa zvišali na petnajsr tisoč. Župan je rekel, da nima ienarja in da je deset tisoč do-' «ti lepa plača za vsakega uradnika. Sli so na prvo in drugo i -odni jo, menda do najvišje v j na£i d-ržjwi. Ibi kaj jo razsodila *. Da imajo sodniki pravico povitšati plačo sodnim u-radnikom. Na čigav račun f Na svoj gotovo ne. Država po. bira vise mogoče davke in ona naj plača. Te pa nima? Smešno vjprašanje. Vsaka stranka, ki iprevzema kalk kos vlade, je fculdi dolžna, da poskrbi dovolj dohodkov za vse. <*'e jih ni, se pa na-brise nove davke meni in tebi, če nara\mo^t ne. pa po ovinkih. Ne misli, dragi moj, če nima« hiše ali dela, da ne plača« nobenega davka. Vsak človek živi v nekakšnem stanovanju. In na človeška stanovanja je danes tak daveflc, da bo treba resmo gledati kake luknje v skalah, če so še kje davka proste. Ako kdo plačuje trideset dolarjev na mesec stanarine, tedaj plača v tem denarju deset dolarjev davka. Ako kdo kupi tiket za vlak za deset dolarjev, plača tri dolarje davka v tem. Par čevljev za pet dolarjev imajo dolar in pol davka. Kamor se ozreš in .kakor se ganeš, te vjaimejo, zakaj v naših državah imamo nič manj kakor stodvanajst skritih davkov, kateri pobero od vsakega dolarja eno tretji»no. Ampak to le mimogrede. Namen moj je vprašati, kako je to, da je eden izmed odvetnikov laluko sodnik z petindvajset tisoč na leto, drugi z enakimi fctmldijami pa nima kaj jesti? Zakaj sem vzel baš odvetnika? Ne zato, ker bi bili ti najbolj prizadeti. Vsak stan ima svojo reveže. Ampak te dni iberern oglaLs v listu, kako se neki odvetnik ponuja v siuž-bo. Vse t>i prevzel: za spremljevalca, tolmača, kuharja, šoferja, čuvaja ali kar bi bilo, samo da bi nekaj pečalo. Zakaj dofoe eni take dobro, drugi pa ne? Pravijo. d?i -ato, ker so rojeni pod srečno zvezdo. DiiU'gi, ki pa samo čakajo na delo, so zopet pod pokroviteljstvom nesrečnih »vezrt. Če me 3oiaj vprašate, kdo odlblra te zvezdo, bi rekel: mašina. Te etni je umrl eden izmed naših senatorjev. Oglasil se je nov, a ne samo eden. Ta bi bii rad, oni tttdi, tretji bi se ne braii il. Meni se j« včasih tako velikodušno zdelo, ko sera čital v Denarne ssu^rja , pošiljatve essssseesez DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU v JUGOSLAVIJO V ITALIJO /j i 'j 56............Din. 100 Za 9 « 39............ tt' »5.00............Din- '-»O f 111.28............Ur i»0 $ 7JM............Dim. 300 t ............Lir 000 »1I.06............l>ln. 5u4l f B7.00............Ur 1000 faaao............mu. tm $U2jso............u» vm I4Z 00............Din. aouo »i«7J0............Ur 3000 ril n OKNI SXUAJ HlTttU MENJAJO MO NIVIDWI 0»1 POUVKŽRNB SPREMBMB1 OOStl AU DOLI Wm Uililffi nljto M vN mhIhi, Mfcl * tejtt Unk i« MU« PvK flp Izplačila v ameriških dolarjih ft ^taHto f ».- Mnto Nrt_________M »M - - _____________um M*— - - ________J1L- ftt • •• __' HI If m— - " IZ—.....~.MiM m Jmu ik doU f Kana krajo IspUHle v doUrJUl. UJMA WWIHI1 UfHom ro OABLI LUTH BA fiifrraaiNo iu SLOVENK PUBLISHING COMPANY ■HSlaa Naroda" Zakaj d a hps ni \ Ameriki vpra'sanje: k.i j znaš, ampak: I koga poraas. ni nut v dru- gega, ljubi moj, kakor znanje v glavi in poštene,si v srcu. J boš kmalu prvič, drugi«- ir-tretjie. pod križem. M<.<" duhn in -znanja ne šteje. V Ameriki je itak vso tako stand ari z i rano, da ne potrebujejo dosti možganov. Na vad n . jp tako: n Oitaj oaisopisje, in vido: boš od n čn«a do časa oglas: išee so — reoimo kemist. Imeti mora j. pralkti one tekanje v tem in L tem. Najmejo ga, napr.vi jim vse mogvn e formul", po^ rvi — -■no potem je pa konec. Dclr ^ mo^oee tn mesece. i>ot«*m 1 . . > pa uspeh na njegovem niostn kojivan praktioen delaveo: o.ti" dela v. ■ !ako, kakor je zap: |r . . . 1 iT saiio in !.rtf>ravr tore.i vse tf.Ko. ^ kakot 'j -nist — ampak: zs do- i e, ampak: tu.i i za razno vezi. So dekleta i z velikimi dotami. Ljubezni,i kakor v nekdanjih dneh ni do-J «ti. Tudi če se kdaj Amor zme-j ša toliko, da spari reveža inj bojyatirtko, ne drži tak zakon j dolgo. Bogatim babam se tež-; ko ust režo. , Ljutbi moji, zxlaj pa promiš ! ljujte srečne in nesrečno zvez-J de. Tako jo na svetu — zakaj je tako, tega ne vemo. K a-! ko dolgo bo tako, tudi ne ve-: mo. Vemo pa eno: da to ni prav. Jaz in ti sva pri pravi jo-; na prenašati vdaree usode — j , toda samo in edino r>od pogojem, da pridemo vsi na vrsto. f'e sva tepena danes, naj bo, ! drživa grbo, potrpiva in mi-li-! va, da pridejo jutri dmgi na' vrsto. i -le <"> jo res tako — dobro, to-1 ! da žalibog ni. Revež je navad-j no brez prilike, brez napred-j > ka in večno v ozadju. Kdor ni j profosi jona'len pretepač in pri-j liznjenec, kdor ni v taki ali taki zvezi s tistimi, ki vladajo nad koriti — ne pride daleč. Pravzaprav nikamor no, ker mn vse^atro v kali. Torej: če 1 niina^ nobenih zvez s kako ma-' sinodi i koriti, ne u/paj, da pri-1 de« kam. Da imamn vsi enake iprilike, enake pravice, je taka laž, kakor bi kdo trdil, da imamo vsi enako v žopih, a Ti na jhankah. Ali: da srno vsi ena-' ko plačam. Kar nudi demokracija a-mf.rtškega kalibra, je za tiste, ' ki imajo. Njimn c^pro vsa vrata in vse mošnje. Le redkokdaj »e posreči komu iz vrst revežev, da se v resnici dvi-sm^ ' tako, da ga nekdo vidi in sliši. Amrpak to ni pravilo, pač pa — , nesreča. Velika in posebna no- ■ -roča. če kdo wza*o zate ali če i se ti 'kje kaj odprne, da živiiš ka- ■ kor Movek in ne, ko večni sta- ► par. i .Ta, je razlika^ pod kakršno t avezsdo si rojen, pod tako raa- ■ sino prideš, pa če ti je prav a!i ,ne- "GE'AS N A E O D A" — New Yorl Thursilay, June 30, 1 en mož in oče svoji družini, katero je jako ljubil. Mr. Poy ni bil v društvu, ker je moral opustiti več društev radi slabih rasmer. Pristopil je v društvo -Moom-'' PRIDITE NA PIKNIK v nedeljo, 3. JULIJA V ZNANEM Charlie's Garden 60-18 Metropolitan Ave., cor. John Street RIDGE WOO D, N. Y. FIN A GODBA FINA POSTREŽBA MNOGO ZABAVE Piknik priredi Atlantska Federacija DRUŠTEV S. N. P. J. u New Vorka in New Jer-seya. 1898 1938 Sodobje 40 Let Jugoslovanska Katoliška Jednota Glavni stan in lastni dom: Ely, Minnesota $5,677,744.00 je izplačala v vseh podporah svojim članom od časa njene ustanovitve. Kadar se zavarujete, potrebujete dobro, varno, zanesljivo in točno zavarovalnico. Štiridesetletna preiskušnja vam je najboljša garancija. In če še dvomite, vprašajte dolgoletne člane, ki se počutijo najbolj svobodno in bratsko v najboljši bratski podporni organizaciji v Ameriki. Skupna imovina: $2,260,028.00 pa že prepozno. Njegova žena Mrs. Angela Poy se prav lepo zalivali vseja sorodnikom, znancem in prijateljem za krasne vence in cvetlice. Posebno se zahvali njegovi setri in družini Benk, ki so prišli tako daleč Lz Canade pogledat svojega ljubega brata zadnjič po 27 letih. Prav lepo hvala tudi vsem družinam in posameznikom, ki so prišli iz Somerset in Raitz, Pa. Prosimo jih, da oprostijo, ker se nemore vsakemu posebej zahvaliti. Lepa hvala tudi družinam Tomažin in Simon iz Hal wood, Pa. Torej naj bo na tem mestu vsem skupaj izrečena srčna hvala. Hvala lepa za vso pomoč in tolažbo. Mr. Poy je bil pokopan po ka-tofliškem obredu na pokopališče v Soldier, Pa. Mr. Poy je b.d rojen v Slavoniji v Četekovou; star je bil 49 let. Z nesrečno družino sočustvuje vsak, kdor Jo pozna. Nesrečni družini izrekamo nase globoko sožrije. Ivana Rehar. Stony Creek, Pa. TO IN ONO IZ BESSEMER, PA. Zopet sem se domislila, da bi napisala nekaj vrstic, da bi zagledale beli dan v 4 * Glasu Naroda". Zadnjič sem eitaRa do pis od Svetega Antona v Poljanski dolini ter še pozdrav od dopisnika. Hvala lepa! Jaz rada beram dopise, posebno od domačega kraja. Se mi je marsikatera oseba znana, ki jo on omeni v pisavi. Sedaj pa vem, da bi gledala debelo, ko mora tudi tam biti vse drugače, kot je bilo tisti čas ko, sem jaz zapustila rojstni kraj. To je pa bilo leto 1896. Zjutraj ob peti uri v januarju mesecu, ko je bila najhujša zima, še šestnajst let nisem imela ;ko sem se podala kruh iskat v druge kraje. Dobrava kna lepo ime, pa se dostikrat domislim, da je neka ženska rekla, da nima pravega imena, da bi morala nositi ime "Slabina". Sedaj je mogoče bolj prijetno, ko ljudje imajo boljši promet, da labko vidijo bližnja mesta. Tako naprimer, da se mu Ljubljana, ne vidi tako lepa kot je neka žajnjiea vsklikni-la: "To je pa pravi raj," ko je videla mesto. i Delavske raaaiere so pa menda take kot drugod: za živeti jc bolj malo, za umreti pa preveč. — Cementna tovarna se se pošteno oglaša, da de hivci naredijo 40 ur na teden, ampak de4o pa je nemogoče, da bi ga dobil. Bo ravno tako kot v Idriji pod cesarstvom: rod za rodom bo moralo biti, ko oče umrje je večje število sinov, ki so sipo>(jbni za delo. I Drugače pa ni še preslab:-tukaj; ljudje še naklonjeni }> v zadnji pozdrav. In tudi precej verno ljudstvo je; imamo tudi cerkvico sv. Antona, samo župnišče 'bi radi zgradili, NE DOVOLITE, DA BI KORAKALA VAŠA POLT Z VAŠIMI LETI! Obdržite svojo kožo mlado in gladko s pomočjo svetega mleka. Samo dodajte ga k svojim dnevnim jedem. .Mleko je najbogatejši vir apnenca v jestvini. Ta tvarl-na je prva pomoč za jasno polt in jo pogosto predpisujejo vodilni zdravniki za kožo. Zato se držite mlade in lepe na prijeten in ne drag način: s pomočjo mleka. Thf Bureau of Milk Publicity, Albany. T H I STATE OF NEW YORK lit Naročniki! Pazite na ŠTEVILKE poleg naslova, ki pomenijo r prva mesec, druga dan in treti« pa leto, kdaj vam naročnina poteče. Naprimer; — 6.25.38 TO POMENI, da vam je naročnina potekla 25. juilija, 1 938 Pošljite pravočasno, opominov. da nam prihranite nepotrebno delo po&ljanja vj LAS NARODA, 216 W. 18 St., New York ROJAK UBIT OD PO t LIČNE ŽELEZNICE Protivon.j ncvHjo okrog pol dne se je po Milwaukee, Wis., raznesla tragična vest, da je znanega rojaka Jo-lma Evani-cba zadel voz poulične železnice in da je bil nesrečnež na mestu ubit v trenutku, ko je John zapustil hišo svojega brata Louisa nasproti potsajališču poul ione železnice, da se vrne dorafov k kosilu Evanieh je rano v jutro dobil od svojih otrok za priliko očetovega dne, dve lepi ovratnici v spomin. Bil je izredno vesel tega darila. Zadovoljen je odpravil z doma na običajni nedeljski dopoldanski iz-preihod ter spotoma obiskal tudi svojega brata Louisa. Ko se je okoli dofpoldne poslovil od brata, je zagledal, da iz west alli&ke smeri baš prihaja voe poulične železnice, s katerim bi se lahko vrnil domov. Kot pripovedujejo očividci, je stekel čez cesto, da bi ga ujel, •vozač pa ga ali ni videl, ali pa se ni nadejal, da bo Evanieh priti še na njegov voz in zato -kare ni ustavil. Eva-nicih je v naglici priletel direktno pod voz, ki ga je podrl in k Mail i pred seboj še kakih f»0 čevljev dokler ni vsega o-krvavljeoega odbil v stran, i- kjer je nesrečnež nezavesten 'obležal. Voz je drvel naprej še kakih 75 čevljev, predno se je motormanu posrečilo ustaviti ga. Ponesrečenca so nemudoma odpeljali v Emergency bolnišnico, toda je med potom že izdihnil. Pokojni Evanieh je bil star 48 let ter mirnega in tihega značaja. Doona je bil i z Ma-Itti Loč pri Ilirski Bistrici na Notranjskem ter je bival v A-meriki 31 let. Poleg družine zapušča tu v Milwaukee še 4 brate, Louisa, Andreja, .Josipa in Karla, v Spokane, "Wash., pa še enega brata Franka. V starem kraju mu tudi še živi oče Anton. ko'liea jako lepa, ko je Bog dal malo lepega dežja, da •se solata okrepča in fižol j svoje bele cvetke spremeni v stročje. In tudi moje čebelice se pridno obnašajo ter delajo, kot da mislijo za vedno živeti. Sedaj pa mislim, da je zadosti za danes. Pozdrav vsem bralcem "Glasa Naroda"' in znancem po širni Ameriki in domovini. Naročnica. Slovenski farmerji v Ameriki PIKNIK IN DRUGO V WORCESTER, N. Y. POROKA. V soboto 25. junija sta se poročila v cerfdvi sv. Vida v Clevelartdn, O., Miss Mary Zaje, hčerka Mrs. Mary Zaje, in Mr. Rudolph Otoničar, sin dobro poznane družine Mr. in Mre. RufdoJplh Otoničar. KI GA PRIREDI FARMERSKO SAMOSTOJNO DRUŠTVO v Fly Creek, New York V NEDELJO, DNE 3. JULIJA, 1938 (Pričetek ob 6. uri zvečer) Ne zamudite prilike in vesele zabave! TORAJ NA SVIDENJEf Frank Kavic, tajnik Že težko čakajoč smo doibili dežja v soboto zvečer in danes dežuje, kar nam bo v veliko korist na polju, ker je bilo že jako 6»uho. , Letina kaže dobro in sedaj kosimo seno. Delavske razmere so tu naokrog pod ničlo; povsod dajejo delavce iz tovarn, tako je veČina ljudi 'brez dela in zaslužka. Je pa polno ljudi nastavljenih, tako imenovanih "belih ovratnikov", ki se vozijo po cestah, in rišejo ceste in fanjie. Ti ljudje imajo dober zaslužek. To delo je pod WPA. Prostemu delavcu ne prineso WPA dovolj pomoči, saj tu pri na? ne, ker mu ne dajo dovolj zaslužka. To je le toliko, da ne more živeti, ne poginiti. Vse gre za "'bele ovratnike". Davki so pa vedno višji. Pred par tedni smo imeli State Hearing v Albany, pa se sploh za tretji razred dedavcev ni nihče zavzemal, samo za velike. Potem ni čuda, da se ljudem tako slabo godi. Farmerji, kar imamo za prodati, moramo dati poceni, saj še poceni ljudje ne morejo kupiti. Včasi se farmerji pogovarjamo, kam vse ta sisteim pelje. Saj še tisti ne vedo, ki ga rinejo naprej. Je pa gotova stvar, da gre vse rakovo pot, in po tem sistemu ne bo nikdar prišla pro^periteta. •Moram še povabiti na veselico, katero priredimo farmerji •in člani S. N. P. J., dne 3. juli- ja, popoldne, na farmi Jožefa Koker. Vaibljeni ste vsi od blizu in daleč, da se malo poveselimo in pozabimo na naše tuge. Pozdravljam Anton Habine. NOVA UČITELJICA NA FARMAH. Miss Frieda W. Krultz, hči an »nega našega farmarja Mihaela Krultza, je te dni v Eau Clairu, Wis., naredila z odliko iapit učiteljice za podeželske ljudske šole. SlovsuicL v JinnadL ................................................ OGLAŠUJTE V "GLAS NARODA ^iiimiiiinii,»minil.....imam......................................................... Slovenci od blizu in daleč ste vabljeni na prvi PIC-NIC ... ■pa seveda to ni labko, ko 'so že- J pi lahki, da je večinoma kriza nas objemala, posebno mene i-! ma še sedaj rada, pa mogoče | se bo mladina potrudila, da sej napravi, kar so začrtali, ko i-i majo veselje, da bi svojega go-j spoda poslušali in v angleščini nauke razumeli. Oprostite tej slabotni pisavi, »mislim, da nisem se zamerila nobenemu vsled tega. Še to naj zapišem, da je tukaj o- Rojakoin in rojafcinjam vi Ontario ter tudi onim iz Zdru-j ženih držav, kateri niso preveč, oddaljeni od naše Rajske doline javljam, da letos priredimo druištevni Piknik SNPJ v malši farmerski naselbini Beamsville1 na dan 31. julija, dan pred| praiznikom Civic Holiday. Piknik bo prirejen na prostoru rojaka Možina. Ker je letos 10-letnica dhstoja našega dnnštvta (SNPJ v Torontu, bomo ta piknik proslavili z večjim uspehom Opozarjani rojake iz severnega Ontaria, da lddor name- | rava priti na počitnice v južno (Ontario, naj te prilike ne za-, mud t ter obenem si lahko ogle-j da ^Rajsko dolino" kanadskih Slovencev, katera je vsako leto iza par družin povečana. Zakaj prav za prav to na-|flel'bimo imenujem "Rajsko dojimo" zato, ker mi večkrat v glavo uhaja misel Rajske doline ameriških Slovencev. O tej povesti naši rojaki v Kanadi jako malo znajo, in vsekakor bi bilo podučljivo, da se nasi rojalki tu malo seznanijo o taki sftvari. V. F. Ručigaj. PIKNIK KANADSKIH SLOVENCEV V "RAJSKI DOLINL" * » "GLAS NAROD A" —New York Thursday, June 30, 1 938 Pri niagarskih slapovih Pise flRAMK THOHA, BaHlierton, O. ' Tridnevni iadet k Xiagaivkini slaipovom in Kanado, me jo pripravil do tega, da nckoliiko opi-Noin svoje utise. Morita bom tudi kateremu Izmed citatel je\ Moril irslutgo, ko se bo tnlen in drugi podal na ialH k omenje-iihiti slapovom. Xiagatwki hlapovi so svetovno znani in ljudje iz vs<"h deiov »veta so si že ogledali to naravno rudo. Opis in druge fkkI»tke sleherni lahko dobi v svojem domačem kraju v A merilci, torej nimam namena o-pisovati kraja in okoliee ti r s tem ta članek ipodaljsati. Jezero Rrie vsebuje toliko vode. da niti misliti ni. da bi se kidaj posililo. Zato se pa Iildi ni bati. da bi bilo nekega ilne konce* veličastnih Niagarskih slapov, katerih voda se v vit liki množini vali *m«ko skalovja in končno doseže j«-/.cm Lake Ontario. Xiagansk M i po v i so naravno čudo, krasota in drama, ki v sel »i -kriva zgodovino pre leklih davnih tisočih let, ko so aiiMlisUi.nin kontinentu Š«-rdcčcik« žci '.ro-podarili. Tore.« moja prva misel je bila. ko srn« se pojavil pri slapovih in ozrl v globoko strugo reke Xiagare, da sem si začel pred-1 -t i vi jat i koliko milijonov Ijn-1 di si j«* že ogledalo slapovi*, j koliko si jih m* bo, kolikuh jih j j<* že odšlo v večna lovišča in tako bomo tudi odšli mi v-i ko živimo. Toda silna množi aia vode se bo /pa še dalje pri1 takala in valila po ogromnem nkalovju, dokler se ne pripeti kakšna elementarna i zp remi ni(ba. Kakšno je torej razumevanj!' turista in tistega, ki pride nalašč slapove pogleda tii. itakšni «o potem tmli utisi. Xekaterim t.->e omenjeni slapovi ne vidijo kaj posebnega. Kolikor sem pa jaz ugotovil, je pa to naravno čudo vredno, da si ga vsaki ogleda, kdor si 1o l.-dtko privošči. Razumi' se, da ori vseh vode, padih mora biti trdno skalnato ozemlje, 1 se zgodilo, da bi bili slapovi-vedno nižji in končno bi sličili hudournemu potoku. Pri Niagarskih slapovih se kaj takeira ne ho zgodilo, kajti ozemlje je -kal'nato in skalovje Kid čevljev \iie bodo nekega dne zo-1» t odvalile ogromne skale in paiHe v globoko strugo. Kes je. da imajo zato postavljene po-*'''bue čuvaje Ln strokovnjake, j t« da li a je globoka 14>0 čevljev. Vozilo se prav počasi /po mi če naprej ter gaga som ter tja. Ko smio d o-vpeli na sredino, nam je povedal o-j perator, kako se je nekoč neka ž< nska vrgla i če naročiti za svoje jI 5 sorodnike ali prijate-J| ^ Lje, to lahko stari. — g Naročnina za s t a r i J kraj stane $7. — vi j Italijo list« ne poši- \ 9 1 MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (103 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo iu maščevanje — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena ...................... 8f>c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. strani.) —Kden najboljših romanov znamenitega ameriškega pi satelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv oil prve do zaduje strani Oitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečita! do konca. Gena......................$1.25 OD 2IVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena ......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisat i kaj takega kot je Ogenj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (269 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena .................$1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (i)S strani.) Pregelj je eden. najboljših ' slovenskih pisateljev. Ta.zgodovinska.povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahjco razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (1(10 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. ••— Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti..-Cena........................55e. POD SVOBODNIM SOLNCBM. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po 4zjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Sloveneov. Mladega Iztoka je zanesla pot. v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cen« ...................... $4.00 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 2S0 strani.) Zgodovinski reman iz časa, ko je bolitelo razkošno življenje v Pom-pojili in Herkulunuinu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egijičanskega 44čarovnika.*' Crlauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA SVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Ce se hoče od srce nasmejati, čitaj-te.to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na slapovi upoštevajo koit naravna zanimivost an to tuldi pri-i vabi obiskovalce An turiste iz iVližnjih in dailnjih krajev. Da je (privlačnost tem večja, se da pa doae-či tudi z umetnim potom. Visoki most, ki se je po-' drl vsled velike množine k*lu,i je bil izredna privlačnost, zal novoporočence in zato so ga nekateri že imenovali 44 Honeymoon Bridge". Baz omenjenega (mostu je bil v resnici najlepši razgled na slapove, za;to je temibolj Škoda, d« se je podrl. Prebrisane glave so pa takoj uganile, za kaj bi se podrti most izkoristil, železo so raztopili in [7, njega začeli delati razne spominke 44souve-( mi rjo" in te obiskovalci i.n tn-1 risti pridno kupujejo im takoj gre končno vse v denar. Seveda vprašanje pa je, če so o-' 111 en jeni .spominki v resnici izdelani r/. železa od podrtega mosta. Razsvetljevanje slapov v večernih 11 nab. je nekaj tako kras-, nega, da bi človek kar napr-ej j strmel in gledal osev&joce sla-! pove, ki jib oMaja w^tloha v /ywakovrstnib bnnvali, kL se od časa do časa iizipreminja jo. Ko noč leže na zemljo in šum iter truLŠč potihne v okolici, se . vuje le šumenje in padanje vo-jde. Človek stoji nad prepa-itlom in se ozira v globo«!no, v katero brez kraja im konca pa-ila vodu, šumi in se peni. Ta,ni od kanadske strani jo pa obsevajo raznobarvni žarki. Kljub vročini, ki prevladuje sko/ji dan. postane hladno in človeku se zdi, kot bi se znašel v pravljični deželi. To nas je torej obdržalo, da smo ostali tam ni o noč in si slapove ogledali ivd v.seh krajev, ki so nam v 1 večernih urah pokazali čudovi-| to krasne slike. (Dalje prihodnjič.) ADVERTISE IN "GLAS NARODA" MG lAB NAHODA"-Hew York Thursday, June 30, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. X. i Kratka Dnevna Zgodba 1 iRYZlA DKIJKDOA ZLATA POROKA ■■■■■■■■■■■ V BLAG SPOMIN I»RVK OBLETNICE SMRTI NAŠE«.A »KAC.EliA SOPWMiA IN OCKTA joseph kocjancic-a kateri nas je za viilno 5. JI IJJA. 1937'. I/.»M <1 til '}*' žf minilo, K:tr iimnI nami ver- ni: Tiho s] Ki vas v gomili. I Mili T\ o j | ki pri nas živi. V sr.-ili misiiini ljul»i'«"-i sla --S|h>tni)i in |K«rl<--. ZjiIii j«a}i]i \ z«de ponioi-ko lin !>> ('astelh.n, ki ;»a rdeči na \ st> moč hranili. S .hij poročajo, da >o rdeči, preden so >c uinak niii •'(•/. ni« >l:i, ii.M.I |ii t* hi \ al-1 voni i v < -11 k •» p rdi v:«njo krvi. IJnh'ri miličnik; >o nam li r h«.teli v-«* prebivalstvo pri silili, naj božo z njimi viv I proti ValiMK-iji. Ker -e miličnik« m ni »olopa posr«-čj|i» ljudi j.iiprMvit: k umiku. ->• -o -p) padli / njuni v hudih lutjih. V till hoj ill je padlo nad 4(1 ljudi obojeijn spola in v-Hi si iro-ti. lioji s civilisti so pa bili tu li d!ii,rod. L'.ul:i'. k* -«> nt* čakovali FVaneovih ri t. -o bili pripravljeni /.a .-prejem. Prišli .»'■i so miličniki in so ljudem iz-dajali za Franr-ovo vojake. Pre-bivalei -o jih navdušeno po-havljali. nak; r so miličniki /.;•.«* 'i naii!o trn lati v :ivio/.t , . io~-ne irn'natr t«*r «• jo spomnil, da mu jo inati nokoo dojn-ta„ da rlovnku zmomj iz|x»l-ni tista prošnja, ki jo iznWV prvikrat. ko siopi v kako f«»r-krv, (lovpa! Poldimt Ifira ni nikoli storil. iu» v i k vi. ne '/»v< n eerkAe, zakaj sn-t-a um ')*■ v-«' življenj«' dajala ise^ra v zvrhrTii inori: hoara-tva. «"a-j -ti. Ijuhljono in zvost" žonoj pridne, do4»rr» pro-krhljono o-' t toke, nmojro vnukov in ilo*!-! nj:»'» lota in lota ziravja.i Zda j jo imel osorndosot Jot to j jo bilo osrirtrteset biserov na I oni sami vrvici, ki jili hotol I v fir.hor z«jrlf*d zafwi-titi kot dra-■rooono drrUvino. \*on«lai |>a jo [Mitroboval ono mi!oht ^ii okolioi. ki l»i jo no 1i*l -o poznal! V v<«*ii e«rk- vah jj» žo bil. oo /o ne 7.\radi molitvo, pa zato, kor io orwn-i|i»va! nmotnino iti -taiim*. /.o ikvanaj-t lot. odtloj, ko jo stopil v pokoj, jo hodil iz ene porkve v drnpfo, jo UH pri slo-v. iiili -v. ma^ah. jo poslušal pfidiuv, >i j«* otrbdova! si»ihre, ifrolmior- Iti •» /• l< \ al«i mu kr» i|:i 'mri v-c . . , i to oork\v» na dlani. taKo »iooro' jih je poznal. Toda /o nokajl •'•a^a ni prav za pra** nit* v.*o h .'lil iz lii^f. 'A laj mit j.* na mar. iln mu io niovuv,« žmi.i ti*■!<•>(' or!pov«-«|ovala oiajlini o »!;\'i«*i. l.akc»roko<" kapel", ki vi j,, iodovnioe dalo sezidati r:i -vojom vrtn. Ta eorkvioa jstei.ji zaradi l.olozni sroa. Zdravniki -o dejali, da -o ji -teto minuto in da ho luoka njonoirn živ-!j nja skoraj iiijasnila. Zsftio pa 1 Pol.lino ni ! nio iz lilšo in tmli on jo riitii. kako mn -reo iz dnova v din h br-io utripa. Vondai /. *iii to-iti p«)kazal. ntarvoo jo do-!m! \ipi*ioo nio. ko da jo bi"7 ^krbi in d:i živi sovo jo navadno vi\ l jr nje. Z I ravniki so odro-li!'- •';{ jf. v njeni prostorni, zraoni sobani ni smel nilioo motiti. in stroirla ji jo holo oblo«'o-na u-.uiljonkn. Tod;; ^o-po l Poldino, ki jo bil zriK-ii;.] v >o- šf>dni sobi. jo slišni I .»herni njm ddi, njen >loborni v/dih-Ijaj. «*«• mil zlravni'ii dovolili, kadar so iviun ,nj«'iie hoicoino nutla p .!: nio.l j«- nsodol k široki ;s j.-teljiJj T i jo ložala . na. tako aiajlni.;! i di..'»na: »lavo jo iniola po » irroznj' no v miiožioo blaz'a. dh ; -n ji liib- voli ko in »»brvi -n ji| bilo -o zmota j «*rno. Kila j«' videti kot otrok. i;i odo v hipu postaral. X. d.i l»ii j-pi» zovoriia, sta drnjr uril•»•«»-, I! 11 n pi ikimovala. A' pa jo on i I« daj kaj roko!. j« >i:i /. roko na m* 2T 'a.. in ta krat ji j.' irovoiii, .!•' Jr- bil na* Iizprohodii. da j«- dobro j.■»!•'! i:it pil. :.!i da jo bral kn::o lopo: Unjiiio. To su bilo sam, :i" 1 *• i . nt' laži. k' na lik i m-;.;iiti"m j zaolatnm na oirol'-'iii o'-'-ki za: m kaj oaiiM žene, podpr-j t« z blazinami, n jeni snežnobelij lasje, ki >o bili podobni nožni1 "L|.kastj avbioi, in pa podoba pri i>r~tolji srdeooira moža. ki jo iztezal roko prot; njen' roki Tiho. kakor da bi ji boi d zaupati kako skrivnost, j* 'e /.,;--i -pela!: "Danes mt jo jako dobro. ;Z'lra\nik mj jo to blejal i.i me i zares potolažil. Bil tndi na majbm-ni. lopom sj,.><|n." In ji jo pomožikni!. t »na ira j ji- fw irledala z modrimi •».'•mi ki so so mn >e zdaj dozdevalo, ia -o otalo za..rt.\ n«'piemiene. Pri je' io | za roko in jo obdržal v svoji. rntiT je dr boo košoieo kakor koš<"ioo imrtvoira plieka. Xndaljovr:! i»*: ''Zares, zunaj som bil. Malo po okolioi soin hodil. Po- v.sod zidajr. Samo palaoe so in sa.mo novo tnrovine, vsaka t vrata — trsrovina. Da .»i vj-! d« la napisno tablico —- kakoi pt i ilrafiialjarjii. P.itoi:, e zaleskotalo njo-no ooi in z roko j«* namignila n~mi!jt nki. lii jo namesto njo odgovorila: : **"('orkvieo? S trna je ni n.oei videti. Treba je iti vzdolž } ne stan,•skesa obzidja in zaviti j mimo vogala. Cerkvica jo za-i daj, na desni." '•Aha. že vem! Hvala!" l"-iu-i Ijtnika jo sklonila ^Le ; vo in s bi iz soin*. ' • • SntK-o -f jf bilo že lirtcmilo | in soba jo bila polna lnoi, ko i la bi fforele voščeno svečo.j S.kozi na stožaj < dprt.- okno jo| bilo vbloti na toras«» :ii.sprotne palačo. Od samih ;•<»■>. .-r- jo zazdela v rdečem nebesa, ko da jo vi^eč vrl. Oči boli e-. o zHej tjakaj, in tu 11 on je io hote po- j irledal tj.!. Domi'}" >»• je. Hal hi bi I zdaj nemara pravi čas. da hi Šol v eerkvico. To j** bila nra večornie, k nebeška (ro spa najrajši n-li>i prošnjo Ijn li. T« da bil jo truden od oro-čntih noči in tndi od dnevov večno hojszini zanjo. Tu pa mn jo bilo tako dobri« in lopo. ko sr je naslanjal na p«-teljo, kakor bi sbmel oh robn čolna, ki hiti v h I o-točo so pristanišče mini in )»o-koja, tako lepo mn jo bilo pob'«: svojo želi:.', lin j< imel roke sklenjene z njenimi, kakor sta bila zmeraj združena v vseli dolsrih lotih njnne-ii'a življenja. Toda — molitev jo rajši n-slišana, če je v zvezi s kako žrtjvije. Ko je bila nasprotna terasa vsa v zlatu in ruhina-istordeči luči, kakoi oltar za večerniee, jo vstal iai šei v r«*vi;-vioo. Težko jo hodil, -nj se j -žo mračilo in pot vz;loiž i »>-zidja je bila vocra^t,-.. Tako d-; se jo gospodu Poldinn večkrat spotaknilo. A sle»1njič je vendarle dospel do eerkvi-o. Vrata so }»ila r-dtprta in mo^rol jo videti oltar, ki jo bil podoben tisti terasi naproti liolnišiki sobi. Usede! so jo v prvo k:<-n. ki ! je prišel do nje. Rad b;. bil pokiekn.il, pa nj ino<-el. Tako tivdo sla'bo mu ie bilo in kar ,npo jo lovil. Pobožno jo z»no-lil zdravomarijo in je sknšal [»iikHeiiri »las nadangela. Na-j to je prosil, da bi in.i bila do-l deljena tale milost: ! l"C'cz nekaj dni ho minilo j pordeset let, odkar sem so o-, ?.enH z Mariolino. Sveta Dov'-! p.i. Mati božja,dodeli mi milost da bom 11102:01 obhajati zlato poroko s sv: jo ljubljeno ž.ono Amen." * » « Ko uo-poda Poldina le pro-do'cro ni brio jo nsiuiljfnko zaskrbela. Til.o j^ vstopila. Skozi . leno. k" je bilo še zmeraj odprto, jo zagledal« na violičastom ozadju, nad stebrom teraso, kako miglja srebrna svetloba, mesečina. <">ha starčka sta bila tu. držala sta so za roke. odprtih oči I sta bila zamaknjena v nebo. PiT/lon je u«miljenka kaj sporočila svoje« m. je zati~i .'a oči obema, ki sta zdaj v večnosti ^Irdah. a in«;. Kakor so znanstv« ni-ki dokazali, jo v zadnjih .'»00 lotili puščava vsako leto najmanj za en kilometer napredovala proti .Ki^n ter so za toliko Kasrrrzla v rodovitne delo Afrike. Sedaj peščeno morj" žt- etrm ža oil:(t te gozdove temeljiti posekali in uničili. Namesto iro/dov so tukaj uredili m<»« ni naravi. V| rašari jo io. ali so v A me s ki začeli v pravem čas i po- ] uo'/.dovati, šo večje vprašanje, tpa jo. a»li se ho v Afriki to dol«. š«» p. sr« čilo. kor so utegne zi;o- ^ oni pri/nora n nemu«io ma prodati ll'O akrov obsegu- 1 jočo farmo, tin akrov pašnikov 1 in i^ozda, ostalo |M»lje. Poslopja, j ,v povoljnom stanju. s«'st»»j«' i/, hišo devetih sob s P kočo \«nt«».; !, tlakovan lilo v.: jkokošnjak, in poslopje za oro-(-.'•te dosegli gvoj cilj in vendar boste zmagovalec." Rozana je starega gospoda popolnoma premagala. Na-) avnr s t občuduje ,jo in niti ne sluti, kako velika je bila diplomacija, ki -se je je poslnžila. Ničesar drugega ni še manjkalo, kot da se Regi tolaži z Miss Mauld Mellvilovo — v^e dru^o bo samo prišlo. Stari gospod jo še nekoliko- izprasuje o uredniku Hundlevu, o katerem še nikdar ni ničesar slišal, četudi je bil nastavljen pri nekem listu v Philadeiliphiji. Rozana ne pokaže inilkakega dvomp glede velikega, vplivnega pomena tega moža, o katerem je vedela samio to, kar ji je o njem povedala O won. Da mu bo 'bogat lastnik paroibrodne ontžbe kot tast ah njegovega sina všeč, o tem stari Lautham ni dvomil. In tako je Rozana ^pretmo uredila zmešane niti in stari gospod se ]>otolažen in pripravljen se pomiriti s mojima otrokoma, so vrne v hižo. Winnie pa je medtem nabrala velik šopek cvetlic In R v zana ga postavi v «>ho stjarega gospoda. Ko to opravlja, (rwpii trho st<*pi v sobo. '4 Miss Rozana. dolgo ste ise razgovarjali z očetom. Ali ■ste kaj dosegli V Rozana -e lahno nasmeje. '4 Sama sebi sem ise zdela kot. kak diplomat, ki ne j bi različne države, ki so si sovražne, pobotal. Toda mislim, da se mi je posrečilo. Ne čudite se, ako bo oče pripravljen" na mir in bo mehkega srca, bodite ž njimi prijazni in ne Wra-jajte pri svojih opernih in filuških rntemeraih. Vse drago vam bom povedala »večer, ko bodo že vsi šli k počitiku. daj nmram skrbeti za večerjo. Tn prosim vas, povejte svoie-mu gospodu bratu, da naj bo tudi prijazen z očetom, da bo opustil svoje zakonske načrte." Owen objame in .poljubi Rozano. 44Vi ste angel. Miss R/rzanla! Torej zvečer nadaljno vojno poročilo." Vso gre po željah. Stari gospod je s svojima otrokoma .kleniI mir s premišljeno šalo, kar Ghveno in Regita zelo razveseli. Regi mu svečano obljubi, da ne bo šel k operi, Owen pa se z dramatičnim p^rledcm odreče filma. Zato pa Rozina ]x> večerji igi'a klavir, Regi pa poje in stari gespod <*e prepriča, da ima njegov sin v resnici lep bariton, ki je skupno z Rozaninim mezzo-soipranom prišel do ]k>-polne veljave. Pela sta namreč nekaj dvospevov in oče ne ve. kaj je dalo sinovemu glasu tlako mehkoto. Miss Rozana edion ji porve, o čem se je razgovariala z oeetom. 4 4 Zelo dobro je bi'lo, .Miss Owen, da ste mi vse že prej zaupali, drugače ne i>i mogla s takim uspehom za oba govorit-.. Sedaj pa naj pomaga Bog, da se najdeta .srca vasema brata »n Mi** Melkvilove, potem bo vse prišlo do srečnega Wonca." ° k\Da, pri tem mora pomagati Bog. H O tem vašem razgovora z oeetom seseda Regktu ne «) ničesar povedati, -amo rekla run bom, da bo prihodnjič oče bolj previden Da pa *e bom zaročila s Perjem Hunidlevem', moram Reg itn povedati, toda stal bo na moji strand, to vem, kajti proti nic-rmi ne mone nikdo ničesar reči. Na v,ak način pa prav iskrena hvala, Rozana — ali ne bi neumne Miss pred naiini-ma imenoma iabrisali, kaj! Toliko ste storili za nam kar more napraviti samo pravo, zvesto pniaiteli^tvo. Torej' T>ro mm, pomagajte nam še naprej. Mogoče ^omo to pomoč še potrebovat. mogoče to in ono ne bo šlo popolnoma gladko kot si ze'lrmo." "Samo pogum! Pomagala vam bom, kolikor bom mo Kto. In zeta vesela in ponosna bom, ako bom in aH a V os ta leni /pa je, Owen, vaš oče zelo dober *tar, lie de France v Havre Veendam v Boulogne i'J. avgusta: , Bremen v Bremen 24. avgusta: Paris v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa 30. avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee v Havre 31. avgusta: Aquitania v Cherbourg Norma ndie v Havre Ko se je blizu Billings, Mont., v led veliketga naliva zrušil most in je več železniških voz potniškega vlaka padla v vodo, bil o nabitih oseb, fi() pa jih j(i bilo ranjenih. •ODPRTA NO C IN DAN SO GROBA VRATA . . Dne 20. junija je umrla v Cleveland^ Mary Ozianek, roj. Perk o, stara 4-5 let in doma iz Kala pri Amibrimi na Dolenjskem. V Ameriki je bila 26 let in tu zapušča-moža, tri sinove in štiri brate. * V sredo 22. jilnija je v Cle-veiandu nagi orna preininail znani rojak Joseph Matejčik, star 79 let. Tukaj zapušča hčoi Helen in sina Andrew PauiUn in več sorodnikov. Doma je (bil iz Rokavca, kjer zapu ča več sorodnikov. * V sred-> 15. junija je na svojem domu v Milwaukee, Wis., v visoki starosti 77 let preminula Mrs. Mary Rnafelc, rodom Nemka, ki se je pred fi leti /poročita s Slovencem J<». Knafelceni. Umrla je za tez kimi poškodbami, ko je pred 5 tedni padla po stopnicah in si zlomila vrat. Poleg soproga zaipujšča še tri sinove in dve hčeri t«jr enega posinovijenca. • Dne 16. ju litija je naglo umrla v Morgan town, \V. Va., Ma-rv Bo»h, roj. Franetič, stara 57 let in doma od nekod na Notranjskem. Zapušča sina uve hčeri in dva brata ter 3°stro„ katera živi v Clevelandu. Njeno traplo je ibilo pos.^no v Cleveland in tamkaj pokopano. * V Pittsburgh, Pa., je nmrla Neža Oolob, doma iz ( Všče vasi pri Novem mestu. V Ameriki je živela 39 let in tu zapušča 5 orno žen ih hčera • Dne 22. junija je v Olevelan-tju prenninila Mrs. Johanna Roje, roj. Vidmar. Bila je vdova in zapušča tri hčere. ♦ V Ambridge, Pa„ je umrl Joseph Ko-šele, doma od Novega mesta. * Te dni je v Seattle, Wash, naglo umrl Frarik Kučar, star 57 let iu rojen v Hrastniku pri Zidanem mostu. V Ameriko je prišel leta 1906, najprvo v Kansas in rd tam se je preselil v državo Washington. Prej ji? delal v premogovnikih, zadnja 4 leta se je pa pečat s farma-rijo. Tu za-pužča ženo, v Cali-forni'ji brata in v K.Vn^asu sestro. V Cofvendale, Pa., je umrl Jakcxb Setina, star 64 let in rojen v Darndkih pri Vodicah. Svojcev menda nima. Pokopan je bil civilno 21. junija na Haekettu, Pa. ADVERTISE IN "glas naroda" svoje dolgove in je spet "polten", je >l>et velecenjeni gospod Feng. Nikomur, niti njegovim najboljšem prijateljem l.e bo prišlo na mar, da i>i ga vprašali, kaj je počenjal, ko ga ni bilo doma. Zgodi se pa tudi da se ne vrne; policija ga je irudtem prijela in ga ustrelida. Potem se začne hudo žalovanje in vsa v'is izreka svoje prisrčno sožalje radi smrti veleeenjene-ga Fenga, ki je .po neki drugi pokrajini ropal in kradel Po nekaterih krajih notranje Kitajske je razbojniška nadloga tako pogosta in huda, da si na večere noben človek ne upa brez orožja na cesto. Tedaj vidiš revne knlije in lastnike riževih njiv, ki so si za svoj težko pridobljeni denar kupili lep samokres, da so zavarovani spričo napadov. Tudi v Tang-kvantunu, v tem radi razbojnikov tako zloglasnem kraju, s ; vsi moški oboroženi. Dozdeva se, da razbojniki ne ravnajo to-variško drug z drugim in ne prizanašajo drag drugemu. Če razbojniki iz Lingfanga napadejo vas Tangkvan, se brani j-) prebivalci tega kraja, čeprav so (ali mogoče zato, ker so) sami razbojniki in tebi nič meni nič postrelijo "napadalce. Oblasti se že več let trudijo, da bi zatrle to razbojništvo. To se jim jt> navzlic neizmernim te/- kočam tudi posrečilo. Razdalja so tako velike, CLW MIBOP.t« (Dep. K) 216 W. I8lh Slrcel. Ke« Ysrk Jf "V Tan^kvantunn ste bili.'"! sta me prestrašeno vprašal«1.! »Iva Evropejca, ki sem ju dobi' j 1 v »Pekingu. "In ste se živi?'* Ne morem razumeti, zakaj sta se tako začudila. Tangkvantun 1 je majhno mesteee, skoraj vas t južno od Tieneina. '4Kaj nič n^ veste, kaj govorijo Kitajci v Ta mr kvantu mime vpraš; eden Evropejcev. "Pravijo, di živi v Tan^kvantunu teliko razbojnikov, da se še ptiči bojijo leteti mul mestom. Nobe.a premožen Kitajec se ne upa peljati čez Taiisrkvantuii.*' Tako govorita dva bela človeka, ki že več let živita na Ki tajskem! To je dokaz, da pravljice o razbojnikih eel o na Kitajskem naletijo na verna ušesa. Bil sem v Tangkvantunu — ali kratko: v Tungu — in nie se mi ni zgodilo. Seveda so dandanes razbojniki ondi. Tod-i kitajskega razbojnika ne smete zamenjati z razbojnikom iz Evrope ali Amerike. Kitajski raz jbojnik more l)iti kar častivreden gospod. Biva v kakem majhnem kraju, ima ženo in otroke, pije s prijatelji Čaj in kadi angleške cigarete. V začetku ju 1 lija izgine.44 Uradno" se od p m vi na "trgovska potaPoslovi od žene in otrok in odide j iz tistega kraja. Sicer je malo čudno videti, da ima puško in strelivo s seboj, a nihče si pri tem kaj slabega ne misli. Do-ikler ne ogroža 'blagorodni Feng ■ svojih lastnih domačinov, ne bo nihče podvomil o njegovi poštenosti. Kajpa da je vsakemu znano, da gospod Feng ne gr.^ lastovičja gneada nabirat, a nihče ne bo rekel žal besede o njem. Gospod Feng pa se kakih sto milj odtod snide s svojimi pajdaši, posvetujejo se o načrti!: za fazne pohode in gredo na delo. Načinov je več, izvedbe so po večini okrutne. Kdor ne plača, ga ubijejo. Med julijem in septembrom je čas žetve, ljudje prinašajo riž na tržišča in se z denarjem odpravljajo domov. Zatorej je poletje zlata doiba kitajskih razbojnikov. Druga taka do-ba je čas pred kitajskim novim letom. Sleherni Kitajec, pa bodi, da ima se 'toliko napak, poravna ob novem j letu svoje dolkove. Vse leto ve seljači, se zadolžuje, igra — to-^dk za novo leto plača tudi naj-|večji siromak vse, kar si je iz-jposodil. Pošteni ljudje delajo, da; si prislužijo denar za dolgo ve, — a kaj naj počne razlboj-Inik? Saj so ti razbojniki po večini jako revni ljudje, a zadol-jžili so se vendarle, zatorej se prične nova doba roparskih napadov in tveganih tatvin. Ko i ma razbojnik toliko denarja, {kolikor ga potrebuje za dolg, j pa neha ropati. Noben kitajski razbojnik ne bo še dalje ropal, če ima dovolj denarja. Z de-'uarjem se vrne domov, plača Prijazni roparji Boj za ljubezen ROMAN IZ 2IVUENJA Q Z* "6US NARODA" PRIREDIL: I.H. mm^m^m 42 mmmmm&tmvs Rozana govori meihiko in vneto v upanju, da bo obema tako najboljše pomagala in