Cena Cent. $0 »GoriSki list« izide vsako sredo in soboto zjutraj, savn in uredništvo v Gorici, Corio Verdi štev. 47. Telefon štev. 292. Gorica, dne 29. julija 1944. Oglasi se zaračunavajo po ceniku. Banfini konto pri Cassa di Risparnuo Gorica. Slovenska akademija Fs/ Slovenci v Gorici z nestrpnostjo čakamo 6. avgust, ko bo naša mladina na prvi slovenski akademiji pokazala sad svojega dela. Prepričani smo, da bo to velik praznik, ko bomo z odra zopet slišali lepo slovensko govorico in pe sem. Gobbels nemškemu narodu Berlin, 28. julija. Lsa Nemčija in tudi vse Jadransko področje je sledilo velikemu govoru ministra Gobbelsa, s katerim je isti neusmiljeno ožigosal atentat na Hitlerja in pritisnil njega izvršiteljem pečat izdajalcev. Radi omejenega prostora ne moremo priobčiti obširnega ministrovega govora, vendar pa bomo skušali podati vsaj izvleček. Gobbels izjavlja, da mu ni treba ničesar prikrivati, ker dogodki govore dovolj jasno. Nemški narod je ravno radi tega dogodka še bolj svest končne zmage, ker vidi v vsem prst božji. Atentat ni imel nikakega uspeha, ne vojaškega, ne političnega. Nobeden pravi sodelovalec v glavnem stanu ni sodelovat pri atentatu, vsi zločinci so bili rezervni oficirji, ki so že zdavnaj odložili vojaško suknjo ali bili celo k temu prisiljeni. Torej suhe veje na drevesu nemškega naroda. Gardni bataljon je že poskrbel, da so te veje bile takoj uničene. Vsa vojaška in civilna sila, kakor tudi strankini odredi so takoj nastopili, da se čim preje iztrebi, izdajalska klika, ki pa ni mogla niti ovirati tega dela. Glavni zločinci so že prejeli svoje plačilo. Minister opisuje figure vseh zarotnikov, katerim na čelu je bil general, ki ga je vrhovno poveljstvo že odstavilo radi nesposobnosti na vzhodni fronti. • Dokazano je, da so ti zarotnU ki bili v zvezi s sovražnikom. Toda sovražniki se motijo, ako mislijo, da morejo tu igrati, kakor v Italiji z Badogli-jem. Poslužil se bom vseh sredstev — pravi nadalje Gobbels ■— in meni poverjene oblasti, da pravično razdelim breme te vojne in da prisilim vse, ki so tega zmožni, da dovršijo delo, ki jim bo zaupano. Mislim, da bomo s tem zadostno povzdignili našo vojno mo-ralo. Milijoni ljudi bo temu pozivu dali pozitiven odgovor. I reba bo morda še dolgo čakati, navsezadnje pa bomo vendar šli preko vseh zaprek in premagali vse težave. Odločilno je v tej situaciji dejstvo, da stoji neprijatelj sedaj pred zanj povsem novim položajem in ni nikakor Pripravljen nanj. Ako danes angleška javnost na ves glas zahteva obrambnih sredstev Proti »V 1«, je to povsem razumljivo, ker to orožje križa račune vsemu dosedanjemu obrambnemu sistemu. Prišla Pa bodo še nova orožja. Uporabili jih bomo na raznih vojnih področjih. Nekatera so v.e Prestala eksperimentalno fa- Na evropskih bojiščih Caen - trdna postojanka - Ofenziva v Normandiji - Boj za Firenco in sovražnikove izgube • Obrambni boji na 1500 km dolgi fronti na vzhodu Iz današnjih vojnih poročil posnemamo: Južno od mesta Caen so nemške čete zavzele nekaj prej izgubljenih postojank in se v teh dobro utrdile, tako da so vzdržale zelo močne na-pade sovražnika. Oklopni odredi pri Caenu so bili razbiti po živahnem topniškem ognju. Pri Caumontu se je sovražniku posrečilo nekaj vdorov. Pri tem je bilo uničenih 45 oklopnikov in vdor zajezen. V področju Saint Lj na« padajo Amerikanci. Ti so s pomočjo pehote in 20 oklopnikov prodrle do področja Canisy. Pet oklepnikov je bi- lo uničenih. Tudi pri Mari' gny divjajo hudi boji. Pri Pe riers odbijajo Nemci vse napade. Nemško letalstvo napada postojanke pri Caenu in pomorske vojne cilje pri Cherboargu. Sestreljenih je bilo ll sovražnih letal. 40 teroristov je padlo v bojih na francoskem ozemlju. Obstreljevanje Londona z »V 1« se nadaljuje. V Ttaliji so se južno od mesta Firence vsi napori sovražnika, da prodre v nemško bojno črto, izjalovili. Pri napadih, ki so se ponavljali ves dan, je sovražnik uporabljal pehoto, oklopnike, topništvo in močne odrede letalstva. Le v vasi Fi-gline se mu je posrečilo napredovati, a je bil tudi tu kmalu ustavljen. Tudi na vzhodni fronti se \rstijo napadi za napadi. Pri Stanislavovu in Lvovu so sovjeti imeli izredno težke izgube. Mestno središče Lvova se še brani. Lublin je prešel v roke sovražnika. Na obeh straneh Brest-Litovska in pri Bjalistoku so bili vsi prodorni poizkusi sovražnika razbiti. V nodročju mesta Ponviš so še v teku težke borbe z oklepniki. Med Dvinaburgom m finskim zalivom se rušijo krvavi napadi boljševikov. Preveč iz-( postavljeno mesto Narva jc I bilo po uničenju vseh za vojno važnih priprav načrtno izpraznjeno in prešlo v roke sovražnika. Tako skrajšana fronta je vzdržala vse nadaljnje napade sovražnika. Od 24. junija .lo 24. julija je bilo uničenih na severnem nredelu vzhodne fronte 924 sovražnih oklepnikov. Močni odredi bojnega letalstva so povsod posegala v težišča bo- jev in razprševala sovražno kolone. 35 oklepnikov in nau 400 letal je bilo pri tem uničenih. To noč so težki nemški bombniki napadali sovražno rezerve v področju mesta Lublin. Severnoameriški bombniki so bombardirali kraje v jugo-zapadni Nemčiji in v Romuniji. Zračna hramba je sestrelila 42 napadalcev, med temi 35 štirimotornih bombnikov. Pretekle noči je bil bombardiran LIamburg in Tilsit. 9 bombnikov je bilo pri tem uničenih. Gorica, 28. julija. - V. R. -Razen na vzhodu, kažejo vse fronte znake nekake stabilnosti. Poročila ne prinašajo ni-kakih presenečenj. Pri Caenu si angloamerikanske čete lomijo zobe, v Italiji polževo pomikanje fronte tudi dokazuje moč hrambe — le Sovjeti so nekoliko napredovali. Glavni cilj vseh sovražnikov Nemčije — zlom njene od-norne sile — pa je danes tako daleč kot včeraj. Še je nemška vojna bilanca aktivna in dokler še bo, se sovražnik ne more ponašati z ničemer, ra zen s strašnimi izgubami. Rojstni dan vrhovnega komisarja Pokrajinski vodja dr. Rainer, vrhovni komisar na operativnem področju Jadranskega primorja, je včeraj dopolnil enainštirideseto leto. Draginja v Rimu Lisbona, 28. jul. Iz zanesljivih virov se doznava, da so cene po okupaciji poskočile za nad 800 od sto, dočim so bile plače in mezde povišane za največ 180 od sto, kar zelo vpliva na življenjske pogoje rimskega prebivalstva. Tudi imovitejši krogi si pa niso na boljšem, ker mnogih življenjskih potrebščin sploh ni mogoče najti. Zalaganje mesta Rima je namreč problem, ki ga ni lahko rešiti in Anglo-amerikanci imajo sedaj drugo po glavi, ker so jim pač vsa prometna sredstva nujno potrebna za važnejše vojne cilje.____________________________ zo. Videl sem jih in moje srce je pri tem zastalo. Nikakor pa nemški narod nima namena upati le na moč novega o-rožja. I o bi moglo le oslabiti našo nacionalno moč. Ne sami vojaški faktorji, ne gospodarski, ne politični niso dovolj. Le združitev teh sil jamči uspeh. Minister zaključuje: Bog hoče, da si zmago zaslužimo, da nama nekega dne pokloni la-vor zmage. Delajmo za to in glejmo z zaupanjem v bodočnost. „Jamslvo“ Poljski in Moskva Moskva je priznala tako-imenovani »poljski osvobodilni odbor«, kateremu med drugimi pripada tudi zloglasna komunistinja Wanda Wasi-levska in to ne da bi se prej posvetovala s svojimi zavezniki. To se pravi, da je Sovjetska že vpostavila na zasedeni Poljski sovjete, kar bi moralo biti v pouk vsem državam. Ne le to. Upravičeno se sedaj svet Vprašuje, kaj je s toliko opevanim angleškim jam” stvom? Res je sicer, da ne Angleška ne Amerika nista priznali tega odbora, toda to kvečjemu še poslabša položaj, ker dokazuje, da se očka Stalin nič kaj preveč ne zmeni za svoja zaveznika in da je vse besedičenje angloameri-ških demokratov le žabje brbljanje. Stalin gre svojo pot —-Roosevelt in Churchill pa smeta le gledati. Priznanje Stimsona Lisbona, 28. julija. Stimson ie ob povratku z italijanske fronte izjavil, da ni še nikakih znakov, da bodo nemške o-borožene sile kmalu popusti- le. Zato se mu zdijo vsa optimistična predvidevanja Churchilla v tem smislu preuranje-ne in neumestne. Izjave Stimsona, se napravile po vsem angleškem svetu porazen vtis. Zarotniki 20. julija Berlin, 28. julija. Zarotniki n roti Hitlerju, ki jih je Gob-bels ožigosal v svojem govo ru, so general Olhricht, ki je bil ustreljen, bivši načelnik štaba, generalmajor Beck, ki ie izvršil samomor tekom aretacije in generalmajor Hop-pner, ki je aretiran in čaka sodbe. (Stefani). Angliji manjka delavcev Amsterdam, 28. jul. Britanska poročevalska služba javlja: Ko je bilo sedaj iz londonskega mestnega področja evakuiranih 133.000 žena in otrok, se bodo pričela očiščevalna dela. Večina Londončanov spi v zakloniščih, ki so po hišah ali izven njih. Kakor pričakujejo, bo do konca tedna evakuiranih 170.000 ljudi. S/1 ovenci rimorci Vašim svojcem in prijateljem, ki so v vojaških enotah izven Slovenskih narodnih straž ter onim, ki so zaposleni po drugih deželah livrope, omogočite zvezo z domom. Pošiljali jim bomo brezplačno naš list. Čim preje nam sporočite naslov svojih dragih, tem preje boste razveselili svojega človeka, ki bo srečen, ko bo čut glas domače grude! Naslove pošljite na upravo »Goriškega lista«, Gorica. Laži komunistične propagande Vrhovno pravilo, kadar po-bereš letak, je: ne verjemi. Čg si tako neveren, da propagandi, ki se je sto in stokrat izkazala kot lažniva, še vedno verjameš, potem tega člančiča ne beri naprej, a tudi komunistični letak, ki si ga pobral, zavrzi. Če si pa spoznal duha časa in nasprotnika, potem veš, da mu je po lastnih izjavah laž dovoljeno orožje, če more kakor koli koristiti njegovim željam in načrtom. Število neumnih je neizpierno: pripoveduj jim še tako bedaste izmišljotine, vselej bo nekaj obviselo. Z njimi računa nasprotnikova propaganda, saj ti določajo javno mnenje. Ti si se že prebudil iz narkoze komunističnih trikov. Veš, da je »raj na zemlji« propagandna laž, limanice, ki so od začetka poglavitno orožje komunizma; veš, da je »osvoboditev« propagandna laž, ki jo je narekoval čas in položaj našega naroda. Veš, da si nasprotnik vselej izbere tisto geslo, ki najbolj vleče. V tem moramo izreči komunizmu pač priznanje: v izmišljanju aktualnih in zaeno mikavnih propagandnih laži so nenad-kriljivi. Otroci teme... Laž je dvorezno orožje. Zlasti, kadar je predebela, temeljito razgali nasprotnika, pa ga tudi rani. Laž je izdajalska. Brž ko si neobčutljiv za njen strup, ti kakor v zrcalu pokaže skrite namene tistega, ki jo uporablja. Preuči tendenco in način propagande. Izvedel boš, če znaš brati med vrstami, 1) načrte in želje nasprotnika, 2) fazo, v kateri se nahaja. Vzemi za primer v roko letak primorske OF, ki trdi, da se domobranci bore na zahodni fronti. Veš, da jc to laž in nesmisel. Vprav bistveno za domobrance in narodne straže je, da se bore na domači zemlji za svoje domove. Žal je ta njihov boj vedno bolj potreben, ko se že iztrebljene partizanske tolpe spet množe s hrvatskimi in italijanskimi partizani. Domobrancev čaka na slovenski zemlji še velika naloga, zato jim je dolžnost, da se ne ganejo s svojega mesta. Niti cn domobranec ni bil poslan ne na zahodno ne na južno ali vzhodno fronto. Ko si to razmislil, sežeš lahko po resnici, ki je skrita v tem gnezdu laži. Kaj hoče nasprotnik? Kolikokrat je želja mati kake nepremišljene laži! Komunisti bi kajpak radi videli, da bi se domobranci šli borit na tuje fronte. Kot so se lani poskušali iznebiti svojih nasprotnikov, ko so jih v dogovoru z badoljevskimi o-blastmi pošiljali v internacijo, tako bi se jih radi iznebili sedaj, s tem da bi jih poslali drugam na fronto. To je seveda račun brez krčmarja! Drugo, kar lahko razbereš iz te laži, je hotena tendenca, izpodbiti domobranstvu tla, vzeti mu čast, vzeti mu to, kar pove že njegovo ime, vzeti mu razlog obstoja. Če domobranci res zapuščajo domovino, niso več domobranci. Stran 2. »GOKlSK.1 LISI« Štev. 25. To naj bi bil udarec v mozeg. V treh letih se partizanom ni posrečilo prepričati ljudi, da se bore za narod in domovino. Vkljub vsem lažem je bila vsakomur jasna razlika; do-mobranstvo varuje domove, partizanstvo jih ruši. S taktiko takšnih laži torej partizani spet pričajo proti sebi: ko bi bil njihov »osvobodilni« boj dejstvo, jim ne bi bilo treba tako očitno lagati. Tako partizanska propaganda indirektno prizna, da je ravno domobranstvo tista edina si- KULTURNI Slovenščina - uradni jezik Pojem in važnost uradnega jezika se v teku let in po o kolnosti spreminja. Vse drugačnega pomena je bil uradni jezik za majhne in nerazvita narode, ko so začeli samostojno politično življenje kot za velike narode stoletne politične preteklosti. Včasih je uradni jezik istoveten s knjižnim ali ga celo nadomešča. Spet pa so narodi, ki uradnega jezika nimajo, bodisi po krivdi kulturne zaostalosti ali pa po krivdi zunanjega pritiska, ki mu uradovanja v domačem jeziku ne dovoljuje. Slovenščina je brez vsakega dvoma visoko razvit jezik z bogato literarno tradicijo, z bogatim besedjem in izraznostjo. Slovenščina kot knjižni jezik po gibčnosti, lepoti in sinonimičnim preobiljem prav nič ne zaostaja za jeziki naj-kulturnejših narodov. Samo en dokaz za to: Župančičevi prevodi Shakespeareja, čigar besedni zaklad je nepregleden. Da celo: Shakespeare sloni na germanskem, keltskem in romanskem besedišču, medtem ko je Župančič čisto slo-venski. Ni starodavna naša književnost, tudi sodobni pisec se mora za izraze boriti, a jezik sam ima v sebi moč, izraziti naj finejše čustvene in miselne odtenke. Edino kjer slovenščina zaostaja, je tehnično izrazoslovje. Napor v preteklih desetletjih je v veliki meri veljal prav tej strani jezika. Če ni bil povsem kronan z uspehom, leži krivda prav v tem, ker Slovenci kot majhen narod tehnike nimamo razvite in smo zato nujno navezani na prevajanje in posnemanje tujih nazivov, namesto da bi ustvarjali nove, lastne izraze. Slovenščina kot uradni jezik pa je domala istoveten v knjižnim ali »šolskim«. Sploh ne obstoji vprašanje, ali je Župnik Stanko Žerjal : Prikazanja Matere v maj Koncem letošnje pomladi se je po vsej severni Italiji in tudi po Primorskem razširila novica, da se je nekje v Lombardiji prikazala Mati Božja. O tem so pisali tudi že mnogi italijanski katoliški listi, še bolj se je vest širila ustno po osebnih in pismenih stikih. Za 13. julij je ljudska govorica napovedovala še posebno iz-redne dogodke. Pristojni škof, t. j. ordinarij v mestu Bergamu je sicer izdal pojasnilo, da so te napovedi brez podlage, o majniških prikazanjih pa da je šele v teku stroga preiskava. Kljub temu se je tudi iz naših krajev odpravilo nekaj Slovencev na kraj prikazovanj. Tudi jaz sem bil tam in zdaj tu objavljam kratko poročilo o dogodkih, kakor sem i la, ki daje življenja za boljšo bodočnost naroda. Po načinu propagande lahko razbereš tretje. Kadar je nasprotnik prisiljen posluževati se tako neumnih in preo-čitih laži, se pravi, da je tik pred obupom. Vsaka propagandna laž mora imeti videz verjetnosti, sicer je brez smisla. Ta zadnja laž videza verjetnosti nima več, zato je dokaz, da je partizanstvo v noložaju lažnika, ki že razkrinkan laže samo še iz obupa. OBZORNIK slovenščina zmožna biti uradni jezik. Slovenski uradni jezik resda ne tvori svoje skupine, a to mu je le v prid, kajti to se pravi, da ni pokvarjen s pisarniškimi spački, ki jih od kulturnih evropskih jezikov prav do kitajskih pismenk lahko opazuješ. Vprašanje je samo, koliko se sposobnost in pravica naroda, izražati se v svojem jeziku, upošteva v javnosti. Pravica, pravim, ki spada med naravne nravice narodov. Prepovedovati ali onemogočati narodu, da uporablja svoj jezik tudi zunaj domače hiše, je zločin. Saj narod ni vsota posameznikov. marveč občestvo, ki v medsebojni komunikaciji živi in raste. Dasi res uradni jezik ni najvažnejši zunanji znak tega občestva, pa je zato naj-vsakdajnejši in najvidnejši. Te misli smo zapisali z željo, da bi tudi v naši pokrajini, kjer živi velika večina slovenskega ljudstva, uradi in oblasti upoštevali to osnovno narodovo pravico. Kaj ne bi mogli tudi goriški javni uradi nastaviti vsaj po enega uradnika, ki bi bil zmožen knjižne slovenščine? Zaradi pomanjkanja slovenskih šol v bližnji preteklosti je ta pojav mogoče razumeti, nikakor pa ne opravičiti, če imamo pred očmi pravice m zahteve na rudi, ki hoče živeti. -e nabirala rože za Marijin domači oltarček, tla se je tedaj na travniku hipoma zamaknila in videla Mater Božjo, ki ji je naročila, naj sc vrne na ta kraj nadaljnih osem dni zaporedoma ob isti uri, to je ob šestih zvečer. Prikazanj je bi- lo vsega trinajst, namreč od 13. do 21 maja, potem pa še od 28. do zadnjega maja. Kaj je deklica videla? Mater Božjo z Detetom Jezusom v naročju in s sv. Jožefom ob stra ni, nekaterikrat menda samo Mater Božjo, enkrat pa neko čudno svetišče s sv. Družino V Kobaridu pripravljamo za 6. avgusta 1944. narodno zborovanje, na katerem bo govoril pesnik in pisatelj dr. Joža Lovrenčič. Ustanavlja se tudi slovensko' kulturno društvo. Materinstvo Nič ni bolj svetega, kakor žena, ki je rodila. Nič večjega ni, kakor n jena ljubezen. Po materah šefe smo vsi bratje. Po materah ena družina. Vitici sem mater dojiti tuje de-te. Videl sem in sem jokal. Videl sem skrb očetov. Kje si? Ljubezen mater je presegla pravico moža. Zakaj jo imenujejo slabo? Ker je ženska? Zakaj jo ponižujejo? Otroci, ki gledajo Gospoda, ljubijo mater. Najsvetejši ljubijo najčistejše. Mati. Tvoje ime je sveto ... Tvoje ime je sladko v veke ... Tako piše naš slavni pesnik in pisatelj Pregelj o materi v svojem Plebanus Joannesu. Res je materinstvo nekaj svetega. Mama, kako sladka je ta beseda. Otrokom je mati vse na svetu, pa tudi že odraslim je njeno ime najslajše. Mati je prva vzgojiteljica otrok. Dan in noč žrtvuje vse svoje sile za blagor svoje dece. Njena ljubezen ne pozna meje, njena čustva do o-trok so globoka, plemenita. Mati biti, plemenita in ljubeča — je težko. Vendar pa, hvala Bogu, naš narod ima po večini dobre matere, ki so bile vzgojene pod okriljem poštenih, ljubečih in požrtvovalnih družin. Vzgoja v zdravem duhu povezana s pokorščino in ljubavjo napravi iz zdravih deklet — požrtvovalne in skrbne matere, katere sinovi in hčerke spoštujejo in ljubijo. Jasno je, da pri vzgoji de' ce ima besedo tudi OCe. Pravi oče bo povsod, kjer koli jb potreba, skrbel in podpiral vsfc delovanje matere za vzgojitev družine, da mu na starost postane ponos in veselje. Prava vzgoja otrok lahko i rečemo, da je umetnost in naše dobre mamice so v tem oziru zares umetnicc. Res je, da so tudi izjeme v materinstvu. Razume se, tla tam vzgoja trpi. Živimo v hudi dobi, gazi se kar je človeštvu najsvetejše. Narodi, družine, krvavijo, duh teme deluje na vseh poljih. Vsi čutimo gorje — naše duše,-naša srca stokajo. Toda v tej borbi najbolj krvavijo srca materinstva. Mati! Tvoje ime je sveto, Tvoje ime je sladko v veke. K.i in štirimi živalimi v njem. Tako zatrjuje deklica. Z Materjo Božjo se je tudi pogovar-jala. Kaj pa? Razni listi in zasebna poročila vedo povedat! precej stavkov, ki naj bi jih bila Marija dcklici izgovorila, a vsa ta poročila se med seboj ne ujemajo popolnoma. Kolikor sem mogel iz najboljših virov (ki so pa najbolj molčeči), je resnično, da je Božja Mati med drugim zrekla sledeče stavke: »Ljudje naj več molijo in delajo pokoro!« »Matere naj bodo dobre in pametne, da se bodo njih hčere naučile od njih zgleda lepega krščanskega življenja«. »Naj ljudje molijo rožni venec, in sicer dobro, iz srca!« »Če bodo ljudje, molili in delali pokoro, bo vojna končala že v dveh mesecih«. Še nekaj drugih besed je Marija povedala deklici, a te bomo v vsej pristnosti zvede- li šele takrat, ko bo cerkvena oblast objavila izid svoje preiskave. Resnično je tudi to, IN POLETNA RADOST v naSem mestu Kopanje je šport, ki ne u-streza le naši želji po razvedrilu in užitku, pač pa koristi zdravju. Sonce, svež zrak in voda so trije glavni varuhi zdravja. Že po navadni kopeli v banji se počutimo spočite in lahke in pripravljene za dela, ki zahtevajo od nas veliko e-nergije, bodisi fizične ali duševne. Večjo korist pa nam nudi kopel na prostem v te' koči vodi, kjer razgibamo s plavanjem vse mišice, ki so doslej tako dolgo počivale. Zato je plavanje še posebej priporočljivo onim, ki so te' lesno slabo razviti, ki prebije-jo večji del dneva v zaprtih prostorih in ki večinoma o-pravljajo svoja dela sede. In to so razen svobodnega kmeta skoraj vsi ljudje. Večino poklicev izvršujemo v uradih, tovarnah, laboratorijih, na najslabšem položaju pa so gospodinje, ki morajo vdihavati skoraj ves dan razne pare in prenašati neznosno vročino. Zato pa hrepenimo vsi po nedelji, ko smo prosti in smemo ven v naravo. Cilj vseh je Soča. Mladi in odrasli, pohitimo tja. Med tednom premišljujemo, kateri kraj si bomo izbrali to nedeljo, in o- braz se nam kar zvedri ob misli na prijeten hlad, ki nas bo objel, ko bomo skočili v mrzlo Sočo. Njena mrzlota nam sprva kar vzame sapo, da odpiramo usta kot riba na si»-hem, a kmalu se ojunačimo in z radostjo režemo hladne valove. Prav svojevrstno veselje nudi kopanje otrokom. Ti se za odrasle niti ne zmenijo. Skačejo in brozgajo po plitvi in globoki vodi kot povodni možje. Strahu pred vodo sploh ne poznajo. Večkrat imajo od vode popolnoma modre ustnice in v vetru kar drgetajo od mraza, pa se za vse te neprijetnosti niti no zmenijo. Saj ne utegnejo! Ta si veže črva na trn; videl je prav lepo ribico in zdaj jo hoče ujeti. Spekel jo bo kar tu. Poprosil bo za vžigalice, zanetil s suhladjo ogenj in pečenka bo kmalu gotova. Teknila bo pa prav gotovo bolj kot 1 kakšna zelenjavna juha doma, ki je prav malo ali pa nič zabeljena. Nekateri pa so si »narabutali« nolne srajce krompirja in zdaj ga pečejo tam za veliko skalo, kjer so varni nred radovednimi očmi kopalcev. Otročad pa si zida gradove, mostove in jezove iz rahlega peska in blata. Odrasli se tudi sončijo. Nočejo zanemariti lepe prilike, da utrdijo s soncem kožo in napravijo odporno proti raznim boleznim. Poleg tega pa se še boje, da bi jih presenetil dež. Tako se je namreč že navadil, da jim pride ponagajat prav vsako nedeljo. Tistim o-blakom tam na zahodu ni prav nič zaupati. Kar naenkrat bodo temni in polni dežja. Ker jim je breme pretežko, da bi ga mogli nositi na svojem izprehodu po obširnem nebu, ga bodo odložili prav gotovo ravno nad kopalce. In dež bo lil kot iz škafa. Previdnejši kopalci kar pospravijo svoje »šotore« in odidejo, dokler je še čas. Čez dobro uro pa se jim že smeje sonce in jim kaže osle, ker so se zbali osvežujoče plohe. Nič ne stori. Dovolj so se naužili zraka, sonca in marsikdo žal tudi vode. Ni bilo prav prijetno, ko jim je klo-kotala po grlu navzdol, a vsak kopalec mora spoznati okus vode, sicer ni kopalec na mestu. Rada. Neprijetnosti Gorice Vsi pojo slavo le lepotam Gorice, nihče pa ne omeni neprijetnosti, ki jih srečujejo v jutranjih urah na poti v službo. Gospodinje in služkinje so se tako razvadile, da stre-pajo krpe za prah in celo manjše preproge kar skozi okna, ne meneč se za mimoidoče. Pa to ni le v stranskih ulicah, ampak tudi na Korzu, ki velja za najčistejšo gori-ško ulico. Najbrže še niso občutile na lastni koži, kako neprijetno dene tak jutranji pozdrav prahu, papirčkov in tudi neljubih domačih živalic. Na predpise hišnega reda in mestne snage pa so prav gotovo pozabile, ali pa mislijo da zanje ne veljajo, ker stanujejo v višjih nadstropjih in se lahko skrijejo očem postave. Hišniki še vedno pozabljajo, kaj je njih dolžnost. S kakšnim veseljem in užitkom zamahujejo s svojimi metlami po prašnih hodnikih, da se praši na vse strani. Prav res bi morali imeti malo obzirnosti do potnikov in poškropiti hodnike. Mnogi so pa celo tako brezobzirni, da vlivajo vodo sko> zi vrata na cesto, ne da bi ure j pogledali, ali ore kdo mimo ali ne. Tako te namoči dež in sicer umeten, kar sredi jasnega dneva. Res je navada železna srajca, a omikana o-seba ne bo nikdar kršila cestnega reda, ki je sam na sebi umljiv in zato protestiramo proti »inteligentnim damam« in njihovim služkinjam, ki o-tepajo celo ob desetih na najlepši ulici prah s svojih vedno umazanih preprog, naj bodo previdne, zakaj utegne se pripetiti, da bodo svojo ne- i snago na javnih ulicah stresle na človeka, ki bo razžaljen in bo energično protestiral. Kar velja za vsa evropska mesta, velja tudi za Gorico. Ljubitelj lepega mesta Gorice. SEZNAMI TRGOVCEV IN POTUJOČIH TRGOVCEV Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici objavlja, da so bili sestavljeni seznami trgovcev in potujočih trgovcev za av-gust: pri okrajnem davčnem uradu v Gorici za občine Kanal, Čepovan, Komen, Grgar, Miren, Dornberg, Opatjeselo, Renče, Anhovo, Šempas, Štanjel, Šmartno pri Kojskem, Trnovo in Temenica; pri o-krajnem davčnem uradu v Ajdovščini za občine Ajdovščina, Črniče, Rihemberg, Sv. Križ pri Ajdovščini, Št. Vid pri Vipavi, Vipava in Col; pri okrajnem davčnem uradu v Krminu za občine Krmin, Dobrovo v Brdih in Dolenje v Brdih; pri okrajnem davčnem uradu v Idriji za občine Idrija, Crni vrh nad Idrijo in Cerkno; pri okrajnem davčnem u-radu v Tolminu za občino Tolmin, Breginj, Kal nad Kanalom, Kobarid, Grahovo, Bovec, Sv. Lucija in Soča. Manifestacija zvestobe Fiihrerju je bila po ponesrečenem zločinskem atentatu tudi v Gorici. Predstavniki vojske, SS in policije ter številni povabljeni gostje so se zbrali v slavnostni dvorani nemškega svetovalca. Svetovalec Goriške pokrajine Oesterreicher je v svojih izvajanjih izrazil ogorčenje nad zločinom. Ob sklepu je poudaril, da sta izšla nemški narod in njegova vojska iz te težke preizkušnje o-krepljena za nova dejanja. Manifestacija zvestobe Fiih-rerja je bila zaključena z obema himnama. BOJ PROTI ČRNI BORZI Pokrajinski urad za nadzorstvo cen sporoča: Milano Angelo, lastnik tvrdke A. Milano, veletrgovina z vinom in žganimi pijačami v Gorici, Corso Verdi 36, je bil kaznovan z denarno kaznijo 70.000 lir in s plačilom stroškov v znesku 7.000 lir, ker se je prekršil proti čl. 2 uredbe za pobijanje oderuštva. Bigot Giovanni, trgovec z živili v Gorici, Garibaldijeva ul. 6, je kaznovan z denarno kaznijo 40.000 lir in s povra Čilom stroškov v znesku 4.000 lir, zaradi istega prestopka. Maselli Antonio, industrija-lec v Gorici, Garibaldijeva ul. 6, je kaznovan z denarno kaznijo 5.000 lir, z zaplembo nedovoljenega dobička 11.652 lir in s plačilom stroškov v znesku 500 lir. Kazni radi zapredkov Pred posebnim sodiščem v Gorici so bili obsojeni 61-let- j na Ana Olvo na 300 lir globe, j ker je pridržala 3.5 kg za' j predkov, 42-letni Guido Bru-mat iz Borgnana na 300 lir, ker je pridržal 4 kg zapredkov. Silva Brešan iz Medeje pri Krminu na 300 lir, ker je pridržala 3 kg zapredkov, Lucija Zuljan iz Medeje in Fir-mina Mondolo iz Medeje na 300 lir globe zaradi pridržka j 3 kg zapredkov. Peter Roma-nut iz Brazzana pri Krminu na 260 lir globe, ker je pridržal 2.6 kg zapredkov, Leonida Pollo iz Krmina na 240 lir globe, ker je pridržala 2.4 kg zapredkov, Marija Luiza iz Borgnana na 320 lir globe, ker je pridržala 3.2 kg zapredkov, E-lizabeta Lisica iz Krmina na 500 lir globe, ker je pridržala 1 kg zapredkov, ki bi jih mo-rala oddati v zbiralnico. Gangstrski rop sredi Gorice V sredo okrog 2. popoldne so vdrli v prostore tvrdke Or-zan v ulici Malta trije moški, ki so se pripeljali s tovornim avtomobilom. Razbili so telefon in čuvaja prisilili, da je noklical lastnika. Tolovaji so hoteli nato prisiliti lastnika g. Orzana, da jim izroči sto kvin-talov olja in deset kvintalov sira. Medtem pa so jih presenetili policisti, ki so bili na sledu za avtomobilom, ki je nekaj minut preje izginil iz garaže podjetja Ribi. Čeprav je policija nepričakovano prišla, so se tolovaji vendar znašli. Dva od njih sta jo jadrno popihala skozi okno na ulico Tunis, eden na ie padel v roke pravice. Komu je bilo namenjeno ukradeno blago, ni znano. Gotovo je, da tu ne gre za navadne tatove. Kvestor Bruni premeščen v Uidem Za novega kvestor j a videni' ske pokrajine je bil imenovan podpolkovnik Nikolaj Bruni, doslej dodeljen k goriški kvesturi s posebno nalogo, zaupa^ no mu od notranjega.ministrstva. Kvestor Bruni se je udeležil bojev na Balkanu in je služboval tudi v ljubljanski pokrajini. PRIJAVA STAVBNEGA GRADIVA Stavbne tvrdke so dolžne vsak mesec prijavljati prefekturi (4. oddelek) stavbno gradivo, orodje, stroje itd. Prva pr:iava mora upoštevati stanje 5. julija 1944. Oddati jo je treba v treh izvodih. NAJDENO Našla se je zlata verižica z obeskom. Shranjena je v blagajni občinske uprave. Kdor more dokazati, da je lastnik .te verižice, je vabljen, da jo dvigne. OSEMDESETLETNI STARČEK UTONIL V SOČI V sredo 26. t. m. so proti večeru izvlekli iz Soče poleg mosta 9. avgusta utopljenca v katerem so prepoznali 87-letnega Hanibala de Comelli, stanujočega v ulici Diaz št. 5. Starček je šel omenjenega dne na sprehod po bregovih Soče ter se ustavil na nabrežju poleg železniškega mostu. Zaradi vrtoglavice je strmoglavil v reko, ki je na tistem mestu deroča in globoka ter utonil. da je Marija zaupala deklici neko skrivnost, ki naj bi jo ta razodela sv. očetu ali škofu. Ponovno pa je Marija poudarila molitev in pokoro. Ko je deklica prosila Marijo novega vsem vidnega znamenja, da bodo vsi verovali v resničnost prikazanja, ji je Marija odgovorila, naj to skrb prepusti njej. Deklica je Mariji sporočila tudi razne prošnje ljudi, ki so se ji priporočili in tudi za te je Marija dala primeren odgovor. Vsako prikazanje je trajalo dobrih deset minut, e-no pa je bilo dolgo dvajset minut; takrat je deklica z Marijo molila rožni venec. Na kraju prikazanj zdaj gradijo zasilen paviljon. Romarji pa romajo v Ghiaie zlasti prosit miru. Ljudstvo v Lombardiji zdaj pričakuje, da bo prav kmalu konec vojne, ker se je Mati Božja prikazala. Takšno pričakovanje je bir lo že za 13. julij, pa je slonelo na zmoti. Mati Božja je namreč obljubila konec vojne v dveh mesecih ne absolutno, ampak pod izrečnim pogojem, če bodo ljudje bolj molili in delali pokoro. In mala vizijo-narka Adelica neprestano ta pogoj ponavlja. Torej je konec vojne odvisen od ljudi samih. Le žal tudi v zadnjih dveh mesecih nikakor ni opaziti kaj več molitve ali pokoro, niti ne manj greha. 13. julij so razupili kot dan, ko se izpolnita dva meseca od prvega Marijinega prikazanja. Toda napoved glede konca vojne sploh Marija ni dala 13. maja, ampak šele proti koncu svojih prikazanj. Torej je treba šteti dva meseca od tistegu dne, ko je Marija o vojni govorila. Iz ust sicer neuradnih, vendar dobrih prič na Ohia-iah sem slišal, da je Adelica po Marijinem navdihu izjavila, da so sploh vsi četrtki po 13. juliju dobri, ugodni dnevi. Že 13. julij je padel na dan četrtka, naslednji četrtek je bil 20. julija. Morda se je katerega teh dni vendarle kaj posebnega zgodilo. Komur se ljubi, naj zdaj zasleduje do-godke ob četrtkih. Vest o videnjih se je razširila najprej med otroki, potem med odraslimi, starši so zvedeli šele četrti dan in oče, ki ni hotel verjeti, je deklici najprej prisolil dve zaušnici, češ da laže (to mi je mož sam povedal). Že po treh, štirih videnjih se je vest tako na široko razširila, da so začeli radovedneži v tisočih, potem v de-settisočih in nazadnje v stoti-sočih prihajati na kraj prikazovanj. Ti romarji niso imeli sreče videti Marijo, pač pa so > neprodirni gneči iz najne posrednejše bližine mogli o-pazovati deklico med zamaknjenjem ter kontrolirati, ali je dekličinim izpovedim verjeti ali ne. Deklico so med samimi videnji opazovali tudi zdravniki več narodnosti. Ti so u-gotovili, da je deklica vsestransko telesno in duševno zdrava ter da je med zamaknjenjem tako neobčutljiva, da se tega ne da naravno razložiti. Romarji so privedli s se- boj tudi bolnike. In glej: vsak večer se je zgodilo nekaj hipnih ozdravljenj. Mnogi ro marji pa tudi mnogi neudele-ženci v bližnji in daljni okolici so opazili tudi neke izredne pojave na soncu, zlasti 21. in 28. maja. Pozneje so prišla poročila o nekih spremembah na soncu celo iz Tridenta in 13. julija celo iz Aoste. Istega dne 13. julija so opazili enake pojave celo na Goriškem v Črničah. Tu pa moram povedati, da zvezdoslovjc take pojave, namreč vrtenje sonca, že pozna in da je mogoče to tudi naravno razlagati. Vendar Lombardci okrog Berga-ma trdijo, da je le čudna o-kolnost, da se sonce nenavadno spreminja prav v istem ča> su, ko se Marija prikazuje. Ljudstvo v bergamski pokra-iini in v bližnji soseščini je že tekom zadnjih prikazanj vrglo vse predsodke in pomisle^ ke proč ter z mirnim prepričanjem veruje v resničnost prikazanj. Dan za dnem pri- hajajo v Ghiaie romarji molit in prosit milosti. V župnijski cerkvi sta stalno v pomoč dva redovnika, ob nedeljah še več, kajti cele noči so oblegane spovednice in še v popoldan-skih urah prihajajo romarji tešč k sv. obhajilu. V dveh mesecih se je v Ghiaiah med romarji zvršilo več stotin nenavadnih in nenadnih spreo-brjenj, celo bergamski škof je moral priznati silno prebuje-nje vere. Doslej je prijavljenih več ko sedemdeset hipnih ozdravljenj od težkih bolezni. Mala vizijonarka Adelica zdaj prebiva v nekem samostanu pri uršulinkah in je ni dovoljeno komurkoli obiskati. Pač pa ji ljudje sporočajo in priporočajo pismeno najrazličnejše težave v molitev. Tudi jaz sem ji potom prevzvi-šenega škofa v Bergamu sporočil prošnjo, naj zmoli Oče naš za trpeči slovenski narod. Zagotovljeno mi je bilo, da bo že naslednji dan zmolila v ta namen - cel rožni venec. / Stran 4______________________________________________________ .GORIŠKI LIST. Štev. 25 Vesti iz Trsta in okolice Uredba o tkaninah Ker so se zaradi vojne za civilni sektor razpoložljive zaloge tekstilnih izdelkov skrčile, je treba v zagotovitev kritja prvenstveno nujnih potreb delovnega ljudstva izdati posebne ukrepe. Na podstavi danega mi pooblastila odrejam takole: Člen 1. — Racionirani tekstilni izdelki se smejo od 1. julija 1944 dalje v pokrajinah Trst, Videm, Gorica, Reka, Pulj in Ljubljana oddajati potrošnikom (posameznikom kakor tudi pravnim osebam zasebnega in javnega prava) ne več na odrezke oblačilnih izkaznic, kakršne koli vrste, marveč samo na posebne nakaznice. Kolikor so za posamezne predmete dopuščene ali so še dopustne izjeme od prodajne prepovedi proti oddaji točk oblačilne izkaznice, izda natančna navodila pristojni prefekt kot predsednik Pokrajinskega gospodarskega sveta. Člen 2. — Trgovci na debelo in proizvajalne tvrdke smejo z veljavnostjo od 1. julija 1944 dalje oddajati tekstilno blago trgovinam na drobno vseh vrst samo še proti oddaji ustreznih uradnih posebnih pooblastilnic. Določbe o izda-janju nabavnic (buoni di prc-levamento) v zameno za točke oblačilnih izkaznic in na-kupnic (buoni di acquisto), ki se oddajo v trgovini na drobno, se začasno ukinjajo. Člen 3. — Na novo uvedene posebne nakaznice za potrošnike (po čl. 1.) in posebne pooblastilnice za trgovce (po čl. 2.) izdaja po mojih navodilih, ki izidejo hkrati, pristojni Pokrajinski gospodarski svet oziroma po njegovem nalogu odrejeni urad. Člen 4. — Prefekt kot predsednik Pokrajinskega gospodarskega sveta izda izvršilne določbe po mojih smernicah in jih krajevno objavi. Člen 5. — Dosedanji predpisi o gospodarjenju s tekstilnim blagom ostanejo v veljavi, kolikor ne nasprotujejo mojim odredbam. Člen 6. — Kršitve te nared-be se kaznujejo po veljajočih zakonskih določbah. Trst, dne 24. junija 1944. Vrhovni komisar: Rainer s. r. Nagrada za zvesto delo Dobroznana tržaška tvrdka Smolars Nipote je praznovala te dni jubileje dela pri tvrdki devetnajstih njenih uslužbencev, od katerih eden jc praznoval 50 letnico dela in drugi 30 letnico. Vsem jubilantom je bila ob tej priliki izročena lepa diploma in dobili so tudi primerne darove od tovarišev in tvrdke. Lepa in redka slavnost, ki dela tržaški papirnici in tiskarni zasluženo čast. Zatemnitev, prestopniki in pokora Precej ljudi se je pred nekaj dnevi moralo zagovarjati pred tržaškim sodiščem radi zanemarjenosti v zatemnitvi lastnih stanovanj. Trmoglavost je nekatere precej drago stala, ker se sodišče ni omejevalo na denarne kazni, temveč je nekaterim prišilo tudi ne ravno lahke zaporne kazni. Tako smo izvedeli, da je bil neki Emilio Toti obsojen razen globe na 15 dni zapora. Tudi Laura Gorian in Antonia Linassi, stanujoče v ulici Ugo Foscolo 29 so stali pred sodiščem. Linassi je tudi dobila 15 dni, dočim je bila Gorian oproščena. Pazite torej na zatemnitev! VSE OSEBE TRŽAŠKE POKRAJINE, ki imajo govedo in perutnino, morajo v 10 dneh prijaviti število goveda in perutnine. 40.000 PAROV ČEVLJEV prejmejo v okviru prizadevne pobudnosti delovnega urada tržaški delavci in njihovi svojci. Razen tega bo razdeljenih' 10.000 parov čevljev za delo. Tudi so razdelila vodstva posameznih obratov te dni svojim delavcem 10.000.(X)0 cigaret brez odrezkov tobačnih nakaznic. AVTOBUSNE SPREMEMBE. Na avtobusni progi Rcka-Opatija-Lovrana so bile uvedene sledeče spremembe : Vožnji z Reke v Opatijo ob 8.30 in 14.30 se podaljšata do Lovrana, vožnji iz Opatije in Voloskega na Reko ob 17.45 in 18. se preložita na 18. in 18.50. Razen tega se uvedeta vožnji iz Lovrana na Reko ob 9.15 in 16.30. 2.000 ŽIVILSKIH NAKAZNIC UKRADENIH Deželnemu prehranjevalnemu uradu na Reki je bilo u-kradenih 35 zavojev z 2000 živilskimi nakaznicami. Obla-stva poizvedujejo za krivci. PRED POSEBNIM SODIŠČEM V TRSTU je bil obsojen Feliks Babaico iz Pulja na 28 let in 7 mesecev ječe ter 34.000 lir globe in plačilo pravdnih stroškov, ker je prodal po pretirani ceni 27 metrskih stotov moke, 12 me. trških stotov testenin in 7 metrskih stotov riža. TATVINE MED LETALSKIM ALARMON V zadnjem času so opazili, da so bile med letalskim alarmom na Opčinah načrtno izvedene večje tatvine po stanovanjih. Preiskava je dognala, da je tatvine organiziral krimnialen tip, ki se je pri tem posluževal 8 do 12-letnih otrok, da so po njegovih navodilih kradli in ropali po stanovanjih. Škoda gre v več ti-sočev lir. Policija razčiščuje zadevo. PONESREČENCI 32-letni železničar Avgust Bon iz Ulice zvončkov 175 si je med službo ranil desnico. 42-1 etn i Ivan Dol jak iz Vrde-lja-Školjeta 218 je padel z drevesa in se je potolkel po glavi. Levico si je ranil med igro z nekim sovrstnikom 10-letni Klavdij Celibera. Kladivo je priletelo z višine na 49-letne-ga čuvaja Santa Saipo, ki ima ranjeno glavo. 37-letni kmetovalec Karol Furlan iz Gornje Grete 386 si je pri padcu zlomil desno ključnico. Spor! ODMOR V JADRANSKEM PODROČJU Naši bralci so brezdvomno že sami opazili, da je važnejše športno delovanje v Jadranskem področju nekako zastalo. Res ni več velikih športnih dogodkov. Nekoliko so krive temu razmere, nekoliko tudi bližajoči se avgust, ki je že itak pomenil za športnike mesec počitka. Razen rednih konjskih dirk v Trstu in manj važnih srečanj na polju lahke atletike in nogometa, nima kronist ničesar beležiti. Edina stroka, ki bi v tem letnem času morala biti v polnem delovanju, je plavanje in water-polo. Vojne razmere pa so tem športnim strokam odvzele skoro vsako možnost udejstvovanja, ker ni mogoče organizirati važnih tekem. Lokalna srečanja pa v teh strokah vzbujajo le relativno zanimanje. Kolesarstvo je prisiljeno počivati, tako tudi vsakovrstne cestne dirke. - V. R. Kmetijstvo Zdravilna moč rastlin Da je kamilica brezpomembna poljska rastlina, izvrstno, vsesplošno zdravilo in da nam marsikdaj prihrani zdravnika, o tem ve že vsak otrok in nihče se več ne smehlja ma-lovrno, če sliši o njej. Skozi vsa sto- in tisočletja so ljudje poznali in znali ceniti zdravilno moč raznih zelišč in tudi današnje zdravilstvo jih zelo upošteva. Ob marsikateri bolezni, ob malih in velikih poškodbah si lahko najdemo uspešnih zdravilnih pripomočkov, ki nam jih je Bog dal v naravi. Včasih si lahko pomagamo kar s svežo rastlino. Če smo se na primer ranili in nam rana močno krvavi, denemo nanjo nekaj listov trpotca. Tudi za pike žuželk čudovito pomaga. A ne samo, da je tako vsesplošno koristen, tudi najdemo ga lahko povsod in nam je ob vsaki priliki pri roki. Trpotec ustavlja kri in vleče skupaj rano. Prav za prav so bolj redke take rastline, ki jih lahko uporabljamo kar sveže. Večino moramo kuhati, kar pa nikakor ne predstavlja bogve ka- ko velikega truda. Saj je v primeru potrebe tako hitro narejen čaj ali ovitek iz kuhanih listov. Pri krvavitvah, celo pri notranjih, uspešno uporabljamo koprivo, hrastove liste, ivanjščico ali kresnico, žajbelj, rman, krvomočnico in preslico. To je samo eden izmed neštetih primerov. A tudi ob mnogih drugih prilikah si lah~ ko pomagamo brez zdravnika, ali vsaj olajšamo bolezen, dokler ta ne pride. Za vnetje v grlu ali če nas iz katerega koli drugega razloga boli v grlu, nam bo uspešno pomagalo grgranje žajbljevega čaja. Za pomirjenje živcev lahko uporabljamo poleg baldrijana tudi še kamilice, melišo in druge. Kamilice so zelo uspešno zdravilo proti želodčnim težavam. V istem primeru lahko uporabljamo tudi meto, tavžentrožo, cikorijo, encijan in še marsikatero drugo cvetlico in zel. Bolne oči izpiramo v kamilični kopeli ali v zavrelici iz sladkega janeža. Saj je zdravilnih zelišč toliko, da jih ni mogoče tukaj vseh našteti. Navedli smo le nekaj primerov. Skoraj bi lahko trdili, da raste za vsako bolezen primerna zel. Umetnost pa je v tem, da odkrijemo, kje tiči zdravilna moč. ali v korenini ali v listih ali v cvetovih • Odgovorni urednik : Dr. Milan Komar - Gorica ADRI JLLUSTRIERTE dcuTesnomštemMi! Jerzy Zulujski: 25 S?2a srebrni o6li S Petrom sva pustila Tomaža Martinemu varstvu in mahnila naprej peš. Voz naj bi počakal do najine vrnitve. 'Krater sva obšla ob vznožju Platona in se vzpenjala Vse više ma goro. Pot ni bila talko lahka, kakor se nama je videla od spodaj- Naletela sva na kamnita polja in razpoke, ki sva se jim morala izogibati- BiilžT sva nenar vadno dobre volje. Sonce, ki še ni stalo visdko nad obzorjem, naju jc> prijetno »rolo, bilo nama je toplo in lahko. Vse naokoli so se nama odpirali čudoviti razgledi. Skale, ki so jih prepletale sence črno kakor smola, so se iskrile v_ slepečem soncu — prava simfonija čudovitih, mavričnih barv. Stopala sva po zakladih, ki bi mogel zanje na Zemlji kupiti kraljestva in krone: med okrušenimi skalami so zamolklo krvavo žareli rubini, iz daljav so blestele žile malahitov, podobne travnikom, po katerih so bili razsejani drobci oniksov in topazov in se svetili kiakoir cveti, tu in tam je iz razpoke, ki je vanjo prodrl sončni žarek, brizgnili mavrični curek bleščave —■ skratka, prava orgija svetlobe, ki se je lomila v velikanskih prizmah gorskega kristala. To nezaslišano bogastvo1, ki ga1 je samovoljna narava nagrmadila na e-nem samem mestu, naju je mamilo in begalo obenem, sčasoma pa sva se tako privaldila gledati te nikomur koristne zaklade, da sva teptala po njih kakor po nnavadnem kremenu- Čarobna okolica naju je silno prevzela: bila sva razigrana kakor že dolgo ne. Pozabila sva vso tegobe in žalosti, pozabila Tomaževo bolezen, prestalne napore in nesreče, nevarnosti, ki še preže na nas, pozaJbila negotovo prihodnost. Veselila sva se, kakor se veseli otrolk majskega jutra in 'lope pokrajine. Privadila sva se dodobra narodnim zraikohiranom- Misel na nevarnost, ki nama je z njo grozila praznota vse naokoli, ni motila najine dobre volje navzlic nedavni Tomaževi nezgodi. Premetavala! sva ogromne kamne in skakala! z visokih skal, saj je bilo telo neprimerno lažje in mišice nič slabše kakor na Zemlji. Te izbruhe dobre Volje je motila le misel, dal je treba pohiteti. Zraka in ‘hrane si^ai vzela s seboj za štirideset ur, kar nikakor ni bilo preveč, saj bi naju utegnila doleteti nezgoda, ki bi naju primorala, da se zakesniva- Ni prešlo deset ur, pa sva že stala vrh prelaza- Prod mama se je razgrnil pogled na skrivnostno notranjost Platona. Severni greben obroča, kakih sto kilometrov od nas, je bil na pgled kakor orjaška žaga z neš.tevil-nimi, skrhanimi zobmi. Vse do tega grebena se jc razprostirala gladka ravnina, temnosiva kakor tiko. usahlo morje. Le tu in tam 90 jo sekali malce jasnejši, široki pasovi, po katerih so bili redko posejani nizki kraterji, Pildobni plitvim kotlinam. Notranja stena je padalla strmoglavo v brezno. O tem, da bi mogli tod z vozom, ni bilo govora. Brezupna žalost je zavela v naju iz tega morja smrti. Ni si moči zamisliti pokrajino, kjer bi bilo več miru in več mrtvote- Tu celo skale plavajo nekam počasi in leno v globino, o-‘gromni vrhovi, temni tudi v sončavi, se dvigajo zaspano, okorno, nevoljno, le zato, ker jim je bilo tako ukazano, da morajo stati na! straži in obkoliti to strašno, puščobno sivo ravnino. Nazina veselost je na mah splahnela. Čudno, kako se do>jmi pokrajina človeškega srca Molče sem gledal to puščavo in nisem mogel odtrgati oči od nje. Srce mi je stisnilo koprnenje ne vem po čem in po kom .. • Nana-doma se mi je zazdelo vse skupaj ničevo, moreče, nevredno napora- Zamikala, vabila me je tista Srrnrt pomir-jevalka, ki me je še nedolgo tega, kc* rni je visela nad glavo, navdajala s tako peklenkim strahom- Čutil sem, da me pogled v to pokrajino ubija- Nisem je mogel dlje prenašati, pa sem vendarle moral zbrati vso svojo voljo, da som od nje odtrgal oči- Obrnil sem sc proti jugu in proti srpu Zemlje, ki je svetil na nebu. Za pot pri vstopu, se je razprostiralo Morje nalivov. Neskončna, neskončna, zakleta ravan ■.. Gledal sem na njo kakor nekoč s prelaza pod Nrastote-nom, le da jo talkrat ležala še pred mano, neznana pot do neznane, zaželene deždle — zdaj je bila za nami . ., Siva je bila, mrtva in daleč kakor takrat, samo dal se je namesto osončenih vrhov Timohara in Lamberta dvigal pred mano v senco zaviti Pito in daljo proti vzhodu Piton. • ■ Srp Zemlje jc visel nad. tem morjem, že bliže obzorju kakor vrhu neba. Tako mi je bilo, ko da je ta ravnina široka cesta, ki vodi od Zemlje sem k nam. Kako strašna, kako težka, kako dolga poit! Preden smo jo prevozili, je šlo Sonce dvakrat preko nas kakor živ, plameneč ogenj, dva- krat so nas objele mrzle, dolgotrajne sonce. In koliko naporov, koliko prigod in trpljenja! Pot z Erastotena, smrtonoins poldnevni žar, potem ledeni mraz in znova prividi smrti, kj nas je spremljal toliko ur- Poitlej smrt nesrečnih bratov, Tomaževa nezgoda in bolezen ... S smrtjo 0’Tamora se je začela ta pot-- - kako jo končamo? Pogrezal sem se v te mračne misli in nedorna me je obJo neznansko ko-prnenje po Zemlji, ki je visela tam nad neizmerno rajvanjo — ko me je zmotil Varadolov krik. Obrnil sem se kar moči hitro, uverjen, da nama je spet nesreča za petami. Peter pč je stal čil in zdrav kraj mene in mi kazal z roko proti stenami Platona- Pogledal som tja; droben oblaček, ne, komaj senca oblaka, je zakrivila vznožje gora, ki so se še ravnokar razločno videle. Vztrepetal sem rib tem pogledu, kakor da se tam ni zganil oblak, marveč, so se zgenile same gore in stopile proti nama- Peter je vpil skoz cev: »Oblak! Torej je tam ozračje, zraki Tam, bomo mogli dihati!« Blazna radost je zvenela iz teh besed, pollnih upanja. Resnično, nad to ravnino smrti, kakor sem jo imenoval, se je pokazala prva iskrica življenja. (Nadaljevanje sledi.)