lovenaki dnevnik državah. vse leto.«. $3.00 10.000 naročnikov:- fjj GLAS 1ARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. iV 63505 KifON PISARNE: 4687 CO&TLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CO&TLANDT. I. — ŠTEV. 1. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 2, 1915. — SOBOTA, 2. JANUARJA, 1915. volume xxin. —Jetnik xxin. GLESK1 MORNARICI JE BIL IZNOVA ZADAN OBČUTEN UDAREC. KANALU SE JE POGNALO V ZRAK BOJNO LADI JO "FORMIDABLE" laj se še ne ve, ali je povzročila katastrofo mina ali pa podmorski čoln. - Bojna ladija se je potopila v teka par minnt ter je utonila skoro vsa posadka. - Iz Rima se poroča, so ob priliki napada francoskih podmorskih čolnov na avstrijsko pristanišče Polj streljale baterije s fortov na svoje lastne ladiie v pristanišču. - "Radezky" je bil težko poško-»van ter je moral v suhi dok. - Poroča se, da se je ustrelil poveljnik forta, iz katerega se je streljalo na lastne bojne ladije. - Na zapadnem bojnem pozorišču se nadaljuje z boji. -- Z iztočnega bojišča ni poročati nikakih posebnosti. hiška ladija rešila 70 do HO mož ter da se je slednje izkrcalo v Torbav. Novoletna poslanica nemškega cesarja na nemške čete. Berlin, Nemčija, 1. januarja 1015. — V novoletni poslani« i na armado in mornarico je bodril nemški cesar svoje čete k novim bojem in zmagam. Med drugim se glasi v tej poslanici: "Po petih mesecih težkih in vročih bojev stopamo sedaj v novo leto. Nemške armade so izvojevale povsod v sovražnih deželah sijajne zmage, d očim se je izjalovil poskus naših nasprotnikov, da vdrejo v nemško ozemlje." Skupno število v Nemčiji interniranih vojnih jetnikov je znašalo koncem leta 8131) častnikov in 577,975 mož. V tozadevni objavi vojnega ministrstva se glasi, da ne vsebuje ta seznam civilnih jetnikov ter onih jetnikov, katere se je na Kusko-Poljskem razorožilo ali ki se še nahajajo na transportu. Glavni nemški stan je izdal danes sledeče uradno poročilo: 'Na zapadnem vojnem pozorišču se ni v 'bližini Nieuporta pripetilo ničesar novega. Radi povodnji se je moralo opustiti poskuse, da se zopet zavzame vasico St (ieorg. katero je popolnoma razdejala' sovražna artilerija. Iztočno od Bethune, južno od Kanala, smo zavzeli en angleški zakop. V Argonih smo bili s svojimi naskoki zelo uspešni. Ujeli smo 400 sovražnikov ter zaplenili štiri strojne puške in dosti drugega vojnega materijala. Odbilo se je francoske atake pri Flirev in za-padno od Sennheim. V danes izdanem neoficijelnem poročilu se glasi: "V glavnem stanu smo izvedeli, da so naše čete v Argonih v mesecu decembru zajele 2950 sovražnikov, zaplenile 21 strojnih pušk in en top iz brona.T' i Bombe iz zraka. London, Anglija. 1. januarja. Pod vodstvom cesarja so organi-' bojne ladije "Aboukir". "<'res- |zirali sedaj Nemci celo vrsto pro-hv" in "Hogue" je izdala angle-: tinaskokov ter upajo s Jem usta-*ka admiral i teta strojr ukaz. da I viti gibanja zaveznikov, ki pots** morajo bojne ladije razpršiti itiskajo Nemce iz Belgije in Fran-I kakor hitro bi bila ena izmed }cije. Med drugim so zelo aktivni' njih torpedirana. Ta ukaz je naj-! nemški aeroplani. Njih naskok i' brž kriv. da je izgubilo toliko |se obračajo v prvi vrsti proti ljudi življenje.. j Dnnkiirkii. Vodovje Kanala je v tem času j prav tako mrzlo kot ono Severnega morja in oni. ki so padli vslpd jtastrofa angleškega pre dread noughta * * Formidable' >ndon, Anglija, 1. januarja. ■55,000 ton vsebujoča bojna ladija ''Formidable" je bila danes potopljena v angleškem Kanalu in sicer vsled nemškega torpeda ali podmorskega čolna. V kolikor je znano dosedaj se je rt-šilo le 141 inož od 800 inož broječe posadke. Oficijelni informacijski urad je izdal danes popoldne sledečo izjavo: 44Bojna ladija 'Formidable' se je potopila danes v angleškem Kanalu ter se še m ve. ali vsled torpeda ali podmorske mine. 71 preživelih je rešila neka lahka angleška križarka ter je možno, da so se drugi rešili na druge la- t ■■Bp Bojna ladija 4'Formidable" je služila kot zastavna ladija. Možno je. da je vodila angleško bro-dovje. ki je obstreljevalo nemške pozicije ob obali. — Pre-dread-n ought "Formidable'' je stal $5.000.000 ter je bila zastavna ladija enega izmed brodovij. ki naj bi obvarovali Kaiml pred nemško invazijo. Oficijelna objava admiral itete jj bila kratka ter se ne omenja točke v Kanalu, na kateri se je potopil "Formidable". "Formidable" je bil zgrajen leta 1901. a je bila še polnovredno bojna ladija posebno za tako službo, v kateri se je nahajala ob svojem notopu. Vozila je s hitrostjo 18 vozljev ter je bila iz-vanredno gibčna Glede zunanjosti je bil "Formidable" slietn, bojni ladiji "Bulwark", ki je< zletela dne 26. novembra v Them-si v pred mestom Sbeeruess v »rak. Že več tednov so skušali nemški podmorski čolni torpedirati angleške bojne ladije ob belgijski obali ter prodreti v Kanalu do to«"'ke, kjer se vrši [tod varstvom tngleških bojnih ladij pi o met med Anglijo ter Francijo in Belgijo. V času. ko je /letel 'Formidable' v zrak. se je nahajalo v bližini gotovo več drugih bojnih ladij. Odkar ao potopili Nemci dobljeno svoto naj bi se pomo- Francoz naj bi skušal prekositi glo ranjencem ter tudi udovam svojega tovariša g'ede delavnosti, in sirotam padlih vojakov. Vsak mora vršiti svojo dolžnost in vspričo sedanjih razmer nima dolžnost nikakih mej. Vsi se mo- Berelitoldom glede Albanije, na- 1,1 kar sta začela razmotrivati, če je Francoski prefekt za Alzacijo Pariz, Francija, 1. januarja.— raj° žrtvovati, z življenjem _____________________ Prvi korak v aneksiji ozemlja v imetjem in vsi in. kar imajo, za i hija [tali'ja opravičena zasesti' Alzaeiji, katero so zasedli Fran- ftvar Francije, uradniki, vojaki [avIoiio ali ne. Uspeh posvetovanj cozi, je bil storjen danes z ime- in meščani, možje in otroci. Nei govorim o ženskah, kajti one so že doprinesle svojo žrtev ter so vršile v polni meri njihove dolž- Italija in Albanija. J Neka druga brzojavka pravi: Dunaj, Avstrija, 31. decembra. V Bulkovini se boji še vedno na-\vstrijski cesar se je dolgo po-! daljujejo, v splošnem je pa polo-svetoval z zunanjim ministrom žaj neizpremenjen. Severno od reke VLsle ovira naše operacije gosta megla. ni znan. novanjem M. Pailhe "podprefek-tom departmenta L#e Haut-Rhin" v Altkireh. Prefekt bo imel svoj provizorični rie. sedež v Dannema- Boji v Alzaeiji. Pariz, Francija, 1. januarja. Položaj v Trstu. Rim, Italija, .*il. decembra. — Meti tržaškim prebivalstvom je nem poročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi tozadevno : Francoska artilerija je obstr^lje- ("astala panika. Ljudje zapuščajo vala danes nemško fronto v oko- mesto in se umikajo v notranjost lici Craonne, Francija, ter je de- dežele. Iz Trsta je odšel cesarjev molirala neki fort v fvližini Blanc namestnik princ Hohenlohe in Šablon. V Steinbach. Alzacija. je vzel seboj svoj arhiv, prišlo do ostrih bojev. V uirad- Ustaja v Maroko. Berlin, Nemčija. 1. jauuaaja. _ . Situacija v Marokir-Sr-z vsakim Od morja pa do Rheims je dnem slabša. Danes so sporočili v prišlo veeraj ed.nole do artilerij- Madrid, da prodirajo ustaši pro-skih bojev. Nemci so brezuspešno ti Tangeru in da se bo mesto v obstreljevali vas St. Oeorg ter najkrajšem čas udalo. Zadnji te-pozicije južno od Dixmude. V o- den so imp]i Francozi preCejšnje kolici pri Perthes in Beausejour izgube; padlo ie najmanj 1200 smo držali pozicije, katere smo mož in veliko častnikov, zavzeli dne 30. oktobra. V Argo- nih so vprizorili Nemci na skoro celi fronti v gozdu La Grurie o-stre naskoke. Na nekaterih točkah so prodrli do razdalje 50 metrov, a se jih je vrglo nazaj s pomočjo ostrih protinaskokov. V Boji v Kavkaza. Berlin. Nemčija. januarja. Boji ob reki Ravki. Berlin, Nemčija, 31. decembra. Nemški generalni šta-b je sporočil, J Cesar Franc Jožef. 'da se boji vzhodno od reike Kavke1 Dunaj, Avstrija, 31. decembra, še vedno vrše ter da Nemci zima-Cesarju Francu Jožefu so prišli gujejo. V Vzliodnji Prusiji in se-za Novo leto čestitat vsi člani* verno 7 o ( Senaraten mir. London, Anglija, 1. januarja. bližini. Nemci zamorejo talino na ta način popobioma premagati Iz Aten so znova sporočili, da na- Ruse, če jim pustijo, da pride merava skleniti Avstro-Ogrska glavna sila njihove armade preko separaten mir s Srbijo. reke Visle in če potem z vso silo [navalijo nanje. Polkovnik Morath Huda obdolžitev. I mnenja, da ima nemški gene- Pariz, Francija, 1. januarja.— ralui štab ravno tak načrt. Razen nemškega prestolonasled- nika so obdolžili wuertemberškega tatvino vojvodo tudi Al- Avstrijci v Karpatih. --, ...-----------, . 4 . . - . Dunaj, Avstrija, 31. decembra. Poročila o bojih v Kavkazu so ze-1 hrehta- časopisje poroča, da si je p0 VPočih in dolgotrajnih bojih lo pomanjkljiva. Turške čete se; 1V nekem mest" »» severnem Fran- Se je posrečilo pregnati Rusi iz približujejo Karstu in Ardahanu jeoskem samovoljno prilastil dra- Karpatov. V njihovih rokah je okoHcf-pri VerdunWje*Drišlo"do o- l^urSka vlada odločno dementira ^"» zbirko siamskega konzula bilo več zelo važnih prelazov in stri h a rt He ri j skill boj ev poročilo, da so turški vojaki T)0.|^m>>ota Koliko je resnice na Cest, ki vodijo na Ogrsko Me(T rekaiTU^ Maas in Mosel. V ^ "to ^ ^ ** ** d0gMK dalje tudi ni resnica, da so pregnali iz Palestine več Židov. Argentina je najela posojilo. Buenos Aires, Argentina, l. januarja. — Argentinska vlada j« sprejela ponudbo National City Bank v New York if ter posejilo v znesku $15,0fl| Posojilo je namenjeno za dela in zdravstveni deparj Velik eksport. Washington, D. C., 31. bra. Tajnik Redfieid je ijpoi predsedniku Wilsonu in kabiij da se je od 1. do 26. decej eksportiralo iz Združenih za $88,000,000 več blaga importiralo. severozapadno od Flirev. so vprizorili Nemci v noči od 30. na 31. december nič manj kot šest ostrih protinaskokov, s katerimi so nam hoteli iztrgati zakope. katere smo osvojili dne 30.# decembra. Naši avijatiki so v Isti lifn'i Turki proti Egiptu. London, Anglija, 1. januarja. Nekemu tukajšnjemu časopisu so sporočili iz Caira, da Turki lahko bombardirali železniške postaje v | vsak čas ud rejo v Egirjet. in orocilo: skem v ofeilzivo. Skorajgotovo V Bukovim m v Karpatih so bile botlo DavaHIi Ila Sarajevo in ga operacije ruske armade zelo u- tudi zavzeli, ker se vse prebival-spesne. Po dolgotrajnem prizade- stvo strhlja ž njimi Madžari s0 _ __________________vanJu 80 l,asfe cete P«KuaIe na- zelo raJ,burjeni, toda Srbi ne na- priprave. V Palestini je končen- ;roci bojl so se vr8lU v bh" pravijo nikomur ničesar zalega, .'trirana armada, ki št*;,, I^torce (na Ogrskem) m vlNajprej si b(Kj0 ovojni diA Ba. Karpatih. Skoraj vsi prelazi, ki 80.000 mož General pl. <»ross. ki' poveljuje tej armadi., je naprosil turško vlado še za en armadni zbor, češ, da samo s temi ljudmi ne more zavzeti celega Egipta. V ariAadi se nahaja :?to ..........4.50 leta............. 2.66 leta............1.70 "GLAS NARODA" Ixhaja vsak dan _j«v«e«nii nedelj In praznikov. •"GLAS NARODA- ("Voice of the People") fsaved every day except Sunday« and Holiday*. _ Sabacription yearly $3.00. ___ArfywU—mant on mswmwt Dopisi brex podpisa in oaobnoeti sene pno bču jejo. Denar naj ae blagovoli potil j a ti po — Money Order. Pri spremembi kraj« naročnikov pro-aim«*, da ae nam tudi prej*r\je UvalU£e naznani, da hitreje _najdemo naslovnika. Dopisom in poliljatvam naredite ta naalov: "GLAS NARODA*" j Cortland t St., New York City. Telefon 4687 Cortland t. izpad ter »e združi s četami, ki bi uied bednimi. Naj prisrčne j ša " za- raora Ž njimi, z ozirom na^njili na Pariz in zato moramo ostati prišle preko prelazov v Karpatih, hvala vsem požrtvovalnim roja- hrabro hranitev domovine, ravna-j vedno na istem mestu." Častnik Z eno besedo, avstrijska stra- kom in rojakinjam za prostovolj- ti človeško. Nobenemu se ne sme1 je prebledel, ali okoli tegija je obstajala v tem, da m je ne dobitke. Cisti dobiček je zna- braniti izpolnjevanja svojih ver-'stalo na tmoče prihajalo s treh različnih strani šal ^15, kar je vsekakor lepo. — «kih dolžnosti. Razen orožja, ko-1 odšel, na določeno točko. Zgodilo se je Koncem dopisa želim vsem čita- nja in vojnih dokumentov ostane pa tako. da so se Rusi umaknili teljem veselo novo leto. TTpam, da' vse njihova lastnina. Če skuša ka-izpred K rakova, poklali veliko silo se bodo delavske razmere v no-. ter i vjetnak uteei. potem ne pride I proti jugu ter pobili preko Kar-, vem letu izboljšale. — Star na- pred. vojno sodišče, temveč se ga Ali v nekaterih deželah jih je več, kaznuje le z manjšo kaznijo. Oj)0-lv ] njega je ljudi in zato je Stari samci pri raznih narodih. Stari samci, so bili. so in bodo, Razno o naši zemlji. i* Zopetni poraz Avstrijcev i Važnejša kot vse posameznosti glede osvojeni h mest, o zasedenem ozemlju, o nemškem prodiranju proti Varšavi, je vest iz Berlina, da so rusk«- armade zopet v premoči v Galiciji. Že petič se j«' izjalovila avstrijska ofenziva in avstrijske armade so se morale umakniti na eel i črti. A ko m' zasleduje vojne dogodke nazaj do napovedi vojne, s«' izpnevidi, kako nevarne po-.* bo najbrž imel zadnji ne-l /a dvojno monarhijo in to mor«lične sile države. Še prieetkom zadnje ofenzive o čuti glasove o izm učenost i rije, o želji, da bi se sklenilo Sedaj, ko se je izjalovila ta »živa, morajo biti konsekven-traštie ier odločilne glede ne situacije koncem petega pa vojne. a je Srbija, ki je prizadela iji prvi veliki poraz v tre-tedmi septembra ob Jedar l>va armadna zbora sta bila popolnoma uničena ter je nekaj časa ustavljeno vse yno gibanje na jugu. En te-eje se je pričela v Gali-vrsta neuspehov pri Lvo-i Ruski, Tomaševu in Ja-j je stala Avstrija takrat popolnim porazom, je posre-Nemcija r prvim velikim ;nim gibanjem proti Var-[a udarec je neposredno o pritisk na Avstrijo, koje so imele {-as za reorgani-V istem času se je tudi od-proti Srbiji nekaj armad-o rov. ki so skoraj prisilili ina kolena. »k na Varšavo se je pa iz-rteinška armaria se je pri-tii in zorK t je padla vsa ^ojasK'e sile na Avistri-novega pritiska so ►ve formacije av-Čete. ki so zopet Galicijo, so se Jvrakovu in preko , vsuli novi ruski prepodi te, se je iz Srbije, nakar •osta sovražnika. za Nemčijo naje v prid svoje se je pričelo s kti Varšavi, da la Krakov. Do-[sta bili ojačeni li ter poslani lam v Galiciji bo Rusija pripade ter po-Varsavi. pato-v prihajajočo avstrijsko ar- ročnik. mado ter konečno zavrnili izpad iz Przemvsla. Na ta način so se oprostili naskokov od dveh strani ter se koncentrirali proti tretji armadi, prihajajoči od KrakovaJ —o— To pa «» porazili aedaj pri lijali vSvet je ^Mon _ „ tem ni m Duuajcu, petdeset milj iztočno ,vmna. N;| sVctu jr tolik(> p](MllelI) od Krakov«. |k- bi ^ iz 8ame ,julu,zlli najl.aj^ Jo. kar so skusal, vpnzoriti pojtHlli in loliko da morajo Avstrijci, je ena najtežjih m naj- -ll|(.ti tam . v Jiebesih u.tn nevarnejših operacij v vojni, ka- velika dda s klasifikacijo mrtvjh tero pa je z velikim uspehom po-'dui Jn kffn£.uo jp 1(>liko jezik(n% rabal Moltke v avstnjsko-prusk, da ^ Jliti najbližji sosedje m, raz. vojni eta 1866 v bitk, pri Kralje- umejo. z eno besedo; lm svetu je vem Gradcu ali Sadovi. Njegova' lo ni.prijotno in neurejeno ure-deviza je bila: "(Jetrennt mar- jrao Kako rfde enkrat do tegH schiren, veremt sehlagen. * (I>o- da S(, bodo vsi ljudje ra3Elllm.ii. te-ceuo korakati, skupno udariti.) |ga daJU.s ue moremo vedeti More. ! ri t eni pa je najpoglantnejse. biti ^ t(> /jgo
  • . Jzbi. dosegla srda j ruska strategija iu pobite so bile vse tri avstrijske armade. Kot je situacija sedaj, se umika avst-ijska armada skozi Karpate na Ogrsko, dočim s«* je umikala druga do Krakova ter bodo Rusi najbrž zo|H't pričeli oblegati to staro prestolico poljskih kraljev. Konečuo- se ni osvobotlilo posjul-ke v l'rzemyslu, ki mora biti sedaj pripravljena na dolgotrajno obleganje. Ustavljeno je bilo tudi prodiranje Nemcev na Poljskem. Trideset milj z..patino od Varšave, ob reki Bzuri. je bilo ustavljeno to nemško prodiranje in neprestano hite na to mesto sveže ruske a rmadc. Prodiranje Nemcev j«* imelo trojen namen: oprostiti Avstrije« velikanskega pritiska, zdrobiti rusko armado ter zavzeti Varšavo. Vse tri nakane so izpodletele. Av strijske armade se zopet umikajo na celi črti. Prodiranje proti Var šavi je bilo ustavljeno :{0 milj priti mestom, dočim so prišli Nemci pri prvem prodiranju na razdaljo devetih milj. Kot stoje stvari sedaj, je pričakovati, da se bodo Nemci kmalu umaknili od Bzure ter zapustili Rusko-Poljsko. Več kol gotova pa je ena stvar in ta je ta, da jc ostala druga nemška invazija na Poljsko brez uspeha. Prva ofenziva na zapadli se je končala ob reki Mame, druga pa ob reki Yse ri. Na severu pa preti Nemcem ob Bzuri ista usoda, katera jih je doletela v Franciji ki Belgiji. Dočim sta si nemška in ruska armada precej enakovredni na Poljskem ter imajo celo Nemci zaznamovati več uspehov kot pa Rusi, se drobi vojaška moč Avstrije z vsakim trenutkom in ko-nečna katastrofa ne more biti več daleč. Dopisi. St. Marys, Pa. — Iz naše naselbine so dopisi zelo ^*dki. Oni, ki so zaposleni v tovarni za cementne cevi, delajo vsak dan, zaslužijo pa od $1.90 do $2 na dan. Delo je precej težko in ga poleti ni mogoče dobiti. Precej ljudi je brez dela, V dolgih zimskih večerih čitamo Glas Naroda in se zelo zanimamo za mnenja citat el je v o evropskem položaju. Nekateri držijo z Avstrijo, drugi zopet z zavezniki, tako da človek res ne ve, kani bi se obrnil. Po mojem mnenju nam Avstrija ne bo nikdar dala pravic, katere nam po postavi pripadajo. Poglejmo malo naše Prirnorje! Tarn stoji Trst, ki una 80,000 Slovencev, pa imajo vendar tržaški Nemci, katerih je trikrat manj,, stokrat več pravic kot pa oni. Toda tudi te nemške strahovlade bo enkrat konec. Mi ameriški Slovenci ne smemo držati roik križem, če hočemo kaj pomagati svojim bratom v stari domovini. Pozdrav! — Josip Klun. Eveleth, Minn. — Delavske razmere so tudi tukaj pri nas zelo abe. Ljudje delajo le na polovicama, veliko je pa tudi takih, nobenega dela nimajo, ne svetujem še nikomur iti, ker bi vs&k, Jki*bi pri-n& slabo. Na bo-priredili v proeto-jkobode tombo- ra1 i pa si ne more domovine. Ta je določena z rojstvom, čeprav ni lo pravilno. Mnogi čutijo s čisto drugo domovino, kakor jim je pa dana. Ne more se predstavljati, kako bi izgledalo na svetu, če bi si mogel vsakdo izbrati po svoji volji domovino. Pa vrnimo s<- k številkam. Na svetu je okoli 1555 iijonov ljudi. od katerih je sexiaj nad 25 milijonov pod orožjem. Povprečna človeška starost je 33 let. Med 1000 ljudmi doseže le eden starost 100 let in samo li ljudi G5 let. Vsako leto umre povprečno 35 milijonov 214 tisoč ljudi (leto 1!»14 in 1«H5 bod eta pač imela druge rekorde), dnevno umre 96,480, vsako uro 4020, na minuto pa H7 ljudi, na sekundo torej več kot t-den. Narodi se pa vsako leto 3(i milijonov 792 tisoč ljudi, dnevno 100.800, na uro 4200, na minuto 70. Zanimivo j<\ da s«> živi dve trt tjini vseh ljudi z rižem in samo ena tretjina s kruhom. oporokami ruskih vojakov. V splošnem pa se ima ravnati z vjet-niki skladno z dostojanstvom, ki so ga imeli v svoji armadi. Častniki imajo isto plačo kot ruski častniki iste stopinje. General na stolu. *4Kesto de] Carlino"* prinaša iz Pariza to vojno sličico. Na severnem francoskem bojišču je star, grbast. a zato zelo težak general. General ne hodi rad, ali vseeno bi rad bil v fronti med svojimi vojaki. Ker pa je pretežak, ne more stati po cele ure. zato si je pomagal general 11a zelo enostaven način. Na stolu se pusti prenašati od linije do linije in potem ostane tam. kjer padajo krogi je najgo-stejše in kjer besni vojna v vsej svoji silovitosti. Mirno, ne da bi trenil, sedi general in njegov štab mora prestati hudo p n-skušnjo. Nekega dne se je nahajal general kot Raznoterosti. Barva bojnih ladij. Kakor je potrebno pri vojakih na bojnem polju, da se barva njih obleke kolikor mogoče krije z barvo okolice, tako je tudi pri bojnih ladijah. Dokler so plule po morju le jadrnice, tedaj je bila barva ladij brez važnosti, ker velika bela jadra in mala hitrost ladij so že od daleč naznanjale sovražniku ladijo. Danes pa. ko imamo liitre bojne ladije brez jader, pa igra barva ladij veliko u-logo. Zato imajo angleške in nemške bojne ladije sivo barvo, ki se najbolj ujema z barvo morja. Ali nemške ladije so svetlejše sive barve kot angleške ali pa tudi italijanske. Francoske bojne ladije in križarke imajo spodaj črno in na vrhu sivo. Dvojno barvo imajo tudi japonske ladije. Sredozemsko morje ima modrejšo barvo od Atlantskega oceana, radi česar so tudi ladije drugače barvane. Avstrijske bojne ladije imajo tudi radi tega čisto posebno sivozele-no barvo. Torpedovke in podmorski čolni pa imajo svojo posebno barvo. V Nemčiji in Angliji črno, v Združenih državah temnozele-110. Te ladije delujejo ponoči, imeti morajo torej barvo, ki jo najtežje opazljiva, da morejo u-spešno izstreliti pogubonosni torpedo. Nekaj o topovih. Topniški tehniki so tekom pallet znatno izpopolnili topove in posebno nemški inženirji so v tem pogledu dosegli prav lepe uspehe. Da pa še vseeno ni doseženo vse, kažejo te številke. Kljub temu, da veljajo lopovi ogromne svote, je vendar njih življenje sila kratko. Top s kalibrom 3.7 cm je po 3500 strelih neraben. Top s kalibrom 7.5 cm že po 1500 strelih, 20 cm top po 300 strelih in orjaški la dijski top 30.5 cm po 100 strelih Zato pa mečejo topovi velikani silne projektile, ki veljajo tudi lepe denarje. Strel 35.5 cm topa velja 7200 kron in strel 20 cm topa 1260 kron, dočim pa ve?ja strel iz 3.7 em topa "le" 12 kron. % Nove odredb« glede vjetnikov t i * ceara' i'vadno na zelo izpostavljenem mestu. Bojevalo s«' je na skoraj nevzdržljivi poziciji. General je sedel na svojem stoličku. nasprotnik pa je bruhal s podvojeno silo ogenj na pozicijo. Vojaki postali plaši j i vi. Tedaj pa je vzkliknil general: "Moji otroci, ali ne ostanete tu. kjer sedim jaz mirno.' Saj vendar veste, da je konj daleč in da če odidete vi, da moram ostati sam." Pes "Lumpi" v vejni. "Lumpi" je tnal, bister " fox-terier". z. velikim črnim "monoklom ' in njegov gospedar jo oli-cir, ki se nahaja na severnem bojišču. Kot spremljevalec svojega gospodarja, se je udeležil Lumpi že 1I> večjih in manjših bitk, a je ostal še vedno čil in zdrav. — O Lump i.j u piše njegov gospodar svoji materi: "Streljanju se je privadil Lumpi že pri vojaškem vežbanju. Ko so pa pričele frčati prve krogi je. pa je postal Lumpi nervozen. Kamor udari kroglja, tam bi hotel biti Lumpi. Z vso silo se zaleti tja in prične kopati iu išče. Bog ve ka.j. Čeprav ni njegova barva že davno več bela. je vendar bil sovražniku vedn objekt za* streljanje. Sedaj pa so 11111 naredili vojaki iz ruske obleke pasji ogrtač in s čokolado 11111 pomazali ostali del života, da j< sedaj čisto m-vidljiv. Edino temu se čudim, da ga niso Rusi še vjeli. Kot pravi i/umpi se klati naokoli in zadnjic ga nismo videli kar dva dni. No. sedaj se je zopet vrnil, sestradan in blaten, da mu je moral vsakdo uganiti ime." Bruseljska mladina in nemška vojska. Pariški list "Matin" je priobčil to le sliko delpvanja bruseljske mularije. Komaj so prišli nemški vojaki v Bruselj (Belgija), že sp si prevrtali bruseljski pobi klobuke in čepice, skozi luknje pa so vtaknili korenje. To naj bi označevalo pikelhavbe. Tako po prusko, na pravljeni so hodili po mestu cela dva meseca, v veliko veselje ob činstva in v jezo vojakov. Nemci so postavili na galerijo justične palače dva topova. Takoj drugi dan so začeli "braniti" bogati mestni del, proti kateremu sta bila "namerjena" topova. Z vseh oken, z vseh streh so merili nešteti kamniti, leseni in papirnati topovi na nemška topova. Nemci so bili divji, ali niso si upali poseči vmes. Nernci so pobrali v Bruslju vse konje, tudi najrevnejše mlekarske. Dan pozneje pa se je pomikal k justični palači impoesanten sprevod mularije, 500 pobov je jezdilo na lesenih konjih, oslih in drugih zverinah, ki so jih pobrali po trgovinah in doma. Nekateri so bili na konjih, ki so imeli le tri noge, pa bili so tudi taki, ki so imeli konje brez nog. Dvajsetkrat so prejezdili pobi trg okoli straž, v veliko veselje bruseljskih prebivalcev. Pa so si zmislili še nekaj drugega, da jeze Nemce. 200 pobov je prikorakalo pred justično palačo. Na povelje obstanejo in se uvrste v znani " GiLnsemarsch". Nato so začeli korakati in niso prišli za ped naprej, vedno so bili na istem mestu. Tedaj se jim je vpi BBESBUDOI BDDinoaai OB DB BB BB as BB BB BO BB mohamedancih je še sedaj tako. Stari (irki niso poznali celibata in pri njih je veljal pregovor, da kdor nima žene, da ta sploh ni mož. Krasni pregovori, ali ne, cenjene dame? Ali še lepše so imeli urejeno za žene stari Egipčani, ki vo bili mnenja, da je mož brez žene nečist. Kitajci so smatrali za veliko nesrečo, če ji' umrl kdo samec. Tudi Indijci smatrajo samca za družabno nemogočega človek«, celibat pa naravnost za protinaraven. Kakor se vidi, imajo zdravejše nazore kot "kulturni'' Evropejci. V Evropi je samcev več kot dovolj i„ starih samic še več. Z enega stališča je to pač razumljivo, ker saineu brez žene in otrok se pač lepše godi. Ali kaj bo samic po vojni! t^^^f j Smrtna obsodba po prekem sodu. (iraški listi poročajo i/. Moravske Orlice 3. decembra: 0 ga Ion w>. Snd galun !>.!)<). Fino Concord vino sod oU galon .$L'S.O(>, sod -') galon $lo.(JU. Pri tem je ž«1 vračunan vojni davek. Naročilu naj se priloži denar all pa Money-Ord«*r ter natančen naslov. •JOSIf^ Bir^K, GOOG St. Clair Street, Cleveland, Ohio. (12x L'lMU pon. sred. sob) LISTNICA UREDNIŠTVA. F. Z., Portland, Ore. — Vi pišete: 4Jugoslovani bi se gotovo ne hoteli združiti, ker bi s tem izgubili svoje kralje." C'e se ne motimo, nimajo Slovenci nobenega kralja kakor tudi Hrvati ne. Mi se nočemo združiti z nobenim drugim narodom, ampak hoeeino le pomočjo kakega slovanskega naroda doseči neodvisnost. 'KRACKERJEV BRINJEVEC je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim. "KRACKERdEV" ^brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev'% znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a!i jrostilničar nima v zalogi, se obrnite pismeno na nas. V zalojri imamo tudi čisti domači TROPI N JE VEC in SLIVOV KO, kuhana v naši iastni distillery. Poštn« nnročila se točno izvršujejo Prva Slovenska veletrgovina. The Ohio Brandy Distilling Co, 6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0. I m e n i k padlili, ranjenih in vjetih naših rojakov v sedanji evropski vojski. Sestavljen po izvirnih poročilih vojnega ministrstva s poselniim ozi-rorn na vojne odflelke, pri katerih služijo Slovenci. Ta imenik sestavljen je po abecednem redu in sicer: «d kje je kdo rfoma. lelo roj»t*a, katerrma v«j«e-ran oddelku pripada I. t. d., tako da lahko tukaj najdete onejja, za katerepra bi radi vedeli. Pri padlih navedeno je kje so padli ip kje so pokopani, pri ranjenih pa v kateri bolnišnici se nahajajo, tako da jim lahko pišete. Nikjer drugje ne morete dobiti tako točnih podatkov, kakor v tej knjižici. Cena isti je 25 centov pri Felix M. Do lin ar, 45 Ve«ey St. Dept. G, New Yoxk, N. Y. Pazite na Dept. "G". Kdor želi razprodajati knjižico naj si piše po poboje. Rada bi izvedela za naslov svojega brata JOSIPA DRAGAN. Zadnje pnsino sem. prejela iz' Pennsy Ivani je in sedaj ne vem,! kje se nahaja. Prosim cenjene rojake v Pennsylvaniji, če kdo Ve za njegov naslov, da ga in i pošlje, za kar mu bom zelo hvaležna, ali naj se pa sam oglasi l svoji sestri: Josephine Markelc Ave., Sheboyj Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih« Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope. Cena ji je $1.50. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od IlaRije, Nemčije, Frsaelje, Belgije in Balkanskih dtžav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite na: Slovenic Publishing Company, "GIjAS NARODAY bile (»opolnoma op ust o-šene, in v katerih ni bilo nikjer žive duše. Na večer smo prišli v neko vas. in jaz sem bil jako vesel, da se. bom zopet enkrat na-spul pod streho. Okupiral sem krnet tako hišo, ki je bila docela opustošena. Pohištva v njej sploh ni bito, samo pri upasli primitiv-peči j«. stala klop. katere sem |kar razveselil in se na njej fknil. Človek na vojni ni izbir-pi, in če eden ali dva meseca »pi le ]>od milim nebom ali po šotorih, da so mu nope težke kakor svinec, tedaj se pač razveseli pod streho klopi kakor perzij-Fskega divana... Ali o polnoči je [nekaj zaro[>otalo. in zdelo se mi i je, da se nekdo okoli plazi. Pla^ nem s svojega 'perzijskega di-ivana" in v sobi proti oknu — istoji ženska senca Na neoboro-ržene ženske se ne strelja. Iz previdnosti pa sem prijel žensko in jo zaslišal. In tedaj se je pojavil nenavaden prizor človeške previdnosti. Družina je bila ostavi-la hišo in se je preselila na vrt, 55 jut raj sem si mopel opledati novo bivališče kmetiške družine, god drevesom so imeli izkopano >boko jatno, na njeno odprti-so pa bile položene žapanice, [h njih je pa bila ilovica in preje nametano. Takoj sem vili, da je to bivališče gradil [rdnjavski duh". V jami so bi-»odzemeljski rovi, in v njih je ^ala cela družina. Genljivo je >, ko je mati priklicala iz lu-vse prebivalce. Prilezli sta i dve mali tri- ali štiriletni ki sta imeli obličje in ilovice. Naposled se iz lnknje tudi oče in V rovih so imeli lamo, a hrane je bilo te. Vsi rovi so» v- ovinkih. Ko sem čemu stanujejo strah pred krogljami, ki so že celo okolico razbile. V teh rovih pa so se čutili še precej varne. In lahko trdim, da je bilo to podzemeljsko stanovanje kmetijski družini dobro poroštvo, da se ji ne bo nič zalega pripetilo. Bivališče je bilo preprosto, ali bistroumno izkopano. A bivanje v takem jazbečjem gradu par tednov, ljudje božji, to niso mački-ue solze. Vsi so dišali po zemlji, v katero so se bili poskrili. V jarkih. Domobranec piše z bojišča v Galiciji: "Dozdaj sein še živ in zdrav. Stojimo v bojni črti kakšnih 800 korakov oddaljeni od: Rusov. Kroplje, šrapneli, prana-te sikajo in žvižgajo nad nami in med nas, a tudi mi ne držimo križema rok. Zdaj smo že na tretjem mestu. Tukaj je naša naloga. zadržati sovražnika, dokler« ne pridejo naši. Zakopani smo v globokih rovih in živimo tukaj kakor črvi zagrebeni v zemljo. Glavna stvar je. da nas sovražnik ne opazi, sicer bi se usula svinčena toča na nas. Meni se podi bolje kakor drugim, ker mi ni treba streljati (pisec je častniški sluga) in sem lepo na varnem. Hrane imamo dovolj in si jo grejemo na sveči, kadar nam jo prinesejo vso mrzlo. Vsak dan pričakujemo odločitve. Kaj še bo, ne vemo, ali vso upamo v zmago našega orožja! Na tem mestu smo že sedem dni. Pozdravljam vse znance. A. Š," Vohun. Najbolj zanimanja vreden je v vojni izdajalec, ki za denar ali obljube izdaja svojo domovino, svoje rojake. Nekaj čisto drugega je vohun, ki služi svoji domovini skoro {»otov smrti, ne da bi imel pričakovati, da se bo njegovo ime kdaj imenovalo v javnosti s častjo. Nedavno se je poročalo, da je bil v Londonu u-smrčen vohun Ijodv. Nekdo, ki >e je vrnil iz Londona v Nemčijo, opisuje v "Frankfurter Zei-tting" tega neznanca tako-le: Bilo je 3. novembra. On je bil vohun. Kot ameriški odvetnik (mednarodni ameriški odvetnik je poklic, ki raste v sedanjem času kakor poba v vlažnosti) je neprestano delal izlete ob obrežju, proučeval pristanišča, gibanje in namene angleške mornarice, ki je tičala skrita na severu Angleške kakor zaprta za dvanajsterimi jeklenimi stenami. O tem. kar je videl, je pisal preko Kodanja v Nemčijo. Trajalo je precej ča-predno ga je doleteb. usoda. Vedel je tako. kakor je vedel Tsig-g-Tau za svoj padec, da bo prišel dan. ko ho brala cenzura njegovo pismo, ko mu bo prišla na sled policija kot navadnemu, za-ničevanemu vohunu. Imenoval se jt- Hans IxkIv. Časopisi so pa opisovali z vsemi pripomočki razburjene fantazije, ki jih obvladuje v sedanjih časih. Ali je Hans Lody njepovo pravo ime ali psevdonim? Toda med razpravo pred sodiščem — angleški listi so prinesli o njej poročila — se je izkazal plačani, zaničevani vohun kot junak svoje domovine. Kako so bili vzroki vašega postopanja?" ga je vprašal sodnik. "Izpolnil sem le nalogo, ki mi? bila poverjena od domovine!"' je odgovoril vohun kratko in mirno. Razprava je trajala več dni in ves čas je kazal popolno uda-nost v svojo usodo in neomajano možatost, ne da bi skušal doseči kake milosti od strani sodnikov. Med razpravo se je zgodilo nekaj, kar je zbudilo začudenje. Nek neznanec, Anglež, je stopil iz vrst občinstva ter mu ganjen vsled usode človeka.^ ki je vršil svojo dolžnost in katerega čaka smrtna obsodba, podal roko. V ozračju vohunske sodne razprave, prepojenim sovraštva, se je upal podati Nemcu roko, ki mu jo je krepko stisnil. Seveda so ga takoj aretirali. Pri energični preiskavi, ki se je je udeleževalo vse časopisje, se je dognalo, da ni bil z obtožencem v nikakršni zvezi, da ga je sploh v sodni dvorani videl prvikrat in da je dostojen angleški državljan, ki se je dal premagati od čustev svojega srca. Izpuatili so ga takoj na svobodo. Nemški vohun Hans Lody je bil v več slučajih spoznan krivim izdajstva ter je bil obsojen. Toda sodnik kazni ni javno proglasil. Seveda je določena smrt kot kazen za zločine, kakršne je zakrivil Lody. Za Usluge, storjene domovini, leži sedaj pokopan v tu- •• ; j - ..... .„ . V avtomobilu v Karpatih. Neki graški avtomobilist pripoveduje o svojem posetu v Karpatih to-le: Več kakor meter visoko pokriva sneg razsežno fronto gozdnih Karpatov, kjer se vr-še ljuti boji med avstrijskimi vojaki in Rusi. Pred kratkim sem dobil nalog prinesti poveljniku nekega polka važno poročilo. Pri tej priliki sem imel priložnost seznaniti se nekoliko z obrambnimi napravami na nekem prelazu. Vožnja do prelaza je bila vsled visokega snega in nekaterin zle-denelih mest zelo težavna. Večkrat sem bil v nevarnosti, da se ponesrečim. Poleg tega smo imeli 12 do 16 stopinj mraza in hud veter. Komaj sem dospel na gorski greben, že sem videl eno težko in poljsko baterijo havbic, obe globoko zakopani v močnih pozicijah, na vse strani zavarovani. Videl sem vse polno žičnih zaprek in drugih varnostnih naprav, tako da sem se čutil popolnoma varnega. Mnogo Rusov je v teh zaprekah že obviselo. Samo kot ujetniki ali pa mrtvi so prišli od tod. Ker od baterije naprej z avtomobilom nisem več mogel priti. sem pustil avtomobil tam ter odšel peš k poveljniku. Ko sem dospel do poljskih kuhenj, so mi povedali, da se nahaja poveljnik v sprednjih vrstah. Te niso mogle biti več daleč. Slišati je bilo pokanje pušk in kako so se lomile veje, če je zadela kaka kroglja. Ni mi preostajalo drugega, kakor da sem se splazil tja, kamor sem bil namenjen, pri tem so žvižgale kroglje v vseh legah nad mojo glaVo. Ustavil sem se in pazljivo preinotril bojno črto, kjer sem tudi kmalu zapazil poveljnika. Skok iu tek in bil sem pri njem ter mu izročil povelje. Naši niso bili globoko zakopani, zato niso imeli dosti časa in je tudi kopanje v trdi zemlji zelo težavno. Pod takimi razmerami mora biti vsak vesel, če si nakopiči nekaj zemlje. da se more za njo skriti. Del čet je ležal sploh tudi brez takih kritij v ognju in vendar so ti streljali mirno in počasi kakor na strelišču. To mirnost sem resnično občudoval. Ko sem se vračal, se je že nočilo, streljanje je ponehalo, zadnjikrat so zagodle havbice, ki so tu in tam zadele še svoj cilj. iS poveljnikom sva odšla v neko planinsko kočo, moštvo je postavilo šotore in videl sem. kako so prihajali polni kotli. Večerja, črna kava in kruh, je šlo moštvu očividno prav dobro v slast. Ker se v megli nisem mogel odpeljati, sem se vrnil k moštvu. ki me je takoj, še predno sem mogel sesti, prosilo za cigarete. Razdelil sem vse. kar sem imel s seboj. Končno sem zaspal. Le zdaj pa zdaj sem slišal, kako SO prihajale in odhajale patrulje. Ob 5. zjutraj me je zbudilo pokanje pušk in me spomnilo, da se moram vrniti. Vojska v snegu. ' Med o \ poroča uradno poročilo z zahodnega bojišča — cel meter visoko je zasneženo srbsko gorovje — sneži in zmrzuje na poljskem bojišču. Prikimala je zima. Vojskovati so se pričeli poleti. Prvi vojaški pohodi so pri-poleti v najhujši, moreči: vročini in sopariei. Zdaj pa trpe vojaki v snegu in v mrazu. Pričela se je zimska vojska, ki se zelo razločuje od vojske poleti! in se mora tudi voditi popolnoma drugače. Pošiljaj o veljakom volnene o-bleke, darila ljubezni, vojna u-prava stori vse, da tudi pozimi za vojake skrbi, a kljub temu! vsak vprašuje: kako se bodo vzdržali nemški vojaki na zahodnem bojišču, kjer leže cel dan vedno pripravljeni za T)oj in izpostavljeni vsem vremenskim nezgodam. ' Življenja v strelskih jarkih si nikakor ne smemo narobe predstavljati. Ljudje ne leže morebiti kar 24 ur v jarkih oif> sprednjih prsnih obranah s puško v roki vedno pripravljeni, da streljajo, marveč le del stoji ob prsnih obranah na straži, ki o-pazuje ozemlje in vsako sovražnikovo kretnjo in da strelja na vse, kar se neprevidno nekrito pokaže. Straže se vedno menjajo. Ostali vojaki se nahajajo Vs bivališčih in v luknjah, ki so pri-, zidane strelskim jarkom. Bivališča so polagoma lagodno opremili in jih tudi. s slamo, preprogami in celo s pečmi zavarovali proti mrazu. V teh bivališčih se lahko 24 ur čisto prijetno preživi. Ko poteče 24 ar, se posad ka zamenja in odpošlje sa ppred- Efife vališče preskrbljeno. Tu so zgrajeni tabori koč iz prsti, kjer se lahko ugodno živi, kakor so pokazale izkušnja v rusko-jtuponski vojski. Izkušnje te vojske je porabila tudi avstrijska uprava že v mirnih časih. Mrzlo vreme celo, če je tudi oster mraz, čete lažje preneso. kakor dolgotrajno mrzlo mokro deževje. Na Poljskem mraz izboljšava hojo. Ceste, prej tako blatne, da sploh ni bilo mogoče voziti po njih, imajo zdaj tako trdno skorjo. da se lahko vozi po njih. Močvirja, čez katera ni bilo mogoče vojakom hoditi, so zdaj tudi zamrznjena. Tudi reke so vsaj večinoma tako zamrznjene, da se lahko prekoračijo.' Operacije na. Poljskem so zato pozimi lažje izvedljive kakor poleti in osobi-to v deževni jeseni in pomladi. Zamrznjena zemlja zelo učinkuje. na zgradbo poljskih utrdb, » na kar je nedavno opozarjal general Hindenburg. Rusi so namreč izredno spretni za izkopavanje strelskih jarkov. Vadijo jih namreč močno v kopanju in se kakor krti hitro zakopljejo. Če je pa zemlja trdo zamrznjena, pa ne morejo izkopati jarkov in sen izpostavljeni napadom na odprtem bojišču, kjer so jim pa naši j vojaki vedno kos. Na Poljskem ni dobrih hiš. Zato so naše čete opremljene s šotori. Izkušnje u-če, da se more tudi na snegu v; šotorih čisto prijetno prebivati. Težavno je pa vojskovanje pozimi v hribih. A izkušnje v tur-ško-ruski vojski 1. 1877 78 uče, da je tudi pozimi vojska v hribih mogoča. ZA VSEBINO OGLASOV NI ODGOVORNO NE UPRAVNI-ŠTVO NE UREDNIŠTVO. CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST. NEW YORK , N. Y. ({ MOLIT VENIKI: Dušna paša, rudeča obreza —.80 Marija Varhinja —.60 i. -rija Kraljica —.60 Ma„;ia Kraljica, elegantno vezano $1.20 Otroška pobožnost —.25 Rajski glasovi —.40 Rajski glasovi —.60 Rajski glasovi elegantno vezano $1.20 Rajski glasovi, elegantno vezano * $1.40> Pot k Bogu, elegantno vezano $1.20 Skrbi za dušo, elegantno vezano $1.20 Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Voditelj v srečno večnost —.50 Vrtee nebeški —.40 POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski, vezan —.25 Almov nemško-angleški tolmač. vezan —.50 Angleščina brez učitelja —.40 Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Berilo tretje, vezano —.40 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači zdravnik —.50 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika in kemija, vezano —.50 Hitri računar. vezano —.40 Katekizem veliki, vezan —.40 Katekizem mali, vezan —.15 Kubična knjiga —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem —.70 Nemščina brez učitelja, I. in 2. del po - | —.50 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Novi domovinski zakon —.20 Pesmarica, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1,00 Pouk zaroceneem, vezan —.70 Prva nemška vadnica —.35 Sadjereja v pogovorih —.25 Sch impt'tov nemško-sloven- ski slovar $1 20 Sch impffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovar nemško - slovenski (Janežič-Bartel), vez. $2.50 SI ovar slovensko - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po — 60 SI ovensko- angleška slovni- j ca; vez. $1.00 Spisovnik ljubavuih pisem —.40 Spretna .kuharica, brošir. —.80 T rt na uš in t rt ore j a —.40 I'm na živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Voščil ni listi —.20 Zgodbe sv. pisma. vez. —.50 Žirovnik. narodne pesmi, 1.. 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 zabavne in razne druge knjige: Andrej nofer —.20 A'eš iz Razora —.60 J Avstrijska ekspedicija —.20 j Balkansko-turška vojna —.3"> ; Baron Trenk —.20 | Bele noči —.20 Bel graj ski biser —.20 j Beneška vedeževalka —.20 Beračeve skrivnosti $6.00 ■ 9 Slovenska linijska TISKARNA Rojaki in draStrenl tajniki, aH pazite, da ao vaše tiskovine vedno narejene ▼ oni j alti tiskarni ? Naia tiskarna je popolno založena s najbolj modernimi črkami, okraski in m vsem tiskarskim materialom in J« največja slov. nnijaka tiskarna. NAJNIŽJE CENE ▼sem tiskovinam za vsako drnitro, trgovca ali posameznika račoaaiao vedno pri nas. GARANTIRANO VELO da sta sadevoljm • tiskovino is da sa iadsls nstsnfno. hktr irftt. Predna ee obreete kam drugem, pilite k nam P* *a vsako tiskovine, lci jo pet. rebmete. Pri aas je vedno ceneje. CLEVELANDSKA AMERIKA NajitamjiiriCTeuHdTiitoillk. 6119 St CLut Art., Oerdaal Oln See K Beračica Bitka pri Visu Boj za pravico Boj s prirodo Božični darovi Burska vojska Car in tesar Cerkvica na skali Cesar Jožef II. Ciganova osveta Ciganska sirota, 93 zvezkov Človek in pol (Cankar) Črna zena Črni bratje Cvetina borograjska Cvetke Dama s karneljami, bros. Deseti brat (Jurčič) Deteljica Devica Orleanska Don Kižot Dobrota in hvaležnost Doma in na tujem Dve povesti Dve čudopoljni pravljici Erazem Pred j a m.ski Evstahija dobra hči Eno leto med Indijanci. Fabiola George Stephenson, oče železnic Hodčevsk katekizem Gozdovnik, 2 zvezka Grizelda Greh in smeh Grof Radeckv Grof Monte Cristo, 2 zvezka, broš. Grofica beračica, 100 zv. Hedvika, banditova nevesta Hirlanda, Ilildegarda Hlapec Jernej Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Tzdajalca domovine Tzlet v Carigrad Tvan Resnicoljub Izanami, mala Japonka Tzidor. pobožni kmet Jama nad Dobrušo Jaromil Jetnikovi otroci Kapitan Maryat,, morski razbojnik Krištof Kolumb Knez črni Jurij Krvava noč v Iijnbljani Križana nmiljenost Kaj se je Makaru sanjalo? Kako se je pijanec spreobrnil? Kukelcev stan Lažnjivi Kljukee Ijeban, 100 beril Lepa Vida (Cankar) Ljubezen in maščevanje, 102 zvezka Maksimilijan T. Mati, socijalen roman. Močni baron Ravbar Mlinarjev Janez Malomestne tradicije Mrtvi gostač Musolina Mir Božji Mirko Poštenjakovič Mladi Samotar Na različnih potih Xa valovih južnega morja Na bojišču Na indijskih otokih Na j n t ro vem Na preriji Naseljenci Na divjem zapadli, vez. Najdenček Nesrečnica Narodne pripovesti, 1„ 2., 3. in 4. zvezek po Nedolžnost preganjana in poveličana Nezgodan a Palavanu Nikolaj Zrinski O jetiki Odkritje Amerike, vez. Pasjeglavci Pavliha Pod turškim jarmom Pota ljubezni, 110 zvezkov Potovanje v Liliput Poslednji Mehikanec Pred nevihto Prihajač Pregovori, prilike, reki Pri Vrbčevem Grogi Princ Evg^n Savojski Prst božji Punčika Pi janee... Prva ljubezen Prava in neprava ljubezen Pariški zlatar Razne povesti, vez. Repoštev Randevouz Revolucija na Portugalskem Ribičev sin Robinson Roparsko življenje Rusko - japonska vojna, 4 zvezki Rinaldo Rinaldini Sad greha Senila Sita, mala Hindostanka —.20 —.30 —.40 —.15 —.15 —.25 —.20 —.15 —.20 —.20 $5.00 $1.00 —.60 —.20 —.35 —.20 —.80 —.60 —.25 —.30 —.20 —.60 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.35 —.20 —.20 —.80 —.10 —.50 —.20 $3.00 $5.00 —.20 —.20 —.20 —.60 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.20 —.50 $1.00 —.20 —.20 —.40 —.40 —.50 —.50 —.15 —.20 —.20 —.80 $5.00 —.20 $1.00 —.20 —.40 —.25 —.25 —.30 —.70 —.20 —.15 —.20 —.15 —.35 —.30 —.35 —.20 —.20 —.60 —.20 —.25 —.20 F T r. Skrivnosti srca S prestola na morišče _.20 Stanley v Afriki —.20 Strahovalci dveh kron, 2 zvezka $1.60 Sherlock Holmes, 1., 2., 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Šmartno pri Kranju _.15 Sv. Genovefa _.20 Sv. Notburga _.20 Sveta noč _ ..20 Srečolovec _90 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec _20, Šaljivi Jaka _ Šopek lepih .povesti ' —9n Sanjska knjiga, velika Slovenski šaljivec Skozi širno Indijo •Štiri povesii Strašna osveta jTcgetthof '* Turki pred Dunajem Tisoč in ena noč Tiun Ling ' ' Timotej in File m on Trije rodovi T Uporniki * V deln je rešitev T Velik i vsevedež V gorskem zakotju Vrtomirov prstan Veliki trgovec Vojna na Balkanu. 13 zvez. Vohun, ameriška povest Vitez iz rdeče hiše Žalost in veselje Zadnji grof celjski Za tuje grehe Zlate jagode, vez. Življenjepis Simon Gregorčiča —.r»0 Življenja trnjeva pot * —.30 Znajn^nje štirih —.30 Za kruhom —.20 Z ognjem in mečem. 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike 2. zv. Maron, krščanski deček 3. z v. Marijina otroka 4. zv. Praški judek 5. zv. Ujetnik morskega roparja 6. z v. Arumugan, sin indijskega kneza 7. zv. Sultanovi sužnji 8. zv. Tri indijanske povesti zv. Kraljičin nečak 10. z v. Zvesti sin 11. z v. Rdeča in bela vrtnica 12. z v. Korejska brata 13. z v. Boj in zmaga 14. zv. Prisega huronskega glavarja 15. zv. Angel j sužnjev 16. zv. Zlatokopi 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev ID. zv. Mlada mornarja TALIJA: Zbirka gredaliških iger.] Brat sokol Cigani Dobro došli Doktor Hribar Dve tašči Idealna tašča Nemški ne znajo Pot do srca Pri puščavniku Prvi ples Putifarka Raztresenca Rokovnjači, naroda igra —A Starinarica —.5 V medenih dneh —.5 RAZGLEDNICE: Newyorške, s cvetlicami, humoristiČne, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Narodna nošnja in mestj Ljubljane, ducat po Z slikami mesta New po Album mest New krasnimi slikamjfl veliki ZEMLJ] Avstro-Ogrske n Avstro-Ogrske v Združenih drža^ veliki Evrope, vezan Celega sveta Balkanskih drži Zemljevidi: Nei lorado, Illinoi* Montana, Ohi vania, Minntj cons in, Wyomi Virginia in v^j držav po —.20 —.25 —.25 —.20 —.25 —.25 —.30 —.30 —.30 Opomba: Naročilom je pri lož^ »ti denarno vredi tovini, poitni nalcagnieL_alijpo£tn & znamkah.. GLAS NARODA, 2. JANUARJA, 1915. Uročilo državnega zavarovalnega departmenta v St. Paul, Minn, glede poslovanja Jugoslovanske Katoliške Jednote za leto 1913-1914. ■Jo Sklad za ostarele. Na glavnem minem zborovanju glavnega odbora se je zapo-s koraki, da se ustanovi goriomenjeni sklad, katerega naj bil stft no vilo s posebnim asesimntom vsakega člana, ki bi znašal ntov ter hi se ga pobiralo vsako leto v mesecu juliju. Namen sklada je preskrbeti potrebno podporo starim in bolehnin/ )in dru/be. Dosedaj se ni se ničesar plačalo iz tega sklada. V času je znašal kredit tega sklada $1.469.75. Oddelek za otroke. Ta oddelek se je ustanovilo na zadnjem zborovanju glavnega Odbora. Določbe iu pravila družbe glede ustanovitve tega sklada se glasijo sledeče: "Otroci članov \sakega podrejenega društva Jugoslovanske Katoliške Jednote v starosti od enega do šestnajst let lahko pristo-i ijo k oddelku /a otroke. Predno se jih sprejme, se morajo podvreči .zdravniški preiskavi. Stariši ali varuhi dobijo od Jed-note (to je od te družbe sinrtnino $100.00 v slučaju, da umre zavarovani otrok. Oddelek za otroke postane pravoveljaven na dan, ko doseže število zavarovanih otrok -100 članov."' Dosedaj je bilo sprejetih v družbo 1244 članov in pristopne pristojbine in ascMnenti znašajo $153.75. Vsled dejstva. da ta oddelek Še lit uveljavljen in pravoiiiočen. dokler ne naraste število članov na :I0(>. sem označil celo nabrano svoto kot obveznost družbe. Certifikatov članstva se tem članom še ni izdalo ter ni namen družbe izdati certifikate, dokler se ne doseže določeno število članov. Poglavje 345, sekcija 7 postave iz leta 1907 določa, da lic sine ^nobeno bratsko podporno društvo sprejeti med svoje člane osebo, ro manj kot 16 iu več kot 60 let. Ta družba namerava izdati certifikate, ki določajo pogrebno ikou.i-no do zneska $100.00. Certifikate se je izdalo na življenja loraslih v starosti od enega do šestnajst let ter omejilo užitnike »tariše ali varuhe iitieiiovanli nedoletniii. Predloženo vprašanje je. — če more družba postavno izdajati certifikate z ozimni na postavo, navedeno tu notri poprej. Pri lečnem sklepu vzemite v uvaževanje določbe odstavka 34"). sek-i' 2S postave iz leta 1907 z ozirom na izjeme od določb odstav-345. Pravila in določbe glede plačevanja podpor. Opozarja se vas tudi na sekcijo 19. društvenih pravil ki se si sledeče: ||g| f "Cpniki nimajo nobene pravice do smrtnine. podpore v slu-u bolezni ali poškodbe, konečue odpravnine ali katerekoli dru-pomoči. do katere je upravičen član te družbe. Izjemo k tej dobi tvorijo dolgovi za hrano, stanovanje, postrežbo iu zdravnika oni zadnje bolezni. To je treba plačati na vsak način." Po mojem nasprotuje gorinavedeno odstavku 345. sekcije 12 it a ve iz leta 1!H)7. (•lav Pred Prvi Dm-Taju lik $40.( dbora $ 11.000.00 Uradniki. ni uradniki družbe so sledeči: sednik. John A. Germ, Braddoek. Pennsylvania, podpredsednik, Lewis ttalant. Harbeton. Ohio, ri podpredsednik. M. Klobucher, Calumet. Michigan, i k. George L. Brozich. Ely. Minnesota, a ju i k. John Gouze, Elv. Minnesota. Varščina uradnikov. sednik stoji pod varščino $5.000; tajnik $25,000; hlagaj-»00; podpredsednika $1.000 vsak; predsednik nadzornega ">.rtigi podpredsednik. na leto $10.00; 'ajnik. na mesec $200.00; Blagajnik, na leto &J00.00. »leg gorromenjenih plač se dovoli majhno retiumeracijo dru-rmdnikow kot Mtpjaifca neplačanih smrtnin. načelniku nad-:a odbora. Štirim ■adzornikom. predsedniku porotnega od-dvetna porotnikoma in glavnemu zdravniku. Opozoriti je na p. da se dovoli tajniku mesečno plačo $200.00. da pa mora iz Mieska plačati potrebno pisarniško pomoč, ki znaša v seda-su mesečno $170.00. leče poročilo kaže poslovanje družbe za dobo med 1. ja-iu 8. oktobrom leta 1914. FINANČNO POROČILO. Imetek v različnih skladih dne :{1. decembra 1i»l:j; Smrtniuski sklad............ $ 50,9:17.00 Rezervni fond.............. $46,105.52 Polniški in poškod. sklad.... $ 8,514.34 Stroškovni sklad............ $ 884:84 Skupno ........................ $ 115.531.70 Dohodki. marin h .......................... $ 1.622.00 •smeiiti za smrtuinski sklad ...... $ 73.608.43 Iniški in poškod. sklad ............ $ 41.401.50 •ostni sklad g.................... $ 1.460.75 Mkovni sklad ................... $ 7.302.70 ek za otroke .................. $ 153.75 jgk društvenih .; oti-ehicin ...... $ 619.82 bank .................... $ 1.782.98 ....................... $ 130.00 Skupni dohodki ................. $ 1^8 280.03 Skupno ...... .. . $ 53.500.00 . . . $ 47.118.45 . 77 $100.618.45 .. . $ 2.200.00 187.50 322.89 1.068.36 113.50 180.00 2.754.87 394.68 1,032.00 954.03 23.00 26.00 544.98 120.70 $ 243.821.63 Old Age Fund. At the last regular meeting of the governing body steps were taken for the purpose of establishing the above fund, said fund to be created from a special assesment on each member amounting to 25c and to be collected annualy iu the month of July. The purpose of this fund is to provide necessary relief to old and infirm members of the order. So far nothing has been disbursed out of this fund. On this date the credit to said fund is $1.460.75. Children's Department. This Department was authorized at the last meeting of the. governing body. The constitution and laws of the order relating to the establishment of this fund reads in part as follows: "Children of members of any subordinate society of the South Slovenic Catholic Union in the age from one to sixteen years may join the children's department. They shall undergo a medical examination before accepted. The parents or foster parents shall receive from this Union (meaning this Societv i a death benefit of $100.00 if an insured child dies. The children's department comes in force with the date on which the muinber of insured children has reached 300 members." Thus far 244 members have been admitted to the Society and the initiation fees and assements received amount to $153.75. In view of the fact that this Department is not in for\* and effect until the membership reaches 300. I have carried the total amount collected as a liability. Certificates of membership to these members to these members have not been issued and it is not the intention of the Society to issue certificates until the membership reaches the required number. Chapter 345. Section 7, Laws of 1007. provides in part that no fraternal association shall admit to its beneficiary mem bership any person less than sixteen nor more than sixty years of age. This Society contemplates the issuance of-certificates providing for funeral benefits to the extent of $100.00. certificates being issued upon the lives of minors from age one to sixteen and limit" ing the beneficiary to the parents or foster parents of said minors. The question submitted is — can the Society legally issue these certificates in view of the law as hereinbefore stated. In arriving at your conclusions, the provisinos of Chapter 345. Section 28. Laws 1907. relating to exemption from the provisions of Chapter 345 should be taken into consideration. Constitut on and Laws regarding payment of Benefits. Your attention is also called to Section 19, of the laws of the Society, which reads in part as follows: Gospodarske in trgovske razmere v Sibiriii. "Creditor* have no claim to the death benefit. accident 12 $ 110,541.46 benefit, sick benefit, final settlement, nor to any other aid which is due to a member of this Union. An exception to this rule are debts for board, room, nursing and doctoring during the last sickness shall be paid however." In my opinion the above is contrarv to Chapter 345 Seetion Laws of 1907. Officers. The principle officers of the Society are as follows: President. John A. Germ. Braddoek. Pennsylvania. First Vice-President. Lewis Balant. Barbeton, Ohio. Second Vice-President M. Klobucher, Calumet, Michigan. Secretary. George L. Brosich. Ely, Minnesota. Treasurer, John Gouze. Ely, »Minnesota. Officer's Bonds. The President is bonded for $5,000; the Secretarv $25.000; Treasurer $40,000; Vice-President $1.000 each; Chairman. Board of Trustees, $5.000: four trustees, each $2.000; and the Supreme Medical Examiner $1.000.00; said bonds are all issued by surety companies duly authorized to transact business in this State. In addition to this the officers of all the local societies are bonded tor a sufficient amount to amply protect the Supreme Order. Salaries and Officers. The salaries of officers are fixed at the meeting of the go fining body and at the present are as follows: President, per year $150.00; First Vice-President, per year, $20.00; Second Vice-President, per year, $10.00; Secretary, per month. $200.00; Treasurer, per vear. $300.00. In addit ion to the salaries noted above a small remuneration is allowed such officers as the Treasurer of unpaid benefits, Chairman. Board of Trustees, four Trustees, President Board of Jurors, two Jurors and the Chief Phisician. Attention is called to the fact that while the Secretary is allowed a salary of $200.00 per month, he is also required to pay his necessary office help from the amount which at the present the time amounts to $170.00 per month. The folowing statement shows the transactions of the Society for the period between January 1st and October 8th, 1914. FIN A N<' IAL STATEMENT. Balance in the several funds December 31st. 1913: Mortuary fund ............. $ 59.937.00 Reserve fund ............... $ 46.195.52 Sick and acc. fund .......... $ 8,514.34 Expense fund ............... $ 884.84 Total ............. x Income. Membership fees received Mortuary $ 115,531.70 Assessment received to the fund ................ Siek and ace. fund ........ Old age fund ............ Expense fund ............ Children's Dept........... Sale of lodge supplies ..... Inter« 'st from hanks ...... Refund (sick & acc. fund) Total Income $ 1.622.00 $ 73.608.43 $ 41,591.50 $ 1.469.75 7.302,70 153.75 619.82 L782.98 139.00 $ 128.289.93 Sum ...... $ 53.500.00 $ 47.118.45 Death claims paid ....... Siek & acc. claims paid . . . Total claims paid (1914)"......$100.618.45 Salaries to officers .................. $ 2,200.00 Salaries to extra clerck hire.......... $ Supreme Medical Examiner's fee ____$ Traveling and other expenses of officers and trustees .................... $ Insurance Dept. fees ................$ Rent .............................. $ Advertising, printing and stationery .. $ Postage,express, telegraph and telephone $ Legal expenses ...................... $ Surety bonds of supreme and sub- . ordinate officers ................ $ Auditing committee.....-............$ Insurance .......................... $ Printing official paper ..............$ Miscellaneous expense ... .....$ $ 243.821.63 187.50 322.89 1.068.36 113.50 180.00 2,754.87 394.68 1,032.00 95^.03 23;00 26.00 544.98 120.70 le Iz Sibirije prihajajo sedaj v mnogo rodbine pisma vojnih jetnikov, ki sicer poročajo, da našim ljudem tam ne godi preslabo, navzlic temu pa je z besedo Sibirija združen pojem strašne, primitivne dežele, kjer vladajo sneg, led in puščoba. Ta sodba 0 Sibiriji pa je le malo upravičena. V dunajski "Oesterr. Mouat-s-sehrift fuer den Orient", katero izdaja c. kr. trgovinski muzej, je i;:šla pred kratkim serija člankov o gospodarskih in trgovinskih razmerah v Sibiriji, katerih vsebina bo v sedanjih časih tudi najširšo javnost zanimala. Avtor je črpal svoje informacije iz poročil c in kr. generalnega konzulata v Moskvi. Njih objektivnost je torej nad vsak dvom vzvišena. Sibirija se deli po klimatičuih in gospodarskih razmerah ter po rodovitnosti zemlje na dva zelo različna tlela. Onkraj Bajkalske-ga jezera se nahaja mrzla in pusta vzhodna Sibiriija, proti zapadli pa se razprostira rodovitna pok rajna z razmeroma toplim podnebjem — zapadna Sibirija. — Vzhodna Sibirija izvaža čez zhodno azijski pristanišči Vladivostok in Dalnji. izr.ii!ija-,o ">fa- j ga za zap«dno Sibiri ja ; . j duje evropska Rusija. . s...Into mo- ; skovsko trgovsko središč . p, najnovv _ li statistiki meri ceu* si-birija prilično 12.8 milijonov k v. km in Šteje danes kakih 12 milijonov prebivalcev. V upraveto oziru je razdeljena ta ogromna dežela na naslednje gubernije: Tobolsk. Tomsk. Jenisej.sk, Irkutsk. nadalje Zab^jkalsko. Ja-kutsk z Amurijo. sibirsko pri-morje. Kamčatko in na jugu step-uo ozemlje Akmolinsk in Semipa-latinsk. Kolonizacije Sibirije. Ruska vlada posveča že dolga t posebno pozornost kolonizaciji svojih sibirskih pokrajin. Organizirala je naseljevanje ter podpisa sistematično kolonizacijo. V letu 1907 do 1913 je. izdala Rusija za koloniziranje -34 milijonov rubljev. Kolonisti prihajajo večinoma iz takozvanih črno-zemskih ruskih gubernij ter so za. padno Sibirijo že precej zasedli V 1. 1906—1911 se je naselilo v Sibiriji 417,000 rodbin t. j. prilično 2 milijona duš. ki so za-posedli okrog 2 milijona ha rodovitne zemlje, tako da pripada na rodbino 49 ha. Kolonizacija je vplivala na razvoj dežele jako u-godno. zgrajeno je bilo v zadnjih letih x-ez 10.000 km cest. okrog 5500 vodnjakov in vodovodov* ustanovljeno 500 šol, urejeno nad 400 zdraviških postaj. Država podpira koloniste pri ureditvi gospodarstva. Ti izdatki se ji izvrstno izplačajo: produktivnosti dežele narašča leto za letom. Najboljši dokaz za to je sibirska železnica: 1. 1900 je prevozila 3 milijone q žita. 1. 1909 pa že 9 milijonov q. Baš pred vojno je pripravila ruska vlada nov obširen 'projekt o razširjenju sibirskega železniškega omrežja. Poleg poljedelske kolonizacije napreduje tudi — predvsem v vzhodni Sibiriji — razvoj industrije. Ker je vporaba kitajskih delavcev v državnih ali od države podpiranih industrijah prepovedana, se naseljuje v vzhodno Sibirijo tudi precejšnjo števila delavskih rodbin iz evropske Rusije. Računa se, da je v sibirskih tovarnah zaposlenih dosedaj č?z 100.000 ruskih delavecv iz Evrope. Panoge sibirskega ^Gspodarstra. Glavna panoga sibirskega iro-spodarstva je poljedeM o in "pa živinoreja; industrija igra vkmes le odrejeno vlogo. Strokovnjaki računajo, da je v Sibiriji okrog 960.000 kv. km oranice. in sicer v zapadni Sibiriji sami nad 300.000 kv. km t. j- 30 milijonov ha. Obdelane zemlje pa je bilo leta 1912 v celi Sibiriji le 6 milijonu 1425.000 ha. k temu ipride prilično enako veliko travnikov in pašnjakov. tako da je bilo o-krog 13 milijonov ha zemlje v poljedelski vporabi. Letina leta 1912 je dala: 18.7 milijonov q pšeuice. 13.8 milijonov q ovsa. 8.9 milijonov q rži. 1.6 milijonov q ječmena, 286 000 q prosa. 28 tisoč q ajde, 11.000 q boba, 10 tisoč q leče in 8 milijonov q krompirja. Produikcija žita narašča leto za letom in skoraj bo Sibirija močni cinitelj' na mednarodnem žitnem trgu. \ Izvoz je danes ae precej otei- mrežje prč redko; v kratkem pa se bodo gradile nove železnice in pa že projektirani prekop med Obom in Volgo, ki bo omogočil direktno zvezo po vodi med Pe-trogradom iu rodovitim altaj-skim ozemljem. Živinoreja se posebno ugodno razvija v zapadni Sibiriji. Eks-port masla je važen ne le za a'orovizacijo evropske Rusije, temveč tudi za inozemstvo. Produkcija masla je že danes dobička-nosnejša. kakor pa sibirski zlati rudokopi. L. 18.94 je eksportirala Sibirija komaj kakih 100 q masla, 1. 1912 pa že 750.000 q v ceni 60 milijonov rubljev. Tudi izvoz govejega mesa narašča leto za letom. V zadnjih petih letih se je dvignilkonsum sibirskega mesa v evropski Rusiji od 5 odstotkov na 20 odstotkov cele potrebe. Od ostalih produktov živinoreje izvaža Sibirija kože. čreva. ščetine. rogovino. Gozdarstvo je še v povojih. Ruski strokovnjaki cenijo, da je kakih^ 300 milijonov kv. km ^ birskega ozemlja poraščeno z gozdovi. Na rudah je Sibirija jako bogata. Rudarstvo Je seveda še malo razvito, vendar pa se nakoplje precej premoga in zlate rude. Največji premogovniki so v Tom-sku s 5 do 6 milijonov <\ v Ce- re mnatje jonov 'j. po! no 4 diikeije. I * ] •, , 1 V V r1 pri Irk: teriziviio. T .ji - inve- stiral v to panogo ogromne s vote ter uvedel najmodernejše produkcijske metode. V celi Rusiji se proizvadja kakih 500 q zlata na leto, od teh 50 q v zapadni. 400 q v vzhodni Sibiriji, ostalo pa v Uralu. V stepskem in al-tajskem ozemlju so znatni skladi srebra, svinca iu medi, ki pa se skoraj še prav nič ne izrabljajo. Industriji se obeta v Sibiriji velika bodočnost.. Najvažnejše industrijske panoge so dosedaj mlinarstvo (13 velikih in mnogo malih paromlinov). tovarne za proizvajanje masla, pivovarne (v katerih je zaposlenih mnogo delavcev iz Avstrije, zlasti Cehov), tovarne za sveče. milo. usnjarne ter opekarne, torej v glavnem industrija, ki je v neposredni zvezi s poljedelstvom. Sibirske gubernije. Sibirija je v upravnem oziru razdeljena v 9 gubernij. Gubernija Tobolsk meri 1 milijon 387,423 kv. km in šteje približno 2 milijona prebivalcev. Le tretjina ozemlja je oranica. na severu se razprostirajo neskončni gozdovi tja do večno zamrzle polarne tundre. Gubernija pro-dueirn mnogo žita: v kurgan-skern okraju so velike mlekarne, ustanovljene skoraj izključno na zadružni podlagi. Trgovina je zelo razvita, trgi v Tjumenu. To-bolosku, Kurganu. Išimu in Tju-kalinsku imajo .milijonski promet. Pred enim letom so otvorili železnico iz Tjumena do Oinska ; železnica teče po najrodovitnej-ših južnih krajih ter je velikega gospodarskega pomena. Tom'ska gubernija meri 847 tisoč 359 kv. km in šteje okrog 3,900.000 prebivalcev. Severni del, skoraj petina cele gubernije je zaraščen z močvirnatimi gozdovi. N< jugu ii* vzhodu se razprostira altajsko pogorje z jako nestalnim podnebjem. Na sever, severozaipad in zapad od tega pogorja se širijo ogromne ravnine, med katerimi je največja t a koz van a Bara-binska stepa. V tej gubernij i je bilo 1. l!»12 2.831.0o0 hektarjev zemlje obdelane. Po;eg poljedelstva jo razvita živinoreja (i. 1912 so našte i li skora j s milijonov glav gov> - | je živki-j; in pa čei>< ;astvo. kr donaša na leto prilično 600.000 rubljev. V velikih rekah je o-groinna množina rib. v gozdovih mnogo divjačine. V industriji je zaposlenih kakih 25.000 ljudi. Letna produkcija industrije se ceni na približno 40 milijonov rubljev. Glftvna industrijalnai mesta so Novi Nikolajevsk. Barnaul in Bijsk. Pose+mo živahni so trgovski stiki te gubernije z Mongolijo. Od. glavne sibirske proge se odceplja še nedograjena proga' iz Novega Nikolajevska čez Barnaul v Semipalatinsk s postransko progo do Bijska in Kuzne-cka. Glavno mesto Tomsk, ki šteje 100,000 prebivalcev, trpi vsled konkurence sibirskega Chicaga. Novega Nikolajevska ob Obu, ki nagla razcveta. Pred dvema leti je imfelo mesto 66,000 prebival-:ev, t- 3tU. V neko trgovino v Brrui je stopila revna žena in si je izbrala tri volnene ostanke baje za otroke. Ko ji je merila trgovka blago, je žena pripovedovala, da so pri n^ doma begunci s Poljskega, in imajo troje otrok. 'Sirotke mi smilijo", je pravil,i revna na. 4'skoraj nagi so. a mraz pritiska. Pa sem rekla, sama sebi: še za sol nimam skoraj, vendar pojdem tem sirotam kn nekaj fcrilec". In dobra žet je med f>m neokretno štela ce. zavite v cunjo. Ali kaj ji je nedostajala desetica. In se je zgodilo nekaj karakteri nega. Trgovka, splošno znana kor jako premožna brnska čanka. ji ni hotela odnehati tih fickov — češ, kaj so ji otroci beguncev. 1 Zrn —r-i- J -f * - -5» ■ U ■------• -. ..... rrb': GLAS NARODA, 2. JANTARJA, 1915. Jogislovanski f5£r: Kitil, Jidniti a In kor pori rana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad-dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar- herton, O. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: .JOIIN GOUŽE. Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet. Mich. PKTER ŠPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN' AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠN1K, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR. 308—6th St., Hock Springs, Wyo. GREGOR POUK NT A, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOŽ K F ME RT EL, od društva štv. 1., TLly, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva štv., Z:, Ely, Minn. JOHN KOVAČU, od društva štv. 114., Ely, Minn. T si dopisi tikajoči se uradnik zadev kakor tudi denarne poti jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vie pritožbe ■>a na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali nenradna pisma od strani 41 an or D« nsbode tiralo. ' M Drsitveno fflaciles -GJ^Ai NAJtOL'A^, Z a 1 k o. % I'o v est i/ turških časov. —O— V krasnem šotoru Sulejmana II. je vladala nevarna soparica. Nh (Imgoeeni. z zlatom pretkani #trej»rugi je počival sultan, naslonjen na inelikili. svilenih prepro-gah. Tresoč se. zavil se je tesneje v krasno škrlatno ogrinjalo ter strmel ptvmišljaioč in sanjajoč v u-gašajoči žar oglja, ki je ležal na 'kovinasti posodi. V skrajnem kotu šotora je čepel veliki vezir. V strahu in trepetu je gledat na sultana, katerega je obseval krvavordeči svit di agoeene svetilke. Težek, nevihto obetajoč oblak je visel nad že osivelimi obrvi Sulejmana; le včasih so se mu trudno dvignile Irepalniee. razganile so s«> temne, modre sence na obrazu, — potem jta so se trcslf. in svetlikale kot daljni bliski, ki naznanjajo nevihto. "Ivan!" ostro se je začul glas iz tenkih sultanovih ustnic. Boječe je skočil veliki vezir kvi.šku in se ugriznil s svojimi belimi zobmi do krvi v spodnjo ustnico. 1'očasi j»- prilezel iz svojega |H>ltrniriega kota. Vrgel .se je pred sultana ponižno na zemljo, poljubil ix>l> njegove obleke ter se udaril s čelom na tla. "1'oslanee Alahov! Najnmdrej-ši vladar!" • • "Molči! zatulil je sultan. — "Cilj, Ivan", glas mu je postal lnilj mehak in mil, "Ivan, čuj. Dunaj mora pasti! — Cuješ? — Zji vsako ceno! Danes ali jutri — toda pasti mora! — Ali mogoče misliš, da sem zaman žrtvoval svoje čete * Davno že bi moralo biti to vražje mesto v naši {>ose-sti. ali tvoji ugovori so mi vedno prekrižali moje načrte! — Toda čuj, Ivan! Jaz hočem pozabiti. kMr si zagrešil, milostno ti bom odpustil, kot ukazuje Mohamed, ali čilje<št Imel te bom kot za svojega >ina — kot svojega lastnega sina... Denar, zlato, zakladi ne preštet i zakladi — ampak Dunaj mora pasti!... Najlepšo deklico mesta ti bom podaril — de-plena naj bo tvoj... To-»j, danes ali jutri mora biti j v mojih rokah. — če ne. bo i*)jutrajšnjim nataknjc-oja glava na ostrem kolu!... voje ljudi, obljubi jim draguljev, vse, kar ho-i največjo ladijo bom z zakladi za onega, ki bq il prerokovo zastavo na ►bznhe. iwrvej jim to! Tri noči in £ri «i»®ve smejo pleniti in moriti, trj noči in tri dneve, ali čuješ! I'lHisti jiti Z biči in z žarečiin žele-jc&iit goniti v bo^j! Stori, kar ho-toda ne hrani nobeni h »red- .1. ?nih sreti "Gospod! Samo dva dneva počakaj, samo dva dneva! Tvoji vojaki so preveč utrujeni, brez poguma." "Brez poguma.' Muslim brez poguma? Ivan, varuj se!" Strašen pogled je zadel velikega vezirja. "I)a. ker je njihov vodja bo-jajdjivec, ker se ti bojiš krščanskih psov!" Ivan je vedno vztrcpetal. Tiho je potegnil svoj široki desni rokav do rame navzgor. Slabo začel jena. krvavo obrobljena brazgotina se je vlekla po celi roki. "Pes!" Pretrgano in reza j oče kot staro jeklo izpregovoril je sultan. "Kri mi hočeš kazati? Kri.' Bahati se s svojimi dejanji? Ko najslabši mojih sužnjev več premore proti Dunaju kot ti! Za to se mi boš še pokoril! Bahati se z eno prasko, ko ti tisoči prekla-nih glav leže po jarkih? Proč izpred mojih oči! Poberi se k vragu!... Toda jutri, Ivan. jutri hočem imeti svoj slavnostni vhod v Dunaj, jutri. Ivan — pomisli na svojo glavo!" Težka zavesa, ki je razdeljevala šotor, se je odgrnila. Počasi, z negotovimi koraki, se je približal Zalko sultanu. Hipen nasmeh je švignil preko Sulejma.novega obraza in za tre-notek je v/.plain tel o v temnih očeh. "Zal.ko!" Z dobrohotnim glasom ga je vzpodbudil sultan, da je pristopil bližje. "Zalko, moj dobri sin, kaj te je privedlo k meni?" Premišljeno se spusti visoka postava na koleno, pritisne sjK»štlji-vo sultanovo obleko na svoje, ustnice in se dotakne s čelom zemlje. da so dolgi lasje, ki so viseli izpod turbana. 'kot svetlikajoči vodopadi drčali naprej na tla. Počasi je prijel Sulejman za Zalkovo desnico in ^a potegnil k sebi na blazine. "Zalko, govori, po kaj si prišel?" "Blagoslovijenec Alajiov! Soln-ce vzhodno gledati, ogreti se ob žarku tvojih oči..." "Dovolj!" prekinil ga je sultan. "To slišim vsak dan od svojih ljudi, — od tebe, Zalko, hočem slišati drugo. Imaš li dobre vesti?" "Da. gospod! Ti veš. o gospod, da nikdar ne klepetam nepotrebno. Dobro premišljen je moj načrt. Gospod! Vsak večer jezdim okolu mesta, da se prepričam o čuječnosti straž. — Bilo je pred tremi dnevi, štiri ure po solnčnem zahodu; po svojem navadnem potu nisem mofcel iti, ker vsled množice trupel___" "Zalko!" Očitajoči pogled je zadel Zalka, da je vztrepetal. "Sel sem po drugem potu. Poslušaj, goapod! Čuj, kaj sem zapazil! Vsafc večer ima na goto-ki ga dobro \poz jega utrujenega moža ali ljubim- votlo. "Nisem prišel kot Turek, ca...'Jaz se bom vtihotapil pod ne kot sovražnik, ampak — —" obzidje — Alah mi bo dal levjo "Nazaj, slepar!" moč in lisičjo zvitost — ter ne- ''Ne vpij tako!... Bodi tiho! opažen preplezal zid... Zaklade, Poslušaj me!... Ali ljubiš bi-bisere, vse, kar imam, ji bom ob- sere?" ljubil — moja žena naj postane.) "Ha! To je tvoj namen!" ali. .." nehote je prijel za bodal-j ' "Tiho! Čuj me vendar — hotel ce zn pasom, posuto z dragoceni- sem te samo izkušati." mi kamni, "moje jeklo malokdaj' ",Med nami ne najdeš izdajalca, ne zadene... Svojo obleko boin Nazaj! Zadnjič, če ti je življenje vrgel proč in jo zamenjal z njeno, drago!" gospod! Preoblečen v žensko ob-' "Poslušaj me vendar konečno! leko, bom šel v mesto — preslepil Nisem ne kot Turek, ne kot so-siraže — in pognal smodnišnico vražnik prišel sem. Cuj me: jaz v zrak... Pota poznam dobro... sem kristjan kot ti! —.Kot dečka Ti veš. gospod, predno sem našel so me ugrabili janičarji in me od-milost v tvojih očeh, sem bil upo- peljali iz domovine k sultanu. Nami krščanski pes. Deset let sem kopičil je name čast in bogastvo, imel, ko sem dopadel tvojim ja- imenoval me je svojega sina. toda ničarjem, solnce tvoje milosti se nekaj sem moral storiti: odpove-mi je smehljalo od tedaj, naj ti dati sem se moral svoji veri. mo-povrne Alah, naj ti da čast. slavo liti sem moral Alaha in njegovega in zmago za to, kar si mi storil, preroka Mohameda... ne glej Moj oče je »i! potujoč trgovec, s me tako neverjetno... toda pod katerim sem šel zgodaj .na poto-j turško obleko je bilo krščansko vanje. Vrnila sva se ravnokar z srce... Vsako uro, vsak dan sem Dunaja v svojo domovino ob Jadranu, ko so nas srečali tvoji jamčil "j i. Dva cela meseca sem bil na Dunaju in bilo je prvič, ko sem videl večje mesto. Ostalo mi je vse dobi-o v spominu. Skoraj se mi zdi, kot da bi bil šele včeraj v mestu. Moj oče je pustil takrat v mestu mojo mlajšo sestro; gotovo je morala že davno umreti, nihče od vjetnikov je ne pozna; grom in dim razstreljene vojašnice naj bo znamenje k naskoku... Kaj porečeš k temu, gospod?" Molče je pogladil Sulejman plave lase Zalkove za ušesa in mu ukazal, naj nadaljuje. "Sedaj je ena ura po solnčnem zahodu, v treh urah bo čas tu... Daj Ivanu po velja! — in jutri se boš lahko Alahu zahvalil za zmago v krščanski cerkvi!" Z lahko tresočo roko je božal Sulejman Zalkovo desnico in uka* zal, naj vstane. "Naj bo Alah s teboj! Zgodi naj se. kakor si govoril!" Ponižno se je priklonil Zalko k zemlji. "Zalko. je li to tvoje?" Sultan je držal v rokah tanko, zlato verižico, na kateri je visel majhen križ; pobral jo je na blazini. na kateri je Zalko sedel. Lahka rdečica je spreletela Zalkov obraz kot oblakova senca, ki hiti čez polje ob solnčnem dnevu ; zagrabil je hlastno po nji. "Vrzi proč!" je silil sultan v »joga. j "Gospod! Košček zlata brez v vike vrednosti, od moje umirajo matere; moja sestra ima ravno takega." "Alah naj bo s teboj. Zalko! Ob četrti uri!" Vrnil mu je verižico. Tuleč je gnal mrzel vihar nakopičene oblake po nočnem nebu. Drevje je ječalo in stokalo pod pritiskom vetra, ki je nosil z divjim šumom po zraku orumenele jesenske liste. Nad Dunajem in okolico je ležala črna tema. Semtertja je gorel na cesti stražui ogenj Ln semtertja se je čul kak zaspan klic iz tihih ulic. Zunaj na široki ravnini, kjer so stali nešteti turški šotori, je vladala globoka tišina. Noben glas in žvenket se ni čul, taboriščni ognji so bili pogašeni; Turki se niso nič gibali, bili so mirni, kot četa spečih ovac, kot velikanski kupi trupel v jarkih. Na nekem manj nevarnem mestu dunajskega obzidja je sedela na enem izmed kamnov, ki so se metali v sili na naskakujoee Turke, mlada žena. tesno odeta v gorko obleko; lica so ji rdela od ledenega vetra. Že cel teden je opravljala tu gori prvo nočno stražo, da si je mogel njen zaročenec privoščiti par ur spanja. Utrujeno, vsled prenapornega dela v bolnišnicah, so jo neprestano silile kot svinec težke trepalnice k spanju. V velikem turškem taboru je gosjMxloval čuden, skrivnosten mir. Naenkrat je zaropotal na dnu jarka kamen. Bržkone omaganega od kakega strela, ga je zagnal vihar v globočino, se ji je zazdelo, ter je prijela za. bodalo, ki je ležalo poleg nje in poskušala s prsti njegovo ostrino. Začul se je praskajoč šum na zunanji, strani obzidja; zopet en kamen je v velikih lokih odletel v jarek. Nad obrambnimi kamni zidu se je pokazala s turbanom pokrita glava. "Nazaj! Ti si mož smrti, ee za-kličero pomoč!" Odskočila je in zavihtela bodalo. Zagnal se je v drznem skoka stal je nekaj ko- delal načrte, kako bi ušel sultanu in njegovi napačni veri — zaman. Šele danes je uslišal Krist mojo molitev. Natvezi! sem Sulejmanti. da sem našel skriven dohod v mesto. . . da hočem zažgati smodnišnico in jo pognati v zrak. Verjel mi je. Tako sem tu... Dobrot-Ijivost sem poplačal -z nclivalež-nostjo. toda dalje se nisem mogel več bojevati proti svojim bratom ..." Spustila je grozeče dvignjeno roko z bodalom nizdol. "Lažeš!" "Govorim resnico!" " Prisezi pri krščanskem Bogu!" "Glej sem! Pod turško obleko sem nosil križ!" Zalko je odvezal vozel svilene ovratne rute. "Poglej sem in boš verjela! Ali vidiš križ/" Nezaupljivo se n.u je približala in se sklonila k njegovim prsim. Takrat pa je pritisnil Zalko z železno močjo njeno glavo k sebi in ji z levico zatisnil usta, z desnico pa je posegel za pas po bodalo. Dva-, trikrat je sunil. Lahek trepet, zadnje umirajoče grgranje. . . iz ran se je vlil potok temne krvi. Kratek pogled na tiho turško taborišče — in Zalko je pričel svoje delo. Gorka kri se je držala njegovih prstov. Burno je strgal mrtvi ruto ikI vrata in prsi. Tenka, zlata verižica se je svetila kot fin obris na belem vratu. Zalko je zagrabil za verižico, z divjo močjo je trgal na nji. Spreletela ga je vročina. Čemu zapravljati čas za košček zlata, kakršnih m u bo dal sultan tisoče. Začel je odpenjati njeno obleko. Toda vodno mu je padal pogled na tenko verižico. "Imeti jo hočem — naj bo moje plačilo!" prišlo mu je čez ustnice. Z vso močjo je trgal za verižico, en člen je odjenjal in tiho žvtekel k zidu, potem pa se je vrgel divje na zemljo... S tresočo roko je pogladil u-morjeni lase raz čela... dolg poljub je zagorel na bledih ustnah. "Sestra! Magdalena! Jaz sem — tvoj — brat!" Dve veliki solzi sta pritekli j>o Zalkovih licih, da bi ohladili bolest ločitve. Trenotek potem pa je švignil črn predmet od obzidja v globo-i čino. votlo je zadonelo iz dna jarka — potem pa je bilo vse tiho. d f< 'iff > \ ■> i-.? Pazite na nič-3 vredne pona-redbe ter zahtevajte odločne pristni Richter-| jev Pain-Expel-ler zAnchorvarstveno znamke kot je naslikana tukaj. 25 in 50 centov v lekarnah in naravnost od F. AD. _ RICHTER H &co. ™ 74-M WaaUsgtM St., lUw York, H. T. U NAZNANILO. . Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. HARMONIKE uiurtcMLoU mt» it«v£am po nijnttjUi ranah, m Mo rpetno In aanealjlvo- V popravo uo*-tlJlTO TBakdo posije, ker lem C« nad IS *.et tukaj v trm poslu in sedaj ▼ ivo-era lastnem domu. V popravek »ss niSM trsu Jake kakor tm drug« harmonike *r računam po delu kakortno kde aa-it«»» kres nmdaljnlh TprsSaaf. JOHN WENZEL 1017 £. 62. St.v Cleveland, Ohio. W^m VJNKO PRISTOV, SLOVENSKA KAVARNA IN BILJARDI 6112 14 ST, CLAIR AVE. Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRULL Prodaja belo vino po..................70c. gallon črno vino po......... ......60c. ,, Drožnik 4 pallone za .................... tli.00 Brinjevec 12 steklenic za................ $12.00 ,, 4 gallone (sodček) za..........$16.00 Za obilno naročbo se priporoča Marija Grill, 3308 St. Clair Are., N. E., Cleveland, Ohie Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $20 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. ELIXIR. BITTER-WINE Prihranek. Absurdno se zdi navajati ljudi k varovanju največjega zaklada, — zdravja, — katerega ni tako lahko mogoče dobiti nazaj, kadar je enkrat izgubljeno. Opazimo pa lahko nevrjetno zanikrnost, kot da vabijo ljudje bolezen in smrt v njihova telesa. Hranite rajše svoje zdravje kot pa dolarje. Onim, ki so izgubili zdravje ter ga želijo dobiti nazaj, priporočamo TRINER-JEVO ameriško Elixir grenko vino To naravno sredstvo obstaja iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč ter ima večkrat hitre in dobre uspehe, ako se ga jemlje redno pri oslabelosti jeter, konstipaciji, izgubi teka, nenadnih slabostih, bolečinah v črevu, krčih, želodčnem katarju in pri vseh drugih boleznih, kjer je treba hitrega izčiščeV nja telesa, ne da bi se ga oslabilo. To zdravilno sredstvo okrepča sestav ter mu omogoči delovanje brez vsakega prekinjen ja. ^ Dobro učinkovito je zdravilo pri želodčnih bol< y -'WwiH* TRINEROV9 Horke vino — ........... ..,........- •^^tmd lyJOSEPH TRIHER SA&kUnJ Ave. . CHICAGO,.ILL leznih, onih na jetrah in v drobu. V vseh lekarnah. Cena $1.00. JOSEPH TR1NER, Manufacturing Chemist, 1333-1339 SO. ASHLAND AYE., CHICAGO, ILL Imejte vedno Trinerjev liniment pri roki. Morda ga ne boste rabili da-1 nes, a jutri vam bo prišel prav ter bo zmanjšal bolečine v mišicih in sklepih. Cena 25 in 50c., po posti 35 in 60 centov. 'f a GLAS NARODA, 2. JANUARJA. 1915. S, ^^ ^ » ^ f f^ff^^^^^f w »f t f f Procop - iznajditelj Spisal Paul d' Abrest. — Za "(Jlas Naroda" priredil J. T. fffttff t f » y A A - " H M M A Al (Nadaljevanje.) — Oče, zakaj ga ne vržeš čez stopnice? — Vprašaj mater. Prepričana je, da govori resnk-o, in da bomo priAli vsi na berasko palico, če ga ne bomo ubogali. Tinli stri-t*u Proeopu se dopade. Odkar mu je obljubil, da ga bo predstavil vojuemu ministru, ga vedno vlači seboj. Vedno tičita skupaj. — »Kje je vendar mati? Takrat se j,- prikazal v lini zvonika gardist, se nagni! naprej in kolikor mogel zakričal: — Tovariši, nekaj se je zgodilo. — Ali je prihajal Bismarck na mejli? — Ali si dobro osnažil očala? — Ali vidiš namesto dreves kirazirje? — Osel gre samo enkrat na led. — Nikar se ne smejajte — je zaklieal vojak z zvonika in pogledal skozi daljnogled — topot se je nekaj posebnega zgodilo. Od Main»-I) n is se vionko so, — Tako? — so vsi vzkliknili radovedno. Da. neki stari lump je. ki si poleg vsega tega še predrzne nositi čepico narodne garde. Pri njem so našli vsakovrstne načrte. Proklinjal je kot obsedenec. Prijeli so ga takrat, ko je z nožem razkopaval zemljo. Skorajgotovo je mislil zakopati mino. — Ali nisi rekel, da sta dva? — se je oglasil nekdo. — Da. tudi neka babniea je poleg n.iega. .Jaz še sedaj ne \ r-janiem. da je ženska. Zdi se mi, da je preoblečen HKtžki. — do bo že profos preiskal. < »če Duteton j.' z velikim zanimanjem poslušal pripovedovanje. ko j.« pa prišel pogovor na žensko, je napel ušesa kakor zajec. Spomnil se je. da ima njegova žena rdečo ohh-ko. katero je nameravala ravno danes obleči. Po kratkem premisleku je vprašal : — Kje sta pa špiona? V vili tam. Skorajgotovo ju bodo gnali preko trga k poveljniku. - Sta že tukaj! Sta že tukaj! — je zakričalo nekaj oseb. 1'n vhodu na trg se j«, prikazal oddelek gardistov z nasajenimi bajoneti. Vodil jih j.- jK)dčastnik. Sredi je stopal majhen mo-žiček z modrimi očali. Na jrlavi j«, imel č.-pieo narodne garde, oblečen je bil še precej čedno, in roke je držal v žepih. Poleg njega je stopala visokorasla, postavna štiridesetl-tna ženska, oblečena v zivordečo obleko. Na roki je imela veliko zapestnico, v ušesih precejšnje uhane. » koli vratu debelo verižico. Možki je š. l mirno, ženska je pa neprenehoma z rokami nekaj dokazovala vojakom in pri tem upila, da se j,- slišalo daleč naokoli. — Sveto nebo! — je y.avpil Anselm — mati! Ni mogoče! — j,- za ječa I oče Duteton — in stric Procop! Mati! Mati! — j,- vzkliknila gospodična Avrelija. Nečak je skočil preko mize in planil k podčastniku. — Kaj ti vendar ne pade v glavo? To sta moj stri« in moja teta. Ta dva sla je odvrnil podčastnik in skomignil z rameni ta dva pruska špiona. Pri njem smo našli načrte, ona je pa delala znamenja. — - Ti se boš vendar... — Seveda se motite! Prosim Vas izpustite mojo ženo! Mati, mati! je jokala sladka Avrelija. dočim so se vojaki krohotali. Gospa Duteton je hila namreč spoznala svojega soproga in si na vse načine prizadevala, da bi ga objela okoli vratu. Stric Procop je samo kimal z glavo. Poglej, poglej! — je stokal Duteton — tako se kaznuje tr-uovratnost. Zakaj si vzel svoje neumne načrte seboj? K prednjim stražam se ne gre tako kot na predpustni ples. Saj sem ji po veda« — je siknil stric Procop skozi" zobe. — Le hrusi jezik, če hočeš, jaz pa vem. da si Ti vse zakrivil. Če bi ne imel papirjev pri sebi, hi se ničesar ne zgodilo. Stric je mežikal in kimal z glavo. Nečak se je pogajal s podčastnikom glede špionov. Desetkrat, dvajsetkrat mu je zatrdil, da nista špiona. pa mu vseeno ni vrjel. Sprevod se je začel pomikati proti županstvu. Poveljujoči polkovnik je sedel ravno pri kartah, ko mu je podčastnik povedal kaj se je zgodilo iu koga so pripeljali. Kmalo je spoznal da nista prava špiona. Procop mu je jel pra- iti. da je iznašel podzemsko mino, da ima vse polno načrtov kUere bo izročil narodni gardi, ter da so ga zalotili ravno takrat ko je kazal sestri, kako bo uporabil svojo iznajdbo. Polkovnik je rekel, da ho prvega "iznajditelja" katerega bo srečal na cesti poslal v blaznico, *ospej Dutetonovi se je pa nasmehnil rekoč: -- Lahko ste zadovoljni, da biki ne letajo brez varstva okoli. Stavim, da bi se vsak zaletel v vašo krasno obleko. Nato ju je izpustil. Dutetonova je poljubila svojega moža. poljubila sina. poljubila nečaka. Gospodična Avrelija si je obrisala solze in pohitela nazaj k svoji zelnati glavi, ki je še vedno ležala na klopi. . BBH i K- 1 r- Istega dne sta bila v malem salonu petega nadstropja hiše Rue de Mehul dva mlada gospoda. Prvi, ki se je bil zleknil po di-vanu. jv imel na sebi spalni plašč. Bil je visoke rasti, preeej prijaznega obraza. Drugemu, se je že na obrazu videlo, koliko je razvita njegova pet. Imel je svitlo-plave Ime in navite brke. Oblečen je bil v uniformo intendančnega častnika in dišal je, |mosusu. To je bil beocade de Varancon. Zibal se je na stold ^ertja m smeje pripovedoval: Ali ni čudno, kaj, da je stari Procop zaljubljen v kaj dru-1LL ^J10 i2naidbo- Sieer je P« ona zelo lepo dekletce. Dol-" ve*> d» i«1 pre^|^i|bireen. jo je enkrat videl. v klubu, da je ne bo prevzel staremu tepcu, pa je res ni. Potem je izbruhnila vojna in ljudje so začeli misliti na druge stvari kot na Proeopa. njegovo ljubezen in Kuguerranda. — Kdo bi si misli! — je zamrmral oni. ki je ležal na zofi, ki pa ni bil nihče drugi kot gospod Videnaut — kje si vendar zvedel ? — Slučajno od žensk. Proeopova ljubica je imela prijateljico. s katero je živel Enguerrand dva meseca na deželi.- — Kako je ime Procopovi ljubici? — Če se ne motim. Josipina Reiuhold. Videnaut je prebledel. — To je vendar nemško ime. — Da. nekje z Bavarskega ali iz Renske province je —je odvrnil proviantni častnik. — Ali je ta Josipina še v Parizu.' — je vprašal Videnaut nekoliko v zadregi. — Hohoho! — se je zakrohotal mladenič — prej nisi hotel ničesar vrjeti. sedaj si pa kar naenkrat, ves vnet zanjo. Oprcsti. da Ti ne morem dati nobenega natančnejšega pojasnila Nikdar se Dobili sme iz Ljubljane knjigo stem nisem poseboo brigal zanjo in meni je vseeno, fe prebiva v ,ej hi- jS^T^M^&M w I <1 I I IV It ti ,1imi/»..i>i lr aik.,1 , .....i .. r\ 1 "1 " i r/.a i i [Rad bi izvedel za svojega ftrica^ JOSIPA KLAVŽEC. Doma je' iz Stolovnika, pošta Rajhen-' burg, Spod. Štajersko. V Zdru-j ženili državah biva že čez 12 let in sedaj se nahaja baje v pre-j mogokopu v Irwin, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje1 se nahaja, da mi naznani, ali naj se pa sam javi svojemu nečaku Francu Ašič, doma iz Stare vasi pri Vidmu. Moj naslov je: Frank Ašič. S22 Lockhardt St.. N. S. Pittsburgh, Pa. (30-12—2-1) Avstrijsko Srbsko Ruska Vojska. ši ali pa na drugem koncu sveta. — Toda... — Če se res tako zanimaš zanjo, vprašaj Enguerrauda. Zdi se mi pa, da se zastonj trudiš. Knguerrand je delal z vsemi štirimi, zapravil je lepo svoto denarja, pa je za vse to dobil le kor-bico. i Videnaut se je zamislil. — Danes zvečer bom videl Proeopa v klubu. Na vsak način ga moram natančno izprašati. — Ah, skoraj hi bil pozabil! — je vzkliknil častnik. — Pripovedovali so tudi. da ima Procop z ono Josipino enega ali dva o-troka. Neumnost. Sama neumnost! Pogovarjava se rajše o kaki bolj pametni stvari. Jutri bodo naši udarili proti Bondv. Dobili (Dalje prihodnjič). Iščem svojega brata LOUISA KOTAR. Pred dvema letoma je bival na Cincinnati Mine, Allegheny Co., Pa. Za njegov naslov-prosi brat: Michael Kotar, P. O. Box 442, CI a ridge, Pa. (30-12—2-1) NAZNANILO. Tem potom naznanjam članom društva sv. Barbare št. 33 J. S. K. J. V Trestle, Pa., da so bili izvoljeni dne 27. decembra 1914 sledeči uradniki za leto 1915: Predsednik Anton Eržen, podpredsednik Frank Šifra r II.. tajnik Frank Šifrar L, blagajnik Ju- 1 rij Oblak, zastopnik Frank Kacin, nadzornika Luka Knafelc in John Demšar, bolniški načelnik Tomaž Pivk. Prosim vse oddaljene člane, da naj se nadalje v vseh društvenih zadevah obračajo na tajnika Fr. Shifrar, R. D. 1, Box 76, Unity, Pa. Zajedno opominjam vse oddaljene člane, kateri nimajo potnih listov, da naj pošljejo vse listine in denarne pošiljat ve do 22. v mesecu v urad društvenega tajni-ka, ker 22. vsaki mesec se vse reči zaključijo in pošljejo v glavni urad Jed note. Po 22. se ne bo več oziralo za tisti mesec. Če koji član pošlje prepozno svoto za mesečni asesment in bo suspendiran, bo sam odgovoren za posledice. Vsem članom in članicam J. S. K. J. voščim srečno novo leto! "Frank Shifrar, tajnik, R. D. I, Box 76. Unit v, Pa. (31-12—2-1) Mili ZASTOPNIKI, a*terl to pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda"'lr knjige, kakor tudi sa vse druge v naso stroko spadajoče posle Jenny Lin d, Ark. in okolica Stichael Cirar. Ban Francisco, CaL: Jakob Lovi in. Denver, Golo.: John Debele in A. J. Terbovc. Leadville, Colo.: Jerry Jam nik. Pueblo, Colo.: Peter Culi' T. M. Roitz, Frank Janesh in John Germ. S&Uda, Colo, in okolica: bu«d» C ^tello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.; Ant filaf ieh in Frank Blatnik. tadlanopolis, Ine Križni an, Box :J43, Port Alle-gany, Pa._(;jp.i2—2-1) Za slovenske grafofonske plo. šče, Columbia graf of one, zlatnino in srebrnino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, P. O. Box 25. Denver, Colo. (7—11 v sob) Rad bi izvedel, kje se nahaja moj brat JOHN KAUČIČ. Pred enim letom je prišel v Thomas. AV. Va., in sedaj ne vem, kje se nahaja. Poročati mu imam nekaj važnega glede zapuščine po najinem bratu. — Thomas Kau-čič, Box 16, Bear Creek, Mont. (30-12-2-1) Pouk v angleščini. Cleveland, O.: Frank Bakser, Prva in edina Slovenska Korespon- J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič. Bridgeport. O. In okolleo: Fr. Hočevar. SarbetoB, O. In okolleej Alois -ialant. Collin wood, O.: Katk. flay- ik. Lorain, Ohio in okoUeo: Cumse 1735 E. 33. St. Youngs town, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolico i K. Vrich. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Fa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Kudoll Fla-eriek. Bur dine, Pa. in dkollaot loka ^ eržianik. Conemaugh, Pa.: Ivan Fajk. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.. John Kok-lieh. Broughton, Pa. in okoltoos A. Jemiar. Kxport, Pa. In okoUea: 7ohn *rostor. Forest City, Pa.: Karl Kalar u Frank- Lehen. Farrell, Pa.: Antoa Talentln-1«. Greensburg, Pa. in okolica: Venceslav Palčič. Irwin, Pa. In okoiieo: Frank lemiar. Johnstown, Pa.: Frank Oahve- i> i t Slovenccm naznanjam, da Gotr Pa m °k0llca: vodarn pristni importi Meaaow Lan Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
    NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


    Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
    Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
    Knjige
    Periodika
    Rokopisi
    Slike
    Glasba
    Zemljevidi
    Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana