Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* »tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/Ill
SLOVENEC
Ček. račun: Ljub* Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunnj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dnn zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Vatikan in fašizem
Rim, oktobra.
Se vedno se mnogo komentira »drugi rimski mir«, kakor se lu označuje zadnja sprava med Vatikanom in fašizmom. Naj pripomnim takoj spočetka, da je sicer skušalo fašistično časopisje vso zadevo kar moč bagatelizirati. Tudi veliki listi so pisali, kakor dn gre le za malo razliko v mišljenju in da »se sploh nič ni zgodiloDa pa je v resnici šlo celo za jako velike reči, je bilo mogoče razbrati iz inozemskih listov, ki so na splošno vsi smatrali spor za jako resen in nevaren. Isto je dokazal tudi Mussolini, kateremu je očividno bilo mnogo na tem leieče, da stvar čim prej likvidira. Sledila je ena listih hitrih a premišljenih gest, ki го za duceja značilne.
Zakaj se je Mussoliniju mudilo, da se poravna s papežem? Od ženevskega zasedanja si je Italija zelo mnogo obetala. Grandi naj bi s svojim razoroiitvenim predlogom izrevolucioniral Zvezo narodov in jo razdelil na dva tabora, katerih enemu bi nujno riačeljevala Italija kot voditeljica evropskega revizionizma. Za tako vodilno vlogo pa je treba imeti za seboj enotno, v mišljenju in volji strnjeno državo. Za politično Italijo je toraj bila skoraj nujna zahteva, da je stopil Grandi pred Zvezo narodov z »/L rimskim paktom* v irpu. Bila je to spretna politična poteza, podobna oni začetkom februarja 1029, ko si je s podpisom late-ranskega pakta zasigural Mussolini glasove vseh katoličanov. Tedaj je šlo voditelju fašizma za to, da dobi ljudski plebiscit za svojo politiko, kar se mu je več ali manj tudi posrečilo. Pravtako je tudi letos zunanji minister Grandi potreboval v Ženevi močno, konsolidirano Italijo, ki ni obremenjena 8 kakimi nevarnimi notranjimi konflikti.
Se vse bolj znana in renomirana po svoji tradicionalni previdnosti in dalekovidnosti pa je vatikanska diplomacija. Nadaljevanje spora bi utegnilo tudi za versko življenje v Italiji imeti ne-dogledne posledice. Najbližja konsekvenca bi bila odpoved konkordata, s čimer v zvezi hi verjetno sledil ludi preklic lateranske pogodbe, nakar bi bil papež prisiljen, da upotrebi skrajne kanonične odredbe. Ni dvoma, da bi to zlomilo fašizmu vrat. Toda prepad v mišljenju in vesti katoliških Italijanov, ki so že tedaj stali v dilemi, ali naj priznavajo duceja ali papeža za najvišjo instanco svoje vetii, bi se poglobil in razktal v strahovit prepad brčz prehodov. Fašizem, ki ima v sebi in tudi na vodilnih mestih mnogo nekrščanskih elementov, bi pri impulzivnosti, ki mu je lastna in pri politični vsemoti, ki jo trenutno še ima v svojih rokah, gnal narod v verski razkol, kar drla praktično v Nemčiji Hilller s svojim hiprrnacionalizmom. Vse kar jc papež pisal v svojih okrožnicah o nemoralnosti pretiranega nacionalizma, ki je baš za fašizem tako značilen, ostane polna resnica. Toda zaenkrat je italijanski katolicizem še premalo notranje organiziran in premalo zaveden, da bi odkrit kulturni boj brez nevarnosti za versko edinost mogel rojevati. Stara generacija, katero je ves čas, odkar te je Italija narodno zavedla, politično vzgajal in oblikoval skrajni nacionalizem — katolicizem pa mu je bila le etiketa, mora najprej s pola. Na njeno mesto prihaja nova, versko in socialno pre-teta generacija, ki bo sposobna za verske ideale prevzeti nase tudi irtve. Ta generacija odrašča iz tisočev župnijskih palronaž in krožkov katoliške akcije — a še ne odločuje in ne posega v javno iivljenje. Zato pa je sv. očetu toliko na tem, da jih ohrani pri življenju in jim da možnost razvoja. Treba je imeli vedno pred očmi, da stoji italijanski katolicizem na neprimerno nižji stopnji kakor v Nemčiji, ali Angliji, Švici, Holandiji, Belgiji, pa tudi Franciji in slovanskih državah. Nikdar te mu ni bilo treba borili, zato je izrazito pasiven t nekakšno nacionalno prevleko, kakor v Španiji do predzadnjih dni. Težko bodete verjeli, a je resnica, da celo južna Italija ni nikdar imela in še danes nima ne enega katoliškega časopisa, revije ali sploh kaj podobnega. — Dalje je treba vedeti, d* je živeča generacija šla skozi čisto brezversko iolo, da se je tozadevno šele z lateransko pogodbo na bolje obrnilo. Razumljivo, da italijanska katoliška akcija zaenkrat še nima listih kulturnih potreb kakor v katoliško visoko razvitih državah, da je zaenkrat že precej, če more dodobra seznanili tvoje člane s verskimi resnicami, ki jih v loli niso tliiali.
Vatikanu se gotovo ni tako niudilo s spravo, kakor fašizmu, vendar — ftli naj zopet laka 60 let kakor pri »rimskem vprašanju«? Ravno zato, ker je bila ustanovljena Vatikanska država in papežu priznana suvereniteta, Cerkev v llaliji in vsa mladinska vzgoja pa postavljena pci državno oziroma strankarsko varuštvo fašizma, ravno zalo se ju tudi is vatikanske strani, ki je vedno pripravljena ta pravično reiilev, delalo na to, da se taho stanje ne zavleče v nedoglednost. Spor, ki jt bil za fašizem življenjskega vprašanja, je bil za Vatikan bolj vprašanje taktike in končno tudi vesti; ali naj se mar dopusti, dn bo zopet ena generacija šla skozi brezversko šolo? —
Kar se ttte samega »sporazumaje bilo le znova potrjeno, da je katoliška akcija duhovno in nepolitično, Izrazito versko gibanje za duhovno vzgojo in prenovitev naroda. Ako je bilo zopet določeno, da ne sme biti politična in da jo ne smejo voditi politiki, je Vatikan mirnega srca mogel podpisali to zahtevo, ker tudi dosedaj ni bila v nika-kem pogledu pod političnim vplivom. Ako je notranja organizacija postala nekoliko strumnejša, ker je akcija sedaj direktno pod vodstvom škofov, ki s i imenujejo todelavce, ni to kak uspeh pogajanj za fašizem, ampak je način organizacije, kakor ga je papež Pij XI. izvedel sam od sebe šc pred »sporazumom
V splošnem je vpostavljen status quo . Ker so se sumnitenja in obrekovanja KA izkazala za
Pred odločilno bitko med Imšisti
in nemško republiko
Harzburšhi naskok na Bruninga — Če Briining pade, bo usoda Nemčije v rokah fašistov — Usoden trenutek za vso Evropo
Pariz, 13. okt. Dočim je francoska javnost novi kabinet Bruninga sprejela simpatično, pa se je spričo nastopa fašistov in z njimi simpatizirujo-čih strank v Harzburgu preteklo nedeljo zelo razburila.
Francozom «e sicer ne dopade, da je Briining eprejel v svoj kabinet generala Gronerja, vendar pa ga poznajo kot lojalnega vojaka, ki je udan lepubliki, in zato ne bo energično nastopil samo proti komunistom, ampak tudi proti fašistom, če bi poizkusili revolucijo. Kar se tiče Hinden-burga, vedo sicer, da simpatizira s Stahlhelmom, ga pa ne smatrajo sposobnega za nastop proti republiki, predvsem ne zato, ker člani bivše cesarske hiše Hindenburga smrtno sovražijo, on pa nje. Razume se, da v Parizu popolnoma zaupajo Briiningu, ki je najtrdnejša garancija za to, da Nemčija ne bo začela avanturistične politike proti Franciji. Tudi desničarski minister Trevi-ranus Francije ne vznemirja, ker je znano, da z ozirom na gospodarski položaj Nemčije tn na realne razmere zagovarja gospodarsko sodelovanje s Francijo, s katero je po njegovem mnenju treba rešiti politične probleme pozneje, in sicer mirnim polom.
Zarota proti evropskemu miru v Harzburgu.
Toda zborovanje fašistov v Harzburgu, ki sc je vršilo v času, ko se ima sestati nemško-fran-coska gospodarska komisija, v katero je Francija že imenovala svoje zastopnike iz premogovne, strojne in volnene industrije ter mnogoštevilne predstavnike raznih vladnih resorov, je francosko javnost jako vznemirilo in zopet ustvarilo najgloblje nezaupanje v Nemčijo. Na tem zborovanju šo bili zastopani nacionalni socialisti s Hitlerjem in Hugenbergom, nemški nacionalci, Stahlhelm, zastopniki renskovvcstfalske industrije, dva člana hohenzolernske hiše in vodja znanega Kappovega puča, general Liittwitz. Govorniki, predvsem Hitler in Hugenberg niso samo vehementno napadali kanclerja Briininga, ampak tudi Francijo. Hitler je sicer zagotavljal, da jc za vsak »trgovsV,« sporazum s Francijo, da pa mora biti Nemčija v trenutku, ko se bodo evropski narodi zopet spoprijeli, pripravljena na vse. Sicer nihče bolj ne želi miru kakor nacionalna opozicija, ki jc izkusila grozote bivše vojne, toda noben narod o« ne sme pomišljati, da zastavi zadnjega moza in zadnjo paro, ako gre za največje svetinje. Dejal je tudi, da hočejo fašisti čimpreje obračunati z boljševizmom, da sc ohrani nemška, zapadna in krščanska kultura. Svetu bo bolj koristilo, če se vpostavi edina in mogočna Nemčija, kakor če se bo nemški narod zvijal naprej v neprestanih krizah. Tudi smisel ostalih govorov je bil antipacifističen in antifrancoski
Tako se torej ni izpolnilo pričakovanje pariških krogov, da se bodo nemški nacionalisti vzdržali napadov na Francijo. Ker so v Harzburgu napovedali boj na nož dr. Biiiningu, pomeni to, kakor poudarja »Journal', da harzburstto ZD0r0-vanje bistveno ne predstavlja ničesar drugega kakor zaroto proti Franciji Manifest harzburške opozicije, pravi ta list, bodo eni smatrali kot dokument ljudi, ki politično niso pri pameti, drugi pa bodo videli v njem hudo ugrozjtev notranjega in zunanjega miru. »Ere Nouvelle« podčrtuje napade zoper »hegemonijo« Francije in zoper ver-saillsko pogodbo in vprašuje nemške republikance, ali bodo imeli toliko moči, da bodo ta najtežji napad na nemško republiko in na mir sveta odbili? — »Petit Parisien« pa meni, da napadi proti Franciji pač spadajo obvezno na vsano parado nemških fašistov in da je glavni pomen harzbur-škega zborovanja treba videti v ofenzivi proti Briiningovemu kabinetu. Ako zdaj stranke ustave in reda ne bodo tvorile skupne fronte, da fašistični napad zavrnejo, potem pa bo res tudi svetovni mir ogrožen. »Oeuvre« poudarja, da bo nacionalistična Nemčija popolnoma osamljena. Volitve septembra 1930 so imele za posledico, da se je ameriški kapital iz Nemčije umaknil, kakšna nacionalistična vlada pa bo povzročila definitivni polom nemškega gospodarstva.
Ali bo Briining padel?
Spričo tega tako v Parizu kakor v Berlinu z največjo napetostjo pričakujejo seje Reichstaga, ki se zbere danes, 13. t. m. Zdi se, da se bo de-
bata in glasovanje o nezaupnici, ki jo bodo predlagali fašisti, vršila šele jutri, to je v sredo, 14. t. m. Danes je položaj tak, da ni mogoče proro-kovati dr. Briiningu na vsak način večine. Vsekakor bo ta večina, ako jo bo dobil, zelo majhna, ^riininga bodo do zadnjega moža podprli centrutu socialna demokracija in demokratična stranka. Nemška ljudska stranka bo po veliki večini glasovala proti Briiningu, en del pa ga bo podprl. Bavarska ljudska stranka je spričo opasnosll položaja v zadnjem trenutku sklenila, da bo glasovala proti nezaupnici. To pa še vedno ne pomeni večine, ako ne bo Briining dobil nekaj glasov tudi iz drugih manjših strank, ki so sicer usmerjene na desno.
Če Briining pade, pride ialist.čen kabinet.
Ako bi kabinet dobil nezaupnico, bo prezi-dent Hindenburg strogo po ustavi najprej ponudil
sestavo vlade socialnim demokratom, ki pa bodo to odklonili. Nato bo moral ponuditi vlado fašistu Hugenbeigu. Tak kabinet bi se seveda mogel držati v Reichstagu samo, ako bi ga centrum to-leriral. Centrum bo v take mslučaju, kakor jwa-vijo, zvcet svojim tradicijam, da prepreči večje zlo, Hugenbergovo vlado toleriral z namenom, d« tvori protiutež proti eventualnim nevarnim eksperimentom take vlade v zunanjepolitičnem in gospodarskem pogledu. Seveda sc pa tudi centrum zaveda, kakšen naravnost katastrofalen vtis bi taka vlada napravila na inozemstvo, in zato napenja vse svoje sile, da se možnost desničarske vlade preprcvi.
Komunistična stranka je v Reichstagu vložila: predlog, da naj se Hitlerja, Hugcnberga, Schachta. Scldta in Diisicrbcrgn, ki so v Harzburgu podžigali k gospodarski inflaciji in državljanski vojski, zarad, veleizdaje takoj aretira.
Programatična izjava Bruninga
Velike besede ob velikem trenutku
Berlin, 13. oktobra, tg. Državni kancler dr. Briining je danes v nemškem državnem zboru podal programno izjavo svojega drugega kabineta. Poslopje državnega zbora je zasedla policija, da prepreči napade narodnih socialističnih študentov in pristašev stranke. Policija pri tem ni imela težkega posla. Ko se je seja začela, so bile galerije nabito polne občinstva. Pri ministrskih mizah so bili zbrani vsi ministri. Klopi desničarskih strank so bile prazne kljub temu, da so stranke izjavile, da se bodo seje udeležile. Bila je pa to samo kratka demonstracija proti državnemu konclerju dr. Briiningu, ker so desničarske stranke takoj po govoru državnega kanclerja prišle v dvorano.
Dr. Briining je svoj govor začel s tem, da se je zahvalil bivšim ministrom in predstavil novi kabinet, pri čemer je posebno poudarjal, da se je vodstvo vojnega in notranjega ministrstva združilo v eni roki zato, da bo vlada mogla energično nastopati v današnjih težkih časih Nemčije proti vsem strujam, ki bi ogrožale državo. Nemška zunanja politika, ki je sedaj v rokah dr. Bruninga, se nadaljuje v duhu razgovorov zadnjih mesecev, posebno v duhu francosko-netnških razprav. Nemčija je v zadnjem desetletju bolj kot vse druge sosedne države čutila na lastnem telesu, kako so svetovna nerešena vprašanja poostrila notranje stiske Nemčije do neznosnosti in povzročile v vseh narodnih slojih vedno rastoče obupanje. Zato ima Nemčija pravico, da apelira na sve narode sveta k solidarnemu sodelovanju. Ostro je nastopil dr. Briining proti sistemu »političnih plačil . Iloover-jeva iniciativa je prinesla žalibog samo začasno olajšavo. Javni razgovori v zadnjih mesecih morajo poravnati pot k solidarnosti vseh narodov. Treba je najti možnost, da se ustvarijo jasne in poštene razmere med sosedi. Nemčija predvsem zahteva, da se uresniči načelo pravičnosti in enakopravnosti med narodi, ter svari pred trenutnimi rešitvami pod pritiskom nujne materijalne stiske. Kriza angleškega funta, ki še ni zaključena, postavlja nemško vlado in nemško državno banko pred nove naloge. Nemška vlada je imenovala gospodarski sosvet, s katerim se ima skupno izdelati gospodarski program za bližnje mesece. Га program ima prvi pogoj, da se ohrani stabiliteta nemške valute, ki se nikakor ne sme omajati. Odločilnega pomena je izvedba načrta, da se poravnajo kratkoročni dolgovi in da se končno reši reparacij-sko vprašanje.
Glede socialne politike, za katero je toliko sporov, je izjavil dr. Briining izrecno, da se država nikakor ne sine izogniti pravici soodločevanja delavstva. Obrestovanje in amortizacija trgovskih dolgov nemškega naroda ni mogoča, če bo svetovni trg vedno bolj ostajal zaprt nemškemu blagu. Pot, katero mora iti nemški narod, je trda in težka in jo more nemški narod presoditi le tedaj, če se bodo bremena razdelila enakomerno. Javnost mora razen tega dobiti gotovost, da bo vlada odločno nastopila proti škodljivim izrastkom političnega boja in bo trdno odločena, zavarovati temelj miru in reda.
Komunisti so večkrat z medklici motili govor državnega kanclerja. Iz vrst strank sredine iil deloma tudi socialnih demokratov je bilo sli-
neresnična, je via facti bil razveljavljen dekret, s katerim je vlada zaprla prostore Katoliške akcije in razpustila kal. mladinske organizacije. Odpravljeno pa je bilo ime »Giuventu Cattolicačeš da sc ludi fašistična mladina, čeprav ni organizirana v katoliški akciji, čuti katoliško. Sedaj se mladinske organizacije nazivajo »Mladinske zveze katoliške akcijer, Njihove zastave, v kolikor niso verske, smejo bili le v italijanskih narodnih barvah. Prepoved sindikalnega združevanja določa nekaj, česar Katoliška akcija itak nikdar ni gojila — ker ji po obstoječih zakonih ni mogoče sindikalno de-| lati. Kakor znano, morejo po zakonu v Italiji ob-; stojali le državne korporacije. Edina prava prido-i bilev zu fašizem ie zapoved, da se smejo člani KA
športno in telovadno udejstvovali le v fašističnih državnih telovadnih organizacijah. Ta vstavek v X-sporazumu« je značilen, ker dokazuje, da Cerkev v Italiji v resnici ni čisto svobodna. Toda zgleda, da je Cerkev za to ceno rešila vso ostalo KA, ki je zanjo, kakor je iz zgornjega razvidno, največje in bistvene važnosti.
Nikakor se torej ne more govoriti o kapitulaciji papeža kakor tudi ni točno, če bi kdo trdil, da je fašizem kapituliral. Napravilo se je pač nekaj, kar trenutno odgovarja obema pogodbenikoma. Je pa jasno, da zlasti.V lakih razmerah KA, vlesnjena v zakone še daleko ne pnmenja vsega kulturnemi 'ideitlvorania katoličanu»
šati medklice odobravanja. Tako se je posebno naglašalo, da je treba valuto ohraniti stabilno.
Nato je državni kancler govoril o napad iti, ki so jih izvršile radikalne desničarske stranke v zadnjem času proti dr. Briiningu. Dr. Briining je navajal, da se mu je mnogokrat očrtalo, da se obotavlja. Kdor pa je natančno motril dogodke v zadnjih mesecih, mora priznati, da ni pravilno ono. kar zahtevajo trenutno razburjeni živci naroda, temveč da se vlada nikdar ne sme pustiti odriniti od dobro premišljenega pota. Dr. Briining je vzkliknil: »Ce bi bil izvršil nasvete, ki so jih dajali letos poleti, in proglasil moratorij, kje tii bili mi danes s svojo zunanjo politiku! Ce hn državni zbor lo od mene zahteval, bniu demi-sioniral še isti dan. Itaje Itoni prepustil, da me zmerjajo z izdajalcem domovine, kakor da bi samo za trenutek izgubil živce in se odstranil »d pola. ki sem si ga določil.«
Na koncu svojega govora je ostro govoril proti strankam, ki so se sestale v Harzburgu. Kdor razširja, kakor dr. Schacht, panično razpoloženje o položaju nemške državne banke, ta ne ruši samo temeljev sedanje vlade, temveč tudi temelje bodoče desničarske vlade. Dr. Briining odklanja izraze, ki bi lahko omajali zaupanje nemškega naroda v njegovo valuto. Nemška drž. banka nima ničesar prikrivali. Za vlado, Ui hi hotela ostati samo popularna, bi bilo seveda zelo mamljivo, nasloniti nemško marko n« razvoj angleškega funta.
Dalje je govoril dr. Briining o napakah preteklih lel, katere je delala nemška javnost in nemško privatno gospodarstvo. Radi bančne kontrole in radi gotovih poseganj v tvorjenje kurte-lov, kar e storila vlada zato, da bi v privatnem gospodarstvu zopet privedla zdrava načela, si je vlada nakopala napade iz vrst gotovih gospodarskih krogov. Če pa se sedaj vladi pripisuje celo krivda pri bančni krizi, smatra dr. Briining za potrebno, da odgovori: Bodite previdni, ker bi sicer jaz s tega govorniškega odra Inhko spregovoril zelo jasno!
Končno je Briining govoril proti gospodarskemu programu zveze delodajalcev, ki je v obliki, kakor je bil objavljen, nujno moral strniti vso delavstvo proti takemu programu. Nikakor no gre, da tii se ozdravljenje javnih razmer vedno in vedno nalagalo na rame delavskih mezd. Vlada hoče iti po poli. ki priznava resničnost, (ločini ji nasprotniki očitajo, ila hoče iti po oni poti. na kateri pričakuje najmanjšega odpora. Pot je prosta iu tu (I i bodočo zimo ho mogoče prenesti pod vsemi pogoji. Nemško gospodarstvo je v svoji produkciji zdravo. Živil je zadosti. Preskrbljeno jc za javno finance in bi bilo čudno, če ne bi imel nemški narod one življenjske, volje in političnega instinkta, da ne hi mogel prebiti tudi bodoče zime. Odločeni smo, premagati bodoče tel-kočo z mednarodnim sodelovanjem, če noče sicer ves svet pogrezniti se v neskončni bedi. »Tu stojim pred vami. Povedal sem vam svoj program. Stranke pa so sedaj odgove.rne za to, kar ho prišlo.«
Stranke sredine so kanclerjev govor na koncu živahno dobravnle. Neki komunist je zaklical trikrat: »Živela rdeča fronta! Seja je bila nato odgodena na jutri opoldne. Glasovanja skoro ni pričakovati pred soboto.
Kulturni boj v Španiji
Madrid, 13 .okt. tg. V Madridu in v mnogih drugih mestih se razvija strasten boj strank, ki so sovražne Cerkvi. Verno ljudstvo se je udeleževalo mnogih cerkvenih prireditev in procesij, dočim so levičarski radikali proglasili v Granadi generalno stavko v Sevilli pa stavko pekov. Socialistični poslanci so skleinli, da bodo glasovali za razpustitev in razlastitev samostanov. Vstašu v gorovju okoli Cordobe so ee večinoma udali. Škoda, ki so jo ti v.staši povzročili na posameznih posestvih se ccni na 6 milijonov pc/et.
Tretja italijanska vojska
Pretekli četrtek se je odigral v Rimu dogodek, ki zasluži, da o njem razmišljajo vsi opazovalci italijanske notranje in zunanje politike. Na raz-sežneni travniku al Parioli sc je zbralo pred Mus-solinijeni 40.000 vojaško izvežbanih 18 do 21 letnih mladenicev, ki so prispeli po natančno določenem mobilizacijskem načrtu že na predvečer iz vseh pokrajin Italije v Rim. Taborili so pod milim nebom, se hranili iz potujočih vojaških kuhinj ter se pomikali kakor prava vojska v naglem pohodu proti prestolnici. Med njimi je bilo 20.000 kolesarjev, 500 motocikiistov in ■ d Konjenikov, 14.0u0 mobilizirancev se je pripeljalo v Rim na 700 tovornih avtomobum. Ko je Mussolini v opremi vrhovnega poveljnika fašistovske milice prijahal z vojnim ministrom in drugimi veljaki na Parioli, je stala pred njim vojska, razvrščena v pet kilometrov dolgi Ironti. Pohod mladine je trajal 4 tire. Vmes so grmeli topovi, na nebu so krožila vojna letala. Smotri so prisostvovali skoro vsi vojni atašeji tujih držav.
Mladeniči, ki so se zbrali 8. oktobra v Rimu, niso člani fašistovske milice, temveč povsem nova hojna tvorba. To so člani takozvanih Otnladinskih bojnih zvez«, ki so bile ustanovljene 8. oktobra 1030. V četrtek se je praznovala v Rimu prva obletnica te organizacije. Omladinske bojne zveze« so ravno tako ločene in neodvisne od redne kraljeve vojske kakor od fašistovske milice. Zveze imajo ^akor redna vojska in kakor milica lastno vojaško organizacijo, lasten generalni štab, lastno orožje. Gre za svojevrstno, samostojno tvorbo, ki jo italijanska vlada na vso moč podpira in naglo veča. Saj piše in priznava Corriere della Sera od 9. oktobra izrecno: Bilo jih je 40.000 in to je mnogo. Označiti jih moramo pa vendar le za maloštevilne predstavnike celokupne fašistovske ouiladine, le za predstavnike bodoče Italije.« Novembra lanskega leta so Omladinske bojne zveze štele po uradnih podatkih 328.000 članov, danes jili je že okoli oOO.OOO. Pred našimi očmi se razvija in organizira torej v Italiji tretja vojska: armada IS do 21 letnih fantov, ki so še premladi, da bi vstopili v milico ali redno vojsko.
Vsak politično misleč človek se vpričo utilitaristične prireditve v Rlinu spomni takoj na miroljubni govor, ki ga je imel pred približno enim mesecem italijanski zunanji minister Grandi pred Zvezo narodov v Ženevi. Mladi minister je zahteval tedaj v Imenu Mušsollnijevem, naj države ustavijo takoj vsako nadalnie oboroževanje na kopnem, na morju in v zraku l?r zagovarjal z največjim poudarkom politiko miru in sporazumu med narodi. Kakor Grandi tako se zavzema ludi Mussolini sam že delj саза za razorožitev in pripoveduje pri vsaki priliki inozemstvu, da ie Italija pripravljena omejiti svoje oboroževanje ludi do najvišje mere, ako store to tudi druge države. Ko je ameriški minister Stimson nedavno tega poselil Rim, je Mussolini izjavil ameriškim novinarjem, da >e bo Italija zadovoljila »tudi r. 10.000 puškami , ako jili nobena druga država ue bo imela več. Pri Zvezi narodov podpirajo italijam ki zastopniki dosledno nemške zahteve po ra/oro/itvi in nastopajo v vseh komisijah kot veliki mitotvorci.	,
Italijanska politika prikazuje torej svetu sila značilno nasprotje: v /enevi se fašisti potegujejo za korenito razorožitev, \ notranjosti pa za oboroževanje. Katera ie resnična politika fašizma? lista. ki jo vrSe italijanski državniki pred zunanjim svetom zgolj z besedami, ali lista, ki jo uresničuje-je z dejanji \ notranjosti, /a poznavalelje razmer ne more biti v tem vprašanju nobenega dvoma. Pravi dttlt fašizma sc ne očituje na mednarodnih konferencah, kjer prikrivajo diplomati običajno drug drugemu svoje prave načrt.*, temveč v Italiji sami, kjer se fašizem v nezadržani svobodi in odkritosti udejstvuje.
Prireditve, kakor je bila ona v Rimu, so dragocene prilike, ko se mednarodni politični javnosti odpre nenadoma -iirok in poln pogled v iašistov-sko miselnost, pogled na resnične cilje italijanske politike. V kakšnem duhu se vzgaja italijansko ljudstvo in v prvi vrsli seveda doraščajoii rod. se razvidi že i/ dejstva, da so na četrtkovi prireditvi v Rimu sedeli poleg načelnika vlade, poleg zunanjega in vojnega ministra kot vabljeni gostje tudi zastopniki dalmatinskih iredentističnih društev. katerih javno priznani program gre za tem. da se naši državi iztrga Dalmacija. Geslo teli udruženj se glasi: »Dahnazia o morte! to je pra\i »Dalmacija ali smrt!- To geslo je dobro znano Mussoliniju, znano je italijanskemu zunanjemu ministru, znano domači in tuji javnosti, a rimska vlada se kljub temu ni prav nič pomišljala, povabiti istočasno z inozemskimi diplomatičnimi zastopniki na prireditev tudi odposlance teh zloglasnih društev. Kako uaj inozemstvo verjame italijanski vladi, da želi v resnici materialno in moralno razorožitev narodov in mir z vsemi državami, ako ista vlada ne le Irpi, temveč kar javno priznava, podpira in odlikuje organizacija, ki so naperjene proti teriloriialni nedotakljivosti njenih sosedov?
Največji italijanski dnevnik Corriere della Sera« sluti sam, da mora taka politika le slabo vplivati na inozemstvo. Onkraj meja — pravi list — bouo celo te lepe uianiiestacije inladeniškc moči označili za vznemirjajoče znake vojnega razpoloženja llaiije in za pozitivni dokaz njenih vojnih priprav.«
•List zavrača odločno taka tolmačenja in poudarja, da je to pravcato obrekovanje mirne Italije.
Mi smo mnenja, da se tnko ogorčen dementi fašizmu nič ne koristi. Dejanja sama govore jasno dovolj, da je italijanska politika dej ko prej nemirna. napadalna ler povsem neodkritosrčnu. Naša dolžnost je, da se po lem ravnamo.
Odkritje spomenika Kristusu Kralju v Rio de Janeiro
Rim, 13 .okt. ž. Ob priliki proslave odkritja Amerike je snoči senator Marconi poskusil nov način prenašanja električne energije potom ra-dioeiektličnih valov. Eksperiment je bil Izvršen v dolžini 8000 km in sicer ob 22.15, ko je s posredovanjem radio-postaje v Collone prižgal fe-fleklor pri spomeniku Kristusa Kralja, ki je v lem trenutku na svečan način odkril na griču Cercondo pri Rio de Janeiru. Marconijev eksperiment je popolnoma uspel, kakor je uspel tudi o-ii, ki ga je izvrSil v preteklem lefu, ko je prižgal električne žarnicc na razstavi v Sidoeyu.
Japoncev ne spravi nihče več
iz Mandžurije
London. 13. okt. Velesile oznanjajo važen korak ameriške Unije v zadevi japonsko-kitajskega konflikta. Ta korak obsloja v sporočilu Kliinsona tajniStvu Društva narodov, da naj energično pritiska tako nn vlado v Tokiu kakor nn vlado v Nttnkingu, da naj se izogibata vsake poostritve položaja, ki ga morata obedve vladi mirno poravnali sami ined seboj. Obenem bo vlada ameriške Unije samostojno storila tako v Tokiu kakor v Nanklngu primerne energične korake, da sc mnndžurska zadeva spravi s sveta.
Ta s tolikim poudarkom naznanjena akcija dejansko ne bo imela nobenega pravega učinka, ker .lapnnsku dobro ve, da ameriška Unija v današnjem položaju, ko se vsak Vmerikanec trese za dolar, zaradi Mandžurije ne bo riskirala konflikta t Japonsko. Zalo v Tokiu kot odgovor nn »energični ameriški korak naglašajo, da tuje vmešavanje samo ovira mirno poravnavo zadeve, ki se more rešili samo po direktnem sporazumu ,ned Japonsko in Kitajem.
Ameriške intervencije zadnjega časa so v resnici imele zelo neugodno posledico, dn je namreč prezident kitajske vlade v Nankingu imel jako bojevit govor, v katerem je izjavil, da na.i Japonci ne mislijo, da je mogoče Kitaj zavoje-vatl z orožjem. Kitajska bo čakala, kaj bo napravilo Društvo narodov. Ako se Društvu narodov ne bo posrečilo, da se Japonci iz Mandžurije do zadnjega moža umaknejo, potem bo Kitaj>ka zagrabila vu orožje, žrtvujoč zadnjega svojegu državljana. »Narodna duša kitajska zahteva vojno«, tako je Čankajšek končal svoj govor.
Ker se slnbejšemu vedno zameri to, kar je dovoljeno močnejšemu, zalo krogi, ki simpalizi-rajo z Japonsko — to so predvsem Angleži — Čankajšekpv govor izrabljajo, da valijo zdaj od-
govornost za poslabšanje un — Kitaj, očividno pozabljajoč (namenoma seveda), da so Japonci bombardirali kitajsko meslo činfou, ki leži več sto milj izven Mandžurije na kitajskih tleh za velikim kilujskim zidom.
Jnponskn vlada slovesno izjavlja, dn v Mandžuriji nočo privilegiranega položaja, ampak samo zahteva, da Kitaj lam zajamči japonskim državljanom pravno sigurnost. Obenem zahteva, da kitajska vlada nemudoma ustavi bojkotno gibanje
proli japonskemu uvozu In trgovini. V resnici pa se Japonci v Mandžuriji čedalje bolj utrjujejo iu so s«> že po vseh večjih krajih ne samo v Mandžuriji, ampak tudi v Mongoliji ustanovile samostojne vlade, ki poživljajo k odpadu od »gnile, koruptne in roparske kitajske oblasli«. Tn agitacija ima spričo velike uepriljiibljcnosti Kitaja tudi uspoh. Japonska ju očividno opogumljena tudi zato, ker moskovska vlada lo čisto mirno gleda in zu Kilajsko nc gane niti prsta.
Posredovame Zveze narodov
London, 13. oktobra. AA. Svet Zveze narodov je davi pričel razpravljati o sporu ined Kilajsko iu Japonsko. Upajo, dn bo spor mirno poravnam
Tukajšnji politični krogi slede razpravi Sveta Zveze narodov z največjim zanimanjem.
»Morningpost . poudarja potrebo po taktu in zmernosti, ako se hoče, tla posredovanje mirovni stvari koristi.
Naloga posredovalcev je. da preprečijo kon-flikl in tako omogočijo pomirjanje v obeh državah. Člani nankinške vlade prav gotovo ne koristijo stvari z vžigajočimi govori, ki spor le po-oslruje. Treba je priznati, da so kitajske oblasti veliko zakrivile s lem, da niso preprečile napadov na inozemee.
Na drugi slrani pa je japonska armada prav gotovo prekoračila navodila iz Tokija, čeprav je bila izzvana.
Ni verjetno, da bi japonska vlada odobrila bombardiranje železniškega križišča v činčovu. Priznati pa je treba, da so ljudske demonstracije
za armado zelo oviralo njeno pomirjevalno akrtjiv List zaključuje, da .ima svet dovolj skrbi brci: vojne mod obeina velikima državama, in poživlja Japonsko in Kitajsko, naj so pomirita.
Ženeva, 13. oktobra. AA, Včeraj je prispel semkaj zunanji minister Reading. Udeležil ne bo današnje razprave Sveta Zveze narodov o niaml-žurskem sporu. Po prihodu se je sestal z japonskim delegatom pri Društvu narodov Jošizavo. Konferenci je prisostvoval generalni tajnik Zveze narodov sir Erie Orumond.
Ženeva, 13. oktobra. AA. Francoski zunanji minister Briand je snoči ob 21.15 prispel semkaj. Za Briandom je prispel tudi zastopnik Jugoslavije g. Fotič v Zvezi narodov.
Newyork, 13, okl, tg. Stimson je dal ameriškemu generalnemu konzulu v Ženevi naročilo, da se udeleži današnjega izrednega zasedanja Sveta Zveze narodov, če bo k temu pozvan. To je dokaz, da Amerika želi ozkih zvez z Zvezo narodov, poeebno, kar se tiče konflikta v vzhodni Aziji.
v
Škofovska konferenca v Zagrebu
Zagreb, 13. okt. ž. Danes se nadaljuje zase-dnnie katoliškega episkopata Jugoslavije. Včerajšnje delo je bilo izpolnjeno z referatom predsednika konferetice nadškofa dr. Aniona ttauorja o vsestranskem in uspešnem delu, katerega je izvršil ožji odbor eplskopat.1 v preteklem letu. Iz, lega referala so Mani eplskopiltn dobili jasno sliko -lania Cerkve, njenih potreb in problemov v državi. Posamezni škofje pa So natančno podali stanje v svojih škofijah. Nulo se je prešlo na nekatere probleme in vprašanja, o katerih bo referlral za lo odrejeni referent. H tem specialnim referatom ie izpolnjen današnji dan. Ker so referati številni in dnevni red bogat, se ne ve, če bo konfe-renca mogla končali svoje delo že v sredo zvečer, ali pa če šb bo nadaljevala v petek, ker je če-',
trtek izpolnjen z obredom posvetitve nove cerkve deškega semenišča. Istotako se ne ve, če bo objavljeno vernikom javno poročilo o zasedanju kon-lerence. Kot vsako leto, tako se ludi sedaj zaseda-nje vrši v duhu največje sloge in enodušnostl, čeprav so na dnevnem redu vprašanja, ki imajo v nekaterih škofijah drugačno aktualnost. Taka vprašanja dobijo srednjo rešitev, ki zadovolji vse po-Irebe in kraje, kajti vpem ordlnarijem sloji prod očmi samo dobro sv. Cerkve in duhovni napredek duš. Upati jo, da bodo po tem zasedanju episko-pata kler in verniki dobili še večji impuls v apo-stolatu Katoliško akcije, ђ : t * zgl«'*- » »i? v>u« v it i , .	r s bo.' ^	» ,
i ijev-i"
■»viiuna MIS,.
Romunski kralj se posvetuje
Pred važnimi političnimi spremembami
Bukarešt, 13. oktobra, ž. Veliko senzacijo je izzvala v javnosti nenadna avdijenca predsedniku narodne kmečke stranke Mihalakeja. Listi prinašajo njegovo izjavo, v kateri pravijo, da ga je kralj pozval včeraj, in je v avdijenci predložil vladarju, da se sedanja vlada spravi s sveta ler sestavi koncentracijska. Listi ugotavljajo, da je bil to prv i poskus, da sc je nacionalna kmečka stranka zavzela za koncentracijo. Sef liberalne slranke Dnca je povabljen v avdljerico v čelriek. Duca je danes izjavil časnikarjem, da bo v avdijenci predal kralju
memorandum, v katerem bo opozoril na ležko politično in liuatičiio krizo Romunije in zahteval, da se razpusti današnja vlada. Istočasno bo Duca predložil vladarju sestavo koncentracijske vlade, če pa la poskus ne bo uspel, potem bo moral kralj puč poveriti mandat za sestavo vlade liberalni stranki, ki bo nase sprejela odgovornost. Govori se, da se je kralj odločil, da skliče vse voditelje strank ler du skuša razčistiti politično situacijo, ki je zelo težka. Vo\ » ",','v.ip " •".■■le
Še vedno atentat pri Biatorbagyu
Policsia ima v rokah atentatorja - ali norca?
i
Budimpešta, 13. okt. ž. Policija na Dunaju, v Bud mpešti in Berlinu jo iskala 25 dni ateniatorje na viadukt pri Biatorbagyju. Izgleda, da so bili ponoči aretirani vsi atentatorji. Kakor znano, je bil pred par dnevi kot prvi aretiran Silvester Ma-luska, ki je enoti priznal, da je delal z atentatorji, katerim je služil zgolj kot orožje v njihovih rokah. Kot glavnega krivca obtožuje nekega mieterioznegu človeka, za katerega niti ne ve, kako so piše, niti kje stanuje, niti kakšne narodnosti je. Ob pri-iki alenlata pri Jliterborgu se je Matu&ka na-lajal v Berlinu, ko pa je bil izvršen alenlat v ldiatorbagyju, se je mudil v Budimpešti, Trdi, da je potoval z vlakom smrti in bil v zadnjem vagonu, ki ni padel v prepad, ter priznava, da ni bil ranjen, temveč da ei je sam napravJt rane na obrazu. Priznal je, da je imel še tri tovariše, da pa ie samo eden izvršil atentat, in sicer mieteriozni
človek, za kalerega nc ve. kdo Je. On je imel edino nalogo, da nakupi ekražit in druge stvari, ki so potrebne za peklenske stroje. Maluška je priznal, da je on napisal pismo, ki je bilo najdeno v Bitorbagyju na mestu atentata. Da je v resnici pisal to pismo, so ugotovili sedaj že tudi dunajski grafologi. »Pesti Hirlap« poroča, da je dunajska policija ob 2 ponoči aretirala še ostale tri soudeležence prt atentatu, med katerimi je tudi ml-sterioznl človek, ki je po izpovedi Matuške izvršil alentat na viadukt. Današnji popoldanski listi pa poročajo, da dunajska policija ne emc pripisovati Matuškovim fantastičnim izpovedbam popolne verodostojnosti, temveč se mora preje prepričati o resničnosti njegovih navedb. Res je, da je Maluška eksaltiran in zelo nervozen človek, vendar pa ne toliko, da ne bi vedel, kaj dela.
Gospodarski program Francije
Senzacionelna vest madžarskega tista
Budimpešta, 13. oktobra, i. Današnji »Pcsli NaplO« prinaša zanimiv članek svojega dopisnika i/ Pariza o gospodarskem programu Francije. Člankar se bflVl s polomom angleškega funt šter-litiga in obiskom francoskih državnikov v Berlinu ter poudarja, da Franciji ni le cilj. pomagati Nemčiji. temveč ima na tem velikanski inlcrcs. Berlinski sestanek je samo uvertura vclikeg.1 koncerta, ki ga bo priredila Francija, Francija in Nemčija
Upokojitev
Belgrad, 13. oktobra. AA. 7. ukazom Nj. Vel. kralja sta na predlog ministra za trgovino in industrijo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta upokojena Tomo Smiljanič, profesor 4, skupine I. stopnje državne trgovske akademije v Skop-Iju In dr. Valentin Rožič, profesor 4. skupine II. stopnje državne srednje tehniške šole v Ljubljani.
Dunajska vremenska napoved. Nobene ttto 'ilve sedanjega vremena ne bo.
Priznanje Cmacifu
Belgrad. 13. okt. I, Iz češkoslovaških krogov se poroča, du vlada v ČSR vladi veliko zadovoljstvo rudi sklepu škofovske konference v Olomuru. ki je obsodila dva nemška katoliška lista, ki st;i hotela izrabiti osebna nesoglasja med bivšim praškim nadškofom iu papeževim nuncijem v politične svrhe. Isti krogi smatrajo, da papežev nuncij vrši svojo nalogo častno In spretno v zelo težklli časih. Njegovi zaslugi jo pripisati, du se je sploh sklenil modus vivendl med Prago in Vatikanom iti da se ta nova razmejitev češkoslovaških škofij naslanja na državne meje, ki tako indifektno priznava državno mejo češkoslovaške republike. Zalo so oflcielni krogi veseli, da je škofovsko konferenca tako enoglasno rehubilitiruln pftpežovegu nuncija iu pokazala, da vlada solidarnost v vseh krogih katoliške cerkve v Češkoslovaški. Voselle je temvečje, ker se je nn tu način onemogočila nadaljnja intriga od slrani obeh obsojenih nemških listov.
Zogrebšfta občina ne bo več pobirala državnih davkov
Zagreb, 13. oktobra, ž. Na srtočni seji mesl-nega odbora je bilo sklenjeno, da mestni odbor ne pobira več državnih davkov Iti sicer i r razloga, ker je imel mestni odbor pri pobiranju državnih davkov velike Izdatke, ki niso bili kompenzirani, iz druge strani pu jc bilo mesto odgovorno га pobiranje davkov. V Sloveniji zadržijo občitie 5 odstotkov ob pobranega davka, medtem, l<o v Zagrebu ni bil to slučaj. Vsled česar je v smislu okrožnice velikega župana o varčevanju občili bilo mesto prisiljeno ustaviti pobiranje davkov ti a svoje stroške.
Romunija ima 13 milijonov
prebivalcev
Bukarešt, 13. okt, ž. Statistični urad pre.! sedstva vlade je objavil rezultat zadnjega popise ljudskega štetja v Romuniji. Romunija ima po let> podatkih 18,025.237 prebivalcev. Na nove romunske kraje odpade 9,258.305, na staro pu 8,766.93. prebivalcev. Bukarešt ima 554.574. Cluj <«8,55^, Temešvar 91.8Č6, Oradea Mare 82.355, Amd pr 72.725 oseb ,
bosta začeli skupna pogajanja s Sovjetsko Rusijo. Nemška industrija jc poplavljena s sovjetskimi naročili, vendar pa Nemčija nima denarja za nakup proizvodov. Francija je pripravljena dati Nemčiji potrebne vsote denarja, vendar pa zahteva za to delež na dobičku. Iz lega stališča gre tudi Poljska, KI hoče tudi nekaj zaslužiti. Francija dela sedaj na lem. da zasigura gospodarsko sodelovanje med Nemčijo, Poljsko in Francijo.
Stabilizacija funta
Pariz, 13. okl. tg. V »Excelsioru« izjavlja inlerVjdju vodilni ravnatelj angleške narodne banke, tla se bo stabilizacija funta izvršila kmalu, in sicer ne izpod relacije 100 francoskih frankov, ,
New York -
11 milijonov prebivalcev
Wasltingfon, 13. oklobra. ž. Po zadnji statistiki uradnega štetja ima Ncwyork 10,901.000 prebivalcev.
perite Vaše svilena nogavice v blagi peni
KER BODO NA TA NAĆIN OSTALE VEDNO KOT NOVE
Levstikova proslava v Ljubljani
Ljubljana, 13. oktobra.
Raznim drugim krajem v Sloveniji, ki so se že oddolžili spominu velikega slovenskega pesnika, pisatelja, jezikoslovca, kritika in časnikarja Franceta Levstika ob stoletnici njegovega rojstva, bo ta mesec sledila tudi Ljubljana. Slavnostno praznovanje v Ljubljani bo tem pomembnejše, ker bodo pri njem sodelovali najodličnejši slovenski književni delavci sodobnosti.
Proslavo prirede dne 23. oktobra v opernem gledališču Društvo slovenskih književnikov, Slovenska Matica in Narodno gledališče. Na čelu odbora za proslavo pa so gg.: Fr. Koblar, Oton Zu-
pančič in dr. Dragotin Lončar. Proslava bo obsegala ta spored: Minevc: Uvertura za orkester: Planeti gredo svojo pot. 2. Nagovor Otona Zupančiča. 3. Slavnostni govor Frana Albrechta. 4. Govori gostov. 5. Fr. S. Finžgar recitira Levstikovo izročilo 6. Frana Levstika: Juntez. Dramski odlomki v dveh nastopih. 7. Slavka Osterca: Suita za orkester. Dirigent: Niko Štritof.
Dne 24. oktobra pa bo za povabljene goste izlet v rojstni kraj Frana Levstika. Od slovenskega občinstva v Ljubljani pričakujemo, da se bo s primernim in Levstikovega dela vrednim umevanjem udeležilo te proslave.

MALOKRVNIM
Rajna Avstrija straši Tržačane
Ljubljana, oktobra.
Neki potnik iz Trsta pripoveduje:
Tržaška občinska uprava ima smolo z ire-dentisti. Pred tedni so na monumentalnih stopnicah, ki vodijo z Lesnega trga na Montuco, postavili visok oder in začeli graditi cementiran podstavek, da bi tam v okrasje stopnišča postavili simboličen kip. Ta kip je stal do 1. 1918. v parku pred Južno postajo in je menda predstavljal Avstrijo. Potem so ga odstranili in ga spravili, ker je priznano umetniško delo. Ko so zdaj nervozni iredentovci doznali, da se namerava ta kip namestiti na reče-nem stopnišču, zagnali so vpitje in polemiko po listih, da ne gre kaj takega postavljati v »odrešenem« Trstu. Bilo je tudi pametnih glasov, ki so mirili nepotrebno strast, a zmagali so vendar skrajneži: na občini so sklenili, da se kip ne postavi. Kaj drugega tudi ni zastonj pri rokah in tako morajo spet odstraniti pripravljeni oder. Nekateri so vpili, naj se postavi tam rimska volkulja v znamenje »večne« združitve z Rimom. Med tem so pa TržaCani jeli že zbijati šale na račun Oberdanko-vega spomenika, ki ima tudi podstav pripravljen že vsaj eno leto, o spomeniku samem pa se kar nič ne zve, kaj je z njim.
Povsod milica. V tržaških Splošnih skladiščih »o pred kratkim odpustili iz službe tako zvane »ključarje«, varuhe; nadomestili so jih s fašistov-«ko pristaniško milicijo. V ta namen so importirali rečji oddelek miličnikov iz notranjosti. Tako se vsa dežela vedno bolj spreminja v oborožen tabor.
Duhovske vesti. Novomašnik Rudolf Barbiš je bil s 16. septembrom nastavljen za župnega upravitelja v Cepiču v Istri. C. g. Placid Sancin je bil iz Trsta premeščen v Vodice v Cičariji, odkoder opravlja tudi župniji Brest in Slum.
Društva Katoliške akcije so zopet začela z običajnim delovanjem. Ponekod so opravili zahvalne pobožnosti za srečno rešitev spora.
»Modro ptico« so ujeli orožniki v Ajdovščini.
Neki naročnik te revije jo je dobil po pošti dne 23. septembra. Koj za pismonošem so prišli' v hišo možje postave in »Modro ptico« zaplenili, češ, da je to težak primer. Fanta so skrbno popisali po rodu in stasu.
Kulturo prinašajo. Okoli Postojne so za poskus kolonizacije naselili nekaj furlanskih družin, ki bivajo v barakah in mizerijo tolčejo. Domači kmetje tožijo zelo, da jim kolonisti kradejo po njivah krompir, zelje in podobno. Pritožiti se pri gosposkah ne upajo, ker bi se vzelo vse na političen paragraf kot »dokaz protiitalijanstva«.
Cerkvena umetnost. Na Katinari pri Trstu bodo sredi oktobra končala slikarska in druga obnovitvena dela v cerkvi. Prenovljena sta dva stranska oltarja, prižnica, krstni kamen, svetilke za večno luč itd. Vse dispozicije je dajal Tone Kralj, ki je vso cerkev poslikal z monumentalnim križe-vim potoni. To delo je pač najboljše, kar se vidi cerkvenega slikarstva v območju tržaške občine. Že zdaj se slišijo iz tržaških umetniških krogov zelo laskave sodbe. Frapantna je že celotna zamisel takega križevega pota. A tudi vsaka postaja zase učinkuje po izvirnosti in pronicavosti izražanja. Prepričani smo, da bodo to delo priznali vsi nepristranski kritiki cerkvene umetnosti.
Aretacija na Goriškem. Aretiran je bil pred nekako dvema mesecema neki Alojzij Bole, doma iz tržaške okolice. Imel je pri Sv. Luciji na Tolminskem buffet Oblastvo je baje dognalo, da je on oddat v Sv. Luciji na pošto neki paket, v katerem da je bil peklenski stroj, namenjen v Bolonjo. Zaradi zadržkov na pošti je baje stvar eksplodirala, preden je dospela na svoj naslov. Bole bi bil potemtakem orodje drugih atentatorjev. On taji vsako krivdo. Sodilo ga bo izjemno sodišče.
Iz Ravnice blizu Sv. Gore in tamošnje okolice so tudi pred meseci aretirali mnogo oseb zaradi najdbe nekega orožja ali kali.
Albanci iz Črne gore v Ljubljani
Ljubljana, 13. oktobra.
Že par dni hodijo po Ljubljani trije Črnogorci, oče, žena in hči, v spremstvu frančiškana, in prodajajo srečke v korist cerkve sv. Antona, ki je šele napol dozidana. S svojimi slikovitimi nošami vzbujajo veliko pozornost, zlasti je ženska
noša nadvse bogata in svojevrstna. Možakar, ki
Iirodaja srečke, se na posel prav dobro razume in e kljub pomanjkanju denarja prodal že lepo število srečk. Da je še tako uspel, je krivo dejstvo, da so srečke poceni in da se vsak rad pogovori z možakom, ki je prišel iz tako daljnega juga prodajat srečke v tak namen. Upamo, da bo s finančnim uspehom, ki ga je imel v Ljubljani, povsem zadovoljen.
Dva drzna vloma v Liliji
Litija, 13. oktobra.
Davi se je kakor blisk razvedelo po Litiji, da je bilo v noči na torek vlomljeno v gostilniške prostore hotela »Chicago« in mesarja Jožeta Bo-riška. Ko so zjutraj dekle pri Borišku, kakor obi-iajno prve vstale in prišle skozi kuhinjska vrata v gostilno, so se prestrašile, ker je bilo v gostilniški sobi vse razmetano. V kredenci so bili predali odprti.
Natakarica Anica Zalaznik je takoj nato pri-81:i doli in ugotovila, da so bila zadnja vrata odprta г vltrihom in da so vlomilci odnesli cigaret za približno 100 Din, v mesnici zraven pa so iz predala vzeli drobiž za približno 50 Din in nekaj salame. K sreči je natakarica vzela ta večer denar ■ seboj, tako da njenega denarja ni bilo nič v predalu. Slabše pa se je odrezala natakarica Neža Mravlje hotela »Chicago*, kateri so odnesli iz vlomljenega predala približno 200 Din, cigaret za okoli 120 Din, 2 litra finega vina in 1 steklenico žganja. Vlomilci so morali priti skozi vežna vrata, katera so očividno tudi z vitrihom odprli. V prostorih je bilo vse križem razmetano. Očividno je, da so vlomilci stikali za večjim plenom.
Orožniki so takoj stopili v akcijo ter so vlomilcem baje že na sledu. Želeli je le, da bi se orožnikom posrečilo prijeti to vlomilsko bando, ki že dalj časa vlamlja v Litiji. Naravno je, da morajo biti vlomilci domačini, ki se v lokalih lako dobro spoznajo.
Fotoamaterji!
Vse fotopotrebščine dobite v
Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani Zahtevajte ceniki
Smrlni padec kolesarja
Žiri, 13. oktobra.
Smrtno se je ponesrečil 25 letni čevljarski pomočnik Vinko Kavčič iz Žirov, stanujoč na Dobračevi. V nedeljo popoldne so se odpeljali trije fantje s kolesi proti Poljanski dolini. Med njimi je bil Vinko Kavčič. Zadržali so ga v Poljanah, kjer so bil tudi čez noč do ponedeljka zjutraj. V dopoldanskih urah so se odpeljali nazaj proti domu in privozili so že na Fužine, kjer je cesta speljana precej visoko. Da je pot tam precej nevarna, ve vsak. kdor je kdaj hodil nad žirovsko elektrarno .V bližini Fužin se je kolesarjem pridružil še četrti. Tako so vozili drug za drugim, in ko so dospeli do tako zvane Mokarjeve grape, je Vinko Kavčič ki je vozil prvi, po nesreči za-vozil v nizko betonsko ograjo. Pri tem je zgubil ravnotežje in padel 6 metrov globoko pod cesto na robato skalo. Padec je bil tako nesrečen, da je udaril z glavo ob skalo in si prebil lobanjo.
Eden od tovarišev je takoj po nesreči odhitel v Gorenjo vas po zdravnika dr Gregorčiča, ki se je nemudoma pripeljal z avtomobilom k ponesrečencu. Zdravnik je takoj ugotovil, da za ponesre-srečenca ni rešitve, vendar ga je naložil na avto in ga odpeljal na ponesrečenčev dom. Doma je živel še dve uri in pol ter nato izdihnil, ne da bi se zavedel.
Kresovi so goreli
Ruše, 12. okt.
Preteklo soboto zvečer smo zažgali na hribčku nad Rušami velik kres v spomin nesrečnega koroškega plebiscita. Pokazali smo s tem, da še nismo pozabili svojih bratov, ki so bili 10. okt. 1920 ločeni od nas. Ta spominski kres pa naj bo tudi zagotovilo bratom onkraj jugoslovan. inej, da se naša ljubezen do bratov ne bo nikdar ohladila.
Otgica pod peščeno frugo
Huda nesreča pri igri.
Novo mesto, 12 okt.
V nedeljo popoldne se je igralo več otrok na dvorišču Pintarjeve hiše v Novem mestu. Med drugimi je bila pri igri tudi 2-letna Olgica, hčerka Slavka Pintarja. Med igro otrok se je prevrnila na zid naslonjena peščena Iruga, ki je z robom padla na malo Olgieo in jo močno ranila po glavi. Olgica je vsa v krvi obležala nezavestna. Prenesli so jo takoj v žensko javno bolnišnico, kjer so ji nudili taitojšnjo pomoč, vendar pa je malo upanja, da bi okrevala.
Žalostna smrt rojaka v Ameriki
Murska Sobota, 12. oktobra.
Rojaka Rojko Antona je v Betleheinu zadela usoda, ki je pretresla tamošnje rojake pa tudi vse domače.
Rojko je bil prvi delavec v neki veliki tovarni. Zaradi marljivosti in lepega vedenja ga je vse ljubilo in spoštovalo. K nesreči pa je prišel v tovarno neki nov delovodja. Rojko je kmalu opazil, da ga ne gleda z dobrini očesom. Čutil je, da ga hoče izpodriniti in na njegovo mesto spraviti svojega znanca. To ga je bolelo, a rekel ni ničesar. j)elovodja je postajal nasproti njemu od dne do dne hujši. Zadiral se je nad njim ter ga preganjal na vse mogoče načine. Rojko je molčal, le ženi je tožil, kako grdo z njim postopajo. Ona ga je tolažila. Zadnji čas je postalo stanje neznosno. Popolnoma ga je strlo. Postal je čisto zmeden in zmešan. Nekega večera se ni vrnil. Žena je povpraševala pri njegovih tovariših, kje je zaostal. Ko so ji sporočili, da ga ni bilo v tovarni, je prijavila zadevo policiji. Naslednjega dne so ga našli mrtvega.
Rojko se jc rodil na Cankovi. Že v mladosti je Sel iskat v Ameriko kruha. Bil je vesten delavec. Udeleževal se je slovenskega društvenega življenja. Zapustil je ženo in dva otroka, na Cankovi pa žalujejo za njim starši in sorodniki.
za jačanje krvi, živaca i apetita
L apotekama	■
boca pota litre Din 40"~
Misijonska razstava na Jesenicah
Jesenice lt. oktobra.
V	mali dvorani Krekovega prosvetnega doma smo imeli tri dni misijonsko razstavo. Bilo jo za njo zelo veliko zanimanja in obiskovalcev je bilo vedno dosti. V ponedeljek dopoldne pa so prišli na razstavo šolarji pod vodstvom g. kateheta. Otroci so z napeto pazljivostjo sledili razlagam, posebno kadar je bilo govora o pogančkih Indije in Kine.
V	nedeljo popoldne se je v veliki dvorani
vršilo nad dne uri trajajoče misijonsko predavanje gg. Peruška in dr. Ehrlicha. Dvorana je bila polno zasedena. Le otroci so bili to pot preveč nemirni, tako dn ni bilo mogoče vsake besede prezanimive razlage ujeti. Zaradi tehnične ovire je moralo pro-jeciratije skioptičnih slik odpusti.
Uspeh razstave je bil velik, upamo, da se tudi gospodične s prostovoljnimi prispevki dobro odrezale. Največ trudu je imela neumorna gdčna Vidniarjeva s prodajo misijonskega čtiva.
Pobijanje draginje
Ukrepi okrajnega načolstva.
Ptuj, 12. okt.
Ptujsko okr. načelstvo razglaša:
Val draginje je zadel ne samo konsumenle, ampak tudi producente, zlasti pa kmeta. Notranji vzrok krize tiči v tem, da je razlika med nabavno in prodajno ceno nesorazmerna, ter da se za razne industrijske, obrtne in drugo dajatve in storitve zahtevajo še vedno višje cene iz prejšnjih časov, ki ne odgovarjajo kupni moči konsumentov.
Kakor so se širši sloji konsumentov in poljedelcev morali omejiti na najnujnejše, naj store tudi obrtniki in ostali pridobitni krogi. Časi so takšni, da se mora prav povsod vpoštevati načelo: Zadovolji se z manjšim dohodkom, delaj iu štedi! Načelo velja na priporočilo in svarilo vsem obrtnikom brez izjeme, t. j. industrijcem, rokodelcem, trgovcem in gostilničarjem, zlasti pa mesarjem, pekom, brivcem, kovinarjem, krojačem, stavbenikom in izvoščkom. Gostilne in kavarne naj vsled padle cene vinu in poljedelskim pridelkom znižajo ceno posameznim obrokom, jedilom in dajatvam, ker povečanje porcij ne ustreza padli kupni moči konsumentov. Pri točenju vinskega iu sadnega mošta je vpoštevati dejstvo, da je mošt skoraj prost vseh javnih dajatev.
Vsak slučaj neupoštevanja tega priporočila in svarila bo kaznovan odnosno ovaden pristojnemu sodišču. Javnost, ki večkrat pavšalno ob-
soja navijalce cen, naj vpošteva, da so Tmfl itbrl-niki in drugi pridobitni krogi konsumenti tujega blaga in tako v splošnem tudi njih tare gospodarska kriza. Splošne obdolžitve posamezuega stanu kvarno vplivajo na nedolžne posameznike, jim jemljejo ugled in zaupanje ter ne pomagajo prav nikomur. Zato naj vsakdo svojo pritožbo zoper navijalce cen konkretizira tej- jo poda na pristojnem mestu.
Načelo, da se mora vsakdo zadovoljiti * zmernim dobičkom, veljnj za priporočilo ne glede na obstoječe cenike in tarife tudi za vse ostale pridobitne kroge, kakor n. pr. za hišne posestnike, svobodne poklice, lekarne, denarne zavode in druge. Glede na to, da stanovanja in lokali v splošnem niso komfortni, naj se najemnine primerno znižajo. Znižanje najemnin je potrebno zlasti tam, kjer so za tuk. razmere absolutno previsoke, in tam, kjer jih narekuje pomanjkanje udobnosti, odnosno kjer jih ni moči opravičiti iz naslova investicij.
Čas zahteva tudi od poslov in tem sličnih delojemalcev, da z znižanjem svojih zahtevkov vpoštevajo padlo kupno moč svojim delodajalcev.
Izvajajoč dosledno načelo štedenja se priporoča vsem korporacijtuit, društvom iu privatnikom, da ukinejo ali vsaj omejijo pobiranje rimnil prostovoljnih prispevkov, sploh pa javnosti, da omeji število prireditev, plesnih šol in plesov.
V pijanosti ubil lastno mater
Prokletstvo alkohola
Sv. Rupert pri Slov. Goricah, 13. okt.
V	Slovenskih goricah je ravnokar trgatev. Po gričih vlada praznično razpoloženje. Med pesmijo klopotcev zveni pesem beračev. Od gričev in goric odmeva vriskanje brentarjev, ki nosijo v težkih brentah sladko grozdje na prešo. Prebivalstvo Slovenskih goric kakor da pozablja na križe in težave, ki ga letos še prav posebno tlačijo, in kakor da pozablja, da bo mogoče sladko kapljico morda le težko spraviti v denar. Skalila ga je pa strašna vest, ki se je ko blisk raznesla od Sv. Ru-perta po Slovenskih goricah. Zgodil se je namreč vnebovpijoči zločin, ki je pretresel vsakogar, ki je doznal za grozno vest, da je sin ubil lastno mater.
Dogodek se je odigral v Rogoznici v ruper-ški župniji. Tam živi 32 letni posestnik Franc Koj-ko, pri njem pa je bila na preužitku njegova mati. Te dni so tudi Rojkovi pričeli s trgatvijo. Pri tej priliki je prišlo med sinom in materjo do prepira, ki je ničil življenje materi, sinu pa nadel pečat morilca. Povod prepriru pa ie bil alkohol. Sin ie veliko pil, mati mu je branila. V sinu je zavrela kri, da ni spoznal nikogar več in tudi ne lastne matere. Zgrabil jo je ter treščil s takšno silo ob tla, da ji je takoj počila lobanja. Se nekaj ur je nesrečnica živela, potem pa je v težkih mukah izdihnila. Svojemu svaku, ki je hotel mater braniti, je zlomil roko ter mu prizadejal težke jx>škodbe.
Ko je videl svojo mater mrtvo, se je zavedel strašnega dejanja, skušal je zabrisati sled tako, da je dejal, da je mater zadela kap, svak pa da se je sam poškodoval. Za dejanje pa so izvedeli orožniki, pred katerimi se je Rojko skril. Toda našli so ga, ko so ga pa hoteli zgrabiti, se je z vso silo upiral, vendar so ga obvladali. Zvezanega so
Nov vodovod
Sladka gora, oktobra.
V	tem tednu bo najkočljivejši del našega ) vodovoda dovršen. »Obnova«, stavbno društvo v
Ljubljani, je prav spretno in solidno rešila svojo nalogo po svojem inženirju g. Dorr-u. Pri enem zajetju smo lajiki z glavo zmajevali, pa g. polir Masketi nas je po svoji dolgoletni sltušnji naravnost presenetil Vse funkcijonlra izvrstno. Banska uprava, ki subvencijonira podjetje in nadzoruje delo po svojem skrbnem inženirju g. Fugini, si bo postavila s teni trajen spomin Prvi začetki tega podjetja pa sežejo do bivše samouprave v Mariboru. Ta je započelu to delo, ki ga bodo drugi izvršili.
Tudi higienski zavod v Ljubljani nam je poslal 40 m cevi in upamo še na nadaljnjo podporo, ker vodovod je potreben v zdravstvenem in gospodarskem oziru.
Nož je imet besedo
Novo mesto, 12. okt.
V	kandijsko bolnišnico so v nedeljo popoldne pripeljali 20-letnega hlapca Miheliča Alojzija, uslužbenega pri pos. Hazelnu v Kronovem. V nedeljo, dne 11. t. m. je šel z drugimi fanti k maši v Kronovo. Po stari navadi so po mast zavili fantje v gostilno, kjer so nekaj časa pili. Ko so se že odpravljali domov, se je med njimi vnel prepir in končno tudi pretep, pri katerem se je seveda takoj zabliskal nož. Mihelič pravi, dn je nomirlevalno vnlival na razburjene fante in rekel
odpeljali v sodne zapore k Sv. Lenartu. Po vseh slovenjgoriških vinogradih je sedaj ta strašen »ločin predmet splošnega ogorčenja.
Konec v pijanosti
Sv. Lenari pri Slov. goricah, 13. okt.
Žalostna je usoda ljudi, ki zapadejo v oblast alkohola. Dokaz je temu slučaj, ki sc je pripetil v Lormanju. Posestnik Grabušnik je dober gospodar, ki je tudi svoje otroke pošteno vzgojil. Na stara letu pa je zapadel alkoholu ler postal nasilen, da ga domači nios mogli več prenašati. Pred par dnevi se je zopet napil ter grozil, da bo vse poklal. V strahu so se zaklenili v hišo ter ga niso pustili notri, boječ se, da bi svoje grožnje v resnici ne izvršil. Grabušnik je še nekaj časa razgrajal okoli hiše, potem pa je izginil ter ga 3 dni niso mogli najti. Po preteku te dobe so ga pa našli obešenega na skednju, kjer si je končal življenje v pijanosti in jezi.
Žrtev alkohola
Šoštanj, 12. oktobra.
V nedeljo zvečer se je gostila v Žmavčevl gostilni družba nekih moških, ki se je ob močnem vinu kmalu razvnela. Prišlo je do burnega prepira, nato do pretepa. Jožef je naenkrat planil v vežo in v divjem srdu udaril z roko |>o šipi kuhinjskih vrat. Pri tem si je prerezat žile na desni roki. Poklicani zdravnik dr. Medic, ki mu je mogel nuditi najnujnejšo pomoč, je odredil takojšen prevoz v bolnišnico. Jožefovo stanje jo kritično.
svojemu prijatelju Anionu, ki je držal v roki odprt nož, naj da mir in naj gre z njim domov. Ta se ga je pa otresel, zamahnil z, nožem, ga zadel in mu prerezal desno roko skoro od rame do komolca. — Žalostno je, da fantje niti v nedeljo i,r morejo iti k maši brez nožev.
Če bi bil milijonar?
VI.
Odgovor na Vašo milijonarsko ankeio:
Od paintiveka se ponavlja, da imajo čuteča srca samo nepremožni in revni. Nevarnostim Ma-niona so se umaknili le malokateri, in to so bili svetniki.
Ali bi torej jaz, slabič, ušel prežeči nevarnosti, ki bi mi jo nastavil Mamon, pa naj bi si ga pridobil tudi s pošteno srečo? Danes, ko nimam nič in ko gledam bedno življenje tistih, ki imajo še manj ko nič, vse radi krivičnega gospodarskega sistema, ki vlada vsemu svetu, sem pa mnenja, da bi napravil tako-le:
kapital, ki bi mi bil na razpolago, bi uporabil za ustanovitev velikega podjetja, v katerem bi zajioslil brezposelne delavce — družinske očete, ki bi postali solastniki podjetja. Donos, ki bi ga nosilo podjetje, bi bil za vse enak v razmerju z njihovim delom in delavnimi zmožnostmi; to bi veljalo tudi zame.
Zdi se mi, da bi lak poizkus dokazal, da je mogoča pravična in poštena razdelitev dobrin in rešitev zavoženega in v propast drvečega svetovnega gospodarstva, ki se mora prej ali slej zrušiti. Posrečena uporaba milijonov v ta namen bi bila najvzvišenejša, ker bi pokazala pot v srečnejše živ-lienic vsemu človeštvu. — Suhi anketar.
Ljubljana
Nove razmere v pekarnah
Poročali smo že o novih določbah banske upravo glede prodaje kruha v pekarnah. Zanimivi in za občinstvo važni so podrobni predpisi glede kvalitete kruha, iteli kruh mora biti pečen iz pše-nične moke št. 0 in mora veljati kg t.40 Din. Pol-beli kruh mora biti'pečen iz pšenične moke št. 4 s 30% primesjo pšenične moke št. (i ali ržene moke. Veljati mora kg 3.80 Din. Črni kruh mora biti pečen iz pšenične moke št. (i s 30% primesjo ržene moke. Veljati mora 3.10 Din.
Ta cenik mora biti nabit v vseh prostorih, kjer se kruli prodaja. Če pek meša posamezne vrste pšenične moke z drugo moko, kakor pa to določa ta uredba, mora biti cena kruhu tudi temu primerna. Tržno nadzorstvo bo točno kontroliralo prodajo kruha z ozirom na težo in na kvaliteto. Ker pa je prodaja kruha po takih cenah težavna, ker gre za decimalke dinarja, prodajajo sedaj peki na primer hlebe kruha po 4.50 Din, tehtati pa morajo 10!! dkg. V enakem razmerju prodajajo peki tudi kruh slabše kvalitete, kar je vse-na vidnem ceniku označeno. Ako je kdo v dvomu, da kupljeni kruh ne tehta toliko, kakor določa cenil-, naj stehta lakoj hleb ali štruco ua tehtnici, ki mora biti ob-iiBbtvu na razpolago v vsaki prodajalni.
Kaj bo danes
Drama: Vest*. Premijera. Izven.
Opera: Sneguročka . Red E.
Jakopičev paviljon: Jakčeva razstava.
Notno službo imajo lekarne: Mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. LTstar, Sv. Petra cesta 78 in
mr. Hočevar, Celovška cesta 34.
*
0 Karmelska cerkev ua Selu. Jutri na praznik sv. Terezije bo v karmelski cerkvi na Selu ob pol G zjutraj slovesna sv. maša, potem več tihili sv. maš. Popoldne ob 4 bo pridiga in pete litanije. iVse častilce sv. Terezije vabimo, da se jutri udeleže njene proslave v prijazni karmelski cerkvi na Selu.
© Nedelja Kristusa Kralja. !. j. 25 okt. se bo proslavila z versko prosvetno akademijo v uni-onski dvorani. Glavni govor bo veljal 700-letnici sv. Antona Padovanskega. Na to prireditev opozarjamo vse verske in prosvetne organizacije v Ljubljani.
pri Poljakih je naslov II prosvet-
kateri se bo vršil radi koncerta garde, ki je napovedan v petek. 15. oktobra. Letošnjo spomlad je naš odlični pisatelj Fr. S. Finžgar v spremstvu prijateljev Poljske Lige prepotoval glavne kraje poljske države. Obiskal je Kijakov. Čenstohovo, Varšavo. Poznanj in Gdinijo ob Severnem morju. Brezdvomn bo predavatelj, ki je obenem izvrsten govornik, s svojo zvenečo besedo orisal zanimivosti poljske države. Predavanje bo spremljalo ludi lepo število skioptičnih slik. Predavanje se vrši torej v četrtek ob S zvečer v verandni dvorani hotela Union. 1'redprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5.
0 Kougregnrija za gospe pri sv. Jožetu vabi svoje članice, da se polnoštevilno udeleže pogreba umrle sosestre, blage gospe Slavke Pogačnik, ki se vrši danes v sredo 14. t. m. ob 2 popoldne iz hiše žalosti Jegličeva ulica 0.
0 Šentpcter-ko prosvetno društvo se udeleži z zastavo pogreba umrle gospe Slavice Pogačnik danes ob 2 popoldne, (''lani so vabljeni, da se ga udeleže. Sv. maša zadušnica po pokojni članici bo prihodnji teden in bo v cerkvi sv. Petra v nedeljo oznanjena.
0 Osebje uredništva in uprave »Slovcnea«. se udeleži sv. maše zadušnice za pokojnega g. Jos. Grošlja v petek 1ti. t. ni. ob pol 7 v stolnici. Sveta maša se bo opravila pri glavnem oltarju.
© Sv. maša zadušnica za pokojno gospo .Marijo Polt bo v soboto 17. I. in. pri frančiškanih pri glavnem oltarju ob 8 zjutraj.
0 Koncert kraljeve garde. V peteU 10. t. ni. koncertira v Ljubljani orkester kraljeve garde iz lielgrada. Gardni orkester ie sploh najštevilnejši orkester v naši državi, ki /. veliko vnemo noji simfonično glasbo ter prireja predvsem v Itelgradu stalne simfonične koncerte. (KI časa do časa pa potuje po raznih večjih kulturnih cenlrih naše kraljevine in daje na koncerlih izbran iuteroeauten program. Na daljšo turnejo je šel gardni orkester tu« I i te dni in obišče celo vrsto mest v naši kraljevini, med njimi tudi Ljubljano, Celje in Maribor. Kakor že javljeno, bo ljubljanski koncert \ petek 10. t. m., in ga bo vodil glavni dirigent in kapel-nik kraljeve garde podpolkovnik Рокогпу. Program vsebuje poleg ene velike uverture, dve simfoniji, dve krajši orkestralni skladbi in jugoslovanski kolo prirejen za simfonični orkester. V orkestru nastopi 80 godbenikov, ki so izvrstno uigrani
0 Obisk liemu večeru, godbe kraljeve že v četrtek.
in naStudlraui. Koncert se vrši v Unlonski dvorani, predprodaja pa v Matični knjigarni.
0 Važno za avtobuse! Uprava policije nas je prosila za objavo naslednjih informacij: Uprava policije se bavi z vprašanjem ureditve prometa s težkimi avtobusi, ki prihajajo iz raznih podeželskih krajev v Ljubljano, ker sedanji promet s težkimi avtobusi ne odgovarja sodobnim zahtevam. Nekatere ulice in trgi so pronatrpani (na pr. pred Fi-govcem stoji včasih kar po 20 težkih avtobusov). Zato je treba promet medkrajevnih avtobusov dirigirati tudi v druge, manj obljudene ulice. Uprava policije je naprosila kr. bansko upravo, da le ta po posebnih komisijah prouči to zadevo. Nikakor ne smejo težki avtobusi ovirati prometa po raznih ulicah, kjer ni za nje določeno postajališče. Take vrste promet bi se moral odstraniti iz mesta. Opaža sc, da se razni medkrajevni avtobusi v zadnjem času bavijo s prevažanjem blaga, ki ga dostavljajo raznim tvrdkam in strankam po središču mesta, kar pa ne odgovarja njihovi obrti, ker imajo le koncesijo za prevažanje oseb, ne pa tudi blaga, kakor špediterji. Uprava bo seveda gledala na to, da bodo postajališča urejena in porazdeljena tako, da bodo osebe, ki izstopijo, imelo zveze s tramvajem in avtobusi, ki vozijo po mestu.
© Zakaj tako. Dolenjci? Pojav, ki si ga človek skoraj ne more razložiti na ljubljanskem trgu, je ta, dn je tako malo ali skoraj nič dolenjskega sadja na prodaj. Še posebej ni nič dolenjskega grozdja. Belokranjci in Banačani so. ki zalagajo ljubljanski trg z grozdjem, Dolenjci so pn očilno ne morejo odreči veselju, da bi vse svoje grozdje
predelali v mošt. Lepo Jo res, kadar mošt kipi v sodih, ampak poleni jo mnogo trša, spraviti vino v denar. Mareikak gospodar bi prišel du lepšega denarja, če hi del svojega grozdja prodal po primerni ceni, mesto, da bi ga dal pod stiskalnico. Za čuda je malo ua trgu tudi dolenjskega sadju, kar ga pa je, je povečini gorenjsko, tudi štajersko in pu iz južnih pokrajin. Ites škoda za dolenjskega kmeta, da ne zna ali no more ua Ia način prodati del svojih pridelkov.
© Nove klopi na trgu. Že ob navadnih dnevih, kaj šole ob večjih tržnih, zmanjkuje na trgu klopi za vse številne prodajalce, ki dovnžajo svoja živila. Tržno nadzorstvo hoče temu odpomoči in jo sedaj naročilo 100 novih klopi. Te klopi bodo prav trpežno izdelane in bodo zelo praktične za prodajalce. Stiski za klopi pu bo na trgu zn nekaj časa ustreženo.
© Gostilna Turk toči pristno portugalko, ter obenem nudi zimsko dobro zakurjeno kegljišče.
© V Gradišču je zdaj prav živahno gradbeno gibanje. Pri novi Ltlkmannovi hiši so že zgradili prvo temeljne zidove ob hiši Delavske zbornice, ob Gradišču samem pa jih še kopljejo. Delo je precej zamudno, ker ni prav zn prav nobenega prostora za gibanje delavcev in strojev. Stroj za mešanje betona bo treba postaviti skoraj na hodnik, dočim morajo ves materijal dovažati sproti s samo-kolnico. Gore opeke, ki so nakopičene pred dramskim gledališčem, bodo zdaj seveda polagoma kopnelo, hiša pa l>o kmalu zrastla iz temeljnih zidov. — Nn oglu Igriške in Gregorčičeve ulice zidajo palačo za uradnike banovinske hranilnice iz posebnega pokojninskega fonda. Stavbi so najprej pozidali temeljne zidove ob že stoječi palači, da je s leni odstranjena nevarnost razpok. Tudi ostali temelji so večinoma vsi že. izkopani ter bodo prihodnji teden pričeli betonirati.
Maribor
Razvoj in napredek Maribora
v luči mestnega vodovoda
Na razstavi mesta Maribora so obelodanila mestna podjetja Interesautno in mnogovrstno gradivo, ki nam prav nazorno kaže velik napredek našega mesta v zadnjih decenijih. Posebno je zanimivo gradivo mestnega vodovoda, ki spada med najstarejša mestna podjetja ter bo uprav letos praznovalo 30 letnico svojega obstoja. Iz podatkov, katere jc razstavilo vodstvo vodovoda, razbiramo potankosti, ki nam na zanimiv način prikazujejo ves velik razvoj našega mesta v tem razdobju, tako v kulturno-sanitarnem, kot v gospodarskem oziru. Saj je znano, da se kaže ves napredek prebivalstva v vsakem oziru predvsem v uporabi vode na posameznika — to je merilo, Ui nam prav jasno kaže stopnjo kulture in stopnjo gospodarskega razvitka.
Celokupno omrežje mestnega vodovoda meri danes 04.013 km. Od te dolžine so 4 km državna lasi ler oskrbujejo z vodo železniško delavnico in kolodvore. Omrežje se razteza tudi na okoliške občine ler prodira od leta do leta dalje. Letna uporaba vode znaša danes 1,367.518 litrov (leta H>30.), dočim je znašala leta 1902., torej prvo leto, ko je bil vodovod celoletno v obratu (503.430 litrov. Poznejša leta je celo nekoliko nazadovala ter je presegla prvolefni iznos šele leta 1909. Od tu jo pač stalno naraščala ter dosegla leta 1910. že en milijon. V tej dobi je namreč pričela v Mariboru naraščati industrija, ki .je danes ena največjih odjemalcev vodovoda. Na posameznika je leta 1902. prišlo dnevno 01.8 litrov vode, leta 1930. pa sc je ta količina že podvojila ter znaša 117.9 litrov. Ta porastek je pripisoval! predvsem naraščajočemu številu kopalnic, umivalnikov, splnkovalnih stranišč itd., je torej v neposredni zvezi s sanitarnim napredkom mestnega prebivalstva. Število kopalnic. modernih stranišč in umivalnikov narašča naglo šele zadnja leta, ko je z, živahno gradbeno delavnostjo narastlo tudi število bolj higijensko in komfortno opremljenih stanovanj. V starih, pred vojno grajenih hišah imamo namreč lo malo stanovanj. ki bi bila opremljena s kopalnico. V letu 1902. je bilo v Mariboru med vodnimi instalacijami 2877 iztokov. 255 kopalnic, 493 stranišč, 113 umivalnikov, leta 1980. pa 7085 iztokov, 902 kopalnic, 2057 klosetov, 831 umivalnikov, 385 vrtnih pip. 17 vodometov in 70 prh. Velikega" pomena je bila uvedba vodovoda za gasilsko službo, katere si danes brez hidrantov niti predstavljati ne moremo. Leta 1902. smo imeli v Mariboru le 1(1 hidrantov, 1930 pa že 177. Iz podatkov je nadalje razvidno, kako skeptično so odkraja mariborski meščani zrli na novo, po mnenju mnogih docela nepotrebno institucijo. Krčevito so se še dolga leta po otvoritvi vodovoda držali svojih vodnjakov ter niso prav zaupali vodi. ki sama po ceveh priteče. Ni še dolgo od le dobe, pa si danes življenja brez tekočo vode niti predstavljati ne moremo več. Dn leta 1910. je število priključkov le polagoma naraščalo: od te dobe se šele pokaže živahnejšo za-
Miha Maleš:
Pismo iz Nurnberga
Ntirnberg, septembra.
Krajina, ki be/i pred oknom brzovlaka jc od Leipziga proti Niirnbergu vedno lepša. Tiste dolgočasne ravnine, ki je le tu pa tam posejana s kakim malim grmovjem tu ni več — se že razprostirajo lepi in zagonetni ali smrekovi ali borovi gozdi po več ali manj velikih hribčkih. Na travnikih se pase črno belo pisano govedo in bele gosi, na vso čredo pa pazi ljubka kmečka paslarica. Vrstijo se prijazni kmečki domovi, drug za drugim slo, jijo, kakor domine s svojimi visokimi in stisnjenimi strehami, tako, da je cela hišica podobna črki A. Ceste so lepe in skoro povsod s kvadri Tlakovane (na deželi), Iu pa tam zdrči kak avlo po njej, sicer je pa mir, tisti mir, ki je na deželi tako lep. Sadna drevesa že oznanjajo prelepo jesen, prav tako kot pri nas — listje rdeči in pada... vlak pa hiti. -
Ko človek takole sanjari ob oknu vagona in občuduje to nebeško naravo — pa pride strogi revizorjev obraz in ugotovi, da moraš še toliko in toliko doplačati itd., da, to /e mora biti ali slučaj tc potisne v tako strogo realnost, da je joj.
Raztrgani, sicer pa zelo Orni oblaki so se zbirali in le lu pa tam jc padel kak beli žarek solnca na ozke in visoke strehe — Nurnberga — in še trenotek, že sem se vrtil v avli kolodvora. Prijazni policaj z ogromno špichelmo na glavi mi jc pokazal smer proti centruinu, ker kam bi tujec drugam kot v centrum!
Niirnbefg je lepo meslo, da lako lepo in zanimivo, da je malo takih ali nič na svetu. Mislim (isto staro mesto, ki ima še popolnoma zgodovinski, srednjeveški izraz s svojim neokrnjenim obramb-lim obzidjem in stolpi.
To rojslno mesto A. Dtirerja in če bi Ia veliki nmetnik danes vstal od mrtvih, bi sel se po istih ulicah, mimo istih hiš. mimo svoje rojstne v svoio hišo. svoj atelje, kuhinjo, jedilnico, predsobo, svoie vse, ker je še vse ohranjeno prav tako, kakor
je pustil. Nič ni spremenjeno, mogoče tli pa tam kak prah, pa velik red in kakšna mala pomota, ki ie nastala v po! tisočletju... Mogoče bi tudi malo bolj pogledal po potomcih, njih nošah, vrvenje ulic. tramvaj, avto. aeroplan, radio... sicer bi pa čisto nemoteno zavil v svoj atelje, v tisti atelje, ki je visoko pod streho s tako majhnimi okni in tako malo svetlobi, v njem. v katerem je ustvarjal / neverjetno energijo in voljo toliko nesmrtnih dc-l: lesorezov, bakrorezov, risb, slik, ki so sedaj raztresene po vsem svetu, v muzejih, galerijah in v reprodukcijah v milijonih.
Skušal sem se vsaj malo zamisliti v njegovo delo, ko sem stal v njegovem ateljeju poleg tiste mize, (istega stola, pod tistim stropom ko je ne-smrtnik delal toliko dnevov in noči — in živo mi je stopila pred oči njegova risba slovanske — Win-disehe Batterin, ki še sedaj v britskem muzeju v Londonu. Ko je Diirer potoval v Italijo je baje moral par dni radi bolezni ostati v Kamniku in tu, da je dobil model za to robustno in mesnato žensko? Res je, da v vseh njegovih obrazili, kljub njegovi ženijalnosti in veličini ni tiste miline, tistega izraza lepote, ko je pri drugih velikih umetnikih (Ti-zian, Van Oelit. Murillo. Botticelli i. dr.) — iz vseh njegovih obrazov sili neka popačenost. strali in pečat muk iz inkvizicijske dobe, seveda jevvse to umetnik ustvaril intuitivno — podzavestno. Ta izraz se še danes, vsaj deloma vidi na Niirnberških meščanih in meščankah — nisem še srečal tu dekleta s vsaj primerno lepim obrazom. —•
Celo staro mesto obdaja obrambni zid in celo mesto je en sam velik muzej. Vsaka hiša, vsak dctail ima svojo umetniško in zgodovinsko vrednost, ludi cela arhitektonska razporedba mesta samega. Muzej za sebe je tudi vsaka cerkev, da ta še posebno dragocen!
Ko sloji človek v lakem gotskem svetišču, ga obide čudno, nerazumljivo čuvstvo, nekak strah in posebno spoštovanje pred temi alejami sklepnikov in stebrov, ki sc vzpenjajo in rastejo v višino, tja nekam v neskončnost — k Bogu samemu... S kakšno pobožnostjo in strahom božjim je delano
Nevarnosti iniluence
in nalezljivih bolezni vratu obvarujejo
Dobivajo so v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8'—. velikega zavitka Din 15-—.
n i man je za vodovod, napeljave se izvrše v skoraj vse hišo v centruinu, pn tudi že na periferiji. Ko pa pridejo leta vojne, pa zopet vsa tozadevna delavnost. zamre. Po vojni prva leta gredo številke tudi šo polagoma navzgor, pač pa pričuo rapidno naraščati, ko je prevzela mestno gospodarstvo v svoje roke. uprava, ki ga šo sedaj vodi. Takrat je občina prva pričela z velikopoteznim gradbenim programom, sledila ji jo nato privatna gradbena podjetnost, nastajali so novi ineslui deli in posledice so se čutilo lakoj pri vodovodu. Pričela se je naseljevati industrija, predvsem tekstilua, ki uporablja toliko vode. da so si nekatera večja podjetju v svrlio racionalizacije obrata zgradila lastne črpalue naprave ob Dravi, ki jim seveda dovajajo vodo ceneje, nego je to v slanju mestni vodovod. Naraščajoča uporaba vode je zahtevala tudi modernizacijo obraln ter razširjenje vodovodnih in erpal-nih naprav. Z naraščajočo stavbeno delavnostjo pa ludi sedanje naprave ne bodo več dolgo zadoslo-vale ter je zaradi tega vodstvo vodovoda že pod-vzelo potrebne mere, da so obrat primerno poveča in razširi. Ker tvori vodovod za mestno občino zelo rentabilno podjetje kljub nizki ceni vode, se bo s povečanjem dvignila tudi rentabilnost lega podjelja.
Л
O Čas trsalve je tu iu gorice po Pekrah, Kamnici. Št. Petru so oživele. Mariborski meščani se selijo ■/. družinami vred v svoje vinograde, kjer prežive trgatev ter vabijo znance in prijatelje k temu veselemu opravilu. Saj je letos vreme tako krasno, kot malo katero lelo za časa trgatve ter se je bas temu dejstvu zahvaliti, da bodeino imeli izvrstno kapljico, ki prav nič ne bode zaostajala za lansko. Kar sla pokvarila deževni avgust in mrzli september, to je popravil sedaj oktober in grozdje izkazuje izredno stopnjo sladkorja. Po nekod so morali sicer podbirali, ker je grozdje gnilo, po večini je pa gniloba kmalu ponehala, dasi je že opasno napadala, tako, da je sedaj grozdje lepo in zdravo, kar bode znatno vplivalo na kakovost mošta. Kdor nima prijatelja, ki bi ga povabil v vinograd, si lahko privošči po mili volji sladkega mošta v mestu, kjer ga prodajajo gostilne najboljšega po 0 Din in šc ceneje. Mnogo meščanov se (e pa lelos po-služilo izredno ugodnosti, da so pn ceni nakupili grozdja ler si napravili vino doma. Vse bi bilo dobro in veselo, le o ceni novega vina sc še nič ne govori. Včasih so sc v tem času že trgali za litošl ler ga kupovali kar od preše. letos pa se nihče ne zmeni, če ga pride ponujal na dom. In govore, da ga bodo plačevali po 10 par po stopinji...
Q Mrtvaški zvon... V splošni bolnišnici je podlegel po daljšem boleluuiju v starosti 05 le! sodar Franc Kocbek. Pogreb se vrši danes iz
vse to. Vsa ta slikana okna, te sohe ali iz lesa ali kamna, te slike in freske, te rozete in konzole, ti mozaiki in rezbarija — vse to je prepojeno z molitvijo, prošnjo in hrepenejein po Bogu, nebesih. —
Germanski muzej je ogromen in natrpan pa zelo zanimiv. Od rimskih grobov pa preko vseh stoletij so zbrane zanimivosti in umetnine. Preko dvoran sulic, šlemov, oklepov in kanonov sem kar bežal. Bolj je zanimiv etnografski, umetnoobrtni zlasti pa umetno zgodovinski muzej. Predno prei-dem naprej naj še omenim oddelek groze, jc to inkvizicijski oddelek. Polno mečev s katerimi so niirnberški in drugi krvniki sekali obsojencem glave, vseli mogočih orodij in naravnost ženijelno izmišljenih za mučenje. Za priboljšek je lu par posušenih rok, odsekanih v zapestju, več prstov in še drugih delov telesa, ki so jili ali porezali ali sekali, ali po-ščipali krvniki obsojencem. Pregled teh stvari jc grozen! Potem ie krasna zbirka kovinastih izdelkov, porcelana, keramiške, cerkvene posode in plašči iz gotične dobe itd. itd. Ogromna jc zbirka gotskega rezbarstva in kiparstva (znana Niirn-berška Madona, Krucitix iz I. 1200 iz Uracha) potem rezbarije ženijalnega Tilmana Rciman-sehneiderja in njegove šole.
Čudoviti so niirnberški iz I. 1450 tako zvan i \Virktepihi, z legendami iz Marijinega življenja iu sv. Katarine.
V galeriji slik pred vsem Diirer, Holbein. Crannch in mnogo, mnogo drugih. Tudi krasni prvi autoportret iz mladostne dobe Renibrandta ie tu, potret, ki je delan z izredno sigurnostjo in obdan z čudovito luilirio.
Novejšega dela mesta si nisem dosti ogledal, ker me tudi 'dosti nc zanima. Niirnberg ima čez 400.000 prebivalcev — izgleda, da so precej solidni. Ko pride tujec v količkaj starejšo gostilno mit gospodar takoj pokaže ali slol ali mizo za katero jc vedno tcdcl Diirer, ali 1 lans Sachs, ali Peter Vischer, ali Adam Kraft in drugi velikani iz minule dobe. Seveda, če ste /c dclj tam vam pokaže' mogoče šc pokal, krožnik iz katerega jc — da, da, tudi to jc zanimivo in zanimivo.
mrtvašnice na mestno pokopališče. — Na Teznit je preminula v visoki starosti 84 let gospa Elizabeta Kogler, stanujoča na Teznu, 1'lujska cesta 23. Pogreb pokojnice se vrst jutri ob 3 iz mrtvašnice. nn magdalensko pokopališče.
G Občni zbor Glasbene Matice. Redili občni zbor Glasbene Matice v Mariboru so vrši v ponedeljek, dne 19. t. m., ob 10 in pol v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so poročila društvenih funkcijonarjev o delovanju v preteklem poslovnem letu ter volitve novega odbora.
□	Akademska kongrogadja. Nocoj običajni sestanek Akademske kongregaclje v Alojzijevi cerkvi.
□	Licitacija na carinarnici. Dne 14. oktobra se vrši na tukajšnji glavni carinarnici licitacija raznovrstnega blaga. Pričetek ob 9 dopoldne.
□	Orkester kraljeve garde, ki jo ravnokar na turneji po vseh večjlli mesllh naše države, bo koncertiral v Mariboru v soboto 17. t. m. v veliki dvorani Uniona.
□	Boben poje... Dne 10. novembra se vrši ob enajstih dopoldne v sobi št. 27 okrajnega sodišča v Mariboru dražba nepremičnin, zemljiška knjiga k. o. Prepola vi. št. 245. Cenllna vrednost zemljišča je 29.641.70 Din, vrednost pritikllile 2700 Din, najmanjši nonudek 19.762 Din.
□	Športni dogodki prihodnjo nedeljo Izredno zanimajo prijatelje športa v Mariboru. Vrši se nadaljevanje prvenstvenega tekmovanja LNP. V Mariboru se srečatu SK Atletiki iz Celja in SK Železničar. Po nedeljski zmagi Železničarja nad Mariborom se smatra, da bode tudi to pot tako zaigral, kol v nedeljo in po tem mu jc seveda zmaga zagotovljena. Vendar pa Celjanov ni podcenjevati, ker bi lahko doživel Železničar isto presenečenje, kakor ga je pripravil preteklo nedeljo SSK Mariboru. Atletiki iz Celja so izrazito borbeno moštvo ter so so v zadnjem času jnko popravili v svoj prid. Posebno napadalna vrsta se odlikuje z odločnostjo pred golom. Krilska vrsta je požrtvovalna in podpira smiselno napad. Ožja obramba ima v vratarju najboljšo oporo. Kakor rečeno, bodo morali Železničarji juko dobro zaigrati, ako hočejo rešiti obe točki. Predvidoma se bode tekma odigrala na Železničar-jevem igrišču. Sodnik še ni določen. — Predpol-dan se vrši na istem igrišču prvenstvena tekma drugega razreda SK Svoboda : Železničar rezerva. Tudi ta izid je dvomljiv. Pričakovati je, da bode večja skupnost SK Svobode odločila izid. — ISSK Maribor bo predvidoma gostoval v Gradcu proti SK Sturm.
□	Da se omogoči vsakomur ogled. Razstava mesta Maribora v mcslnem parku jc odprta do vključuo 22. oktobra 1931.Da se omogoči vsakomur ogled tega jako zanimivega in poučnega materijala. se je vstopnina znižala tako, da zm\Ja za enkratni vstop 3 Din, za dijake 1 Din, zu permanentni vstop za dobo razstave pa 10 Din.
□	Mohorkova zadnja pot je bila včeraj popoldne tiha in mirna. V preprosti nepobarvani krsti je ležalo truplo tega roparja in samomorilca
j v mrtvašnici na Pobrežju, kjer so ga pred роЦи-] рош obducirali 'ter mu odvzeli glavo, ker »e za-I nimajo psihiatri za to abnormalno zločiusko pu-I sebnosl. Pokopali so ga na frančiškanskem poku-! pališču na prostoru za samomorilce.
□	Zahvala. Cenjenim rodbinam, gospodom I in gospem, ki so se spomnili mene in moje go-1 proge in nama prijazno čestitali, se iskreno za-; hvaljujem. — Fistravec Josip, prof. v pok. v Mu-j riboru.
O Radi bolezni v smrt. Včeraj so našli v sla-1 novanju na Ruski cesti šl. 7 obešenega vpokoje-i nega strojevodjo drž. žel. Antona Voglerja. Bil je že mrtev ter so bili poizkusi spraviti ga nazaj k življenju, zaman. V smrt je šel radi neozdravljive bolpzni.
C! Žrtev pasje stekline. Včeraj jc umrl v mariborski bolnišnici železničar Franc Gorlčar iz, Črefinjevcev. Pred dobrim mesecem ga jc ugriznilo malo ščene. Dobil je le malo prasko, za ku-tero se ni zmenil. Ugriz pn je bil usoden, ker je bil pes stekel. Pred nedavnim časom so se jeli na Goričarju kazali znaki stekline. Oshbel je, bolel ga je ves život, posebno glava. Zdravnik je takoj spoznal, da bo možu le težko pomagili. Poslal ga je v mariborsko bolnišnico, vendar pa zastonj. Včeraj ga je odrešila smrt strašnih bolečin.
Ljubljansko gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Sreda. 14. oktobra: VEST. Premijera. Izven. Četrtek. 15. oktobra: DOGODEK V MESTU GOGI.
Red B. Petek, 10. oktobra: Zaprto.
OPERA
Začetek ob 20 Sreda. 14. oktobra: SNEGUROČKA. Red E. četrtek. 15. oktobra: DAMSKI LOVEC - CAR SE
FOTOGRAFIRA. Premijeri. Red C. Petek. 10. oktobra: Zaprto.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda, 14. oktobra. Zaprto. Četrtek. 15. oktobra ob 20. uri: Petek, 16. oktobra. Zaprto.
SLABA VEST, ab B.
It društvenega HvVenie
Žiri. Katol. prosvetno drušlvo na Dobračovl bo uprizorilo v nedeljo 18. oktobra točno ob 8 zvečer gledališko igro Zupan . Pred igro bo tudi petje cerkvenega zhora pod vodstvom g. Jobsta. Za zimsko sezono imamo več novih iger, ki jih bomo predstavljali na naših odrih, zato že spočetka vabimo k obilni udeležbi.
Združenje Ijnhlj. konservatoristov priredi v četrtek dne 15. I. m. oh 20.30 v dvorani Glasbene Matice predavanje o ameriški narodni glasili. Gramof. plošče in film dn na razpolage naš slikar Jakac. On sani tudi predava. Vabljeni so vsi umetniški krogi.
Turistovuki kluh »Skala" v Ljubljani obvešča svoje člane, du se je preselil /, Gosposvetske ceste v nove lokale v palači »Grafike« na oglu Miklošičeve in Masarjkove cesle (nasproti glav. kolodvora). H. narlstr., levo. Tam je članom na гпк-nolnsro tudi klubska knjižnica. — Odbor.
Dnevna kronika
Kako je cigan pripravljal krst
in boirinjo
Ako se
Ruše, 12. okt.
Kakor blisk so je raznesla v soboto ]>o Uu-šah vest, dn bo v nedeljo slovesen krst ciganskega novorojenčka. Na potu iz Maribora proti Rušam je bila baje štorklja tako mila, da je srečnemu ciganskemu parčku podarila prvorojenca. Kar tri botre si jo naprosil srečni oče in vsaki je obljubil 200 I)in nagrade ler še bakren kotel povrhu, ker je po poklicu kotlar ter ima te robe v izobilju. In zaprosil je tudi č. g. župnika za krst in za drobiž, da bi novorojenčku kupil vse, kar ob taki priliki potrebuje. Vse bo pošteno vrnil v neSeljo pri krstu, ker bo do takrat zmenjal 1C00 dinarski bankovec in tudi za cerkev bo dal 500 Din. Iz previdnosti mu g. župnik ni zaupal več ko 10 Din.
Medtem pa je cigan vnelo prodajal nove ba-
Za kruhom,..
Šoštanj, 12. oktobra.
V	ponedeljek dne 12. oktobra se je odpeljalo oknig 00 delavcev, ki so I > i i i pri zadnjih redukcijah odpuščeni pri velenjskem rudniku, v slnvon-ske rudnike za delom. Nič veselega petja, nič vriska, sama resnost in skrb za kruh se jo odražala z obrazov, ko so odhajali.
Nesreča na železniški progi
Ljubljana, 13. oktobra.
Danes popoldne je bil v bolnico prepeljan 70-letni posestnik Martin Kastelic iz Kleč 18 v občini Dol pri Ljubljani. Ta je peljal z vozom danes opoldne voz sena v Vevče. Ko je peljal čez Žel. progo, se je voz nagnil iu Kastelic je padel z visoko naloženega voza. Pri padcu se je resno poškodoval na glavi.
Raze.u Kaslelica je bolnišnica sprejela še tri druge ponesrečence. Pol lela stara Jožica Tome iz. Tovarniške ulice 3 v Mostah si jo danes pri jedi prevrnila lonček vroče jedi po sebi. Opekla se je hudo po rokah, nogah in po lelesu.
Snoči se je v Zaklancu pri Horjulu ponesrečil 8 letni učenček Marjan Zdešar. Na cesti ga je povozil neki avlotaksi in j'- deček dobil nevarne notranje poškodbe.
V	neki trnovski gostilni so se snoči slepli delavci. V pretepu so poškodovali 2S letnega delavca Franca Tivadarjn po glavi.
Vsi ponesrečenci se zdrave v bolnišnici.
Ptuj, 13. oktobra.
Gostilničarju Čelanu v Slovenji vasi je ogenj Uničil vse gostilniško poslopje. Vsi gospodarski objekti so zgoreli. Živino in nekaj pohištva so rešili. Zgorela je debela svinja. Goreti je začelo zvečer ob tričetrtna 9. Škoda je ogromna, nad 120.000 Din, a je še bolj obsežna, ker so bili že vsi poljski pridelki doma.
Na pomoč je takoj prihitela ptujska požarna bramba, kateri se moramo zahvaliti, da ni ogenj zajel tudi sosedne hiše, zlasti, ker so s slamo krite. Kako je požar nastal, še ni znano.
Danes je sadno razstavo obiskalo mnogo šol. Ites zanimivo jo videli to krasno Opremljeno dvorano.
Koledar
Sreda, II. oktobra: Kulisi, papež; Just, škof.
Osebne vesti
= Diplomiral je na filozofski fakulteti Aleksandrove univerze iz zoologije g. Stane Logar. Čestitamo.
—	Notarska vest. Minister pravde je imenoval notarja Kogoja Jakoba v šumrju pri Jelšah za notarja v Mariboru, in notarju Zevnika Antona v Višnji gori zu notarja v Kamniku.
Novi grobovi
+ V Ljubljani stu umrla: ga. Pavlino pl. G a r i b o 1 d i, roj. Schaffer. Pogreb bo v četrtek ob pol 11 dopoldne iz Dalmatinove ulice 2. N. p. v m.! Preostalim naše sožalje! — V Leoniščit je umrl g. France Ogrin, meh. mojster in družabnik tvrdke Goreč. Pogreb bo v četrtek ob pol 5 pop. N. p. v m.! Žalujoči vdovi in sinku naše sožalje!
Ostale vesfi
—	Falzifikuti bankovcev po 1000 dinarjev. V dobro uspelem iu nevarnem falzifikatu bankovca po 1000 Din stalne izdaje, ki je pri naš registriran pod številko 14, je zavod za izdelavo novčunic Narodne banke v Belgradu izdal popis tega falzifi-kata, čigar glavni znaki so naslednji: V prvi vrsti je karakteristika fal/.ifikalov na licu bankovca v rdeči barvi, ki io izdelana v bledejšem tonu, zlasti v emblemu grba in v kroni nad orlom. Ta rdeča barva se večinoma ne krije z risbo v rjavi barvi. Opazi se tudi, da so pičice v črni barvi bolj močno kakor pri pravem bankovcu. Zato Izgleda glava zmaju bolj črna, nasprotno pa jo rumena barva nekoliko močnejša, zaradi česar dobiva novčanica bolj zelenkasti ion. Tudi na drugi strani se barve ne krijejo povsem. Tudi tu so črne točke, ki se na originalu komaj vidijo, močnejše. To se opažu ludi na sliki Ljubljane nu levi strani. Slika vodotiska je izdelana mehaničnim potoni in ne v samem papirju; to se opažu zlasti na licu bankovca, če se .ice postavi vodoravno in se poševno gleda proti svetlobi. Tisk je namreč izdelan s pritiskom na lice bankovca. Papir, iz katerega je bankovec iz-delnn, pu je malo bolj polu iu žilav.
—	Zahvala. Ob svoji 25 letnici umetniškega lelovanja sem prejel od vseh strani toliko daril in testitk, da ml je popolnoma nemogoče se vsakemu posebej zahvalili. Zalo se vsem, ki so se me spomnili, tem potom najiskrenejše zahvaljujem. One prijatelje in znance, ki pomotoma, zaradi preobilne zaposlenosti niso dobili vabila, prosim, da mi oprostijo. Hvala vam! — Kdo Grom.
—	Duhovne vaje za dekleta v Mali Loki pri Ihanu se bodo začele 24. oktobra. Ker niso še vsa mesta zasedena, sc lahko šc priglasile. Pišite na naslov: Usmiljene sestre Sv. Križa, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. Sporočamo vam tudi že danes, da se bodo prihodnji mesec vršile duhovne vaje za žene. Vodil jih bo g. Univ. prof. Josip Ujčič. Pričetek duhovnih vaj bo v sredo po Vseh svetih, t. i. 4. novembra zvečer.
krene kotle od 3(K>—500 Diu. Prigodilo se je celo, da jo stranki uničil še dober kotel samo. du bi svojega prodal. Tako je pri neki družini, kjer je tudi zaprosil kar dve botri, potipal še cel kotel, a ko je prste odmaknil, jo kotel imel že dve luknji. In na sličen način je sleparil in prodajal svoje bakrene kollo povsod, kamor je prišel.
Ko pa je napočila nedelja ter smo bili vsi v radovednem pričakovanju ciganskega krsta, ni bilo o ciganih ne duha no sluha. Mahnili so jo proti Fuli. Puščavi, Sv. Lovrencu na Pohorju itd. Izkazalo se je celo, du ludi koili, ki so jih cigani prodajali za bukrone, niso bili taki, ampak vse kaj drugega. — Naknadno pa smo izvedeli, da so isti cigani po Mariboru slepomišili s cigansko |>o-roko, ki naj bi bila jjri frančiškanih. Zato pozor jire.d sleparskimi cigani! Sicer pa se varnostni organi že zanimajo za nje.
—	Javnosti. Minilo je že leto dni, kar smo se obrnili na našo zavedno javnost s jirošnjo, da nas podpre pri našem delu v liorisl in podjioro revnih akademikov s tem, da se v vsakem slučaju, ko rabi kakega inštruktorja, prevajalcu, prepisovalca, risarja i dr. obrne na Akademski urad dela nu univerzi v Ljubljani. Javnost si; je tudi v precejšnjem številu odzvalo in s tem pokazala, da je odpravljena družno z nami delati lia tem, du se omogoči študij ludi najrevnejšim izmeri akademikov. Zato ji naša najtoplejša zahvala v imenu vseh akademikov. Obenem se ponovno obračamo nu vse brez izjeme, da nas tudi v bodoče podpre pri našem delu. Zato se. vedno, ko rabile koga, ki naj bi pomagal Vaši deei pri študiju, obrnite pravočasno na naš urad, ki vam bn popolnoma zanesljivo preskrbel akade-mika-špecijulistn v široki, za katero ga ooirebuiete. Ravnolako se obrnile na nas v vseh drugih slučajih, ko rabite kako delavno moč. Zavedajte se. da nam boste na la način pomagali vršiti veliko človekoljubno nalogo in vsi oni. katerim bosi«; tako pomagali, Vam bodo hvaležni. — Akademski urad dela.
—	Ponarejeni bankovci. I/, lluš: Tudi pri nas so začeli krožiti 100dinarski ponarejeni bankovci. Po vsej priliki so jih raztrosili sleparski cigani. Saj je prišel te dni cigan v več trgovin, kupil kako malenkost za 2 Dni, a plačal z novim 100-dinarskim bankovcem.
—	V Službenem listu kr. banske uprave št. 02 od П. oktobra t. 1. je objavljen -Zakon o izpre-nicmbi ji 250. zakona o javnih beležilikili (notarjih) . dulje Zakon o začasni trgovinski pogodbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo ,
Tolmačenje po zakonu o volitvah narodnih poslancev in Popravek v zakonu o volitvah narodnih poslancev .
—	Nova šolska knjiga: Obča zgodovina za pet i razred srednjih šol je izšla. Po novem učnem načrtu za srednje šole priredil nrofesor Josip Bučar (Min. nrosv. odobrilo z odlokom S. N. broj 29530 z dne 12. sept. 1931.) Cena vezani knjigi je Din 54. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Prehlade in kronične katarje, kakor nahod, bronhitis in nrehlad grla, ki so neizogibno posledica hladnega in spremenljivega vremena, naj'ažic ozdravite, ako cmrate in v požlrkih pijete segreto Radensko mineralno vodo Ta voda vsebuje izredno veliko količin" takih mineralnih sestavin, ki čudovito posjiešu ejo čiščemo obolelih sluznic.
—	P. Hugolin Sattner: Mladinske pesmi za deški zbor s klavirjem. Posebna izdaja Zborov : v proslavo skladateljeve 80 letnice. Naprodaj v knjigarnah in pri založniku jievskeni društvu Ljubljanski Zvon:.
—	Zc stari Rimljani so poznali veliko važnost redne nege telesu, dandanes je pa to nekaj vsakdanjega in samo ob sebi umljivega. V ta namen .se ljudje poslužujejo najmodernejših kosmetiških sredstev. Le nega nog dela še izjemo. Mnogi porabljajo v lo svrho še vedno sredstva, kakršna so rabili pradedje jired slo leti. Poskusite pa kopelj z Burgitom, preskusite Burgit-obliž za kurja očesu. Presenetil vas bo priielen, absolutno gotov učinek.
—	Važna novosl. Kakor jc znano, preli vsakemu človeku nevarnost, da se mu začno zobje majati in da sčasoma izpadejo. Vzrok temu zelo razširjenemu pojavu je treba skoro brez izjeme iskati v zobnem kamnu. Navadno se odstranjuje zobni kamen na mehanični način, vendar se s tem ne more preprečiti tvoritev novih plasti. - Po dolgoletnih znanstvenih raziskavah iu poizkusili se je dr. Briiiinlichu posrečilo, v sulioricinoleatu najti uspešno sredstvo proti tvor i t vi zobnega kamna. To res edinstveno sredstvo vsebuje sedaj davno preizkušeni in priljubljeni Sargov Kalodonl. Z njegovo pomočjo se zobni kamen polagoma odstrani in prepreči nova tvoritev na jTOvsem neškodljiv način. Tako izjiolnjuje Sargov Kalodont sedaj tudi zadnjo zahtevo modernega negovanja zob: odstranjuje škodljivi zobni kamen.
—	Tovarna Josip Reicb sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
—	Telefon 270.4. se j) r i poroča za prevoz blaga z avtomobilom in konji. Cene konkurenčne. Rudolf Velepič, trgovina z kurivom, Ljubljana VIL, Sv. Jerneja cesta 25.
majajo
večkrat vzrok je zobni kamen, prepreči
m vzemi
S a r g o v-K a 1 o d o n t' je. edina zobna krema, kater$ vsebuje učinkoviti do> datek proti z o Ime 15 i/
k a 111 n u (Sulforicinoleiit po Dr. Brilunliclni),
Proti zobnemu kamnu
Celje
— Pri boleznih 11a ledvicah, v mehurju in debelem črevesu polajšuje »Franz-Joscf« gren-čica v najkrajšem času tudi večje težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic potrjujejo, da je »Franz-Josef« voda radi svojega olajšujoče-ga učinkovanja brez bolečin prav posebno primerna za neprestano porabo pri mladih in starih. »Franz-Josef« grenčica s. !ouiva v lekarnah, clrogerijah in špecerijskih trgovinah.
Jesenice
V nedeljo zvečer se je na odru KPD v tretjič pela melodiozna Kalmanova opereta >Cardaška kneginja«:. Dvorana je bila skoraj polno zasedena. Opereta se prihodnjo nedeljo zudnjikrut jionovi. Pričetek ob 3 popoldne, na kar posobno okoličane opozarjamo.
Vandalizem. Pretekli četrtek zvečer je imela godba KPD v .svoji dvorani običajno vajo. Naenkrat je od strani priletel v okno kamen ter seveda razbil dve veliki šipi. Kdo jo tisti, ki tako mrzi godbo, da je ne mara poslušati, so sicer še ш-- uu » mmti jo, da bo ludi lo prišlo uu dnu.
Družabni klub. Prvi sestanek članov družabnega kluba je nocoj ob 8. uri v veliki dvorani Ljudskega doma. Družabni klub vabi v svojo sredino vse prijatelje jioštenega razvedrila.
) Gledališka družina KPO. Nocoj se vrši redni sestanek v garderobi in odslej vsako sredo. 0|iozarjamo, da odslej sestankov ne bomo več objavljali v časo|iisju.
V ponedeljek 12. i. m. se je začel prosvetni leden, ki ga priredi KPD v mali dvorani Ljudskega doma, / zelo zanimivim predavanjem g. Tratnika O državni sodni oblasli . G. predavatelj je temo obdelal v nad enournem predavanju vsestransko, predvsem zgodovinsko in na vse /adnjc še z ozirom na našo jiozitivno zakonodajo. V začetku je govoril o pravosodstvu Slovencev v najstarejših časih, ko je imelo sodno oblast ljudstvo samo v rokah, ki je sodilo na svojih zborih pod lipo. Potem je prešel 11a srednji vek, kjer je izvrševal sodstvo župan z 12 svetovalci, višjo oblast pa je izvrševala gosfioska iu sicer v veliki meri graj-ščak, kasneje pa deželni glavar ali deželni knez. Najznačilnejši znak te dobe je bil pač ta. da je bilo sodslvo in uprava združeno v eni roki. Raz-tolmačil je potem upravno razdelitev in sodno organizacijo v ilirski dobi. Pri sodni organizaciji jc razlagal vrsto sodišč, ki so bila razdeljena v kantone, tribunal prve stopnje, apelacijsko sodišče v Ljubljani in mali svet, tudi v Ljubljani, ki je bil za nas Slovence kasacijsko sodišče, v kolikor oporna vrednost ni prekoračila vrednosti 200.000 frankov Za take primere |).i je bilo pristojno kasacijsko sodišče v Parizu in smo bili lorej Slovenci v tem oziru podrejeni sodišču v Parizu. V tej dobi se je začelo pri nas širiti in uveljavljati načelo ločitve sodstva od uprave, ki je danes povsod uveljavljeno. Prav tako se je takrat tudi uveljavilo načelo ustnosti razprave, neposrednosti in drugih modernih načel. Od tod je prešel g. predavatelj na >odne razmere ob nrevratu in po prevratu. Razložil je (ežave v naš! zakonodaji in pravosodstvu z ozirom na različna pravna območja, katerih je pri nas vsega skupaj 0, tako, da imamo v naši državi tudi b najvišjih sodišč. Potem je šc raztolmačil glavne jiotezc našega kazenskega zakonika iu ob koncu še zakon c izvršitvi kazni. — Predavanje je bilo prav zanimivo in bi bilo priporočati občinstvu, da se pridno udeležuje predavanj prosvetnega tedna.
Nezgode in nesreče. V javno bolnišnico se je zatekla 34 letna Nemec Barbara, žena malega posestnika iz Rečice pri Sv. Kritofu. V ponedeljek 12. t. 111. je doma padla po stopnicah in si /.lomila desno roko. — Še hujša nesreča pa je zadela 21-letnega Goleža Jakoba, delavca pri posestniku .la-niču na Babnem. V ponedeljek 12. t. 111. je sedel 11:1 vozu, ki sla ga vlekla dva vola. Nepričakovano pa sta zdivjala in se zakadila v neki kostanj ob cesti. Pri tem je dobil Golež nogo med lestvo iu kostanj s tako silo, da mu jc zmečkalo desno nogo. Golež se nahaja v javni bolnišnici.
j& Prosvetni teden. Opozarjamo na današnje predavanje O modernem denarnem prometu , ki ga bo imel tajnik Ljudske posojilnice g. Vincenc Prelog. Začetek točno ob 8. uri zvečer v mali dvorani Ljudske posojilnice.
ft/ovo mesto
Sumljivo osebo, komedijo znanega komika lir. Nušiča so igrali preteklo soboto člani Prosv. društvu v novi gledališki dvorani Prosv. doma v Novem mestu. Vsi igralci so imenitno podali svoje vloge. Gospodu Stanku Polokarju, ki je |io-samezno tipe režijsko tako srečno postavil na oder, moramo izreči vso pohvalo. Dvorana, ki je v začetku zadrževala smeh, se je v drugem dejanju kar naprej tresla od smeha. Občinstvo je bilo s predstavo popolnoma zadovoljno. Čujemo, da nameravajo komedijo ponoviti v nedeljo, dne 18. 1. m. zvečer. Novomeščane in okoličane opozarjamo, da ne zamudijo pogledali te sijajne igro in se od srca nasmejati.
Samopomoč. Državni nameščenci nameravajo, kakor čujemo v kratkem otvorlti svojo lastno mesnico, ter s leni priti do cenejšega mesa.
Ljutomer
g. Jakob Vegrinec, star 79 tet, dobrodušen star-ček, ki je šele pred par meseci obhajal zlalo poroko s svojo zakonsko družico. Svetila mu večna
Smrtna kosa. V Slročji vasi je umrl krojač g. Jakob Vegrinec, star 79 lot, dobrodušen slur-
I č
roko s svojo luč! —
Uprizoritev »Divjega lovcu v proslavo Finž-gurjevc 00-lotnieo vzbuja že danes zanimanje meščanov 111 okoličanov. Igralci Prosv. dr. pridno
vadijo, da ho la naša najlepša narodna igra podana tudi oderski čimbolj dovršeno. 1'rvu prelistava se vrši dne "."> oktobra popoldne v K11I0-Ј liškoni domu.
Zadnja reprezentančna tekma
Neuspehi našega repre/.enlaučnega nogometnega moštva na 13aTkanijadl v Sofiji so končno le odprli oči funkcionarjem J. N. Z. Nuši najboljši igralci so v inozemstvu, slabši pn morajo branili ugled našega nogomelal Nikdar ne bl naši? moštvo doseglo v Južni Ameriki takih uspehov, ako ne bi bilo izpo|)olnjeno z igralci, ki не nahajajo v Franciji in Švici, Naša nogometna emigracija se je v zadnjem času |>ovečala še za dva igralca: Hitrec in Živkovič. študirala bosta v Ztirichu. Toda najbrže ne zaradi tamkajšnje tehnike, ptič pu radi Ugodne ponudbe, ki slu jo dobila od vodilnega kluba. Povedali smo uu tem mestu, da je odklenkalo lako zvanemu amater-stvu vsaj v nogometu. Končno so to uvideli tudi pri Zvezi.
V reprezentančno moštvo, ki nastopi 25. oklo-bra, |iroli Poljski je zve/.in kajiehin predlagal Beka, Sekullča in Hitreea. Prva dva -ti že izjavila. da sta pripravljena nastopiti \ Poznanju. S tem pa. da nnstopitu ta dva igralni, pošlje nušn Zveza prolesijonaluo moštvo v boj. Po pravilih poslane vsako moštvo profesijonalno. kakor hitro nastopi en sam igralec, ki prejemu plačo za svojo igro. Nihče jw danes ne misli več. da je Sekulič amater. Na mednarodni nogometni bor/.i jc Sc kulič /.e noliral: Uraniu je zahtevala /.aiii od Slavijo 10.000 frankov odkupnine. Zveza buče sedaj na vsak način popraviti neuspehe našega nogometa in jiridobiti izgubljeni ugled nazaj. No bo natančno gledala, na kak način bo to dosegla. Najlažje seveda z dobrim moštvom, ki bo Poljake premagalo. Zatorej je povsem prav, da povabi najboljše igralce iz inozemstvo, čeprav so prof. sijonali. Sekulič in Bek sta že izjavila, da s|U pripravljena nastopili v Poznanju. Arh. Simonovi" je Zvezi predložil naslednje moštvo: Spasič -dr. Ivkovič, Tošič, — Marušič, Deškovič, Leluier. Tirnanič, Hitrec, Sekulič, Pek. Zečevič. S tem napadom iu tudi s to krilsko vrsto ne bo ravno težko doseči uspeh proti Poljakom. Ta seslova i zaenkrat samo zasilen izhod. Prihodnje leto od-ignuno zelo važne reprezentančne tekme (Španije. Francija, Avstrija itd.) zatorej bo treba rešili ludi vprašanje naše nogometne emigraciji'. Seved 1 11:1 lak način, da jim naši klubi omogočijo našli panje v državi.
Radio
Programi Kailšo-Ljubljana 1
Sreda, 14. oktobra: Opoldanski program odpade. - 18.00 Salonski kvintet. — 19.00 Dr. Nikolaj Preobraženski: Ruščina. — 19.30 P. dr. H. Tominec: Ivan Sergejevič Turgenjev. — 20.00 Prenos iz Berlina; Rikard Tauberjev poslovilni kon-ccrl pred odhodom \ Ameriko (prenašajo vse evropske postaje). — 22.00 Cas, dnevne vesti.
Četrtek, 15. oktobra: 12.15 Plošče. — 13 Cas, plošče, liorza. — 17.30 Salonski kvintet. — 13.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje. — 19 Dr. \nton Bajec: Italijanščina. — 19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbo-hrvaščina. — 20 Pogovor 7. radioamaterjem.
—	20,30 Prenos simfoničnega koncerta i/. Budimpešte. — 22 Čas in poročila. — 22.15 Saloiiik kvintet.
Dragi programi 1
Četrtek, 15. oktobra.
Belgrad: 12.05 Radio-orkester. — 17 Narodne pesmi. — 20.30 Budimpešta. — 22.35 Radio-orkc sler. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 17 Balalajkc. — 20.30 Evropski večer: Budimpešta. — Budimpešla: 12,05 Kvartet. — 17.35 Pianinski koncert. — 18.20 Prenos iz tovarne. — 19.20 Ciganska glasba. '— 20.30 Evropski koncert. Ciganska glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. — 13.10 Plošče. -19.10 Evropska in azijatska mistika. — 20.30 Budimpešta. — 22.35 Večerni koncert. — Milan: 11.15 Pestra glasba. — 13 Plošče. — 20.45 Ana Karcnina. — Praga: 19 Prenos iz študija. — 20.30 Budimpešta. — 22.35 Moravska Ostrava. — Lan-genberg: 20 Haydn-Mozartov koncert. — 21 Г. ■-ropski koncert — Budimpešta. — 22.30 Ciganska glasba. — Rim: 21 Orkestralni koncert — Jaz/ Berlin: 20 Problem kalendarske rclormc. — 20.30 Budimpešta. — 0.30 Plesna glasba. — Katovicc: 20.30 Budimpešta. — 22.15 Radio-orkester. 23 Plesna glasba. — Toulouse: 13.15 Pestra glasba.
—	20.45 Koncert vojaške godbe. — 21 Akord-:o
—	21.15 Operetne pesmi. — 21.45 Violinski koncert. — Stuttgart: 20.15 Poljudni program. — 2i. 15 »Proccs Mala Hari«. — 22.35 Angleške in škotske narodne pesmi. — Barcelona: 21.05 Radio-orl.c-slcr. — 22.05 Igra. — 23.45 Plošč«.
Poizvedovanfo
Našla sc jc srebrna zapeslna m.1 na Poljanski cesti. Dobi sc Poljanska cesta 23.
иш-ц-јггтт
Kitajski pekel
Strahovita beda v poplavljenem ozemlju - Matere koljejo otroke, otroci svoje starše - Lepi zgledi krščanske dobrodelnosti
ga ji je in razmotal. Njegovim očem se je nudil strašen prizor: Razkosan triletni otro-čiček je bil povit v cunjah, le glava je bila nedotaknjena. Da ne bi umrla od lakote, jo mati zaklala lastno dete in se že dva dni hranila z njegovim mesom ...
Medtem pa v Kanadi mečejo tone pšenice in drugih živil v morje, ker jih ne morejo prodati... Nekje razpravlja odbor, sedeč na mehkih klul>skih stolih, o ukrepih, kako bi se pomagalo Kitajcem, toda do sedaj še ni odplula na Kitajsko niti ena ladja z živili, nobena rešilna ekspedicija še ni stopila v kraje nesreče, in vendar umirajo dan za dnevom tisoči...
Človeška in živalska trupla plavajo po vodi. Par navadnih in motornih čolnov išče obupane reveže, ki so se v smrtnem strahu oprijeli kakega plavajočega predmeta. Tu pa tam gleda iz vode vrh strehe ali drevesa, poln obupanih ljudi. Vsem ni mogoče pomagati, reševalna sredstva so nezadostna. Milijone so jih rešili in spravili v begunske tabore, kjer so izpostavljeni silni bedi in morajo ležati na golih tleh. Svojega skromnega imetja niso več, mogli rešiti, šotorov ali celo barak pa ne morejo postaviti, ker so kraji odrezani od glavnih mest. Poleg tega manjka hidi potrebnih sredstev. Neprestana državljanska vojna je spravila ljudstvo na beraSko palico.
Prehranjevalna sredstva ne zadostujejo, da bi se vsi vsaj skromno preživeli. K temu se je pridružilo še pomanjkanje pitne vode. Napol razpadla trupla, ki plavajo po vodi, so okužila pitno vodo. V nekaterih kraijh so že Izbruhnile kužne bolezni in kosijo vrste onih, Id so komaj rešili svoje življenje iz valov. V mnogih krajih je že
Izbruhnila kuga
fn mori tako hitro, da kuliji ne morejo pokopavati sproti mrtvecev.
lakota in smrt sta razpeli svoje strašne peroti nad nesrečno deželo.
Matere koljejo svoje otroke, otroei pa starše,
lamo da bi še nekaj dni delj ostali pri življenju. Polkovnik Ratwyl pripoveduje, da je ustavil rešeno žensko, ki je pod pazduho boječe stiskala sveženj, povit v cunje. Iztrgal
Polkovnik Fred Ratwyl, očividec kitajske vodne katastrofe, objavlja v angleškem in ameriškem časopisju avtentična poročila o nepreglednih opustošenjih v dolini reke Jangtse in o vnebovpijočd bedi, ki jo je po-vzr ^ibi strašna poplava. Doslej so valovi na
Krščanska dobrodelnost pomaga
Peking, koncem septembra. Vesti, ki dnevno prihajajo k tukajšnji apostolski delegatnri, pričajo čedalje bolj o I strahoti katastrofe. Najbolj je prizadet Han-1 kov. Škof Massi ga imenuje
»mesto vzdihovanja«.
ftO.OOO štirijaških kilometrih porušili štiri milijone hiš.
14 milijonov ljudi je izgubilo svojo strehe in nad 3 milijone ljudi je moralo pustiti svoje življenje v rumenih, blatnih valovih podivjane reke Jangtse.
Kankau leži deloma 18 m pod vodo, mesti Uchu in Pojan sta popolnoma pod vodo, ljudje, blazni cd strahu, se rešujejo na drevesa in vpijejo na pomoč, ki je pa od nikoder ni, ker primanjkuje čolnov in reševalnih moštev, (»e dneve vztrajajo smrti zapisani na strehah in drevesih, dokler jih naraščajoči valovi ne dosežejo in potegnejo v globočino.
Nemški gospodarstveniki se peljejo k Uoovru. .S parnikom »fsevv i ork« je odpotovalo več nemških gospodarstvenikov v Ameriko, kjer jih ho sprejel predsednik Hoover. - Od leve na desno so: dr. Eckeuer, dr. Kari Friderik Siemens, tajni svetnik Cuno, predsednik direktorija Hamburg - Amerika Linie, ravnatelj dr. Wolf-Dietrich VVitzIeben in kapitan Graalfs, poveljnik parnika »New York«. -Dama na levi je soproga tajnega svetnika Cuna, na desni pa soproga Sieinensa.
nji bore proti poganskim procesijam. Urad stranke Koumintang v Šangaju je naslovil pismo na podprefekta, v katerem ga opozarja na dejstvo, tla kmetje, namesto da hi štedili, razsipajo denar za prirejanje procesij na čast malikoin nemoralnih komedij. »Prosimo,« tako se glasi odstavek pisma, »naj se prebivalstvo pouči, da tako postopanje ni na mestu in da naj policijski organi zabranijo take zlorabe, ki so nevarne za moralo in škodljive za kulturo dežele.«
Zamorski glavar o Parižanih
Pariški Matin« objavlja razgovor z glasujem nekega zamorskega naroda, napol divjakom, ki je obiskal kolonijalno razstavo. Glavar je med drugim dejal: »Tako veliko
Izstradam milijonar
V Bordeauxu je pred kratkim umrl francoski milijonar Falliaux, in sicer zaradi tega, ker si ni privoščil zadostne hrane. Falliaux, ki je bil eden najbogatejših vinogradnikov v južni Franciji, je veljal za velikega čudaka. Bogataš ni imel nobenega bančnega konta, ni podpisal nobene menice ali čeka, se ni spustil v nobeno finančno špekulacijo, ni igral na borzi in sploh ni posedoval nobenih akcij in vrednostnih papirjev.
Čudne so bile življenjske navade tega moža. Dolga leta se ni hranil z drugim kakor z jagodami, fižolom in figami. Posestvo, na katerem je prebival, je bilo v najlepšem redu, ker je sam vodil in opravljal vse gospodarstvo in gospodinjstvo. Noben hlapec ali dekla ni hotela služiti v hiši, kjer ne dajo nič jesti.
Zanimivo pa je, da Falliaux, ki se je pri sebi omejeval na najnujnejše potrebe, ni bil nikak skopuh v pravem pomenu besede. Kmetje, ki so imeli v zakupu njegovo zemljo, so mu plačevali zelo nizko zakupnino. Plačati pa so mu morali zakupnino trikrat na leto, prvega v mesecu, pri solnčnem vzhodu in v kovanem denarju. Papirnatega denarja Falliaux sploh ni poznal.
Nekoč je prejel od svojega umirajočega brata vrednostnih papirjev za 100.000 frankov. Čudak je z njimi zakuril peč. Te dni so ga našli mrtvega v njegovi spalnici. Zdravniki so ugotovili smrt od lakote. V hišni kleti so našli dva velika soda, polna zlatih, srebrnih in bnkrenih novcev.
AN
Osuševanje Zuiderskega jezera — ogromno tehniško delo. Dovršen je 20 km dolgi nasip od .»raja Medemblick do kraja Den Oever na otoku VVieringen. S tem je narejena najtežja naprava za osušitev Zuiderskega jezera. Otok VVieringen je zopet združen s celino. Na ta način so morje odrezali od celine, katero je poprej poplavljalo. S tem so pridobili 20.000 hektarjev zemlje, katero je poprej zalivalo morje. Naša slika nam kaže osuševalne naprave pri kraju Den Oever na otoku VVieringen — z ogromnimi zatvornicami: Slika je posneta z letala
Obdaja ga veliki ocean voda, ki so vdrle čez bregove Jankcekianga. Iz tega oceana se dvigajo male oaze, ki jih tvorijo malenkostne vzpetine, porastle z drevjem in grmičevjem, med katerimi se boječe stiskajo hišice, ki jim je povodenj prizanesla. V hankovsko bolnišnico plezajo duhovniki, usmiljene sestre in bolniki kar po strehah drugih hiš, če ni nobene ladje na razpolago. Nekega dne je splezal skozi okno seminarja živ prašič, ki so ga tam notri spravljeni revni otroci pozdravili z velikim veseljem, saj jim je nudil brano za nekaj dni. Celo ribe je mogoče loviti po hišah.
Misijon je utrpel trahovito škodo. Fran čiškanski kolegij, pol jinski seminar, ubož-nica, bolnišnica Melotto in Jožefov kolegij s > štiri do pet metrov pod vodo. Domače sestre bolnišnice Melotto stanujejo kar nn splavih.
20 ladij je na razpolago duhovnikom, zdravnikom in usmiljenim sestram za njihova požrtvovalna dela. Vsi redovi, kar jih je v mestu, se udeležujejo reševalnih del z največjo vnemo, ki jo more roditi le prava kršč. ljubezen do bližnjega. Najbolj se je opazilo delo krščanske dobrodelnosti v prvih trenutkih strahovite katastrofe, ko so bili v 10 urah spravljeni na varno vse sirote in nebogljeni starčki. Učiteljica v ubožnici je prenesla na ramenih, blodeč po vodi* na varno 17 invalidov, enega za drugim, in sicer 1 km daleč. Predstojnica otroškega zavetišča v Kiao Kov je neke noči prinesla v samostan na hrbtu dvoje otrok, ki ju je rešila iz valov. Pri tem je morala več kilometrov bresti vodo do pasu in še višje. Ni minilo dneva, da ne bi misijonarji in sestre rešile več nesreč-nežev, po katerih je že segala smrt.
Kitajska vlada z občudovanjem motri požrtvovalno delo krščanske dobrodelnosti. V Hankov so prenesli tudi vodstvo lazareta katoliškega misijona. Zanimivo je, da se oblasti na mnogih krajih pod pretvezo povod-
sem čul o Parizu, da sem si ga predstavljal kot popolnoma nov svet. No, bil sem nekoliko j razočaran, ponekod pa zopet vesel, ker sem ' se prepričal, da so vaše bele žene popolnoma , slične našim zamorkani. Ljubijo našo godbo, plešejo rade po naše in oblečene so tudi prav po naše, četudi imate vi veliko dežja in mraza. Še več; pobarvane so kakor v Afriki. Beli ' moški so vedno zaposleni in ne razumem, kako si služijo kruh. To je res drug svet. Ampak bele žene so prav tako lene in vnete za lepotičje kakor črne. Toda zamorke so veliko bolj zveste žene in se vse bolj zani- i majo za svoje otroke kakor Francozinje « — »Seveda,« je pristavil črni glavar, »mislim samo na poštene ženska, ker ničvrednice so povsod enake.« — »Matinu« se zdi ta ocena pariškega ženskega sveta jako zabavna, a na resnega človeka napravi piker vtis žgoče obsodbe.
• • *
»Gospod doktor, ali Vam je znano kako sredstvo, da moj mož ne bo več govoril v spanju?«
»Pustite mu, da bo čez dan več govoril.«
Poštni torpedo s 400 km hitrosti. Nemški inzeujer Rihard 1'Iautz prvič preizkusil svoj zračni torpedo za prenašanje pošte. Torpedo doseže hitrost 400 km na uro in bi mogel prenesti pismo iz Berlina v Hamburg v 45 minutah.
Požar na Partrasu
Velik požar je uničil severno od Aten več tisoč hektarjev krasnega pinijevega gozda po obronkih slavnega hriba Parnasa. Neka vas je postala žrlev plamenov. Policija je v naglici izpraznila ostale naselbine. Požar je ogrožal tudi vile v atenski okolici. Med drugim je močno poškodovano tudi bivše kra-I ljevo letovišče Tatoj.
Tako rabi Amerika k vojakom. Ker Amerika ne pozna vojaške dolžnosti, dela povsod reklamo za armado. Z višine nebotičnika v New Yorku se sveti daleč na okrog v temno noč napis: >Ame-riška armada vzgaja prave može.<

Nemški parlament te je zopet sestal. Na sliki vidimo lepo poslopje, kjer zboruje nemški državni	Topuuarka na dražbi. Nemško topničurko »Pantherc bodo 10. novembra v Kielu prodali na javni
zbor. Id se je včeral sestal	dražbi. »Panther« je postala znana v maroški krizi leta 1911., ko se je pojavila pred Agadirjem, da
pokažo Franciji odločnost Nemčije, da izpelje svoie zahtevo.
Milif oni
in milijoni ljudi uporabljajo
že na« trideset let
po spodaj navedenih navodilih
Ш!о raenfoi Drozdienko
In blatioslavila njen neprecenljiv Cudelnl učinek
Železniška družina
Pri revmatizmu trganju riši-asu: boleča mesta vdrgniti.
Pri zobobolu: dlesne vdrgniti lil ustno duplino Izpirati, grgrati
Pri glavobolu, uervoznosti, pomanjkanju spanja: čelo in eole telo vdrgniti, ter vzeti zvefoi prod počitkom mlačno kopel t dodatkom Levje Mentol - Drož-djenke.
Pri utrujenosti: masirati celotno telo.
Pri želodčnih boleznih: 10 kapljic na košček sladkorja.
Pri izpadanju las iu [irhajiii masaža glave.
Kot zobna voda itd.
Pri potenju podpaZduho, nog-rok a i celotnega telesa naj so poteči deli zjutraj in zvečer iz-mivaijo.
tevJa-MentolDroždienka
je prava samo v tu odtisnjoni in plombiram OBIGINALKI STEKLENICI
Zahtevajte izrecno
Levfo Mentol Droždtenko
ter odločno zavrnite vsako uadonieBtilo. Levia-Mentol-Droždjenka
se dobi v vsaki drogeriji, lekarni in boljši trgovini po 10-—, 26 — iu 52'— 1'ln. Pazit« se pred po-naredbami.
Centralni biro: LAVUA MENTOL DR02DJENKA Zagreb, Marulioev trg 5. — Teletou: 73-52
stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev in upokojencev Dravske banovine, rog. zadruga z o. z. v Ljubljani
jt bila ustanovljena dne 4. maja 1930. Izšla pa je iz »Prometne zveze ž-elezničarjev Jugoslavije« kot n|cn bivii sestavni del in rticcr iz njenega gospodarskega odseka. Namen zadruge jc preskrbovati svojim Članom-zadrugarjeni poceni stavbne parcele in lastna domovja tako v Ljubljani kakor tudi na deželi.
Zadruga je sezidala od svojega poslanka do danes, natanko 68 čednih hišic in sicer 7 ua deželi n. pr. na Jesenicah, Rakeku, v Trbovljah, v Kresnicah itd., 23 v Mariboru, Magdalensko predmast-je, ostanek pa v Ljubljani na raznih mestih ter na skupnem stavbišču kolonije v Spodnji Šiški med gorenjsko in kamniško progo, Za prihodnje leto pripravlja na sedanjih še nezazidanih parcelah teh kolouij zidavo 32 nadaljnjih hišic in sicer 16 v Ljubljani in 15 v Mariboru ter, ako bodo nastale ugodnejše prilike v gospodarski stiski, tudi na novem kompleksu parccl, nakupljenih v Zgornji Šiški razprodanih interesentom - zadrugarjem bo pristopila k zazidavi tega kompleksa, kjer jc 25 lepih 1 ter precej prostornih parcel.
Cene kompleksom parcel so bile še preccj ugodne ter eo znašale n. pr. v Mariboru po circ« 16 Din in v Ljubljani pa po 30 do 40 Din za kvadratni meter, seveda po odbitku odpadka z a coeie in že v čisti oddaji na člane-zadrugnrje. Cenu zadnjemu kompleksu v Zgornji Šiški jc že neko'.'ko višja in znaša circa 30 Din za 1 kvadratni meter in to i ozirom na promet, ki postaja na glavni mimoidoči žili, t. j. Celovški cesti, kjer seduj pelje električna cestna železnica do Št. Vida, kjer je položen vodovod in kjer vozijo avtobusi itd., pa mimo tega je šc i ta cena primerila. Prihaja pa čas, ko se bo prometna vrednost vsem parcelam prccej zvišala in to z ozirom na veliko stavbeno akcijo mesta Ljubljane. Cena parcelam v ostalih krajih banovine je bila jako nizka in ni nikjer presegala 5 Din za kvadratni meter.
Zadruga je plačala v gotovini za vse te dosedanje nakupljene in članom razdeljene parcelc okroglo vsoto eden in pol milijona dinarjev; za postavljene objekte, to jc za stanovanjske hišice na istih pa okroglo vsoto 10 in po! milijona dinarjev in sicer v posojilih, ki so jih člani potom zadruge dobili pri denarnih javodih.
Zadruga naj bo s svojim vzornim delom vzgled drugim.
vse!
Predtiskana ročna dela m
Stenski prti 7 Din, stenski prti, rdeče ali modro obrobljeni, 10 Din, prtički od 1 Din naprej, blazine, milje etc. — Novi vzorci, čist tisk, dobro blago.
Male k & Mikvš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj.
Vezenje zaves, perila, monogramov etc. Entlanje, tžuriranjc. — »Breda* žepni robci komad 2 Din.
, Direkcija državnega , udnika Velenje, raz-' 1 ' pleujc za Tla dan 2. nov. 1931 ob 11 nabavo:
500 metrov brezsivnih vodovodnih cevi
Pogoji so na vpogled pri podpisani. Iz piparne Direkcije držav, rudnika Velenje.
Hotel Mihlič»MIlani
rabi nekaj prvovrstnega vina, kako epecialiieio — pekerčana ali iz kakih drugih goric — bur-(tundec ali muškatsilvanec letnika 1929 ali 1930. iReflektira se izklučno samo na prvovrstna vina. Srednjih aH navadnih vin ne ponuditi!
OVZD v septembru 1931
Gospodarska kriza je tekom meseca septembru zlasti proti koncu meseca občutno nara9tla. Padec članstva od septembra lanskega leta znaša 1.770 (dočim .je znašal predhodnji mesen samo 3.51(1 in dne 30. sept. J0B1 pu celo 7.211 zavarovancev). Naraščanje padea članstva jo povzročila v prvi vrsti denarna kriza (pomanjkanje gotovine!) Razmerje med odpuščenimi delavci in delavkami je ostalo približno neizpromenjeno, to je na eno reducirano žensko odpadejo štirje reducirani moški In nn eno zavarovano žensko pa samo f dva moška zavarovancu.
Zdravstvene razmere članov so bile v septembru znatno boljše uego lansko leto. Zmanjšalo se nI samo nbsolutno število bolnikov zu —485 oseb, ampak ludi odstotek bolnikov je znatno padel; pri moških za —0.34% in pri ženskah (vštev-Si porodnice) pa eelo za —0.50%.
Značilen jo padec povprečne dnevne zavarovane mezde, katera odgovarja približno povprečnemu dnevnemu zaslužku. Povprečna dnevna zavarovana mezda moških je padla za —0.23 Din in ženskih pa celo —0.51 Din. Največji padce povprečno dnevne Zavarovane mezdo moških in znašal dosedaj samo —0.05 Din Zniževanje delavskih plač je. zavzelo v septembru tnrej zelo velik obseg — posledica pomanjkanju gotovine.
Radi povcčarjii padca članov in njihovega zaslužku se je povečal tudi padec celokupno zavarovane mezde in sicer dnevno za 105.4H4, Dohodki OUZD-u t. j. bolniški prispevki so »e tako znižali dnevno za cirkn 10.000 (prejšnji mesec samo zn 7.0011 Din). Tudi težavo našega socialnega zavarovanja so se lorej vsled napredovanju gospodarske krize občutno povečale.
Davek na poslovni promet
Belgrad, 13. okt. АЛ. Davčni oddelek finančnega ministrstvu je glede kraja pobiranja skupnega davka na poslovni promet v svrlio enotnega postopka izdal tole pojasnilo:
Načelo je pri pobiranju skupnega davku na poslovni promet, dil gu vsi obvrziinel. bodisi dclni-ške družbe, bodisi drugo ustanove, ki so obvezane invno polagati račune, bodisi industrijska podjetja, bodisi druge fizične osebe, morajo brezpogojno pla-čntl, Imilisi lisli. ki vodijo knjige, bodisi pavšalno tam. kjer se promrl vrši. Zalo morajo lisli, ki imajo razen centrale še podružnico na področju druge davčne uprave, plačati la davek ločeno v vsakem kraju, in sicer centrala zn svoj promet, podružnice pa zn svoj promet. Drl njih se ne zahteva, tla l>i nioriiLi vsaka podružnica lesne industrije, vsako skladišče, vsaka delavnica, vsaka nakladalnika In ugenturu v vsakem primeru voditi posebne knjige izvršenega prometa, ludi ne tedaj, če se knjigovodstvo ali vodstvo podjetja nahaja v drugem kraju, odkoder se vrši prodajo in evidenca vsega promela. Dovoljeno je. dn vodi knjige izvršenega prometa centrala za vse enote podjetja iu da cenlrnlno vodstvo preda davčne prijave vsega promet« in izvrši plačila. Brezpogojno se zahteva, da centrala produ za vsako poslovno onolo, ki jo dnin v promet blago, podvrženo skupnemu davku, ločeno prijavo, in sicer tisli davčni upravi, lia katere področju senahaja prizadeta poslovna enota. Tej davčni upravi so mora obenem poslati tudi
ustrezajoča ' ' -------- —------ '—°
toni
Knjig in drugih beležk, ki so jih te poslovne enote uvedle. S tem so bo dalo ugotoviti, ali je od vsega prometa vsako poslovne enote bil plačan davek.
Tako dobljene podatke bodo morale davčno uprave poslati oni davčni upravi, nu katere področju so nnhuja centmln, l;i je predala davčne prijavo v svrho kontrole knjig centrule, po katerih so bile predane prijave in izvršena plačila.
To pojasnilo davčnega oddelka finančnega ministrstva so dobilo linančuc direkcije, du ž njim seznanijo vse davčne upravo na svojem področju.
Predlogi splitske irgovskc zbornice. Z ozirom na položaj na denarnem trgu je predlagala eplitska zbornica na pristojnih mestih, da se spremene dosedanji načini bančnega poslovanja, ki so zelo otežkočevali gospodarsko delavnost. Zbornica predlaga, da naj se dopusti izplačilo iz enega računa na korist drugega pri istem denarnem zavodu, kar je popolnoma upravičeno, '.er jo to interno delo denarnega zavoda, »»i4 < w ' ! a ' ii i i c ti i* i-, to, in » l .M s t n l • --t -A..-I .	v i . t •• Л ? • A« 'V *
Iti i« , i* v fct*1, v' .«•'*.,- ■ ' ■ . • »V/V...	'>. f|T" f iT. V ! \ * "I	► • >••
t	5 « V i"*'? t <** t It. . » * . .
• s	m t.S


Borza
Dne 13. oktobru 1931.
De n a r
V današnjem deviznem prometu sin ostala tečaja Prage in Curihu nelzpremenjeiui. |K>|uiKlili so tečaji Bruslja, Londona in Trsta, učvrstili pa so se lučaji Amsterdama, Ne\vyorku in Pariza. Promet je bil znatnejši kot včeraj, več ga je bilo v devizah NevvVork, Praga in Curih. Vse zaključene devize Je dala Narodna banka. Privatno blago je bilo po-uujano v devhl Dunaj.
LJubljana. Amsterdam 2273.7« -2280.02, Bruselj 783.10—785.55, Curih 1008.15 1101.75, Lon-£don 213.51— 221.01, Ne\vyorU ček 5580.60—5006.08, Pariz 220.57-221.23. P™«« 105 N0 — 100.30. Trst 285.77—201.77.
Zagreb. Amsterdam 2273.78 -U2H0.02. Bruselj 788.19—785.55, London 213.51 -214.33. Milan 285.77 -280.07, Nevvvork kabel 5li00.63 5017.03, rek 5989.08—5000.63. Pari/. 220.57 221.28. Praga 105.80 —166.30, Curih 100S.45—1101.75. Skupni promet brez kompenzacij 1.8 nillij. Din.
Curih. Belgrad tt.05. Pariz 20.09. London 19.7«». \ewyork 510, Bruselj 71.3". Milan 20.25, Madrid ■17. Amsterdam 200.00, Berlin 117.00. tflockholm 120, Oslo 113. Kopciihiigen 112. <nfl jn 3.70. Praga 15.11», Varšava 57.10. Budimpešta !1<МГЈ\ Atom , Carigrad —. Buknresln . Helsingfors
Belgrad. Amsterdam 2273.78 2280.62, Berlin 1311.50—1318.50. Bruselj 783.19- 78.1,55, Curih
1098.45—1101.75. I....... 7.18—7.42. I.ondon 213.21
-221.01. Ne\vyork 5580.03--5600.03. Pari/. 220.57 221.23, Praga 165.80—100.30, Trst -'.45.77 291.77.
Vrednostni papirji
Tendenca zn domače državne papirje je biln daue* slabejšu in so tečaji popustili.. Promet je oživel. Cvrstejši pa so liili dolarski papirji. V Zagrebu je znašal promet: vojn« škodo 1500 kom., agrar.li 60.0OO. S', Bler. pos. 3000 dol., islo 7% Itler. posi. begi. oliv. 25.000. V lielgradu pa je bil prometnega davka. S j izredno znaten promet v 7',';< Inv. pos., kjer je bilo m, da jc- ves promet j pet zaključkov v skupnem znesku 1.055.000, Izred-vseh podružnic res prijavljen. Davčne oblasti bodo | no znaten jo bil tudi promet v vojni škodi, katere na področju teh enot Izvršile pregled skladiščnih je bilo v lielgradu prometa v ugrurjih 10.000, begi.
sotu skupnega p so doseže kontrola v len
«.000. 7-; Itler. pos. 300«» dol. in oliv. DHU
Med bančnimi papirji je bila na IjuUljutisU bor/.i zaključena Ljuhlj. kred, banka po neizpronif. njeneni tečaju 115, ravno lako v Za»i<4ui. Druui bančni papirji so ostali v glavnem neb.preim njeni edino za l'oljobanko ni bilo notif-e. ludustrij-kS papirji beležijo običajen zaključek v delnicah Vevil na ljubljanski borzi po 120. dočim so bile Vevče Zagrebu zaključene po 115. Nadalje ji- l.ila ine.l In. duslrijskiini papirji znključeuft ludi Dtrtvji ,,,-J izpreinenjeiiein tečaju 145. 'I rl-ovoljska je hiln čvr-stejšu in z.aključ.'iia po 195.
I /jnliljaiia. N % Blerovo pos, (12 lil., 7','- Bler, pos. 58 hI.. Celjska 150 den.. Lj. krmi. '-,|<lj, ||r>' Praštediona '»50 den.. \'evče zaklj. 120. SMivtiun 1(1 deni. Ruše 125 den.
Zagreli. Drž. pap.: 7'. inv. |mik. tii iiN. atfiarjl 32—38 ( 32). vojna škotlu ar. 28(i—288 C9T 090 294, 280. 290), kast 280—2S8 (284. 2ки,Пн. 2M(i)"l" 202—300, 8"., Bler. pon. 59.BO—(К1.Г1О (.19. (iu). 7', Bler pos. ar. 56—57 ( 57). kasa 5(i—57, 7U- |»o- luž hip. banke (»3—70, (i', begi. ohv. t^ 17 ft*). Bančne delnice: Kreditna 121 den.. tJnlon 110 ti! Jugo 67-(iS ((i7). Lj. kred. 115 lis (115). М<м|ји-narodna 6S den.. Narodna 4500 liOoo. Olirlon 36 d., Praštcdionn 957.50 - 9(i5 (957.50), Srliaku IH'i 1MT ' (186). Zenialjska 110 deli. Industrijske delnice-j Gultmanu lo.) deti.. Slavonija 2fH) bi., Danica 05 L. "Ivara Sar. 180 bi.. Drava 185- 190 (t85). Overil-na Osjek KiO 170. \'ur. ml. !»..'i(i bi.. llroU, vaj. 55 ! hI., Vevče 11Г. 121) (115). Itftgusea 2H0 hI.. (Vesnin ! I!H) 1)1.. Jndr. plov. 110 1,1.. Trboveljska 195-"imi I (195).
Ilclerad. Narodna banka 5250 bi., 7"., inv. j 67.50- 08.50 ( 08.50, 07.75), agrarji 39 bi. (37.50), vojna škoda 290--297 (298, 290). lo. z^iklj. ::iki .11. I zaklj. 802. 12. zaklj. 305. 801, 6"« begi. oliv. /.akli . 15.50. 40.25. 10. S Bler. pos. 58—02, Bler. po-. I zaklj. 50.25. 5(1. 7"., pos. Drž. hip. banke zaključek j 65. 01.
Žitni trs
I endenca za koruzo je nespremenjena ravtlo-
Inkn tudi cene. Mesto stare korur.* m rabi več
sušene, katere pa je promptne malo na ponudbo in se ccne drie. V terminskem blagu je malo pasla, ker po poročilih iz Vojvodine notranjo«! dr» zave malo kupuje. Lvropskc države mamentino uvažajo velike količine.
Novi Sini. Pšenica -1'. 4% ril zaklj. Vse ostalo neiz.preniiiijeno. Tendenca neizpromenjenn. Pro< met: skupno 30 vagonov.
Somlior. Kiiol bač„ uzauc (vzorec) 190—195. \ -e ostalo nespremenjeno. Tendenca neizpreme-n|enn. Promet: skupno 13' ■ vagona.
Ži\ i it a
Uunaj-ki pra-ieji -ejeni. (Poročilo tvrdke Ivi. Sabtuskv ( I C,,.. Diinnj.) Pripeljanih je bilo 8721 liršiittirjev 111 5048 špcliMrjet. 11. Jugoslavije 2008. Ra/on lega i< h i lo mi kolllliinnčiieiii irjju I 12 »peharjev. Cena: špeluirji najboljši 1.8S— l.tH), 1. 1.80 —1.85. II. 1.70 t .78. kmečki 1.70 1.91), najlioljši 2 šilinga, pršutarji 1.35 1.90, najboljši 2 šilinga. Tendenca: špeharji vi se pocenili za ju (|0 pj grošev, pršutarji pu za It) grošev.
Hmelj
Niirnlierg. 13. okt. Ig. Na lig jebilo pripeljanih 50 bal, prodanih pa 30. Povpraševanju ui Itilo veliko. Kupčevuli so /n lelnnnškl hmelj po 05 iiiaik iu zn I. hallerlnuski po 70 mark. Zn lno».eni«ki hmelj ni liilo nobene kupčije. Razpoloženje »elo mirno.
m
».-/»»»■-igla
Si p 11 ^ O ,4
S5 г t- ^ s; =
— N^ Jj
Sccg
—	—C t?*
"I^JO i-
iS &
S^Nf S L.
•-i - v 's i i ii Ž M ss
»
1
C a.
a
5
S -, —
s а .r 3 M i
---'C* 2
(9
► M
3; K
■r:	5, n . a,
j	»	> i а U
£	*	O >
a	- =	"
^	r	£ m
2	~	trt
: s = ^
-X
*	™ ^r
*	C 1 '
= 0 > N gc = = i i
sm •issS i
Dr. Joža Lovrencič:
finali izumrlima naroda
Roman iz drugega stoletja pr. Kr,
■Ni vi-č tako hudo, kot jc bilo za časa naših nčv-lov, je tolažil tretji, ne upajo se, ker vedo, tla bi 1 sept ikazalo' spol naše brodovje v Adrlji in da bi bilo d i ugo atrahoVanje lnijše od prvega.
Tako' po' pletli pi,govor rimski trgovci v pllnta-nišcii in na ladjah, ko so šumno zarezale v Adri.jo in so enakomerno' udarjala vesla- Brezskrbnosti pa so ie niso udali. Dan in noe so čujeoe pazili, da bi jih kje ne iznenadili drzni Liburni ali Dalniati...
Ko so izginile na obzorju zadnje ladje, so sc pu- j slovi 1 i od morja tudi Japidi in Lđtovifi in z njimi so so dvignili oni, ki so prišli iz Norika in Panotiije; j skupno pot so imeli mimo Monkolana in Avesike, kjer ' so se nekateri lovili na sever, drugi šli pa dalje preti ; Terpi, mestu v bližini one jame, ki bi lahko vzpre- I jela in poskrila vse bogastvo Japldov in še Letovicev, in čim dalje sa prisil, tem bolj se je krčila družba, žcleč si ob slovesu in razHtankti« da bi se ob lotu s|iet videli pri Tiifulvu ...
V skl'beh ko začeli potem odhajati Utdl starejši Isb'i it) Karnl rodov Kafalov in Kali nov, ki so рп^ bivali nti vzhodni strani dežele, obljubljajoč, (la bodo obvestili v slehernem gradišču to.jnke o Ilcvarncstl in da bodo čakali pripravljeni, kdaj jih pozove bojni rog in kdaj zaplapolajo kresovi lia določenih -romli in dajo znamenje, da je zavladal v deželi Heso.
Kralj Prono in njegovi Karni rodu Menov, ki so 1 prišli iz onih krajev, v katere bi se morali vrniti ob robu Kartisadija, šo ostali ob Tintavu ali pn< šli v bližu.ie urmlišče Fiicmitm, kjer so čakali obvestila i
in novic od Natise. Negotovost, kaj se tam na ravnici godi, jih je zadrževala.
Ped večer je poslal Epulo Pronu jioročilo: Galov veliko, na tisoče; doslej so oplenili razne venetske vasi in taborijo ob Natisi. Vztrajamo ne daleč od njih na straži. Narod naj se še nocoj vrne v svoja gradišča, ker bi utegnilo bili sicer prepozno.
Kral j je razglasil poročilo in potem so se dvignili in se odpravili skupno na pot proti domu. Žrec Seko, ki se je bil umaknil v Belenov gaj po vznemirljivi vesli, da bi priporočil Belenu in He.su Epula in njegovo četo, se je vrnil zasedel konja in jahal vštric kralja. ..
Ko se je razlila mesečina čez morje in Timavsko jt zem, ni bilo čuti več človeškega glasu; pljuskanje prelivajočih se valov na inorju in jezertl se jc spajalo z grgrajočim šumenjem deveterih vrel reke Ttmava jlt s šeiestofn iz svetega siaja v skrivnostno soglasje in je bilo pesem Belenu, ki je vzbudil vse v novo življenje.
III.
Koma, mesto na sedmih gričih ob Tiberi, ki je podjarmila vse rodove italskega polotoka in si je po trdovratnih, desetletja trajajočih bojih s Kortnžani utrdila svojo oblast, je bila v letu 567. po svoji ustanovitvi vznemirjena. Kes je vse drlo k tavrijskim igrani, ki so trajale dva dni radi zmagovitih poročil i'. Ilispanlje, res je dal nato Marcu s Fulvius za zmago v etolskl vojni, v kateri so Etolcem pomagali tudi Istri, desetdnevni" igre, ki so presegale jio obsegu in sijaju vse dotedanje, res so videli v teh igrah Rimljani prvič fokoborbo, prvič gledali boj r. levi iu panterji, a poročila (v izrednih pojavih in prikaznih, ki so bile zlega pomena, so jih skrbele.
Poročila 80 pravih), da je v Piccnččitli Iri dni de-
ževalo kamenje, ljudi, da se je \
a je strela na mnogih krajih ubila mestu neka deklica spremenila v dečka, ki se ga takoj izgnali, in še \ tempel boginje Ops, ki je čuvala in dajala rodovitnost in bogastvo zemlje, da je treščilo. Odredili so za prva zla znamenja devetdnevno spekorno praznovanje in rodi strele v svetišče so dodali še deseti dan. Konzula — vsakoletna najvišja j redslavnika države — pa »ta žrtvovala v spravo največji- živali in sta dala zato tudi mesto očistiti.
V tem času so se vrnili od Timava trgovci s svojimi ladjami in izkrcali v Ostiji, pristanišču rimskega mesta ob izlivu Ti bere v morje. Ostijskemu kvestofju, državnemu blagajn i čar ju, ki je lam dolneevai in sprejemal carino, so trgovci povedali, kaj so videli in <lt>-živeli ob istrski obali.
Kvestor je politel z uradnimi opravki, potenl st1 odpravil v mesto, da pove prelorju — najvišjemu sodnemu ddstojunslvenlku \ pravnih zadevah državljanov in tujcev — kaj se godi na skrajnem severu državo. Srečo je imel in je naletel na pretorja. Lucija Julija, ki mu je bil žreb določil v delokrog Galijo.
Lttcius .lulius je poslušal ostijskega kvestorja, vprašal ga še |>o trgovcih, ki so prinesli novico, in jih dal pozvali k sebi, da *e 11111 kot očividci poročali. Ko ie imel njihovo izjave, je poizval znanilca, naj skliče senatorje k seji v posvetovalnico.
Na Foru, glavnem trgu Rome. so se zbirali senatorji v senakulu. Gladko obriti možje od najlej*e meško dobe do mrkogledoga starca so bili ti očetje in izbranci , oblečeni v blešt če tone, ki so bile Sjpv-daj obrobljeno s skrlalom, pod togo so pa noeili belo volneno tuniko 7 navpičnim škrlatnim robom, ftbillt so bili v senalorske eevlje, na roki jim je pa blestel zlat prstan.
MAEI OGLASI
Vsaka drobna vrtllca 1-50 Din aU vaaka beaedn »O par. Na|maa|il oglas %■ i » Din. Oglaal nad dsval vratle as rainna|o vlit. Za odgovar anamuol Na vpraiaa|a brca snamks na edgovar|smo I
D enar
Amerikanci —
lastniki hranilnih vlog! -Nudi se Vam zelo ugodna prilika, da varno naložite svoj denar v dobro idočo industrijo za takojšnji pristop družabnika in solastnika. (Mesto izpraznjeno vsled smrti enega družabnika.) Industriji je zasigurana bodočnost, ker se producira blago, neobhodno potrebno za življenje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pošteno delo št. 12.106.
Pomočnica
dobro izurjena, vestna in marljiva, išče službo pri šivilji na deželi ali v mestu po pismenem dogovoru. - Pisma prosi pod zn. »Pridna« št. 12.145 na upravo »Slovenca«.
ilužbodobe
Zvonolivar
prvovrsten in samostojen delavec, se sprejme. Ponudbe pod »Zvonar« na ■pravo »Slov.« Maribor.
Dekle
tafeno poljskega dela, svinj in kuhanja, se takoj sprejme. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 12.150.
Gospodična
s« sprejme k dvema deklicama (2 razr. osnovne iole in 1 razr. gimnazije) T »vrbo nadzorstva pri pčenju in napravljanju šolskih nalog za popoldanske ure od 3 do 6, za Ljubljano. Prednost imajo Z znanjem nemščine in poučevanjem klavirja. — Plača po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo zmožnosti na upravo SI. pod značko »Nemščine zmožna« št. 12.153.
Kleparskega vajenca
aprejme proti primerni plači M. Jankovič, sploš. kleparstvo, Rimska c. 19.
Zaslužek
Zastopnike
(prejmemo za celo drav-tko banovino v vseh sre-zih za prodajo šivalnih strojev in koles, proti visoki proviziji. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod »Zanesljivo« štev. 11.972.
Posestva
ШШШ
Čamernikova šoierska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj!
Majhno posestvo
z veliko novo hišo naprodaj. Potreben kapital 12 tisoč Din. Vprašati: Devica Marija Brezje 50 pri Mariboru.
Razno
Podpore in posmrtnine
izplačuje pod najugodnejšimi pogoji samo svojiit članom. Vabimo k takojšnjemu pristopu. Iščemo vešče in zanesljive zastopnike in potnike. Pristop obvezen. Delež 20 Din, pristopnina 10 Din (jamstvo petkratno), za odgovor znamka 3 Din. -Uradne ure v sredo in soboto od 15—19. Osrednja gospodarska zadruga, r. z. z o. z., v Ljubljani, Mestni trg 19/III.
Gojko Pipenbacher
konceshon. šoferska šota. Liubliana, Gosposvetska cesta št. 12. - Zahtevajte informacije
Dame, pozorl
Dnevni in večerni tečaji v krojenju damskih oblek za dom in poklic se vrše v krojnem učilišču Roza Medved, Ljubljana, Mest ni trg 24, I. nadstr. (nasproti magistrata). Dame imajo tudi priliko se pri učiti šivanja lastne garderobe v mojem modnem ateljeju. Uspeh zajamčen, ugodni plačilni pogoji. -Dobe se vsakovrstni kroji po sliki in meri.
Kupimo
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur« Ljubljana — Selenburgova ulica 6. II. nadstr.
Najboljši
nakup za zimo
nogavic in rokavic, pletenin in puloverjev, robcev, kravat, srajc, čipk in vezenin, volne, D. M C. prejice, torbic, aktovk, dežnikov, potrebščin za šivilje, krojače, čevljarje in ta-petnike
Na malo	Na veliko
samo pri
Jot. Peteline. Liubliana
za votlo
Hotel „Lioiru" Restavracija
toči pristna štajerska in dolenjska vina, Pikerčan liter 20'—, Rizling liter 16'—, beli in črni sladki mošt po 10 — Din. Vsako sredo in četrtek domače jetrne in krvave klobase. Vsak petek sveže morske ribe. Ob nedeljah razna divjačina. Sprejemajo se abonenti na hrano. Menu kosila po 12 in 14 Din
Mreže za postelje
lzdeluie naiceneie in nai-oolie samo tvrdka Simen Sablatnik Jesenice-Fuži-ne Spreiema tudi popravila.
Poslovni lokali
na Dunaiski cesti št. 29 1 se takoj oddajo. Poizve se itotam.
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina.
Kupim trame
tesane glava - glava, 220 kom. 16 21 cm dolge 4 m, 260 kom. 18 24 cm dolge 6 m. Ponudbe je poslati na Emil Tomažič, stavbenik, Ljubljana, Kersnikova ulica.
1 mm TI!
Pianino
črn, križem strunan, zelo dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 12.040.
Gramofon
z 41 ploščami najrazličnejše vsebine (ponajveč godbe in narodne pesmi), s čednim stoialom (visoko mizico) se prav ugodno proda. Vse skupaj za 2500 Din. - Ponudbe na upravo SI. pod št. 12.004
EHSe
Priložnostni nakupi
Austro Daimler, 6 sedežen, 11.000 Din; Fiat 503, 4 sedežen 17.000 Din, ter več drugih avtomobilov in motociklov po najugodnejših cenah. O. Žužek, Ljubhana, Tavčarjeva ulica 1.
Puhasto perje
čisto, čohano po 43 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetju. L. BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica peria
Drva, premog,
trame m deske, dobite najboljše pri Jos. Pre-lesniku nasl. Drobniča, Ljubljana Janševa ulica, telel. št. 3389.
Pršute
iprekaiene surove Sunke) pravi domači dalmatinski proizvod odlične kakovosti - razpošiljamo po 40 Din za kilogram fran-ko-ftanko. A Mitrovič i sinovi Split
Razna pisarn, oprava
dobro ohranjena, rabljena, ugodno naprodaj. — Oljarne, Kreditna banka la'111.
Čevljarski stroj
(flaherca) dobro ohranjen znamke Singer, po nizki ceni naprodaj. - Ponudbe na podružnico .Slovenca' Novo mesto pod »Stroj«.
Kovaško delavnico
novo, s popolnoma novim orodjem, prodam. Karel Vokač, Jama, p. Dvor pri Žužemberku.
Ugodno prodam
pisalno mizo, preprogo in šivalni stroj. Naslov pove uprava SI. pod št. 12.131.
Obrt
Šiv?! in pletil. stroje
popravlja in renovira Emil Klobčaver, speciial-ni mehanik, Liubliana Sv. Petra cesta 47
Dotrpel je svojo dolgoletno bolezen danes dopoldne v Leonišču gospod
FRANCE OGRIN
družabnik tvrdke A. Goreč, d. z o. z., in mehaniški mojster
Ljubeč soprog, skrben oče, človek zlatega srca nas je zapustil. Pogreb bo iz mrtvašnice v Leonišču v četrtek 15. oktobra ob pol 5 popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Ohranite mu prijazen spomin, njemu pa naj bo po trudapolnem življenju lahka zemlja!
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1931.
MALČI OGRINOVA, soproga. — DUŠAN OGRIN, sin.
Ure-budilke
najboljie in naiceneie samo pri
L. VILHAR
Ljubljane, Sv. Prit« c. 36.
Krušno moko iu
rženo moka
vedno t*e>o. kopito telo orodne pri
A. VOLK, LJUBLJANA
Retlleve rmo 14
PUH-PERJE R.MIKLAUC LJUBLJANA
Cement Super-Portland znamke Temple
prvovrstne kakovosti iz tovarne
Dalmatia d. d. Kaštel-Sučurac
stalno na zalogi pri
Gospodarski zvezi v Ljubljani
U1H0IGČA IN ПШКШЕ
Naznanjam, Ja bodem otvoril v čet-tek, dne 15 oktobra 1931
V1NOTOC in DELIKATESO na
Duna|skl cesti St. 34
(vis-a-vis) trgovine POLLAK.
Točil bom pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska v:na po zmernih cenaL Vsak dan sveže lagrebško pivo. Za obilen poset se priporoča
V I K T O H SEDE)
PAULA RIEDEL in EVGEN VITEZ PL. GARIBOLDI
naznanjata tužno vest o smrti njiju ljubljene matere, oziroma tašče, stare matere in prababice, gospe
Pavline pl. Gariboldi
roj. Schalfer
ki je 13. t. m., previdena > sv. zakramenti za umirajoče, po mukepolnem trpljenju, mirno umrla.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v četrtek, dne 15. t. m. ob pol 11 dopoldne iz hiše žalosti Dalmatinova ulica St. 2 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja.	. Venci se na željo pokojne hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 13. oktobra 1931.
Po dolgem, težkem bolehanju je umrl danes naš družabnik in mojster v delavnici, gospod
France Ogrin
Nenadomestljivega sodelavca bomo težko pogrešali, kot prijatel j in dmg nam ostane v trajnem spominu. Naj mu bo zemlja lahka!
V Ljubljani, dne 13. oktobra 1931.
A. Goreč, d. z. o. z.
Sveže in suhe gobe
kupujem stalno vsako množino Zahtevajte pojasnila.
Namizna
iabolha
prvovrstna razpošiljam po nainižii ceni. — Peter Setina Radeče — Zidani most
Mreže za postelje
izdeluje naiceneie samo tvrdka Pavel Strgulec. Gosposvetska cesta št 13 (Kolizei). polefi skladišča • Alko« — Spreiema tudi popravila
Telefon 2059
Premog suha drva
Pogačnin, Bohnrlčevp iilicn 5
Krušno
moko
In vse mlevske izdelke vedno »veže dobite pri
A, & M. ZORMAN
Liubliana Stari trii št 32
Sveže najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne Dr. G. P1CC0-Ll-ia v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Ćitajte in širite »Slovenca«!
ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi naše blage soproge in zlate matere, gospe
ALOJZIJE SLOKAN
soproge rudn. uradnika v p.
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočuvstvovali, darovali vence in cvetje in spremili pokojnico v tako častnem številu na njeni zadnji poti. Predvsem se zahvaljujemo čč. duhovščini za spremstvo, tukajšnjim zdravnikom gg. dr. Cizeljnu, dr. Baumgartnu in dr. Jenšterlu za požrtvovalni trud v bolezni, kakor tudi čč. sestram usmiljenkam v tukajšnji bolnici, učiteljskemu zboru in mladini osnovnih šol Trbovlje II, pred vsem g. upravitelju Robertu Plavšaku, vsem sorodnikom, rodbinam: Režun, Urbančič, Ajdovšek in škerjanc za iskreno sočutje in pomoč v težkih trenutkih. Maša zadušnica se je brala v torek v tukajšnji farni cerkvi.
Trbovlje, dne 13. oktobra 1931.
Globoko žalujoči soprog in štirje sinovi.
ZAHVALA. Za premnoge dokaze odkritega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše ljubljene prijateljice, gospe
Gabrijele Cidrichove
prol. drž. ženskega učiteljišča
kakor za poklonjene vence in cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, profesorskima zboroma drž. ženskega in moškega učiteljišča z gg. direktorjema dr. Orlom, kateremu gre še posebna zahvala za globoke občutene besede ob odprtem grobu, in Ant. Doklerjem na čelu, nadalje gojenkam in gojencem obeh zavodov, pevskemu zboru in njegovemu pevovodji gosp. prof. Adamiču za prelepo žalno petje, g. vlad. svet. Ant. Černivcu, g. inšpektorju v pok. Jcs. Westru in končno vsem prijateljicam in prijateljem, kj so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
V Ljubljani, dne 14, oktobra 1931.
ŽALUJOČE PRIJATELJICE.
Za Jugoslovansko tiskarno « Ljubljani: Karel Ce*.
Izdajatel!: Ivan Rak oven.
Urednik: Franc Kromžar-