SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 50 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 4 de diciembre - 4. decembra 2008 BESEDE OB 60-LETNICI GREGOR BATAGELJ. Nastop in pretres na p'^'osla^^ Z'ed^^^'^^^ Slo^'^^^^'e S^'O- Ko umre med nami osebnost, ki je veliko svojih sil - ali kar vse - posvetila naši skupnosti, si med seboj izrazimo medsebojno sožalje, čeprav pokojnik ni bil nas sorodnik. Danes pa si lahko ravno tako drug drugemu čestitamo k temu dosežku, da dve naši ustanovi, kot sta Zedinjena Slovenija in tednik Svobodna Slovenija, praznujeta svojih prvih šestdeset let delovanja v prid slovenstva v Argentini. Vsi smo - ste - zaslužni: ustanovni člani, nekdanji in sedanji odborniki, sodelavci, člani, uredniki in pisci, poverjeniki in naročniki, bralci. Srečen sem, da sem lahko na tako vesel in slovesen dan vsaj v besedi z vsemi vami, za kar se zahvaljujem organizatorjem proslave. Praznujemo lep dosežek dveh nosilcev skupnega življenja Slovencev v Argentini. Las paralelas nunca se cortan - Vzporednice se ne sekajo - je zakon geometrije. V našem primeru bi lahko to ovrgli, saj sta tako društvo kot tednik imela isti izvor, izšla iz iste skupnosti, skozi leta kot samostojna dejavnika tako usmerjala kot sledila razvoju te skupnosti, ter se v zadnjih letih spet sešla v eno, nerazdružljivo enoto. 60 let je za človeka že kar lepa doba življenja, v kateri je lahko dal skozi svojo puberteto, revolucionarno zagnanost, odraslo ustaljenost in zrelo utrjevanje pozicije. A čas organizirane skupnosti ni primerljiv s človeškim življenjem, saj se v njej akterji spreminjajo in je v vsakem obdobju delovanje odvisno od odbornikov, njihovih zmožnosti in zagnanosti, sodelovanja zunanjih sodelavcev in ne nazadnje od političnega razvoja. Vemo, od kod izhajamo, od kod smo prišli - to imamo pošlihtano, urejeno. Priložnost je, da se zavemo prehojene poti, da naredimo obračun, še bolj pa, da se oziramo naprej. Zato je še kako važno, da z istim pogledom iščemo novih obzorij. Sedanjost je neverjetno spremenljiva in če primerjamo samo tehniko, s katero sta društvo in tednik delala ne takrat, v začetku, ampak zdaj, še pred niti ne dvema desetletjema, vidimo, kakšne so razlike. Ravno tako so okoliščine delovanja bistveno spremenjene, saj prelomnic ni manjkalo v teh letih. Brez dvoma se je najvažnejša zgodila s prihodom Demosa na oblast, z odločitvijo za državno osamosvojitev Slovenije in sledečo desetdnevno vojno. Takrat je prišla na dan notranja moč, ki jo je skupnost dobrih štirideset let kopičila kot osnovni kapital. In od takrat je tudi skupnost postala javno vidna matičnemu narodu, matični državi. Spoznavna nekaterim kot čudež, čeprav vemo, koliko je ta čudež zahteval od vseh, ki so živeli z njo in za njo. Težko je obračati pogled naprej, ker je v preteklosti toliko lepih, svečanih trenutkov, toliko osebnosti, ki smo jih videli, bili v stiku z njimi, da bi ostal kar pri spominih. Nisem ne teoretik, ne voditelj, zato ne pričakujte od mene kakih smernic ali naukov, kako in v katero smer naj se odvija naslednjih šestdeset let življenja društva in še posebej dragega mi tednika. Sami boste znali spoznati, kaj je najboljše in upam, da bomo od daleč znali razumeti pot, ki jo bosta društvo in tednik ubrala. Časi in okoliščine zahtevajo včasih nove, včasih drugačne prijeme. Pred leti se mi je ob začetku vala preseljevanja v notranjost Argentine zapisalo, da bo Svobodna Slovenija tista vez, ki bo povezovala razpršene člene slovenske verige po Argentini, pa je tehnika odkrila in popularizirala druge načine povezovanja, ki zmanjšujejo pomembnost tedenskega načina sporočanja in informiranja. Razširitev telefonskih žičnih in brezžičnih omrežij, radijskih postaj, svetovno medmrežje, internet in vse možnosti, ki so z njim povezani, - vse to postavlja tednik pred dilemo kako in kaj reagirati. Drugi izseljenski časniki niso mogli prenesti te spremembe in so ali izumrli ali po volji svojih lastnikov prenehali izhajati. Naš tednik pa je še vedno aktiven in z zadostno mero življenjske sile, da lahko vsak teden najde pot do željnih in pričakujočih bralcev, da ima v svojih vrstah zadosti urednikov in piscev, ki znajo v slovenščini napisati svoje misli. Poleg informiranja pa ima še vedno dve nalogi, ki nista zapadli: opominjati na vzroke, zaradi katerih sta nastala tednik in društvo, ter biti arhiv bogate dejavnosti skupnega življenja (Nad. na 2. strani) Nova vlada v Sloveniji je že nastopila in tudi že doživela prvi pretres. Premier Borut Pahor je namreč sporočil, da je dosedanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla imenoval za svojega posebnega odposlanca za zunanje zadeve. O zapletu z veleposlaniki pa je povedal, da je vlada naložila zunanjemu ministrstvu, naj ponovi razpis prostih delovnih mest za te položaje. Kot je pojasnil Pahor, se je že od začetka sestavljanja vladnega kabineta odločil, da bo imel dva svetovalca - enega za zunanjo politiko in drugega za nacionalno varnost. Za slednjega se še ni odločil, medtem ko je za prvega izbral dosedanjega zunanjega ministra Rupla, po Pahorjevih besedah ,,človeka z izjemnim zunanjepolitičnim opusom". Pri tem je izpostavil Ruplove velike izkušnje na zunanjepolitičnem področju, od časov osamosvajanja, do vključevanja v EU in predsedovanja Organizaciji za varnost in sodelovanje (Ovse) ter Svetu EU za splošne zadeve in zunanje odnose. Rupel bo tako svetovalec v kabinetu predsednika vlade. Z imenovanjem pa se je strinjal tudi novi zunanji minister Samuel Žbogar. Ni pa ta predsednikova poteza doživela najboljšega odmeva v njegovi lastni stranki, kjer je celo prišlo do izstopov. ,,Jaz danes veljam za enega najbolj osovraženih slovenskih politikov," je v govoru na slovesnosti v Lendavi dejal Pahor in dodal, da sicer razume negodovanje ljudi zaradi nedavne odločitve, ampak je ne obžaluje. Kot je pojasnil, so ga pri tej odločitvi vodili pošteni nameni: „Odločil sem se zanjo v luči mojih stremljenj, da poiščemo v ljudeh, najprej sam pri sebi, potem pa tudi pri drugih, tisto, kar je pri njih najboljše." Rupel je imenovanje že sprejel, odločitve Pahorja pa za zdaj ne komentira, je poročala TV Slovenija. Nezadovoljstvo je bilo zaznano tudi s strani predsednika države Danila Türka. Ta je pred kratkim zavrnil imenovanje Rupla za veleposlanika na Dunaju. Glede na to, da je Türk pred dnevi pojasnil, da Rupla za veleposlanika ne bi imenoval, ker mu ne zaupa, pa je Pahor pojasnil, da spoštuje predsednikovo odločitev, a hkrati pričakuje, da bo tudi on njegovo. Iz Türkovega urada so medtem sporočili le, da ,,predsednik republike ne komentira kadrovskih odločitev predsednika vlade". Po Pahorjevih besedah se je vlada seznanila tudi z namero zunanjega ministrstva, da pripravi predlog sprememb in dopolnitev zakona o zunanjih zadevah, vključno z določili o postopku izbire veleposlanikov. Pri tem je pojasnil, da novela zakona nikakor ne bo šla v smer, da bi znova omogočili politično kadrovanje na veleposlaniška mesta, vendar bo šla proti temu, da bi Sloveniji kar najbolje omogočila uresničevanje zunanjepolitičnih ciljev. Druga Pahorjeva odločitev, bolj v smeri idejne enotnosti vlade, pa je bila, da je pooblastil ministra za visoko šolstvo Gregorja Golobiča, da ga nadomešča v času njegove odsotnosti. Pahor je namreč ta torek in sredo 2. in 3. decembra potoval v Bruselj. Lepa proslava 60. obletnice Preteklo soboto, 29. novembra, je bila v prostorih Slovenske hiše v Buenos Airesu proslava 60-letnice društva Zedinjena Slovenija in prav tako 60 let, odkar Svobodna Slovenija izhaja v Argentini. Danes na uvodnem mestu objavljamo slavnostni govor. V prihodnji številki pa bo obširno poročilo o tem dogodku. Pokloni Balantiču V Kamniku so pripravili več prireditev, s katerimi so se poklonili rojaku, pesniku Francetu Balantiču. V Matični knjižnici Kamnik so predstavili Monografijo Franceta Balantiča avtorja Franceta Pibernika ter Balantičevo zbrano delo in izbrane pesmi, ki ju je uredil Pibernik. Odprli so tudi razstavo, posvečeno Balantiču. Balantičeva monografija in zbrano delo sta izšli pri založbi Litera v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev. Monografija zaokrožuje pesniški lik Franceta Balantiča v zbirki slovenskih klasikov in je doslej najobsežnejša in najbolj temeljita obravnava pesnikovega življenja, je na predstavitvi knjige v Ljubljani povedal Pibernik. V Zbranem delu je objavljena pesniška zbirka Muževna (sem) steblika, ki jo je pesnik leta 1942 pripravil za tisk, vendar je šele po njegovi smrti izšla pri založbi Ljudska knjigarna. Sledijo Venec, nezbrane pesmi, pesniški fragmenti in zasnove, v drugem delu knjige pa je objavljena Balantičeva korespondenca. France Balantič (1 921 -1 943) je med vsemi vrhunskimi slovenskimi liriki doživel v vsakem pogledu najbolj nenavadno, skrajno tragično življenjsko in literarno usodo. Ni ga ugonobila revščina in ne bolezen, kot njegove predhodnike, pač pa je postal žrtev brezobzirnih dejanj vojnega časa, ki ni prizanesel celotni njegovi generaciji, je o pesniku zapisal Pibernik. Pisatelj Alojz Rebula pa je o Balantičevi poeziji zapisal: „Balantičeva pesem je prinesla v koral slovenske lirike nov in nezgrešljiv akord, nekakšen apokaliptični jambski val, v zgodovino slovenskega duha pa moment tragične samozavesti, ki je odzrcalil tragiko dni, v katerih je nastala." V Domu kulture Kamnik je bil še Balantičev spominski večer z literarno- glasbenim recitalom. Slavnostni govornik je bil akademik Janko Kos. BERI^ 50 LET JURČIČEVE ŠOLE................. 3 SKUPNI MLADINSKI DAN...............4 Prof. France Pibernik, 80 letnik IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI J Pred kratkim je v Sloveniji praznoval 80. rojstni dan profesor, pesnik, pisatelj ter literarni zgodovinar France Pi-bernik, bogat ustvarjalec, saj je izšlo do sedaj izpod njegovega peresa okrog 60 najrazličnejših knjig. Prof. Tina Romšak iz Kamnika je na praznovanju slavljenca v njegovi rojstni vasi Suhadole dejala, da si prof. Pibernik zasluži spoštovanje, ker je z bogatim ustvarjalnim opusom dosegel najvišje ustvarjalne in moralne cilje in čutenje, ker je silni naboj notranjih moči talentov in delavnosti kot žarke razpršil na mnoga področja književnega ustvarjanja, od poezije (že od študentovskih let je napisal sedem samostojnih pesniških zbirk), do številnih literarnih knjižnih naslovov. V svojih delih je prof. Pibernik obravnaval tudi slovensko povojno književnost pesnikov in pisateljev iz tujine, ki jih je do tedaj obdajal molk, podprt s političnim nasiljem. Tudi v domovini so mnogi živeli kot v izgnanstvu in sovraštvu. Tudi tem ljudem je prof. Pibernik v dokumentarnih monografijah vrnil vrednost in čast. Največ raziskovalnega časa je Pibernik posvetil bližnjemu rojaku pesniku Francetu Balantiču. Z njim se je prvikrat srečal leta 1945, ko je bral v Slovencu Debeljakov zapis o Balantiču in njegovi poeziji. Od takrat ga ni več zapustil. Ravno tako se je posvetil pesniku Ivanu Hribovšku. Tudi Uda-noviču, Kocbeku in Slodnjaku je za- gotovil tisti prostor, ki jim v slovesni književnosti in znanosti pripada. Prav tako se je prof. Pibernik poleg imenovanih pesnikov zavzel za slovenske avtorje in ustvarjalce, ki bi bili lahko pozabljeni za vedno, ki so živeli v Argentini in v svetu, kot France Papež, Ruda Jurčec, Karl Mauser, Anton Novačan, Zorko Simčič in Branko Rozman. Tako so danes njihova imena priznana v slovenski književnosti doma. Slavljenec le sam ve koliko grča-vih polen je moral preskočiti, kolikokrat je moral braniti svojo resnico in resnico drugih, ki jim je najbrž ne le iz literarnega nagiba ampak tudi iz človeškega sočutja hotel vrniti čast in ime. Če ne bi bilo njegovega vztrajnega dela, bi bila slovenska medvojna in povojna književnost veliko revnejša. Kljub temu, da je leta 1964 prejel študentovsko Prešernovo nagrado, da je bil odličen študent, zanj ni bilo prostora na Ljubljanski univerzi. Po diplomi je odšel poučevat na nižjo gimnazijo Dobravo v Brdih. Leta 1958 je zaprosil za gimnazijo v Kranju, kjer je poučeval do upokojitve leta 1970. V mladih letih ga je življenje močno zaznamovalo. Se preden je začel šolo, si je v nesreči pri gospodarskem stroju poškodoval roko, kar mu je prineslo posledice. Druge težje trenutke je doživel med drugo svetovno vojno, okupacijo in državljansko vojno, ko je kot najstnik na poti v šolo srečeval mrtve talce na cesti, prebiral dolga imena ustreljenih s strani okupatorja, nato spremljal vosovske umore in partizanske požige. V domači kamenski fari so partizani požgali dve graščini in v kamniškem okolju 21 šol. Po letu 1945 jim je boljševiški kolektivizem uničil domačijo, ponižal očeta in mamo, ter jih je na stara leta izgnal v boljševiški kolektiv, tako imenovano kmečko zadrugo, med tem, ko je on odhajal na univerzo s pečatom kulaškega sina. Močno ga je prizadela smrt najstarejšega brata Avguština, ko je ob koncu vojne, tik pred posvetitvijo v duhovnika, odšel z drugimi čez Ljubel in imel novo mašo na Koroškem, brez domačih, nato služboval na fari v Tirolah, nevarno zbolel in nenadoma umrl. Kot kulturni in posvetni delavec je bil v Kranju ves čas por nadzorstvom notranje uprave. Trpela je tudi žena, čeravno hčerka padlega borca. Ravno tako so trpeli njegovi otroci. Prof. France Pibernik živi sedaj v Kranju, prav rad pa še vedno zahaja v rojstno vas Suhadole. Kot sam pravi je sprevidel, da dragocenejšega kraja sploh ne mora biti nikjer na svetu, kot je ta preprosta vas brez posebnosti, saj je v njej skrito vse kar premore svet, le oči in srce je treba imeti, da vse vidiš in občutiš. Prof. Pibernik ima, kakor pravi, pri svojih 80. letih še veliko načrtov pred seboj. V tisku je razširjenja in dopolnjena Balantičeva biografija s povsem novim poglavjem: Balantičeva literarna usoda po letu 1945. Knjiga bo izšla v jeseni ob 65. letnici pesnikove smrti. Med tem se ukvarja s pesnikom Ivanom Hribovškom. V pripravi je njegovo zbrano delo in monografija. Zeli se posvetiti in povezati ter zbrati delo avtorjev in ustvarjalcev doma in v tujini, tudi v Argentini, posebno mladih, ko nekateri obetajo lepe uspehe. Ivan Žnidar TONE MIZERIT (Nad. s 1. strani) BESEDE OB 60-LETNIC Slovencev v Argentini. Kar ni napisano in objavljeno, je obsojeno na pozabo, na izbris. Časi, ko se je tradicija iz roda v rod ohranjala v pripovedovanju starešin, so že davno mimo. Morda bo kdaj drugačen način shranjevanja, a zaenkrat je papir tisti medij, ki zagotavlja, da se spomin društva, skupnosti, naroda, države ohranja in je dostopen mnogim, ki niso bili v času ali prostoru osebno prisotni. V mislih imam knjigo, ki bo vsak čas izšla v Trstu, v kateri bodo popisani praktično vsi gledališki dogodki slovenske skupnosti v Argentini po drugi svetovni vojni. Avtor je zbral podatke iz raznih tiskanih medijev, predvsem pa je črpal iz zapisov, objavljenih v Svobodni Sloveniji. Torej je vse delovanje in pisanje pomembno ne samo za direktne in lokalne uporabnike, ampak tudi -da ne napišem: predvsem - za tiste, ki s posameznimi kamenčki sestavljajo mozaik zgodovine slovenskega naroda v vsej svoji geografski razpršenosti. Pred leti je Miloš Stare pripravljal posebno, razširjeno številko Svobodne Slovenije na šestnajstih straneh, na boljšem papirju. Bilo je ob tridesetletnici. V tiskarni Vilko, - takrat še v San Telmo, kjer smo sestavljali in lomili strani, premeščali svinčene vrstice in iskali praktičnih in estetskih rešitev za množico materiala, ki naj bi bil objavljen, - je rekel nekako takole: ,,Za naslednjo okroglo obletnico boste morali pa drugi poskrbeti." Takrat si nisem predstavljal, kdaj bo to in kdo bodo tisti ,,drugi". Od takrat se je število let že podvojilo. Marsikatera slavnostna številka je že izšla. Zato lahko z optimizmom povzemam idejo Miloša Stareta v tem smislu, da se bodo za naslednje okrogle obletnice vedno našli tisti ,,drugi", ki bodo poskrbeli za nove slavnostne številke. Torej: Na mnoga leta, Zedinjena Slovenija! Vse najboljše, Svobodna Slovenija! Bog vas živi! Politična biografija Mirka ©pacapana V Trstu je v sozaložbi Mladike in Krožka za vprašanja Virgil Sček izšla knjiga Erike Jazbar in Miloša Čotarja z naslovom Mirko Spacapan - Politična biografija 1977-2007. Zaobjema tri desetletja po itičnega delovanja slovenskega goriškega politika, kulturnega djelavca in deželnega poslanca stranke Slovenska skupnost (SSK) Mirka Spacapana (1953-2007). Mirko Spacapan, v Argentini rojeni goriški Slovenec, je vso svojo politično pot prehodil v okviru stranke Slovenska skupnost, se pravi zbirne narodne stranke Slovencev v Italiji, kjer je zasedal najvišja mesta v goriškem pokrajinskem vodstvu, bil pa je tudi član goriške pokrajinske vlade, medtem ko je od leta 2003 do leta 2007 zastopal SSK v deželnem parlamentu FJK. Za posledicami neozdravljive bolezni je umrl 23. novembra 2007, potem ko je dosegel, da bo v novem deželnem volilnem zakonu slovenski stranki dana možnost, da samostojno predstavi svojo listo na deželnih volitvah. Delo so danes predstavili v prostorih deželnega parlamenta Furlanije-Julijske krajine (FjK) v Trstu, v četrtek že na knjižnem sejmu v Ljubljani, obsežnejša predstavitev bo prihodnji teden v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Poleg avtorjev so danes spregovorili sedanji deželni poslanec SSK Igor Gabrovec, predstavniki izdajateljev - za založbo Mladika je bil navzoč Marij Maver, za krožek Sček pa predsednik Rafko Dolhar in Ivo Jevnikar - ter nekdanji Spacapanovi kolegi, kot podpredsednica deželnega parlamenta FJK Annamaria Menosso, načelnik poslanske skupine Demokratske stranke Gianfranco Moretton in poslanec Mavrične levice Igor Kocijančič. Avtorja Erika Jazbar in Miloš Čotar, ta je bil zadnja leta tesen Spacapanov sodelavec v deželnem parlamentu, sta si delo razdelila. Jazbarjeva je vzela v pretres prvo obdobje Spacapanovega delovanja od leta 1977, ko je prvič postal tajnik goriškega dela Mladinske sekcije SSK, do leta 2003, ko je bil izvoljen v deželni parlament FJK. Problematike, ki jih je Spacapan obravnaval v svojem prvem obdobju, se pojavljajo tudi v drugem, je bilo rečeno. Tako glede šolske problematike, ko je na primer pokojni Spacapan v času, ko je bil član goriške pokrajinske vlade, dosegel, da se je zgradil nov slovenski šolski center v Gorici, kot glede rabe slovenščine v javnosti oziroma dvojezičnih napisov. Spacapana so se spomnili kot politika, ki zaradi pripadnosti slovenski stranki ni bil nacionalist, ampak človek širokih pogledov, močno navezan tudi na slovenski jezik. Na Spacapana se ne sme pozabiti, je bilo rečeno. Nanj bo spominjala pričujoča biografija, ki ni samo spomin na človeka in politika, ampak tudi dokument o nekem zgodovinskem obdobju. Kar mnogo je novosti in zanimivega dogajanja, vendar se vsa pozornost zadnje tedne suče okoli krize in vladnih naporov, kako bi jo premostila. A prav o teh naporih niso vsa mnenja enaka. Nevarni ukrepi. Ko se je vlada končno zavedla, ne le da svetovna kriza ne bo šla mimo brez posledic, temveč, da bodo te posledice izredno težke za državo in družbo, si je zavihala rokave, pljunila v roke in povzela nekaj ukrepov. Vrsta odločb in dekretov ter zakonskih osnutkov (kjer je pristojen parlament) je bilo objavljenih in sprožilo tako priznanja kot kritike. Gotovo je bil najbolj pomemben razglas davčnega moratorija in pa ,,pobeljenje" argentinskega kapitala, ki bi se vrnil iz tujine. Kar zadeva moratorija (odlog, opustitev plačil, prevede slovar) je res, da s tem vlada nabere nekaj denarja. Gre za odpustitev kazni, če se davčni dolžnik predstavi in spontano plača (v zmernih obrokih) svoj dolg. A ta zadeva je nevarna. Prvič, ker so prizadeti tisti, ki so redno in vestno plačevali davke, okoristijo se pa oni, ki so goljufali državo. Potem pa: nabralo se bo nekaj denarja. A ker istočasno vlada odstopi od sodnih tožb proti dolžnikom, zapade kakih 2.000 milijonov, ki bi jih po teh tožbah dobili. Vrnitev fondov iz tujine je pa še bolj nevarna. Računajo, da imajo Argen-tinci v inozemstvu naloženih kakih 123.700 milijonov dolarjev. Vprašanje je, če se bo ta denar res vrnil. Priložnost pa je tudi, da se opere marsikateri nepošten denar, mnoga sredstva, ki so sad kriminala ali trgovine z mamili, itd. Elisa Carrio trdi tudi, da bodo tako spravili v državo sredstva, ki so sad korupcije sedanje vlade. Da je zadeva resna, dokazuje sporočilo ameriške vlade, ki opozarja, naj se v tem postopku izpolnjujejo mednarodna pravila glede pranja denarja. Vsekakor, oba ukrepa sta namenjena hitremu zbiranju denarja, brez ozira na to, kakšna bo cena. Razvojno zdravilo. Drug del vladnih ukrepov pa je usmerjen v razvoj in proizvodnjo. Tako je minister De Vido napovedal plan javnih del v višini 71.000 milijonov pesov. Zagotavljajo, da bodo s tem ustvarili 400.000 delovnih mest v trenutku, ko brezposelnost ponovno grozi državi. Napovedujejo tudi kredite predvsem za manjša in srednja podjetja, in podporo za vse, ki bodo zaposlili nove delavce. Ustvarili so ministrstvo za proizvodnjo. Na to mesto je bila imenovana gospa Debora Giorgi, ki je zavzemala isti položaj v provinci Buenos Aires. Napovedujejo tudi razne ukrepe, ki naj bi ojačili kupno moč srednjega sloja. A vse je še v oblakih. Podjetja sama tudi skušajo razmahniti trgovsko ponudbo. Na področju avtomobilske industrije, ki je zaradi krize najbolj prizadeta, najdemo razne popuste in ponudbe, a trg ne doživi zaželenega razmaha. Boj za obstanek. Res je že skrajni čas, da se pod-vzamejo resni ukrepi. Stanje na delavskem področju namreč ni rožnato. Vsak dan se v časopisju srečamo z novicami, ki govore o zastoju proizvodnje. V provinci Cordoba je avtomobilska industrija odpustila že 1.700 delavcev. Provinca Santa Fe je z zakonom prepovedala odpuste, a vprašanje je, kako to izvesti. Gotovo bodo najbolj prizadeti neprijavljeni delavci. Delavci in uslužbenci na petrolejs-kem področju so sprejeli, da se zamrznejo plače pod pogojem, da ne bo odpustov. Po drugi strani je pa vlada dovolila selektivno a precej močno zvišanje cen plinu. To naj nadomesti subvencije, ki jih bo država postopoma znižala. Zep normalnega državljana prestaja hude čase. Politični premiki. Te dni smo doživeli izreden dogodek: predsednica države se je sestala z vodstvom škofovske konference. Od vsega začetka kirchneristične vlade je bilo razmerje med vlado in Cerkvijo izredno napeto. Ni manjkalo kamnov spotike v medsebojnem občevanju in vlada si je močno prizadevala, da problemov ne bi manjkalo. Sedaj, ko se položaj povsod zaostruje, je jasno, da skuša vrniti mir na to fronto. Razgovor med predsednico in škofi je bil odkrit in se dotaknil tudi socialnih problemov. Vlada seveda skuša utrditi tudi svoj položaj na političnem polju. Razkazuje kot lastno zmago v provinci Santiago del Estero, kjer je bil ponovno izvoljen za guvernerja Ge-rardo Zamora. Je sicer ,,kir-chneristični radikal", a vendar obstoja neko nezaupanje, ker v domači provinci noče imeti nobenega stika s peronisti. Preonizem v provinci Buenos Aires pa se je končno normaliziral. Potekle so volitve in za predsednika stranke je bil izvoljen podguverner Ba-lestrini. Predstavila se je ena sama lista. Več skupin pa je tekmovalo na občinski ravni, kjer je, na primer, zmagal v San Miguelu bivši oficir Aldo Rico, sedaj v naročju kirchnerizma. Govori se, da bi prihodnje leto za senatorja v provinci kandidiral bivši predsednik. To je zaenkrat še ugibanje. Precej konkretna pa je povezava med radikali in gospo Carrio. Sedaj se ji skuša pridružiti še Lopez Murphy, s čimer se ta opozicijska sila razširi malo proti sredini. SLOVENCI V ARGENTINI ©OLA JOSIPA JURČIČA Zlati jubilej v Carapachayu Bilo je sončno, toplo soboto. Kmalu po kosilu me je mama s kolesom peljala do kapele sv. Družine v Carapachayu. Ko mi je dajala vrečko z zvezkom, svinčnikom in radirko je naročala: ,,... da boš priden in ubogal ..."; še ni izgovorila vseh besed, ko se pri vratih pokaže neki visok gospod, me povabi v sobo in prijazno reče: ,,Janez, tukaj sedi." In pokazal je mali stolček ob pritlični mizi kjer je že sedelo drugih šest, zame še nepoznanih obrazov. Pred kratkim sem iz zapisnikov zvedel, da to se je zgodilo ob 13.15 uri v soboto 2. maja 1958. Pred 50. leti, da, pol stoletja. To je bil prvi dan sobotne slovenske šole Josipa Jurčiča v Carapachayu. Kaj vse se je pripetilo od tistega sobotnega popoldneva, ko je bil pouk za dve uri v izposojeni sobi, pa do današnjega dne! Zato je bilo umestno, da je sedanje vodstvo šole s pomočjo odbora Doma pripravilo v soboto, 18. oktobra 2008, praznovanje zlatega jubileja Jurčičeve šole. V prijetnem pomladanskem večeru so se prostori Doma napolnili s sedanjimi in bivšimi učenci, učitelji, kateheti, starši, zastopniki ostalih slovenskih šol in prijatelji Carapa-chayske šole. Ob vstopu smo bili lepo sprejeti, dobili spored večera in se podpisali v spominsko knjigo. Program se je začel, ko je povezovalka, ga. Helena Fink Žnidar, pozdravila vse navzoče in povabila, da stoje sprejmemo zastave in zapojemo argentinsko ter slovensko himno. Kot se ob takih priložnostih spodobi so sledili pozdravi, zahvale, čestitke in spodbudne besede za v naprej: gdč. Ani Klemenova kot voditeljica šole; Franci Korošec, predsednik Doma; gdč. Angelca Klanšek v imenu referata za šolstvo; arh. Jure Vombergar v imenu krovne organizacije Zedinjena Slovenija; in Igor Šef, v imenu veleposlanika Republike Slovenije prof. Avguština Vivoda. Ta je tudi izročil voditeljici šole priznanje, ki ga je podelila vlada Republike Slovenije za 50-letno delovanje pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture na tej strani oceana. Kljub temu, da jih ni veliko, so sedanji učenci, pretežno iz nižjih razredov, prijazno nastopili s petjem, recitacijami in plesom. Nato so pa prišli na vrsto bivši učenci: fantovski kvartet (sestavljali so ga Pavel Aleš, Sandi Žnidar, Martin Markež in Andrej Žnidar) nam je štiriglasno živahno zapel venček narodnih; domača plesna skupina „Maribor", tudi sestavljena iz bivših učencev, pa je pod vodstvom ge. Ani Senovršnik Resnik zaplesala plese iz raznih krajev Slovenije. Ob projekciji slik pa so se obudili spomini na vse, kar je bilo narejenega v teh petdesetih letih, na vse v šoli preživete lepe trenutke, na vse učitelje, ki so darovali svoj čas, svoje znanje, dobro voljo, le da bi v nas vcepili ljubezen do slovenskega jezika, krščanske vrednote in splošno kulturo. Voditeljica šole, predsednik in tajnik Doma ter predsednica odbora staršev ga. Zinka Klemen Vazquez, so nato izročili priznanja vsem voditeljem, učiteljem in katehetom, kot izraz hvaležnosti za njihov trud, nesebično in velikokrat nev[dno delo. Še skupina bivših učencev iz prvega desetletja se je opogumila in navdušeno zapela njim priljubljeno pesem „Študentje smo ..." Kot je navada na vsakemu praznovanju rojstnega dne, ni moglo biti brez torte, in seveda smo vsi navzoči zapeli: ,,Kol'kor kapljic ..." najmlajši učenci pa so končno le utegnili upihniti svečke. In že je povezovalka, napovedala zaključek uradnega programa in se zahvalila vsem, ki so na kateri koli način pripomogli, da je slavje dobro izpadlo. Sledila je pogostitev vseh navzočih z dobrotami, ki so jih mladi prinašali iz kuhinje, ki je tokrat bila v rokah ge. Lučke Pirc. Bil je večer srečanja s sošolci, obujanja spominov in prijetnega razgovora, ki se je nadaljeval kar precej dolgo v pomladno zvezdnato noč. Prav tako so mladi razdelili med navzoče, spominski zbornik, izdan za to priložnost, opremljen s slikami, seznami učencev, učiteljev, katehetov, spomini voditeljev in nekaterih bivših učencev, ki sedaj živijo v Sloveniji, pa še s prispevki: ministra za šolstvo in šport Republike Slovenije dr. Milana Zvera, veleposlanika Republike Slovenije v Argentini, prof. Avguština Vivoda, predsednice Zedinjene Slovenije ge. Alenke Jenko Godec in msgr. dr. Jureta Rodeta. Iz tega zbornika zvemo da je v teh 50. letih skozi šolo šlo 250 učencev, da je bilo 47 učiteljev, 6 katehetov, voditelji pa so bili: Aleksander Pirc, Edi Škulj, ge. Majda Žitnik Markež, Mara Homan Pleško, in gdč. Metka Slabe ter Ani Klemen. Pripravo tega zbornika so prevzele gdč^. Ani Klemen, Marjana Pirc in ga. Terezka Prijatelj Žnidar. Ne smemo pa prezreti zahvale, za gmotno pomoč, Uradu ROŽMANOV DOM Lepa si, roža Marija Pomlad, najlepši čas, ko cvetijo rože in so vrtovi raznovrstnih barv, trava zeleni, ptički gnezdijo in prepevajo ^ Vsa narava nas prebuja iz zimskega spanja. Zato smo v ponedeljek, 10. novembra, v Rožmanovem domu, navdušeni vse pripravili. Bil je nadvse težko pričakovani dan, saj smo romali v Lujan. Že na poti smo molili veseli del rožnega venca in zapeli ,,Je angel Gospodov". Tako smo - en, dva, tri - prišli do svetega kraja. Marija nas je varovala, saj so nas črno-sivi oblaki strašili z nevihto, a ,,bož-ja prha" se ni odprla. Počasi smo pri stranskem vhodu, kjer je rampa, vstopili v baziliko. Posedi i smo se v prve vrste na sredi. Prisostvovali smo deseti maši. Med pridigo je duhovnik poudaril ljubezen do Marije, kot jo je ljubil črni Manuel, približno pred štiristo leti, ko je Marijino lujansko podobo čuval do svoje smrti. Zanimivo je bilo, kaj vse so darovali otroci, ki so pripravili mašo: prošnje s slikami za varnost, krono kot poklon pred Marijo Kraljico, kruh, rože, trak z njihovimi stopinjami kot znak njihovega stopanja skozi življenje in še drugo. Še pred koncem smo se skupno zahvalili Mariji za vse dobrote in jo prosili, naj nas varuje še naprej. Po končani daritvi smo šli za glavni oltar, kjer je majhna kapelica. Žal zaradi stopnic nismo mogli noter. Nato smo šli vse naokrog, da smo si ogledali še druge oltarčke in podobe svetnikov. Pred cerkvijo smo kupili spominčke. Potem smo se okrepčali s hladno pijačo in si še od daleč ogledali veličastno bazi iko. Utrujeni, a veseli smo se srečno vrnili domov. Hvala, vsem ki so z ljubeznijo pripomogli, da smo izpolnili željo našim starejšim. ,,O, bodi med nami, ljubljena Mati MK za Slovence v zamejstvu in po svetu Vlade Republike Slovenije, in županu Ivančne Gorice, kamor spada Muljava, rojstni kraj Josipa Jurčiča, za darilca, ki so jih prejeli v spomin voditelji in učitelji naše Jurčičeve šole. Za zaključek tega poročila pa naj veljajo besede ministra Zvera, ki jih je zapisal v zbornik: ,,... Upamo, da ne bo nikoli zamrla želja in ljubezen po slovenski besedi in vsega kar je slovenskega v potomcih Slovencev ...", da bi v našem slovenskem domu v Carapachayu obhajali še mnogo obletnic slovenske šole!!! Janez Krojač OB JUŽNIH JEZERIH Eko Bariloche 2008 (4) V baznem taboru so tekmovalci odložili svoje nahrbtnike in se potem ločili. Eden od članov moštva je dobil gorsko kolo, da je nadaljeval pot po karti proge, preostala dva sta pa po drugi poti šla peš do točke kjer so se ponovno združili kot tričlansko moštvo. Kolesar moštva je imel približno 6 km dolgo progo ob jezeru Mascardi, kjer je moral najti še par kontrolnih točk. Trije kolesarji so se malo preveč navdušili in kontrolno točko skoraj v Pampo Lindo šli iskat k črnim ledenikom. Eden je naredil celo kar 13 km odveč, ko je zgrešil izhod iz glavne ceste! Dopoldne je glavna cesta enosmerna, tako, da jih z avtomobilom niso mogli iti iskat, ker bi se ne mogli vrniti, zato je Franci Jerman hitro kolesaril za njimi, da jih je dohitel. Potem so s štirikolesnim moterjem 'prizadevne' kolesarje pripeljali nazaj do proge, kjer so zgrešili pot in s tem zamudili skoraj uro. Očitno je najbolj 'prizadevni' kolesar, mislil, da je prvi, ko ni opazil sledov koles pred seboj! Na srečo noben tekmovalec ni tako hudo zašel, da bi ga v kratkem času ne uspeli najti in spraviti na pravo pot! Pač kotrole in redarji so dobro upravljali svoj posel. Moštvo se je ponovno združilo ob reki zgornji Manso. Tam so jih čakali duckies (čoln podoben napihnjenemu kanuju). Vsi trije člani moštva so se vkrcali v čoln in z lopatastim veslom odrinili po 'mlečno vodni' reki proti jezeru. V tem delu reke je tok hiter in skoraj brez brzic, čoln je pa zelo lahek tako, da s tremi vesli ni tako enostavno držati smer. Približno en kilometer so veslali po reki potem pa mimo dveh otočkov zavili v jezero ter ob obali veslali do cilja tekme še 600 metrov. V jezeru je pa veslačem malo nagajal veter ko jih je od obale oddaljil, tako, da je reševalni čoln nekare malo preusmeril, da so prišli do obale. kjer je bil cilj. Ko so prispeli do obale so se morali izkrcati in čolne nesti do končne točke kjer so oddali potni list in karto proge. Tam so jih čakali člani organizacije in vsakemu posebej čestitali za dober uspeh in zaključek tekme. Še zadnja naloga tekmovanja je bila s svojimi besedami, v prozi ali poeziji, napisati vtise o zadnjih dveh dneh. Vsako moštvo je skupaj spisalo svoje vtise. Tekmovalcem so obrazi izražali utrujenost, veselje in iznenadenje. Kar niso mogli domumeti, kaj vse so prestali v zadnjih dveh dneh. Izčrpanosti je bilo precej, ampak kot so mladi so se malo odžejali in pojedli obilno kosilo (,,asado") tako, da so hitro prišli k sebi in potem lahko še celo žogo zbijali. Medtem so organizatori seštevali čase, kazenske pribitke, da so lahko ugotovili končno uvrstitev moštev. Po posladku so tudi tekmovalci zvedeli končno uvrstitev, nato je bila razdelitev nagrad. Vsak je prejel spomin na tekmovanje, poleg prvih treh mest so dobili nagrado tisti, ki so najboljše odgovorili na vprašanja o splošnem znanju, od 48 vprašanj so imeli le 14 nepravilnih odgovorov in sicer kar dve moštvi sta si delila prvo mesto: ^,Carapachayski rezanci" (Alenka in Sandi Žnidar ter Tomaž Klemen) in ,,Mi ki tečemo" (Miki Drajzibner, Bojan Magister in Aleks Grohar). Posebno nagrado za trud, vztrajnost in dobro voljo v vseh okoliščinah so prejeli „Lanuški amateurs" (Sonja Rozina, Marija Klara Stanovnik in Kristijan Zor-ko). Res moramo pohvaliti vse tekmovalce, ki so se tako dobro obnašali in vse z veseljem sprejemali. Prestali so mnogo, kar je bilo gotovo naporno in težko za mestne mlade, ki niso navajeni življenja v naravi. Znajti se sredi gozda, pred vzpetinami, biti ves prašen in blaten od nog do glave, premočen in do skrajnosti utrujen, pa stalno pred presenečenji in neznanimi izzivi. Potrudili so se tudi vsi in slovenščino uporabljati kot pogovorni jezik med tekmo- vanjem. Nekatere je več stalo, druge manj, kljub temu je bil uradni jezik slovenščina in nobeden ni temu ugovarjal. S tem smo pa dosegli tudi naš dodatni cilj tega mladinskega srečanja. Zato res hvala vsem, da ste se odzvali na naše malo nenavadno povabilo in se udali našim pravilom, da ste lahko doživeli skupaj z nami nepozabne trenutke. (Konec prihodnjič) Konstanta na kvadrat SDO/SFZ 56. zvezni mladinski dan v Slovenski vasi Po zaporednih krajevnih mladinskih dneh, se vsako leto meseca novembra mladina naše skupnosti ponovno zbere ob Zveznem mladinskem dnevu. Letos je bil na vrsti že petinšestdeseti, ki se je to pot godil v Hladnikovem domu v Slovenski vasi. V pomladanskem jutru, ki je bilo skoraj „poletno", se je mladina skupaj z rednimi vaščani zbrala v cerkvi Marije Kraljice, in se udeležila svete maše, ki jo je daroval g. Pavle Novak C.M. Med mašo so aktivno sodelovali člani mladinskih organizacij iz raznih krajevnih domov. Po končanem obredu so se prisotni premestili v Hladni-kov dom, kjer je sledila formalna otvoritev dneva s pozdravom predsednika zvezne mladinske organizacije, Andreja Žnidarja, s petjem argentinske in slovenske himne, ter z dviganjem zastav. Nato je pa prišel čas športnega tekmovanja. Kot je ob mladinskih prireditvah v Lanu-su že navada, so dekleta igrale turnir v odbojki na malem igrišču, fantje so pa na velikem tekmovali v nogometu. Kar se tiče deklet, so se predstavile skupine vseh šestih domov. Do finale sta prišli skupini iz San Justa in Slovenske vasi. Prvi set odločilne tekme so dobile lanuščanke (25-15), a dekleta iz Našega doma so izid obrnile, zmagale drugi set (tudi 25-15) in končno tudi (15-6), ter tako dosegle prvo mesto v dnevnem turnirju. Pri nogometu sta pa do finale prišli tudi moštvi iz Slovenske vasi in San Justa. Igra je bila napeta in igrana z dozo treme, tako znotraj kot zunaj igrišča. Noben ni pokazal kake posebne igre, a kljub temu so sanjuščani že v prvi polovici pokazali večjo voljo do zmage in tudi boljšo fizično kon-dicijo. Vseeno je prvi polčas končal izenačen v nuli. V drugi polovici so pa fantje iz Našega doma dosegli prvi gol z enajstmetrovko. Kljub reakciji domačih so sanjuščani kmalu povečali razliko z magi- stralnim prostim strelom v kot, nato pa še dosegli končni 3-0 z drugo enajstmetrovko, ter si tako osvojili prvo mesto. Ob koncu tekmovanj je že bilo videti, da se je v prostorih Hladnikovega doma zbralo dokaj ljudi ob pričakovanju kulturnega programa, ki bi se, predvsem zaradi razsvetljave, vršil v notranjih prostorih. Po zamudi, se je malo čez 20.00 pričel kulturni del prireditve v dvorani doma, ki je bila polna kot že dolgo časa ne. Najprej so bili na vrsti pozdravi, nato pa je sledil govor zveznega predsednika, ki ga objavljamo posebej. Po govoru je navzoče pozdravil tudi veleposlanik RS v Argentini, prof. Avguštin Vivod. Nato se je pričel nastop. Tematsko jedro je slonelo na Facebooku. Napovedovalka je najprej omenila, da so nove tehnologije in internet vedno bolj prisotne v življenju mladih. Zato so nastale tako imenovane družbene spletne strani, virtualna omrežja, kjer se ljudje srečujejo s prijatelji in si kažejo slike ter video filme. Uporabniki ustvarijo profile, ki pogosto vsebujejo tudi fotografije in seznam interesov, si izmenjavajo osebna ali javna sporočila in se priključujejo skupinam prijateljev. Med temi stranmi je pač tudi Facebook. Na svetu je več kot 110 milijonov uporabnikov Facebooka, v slovenski skupnosti pa čez 300. Zato je letos, poleg elektronske pošte, časopisa in spletne strani sdo-sfz.com.ar, Facebook postal važno sredstvo za komuniciranje mladinskih prireditev. Vsi mladinski dnevi, plesi in srečanja so bila objavljena preko Facebooka. Zato je bil tudi letošnji program zveznega mladinskega dne posvečen njemu. Tako so torej mladi na desnem kotu odra pokazali odrsko sliko, ki nas je postavila v družinsko sobo, v kateri se mlad fantič (Niko Puntar) ukvarja s tem spletnim poslom, med tem ko mami, ki se ne spozna na računalništvo (Nevenka Belič) in babici (Veronika Rot) kaže kaj vse omogočajo ta nova sredstva. Na drugi strani odra, je visel velik ekran, na katerem je bila projektirana stran Facebooka, tako da smo vsi gledalci imeli dostop do nje. Igralci so vloge odigrali spontano in s prepričanjem. Ideja in besedilo sta pa omogočila, da so se razne generacije gledalcev čutile identificirane z dogajanjem. V teku programa je torej fantič materi in stari mami potom spletne strani kazal kaj vse je mladina pripravila v letu 2008. Poleg slik Pevsko-glasbenega večera in mladinskega izleta v Escobar, se je pogovor druži- ne dotaknil tudi letošnjih krajevnih mladinskih dni, kar je seveda dalo priložnost, da so se nastopi raznih domov vrstili sredi odra. Najprej so bili na vrsti mladi iz Slomškovega doma. Zaplesali so rock and roll, ki je bila ena izmed vaj njihovega mladinskega dne. Primerna izbira za začetek, kajti take vrste ples je oživel ritem in podal programu veselo ozračje. Na drugem mestu je s prizorom nastopila mladina iz Pristave. Kar dosti jih je bilo na odru. Vsebina nastopa se je nanašala na njihov krajevni mladinski dan. Tretji na vrsti so bili sanmartinčani, ki so z nastopom para predstavili „romantičen" odnos med Marto in Markom in s tem dosegli marsikakšen smeh med publiko. Za njima se je na oder vrnil ples, in sicer argentinska folklora (chacarera in malambo) v kvalitetni izvedbi šestih parov mladine iz San Justa. Vodil jih je prof. Ricardo Prosperi, ki je plesalce tudi spremljal z tipičnim bobnom. Na četrtem mestu Je stopil na oder Carapachayski kvartet. Čeprav so se bili že predstavili na krajevnem mladinskem dnevu, je bil za večino njihov nastop pravo presenečenje. Kvartet je s posebno karizmo pričel nastop s pesmijo Baby on board, dobro poznano vsem gledalcem Simpsono-ve serije, nato pa podarili še dobro zamišljen dvojezični venček: Pozimi pa rožice ne cveto, Zamba de mi esperanza, Tam gori za našo vasjo, Yo vendo unos ojos negros, Trzinka... in zaključil s pesmijo Don argentinske pop-skupine Miranda. Kar se tehnično-glasbene plati tiče, sami dobro vedo, da je treba še kaj izpiliti, a pot po kateri so se namenili je obetajoča. Bilo je kreativno, presenetljivo, izvrstno. Za zadnji nastop je pa preskrbela mladina Slovenske vasi, ki je s šestimi pari, pod vodstvom Bogota Rozine, zaplesala slovensko folkloro, ne le tradicionalno temveč tudi ,,remixirano", kot je za to skupino v zadnjih časih že navada. Publika je plesu sledila navdušeno in tudi s ploskanjem. Po zadnjem nastopu so program zaključili igralci, ko sta se mama in pobič napotila spat in je babica sama prijela za računalnik in našla starodavno prijateljico po Face-booku. Skratka, program je potekal veselo in ritmično, brez nepotrebnih premorov, ter z ä zadovoljstvom s strani publike, kar seveda omogoča, da vse boljše teče. Pomembno je, da so v zadnjih letih kulturni programi zveznih mladinskih dni dosegli kvaliteto, kar je seveda izziv še za naprej. Da po dolgem letu delovanja, v obdobju leta v katerem je utrudljivost popolnoma razumljiva, mladina napravi še kaj takega, ima posebno vrednost. Po programu je stopil na oder mladinski duhovni vodja, g. Franci Cukjati, ki je podal svoje misli in ponovno vabil mladino k vztrajanju na krščanski poti in stezi slovenstva. Končno je pa vse navzoče pozdravil tudi magister Klemen Žumer, svetovalec pri v Evropskem parlamentu, ter podpredsednik za Slovence po svetu v stranki Nova Slovenija. Navdušen je bil nad programom, pohvalil sposobnost, s katero je mladina znala združiti novo in staro, argentinsko in slovensko, ter izjavil mladim, da ,,Slovenija vas potrebuje!". Tudi njegov pozdrav je povzročil hrupen aplavz. Sledila je oddaja pokalov, pri kateri je prevladovalo ime San Justa. Kot smo že omenili, so pridobili prvi mesti v odbojki in nogometu v turnirjih tega dne, poleg tega so pa osvojili tudi celoletna pokala, tako za SDO (98 točk) kot za SFZ (83 točk). Seveda, je tudi njim pripadal skupni celoletni pokal. Končna lestvica športnih točk v letu 2008 je bila sledeča: San Justo (181 točk), San Mart^n(137), Lanus (104), Pristava (71), Ramos (53) in Carapachay (-14). Po oddaji pokalov so prišle na vrsto zahvale vsem vidnim in nevidnim pomočnikom, končno pa petje Mladinske himne. Že v trdi noči je sledila še prosta zabava, ob prijateljskem klepetu. Lanuščani so poskrbeli za jedačo, pijačo, in tudi glasbo, z nastopom domače skupine EQE in njenim rock-repertoarjem. Za njimi se je pa ples nadaljeval čez polnoč. Tako je prišlo do zaključka mladinsko leto 2008. Čestitam mladim, še posebno zveznemu odboru s predsednikom Andrejem na čelu, ne le za uspešno pripravo skupnega mladinskega dne, temveč za celoletno navdušeno delovanje, rast v prijateljskem vzdušju in zavesti. M. S. Novi cilji (Govor predsednika SFZ/SDO Andreja Žnidarja) Skoraj šestdeset let je že minilo od kar so naši stari starši ustanovili mladinski organizaciji. Najprej Fantovsko zvezo, takoj za tem Dekliško organizacijo. S ponosom lahko rečemo, da nismo izumrli. Še stojimo jn nadaljujemo delo, ki so ga oni začeli. Želeli so ostati združeni v slovenskem in verskem duhu, ohranjati slovensko kulturo in govoriti svoj jezik, ker so se tako čutili bližje Sloveniji. Ali mi še čutimo Slovenijo kot našo domovino? Ali so naši cilji še isti kot takrat? Razumljivo je, da do Slovenije ne čutimo isto kot naši predniki in zato smo v nevarnosti, da organizacija izgubi svoj smisel za obstoj. Mislim, da je ta obstoj možen, ker je dejstvo, da je v slovenskih šolah danes več kot 200 otrok, ki se učijo slovensko in so že del slovenske skupnosti. To pomeni, da imamo potencialno še vsaj 50 let obstoja. Vendar, če hočemo biti trden člen v verigi slovenske zgodovine, moramo dobro vedeti od kod izhajamo in tudi kam hočemo priti. Postaviti si moramo nove cilje. Brez jasnih, skupnih ciljev smo obsojeni na asimilacijo in se bomo porazgubili. Koliko časa bo še živel v nas slovenski duh? Kako lahko ta slovenski duh prenovimo? Zelo je važno, da ne pozabimo zakaj smo tukaj. Vendar ne smemo živeti samo od preteklosti in naše slovenstvo ne sme ostati omejeno na skupnost ali dom, kateremu pripadamo. Povečati moramo naš interes do današnje Slovenije, iskati stike s tamkajšnjimi ljudmi, predvsem mladimi. Uporabimo možnosti, ki nam jih nudi tehnologija. Na internetu lahko preberemo novice, spoznavamo prijatelje, in tako obenem vadimo slovenščino, ki je bistvena vez med nami. V Sloveniji je veliko ljudi, ki se zanima za nas in želi več vedeti o našem življenju. Pomagati jim moramo, da bodo lahko drugim Slovencem, ki še ne poznajo resnične zgodovine, odprli oči. Ne smemo od Slovenije samo prejemati ... Sloveniji moramo tudi nekaj nuditi. Moramo se vključiti v to novo demokratično Slovenijo in biti njen aktiven del. To velja za vsakega posameznika in tudi za organizacijo, ki bi se povezovala s tamkajšnjimi mladinskimi skupinami in se medsebojno bogatila. Verjetno se velika večina nas ne bo „vrnila" v Slovenijo, ker smo pač tukaj rojeni in imamo svoje življenje tu. Vsak si bo izbral svojo pot. A ne izgubimo stika s Slovenijo, da se bo lahko naša slovenska zavest povečala in naša organizacija ostala živa, z istimi ideali in z božjo pomočjo, kot že 60 let. NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI INFLACIJA V NOVEMBRU V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin novembra v primerjavi z oktobrom znižale za 0,7 odstotka. Po dveh zaporednih mesecih nespremenjenih cen so statistiki, podobno kot avgusta, zabeležili deflacijo. Od začetka leta so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 2,7 odstotka, v medletni primerjavi pa za 3,1 odstotka. Novembrski upad je po mnenju ministra za finance Franca Križaniča sicer za ta mesec značilen, vendar je bil ta upad tokrat nadpovprečno močan. IZ REVOZA MANJ CLIOV Družba Revoz bo v decembru zaradi nizke prodaje vozil na evropskem trgu zmanjšala obseg proizvodnje. ^V proizvodnji bodo imeli skupno sedem nedelovnih dni. Že prej so načrtovali, da bo proizvodnja zadnja dva tedna v letu obstala zaradi naložbenih in vzdrževalnih del. Zaposleni bodo v tem obdobju prejemali polno plačilo. POZNE reSitve niso reSitve V predvolilnem času so se v nekaterih časopisih, zlasti priložnostno izdanih brezplačnikih, pojavili članki, podpisani z imeni, za katere se je kasneje izkazalo, da gre za psevdonime. Novinarsko častno razsodišče (NČR) ocenjuje, da gre za neetično in neprofesionajno prakso teh medijev, so v izjavi za javnost zapisali v NČR. - A kaj, ko je po toči prepozno zvoniti. MODERNA KUGA Število okuženih s hiv v Sloveniji narašča ,,zaradi porasta novih diagnoz med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi", je ob svetovnem dnevu boja proti aidsu-sida dejala Irena Klavs z Inštituta za varovanje zdravja. V zadnjih 10 letih je po diagnozi aids umrlo 38 oseb, letos pa je bilo prijavljenih 41 novih okužb s hivom, največ doslej, je dodala. V MARIBORU BODO SPET LAHKO BRALI Univerzitetna knjižnica Maribor je po štirih mesecih in pol ponovno odprla svoja vrata. Zaprta je bila zaradi obnovitvenih del, v sklopu katerih so zamenjali razsvetljavo, stropne in talne obloge ter uredili klimatski sistem. Slavnostno odprtje prenovljene knjižnice bo v sredo. NAMESTNIK PREDSEDNIKA VLADE Predsednik vlade Borut Pahor je pooblastil ministra za razvoj in evropske zadeve Mitjo Gasparija, da ga nadomešča v primeru odsotnosti, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. PO SVETU VARNOSTNI SVET ZN Hrvaška je 1. decembra prevzela enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov. Kot osrednji dogodek hrvaškega predsedovanja bo razprava z naslovom Globalna varnost in mednarodni terorizem, ki bo 9. decembra; po vsem sodeč v luči nedavnih terorističnih napadov v Bombaju v Indiji. Na omenjeni razpravi bo sodeloval tudi hrvaški predsednik Stipe Mesiž. V petek 5. t. m. ima VS ZN na dnevnem redu BiH. V IRAKU MNOŽIČNO GROBiSČE Iraška policija je odkrila množično grobišče s trupli 38 odraslih moških. Kot kaže so žrtve suniti, ki so imeli v bližini uporniško trdnjavo. Žrtve so bile mučene, imele so zvezane roke in oči, nekatere so bile obglavljene. Oblečene so bile v uniforme iraških varnostnih sil. Množično grobišče je bilo odkrito v soboto v sadovnjaku v vasi Abu Tomma, severno od Bakube. Okrožje je bilo sicer znano kot trdnjava Al Kaide. Domneva se, da so bila trupla zakopana več kot dve leti. Policiji žrtev ni uspelo identificirati, zato je pozvala tamkajšnje prebivalstvo naj pride identificirati svojce. NAPADI V BOMBAJU Indijsko mesto Bombaj so 26. novembra pretresle eksplozije. Po podatkih je bilo ubitih najmanj 100 ljudi, med njimi državljani Velike Britanije, Japonske, Avstralije, Italije in Nemčije. Več kot 300 je ranjenih. Vse kaže, da so bili tarča napadov turisti. Napadalci so v večernem času z avtomatskim orožjem in granatami usklajeno napadli na najmanj desetih krajih v indijski finančni prestolnici, med njimi na glavni železniški postaji, v bolnišnici, predvsem med tujci priljubljen lokal Leopold in dva luksuzna hotela - Tadž Mahal in Trident Oberoi. IZRAEL Izraelska zunanja ministrica in predsednica vladajoče stranke Kadima Cipi Livni je premierja Ehuda Olmerta pozvala, naj takoj zapusti položaj. Proti Olmertu teče preiskava zaradi sumov korupcije, zato je že proti koncu septembra ponudil odstop, a nato na mestu predsednika vlade ostal kot vršilec dolžnosti. Livnijeva, ki ga je nasledila na čelu stranke in nato skušala oblikovati novo vlado. Ker ji to ni uspelo, se bodo Izraelci 10. februarja MISLI OB MIKLAVŽU Bliža se čas decembrskih praznikov. Najlepših praznikov za otroke, polnih upov in neznana darila, polnih prijetnega strahu pred črnimi hudobci in predanosti dobrotnim angelom in ljubezen razdaja-jočemu Miklavžu, potem dobremu Jezuščku v jaslicah in končno, v tej deželi, še 3 Modrecem z vhoda, ki obenem z darovi Jezuščku prinašajo s seboj tudi darila za pridne malčke. Odrasli praznujejo medtem še odhod starega in prihod novega leta. Pogled nazaj in upanje za naprej se spreletavata v srcih milijonov in milijonov ljudi. Vsakdo v tistem trenutku, ko bije polnoč 31. decembra, čuti v svoji notranjosti, kakor da bi stal na prelomnici. (...) Zbornik-koledar Svobodne Slovenije za 1959 je tiskarna že dotiskala. Prihodnji teden bo že v redni prodaji. Kdor si te vsebinsko bogate in zanimive knjige še ni zagotovil v prednaročilu, naj to stori še te dni, ker bo cena Zborniku v redni prodaji višja. (...) DVANAJSTI OBČNI ZBOR DRUStva SLOVENCEV V BUENOS AIRESU Društvo Slovencev v Bs. Airesu je imelo v nedeljo 30. nov. t. l. XII redni občni zbor. Pred njim je bila v Slovenski kapeli maša za pokojne člane društva. Imel jo je direktor A. Orehar, ki je imel tudi lep priložnostni govor o delu za skupnost in narod. (...) Pri volitvah je bil s 108 glasovi izvoljen za novega predsednika Društva Slovencev Alojzij Horvat, v odbor pa naslednji: Vital Ašič, Mara Bidovec, Bole-slav Cvetko, Nande Češarek, Nace Grohar, Maks Jesih, Ruda Jurčec, Janez Kralj, Albin Magister, Aleksander Majhen, Valentin Markež, Stanko Mehle, France Pernišek, dr. Julij Savelli, Rudolf Smersu, Miloš Stare, Ludvik Šmalc, Ivo Vadnjal, Milan Zajc in Rudolf Žitnik. V nadzornem odboru so: dr. Celestin Jelenc, dr. Leopold Eiletz in Lojze Erjavec, v razsodišču pa dr. Franc Logar. (...) Svobodna Slovenija, 4. decembra 1958 - št. 49 RESUMEN DE ESTA EDICION odpravili na predčasne parlamentarne volitve. Livnijeva je zahtevala Olmertov odhod iz politike, ker je tožilstvo včeraj napovedalo, da bo proti njemu izdalo obtožnico v enem od preiskovanih primerov. OBAMOVA EKIPA Predsednik ZDA Barack Obama je razkril imena kandidatov, ki naj bi sestavljali njegovo ekipo za nacionalno varnost. Državna sekretarka bo Hillary Clinton, obrambni minister pa Robert Gates. Nova ministrica za domovinsko varnost bo postala guvernerka Arizone Janet Napolitano, pravosodno ministrstvo pa bo vodil nekdanji namestnik pravosodne ministrice Janet Reno, Eric Holder. Za novo veleposlanico pri Združenih narodih Obama predlaga svojo zunanjepolitično svetovalko Susan Rice, za svetovalca za nacionalno varnost pa upokojenega vrhovnega poveljnika sil zveze Nato za Evropo, generala Jamesa Jonesa. Gre za ekipo, ki bo novemu predsedniku svetovala pri vprašanjih zunanje politike in nacionalne varnosti. To področje bodo tudi v prihodnjih letih predvidoma zaznamovali predvsem vojni v Iraku in Afganistanu ter boj proti terorizmu. Obama bo predsedniški položaj, na katerem bo nasledil Georgea Busha, sicer nastopil 20. januarja. NAČRT PROTI KRIZI Evropska komisija je razkrila načrt za oživitev evropskega gospodarstva, ki čuti resne posledice hude finančne krize. Predsednik komisije Jose Manuel Barroso je povedal, da znaša okoli 200 milijard evrov. Pojasnil je, da ta znesek ustreza okoli 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda Unije in dodal, da sveženj obsega deset pobud. Države članice povezave naj bi za načrt zagotovile okoli 170 milijard evrov, Evropska komisija skupaj z Evropsko investicijsko banko pa 30 milijard evrov. Kot pravi Barroso, gre za „škatlo z orodjem", iz katere si lahko države članice izberejo tiste ukrepe, ki jim ustrezajo. Komisija je pri reševanju gospodarstva po njegovih besedah upoštevala dva vidika: ponujanje proračunske spodbude in vlaganje v obetavne sektorje. LAS BODAS DE ORO DEL CURSO JOSIP JURČIČ El curso de idioma esloveno de Carapachay "Josip Jurčič" comenzo con el dictado de clases el 2 de mayo de 1958. De aquel d^a han pasado ya 50 anos. Las bodas de oro las celebraron el 18 de octubre de este ano. Estuvieron presentes los actuales y ex alumnos, sus familias y amigos de la "slovenska šola" (escuela eslovena) cuya actual directora es Ani Klemen. No faltaron los cordiales saludos, las palabras de aliento y felicitaciones, como tampoco las actuaciones de los chicos que hoy concurren al curso y quienes han pasado ya por las aulas y seguido su camino. Tambien hubo una presentacion fotografica que retrato al curso a traves de los anos. Para la fecha editaron un libro alusivo sobre la historia en estos 50 anos. El gobierno esloveno entrego un reconocimiento al curso Josip Jurčič por su labor en mantener el idioma y la cultura eslovena. (Pag. 3) ORGANIZACIONES JUVENILES En el mes de noviembre los jovenes organizaron el 56° D^a de la Juventud (una vez que cada centro celebra el propio, se realiza uno en forma conjunta). El punto de reunion fue el centro de Lanus. Por la manana tuvo lugar la misa en la iglesia Mar^a Reina. Luego de la apertura formal, con las palabras del presidente Andrej Žnidar, llego el turno del deporte: voley femenino, futbol masculino. En ambas finales se enfrentaron los equipos de Lanus y San Justo (en ambas gano el visitante). El numero cultural giro en torno al Facebook. Este ano ademas de los mails, el semanario y la pagina sdo-sfz.com.ar el Facebook fue una nueva herramienta para la comunicacion de los eventos. Un adolescente le enseno a su mama y abuela las ventajas de este nuevo espacio. Esto sirvio de nexo para que cada centro presentase su numero art^stico: Ramos Mej^a (rock and roll), Moron y San Mart^n (cada uno un sketch), San Justo (folclore argentino), "El cuarteto de Carapachay" (canto) y los locales (folklore esloveno). La copa por los puntos obtenidos durante todo el ano, se la llevaron los jovenes de San Justo. (Pag. 4) CICLO DE CINE ESLOVENO Embajada de la Republica de Eslovenia, el curso de Idioma Esloveno de la UBA y el Centro Cultural Recoleta tienen el agrado de invitarlos al ciclo "La literatura en el Cine Esloveno Contemporaneo". Säbado 13 de diciembre de 2008 18.30 El camino (Pot), documental sobre la vida y la obra de Primož Trubar (1508-1586), uno de los pioneros de la lengua eslovena. Director: Andraž Pöschl (2008), 50 min. 19.20 Un rumor en la cabeza (Zvenenje v glavi). Director: Andrej Košak (2002), thriller, 90 min. Basado en la novela homonima de Drago Jančar. Domingo 14 de diciembre de 2008 18.30 Pajaro vertiginoso (Vrtoglavi ptič). Director: Sašo Podgoršek (1997), 33 min. 19.05 Dulces suenos (Sladke sanje). Director: Sašo Podgoršek (2001), drama, 110 min. El guion sirvio de base para la novela Kralj ropotajočih duhov de Miha Mazzini. Lunes 15 de diciembre de 2008 18.30 Nino de su tiempo (Otrok v času). Directora: Maja Weiss (2004), 16 min. 18.50 El desayuno del gallo (Petelinji zajtrk). Director: Marko Naberšnik (2007), comedia romantica, 124 min. Basado en la novela homonima de Feri Lainšček. La pel^cula eslovena mas vista de todos los tiempos. La entrada es libre y gratuita (el ingreso queda sujeto a la capacidad de la sala).Centro Cultural Recoleta, Jun^n 1930, Buenos Aires, www.centroculturalrecoleta.org APRENDER ESLOVENO ON LINE El "Curso de esloveno a distancia" es gratuito y accesible a traves de Internet: www.e-slovenscina.si En el se puede aprender el idioma o profundizar los conoci-mientos ya adquiridos. A la opcion en idioma ingles se accede desde www.e-slovenscina.si/login_snd_eng.asp. Para utilizar el sistema es necesario inscribirse, pero no tiene costo alguno. El proyecto es el resultado del trabajo conjunto de muchos colaboradores; el contenido del sistema fue desarrollado por los integrantes del Centro para el idioma esloveno como segundo idioma http:// www.centerslo.net SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Ivan Žnidar, Marko Vombergar, Klavdija Kambič, Marjan Mavrič, Monika Kenda, Martin Sušnik in Franci Žnidar. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O