Poštnina plačana v gotovini.
■ it A J A VSAK TO KEK, ČETRTEK IN SOBOTO
posamezni številki Din T50.
TD^flVClTT u
ML MM. %Ji w JEm. M MA x
Ca$opi§ lai trgrovlno, Industrijo in obrt.
bi
'JJŽn
>CQ
^Jubr
Uredništvo in upravnišlvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. ~ Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SMS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VIII.
Telefon št. 552
LJUBLJANA, dne 11. julija 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 80.
Davek na zaslužek fizičnih delavcev.
K. Tiefengruber:
Kakor emo že poročali, se je vršila . dne 28. junija 1.1. pri generalni direkciji neposrednih davkov glede izpre-membe navodil za pobiranje davlca na zaslužek fizičnih delavcev posebna anketa. Te ankete se je med drugimi udeležil v imenu Centrale industrijskih korporacij njen tajnik g. dr. Gregorič, ki je na anketi zastopal stališče, katero je glede tega davka zavzel Centralni zbor, ki se je vršil dne 21. junija t. 1.
Na zahtevo Centralnega zbora, »da se odredbe čl. 56. zakona o proračunskih dvanajstinah revidirajo in predvsem določi minimum zaslužka, ki je davka še prost,« generalni di-rekor ni hotel pristati, češ da se bo vprašanje davčnega mnima rešilo z davčno reformo, pač pa je končno pristal na davčno oprostitev telesnih delavcev v starosti izpod 18 let.
Zahtevo Centralnega zbora, da se navodilo, katero je za pobiranje davka izdala generalna direkcija neposrednih davkov z dne 12. maja t. 1. pod št. 16.929, razveljavi in izda novo navodilo, v katerem naj se upošteva pri-pomnje in želje gospodarskih korporacij, je generalni direktor odobril s sledečimi omejitvami:
a) Zahteva, da se od davka na zaslužek telesnih delavcev ne pobira remontno-komorska doklada ni odobrena, dasi je g. dr. Gregorič izčrpno utemeljil mnenje Centralnega zbora, <la pobiranje te doklade v zakonu ni utemeljeno.
b) Na zahtevo, da velja jamstvo delodajalca samo za čas, v katerem je dotični delavec pri njem zaposlen, se bodo nova navodila ozirala v toliko, da mora delodajalec, ko sprejme delavca na delo, kateri nima dokazila, da jo poravnal davke za pretečeni
čas, to dejstvo naznaniti davčnemu j oblastvu s kratko prijavo, j c) Zahtevo, da se invalidski davek in remontno-komorska doklada izražata v povprečnem odstotku zaslužka, je generalni direktor odobril.
č) Nadalje je odobrena zahteva, da se pobiranje 2% davka, linearnega pribitka, invalidskega davka in re-montno-komorske doklade izvršuje kumulativno z naprej določenim stalnim odstotkom in sicer s 3.3% od delavske mezde. Delodajalci bodo morali o pobranem davku sestavljati sezname s sledečimi razpredelki: Ime delavca, dnevna mezda, izplačana mezda, skupna vsota državnega davka in pribitkov in skupna vsota avtonomnih doklad.
Vnašanje pobranih davkov in pribitkov v posebne knjižice za vsakega posameznega delavca se ukine. Pač pa mora delodajalec, ko delavec zapusti službo, potrditi v njegovi delavski knjižici, da je davek za čas zaposlitve plačan po seznamu, od katerega mora navesti številko. Ako bi delavec ne imel delavske knjižice, mu izroči delodajalec ob izstopu posebno potrdilo, ki ni zavezano nobeni taksi, da je davek za pretekli čas poravnal.
Pripomni se, da v teh potrdilih ni treba navajati nikakih vsot.
d)	Na zahtevo, da se za podlago davka upošteva samo zaslužek v gotovini, je generalni direktor pristal v toliko, da bo v prihodnjih navodilih točneje naznačil, katere prejemke v naturi smatra davku zavezane. Generalna direkcija ima v mislih take slučaje, pri katerih je prejemek v naturi sestavni del dogovorjene mezde, ako ima na primer pomočnik pri svojem mojstru poleg hrane in stanovanja še plačo v gotovini.
Rešitev stanovanjskega vprašanja v Nemčiji.
Rumunsko gospodarsko pismo.
V zadnjih časih jih je začelo skrbeti, ker je sel lej nazaj, v maju in juniju naprimer za 15 odstotkov. Mislili so na politično ozadje. Če pa pogledamo malo nazaj r zgodovino leja, vidimo zmeraj isti pojav, in se bo to ponavljajo, dokler se ne bo lej stabiliziral. Poglejmo, kako je bilo lani: marca 1924 je stalo sto lejev 2.70 zlatih lejev, aprila 2.65, maja 2.15, junija 2.30, julija 2.00, avgusta 2.35, oktobra 2.90, novembra 2.75, decembra 2.60, januarja letos 2.65, februarja 2.65, marca 2.40. Veliki padec v maju je znašal 20%. Zadnji padec je bil pač zato bolj neprijeten, ker so iz relativne trdnosti od decembra do marca računali na začetek stabilnosti. Ta padec leja ni samo sezijski pojav; ustavil se je tudi izvoz žita, z ureditvijo inozemskih dolgov raste potreba po trdnih valutah, potreben je celo uvoz moke od drugod; vse to pomaga, da je lej nestalen. Dobra letina, ki jo pričakujejo, bo vse popravila. V Rumuniji je bilo doslej vse monopolizirano. Sedaj vidijo, da to ni bilo prav in se odrekajo monopolnemu sistemu; država je soudeležena in kontrolira, drugo ne Več.
če računimo blagostanje kakšne dežele po eksportni in importni bilanci, potem je Rumunija še globoko pod predvojnimi razmerami. L. 1913 je importirala Rumunija 1,374.000 ton oziroma eno petino tone na osebo, po vojski pa 1. 1919 413.000 ton, 1. 1920 304.000, 1921 615.000, 1922 583.000, 1923 703.000 ton, torej leta 1923 samo 0.04 tone na osebo. V zadnjem pred-
vojnem letu so eksportirali 4 milijone
569.000	ton ali 0.65 tone na osebo, leta 1923 pa 4,878.000 ton ali 0.29 tone na osebo. Vedeti moramo namreč, da ima Rumunija danes še enkrat koliko prebivalcev kakor pred vojsko. Bilanca je bila 1. 1913 aktivna, kajti uvoz je znašal 19.713 milijonov lejev, izvoz pa 24.372 milijonov; nelogično razmerje med tonami in leji pride od te-j ga, ker importira Rumunija drago j blago, eksportfra pa manj drago (žito, j les, petrolej). Kot importerke v Ru-munijo so se vrstile evropske države L 1913 v ti-le vrsti: Nemčija, Avstrija m Anglija skupaj 73%, Francija 5.79 odstotkov. Po vojski se je udeležba takole spremenila:
1919: Italija, Unija, Anglija, Francija 60%, Nemčija 0.1 % ;
1920: Italija, Anglija, Francija, Avstrija 70%, Nemčija 1.93% ;
1921:	Italija, Avstrija, Anglija,
Francija 62%, Nemčija 9.0%;
1922: Avstrija, Poijska, Češkoslovaška, Anglija, Ogrska, Italija, Francija 65 %, Nemčija 19.65 %. — Torej je prišla Nemčija zopet na prvo mesto, kakor je bila že pred vojsko.
Udeležba srednjeevropskih dežel na rumunski zunanii trgovini je bila tale: Nemčija 1913 24%, 1922 12.7%, ™r,fe 18-8 in 11.5, Ogrska 16.8 in 11.9, Čehoslovaška 1922 8.6, Belgija 15 m 5.6%, Franci ja 7.6 in 7.7%, Poljska 1922 7.7% in' Italija 1922 6.9 odstotkov. Vidimo, da so omenjene dežele predvojno udeležbo na rumun-ski zunanii trgovini že prekoračile; 1913 je znašala 13%, 1922 pa 44.7%.
Kmalu bomo imeli o stanovanjskem vprašanju že prav čedno literaturo. Če zberemo razne članke, razprave, kritike in nasvete, potem zakone, odredbe in pravilnike, vrh tega pa še številne resolucije, proteste ter izjave na shodih in zborovanjih, bo to kmalu cela knjižnica.
Vse to pa ostanejo pri nas prazne besede, ki ne spravijo žive duše pod streho in ne spremenijo na trenotnem položaju prav ničesar, pač pa po nepotrebnem razburjajo duhove ter mogoče samo še poostrijo že tako pereče stanovanjsko vprašanje.
Stanovanjska mizerija je pa splošna. Kakor pri nas so se pojavile enake prikazni po vseh od vojne prizadetih državah, nastala so razna socijalna vprašanja in med temi je zahteval stanovanjski problem najglasnejše temeljite rešitve.
Z odredbami in paragrafi se v tem oziru ni dalo ničesar doseči, to so razen nas uvidevale ostale prizadete države, opustili so brezplodno teorijo ter se poprijeli zanesljivejše praktike. Nemška vlada je že leta 1919 po načrtih raznih stanovskih organizacij načela rešitev stanovanjskega vprašanja in izvedla velikopotezne akcije; v tem pogledu ji pripada nesporno prvenstvo v srednji Evropi.
Stanovanjsko prizadeti sloji, osobi-to uradništvo, nameščenci in delavci, so se strnili v organizirane gradbene skupine po sto družin.
Tem organizacijam je dala država iz lastnih posestev, prejšnjih vojaških vežbališč in drugih javnih prostorov primerna stavbišča na razpolago. Iz vojaških skladišč so dobila ta gradbena društva orodje na posodo. Gradbeni prostori so se enakomerno razdelili in vse se je lotilo dela. Po petdeset družin je tvorilo eno delavsko enoto. Za dve stanovanjski enodružinski hišici skopali so temelje in kleti, nanosili materijal. Zidovje. je obstojalo iz zmesi ilovice, pomešane z slamo kot vezilo. Po strokovnih izkušnjah se je ta gradbeni sistem jako dobro obnesel, seveda se je delalo pod nadzorstvom in po navodilih najetih strokovnjakov. Tramovje, streho, pode in okna ter ostalo opremo so dobavila špeci-jalna podjetja, ko so bile stene dograjene, in sicer na kredit proti zmernim mesečnim obrokom.
Povprečno v treh tednih ste bili po dve hišici od vsake delovne skupine dovršeni, torej v stočlanskem društvu se je v petih mesecih zgradilo preko dvajset prav čednih, zdravih, družinskih stanovanj. V nekaj letih je bilo vse pod streho. Seveda je uradnik kakor delavec vihtel lopato in kramp, vozil samokolnico ter pridno opravljal težaška dela in sicer v svojem prostem času; če treba ponoči in ob vsakem vremenu.
Nastala so cela predmestja, obširne kolonije in lične naselbine s čednimi hišicami, -katerim se prav nič ne pozna, kakšen gradbeni materijal vsebujejo čedno pobeljene stene.
Znatni napredek je imelo stanovanjsko graditeljstvo v konštrukciji lesenih stavb za človeška stanovanja. Po raznovrstnih poskusih so nemški arhitekti zasnovali modemi načrt leseno stavbe, ki pomeni višek te industrije. Lesena hiša, ki se v posebnih tovarniških podjetjih izdeluje v raznih tipih, prekaša v zdravstvenem oziru običajne zidane stavbe, v
praktični porabi in glede varnosti so lesene stanovanjske hiše nemškega tipa popolnoma neoporečne. Poslopje je zgrajeno v modernem ličnem slogu iz najboljšega materijala, opremljeno z vsemi tehničnimi izumi sedanjosti ter mu je tridesetletna po-rabna doba brez popravil zajamčena. Cela stavba pride loco tovarna na 5 do 10.000 zlatih mark ter tehta po velikosti 10 do 20 ton. Prevoz se vrši na železniških vozovih seveda v razdejanem stanju. Hiša manjšega obsega ima na enem vagonu prostor. Sestavi se poslopje na licu mesta v 24 urah brez strokovnih moči. V istem času se stavba lahko zopet razdene ter za selitev natovori.
Lesno - gradbene industrije se je Nemčija z izvanredno vnemo poprijela. Zasnovala so se obširna podjetja z vsemi tehničnimi pripomočki za izdelavo stanovanjskih hiš, tako da sedaj tovarne razpolagajo vedno s primemo zalogo raznih tip ter jih dobavijo promptno na naročila.
Rešitev stanovanjskega vprašanja je dobila na ta način drugo obliko. Omenjenim zadrugam so podjetja stavila stanovanjske hiše na razpolago proti jamstvu primernega odplačila v mesečnih obrokih, ki niso presegali običajne najemnine. Po petnajstih letih pa preide hiša v last najemnika. Odplačilno jamstvo za državne na;-stavljenco je prevzela država, ki potom odtegljajev od plače amortizira stavbo; za delavstvo in zasebne uslužbence pa prevzame obvezo delodajalec po posebnih dogovorih. v_ V razdobju dveh let so nastale obširne naselbine, cela predmestja, velike kolonije z izdelki te nove, soci-jalno jako pomenjljive industrije. Do konca leta 1924 so nemške tovarne zgradile 54.000 lesenih stanovanjskih hiš, to število je do danes gotovo že podvojeno.
Mestne okolice Hancvra, Elberfel-da, Magdeburga so takorekoč obseja-ne s popisanimi stavbami, ki so omogočile mnogotisočerim družinam udobno, zdravo in ceno stanovanje.
Kateri pogoji manjkajo pri nas za slično rešitev stanovanjskega problema?
Samo podjetnost za take širokogrudne akcije ni najti, nima jo država, ki rešuje zadevo po svoje, namreč z več ali manj duhovitimi odredbami, za samopomoč po tujih vzgledih nam pa manjka potrebne vstraj-nosti in energije.
Lesa imamo doma dovolj, vse druge potrebščne za stavbe po nemškem vzorcu bi se dobile tukaj, vse bi gotovo prišlo ceneje kakor Nemcem, pa komodnejše se nam zdi zabavljati in jadikovati o razmerah, iskati krivca in konečno se udati neizogibni usodi.
Elektrifikacija Rusije.
Rusija ima velikansk elektrifika-cijski načrt. Izdelan je bil že 1. 1920. po naročilu Lenina, odobril ga je pa deveti kongres sovjetov v decembru 1921. Po načrtu bo dobila Rusija 30 pokrajinskih električnih central z
1,750.000	kilovatov električne energije. Centrale bodo razdeljene na 7 velikih teritorijev: 1. severni teritorij s 4 centralami in 195.000 KW; 2. srednji industrijski teritorij, 6 central, 360.000 KW; 3. južni teritorij, 5 central (1 hidrocentrala), 560.000
KW; 4. teritorij Volga, 4 centrale,
120.000 KW; 5. Uralski teritorij, 4 centrale (1 hidrocentrala), 210.000 KW; 6. Kavkaški teritorij), 4 centrale (3 hidrocentrale), 155.000 KW; 7. zahodnosibirski in turkestanski teritorij, 3 centrale (2 hidrocentrali),
150.000 KW.
Izvedba tega obsežnega načrta je določena na 15 do 17 let, kakršna bo pač gospodarska moč Rusije in pro- 1 računske možnosti. Za prvih pet let, ki se končajo z letošnjim letom, je bila določena samo zgradba 7 central,
314.000 KW = 17-4% skupne energije. Marca letos sta bila popolnoma dograjeni dve, ena pri Moskvi, druga v Uralu. Skoraj dogotovljeni sta dve drugi, zopet ena pri Moskvi, druga v Leningradu. Ostale tri so še v delu, pa bodo tudi kmalu dograjene, ena pri Leningradu, druga v Donski kotlini, tretja pri Nižjem Novgorodu. Energija pa, ki jo bodo dale centrale koncem leta 1926, bo samo 57-3% one, ki je v načrtu, in je vprašanje, če bodo doseženi vsaj ti odstotki. Doslej je bil stavbni rok splošno prekoračen in je po dosedanjih skušnjah treba vstaviti tudi v bodoče račune previdnostni koeficient. Največja centrala, ki se gradi, je volhovska pri Leningradu, na ta način zgrajena, da začne lahko takoj s polnim obratom. Pri tej centrali je dovršen že tudi gradbeni načrt glede uradniških in delavskih hiš itd. Do Leningrada je 120 km, transmisija je na celi razdalji že dogotovljena. Centrala bo zalagala izključno le Leningrad in okolico; tri od obstoječih štirih leningrajskih postaj bodo potem popolnoma opustili.
V okolici Moskve so dogradili še drugo elektrarno, ki ni v splošnem načrtu; imela bo 36.000 KW. Poleg te je še več drugih elektraren, ki tudi niso v splošnem načrtu, večinoma lokalnega pomena, od 5000 do 12.800 KW. Posebnega pomena bo ona v Ti-flisu, Kavkazija, z največjo označeno močjo 12.800 KW. Obenem s plošnim načrtom mislijo na obnovo že obstoječih velikih central, na njih medsebojno zvezo in na priklopitev onih tovarniških in industrijskih central, ki razpolagajo s prosto energijo. Šele potem bodo šli na dopolnitev temeljnega omrežja s postajami nižje vrste.
Skupno lahko rečemo, da so doslej razmeroma malo napravili, da so pa prevedli načrte velikanskih izmer. Če hočejo ves načrt res v 15—17 letih izpeljati, bodo morali delo zelo pospešiti. Potem bo pa imela Rusija res nekaj prav prvovrstnega in občim koristim ogromne države služečega.
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta. — Piše Just Piščanec.
(Nadaljevanje.)
V tožbi sem, poleg v prvem rekur-zu poudarjanih argumentov, kateri so jasno izključevali mojo krivdo in predočevali samolastnost in protizakonitost carinarničnega postopanja pri tem ocarinjenju in kaznitvi, še nadalje izvajal:
a)	Formalno sloni kaznitev na celoma nepravilnem temelju. Rešenje Cbr. 68769 namreč trdi, »da je dekla-rant u spornoj deklaraciji prijavu robe potpuno tarifski napisao«. To pa ne odgovarja resnici. O priliki, ko se mi je navedeno rešenje priobčilo, t. j. 18. decembra 1922, sem namreč zapazil, da slove naimenovanje robe v sporni deklaraciji tako-le: V unikatu: »119 komadov zaklane svinje do 50 kg ostale«, a v duplikatu: »119 komadov zaklane svinje do 50 kg«. To nesoglašanje unikata z duplikatom deklaracije je carinarnica v Ljubljani dne 18. decembra 1922 z zapisnikom utrdila. Po čl. 37. car. zak. se pa mora carinarnica pri sprejemanju deklaracij ne samo prepričati, da-li sta unikat in duplikat poplnoma ena-koglasna in tarifska, marveč ju mora vzporediti tudi s priloženimi dokumenti. Dočim je pa v predmetnem primeru naimenovanje v duplikatu tarifsko, ni imelo ono v unikatu ni-kakega smisla ter bi se moglo iz ta-
kega naimenovanja največ sklepati, da_ se je nameravalo prijaviti druge svinje in ne one v teži do 50 kg! Ako je carinarnica tako prijavo sprejela za pravilno, morala bi bila to ugotoviti z zapisnikom v smislu čl. 43. car. zak. in na to cariniti po izvidu, ne pa mi narekovati enormno kazen 100.080 dinarjev in to na temelju nepravilne deklaracije. Že iz tega se jasno vidita površnost in neutemeljenost carinarničnega, kakor tudi postopanja kole-gijuma za reševanje carinskih krivd pri ministrstvu. Ker ni dan bistveni pogoj za kaznjenje, t. j. napačno deklariranje, ni dosledno govora o kazni. Tudi tvori podlago vsemu carinskemu odpravljanju unikat deklaracij, a ta je v našem primeru povsem pogrešen, netarifski in brez smisla!
b) V bistveno carinskem oziru je »ugotovitev; carinarnice o priliki uradnega pregleda bila celoma zgrešena, izmišljena in sloni na neresnih in nekonstatiranih premisah. Carinarnica ni prav za prav uradno ničesar ustanovila, marveč je temelj kazni fantastično sama izkonstruirala. Pri uradnem tehtanju razpolovljenih svinj se je namreč našlo, da 6 polovic tehta posamič 25.25, 25.5, 26, 26, 27 in ena 28 kg, en nerazkosan prašič pa 50.25 kilogr.; vse druge polovice so tehtale po 11 do 24.5 kg. Vsakomur je pa umljivo, da je nemogoče prašiča na en mah tako razpolovičiti, da bi se obe polovici ujemali v teži do zadnjega miligrama ter je dosledno povsem verjetno, da je izmed pronašlih težjih polovic ena tehtala 27, 25.5, 26 in 28 kilogr., dočim je tehtala druga samo 22, 24, 23 in 21 kg. Vse druge polovice so bile vidno manjše teže. Carinarnica tudi ni skupaj spadajočih polovic sestavila in šele potem stehtala, kakor je njena dolžnost, marveč napravila je svoj uradni izvid na izmišljeni osnovi. Vsi prijavljeni prašiči so faktično tektali vsak izpod 50 kilogramov, razen enega samega, kateri je, kakor je carinarnica ugotovila, tehtal 0.25 kg več. Neglede na okol-nost, da je višjo težo 0.25 kg pri tem prašiču očividno pripisati diferiranju tehtnic, opozarjam na dejstvo, da smejo glasom Tazpisa Cbr. 59011/22 zaklane svinje biti tudi brez drobovja, črev, glave in nog, a da so pri predmetnih svinjah bile vključene v skupno težo i glava i noge, kateri poslednji deli so izvestno prekašali 0.25 kg uradno najdene večje teže! Tudi iz tega razloga torej ni bilo povoda za kazen.
c) Carinski biro je v protislovju s čl. 51. c. z. zahtevano objasnilo o vpo-rabi izvozne tarife odklonil.
d) Akotudi sem v svoji pritožbi, predloženi 29. sept. 1922, zaradi po-kvarljivosti predmetnega blaga zaprosil za nujno rešitev te zadeve, je Generalna direkcija carin izdala rešitev stoprav 23. novembra 1922. Med tem se je blago skvarilo ter ga je carinarnica deloma prodala na dražbi, pro-vzročivši s tem stranki preko 130.000 dinarjev škode.
e) Da je bila meni pri deklariranju povsem tuja namera, kakorkoli oškodovati državno blagajno, temu je dokaz, da mi je lastnik svinj v mojo gotovost pred prijavo izstavil pismo, v katerem sam jamči, da tehtajo svinje posamič pod 50 kg. —
(Dalje sledi.)
Savič:	•	6	*	'
Naša industrija in obrt.
(Nadaljevanje.)
Množitev potrebščin in zvišavanje dela. — Ako se želi, da se produkcija zviša, je naraven predpogoj, da se zviša tudi delo. Seljak bo samo takrat več delal v okvirju možnosti, ako bo čutil za to potrebo. A potrebo mora čutiti glede svojih vsakdanjih potrebščin, ne pa zaradi povišanih davkov.
Poraba življenskih potrebščin se mu mora zvišati, da ve zakaj naj več dela, ne sme pa čutiti, da je primoran več delati samo zato, da poravna državne daščine, o katerih je prepriča-čan, da so itak previsoke. Da bi torej čim več ljudi čim več delalo, je treba, da osebno čutijo, da čim več ra-
bijo in da morejo večje potrebščine nabaviti v neposredni okolici.
Seljak kot delavec se mora speci-jalizirati, da doseže čim večjo količino svojih proizvodov, ki ga malo stanejo, in da opusti diletantsko in drugo izdelovanje najrazličnejših predmetov, ki ga mnogo stanejo, ker jih ni navajen izdelovati. Prve naj prodaja, druge pa kupuje in sicer v najbližji okolici.
A on tega ne more, ker je prodaja takega blaga po zakonu o podeželskih trgovinah omejena samo na prodajalne v mestih in trgih. S to omejitvijo se je nameravalo omejiti potrebe seljaka in se istočasno tudi otežava specijaliziranje, a to ima za posledico preprečitev zvišane produkcije.
Podeželske trgovine se preprečujejo v vaseh, ker se smatra podeželskega trgovca za oderuha, kakor da bi se odiranje ne moglo vršiti iz mesta in da bi bilo zato potrebno vsaj delno znanje o špeceriji in da za preprečitev odiranja ne zadostuje pamet nekaterih premetenih seljakov.
Podeželski trgovec se prezira, dasi bi bil človek, pd katerem bi mogel seljak usmeriti svoje delo s trgovske strani, kajti v denarnem gospodarstvu se vse dela za domače tržišče. Tu se prodajajo izdelki in kupujejo potrebščine. Račun dobička je odvisen od prilagoditve tržišču, a prilagoditev tržišču od trgovskega duha in znanja. Podeželski trgovec se prezira, dasi bi mogel biti on prvi, ki bi s svojim trgovskim duhom in znanjem mogel dajati svete, kaj naj se izdeluje in kako.
Važnost zavarovanja živine za ureditev racijonelnega gospodarstva. — V kolikor bi se v našem poljedelstvu izvedlo specijaliziranje dela in bi se v krajih, ki so ugodni za živinorejo, omejilo samo na živinorejo, v toliko bi postajalo zdravstveno stanje živine za gospodarsko eksistenco živinorejcev važno in veterinarsko-policijske odredbe bi dobile tem večji pomen. Te odredbe so pa zopet odvisne od splošne politike in od splošne ureditve administrativnih oblastev in njihove možnosti, da izvedejo zakonske odredbe. Čim bolj so admininstrativ-na oblastva urejena, tem bolj so tudi veterinarsko-policijske odredbe si-gurnejše, da se bodo izvedle, a čim bolj so te sigurne, tem večja možnost je dana za specijaliziranje živinoreje. Ako se torej želi specijaliziranje, se mora zahtevati tudi dobro upravo in brezpogojno izvedbo veterinarsko-policijskih odredb. Na žalost smo v tem oziru v slabem položaju.
(Dalje sledi.)
mmsr^mmssss&aim&m^s
)BUDDHA< |..........  m
Ako piješ „Buddha“ čaj, M vživaš žena zemlji raj!
— —
Trgovina.
Poslovne zveze s Čile. Ministrstvo poljoprivrede republike Čile je osnovalo poseben znanstveni odsek ekonomije in agrikulture v Santiago, ki se bo specielno bavil s pospeševanjem bogovskih stikov republike Čile z inozemstvom. Interesenti, ki želijo upostaviti trgovske stike z republiko Čile, se naj obrnejo ali preko konzulata republike Čile v Zagrebu ali neposredno na: Di-rection general de los serv. agricolas, Santiago de Chile, Casilla 31. D., kjer bodo dobili vse informacije, ki se nanašajo na trgovine in kmetijstvo v Čile.
Točno označenje blaga za izvoz v Poljsko. Tvrdke, ki izvažajo blago v Poljsko se opozarjajo, da uverenja o izvoru blaga v lastnem interesu izpolnijo čim-točneje in po možnosti v poljskem jeziku. Zlasti pri tekstilijah se mora na certifikatu, kakor na fakturi izvršiti točna označba. Splošne označbe v trgovini niso zadostne. Ako je mogoče, naj se v uverenju navede tudi postavka poljske carinske tarife. Minimum konzularnih pristojbin se je od 1. t. m. znižal na 2 poljska zlata in maksimum na 50 zlatov. V ostalem ostane neizpremenjena enoodstotna pristojbina.
V Italiji se osnuje urad za pospeševanje trgovine z inozemstvom. Italijanski ministrski svet je sprejel te dni več predlogov ministra za narodno gospodarstvo. Med temi predlogi je osnutek pravilnika za višji gospodarsko-trgovski pouk, osnutek zakona, s katerim se razširja na anektirane kraje zakonodaja glede nedeljskega počitka in nočnega dela v pekarnah in slaščičarnah. Nadalje se je sprejel osnutek zakona glede rabe izraza »Ljudski« s strani družb, ki niso zadruge. Sprejel se je končno osnutek zakona za ustanovitev urada za pospeševanje trgovine z inozemstvom, od katerega urada pričakujejo Italijani največjih uspehov.
Francosko-ncmška trgovinska pogajanja prekinjena. Predsednika francoske in nemške delegacije sta proučevala način za vzdrževanje medsebojnih stikov za čas prekinjenja pogajanj. Sklenila' sta, da se bosta obe delegaciji zopet sestali 13. septembra v svrho nadaljnjega proučevanja-položaja ter se obvezala, da bosta skrbela za vzdrževanje sedanjih gospegarskih ednošajev med Francijo in Nemčijo do nadaljevanja pogajanj.
Trgovinska konvencija s Španijo. Di-rektorij v Madridu je odobril trgovinsko pogodbo, sklenjeno med Španijo in Češkoslovaško.
Vpisali sta sc nastopni firmi: Narodna knjigarna družba z. o z. Ljubljana in »Zaclierlin« družba z o. z. Ljubljana.
Industrija.
Za proizvajalce acetonovega olja in drugih kemičnih proizvodov, kakor tekočin za raztapljanje, eteričnih olj itd. se zanima neka domača jugoslovanska trgovska tvrdka v Ameriki. Kot taki je pri srcu, dobiti gornje proizvode iz naše kraljevine in s tem povzdigniti naš izvoz, kar bi imelo za posledico-tudi večji razvoj v naši kemični industriji. Predpogoj za dosego trgovskih stikov z Ameriko je pred vsemi drugimi vsestranska solidnost v cenah in v blagu. Interesentom, ki bi se eventualno zanimali za produkcijo in za izvoz gorinavedenih-kemičnih proizvodov v Ameriko, je natančnejši naslov gorinavedene tvrdke v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago.
Za ustanovitev tovarne za izdelovanje stročnic iz papirja za navijanje preje, odnosno za soudeležbo pri tej ustanovitvi, se zanima neka švicarska tvrdka. Interesenti naj se obrnejo neposredno na švicarski konzulat v Zagreb.
I Produkcija rotacijskega papirja in nova carinska tarifa. Ministrstvo trgovine in industrije je določilo strokovno komisijo, ki bo morala oceniti kapaciteto . stvarne produkcije tiskarskega rotacij-| skega papirja v tovarnah M. Vapa v j Beogradu in Združenih papirnicah Vev-i če, Medvode in Goričane, da bi se mo-| glo čim pravilneje uporabiti tarifno po-| stavko 445, nove splošne carinske tarife.
| Železarna v Zenici vzpostavlja obrat. Kakor poročajo iz Sarajeva, bo železna industrija v Zenici, ki je pred meseci ustavila delo, zopet začela obratovati z 800 do 1000 delavci dnevno.
Naša opeka za Grško. Bonova opekarna v Vel. Kikindi je dobila, kakor i se poroča, naročilo za dobavo 8 mili-j jonov komadov krovne opeke za Grško j kolonizacijo.
Lesni industrijalci proti novi carinski ; tarifi. Kakor poročajo iz Beograda, se j bo vršilo v teku tedna v prostorih Cen-j trale industrijskih korporacij protestno ! zborovanje zastopnikov lesne industrije ■ cele države, na katerem se bo protesti-i ralo proti posameznim postavkam nove carinske tarife, ki da ne ščitijo v zadostni meri interesov domače industrije. Ravno tako se bo vršilo v teku prihodnjega tedna zborovanje industrijalcev za pre-delavanje lesa, ki ravno tako protestirajo proti posameznim postavkam nove tarife, ki se tičejo te stroke, j V Šleziji je pričela pred kratkim i obratovati nova električna tovorna lo-* komotiva, ena od lokomotiv, ki jih je naročila nemška državna železnica. Lokomotiva tehta 120 ton, je namenjena za prevažanje težkih tovornih vlakov na težavnih progah in doseže hitrost 58 kilometrov na uro. Na 10.5 km dolgi progi z neprestano napetostjo 10°/o» in ! pogostimi krivinami s polumerom 750 m je vlekla lokomotiva 1200 ton s hitrostjo 35 km, torej v 18 minutah. Ob snežnem
metežu in hudem vetru poševno od spredaj je privlekla 1400 ton na isti progi v 20 minutah, torej nekaj prav izrednega. Motorji so delali s 3000 HP.
Oenarstvo.
Obtok bankovcev Narodne banke. —
Narodna banka je imela po stanju koncem meseca junija t. 1. za 5644.8 milijonov dinarjev bankovcev v obtoku. Obtok se je v zadnijih 8 dneh meseca junija t 1. znižal za 4.8 milijonov dinarjev. ( Žrebanje 2% nega posojila iz 1. 1888. Dne 14. t. m. se bo vršilo v Generalni direkciji državnih dolgov žrebanje 2%-nega loterijskega posojila iz leta 1888.
Posledica nizkega kurza lire. — Italija je že pred padcem lire uvažala precejšnje množine inozemske moke v našo državo. Samo v Zagreb jo je dohajalo dnevno 20 in več vagonov. Vsled nizkega kurza lire se pa uvoz še pove- ; čava in je pričakovati, da bo v kratkem ■ povzročil občutno konkurenco domačim produktom, posebno ako se lira v doglednem času ne popravi.
Defetizem italijanskih trgovcev na-pram liri. Italijanska policija je zaplembi pri neki italijanski firmi cirkular, v katerem se predstavniki firme poživljajo, da naročijo blago samo proti pia- ! Čilu v inozemski valuti.
Valorizacija hranilnih vlog v Nemčiji. — Nemški državni zbor se je pred kratkim pečal z valorizacijo hranilnih vlog in po daljši debati sklenil, da se hranilne vloge, vložene do 15. julija 1.1., valorizirajo z 12'A%.
Davki !n takse.
Demonstracije proti davku na poslovni promet na Ogrskem. Te dni je
5000 trgovcev v Budimpešti in na deželi v znak protesta proti davčni praksi pri pobiranju davka na poslovni promet za dve uri zaprlo svoje lokale. Hkratu so se vršila po vsej državi protestna zborovanja, na katerih se je zahtevalo, da se pobiranje izenostavi in omili.
Donos davkov v Sasu od 1. aprila 1924 do 31. marca 1925. — Donos neposrednih davkov v omenjeni dobi je bil proračunjen na 619 milijonov dinarjev, •dejanski je pa dosegel vsoto 913 milijonov, presegel je torej proračun za 294 milijonov dinarjev. V isti dobi se je pobralo še 206 milijonov davka na poslovni promet, 75 milijonov invalidskega davka in 367 milijonov linearnega poviška, skupaj 1655 milijonov.
Promet.
Železniška tarifa. Posebna komisija, M je določena s strani ministrstva sa-obračaja za izdelavo nove železniške tarife za blago, bo te dni končala svoje delo, nakar se bo tarifa publicirala, tako poročajo iz Beograda, toda težko bo verjeti takim vestem, ki jih najbrže razširja ministrstvo saobračaja samo, da ta-fco potolaži po pravici razburjene in ogorčene interesente.
Tariia ličke proge. — Dalmacija pričakuje velike koristi od nove ličke železnice. Te koristi so tem pomembnejše, ker teče proga po krajih, ki so glede žita in koruze pasivni. Sedaj se razne gospodarske korporacije v Dalmaciji : prizadevajo, da dosežejo za novo progo čim povoljnejšo železniško tarifo. Nova proga ima med drugim namen, da razbremeni preobremenjeno susaško pristanišče. Ako se vpošteva, da je jadranska tarifa za 30% nižja od drugih tarif in da pride v korist samo Trstu in Beki, si Dalmatinci prizadevajo, da ohranijo Splitu pomen našega uvoznega in izvoznega pristanišča z znižanimi tarifi na lički progi.
Povratek poljske delegacije iz Moskve. Poljska delegacija industrijcev, ki je nedavno odšla v Moskvo, da vzpostavi zveze z ruskim industrijskim svetom ter radi proučavanja izvoznih in uvoznih pogojev v sovjetsko Rusijo, se je ta dni vrnila v Varšavo. V varšavskih pridobitnih krogih izjvaljajo, da pogajanja v Moskvi niso dala doslej nikakih pozitivnih uspehov.
Železniška konvencija i Bolgarsko. Kakor javljajo iz Caribroda, je komisija za sklenitev železniške konvencije med našo kraljevino in Bolgarsko zaključila svoje delo. Skupna postaja bo ostala Caribrod.
Zveza šlezije z morjem. Poljska Gornja Šlezija nima železniške zveze z mor-
Razno.
Konferenca v Fireuci zaključena. Zunanje ministrstvo v Beogradu je sprejelo dne 7. t. m. službeno obvestilo, da je konferenca v Firenci zaključila svoje delo.
Južna Srbija in izvoz kož. — Po cenitvah skopljanskih izvoznikov bo Južna Srbija izvozila letos za približno 50 milijonov dinarjev kož divjačine in drobnice. Do konca marca t. 1. se je izvozilo povprečno 12.000 lisičjih kož v vrednosti 60.000 dolarjev, 1000 kuninih kož v vrednosti 30.000 dolarjev, 500 vidrinih kož v vrednosti 7000 dolarjev, 60.000 zajčjih kož v vrednosti 15.000 dolarjev. Te kože so se izvozile večinoma v Ameriko, Anglijo in Nemčijo. Dosedaj je največ kož*divjačine pokupila v Južni Srbiji Nemčija, letos jo je pa prekosila Amerika. Kož od drobnice se bo do konca leta izvozilo približno 5,600.000, od teh nad dve tretjini jagnjetin in kozi ličeviu. Jagnjetino kupuje posebno Amerika, ki jo predelava z umetnim barvanjem v lisičje krzno.
Nov inost med Suš&kom in Reko. — Italijanska vlada postavi na podlagi
Sušakom nov železobetonski most, ki bo stal približno 2 milijona lir. Z deli se prične v najkrajšem času.
Žitna letina. Urad za zboljšanje žitne produkcije v Italiji izjavlja, da bo tam .letošnji žitni pridelek za malo slabši kakor je bil leta 1923, torej veliko boljši kakor lanski. Računa se, da bo Italija pridelala od 55 do 60 milijonov stotov. Povprečni pridelek znaša le 46 do 47. Letošnji pridelek bo torej za najmanj 10 milijonov večji kakor povprečni. To se pripisuje v veliki meri večji uporabi umetnih gnojil. Nadalje so na podlagi informacij, ki jih je prejel Mednarodni zavod za poljedelstvo, Maroko, Tunis in Alžir pridelali okoli 16,600.000 q pšenice in 18,300.000 q ječmena. Letošnji pridelek pšenke je za 19% bogatejši od povprečnega pridelka zadnjih pet let, pridelek ječmena pa za 13%, oziroma 25%.
Bogat pridelek v Argentiniji. Minister za poljedelstvo v Argentiniji je izjavil, da znašajo, zaloge žita to leto 1,200.000 ton. Pridelek na lanu znaša v Argentiniji 53.000 ton.
Legitimacije za posjetioce Jadranske Izložbe, koja se održava od 26. jula do 25. augusta u Splitu (sa posebnim odsjekom vina u Šibeniku), kao i sve upute o pogodnostima odobrenim za putovanje u Split, izdaju: 1. »Putnik«, društvo za saobračaj putnika i turista u Jugoslaviji, centrala Beograd; glavna zastupstva Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Dubrovnik, Susak. 2. Glavni odbori »Jadranske Straže« u Beogradu, Zagrebu, Ljubljani,
Sarajevu te u Osijeku, Karlovcu, Su-šaku, Zemunu, Novom Sadu, Bečkereku, Mariboru, Nišu, Skoplju, Vranji, Valjevu, Prištini i Kragujevcu. 3. Sve agencije i zastupstva Jadranske i Dobruvačke Plovidbe. 4. Sve banke i poduzeča, koje su izdavale legitimacije za Zagrebački Zbor. 5. Konsulati naše Kraljevine u Trstu, Grazu, Beču, Pragu, Berlinu, Milanu i Budimpešti. 1. Osim toga u Cehoslo-vačkoj: Balneološka Sekcija »Jadranske Straže« u Pragu, Odbor Cehoslovačke Jihoslovenske Lige u Brnu i Plzenu, Spolek čeških turista u Pragu; u Au-striji: Wiener Reisebureau Wien, Oester-rere.hischer Verkehrsbureau Wien; u Ma-djarskoj: Fremdenverkehr Budimpešta. Glavno zastupstvo legitimacija vrši Put-nički ured u Splitu, kojemu se interesenti mogu da obrate za sve obavijesti u pogledu legitimacije.
II. mednarodna avtomobilska, lovska in splošna športna razstava v Zagrebu. Zagrebški zbor priredi od 8. do 20. septembra t. 1. svojo II. mednarodno avtomobilsko, lovsko in splošno športno razstavo. Natančnejše informacije o tej pri-
noviti pogajanja za sklenitev prijateljske in zvezne pogodbe.
Češkoslovaški izvoz lesa. Vsled administrativnih odredb je češkoslovaški izvoz v zadnjem času znatno padel, zlasti je treba to poudariti kar se tiče izvoza iz zapadne Češke, kjer se ni mnogim prošnjam za dovoljenje sekanja gozdov ugodilo. Rezultat je bil ta, da je izvoz lesa v Nemčijo prav znatno padel. Nasprotno pa se je izvoz slovaškega lesa, namenjenega za Madžarsko, Poljsko in Švico, prav dobro razvijal.
Gradbeno gibanje na Češkem. Varšavski »Express Poranny« poroča podrobno o uspehih gradbenih del v Češkoslovaški in svetuje Poljakom, naj bi-posnemali v tem oziru Cehe. List pravi: Ce primerjamo, kako oni in kako mi, se moramo skriti od sramu pod zemljo. Naša neokretnost in nesposobnost nam ne dopuščata uspešnega gradenja, do-čim sposobnejši Cehi gradijo nove zgradbe, mestne okraje in cela mesta. V nadaljnjih izvajanjih opozarja list na izkustva Češkoslovaške ter svetuje poljskim podjetnikom, samoupravnim organom in vsej javnosti, naj v tej stvari posnemajo Cehe.
Mariborski adresar. Knjigarna in veletrgovina Vilko W e i x 1 v Mariboru je izdala »Mariborski adresar«, knjigo, ki je zelo dobrodošla tako trgovcem, kakor tudi vsem drugim. Adresar vsebuje natančne naslove vseh državnih in civilnih uradov, denarnih zavodov, točne naslove vseh mariborskih hišnih posestni-
kov, industrijalcev, trgovcev, obrtnikov, odvetnikov, notarjev, sploh je ves adres-in inaterijal, ki se tiče celega Maribora, v tej lični knjigi marljivo zbran in praktično uvrščen, tako da nudi knjiga res zanesljiv kažipot skozi Maribor. Da olajša tujcem iskanje naslovnikov po mestu, je adresarju priložen lepo izdelan, tloris Maribora. Adresar je koristen in potreben ne samo poslovnim krogom, uradom in privatnikom v Mariboru, ampak tudi, in to še več, v Ljubljani, Celju in drugih mestih, kakor tudi po deželi. Adresar, ki je tudi prav lično trdo vezan, se naroča v knjigarni Vilko W e i x 1 v Mariboru.
Izpraznitev Poruhrja se bo začela te dni. Listi objavljajo kratko iz Berlina, da je garnizija v Bochumu dobila nalog, da se pripravi za odhod. Garnizija bo zapustila megjo še ta teden. Zupan je pozval prebivalstvo, da naj se zdrži vsakih manifestacij v času odhoda zasedbenih čet.
Naglo naraščanje prebivalstva v Nem-čiji. Po provizoričnih podatkih o ljudskem štetju od 16. junija t. 1. šteje Nemčija brez saarske kotline 62,500.000 prebivalcev. Od teh je 30,200.000 moških in
32,300.000	žensk. Ako se računa za saarsko kotlino 750.000 prebivalcev, znaša celokupno prebivalstvo Nemčije 63 milijonov 250.000. V začetku vojne je • Nemčija štela 68,000.000 duš. Na sedanjem skrčenem ozemlju Nemčije se je število prebivalstvi} zvišalo od zadnjega ljudskega štetja leta 1919 za 3,300.000, t. j. za 5.6%.
Izseljevanje avstrijskih delavcev. Po oficielnih poročilih se vršijo pogajanj« med avstrijsko vlado in vlado severo-ameriških držav glede zvišanja števila avstrijskih emigrantov. Kakor je znano, je avstrijska delavska zbornica napravila predlog, da dobi od severoameriške vlade dovoljenje za dopotovanje 50.000 avstrijskih delavcev v Združene države, da bi tako zmanjšala brezposelnost, ki zavzema v Avstriji vedno večje mere. Avstrijska vlada se pogaja glede tega tudi z nemško vlado v Berlinu. Vendar izjavlja nemška vlada, da o vprašanju dovolitve večjega kontingenta brezposelnih avstrijskih delavcev bo mogoče govoriti komaj po rešitvi sedanje krize. Francija zaposluje sedaj približno 400 delavcev, kjer najdejo vsikdar zaposlitev. Avstrijska vl^da se pogaja s francosko vlado, da bi to kvoto zvišala. Tudi z drugimi evropskimi državami vodi Avstrija pogajanja in išče pota, kako bi zaposlila svoje delavstvo.
Nov žitni režim v Rumuniji. Po informacijah lista »Adeverul« predvideva nov žitni režim v Rumuniji sistem kon-tingentiranja letošnje žetve. S tem se misli izogniti zlorabam, ki so se baje vršile pod vlado Avarescu. Predvsem se bo ugotovilo množine potrebne za kritje vprašanja v državi in aprovizacijo posameznih mest. Producenti bodo morali dobaviti žito po v naprej določenih cenah. Ostanek se bo lahko izvozil. Iznos 200 milijonov lejev, katere je dala Narodna banka za rekvizicije žita, se bo uporabil soglasno v novem režimu za predujme pri novih nakupih. Za primer potrebe se bo ta vsota zvišala. Producenti, ki ne bi dobavili mestu predpisano množino, se bodo strogo kaznovali in letina se jim bo zaplenila.
ljubljanska borza.
Petek, 10. julija 1925.
Vrednote:	7% investicijsko posojilo
iz 1. 1921, den. 65, bi. 70; Loterijska 2%.% drž. renta za vojno škodo, den. 230, bi. 238; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 201, bi. 201, zaklj. 201; Ljubljanska kredit banka, Ljubljana, den. 225, bi. 265; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 104; Prva hrv. štedionica, Zagreb, den. 800, bi. 807; Kreditni za-vod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175» bi. ,185; Strojne tov. in liv. d. d., Ljubljana, den. 104, bi. 134; Trbovelj, prem-družba, Ljubljana, den. 327, bL 338. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 100, bi. 110; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, den. 165, bi. 180; 4K& zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 20; 4)4% kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 20.
Blago: Trami, monte, fco meja, bi. 330; smrekove in jelove deske, 25, 30 mm,
jem. Železnica vodi na majhni progi pri Kljucborku preko nemškega ozemlja, a potem preko Gdanska, ki je svobodno : mesto. Poljaki delajo enegično na tem, i da upostavijo direktno zvezo. Gradi se j železnica od Ceva na Gdinu, da ne bi i bilo potrebno potovati na morje preko J Gdanska. Sedaj so pa začeli graditi i železniško progo, ki bo direktna zveza ! Gornje Šlezije z morjem. Glavni del te proge bo že tekom leta končan.
izvoz in uvoz.
Za izvoz našega cementa. — Dalmatinske cementarne so se obrnile na vlado, da olajša izvoz našega cementa, ker se produkcija vedno veča, dasi posa-
mezne tovarne niti ne izrabljajo polne kapacitete. V svoji spomenici prosijo podjetja vlado, da se obrne na ameriško vlado za znižanje carine na naš cement, za nadomestilo naj se pa olajša uvoz nekaterih ameriških produktov, ki se uvažajo v našo državo.
Italijanski izvoz v našo državo. V prvih šestih mesecih t. 1. je Italija uvozila v našo državo za 423,376.322 Din raznega blaga, kar ustreza 19.89% našega celotnega uvoza. Največ je uvozila bombaža (za 150 milijonov dinarjev), bombaževih tkanin (za 51 milijonov dinarjev), moke raznih vrst (za 34 milijonov dinarjev) in raznega volnega blaga (za 27 milijonov dinarjev).
W
ZLATOROG
reditvi dobijo interesenti v pisarni trgovske in obrt. zbornice v Ljubljani.
.	-	. v	j	n i i Obnovitev pogajanj med Jugoslavijo
-p ara z um a z naso državo med Reko m . r	i	‘.
i in Greijo. Grška vlada je sporočila ju-
' goslovenski vladi, da je pripravljena ob-
fco meja, bi. 520; smrekovi brzojavni drogi, 9 m, 12/13, 10—12 m, 13/15, fco meja, den. 275; Bukova drva, 1 m dolž., fco nakladalna postaja, 3 vag., den. 20, bi. 20, zaklj. 20; pšenica Hardwinter II., fco Postojna trans., 2 vag., den. 380, bi. 400, zaklj. 380; Koruza, slavon., par. Velike Lašče, 1 vag., den. 215, bi. 225, zaključek 215.
Tržna poročila.
Mariborsko sejemsko poročilo. Na svinjski sejm dne 3. julija se je pripeljalo 341 svinj in 4 koze ter 1 ovca. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad 55—90 Din; 7—9 tednov 125—150; 3—4 mesece 250—300; 5—7 mesecev 350—450; 8—10 mesecev 600—750; 1 leto 1100. 1 kg žive teže 12—14.50, mrtve teže 15—17.50 Din; koze 150 Din komad. Prodalo se je 194 svinj in 1 koza.
Zagrebški tedenski sejem. Včerajšnji tedenski sejem v Zagrebu je bil i’adi predstoječega letnega sejma, ki bo 13. t. m., zelo slab. Samo telet so prignali več. Debelih prašičev je bilo precej. Teleta je kupovala Avstrija in Nemčija. Krme je bilo na sejmu mnogo. Cene goveje živine in prašičev so ostale skoraj noizpremenjeue.
. Na trgu kolonijalnega blaga. V Za-
grebu notira kolonijalno blago franka embalaža in kolodvor: sladkor v kockah 15.75, male glave 14.75, kristal rafinirani 14.25, kandis rumeni v zabojih po
25 kg 21; kava llio navadna 44.50, dobra 45.50, prima 46.50, zapaduo - indijska 11.46, prima 47, marogogype 55, marog. prima centralno ameriška 46, Moka v zavojih po 26 kg 60, Guatemala 62, Salvador debelo zrnje 65, Portorico 65; riž glasiran 6, Burma prima 6.75, II. 6.60, Splendor 8.25, Patna 801 9.75, Batna SS 10.25; olje prima brez duha v lesenih sodčkih po 170 kg 21.75, v sodčkih po 100 kg 22, po 50 kg 22.85, v zabojih po 2 kanti po 25 kg 22, angleško prima v železnih sodčkih po 100 kg 25.50; ameriška mast v zabojih po 25 kg 26.50, holandska v zabojih po 2 kanti po 20 kg
26 dinarjev.
Sladkor. Dočim je v pretekli zimi in spomladi vplival na razvoj cen sladkorju na svetovnem trgu ogromen pridelek sladkorne pese na Javi, bodo v poletju in jeseni za razvoj cen merodajni dobri izgledi za letino sladkorne pese v vsej Evropi. Stanje sladkorne pese je zelo povoljno, vendar pa ne zadosti enakomerno, da bi se že sedaj definitivno mogel presojati končni položaj. Škode na pesi niso večje nego so bile druga leta ob tem času, ponekod pa naravnost krasno uspeva, a v Nemčiji, Slovaški in
v nekaterih delih Češke bi rabil razvijajoči se sad precej moče. V prehodni dobi se upošteva tudi sladkor z Jave. Dejstvo, da se ceni letino na Javi na preko 2 milijona ton, je v zadnjih dneh na svetovnih tržiščih na ceno nekoliko vplivalo in se posebno v Levanti ne ku- j puje več toliko sladkorja iz Srednje Ev- > rope.	;
Dunajska borza za kmetijske produkte (8. julija.) Zboljšanje ameriških žitnih notic je ostalo precej brez vpliva. Tendenca dunajskega tržišča je sedaj odvisna v prvi vrsti od dovozov in žetvenih ; poročil iz države in bližnjega inozemstva. Tendenca je bila sicer nekaj prijaznejša, toda kupčija se je le deloma boljše razvijala. Pšenica beleži le malo prometa. Iz Jugoslavije so le neznatne ponudbe, ker se prvi rezultati mlačve uporabljajo za lastno preskrbo. V tur-ščici je bila zadnje dni in danes živahna kupčija. Notirajo za 100 kg vključno , blagovno-prometni davek brez carine v šilingih: pšenica (nominelno) domača 51.50—52.50, Manitoba III. 56—56.50, Rosafe 51.50—52.50; rž: domača 46—47; ječmen: (nominelno) domači 36—37; 1 turščica 31—32; oves: (nominelno) doma 43—44; pšenična moka >0«: domača 84—86, madžarska 83—84.50, pmeriška zaearinjena 82—85.
Podraženje riža v Italiji. Radi zadnje-
ga padca lire je cena rižu v Italiji močno poskočila. Čeprav se je potem lira zopet popravila, je vendar porisana cpna zopet ostala. Nova žetev riža pričenja tekom tega meseca. Za novi riž še ni posebnega zanimanja.
Dobava, prodaja.
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 6. agusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu, glede dobave bakrenih peči; pri komandi mesta v Sisku glede dobave
166.000	kg ovsa. — Dne 7. avgusta t. 1. pri komandi otočackega vojnega okru-ga v Otočacu glede dobave 101.000 kg ovsa; pri direkciji drž. železnic v Zagrebu glede dobave razne pločevine, raznih vijakov, matic, svinčenih cevi, žebljev, železi itd. — Dne 8. avgusta t. 1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 191.000 kg; ovsa.
Prodajo starega železnega materiala
razpisuje direkcija državnih železnic v Ljubljani na dan 6. avgusta t. 1.
Prodaja starega železa in jeklenega materiala se bo vršila dne 7. avgusta t. 1. pri direkciji drž. železnic v Subotici.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornic« v Ljubljani interesentom na vpogled.
1 i
: Državni monopolni
SAHARIN
lahko dobite v kristalih garantiran 440 sladkobe 5 gr. po Din 11'—
10
50
100
i. I. d.
22-110--220 —
do 1000 „ „	„	2200--
v prašku garantiran 550 sladkobe,
5 gr. po Din 13'75 10	„	„	„	27-50
50	„	„	.	137-50
100	„	„	-	275--
i. t. d.
do 1000	.	„	,	2750.-
; v vseh lekarnah, drogerijah in : : večjih trgovinah. - Kjer istega ne : dobite, ga zamorete naročiti pri glavnem skladišču
:i„ I5IS“ D. 0. veledrogerija Zagreb.
Vsak ovoj je zatvorjen z državno monopolskim trakom.
r~
TVRDKA
r mitri ktVIk ^
Veletrgovina
kolonijalne in ipecerijsk« robe
•2MKSSV
-"'Ste«
; • v;
Zaloga •veže pražene kav«, mletih <Mav In rudninske vode
Zahtevajte
LJUBLJANA
Veletrgovina Sita In mlevsklh Izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrsie pšenične moke najboljših banaških mlinov, otrobe, koruzne In ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke. Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK.
ZAHTEVAJTE PONUDBE
Brodarsko akcionarsko društvo
Sedet:	TA	TkTT	A	44 Rovnsteljstvo:
_Beofirod	JE«I Vi	Suiak
Glavno odpravništvo v Trstu.
Redna mesečna trgovska proga
Jadranske morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov
'M
-i.-i
Odhod	iz	Splita vsakega 1.	meseca
„	„	Šibenika	„	4.	„
„	„	Sušaka	„	10.	„
„	„	Trsta	„	18.	„
pristaja eventualno v Gružu za: Marseille, Barcelono, Valen" cijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Blanca, TeneriiTe in Las Palmas, pristane po potrebi tudi v ostalih medlukah.
zet
Petnajstdnevna trgovska proga
Efjejslc© morje
iz: Sušaka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruža za: Patras, Kal-mato, Pirej, Volo, Solun, Cavallo, Metileno, Chios, Smirno, po potrebi Ghytion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
Zli pojasnila se jo obrniti na ravnateljstvo na Sušaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena I? zastopstva' na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu.
NaJt>o9J£l ftlvolai stroji ln ltole§a so edino le
M
k sip
PddiRC-a
znamke
0R1TZSER, Pli8liXln P.DLER
za rodbino, obrt In Industrijo
L j ralbIJ ana S
Pouk » veienla bret iUtor. Vetietna usraptlj«.
O Delnvtilca xa popravil« {£> Ns» veliko, -»iafor. 913 Ka metlo.I
		
		-i
TISKARNA
MERKUR
Trg.-ind. d. d.
!il!!i;llli.l!!!ISI!!!l!iIlllllll!l!)!!ll!llllil!Slii
za rum, konjak, likerje in žganje
Ekstrakti k arome
za nealkoholne pijače vseh vrst r
(isncsntriremi sadni
Eisri10 momai*ziran^e *tan"
L]UBLjANA
Simon Gregorčičeva ulica šl. 13
lllillllllllllllllllllllllillllllliHIHIIIIKIIiill
Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske in uradne tiskovine itd. v eni in v več barvah
Lastna knjigoveznica
  ............................
Telefon št. 552 Račun pri pošt. ček
Josip Peteline, Ljubljana
Na veliko 1 (blizu Prešernovega spomenik*) ob vodi No malo 1
Priporoča potrebščine za Šivilje, krojače, Čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, Ščetke, sukance, toaletno blago. Telefon 915	Telefon	913
odi 22.-31. avgusta 1925
št. 13.108
Gradbeno podjetje
. Dukič in dnig
|^ubllana# Bohoričeva ul. St. 24
feldon štev. 560
priporoča za vsa jr to stroko spadajoča dela.
dilov in sladčič
PRAVI MALINOVEC Sadni grog (Punsch) = limonov sok =
priporoča:
Srečko Potnik in drug
Ljibljana, Metelkovo u!13
H Zahtevajte cenika !!
Na Subotičkom Velikom Vašaru i Izložbi če učestvovati osim Vojvo-djanske poljoprivrede, zanatstva i industrije i poljoprivreda, zanatstvo i industrija iz cele naše zemlje. Učestvovače i inozemstvo sa produktinia, koje mi ne izradjujemo ili ih ne izradjujemo u dovoljnoj količini. U poljo-privrednom delu če naročito biti lepo zaskupijeno tuzemstvo, a i inozemstvo sa prvoklasnom stokom za priplod, kao i svim najnovijim i najmodernijim traktorima, plugovima za oranje. Za vreme izložbe če biti priredjene uiaa-mice u oranju, konjske trke, razni kongresi itd.
Za ovai vašar i izložbu je veliko interetovanje, kako u tuzemstvu, tako isto i u inozemstvu i to ne samo medju izlagačima, nego i medju potro-
šačima - posetiocima.
Tražite prospekt! - Za industrijsku izložbu pnmaju se prijave do 15	a za noljoprivrednu do 31. jula. Legitimacije za ovaj vašar - izlozbu
kod svih trtrovačko-industrijskih komora u zemlji, kao i kod trgovačkih aaenciia i banaka. - Legitimacije za posetioce iz tuzemstva staju 30 Din, a za posetioce iz inozemstva 80 Din. — Na zeljeznicama kako za posetioce, tako i za izloženu robu vazi popust od 50%.
Vašar-Izložba če se održati na Paličkom putu, na prostoru od 36.000 m5.
Svaki poljoprivrednik, industrijalee, zanatlija i trgovae, treba, da iskoristi ovu priliku i da učestvuje na ovom vašaru, jer če ovo biti prvi vašar-izložba ove vrste u našoj zemlji. Stanovi osigurani. - NedaleKO od samoga mesta iiložbe nalazi te euvena klimaticna banja Fali«.
Prijave se šal ju:
Upravi I. Opšteg Velikog Vašara i Izložbe u Subotici.
Telcgramadresa: IZLOŽBA. — Telefon 502.	___________
Kurja očesa
•s e •S 2
.3! o. g
Zaščitni znak.
Skladišče v lekarnah ali drogerijah ali naravnost iz tvornlce in glavnega skladtkča
M. HRNJAK
lekarnar
SIS AK
AVTO
bencin, pievmatika, olje, mast, vs« popravila in vstaja. Le prvovrstn® blago in delo p« solidnih cenah nudil JUGO-AVTO. d. s o. *. v Ljubljani.
Lastnik in tzduiofeli: »Merkur«. Iroovsko-induslnjskn d. d., Ljnbljsna. - Odgovoru! urednik F. JERAS
lisk tiskarne »Merkure, trgovsko-industrijske d. d.