RAVNATELJ L jusi- j A:; A I J v liro. piće, na pontiu]«! (G. C. eon U poste) nt. ijutraj razen ponedeljka. Naročnina: za 1 mettc L B.— 'l leta. L 38.—, ce!o leto L 75.—, v inozemstvo mesečno .mezne številke 30 st. — Oglasnina za 1 mm prostora (58 mm): za trgovske in obrtne oglase L 1.—, za osmrt-—i*J*na, vabila L 1.50, oglase denarnih zavodov L 2.—. Oglasi na prvi strani L 2 « Trsta, « torek, 15. i»ow—nbre 1127. • f to VI. ro-m«. ifviifc. »> —«. Letnik Lil NOST Uredništvo in upravni!tvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20, Telefon 11-57. Dopisi naj se poSiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost». Poduredništvo v Gorici: ulica Giosui Carducci it. 7, I. n. — Telef. It. 327. Glavni in odgovorni urednik; prof. Filip Peric. Polisko in mm VarSava, 12. novembra. Te dni so se zopet začela pogajanja med Poljsko in Nemčijo v svrho sklenitve trgovinske pogodbe, ki naj uredi tngo-vinske odnošaje med obema di-žavanva ter napravi konec sedanji zmešnjavi, katera je nekaka gospodarska vojna med obema velikima sosedama. Načelnik politi&nega oddelka v poljskem zunanjem ministrstvu je že odšel v Berlin, da se udeleži pripravljalnih posvetovanj za redno konferenco. Kakšen bo jiatanćno program nove polj-sko-nemške konference, ni mogoče vedeti, toda o važnosti omenjenega sestanka si move napraviti vsakdo precej natančno gliko na podlagi dosedanje zgodovine trgovinskih pogajanj med Poljsko in Nemčijo. KaT: * je znano, so bila ta pogajanja pred desetimi meseci nenadoma prekinjena, potem ko &o se vršila z menjajočimi se izgledi in predvsem neuspehi že kaki dve leti. Po dveletnih tru-din in naporih je izzvala prekinitev pogajanj Nemčija v prvi polovici meseca februarja letošnjega leta, a kot razlog se je navajalo na nemški strani izganjanje nemških državljanov iz Gornje Šlezije, a poleg tega t adi to, da poljska vlada noče rešiti vprašanja prebivanja in naseljevanja nemških državljanov v Poljski. Po prekinitvi rednih pogajanj je predlagala nemška vlada. naj se vprašanja, radi katerih je prišlo do preloma, sploh brišejo z dnevnega reda trgovin kili pogajanj ter naj se rešijo diplomatičnim potem. Poljska vlada je najprej ta novi nemški predlog odklonila, toda poene je je znatno popustila od svojega odklanjajočega stališča, tako da so se mogla začeti posebna pogajanja, ki so se vršila med poljskim zunanjim ministrstvom in nemškim po-b! nikom v Varšavi g. Rauscher-jem. Bil je dosežen tudi sporazum, in sicer v mesecu juliju, to ia vsebina tega sporazuma iii natančno 'znana, ker ni bila nikdar objavljena v celoti. Nova trgovinska pogajanja med Nemčijo in Poljsko zasleduje tukajšnja javnost z največjo pokornostjo, kar dokazuje, kolika važnost se polaga na urejene trgovinske razmere z Nemčijo. Te dni so se obrnili poljski novinarji na dva odlična predstavnika poljske vlade s prošnjo, naj precizirata svoje stališče glede razvoja celega vprašanja. Ministrski predsednik Bartel je rekel v svoji tozadevni izjavi. da vodi poljsko vlado dobra volja glede ureditve trgovinskih odnošajev z Nemčijo in zato je voljna skleniti s svojo sosedo trgovinsko pogodbo po vzoru in načelih zapadnoevropskih pogodb. tako da bi imeli obe državi od podpisane gospodarske pogodbe resnične koristi. Poljska vlada nima in ne more imeti v svojih odnošajih z Nemčijo posebnih ekonomskih zahtev, ki bi ne bile v skladu z običajnimi zapadno-evropskimi normami. Poljska vlada je prepričana, da je sklenitev normalne trgovinske pogodbe z Nemčijo možna tem lažje, ker so bile težkoče glede koloniza-cijskega vprašanja odstranjene z obojestranskim sporazumom. Sedaj je odvisno le od miroljubnih stremljenj nemške države, ali bo mogla biti trgovinska pogodba med Poljsko in Nemčijo, ki bo pomenila velik napredek v uredbi odnošaje v v vzhodni Evropi, podpisana v najkrajšem Času. Minister za trgovino in industrijo Kwiatkowski, ki se je v raznih svojih izjavah že polovno v podrobnostih izrazil o vprašanjih trgovinskih odnošaje v z Nemčijo, je povedal novinarjem, da se imata urediti na berlinskih pogajanjih predvsem dve vprašanji, namreč vprašanje premoga in živino-zdravstveno vprašanje. Poleg tega je potrebna tudi rešitev carinskega vprašanja. Ob tej priliki je zvedela javnost iz ust ministra Kwiatkowskega, da iadeluje nove carinske tarife na Poljskem 60 komisij, ki delajo že eno celo leto. Istočasno se sestavljajo tudi novi carinski izkazi, tako da Poljski ne bo tre- ba rabiti precej nerodnih prevodov iz tujih jezikov. Na vprašanje novinarjev, ali se Poljski ni treba bati, da bo po podpisu trgovinske pogodbe nemški uvoe preveč naraste!, je odgovoril minister Kwiat-kovvski, da ta strah danes ni več utemeljen. «Poljska proizvaja danes v mnogih Industrijskih panogah po mnogo nižjih cenah nego v 1.1924. in celo bolj po ceni nego Nemčija sama. Se 1. 1924. se nam ni bilo treba bati, da bomo poplavljeni z nemškim blagom, a danes spada ta strah gotovo že v preteklost. Poljska je voljna kupovati vse predmete, ki so potrebni njeni proizvodnji, toda vlada bo vedno mogla ohraniti ravnotežo med izvozom in uvozom.« Na koncu pogovora so postavili novinarji ministru Kwiat-kowskemu zopet ono vprašanje, ki poljsko javnost stalno vznemirja, ali tudi to pot ni bil odgovor ne popolen ne jasen. No-vinarji so namreč vprašali ministra, na kakšnih načelih je bil dosežen sporazum glede nemške kolonizacije na Poljskem. Minister Kwiatkowiski se je omejil na izjavo, da ta sporazum nikakor ne daje Nemcem kakih posebnih predpravic. Kot se vidi 'po teh izjavah, se bliža torej vprašanje ureditve trgovinskih odnošaje v med Poljsko in Nemčijo po treh letih končno vendar le svoji rešitvi. Obenem pa izhaja iz njih, da je imelo tudi svojo politično stran, ki je ovirala vsak sporazum, dokler se ni rešilo vprašanje nemške kolonizacije. Slej ko prej pa ostane globoko vznemirjenje glede žrtev, ki jih bo morala prenašati Poljska ravno v političnem pogledu kot ceno za vzpostavitev normalnih odnosa j ev in odpravo skrajno škodljive gospodaiske vojne z Nemčijo. CeliK! fušlstovsK! svet nadaljnje razpravo /O sindikalnem položaja RIM, 14. Nocoj ob 10. uri se je spet sestal fveliki fašistovski svet, ki nadaljuje razpravo o sindikalnem položaju, pričeto v petek zvečer. Po vsej verjetnosti bo zavzela razprava o tem vprašanju tudi še jutrišnjo sejo, tako da se bodo bavili z vprašanjem tiska in d tajnik v ministrstvu za gospodarstvo on. Bisi, da popolnoma soglaša z naziranjem fašistovskega udruženja, po katerem bi vina, likerji in druge podobne pijače ne smele biti vključene v seznam živil, katerim se določajo cene, ker ne spadajo v neobhodno potrebne življenjske potrebščine. O tem naziranju bodo obveščene oblasti, katerim je ipoverjeno nadzorstvo nad cenami omenjenih pridelkov in izdelkov. Te pijače tudi niso bile zapopadene v pred kratkim izdani okrožnici, ki je bila razposlana vsem pokrajinskim m eda in k alnim odborom. Prekooceansko potovanje faii-stovskih naraščajnikov RIM, 14. Kakor doznava «Giomale d*Italia», proučujejo pristojne oblasti načrt za veliko nrekooceansko 'potovanje fašist tovskih naraščajnikov. Ta načrt je v glavnih smernicah o-dobril tudi že načelnik vlade. Potovanje se bo 4 vršilo poleti leta 1928. na velikem oceanskem parniku in se ga bo udeležilo okrog 2000 fašistovskih naraščajnikov, Mri bodo izbrani iz najboljših in najmarljivejših iz vse države. Fašistovski naraščajniki bodo poselili najvažnejša mesta Bra zilije &n Argentini je, kjer ima Italija še največ interesov. Po tavanje bo trajalo mesec dni in bo poučnega značaja. Zimsko vreme Debel sneg v severni Italiji — Poplave v Souđ riju SONDRIO, 14. Minister za javna dela je obiskal včeraj valtellinsko dolino, ki je mnogo trpela radi zadnjih povodnji, popoldne pa se je odpeljal v Bergamo. Spremljal ga je on. Borelli. Škoda, ki jo je »poplava povzročila v Sondriju, je zelo huda, ker je pofplavljen tuEdi dober del mesta. *Reka Mallero je na dveh krajih popolnoma razora-la cesto v dolini Malenco. Ves obronek hriba, ki leži nad to cesto, se je 'že pred nekaj "meseci pričel premfkati proti dolini. V zemlji se opažajo debele razpoke, ker se trga zemlja, ki polzi navzdol. Ljudje, ki prebivajo na obronku hriba, so v resnih skrbeh. VIDEM, 14. V noči od sobote na nedeljo je po vsej Karniji zapadel sneg. Včeraj zjutrag je snežilo tudi v Vidmu, kjer je toplomer kazal 2 stopinji nad ničlo, dočim je prejšnji dan kazal 18 stopinj. V višje ležečih dolinah je promet po cestah nemogoč, ker je »debela plast snega vse zakrila. Trbiž in okolico je včeraj pokrivala 60 cm debela snežna odeja. STemperatura je padla pod ničlo. Železniške proge čistijo posebni oddelki delavcev, tako da vlaki lahko Vozijo, čeprav timajo precejšnje zamude.. MILAN, 14. Poročila o slahem vremenu prihajajo iz skoro vseh krajev severne Italije. Državni podtajnik notranjega ministrstva on. Suardo je včeraj prispel v Bergamo ter se je v spremstvu ♦prefekta takoj podal v gorenjo dolino reke Se-rio, ki je v teh dneh radi povodnji utrpela mnogo .škode. Prizadetemu prebivalstvu je on. Suardo razdelil v imenu načelnika vlade znatno podporo in obljubil je /tudi vladno pomoč. Iz Firenc poročajo, da se je v zadnjih dneh temperatura zmat-no znižala. Bližnje hribe je pobelil *prvi sneg. Hud mraz je pritisnil v Cremoni, kjer je tudi snežilo. Angleški častniki o potopitvi pomika ^Principessa Mafalda* LONDON, 14. Semkaj je prispel angleški parnik «Empire Star», ki je, kakor znano, /rešil 185 potnikov ob priliki potopitve parnika cPHncipessa Mafalda«, katere je potem predal francoskemu parniku rj en. včeraj v Rimu RIM, 14. On. Turati, glavni tajnik fašistovske stranke, je o-tvoril t četrti mednarodni kongres za gospodinjstvo, katerega predsednik je. Kongres se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Helene in pod častnim predsedstvom (načelnika vlade on. Mussolinija. On. Turati je v otvoritvenem govoru pozdravil zborovale^ posebno zastopnike inozemskih držav, t in je naglas al važnost kongresa in pomen urejenega pametnega domačega gospo darstva. V torek se bo otvorila trazsta-ea, ki je v zvezi s kongresom. Razni narodi so tu razstavili 'tipe svojih moderno urejenih stanovanj za delavski in meščan *ki sloj ter luksusna stanovanja. RIM, 14. Danes ob 16. iuil se je vršil na Kapitolju sprejem, ki ga je priredil rimski guverner knez iPotenziani vsem onim, ki sodelujejo pri gospodinjskem kongresu. V prihodnjih dneh posetijo udeleženci kongresa vilo d fiste v Tivoliju, kjer se jim bo istotako priredil svečan sprejem. Zaključni članki rimskih listov o francosko - j u-geelevecuski prijateljski pogodbi RIM, 14. «Pika in dovolj!» je naslov ' današnjega uvodnega članka rimskega «Giornale d I-talia», v katerem se Virginij Gayda spet vrača k jugosloven-„.-. ko-f rancoski prijateljski po-godibi. Skoro 'enak naslov: «Da končamo...», nosi tudi kratki uvodnik rimskega lista «Tri-bi;oia», v katerem se istotako zaključujejo s tem člankom razprave o tem predmetu. V listu «Giomale dfItalia» pravi Virginij Gayda med drugim, oraza, ker bi v tem slučaju zaigral svoj politični u-gled. Feinaisti rejs?nl dan »Njegovega Velidansiva kralja Otona II.» Budimpeštanski listi niso potajnih omeniti, da bo O1011 Habsburški, sin zadnjega avstrijskega cesarja Karla, praznoval dne 20. novembra t. l. 'petnajstletnico svojega rojstva. Ob tej priliki se bcxio vršile v Budimpešti veli-kf slavnosti, ki naravno ne bodo državnega značaja, a udeležili se jih bodo brez dvoma, vsi ogrski monarhisti. Med 'drugimi slavnostmi se bo ta dan vršila v baziliki sv. Štefana svečana sv. maša, ki jo bo daroval sam Č .nadski škof Glattfelder, po vsej verjetnosti bodoči naslednik nedavno umrlega nadškofa Czernocha. Slavnostno pridigo bo imel glasoviti cerkveni govornik Viktor Strammer. Uradniško vprašanj« v Avstriji Kakor redno vsako leto po vojni, tako so tudi letos avstrijski državni nameščenci napovedali za Božič akcijo za zboljšanje plač. Poleg ponino-Žitve sisterriiziranih mest zahtevajo letos iu^ 13.5 odstotno I povišanje njihovih doklad. Vlada, ki je ravno sedaj ptrčela pogajanja za novo zunanje posojilo, pa ne samo, da. ne kaže baš mnogo dobre volje, da ugodi tem zahtevam, marveč celo 'zahteva, da se državni nameščenci pred vsem prostovoljno odrečejo pravici do sta vkanja. Selc tedaj bo pripravljena stopiti v pogajanja glede ureditve njihovih plač. Državni nameščenci stoje seveda v tem oeiru ha čisto nasprotnem stališču; zahtevajo namreč, da se jim najprej uredijo plače, nakar bj-do govorili o vprašanju pravice do stavke. Ni še gotovo, na kakšen način in v kakšni meri lioče vlada prikrajšati državnim nameščencem to pravico, ki jim je z a gotovo I j en a po ustavi. Da bi predrugačila v tem smislu ustavo, na, to vlada ne more računa t i, ker nima kvalificirane večine. V dunajskih političnih krogih pr evladuje mnenje, da bo to zamotano vprašanje povzročilo ti^mi^iio Seiplove vlade, kar je tudi zelo verjetno, kaiti že od nekdaj se v Avstriji dogaja, da padajo vlade radi uradniškega vprašanja. Opozicija proti Se:*?lu Akcija dr.ja Bennerja, ki stremi po «Črno-rdeći koaliciji^ v Avstriji, ni ostala brez odmeva v kršČansko-socialni stranki, v kameri obstoji močna struja, ki vidi v predlogu dr.ja Remierja edini mogoči izhod iz težke avstrijske krize. Opozicija proti Seipiu v krščansko - socialni stranki težko prenaša sodelovalne z majhnimi strankami, katero je naperjeno proti opoziciji ki sčansko-socialistični stranki, ki jo hoče zlomiti zlasti na deželi. Na drugi strani predstavniki te stru i e odkrito priznava jo, tla je socialno-demokratska stranka s svojim znanim pozivom za splošno razorožitev v Avstriji spet dvignila svoj u-gled in celo pridobila nove simpatije, dočim je J politika dr.ja Seipla. ki se v zadnjem času o-pira samo na radikale krščan-sko-socislne stranke in na Ve-lenemce, doživela občutne neuspehe. Pripominjajo tudi, da je v dunajskem krilu krščansko-socialne stranke, ki *je do sedaj »lepo sledilo dr. j u Seiplu, prišlo v zadnjem času do razkola predvsem radi tega, ker dunajski krščanski socialci računajo s tem, da bi koalicijska vlada imela za posledico tudi koalicijo ofceh strank v dunajskem deželnem zboru in bi krščanski socialci na ta način zavzeli močne pozicije v tej najvažnejši avstrijski zvezni deželi. Radi tega. se sodi v 'političnih krogih, da je položaj dr.ja Seipla zelo omajan in da razvoj političnih razmer polagoma, a nezadrHjl-vo vodi k njegovemu padcu. Kot naslednika dr.ja Seipla «>-menjajo graškega profesorja in bivšega finančnega ministra dr.ja Gurtlerja ali pa tirolskega prelata dr.ja Drakela. DNEVNE VESTI Oftrožnlcfl ministra Betlazzc o podeljevanju ograrolh kreditov Minister za nacionalno gospodarstvo Belluzzo je pripravil o-krožnico o podeljevanju agrarnih kreditov, ki so pošlje vsem denarnim zavodom, kateri se bavi jo z omenjenimi krediti. V okrožnici pravi minister, da je bila ministrstvu ponovno izražena zelja, naj bi denarni zavodi, ki j#odeljujejo agrarne kredite, upoštevali posebni položaj nekaterih poljedelcev, ki potrebujejo pomoči v izredni meri radi težkoč, v katere so ^adla njihova podjetja Lodisi radi slabe žcive bodisi radi nenadnega padca cen. Radi tega priporoča ministrstvo, naj se takim j>oljedeleein dovoljujejo izjemoma posebna posojila katera bi prizadeti vračali v obrokih. Pri tem gre za to, da se priskoči prizadeiim na pomoč ne samo glede njih potreb za navadno obratovanje, temveč tudi z ozirom 11a zgitbe, ki so jih pretrpeli. Taki krediti naj se podeljujejo ie pod sledečimi pogoji: a) izključena mora hiti vsaka možnost, špekulacije s strani dolžnika; b) če so prizadeti napredni kmetovalci, torej taki, ki se zares udeležujejo z vnemo žitne bitke in dajejo s tem dober zgled drugim; c) če so v resnici potrebni in nimajo na razpolago lastnih prihrankov ali drugih možnosti, da si nabavijo denar; č) če so njihove denarne težkoče direktna posledica zgub, ki so jih pretrpeli--' v zadnjih dveh letih radi slabe letine ali padanja cen; d) če se denarni zavod prepriča, da se bo posojeni denar gotovo uporabil v kmetijske svrhe; e) če gre za osebe, ki so v vsake?n pogledu resne, spre ine in poštene ter nudijo zadostne garancije tudi v tem pogledu. Taka posojila se 110 bodo morala vrniti ob eni sami letini, temveč v več obrokih, ki pa se ne smejo raztezati čez več nego pet let. Hađzoruvanje mlinov Kot poroča «Agenzia di Roma», je odredilo minstrstvo za socialno gospodarstvo, da bo vršilo nadzorovanje mletja žita nacionalno u-druženje za preprečevanje nezgod mesto. Prepričani smo, da bo g. Harabaglia, kot izkušen lekarnar, šel našim ljudem v vsakem pogledu na roko. Iz tržaškega življenja 010283 \\wtM ijtaisansli Umoril svojo ženo ter si nato vze1 življenje V nedeljo popoldne se je odigrala v hotelu «Abl>azia» strašna tragedija, ki ji ni zlepa najti enake v tržaški kriminalni kroniki. Mlad mož, do blaznosti obseden od demona ljubosumnosti, je 11a zverinski način umoril svojo ženo ter nato napravil konec svojemu življenju. V omenjenem hotelu je bila že delj časa nastanjena s svojimi stai iši. in svojo 7-letno hčerko Lili jano 29-letnn likarica Antonija Fomariolo poročena Seinenitz, ki je biia že delj časa ločena od svojega moža, 34-letnega uradnika Atilija Seinenitz, s katerim se je poročila pred kakimi 7 leti. — Vzroki ločitve do katere je prišlo pred približno 8 meseci, niso dobro znani; brez dvo-ma pa tičijo, vsaj deloma, v okolžčini, da je Semenitz zbolel na neki hudi pljučni bolezni, radi katere je postal nesposoben za delo in ni mogel več oskrbovati svoje ctružini-ce. Zato se je njegova žena vrnila s hčerko k svojim starišem, Se-mitz pa k svojim, ki stanujejo v ulici Ginnastica št. 45. Čeprav sta živela ločena drug od drugega, se zakonca nista sovražila; nasprotno odnoSa i i med njima so bili precej povoljni in kadar sta sc srečala, kar se je v zadnjem času večkrat zgodilo, sta se prija-, teijfko r&zgovar jala; zdelo se je, da se bosta sčasoma zopet pobo-taia. To>da do intimnejših odno-šajev med mi m a ni prišlo, ker tega niso dopustili starši Antonije, ki niso pustili hčere nikoli same s Semenitzem in se možu iz-rečno prepovedali takšne sestanke. — V zadnjem času pa je Semenitz začel sumiti, da mu je žena nezvesta in da ga vara z nekim pomorskim kuharjem. Ni znano, ali _____, _ _____ „- w .so bile njegove sumnje utemelje- 'Associazione nazionale per la pre- ne — starši Fomariolcwe to od- venzione degli infortuni). To se jc odredilo z ozirom na dejstvo, da ima omenjeno udruženje na razpolago zadostno število uraidni-kov, ki so potrebni, da posluje ob tesnem- sodelovanju z ministrstvom, od katerega prejema norme in navodila, in da jamči radi tega za enotnost nadzorovanja na vsem ozemlju kraljevine, tako da bo izključena vsaka neenakost v postopanju. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG 12. 11. 1927. Trg je že zelo skrčil svoj obseg. Posebno danes, ko vreme ni obetalo nič dobrega. Največ je na trgu krompirja in zelja. Kupčije so bjje v zadnjem tednu precej živ ah rte. toda ne ravno močne. Na splosao je trg znižal svoje kvocijente približno 30%. Tudi cenik je nekoliko spremenjen — mestoma na boljše, mestoma na slabše. V soboto smo imeli sledeči cenik: Zelenjava: Česen 300 lir za stot; rdeča pesa za kuho 130; navadna pesa 30—80; kislo zelje 130—150; korenje HO—90; navadno zelje (sladko) 50—60; karfijoli 120 lir za 100 komadov; karfijoli 50—1 iO za stot; vrzote 40- 60; čebula 70 —80: fižol v stroćju za. hlačen je, lisast in svetlommen 2-M); sladki janež 40—80; ločike GO—220; rna-lanc&ne 8O—100; zelenordeča paprika (>0—120; krompir 50—75; spe-cieini pozni grah 280—400, paradižnik 40—100; radič 00—380; ra-dičeve sadike 120—300; sladka repa 40—kisla repa 100; selen 60 —200; spinača 60—100; «topinam-bour» 45; valerjana 120; huče za kuho; bruseljske vrzite 350- -400. Sadje: pomaranče ">0--55 lir za zaboj; pomaranče 120—140 /.a stoc; ko-a.nj 70—170; suhe fige 240—250; limone 10—35 lir za zaboj; jabolka 40 360; hruške 80—330; grozdje 330. Cene brutto per netto. Na drobno so cene za 20% višje: Lekarna v Barkovijah Po par letih zapretja se je te dni zopet odprla lekarna v Bar-kovljah. Barkovljani smo sedanjemu lastniku lahko hvaležni, ker smo se morali v zadnjem času zatekati za vsako malenkost v ločno zanikajo — dejstvo je, da se je Semenitza polastila blazna ljubosumnost, ki ga je mučila brez prestanka in ga je naposled dovedla tako daleč, da je začel koviati maščevalne naklepe. Fo-mariolova in njeni starši so slutili, da Semenitz namerava nekaj hudega, zato so naročili vratarju hotela, naj ga ne pusti do njih. Kljub temu pa se je Šemenitzu pred kakimi 8 dnevi posrečilo vti-vtihotapiti v hotel, kjer je slučajno naletel na hodniku na svojo ženo. Vprašal jo je, ali se je odločila, da se zopet združi z njim, in ko mu je žena odvrnila, da to ni mogoče, jo je silno razburjen zgrabil za vrat in ji začel groziti, da jo bo, če ga ne usliša, zadavil. K Kreči je tedaj prihitela tašča, ki je pomirila razjarjenega zeta in ga zlepa odslovila. Par dni pozneje, ko ga je srečala na ulici, mu je dopovedala, da zaenkrat ne more misliti na skupno življenje z ženo, zlasti dokler nima še lastnega doma. Tedaj je Semenitz uvidef. da ima tašča prav in se je. navidezno u d al v svojo usodo. Toda otfivi-dno je hotel na ta način le prikriti svoje strašne maščevalne naklepe, ki jih je koval na tihem. V nede4jo okoli 12.30, ko so Fo-mariolovi zapustili v družbi hčere in male vnukinje hotel, namenjeni h kosilu v neko gostilno v ulici Masshno d'Azeglio, kjer so bili na hrani, so srečali pred hotelom «Evropa» Semenitza, ki se jim ie smehljajoč približal, jih prijazno pozdravil ter se spustil v pog.> vor 7. njimi. Med pomenkom ie vprašal ženo, ali bi bila pripravljena iti popoldne z njim v gledališče. Žena je po kratkem pomišljanju sprejela povabilo. Ker ie imela na nogah nove čevlje in jih ni hotela zmočiti na dežju, je sklenile, da se vrne v hotel, da še preobuje. Starišem je dejala naj le gredo naprej, češ, da jih bo kmalu dohitela. Nato je krenila z možem proti hotelu. Ko sta dospela v vežo. je velela motu, na i jo počaka tam, toda mož se ni zmenil za njene besede, marveč ji je sle se sestajala. V nedeljo opoldne se je oborožil z revolverjem, brivno britvijo in nožem ter se odpravil k ženi z namenom, da bi govoril z njo o tej zadevi. Srečal jo je na ulici ter se podal z njo v hotel. Umirajoči je hotel še povedati, kaj se je potem zgodilo med njim m ženo in kako je prišlo do tragedije, toda smrt mu je vzela besedo. Pri izvidu, ki ga je izvršila sodna komisija na licu mesta. je po okolščiiiah dognalo, da je Semernitz skušal pripraviti ženo do tega, da bi se mu udala. Borba med njima ie morala biti strašna, kajti ženska ie bila močnejša od moža, k: je bil oslabel radi bolezni. Semenitz je očividno najprej prereza! ženi vrat ter ji pognal z revolverjem kroglo v prsa. Nato si je prerezal žile na zapestjih, se zabodel dvakrat z nožem v prsa ter si končno še pognal kroglo v grlavo. Najbrž je tudi skuša! skočiti skozi okno, pa ni imel moči, da bi ga odpri; na zapahu so namreč našli madeže krvi. S kakšno besnostjo je Semernitz napadel ženo, priča okoliščina, da je zlomil brivno britvo. Po navedenih in drugih okoliščinah bi se dalo sklepati, da je mož izvršil strašno dejanje v napadu hipne blaznosti, sicer si skoro ni mogoče tolmačiti njegove krvoločnosti. Truplo Fomariolove je bilo prepeljano v mrtva.s«iico mestne bolnišnice. Krvoločno dejanje mladega kmeta. Prerezal vrat svoji ženi, ko se je po večletnem sporu hotela pobotati z njim. Strašni tragediji v hotelu «Ab-bazia» je v marsičem slična krvava žaloigra, ki se je odigrala v nedeljo popoldne v selu Sbandati pri Poreču in katere sta bila junaka 27-letna Boža Volenič iz Trsta, stanujoča v ulici Risorta št. 12, ter njen mož 32-letni kmet Ivan Guštin, bivajoč v prej navedenem seilu. Valeničeva se je pred kakimi 7 leti ločila od Gušti-na, s katerim se nista razumela, in »e od tedaj stalno preselila v naše mesto. V zadnjem času pa so se lULsprotstva med zakoncema omilila in zdelo se je, da bo Sčasoma prišlo med njima do sprave. S te-ni namenom se je Ve-lenićeva v nedeljo podala v Sbandati, kjer se je imela v hiši neke sorod niče sestati s svojim možem. To se je tudi zgodilo, toda mesto do sprave, je prišlo med zakoncema do krvave tragedije, katere povodi niso še dobro znani. Med razgovorom je namreč Guštin, ki je sprva radostno sprejel ženin predlog, nenadoma planil proti Ženi ter ji prerezal vrat. Ko je videl, da se je žena zgrudila vsa krvava, je xbežil, a kmalu potem se je sam javil orožnikom. Veleničeva je bila medtem prepeljana z nek lin avtomobilom v tukajšnjo bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Ker je izgubila mnoga krvi, je njeno stanje precej nevarno, a zdravniki imajo dobro upanj«, da bo o-krevala. Dve nezgodi na delu. rie», zasidranem v prosti luki V. Pri dehi na parniku «Tue Ma-E. III., je 33-letnemu težaku Josipu Canavesi, stanujočeinu v ul. S. Maroo št. 20, včeraj popoldne padlo na desno nogo več vreč, ki 90 zdrknile z dvigala. Zadele so ga tako hudo, da so mu zlomile nogo v stegnu. Siromtk je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 6 tednov. — V ladjedelnici S. Marco se je včeraj popoldne ponesrečil 22-letni tečak Stanko Kjurmau, stanujoč v Dekanih. Ko je vzel od ognja posodo z raztopino jed- ke sode, da bi jo postavil na tla. mu je vrela tekočina pljusknila na noge in desno roko ter ga hudo oparela. Nesrečni mladenič je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Ozdravil bo — ako ne nastopijo kake komplikacije — v treh tednih. Napadalec profesorja jGattorno umrl v Joči Včeraj zijutraj je bil z€kravnik rešilne postaje telefonienim potom ipoklican v jetnišnico v ulici Coroneo, kjer je nekemu jetniku nenadoma postalo slabo in je nujno potreboval zdravniške pcinoči. Prišedši na {lice inesta je zdravnik spoznal, da je njegova po«ioč zaman; nesrečni jetnik, 64-letni Alojxij Boscolo, je bil fie mrtev; najbrž ga je zadela srčna kap. Kakor smo te dni poročali, je Boscolo dne 8. It. m. napadel iz maščevanja znanega tržaškega zdravnika prof. Sebastjaffia Gat-torno, ko se je ta vračal v svoje stanovanje »v ulici V. Bellini, in ga nevarno ranil z nožem. Truplo 'je bilo lpr-! rutku je vstopil v bar vi^»>brigadil! Salvia s i»atruljo HviJnin agentov in več miličnikov 58. legije. Salvia je zahteval od obeh ženile osebne listine in se pot*»m ohroi) do Molinarija 7. zahtevo, da mu pojasni pomen bese t: «Evo zadnjih došlecev!*, katere je smatral namenjene sebi in tovarišem. Mo* llnari mu je baje nekoliko osorno dejeJ: «Vsa policija je proti meni!« Iz vsega tega je nastal prepir^ kateremu je virebriradiV hotel napraviti koner. s tem, da je Molinarija aretiral. McHnarl ni mogel zapustiti bara ob tistem in tako je prepir naraSčal. Da ba slika popolnejša, se je v prepir, vmešala tudi Cobnn, tako da se }* vicebiigadir naposled zadovoljil v' aretacijo poslednje. V soboto je prišlo do obravnava Predsedoval ji je cav. Colombis Moiinari in Coban sta bila tožena v smislu člena 144 kaz. za k ki govori o žaljenju in 7operst<»v'ianju agentom javne varnosti. Moiinari priznava, a mokra. Zaslifenih je bilo mnogo prič, ki so v precej živih barvah slikale prepir v beru in pred barom. Nekatere so celo slišale klice na. ]>o-moč in premeta vanjo pohištva. Po govoru državnega prax'«hii-ka in branitetja, odvetnika Har.a-la. je sodišče- razglasilo razsodbo, glasom kp.tere sta bila Moiinari in Coban oi^ojena na 1 mesec in 20 dni ječe radi zoperstavljanja javnim agentom. Moiinari je bil obsojen pogojno, Vesti z Goriškega Gor ške mestne vesti Potniki, ki so šaman čakali, da so ustavi vipavska korijera Prijeli smo s prošnjo, da objavimo: Log, pri Vipavi, kjer se nahaja i širom goriške pokrajine znana cerkev Dcvice Marije, je — vsaj kakor lahko vsak čita na avtomobilskem voznem redu vipavske ko-rijere, ki je last družbe inž. Ribi-ja — avtomobilska postaja. Kjer i je avtomobilska postaja, se mora, kar je samo po sebi umevno, ko-rijera ustaviti in naložiti čakajoče potnike. Zlasti v jutranjih lirah, ko ljudje /iz sosednih vasi, kateri imajo predaleč do Vipavo, nameravajo po svojih opravkih v Gorico in v AjdvoSCino. Zgodilo pa se je včeraj zjutraj, da se ko-rijera, kljub temu, da so čakali v Logu trije potniki, izmed katerih sta bila dva namenjena v Gorico, eden pa v Ajdovščino, ni hotela ustaviti. Omeniti moramo, da ko-rijera do tistega časa še ni bila prepolna, ker se Log nahaja komaj nekaj kilometrov od Vipave, kjer ima korijera svoj odhod. Pač se da razlagati kaj takega samo s tem, da so menda službujočemu ■5o/er>u ali koind uk ter j u ni zdelo vredno odpirati vrat in nalagati potnike v deževnem in viharnem vremenu včerajšnjega dne. Potniki so morali v najhujšem dežju in -vetru peš do Ajdovščine, tam pa čakati več ur na vlak, ker radi nujnih opravkov niso mogli opustiti nameravane poti. Obračamo se do vodstva družbe Ribi. da poskrbi za točnejšo službo na omenjeni iprogi, da se ne bodo ljudje po nepotrebnem jerili ter dobili slabo mnenje o avtomobilski družbi, ki je povečini do sedaj z vehko skrupoloznostjo in točnostjo opravljala svoje deio ter sku>eJa: ljudem ustreči — kar služi pač tudi njenim lastnim interesom. — Trije potniki. •Goriška Straža« zaplenjena V petek proti večeru je bila «Goriška Straža» na ukaz goriške prefekture zaplenjena radi uvodnega članka «2alostno pismo». Zaplenili so se vsi iztisi. Uprava je preskrbela drugi dan za drugo izdajo z drugim uvodnim člankom. Dobrotnik «Zelenega križa* Ker sta bila dva avtomobila le premalo za goriški «Zeleni križ», da ni mogel zadostiti vsem zahtevam svojega obsežnega okrožja, je nameraval odbor tega dobrodelnega zavoda nabaviti nov, tret-tji avtomobil in sklenil v ta namen pobirati prispevke. O tem je zvedel senator proi. Sartorij Segre iz Trsta in »je odstopil enega izmed lastnih avtomobilov goriškemu »Zelenemu križu». Obenem se je dal vpisati kot dosmrten član in naklonil zavodu 500 lir. S tema svojima darovoma je v izdatni meri podprl to človekoljubno ustanovo. V sponah alkohola. Da je letošnje vino močnejše od lanskega pridelka, o tem so se lahko prepričali gostje v neki gostilni za goriškim gradom. 40-letni Ivan Culot se je bil tako na-srkal božje kapljice, da je Čutil v sebi nadčloveško moč in s to svojo močjo grozil vsem gostom brez ra&like. No, prišli so karabinerji in ga kratkomalo peljali s ^abo, da prespi bojeviti Culot v temni'j svojo nadčloveško moč. Padel s tovovnc.ga avtomobila 2o- i et n i delavec Edvard Cornm, u službe 11 pri tvrdki Tachino v Solkanu, je padel s tovornega avtomobila v trenutku, ko je nakladal nanj blago. Pri tem se je revež tako poškodoval, da so ira morali prepeljati v mestno bolnišnico, kjer bo, po mnenju zdravnika, ki je pregledal in pp-iskal, ozdravel komaj v teku ent*-ga meseca. PSI bi ga vsak hudič, plačal pa nič. Pred nekaj dnevi .so prišli v gostilno gospe Italije Blažič, v ulici za gradom štirje mladeniči in polagoma izpili pot litrov vina. Ker »e bila že blizu policijska ura in je krčmarica silila k plačilu, so ti-le ptički začeli vpiti In jI groziti, da se je morala skriti pred njimi v kuhinjo. Pa trenutek so najbrž čakali mladeniči, ki skoraj gotovo niso imeli niti beliča pri sebi in popihali so jo nemoteno v temno noč. Krčmarica ie čakala en dan, je čakala dva dni, in ker le ni hoteio biti nobenega od nikoik'-r, da bi bil poravnal svoj dolg, je šla in naznanila kvesUuri vso zadevo. Oblast je kmalu izsledila žejn/1 ptičke in naznanila 35-letnega Josipa fAr-rnana, 29-letnega .Antona Battiga, 2*»-lotnega Josipa Sevćra in Hurn-berta Chersevana enake starosti sodniji, in sicer redi sleparij** in radi nevarnih groženj. Sekcija »Zelenega krila v Kanalu Kakor smo izvedeli od meroda.1-nih oseb se bo v kratkem otvorila v Kanalu sekcija Zelenega križa' Zadevo podpirajo kanalski pon'-štat ter g. Križnic in g. Garlatti. Slabo ji je prišlo V neki davkariji v ulici Str^t-ta je neki Katerini Cernetič, let stari m sianujoči v ulici gradom št. 20, prišlo nenadoma slabo. Zeleni križ ji je prinesel prvo pomoč in jo spiavil dorno^. Deček, ki bo mo^ua zgubil 0*0 Pred nekaj dnevi je mami« a pripeljala v bo.nko usmiljenih bratov petietne^a o;lvi;U Vodo pivca i/, neke valni moči, vendca* pa s^ je posrečilo ogenj omejiti. PiCši!: sd mnogo sena, vendar pa je škoda »ailna in dosegr. 10.000 lir. Vzroki požara so do sedaj še neznani. Ognjegascean je poveljeva'1 poroči nik Žigon. Sklepi upravnega odbora goriška pokrajine iz seje dne 16. novembra 1927. A. Zadeve, ki so se odobrile brc* vsakega pridržka: Skril je: Cenik za izterjevanje užitnine. V Trstu, dne 15. MV«aibra 1927. Uju Vrtojba: Nakup pisalnega st.ro-a «Contiaental». Vrabce:, Fodkraj, Rihemberg, Dzel]ac, Šmarje: Prispevek za letalo «Santa Gorizia». ferniče, Qo*ače, Dftrnhtg, Šola, Vri o vin, Vogščica: Prispevek k stroškom za romanje slovenskih dopolavoristov v Rim. Vrtojba: Prispevek za ustanovitev Balille. Lože, Gode: Pošiljate v enega do-polavorista v Rini. Temnica: Prispevek k stroškom za posvetitev in -izročitev nove cerkve sv. Martina v Kostanjevici na Krasu. Bilje, Renče, števerjan: Proračun. za leto 1927. Št. Viška gora: Občinska, komisija za ureditev trgovine. Oprostitev Tomaža Rijavca in Tomaža Kumarja od plačevanja kavcije. Trebuša: Davek na obrt in trgovino za 1. 1927. Kobjeolava, Trebuša, Breginj, Bilje: Družin&ki davek. Goclcvič: Začasna užJtnina na klanje prašičev L 1927. Ki men: Obdaritev vdove po poljskem čuvaju Badalu Fi'an-cetu. Gerica: Priznanje dolga v znesku I. <;10.408.75 naprani uradu za overovijenje in odškodbo in način odplačevanja istega. Renče: Prodaja 38 kvadratnih fiiNi-i V občinskega zemljišča in dopustitev služnostnih pravic. Komen: Povišek za eno Četrt Slavka na napise. Renče: Prodaja vseh občinskih nej rrniicnin. itiffiin; Pristop k udruženju samobitnih čin i ie lije v goriške pokrajine. SetfJe: Letni davek na licence. Gabrifc: Davek na napise. Vipava: Pravilnik in disciplinarni red za ognjegžsce. B' Zctteve, ki so se odobrile po-gojse: Bihemberk: Pristop k Udruženju samobitnih činiteljev. C) Z-»deve, ki so se zavrnile: Bcvec: Rek ur z Josipa Pirca zot-per družinski davek. D Zrdeve. ki so se odložile: Skednja Idrija: Davek na obi*t in pa i en l p. 12 OK RO ŽNIC S GORIŠKE PR12FEKTURE Davek bb &eze Tekom 13. novembra so morali biti sestavljeni pri občinah davčni seznami glede davka na koze. Posebni davek na koze znaša: do 3 glav - 3 lire za kozo; od 3 do 10 glav - 15 lir za kofco; od 10 glav naprej - 20 lir za kozo. — Letos se bo naložila polovica tega davka. Opozarjajo se vsi kozjerejci, da da pnegiedAjo v teh dnevih davčno sezname ler da vlože pravočasno morebitne prizive proti pomotam seznamov ali pa, če morajo biti njihove koze oproščene davka, ker se ne pasejo v gozdnatih predelih. Bazenski iisfi za roiene v inozemstvu Kazenske liste za rojene v inozemstvu se mora vprašati pri kr. Iribbna 1 u v Rima in ne pri pravosodnem ministrstvu.a Planinski vodniki in nosači Dovoljenje za izvrševanje poklica gorskih vodnikov in nosačev se dobi pri goriški kvesturi. Dovoljenje ne dobe inozemci in tudi ne mladoletni pod 18. leti. Prošnji, spisani na kolkovancm papirju za dve liri, se morajo priložiti sledečo listine: a) rojstni list; b) državljanski list: c) potrdilo o nravnostnem obnašanju; d) kazenski list, ne slah^-jši od treh mesecev; e) potrdilo o zdravi in krepki postavi, izdano od pristojnega zdravnika; f) potrdilo italijanskega alpin-skega kluba o tehnični spodobnosti prosilca; g) kolkovna pola za tri lire; h) poštna nakaznica za L 25 in cent. 10, naslovljena na kvestorja, z>a plačilo pristojbine; i) dve novejši fotografiji, overovljeni od poteštata. Prošnja mora biti vročena pote-£tafu, da ta potrdi, da prosilec pošilja otioke v šolo. Dovoljenje velja eno leto. Po preteku enega leta se zopet obnovi na isti kolkovni poli. Za obnovitev dovoljenja se mora napraviti prošnja na kolkova-itpin papirju za dve liri na kvestu-ro i j i priložiti ji je treba zapadlo ohrtnico. kolek za L 3, «nulla os :.«:•> italijanskega alpinskega kluba glede tehnične sposobnosti prosilca denarno nakaznic za 25 lir in 10 cent., naslovljeno na k ves tor a, za plačilo pristojbine. Vodnik mora i-meti dovoljenje vedno pri sebi ter ga na zahtevo pokazati agentom javne varnosti ter zastopnikom italijanske?« alpinskega kluba. Poleg dovoljenja k vest ure mora imeti vsak vodnik že poeehno knjižico, katero irni izda italijanski plaarinski klub. Izpred sodlila Dvajset dal toda pogojno je dobil na tukajšnji sodniji v pondeljek zjutraj dijak Alojz Perbavc iz Vipave, ker se je, radi šolanja v inozemstvu, prekasno javil k vojakom. Na zatožno kh>p je prfcšel v vojaški obleki, ker se nahaja kot vojak v Florenci, odkoder je moral v Gorico k razpravi. Pes in rame in atfMdnt Pred goriško sodnijo se je moral v pondeljek zagovarjati neki Ivan Pahor iz Renč. Obdolžen je bil, da ni privezal svojega psa, ki je ebgrlzel neko Margerito Arčon. Zadobljene rane si je morala Ar-čonova tcfieti dni lečiti. Pahor se je zagovarjal, da on psa privezuje k verigi. Tisti dan, ko je Arčo-liovo objede], njega sploh ni bilo doma. Sicer pa je njegov psiček, čeprav je volčje pasme, precej mirna živalca. In pes je bil vendar privezan na njegovem dvorišču, koder pač nima nibče ravno pravice stikati. Ona, ki je stara 37 Jet, pa pravi, da je že več mesecev prebivala v isti hiši pri svojem svaku. Po dvorišču pa je imela ravno toliko pravice hoditi kot vsakdo drugi. Večkrat je hodila tudi k sosedovim čitat časopise. In ob neki taki priliki, bilo je maja meseca, okrog šeste ure, jo je, ko je prišla po časopis, nenadoma napadel pes, ji raztrgal obleko m jo močno obgiizel. Zdelo se ji je, da pes ni bil privezan, z gotovostjo pa se tega ne more spomniti. Drugi dan jo legla in se je zdravila ves teden. Ko je ozdravila in je bilo treba plačati zdravnika in zdravila, je napravila račun in ga poslala Pahorju, češ plačajte! Račun je znašal 118 lir. Pahcrr pa je odgovoril: «Dobro, kar se tiče 118 lir, se le priporočile vašim sorodnikom, ki so mi še dolžni 128 lir.» lil tako je stvar prišla j>red sodnijo. In tako je bilo še, da sta se sedaj pred sodnijo ArČon in Pahor pobotala. Pahor ji je plačal 300 lir. V ostalem pa ga je sodišče oprostilo popolnoma, ker ni zagrešil kaznivega dejanja. KRONEEBG ' ' Tate vi v župmščn. Preti nekaj dnevi so poskušali neznani taiovi krasti pri našem župniku g. Vodopi-vcu. Vdrli so v sobo v pritličju, razbil' nekaj stekel in pričel stikati po sobi. kjer bi našli kaj plena. Bili pa so nekam preglasni, kajti vzbudili so župnikovo sestro, ki jih je prepodila. Tatovi so izginiši v črni noči, toda praznih rok. CERKNO C! & i -. Sbk v sin. Starček Josip Petern^l iz Novakov — osem k riže v ima že na plečih — je moral iskati pomoči zoper lastnega sina Ivana, 41-letne-ga moža, pri k a rabin erjih. Ko je prišel namreč njegov sin pozno po noči domov nekoliko vinjen, se je zagnal v očeta, ki je že spal v svoji postHji in ga tako obdeloval s pestmi in nogami, da je ranil svojega starega in onemoglega očeta na več mestih. Karabin er j i so kmalu nato zaprli nehvaležnega in surovega, sina in naznanili telesne poškodbe idrijski sodniji. Sin ni prav nič tajil svojega dejanja, priznal je, da je pretepal očeta brez najmanjšega povoda, skušal pa zavrniti vso odgovornost {na alkohol. Z drevesa je padel. 35-1 etni kmet Andrej Stres iz Borjane je spleizal na drevo, da poreže nekaj vej. za. steljo. Pri tem je pa imel nesrečo, spodrsnilo se mu je, telebnil z drevesa in se ranil na desni nogi. Domačini so ga pripeljali v goriško mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj dva tedna. SANABOR Praznovanje petdesetletnice prezidave vaške cerkve Preteklo nedeljo je naša mala vasica, ki leži skrita v grapi ob strugi hudournika Bele, ki je nereden pritok Vipave, prav gori v kotu severnega dela Vipavske doline, doživela slovesen dan. Praznovali smo petdesetletnico, odkar so naši {predniki in sedanji očanei prezkla K va£ko cerkvico, ki leži pri vaškem pokopališču. Prekidana je bila namreč leta 1$77. #e to ena izmed najstarejših cerkev v vsej Vipavski dolini, ki jo Vfthnioi omenja. Nedeljska sla vn ost se Je sicer vršila v popolnem idiličnem miru, zlasti, ker je takoj zjutraj, začel naletavati redek .sneg in prinesel popolno zimsko trarpoloftenje1, vendar pa »o slavoloki in višek i ter pobeljeni mlaja vneto prftatt, kako so va&čani' z navdušenjem in gorkim sroedii boteli i*a kan* najlepši način proslaviti ta dan. Maševali so trije duhovniki. Popoldne je posebno vrhpeljski zbor {prikazal svoje izvrstne moči. — v petju seveda. Ni potreba še omenjati, da so se na, ta dan v vasi spekli frtrnklji, jedle potice in T,rti orehi! POĐBBĐO Nekateri pravijo, da !*mo na koncu sveta in da vidimo samo proti nebes oni. To »a d nje je resnično in tudi ono, od konca sveta, izgleda, da je resnično, vsaj po dopisih. S temi pa se le redkokdaj oglasimo v Časopisih, ker vsak čaka, da bi se oglasil drugi. Meni pa ne u-gaja. čakanje in zato se zopet ogrlasim po dolgem ■čaam, a drugič pa, upam, se postavi kdo dru^ri. Na sveti Leatai t smo sc zbrali na BaČi pri sveti maši. Na Bači je podružnica in v njej se mašu jo parkrat na leto. Tedaj zahaja na Bačo dosti ljudi iz drugih vasi. Vsi gredo radi k svetemu Lenartu. Pa maši pa se zberejo po skupinah. Nekateri gredo obiskat sorodnike, drugi znance, mladina pa se navadno zasukne. Da bi se 1o godilo samo na glavne bačarske praznike, bi še ne bilo nič posebnega, ali da se pleše praznik za. praznikom, je vendar malo preveč. • In sicer zahajajo gori uavadno fanti iz Podbrda in drugih vasi. Eni pravijo, da so vzrok temu Bačarice, katere se zdijo fantom tako lepe radi ru-dečih in okroglih lic, drugi pravijo pa, da. tpodbrSkc fante rade pete srbe, tretji pa pravijo, da ec-e in druge tudi pamet srbi in zato, da ne znajo bolje porabiti časa. Naj bo že kakor hoče, to je pa vendar resnično, da hi se dal čas dosti bolje uporabiti. Res, večeri so dolgi, a dolgi so le za onega, ki jih ne zna prav uporabiti. Kaj bi ne bilo bolje, da bi se nas zbralo, par prijateljev skupaj, pa bi Čitali Časopise ali kako lepo knjigo? S tem bi se zabavali in bi tudi pridobili na naši izobrazbi. Ne silili bi več v gostilno, ampak bi se dobro počutili pri čitanju in pogovorih. Seveda bi tudi kakšno zapeli, šii bi lahko tudi va-scvat, a brez. vseli neumnosti. Ljudje bi bili bolj zadovoljni z nami in tudi dekleta. Vsaj resna, ker le «lahkim» ugajajo razuzdani veseljaki. Na Vse svete se je tudi opazilo, da bo bili vojaški grobovi okinčani s cvetjem. Prav lepo je to bilo od naših deklet, da so so spomnile grobov ubogih vojakov. Upajmo, da bodo tudi v bodoče skrbela za te grobove in tudi za par onih neoskrbovanih na drttgem pokopališču. S tem pokažejo, da imajo dobra čuteča srca, polna krščanske ljubezni, ker Ibdor ne skrbi za grobove, ni dober, ni usmiljenega srca. Vsi umrli zaslužijo naše usmiljenje, pa naj bodo znanci ali neznanci. IDRIJA. «i tneKT * Sneg. Ko smo v soboto zjutraj vstali, nas je pozdravila bela odeja snega, s katero se je naša kot lini ca o-dela Črez noč. Sicer ga je bilo malo in smo prepričani, da ga zvečer že ne bo več, pa vseeno nas je iznenadit. Vse te prestekle dni je vel gorak veter in močil z močnim dežiem zemljo, da je Idrijca precej narastla in prav nič ni kazalo, da bi Se sneg napadel. Ljudje govore, da bo huda zima letos in se je bo?«?. _ Požar. V četrtek ponoči je bil hud naliv in je treskalo in grmelo. Treščilo je tudi v hišo nekega kmeta v Ze-ličnem vrbu in zažgalo kozolec in hlev ter je oboje s hišo vred zgorelo. Posestnik je utrpel ogromno Škodo, posebno še zato, ker je dokaj osamjjeu iu ni bilo tako kmaiu mogoče sklicati sosedov na, pomoč. Zato je skoro povsem zgorela ©-prema, živino pa so rešili. Iz tržaške pokrajine DUTOVLJE Strela. - Sneg. V sosedni Koprivi so v noči od 9. na 10. t. m. tatovi ukradJi iz hleva posestniku Ž vab u vola. Hlev se nahaja blizu glavne ceste in menda ni bil dobro zaprt. Noč je bila viharna in je deževalo, zato so imeli tatovi lažje delo. Zdi se, da se je zopet sestavila tatinska banda. Do sedaj je bilo slišati samo o kraji perutnine, zdaj so začeli delati tatovi bolj na debelo. Kmetje* zapirajte dobro svoje hleve! V petek zjutraj, okoli 9. ure, se je naenkrat napravila kratka nevihta. Treščilo je močno dvakrat. Drugi krat je strela udarila v koprivski zvonik. Strela se je pri tleh razdelila., en del se je zgubil v zemljo, ki je bila več metrov na dolgo dvignjena, drugi del je skozi malo razpoko švignil skozi meter debel zid in napravil v cerkvi precej veliko luknjo, o-smodil zid ter se zgubil. Škode ni nobene. Zračni pritisk je bil tako močan, da je nekega zidarja, ki je kakih sto metrov daleč (popravljal streho, okolu zasukalo in je malo manjkalo, da ni padel s strehe. Sv. Martin nam je prinesel zimo. V noči od petka na soboto je po več deževnih dneh zapadel sneg na Nanosu vse doli do Razdrtega in v Rovtah vse do pod Cola. Snežilo je tudi v soboto po dnevu. Temperatura je precej padla. Poletje sv. Martina je minulo. Znanost injimetnost Mial^levaiHiriaMtt Švedska akademija je porazdelila letošnjo nagrado za fiziko iz Nobelove ustanove med dva konkurenta; nakazala je namreč ono polovico profesorju A. H. CcrapUma od vseučilišča v Chicagru, drugo pa C. H. T. Wilsoxm iz Cambridgea. Ker so \Viisonove zasluge na fizikalnem polju, s katerimi si je stekel to čast in plačilo, časovno zgodnejše od Comptono-vili in ker so tudi za čitatelja lažje umi j ive, hočem pričeti s temii. Gre namreč za odkritje pojava, ki sem ga svoječasno že jaz omenil, za menoj pa nekdo drugi bolj obširno, dasi precej naivno orisal v našem listu. V zraku je vedno več ali manj vodnih par. Določena, prostornina pa more vsebovati le omejeno množino pare. Ta množina pa raste s temperaturo. Kadar je pri določeni temperaturi v zraku največja še dopustna množina pare, pravimo, da je zrak nasičen s paro. Ako se na katerikoli način temperatura zniža, je vsebovana množina pare prevelika, prebitek vodne pare se mora zgostiti. Da se pa to zgodi, morajo biti v zraku majhna telesca, po večini prašni delci ali saje, okoli katerih se lahko tvorijo vodne kapljice. Kakor znano pa se tvorijo oblaki v višinah, kjer je zrak pre-čist, da bi bili prašni delci taka zgoščevalna jedra. Že 1. 1897. je C T. R. Wilson dokazal, da se zgoščajo vodne pare tudi okoli zračnih molekul ali atomov, da so le ti naelektreni. Taki na-elektreni atomi ali kakor jih imenujejo ioni, se nahajajo V manjši meri vedno v zraku, saj ionizirajo že solnčni žarki zračne molekule. Veliko jačje pa nego svetlobni žarki ionizirajo zrak one vrste žarkov, ki izvirajo iz radioaktivnih snovi in ki jih nazivi j amo z imeni Žarki alfa, žarki beta in žarki gama. Wilsofnova zasluga je bila, da je 1. 1012. s pridom znal izkoristiti ravnokar opisani pojav zgoščevanja vodnih por okoli zračnih ionov in tako fotografirati pot omenjenih žarkov, ki f jih izj>ršiijejo radij in druge radioaktivne snovi. V zaprto posodo, kjer je bil zrak. nasičen z vodno paro, je vtaknil žico, s katere koncem se je bil dotaknil malegra koščeka radija. Nato je hitro zrak razredčil, radi česar je močno padla njegom temperatura. Vsi pogoji so bili torej dani, da se lahko tvorijo vodne kapljice. Kajti vse tli vrste žarkov udarjajo na 'svoji poti ob zračne molekule in jih bodisi neposredno ali posredno ionizi-i'ajo. Posfbno značilne so bile slike poti, ki jih opisujejo žarki alfa. Ker je njihova ionizacij-ska moč razmeroma zelo jaka in je njihova hitrost velika, spremlja tak žarek pri Wilso-novem poizkusu meglena plast v obliki izrazite preme črte. Na ta način je bila predvsem dana možnost natančneje proučevati žarke alia in žarke beta ter neposredno vsaj tudi žarke gama. Wilsonova metoda prikazovati pot žarkov alfa je imela še večji uspeh. Pripomogla je do končne zmage atomski teoriji materije. Kajti na fotografski plošči so se videle, dale šteti in meriti poti posameznih žarkov alfa, ki jih smatramo kakor znano za hitro leteča pozitivno električna telesca, ki so istovetna z helijevimi atomi ali še bolje z helijevimi atomskimi jedri. Velik uspeh je bil to in njegova dalekosežnost nam postaja še bolj očitna, a,ko pomislimo da še malo let prej niso j mislili na tako možnost niti najbolj vneti pristaši atomske teorije. Wilsonove slike poti, ki jih opisujejo žarki alfa. pa so tudi napotile znanega angleškega kemičar ja in fizičar ja Ruther-forda, da je izdelal al unski model, ki je danes spi os no priznan in po katerem obkrožuje pozitivno električno jedro večje ali manjše število negativno električnih elektronov. Druga polovica Nobelove nagrade je bila podeljena A. II. Comptonu in sicer v priznanje važnosti od njega odkritega pojava, ki nosi po njem tudi ime «Comptonov efekt». Skušal bom vsaj približno pojasniti čitatelju ta pojav. Ako prestrežemo skozi špranjo v zatemnjeno sobo vpada-joče solnčno žarkovje z ibelim zaslonom na pr. s sobno steno, vidimo del stene, ki ga zadeva žarkovje, osvetljenega od katerekoli točke pred zaslonom. Stena ne odbija žaritovja le v določeno smer kakor zrcalo, temveč ga razmeče na vse strani. Mi pravimo, da razpršuje svetlobo. Po razpršitvi so nam vidni še le predmeti. Telesa, ki ne ra>zpršujejo in ne vpijajo svetlobnih žarkov, kakor na pr. razni plini, so za nas nevidna. Ako bi bila vpadajoča svetloba enobarvna, na pr. rumena ali zelena, bi bila tudi razpršena svetloba iste barve. Po ondulacijski teoriji, ki smatra svetlobo kot valovanje, se je dala razpršitev (in ž njo tudi svetlobni odboj) prekrasno obrazložiti s pomočio sicer tudi drug-ače utemeljene hipoteze, da Je v razpršujočih telesih docela ali skoro docela »prostih elektronov. Ako zadene vpada j oči žarek tak elektron, začne le ta nihati in izžaruje tako na vse strani svetlobne valove, ki se po valovni dolžini ne razlikujejo od vpadajočih žarkov. Svetlobni in žarkom sorodni pa so Rontgenovi žarki, le da imajo zadnji veliko krajše valovne dolžine. Tudi Rontgenovi žarki se razpršuje jo, ako vpa-dajo na kako telo. Toda to razpršeno žarkovje ni docela enako vpadajočemu, temveč ima nekoliko daljšo valovno dolžino. Compton je natančneje proučil ta pojav in I. 1923. ugotovil, da je ta razlika v valovni (Dalje na IV- strani) BERLfTZ-SCHOOL Mt p! vodi v vseh jezikih. 1S42 ŠTEDILNIKI od L 50.— naprej M prodajo. Kovač Purich, via Mcdai 6. (1559) 20.000 LIR razpolagam kot sodrug za dobičkonosno obrt. Ponudbe pod »Lovecpostarestante, Idrija. ; 1560 DOBRO IZUCENA šivilja išče dela v mesta ali na dežali. Naslov pri tržaškem uprav niSi v u. ' 1561 MLAD industrijalec išče družabnika ali družabnico s kapitalom od 10 do 20.000 lir za povečanje dobičkano&rte obrti. Ponudbe *pod ^Mladenič-* na tržaško u-pravništvo. 1562 P1ANINO, avtomatičen, 30 plesnih komadov, pripraven za društveni prostor, se proda za L 1200. -Via Tesa 77, Trst. 1563 VPOKOJENA uradnica ali učiteljica z lepo pisavo, zmožna slovenščine, italijanščine in nemščine ter strojepisju, dobi primerno popoldansko službo kot pisarniška pomoč in vzgojiteljica 4-letnega dečka. Pismene ponudbe na up-avništvo pod «Rcsna=-. ( 1564 SV. MIKLAVŽ. Ne pozabite obiskati prodajalno v Trstu, Piazza Oberdan št. 1. Bogata izbera hišnih potrebščin in igral po najzmernejših cenah. 1476 KNJIGOVODJA za parno žago in mizarstvo v Sloveniji z večletno prakso. Samostojno tehnično in trgovsko vodstvo podjetja. Slovensko, i t al., nemško dopisovanje. Nastop januarja. Stanovanje prosto. Ponudbe na: Alojz Domicelj S. Pietro del Carso. 1539 ŠOFER išče službe, gre tudi na deželo, sposoben za kamjone. N&slov pri goriški upravi. 1544 BABICA, sprejema noseče. Via France-sco Crispi 50, prej via Chiozza. 1538 KOT SLUŽKINJA želi vstopiti k dobrim ljudem, najrajši v vipavsko t loli no. Ponudbe na goriško upravo poti «Poštenje». FOTOGRAFIČNI atelje (nasproti Teatro Nazionale) FratcHi Longo, Trst, Viale XX Settcmbre 59. Specijaliteta za otroke. Povečanja. Posnetki v naravi. (1142) fiv^omo^Hna £7ia Trst-Lokev-Divača-Senožeče PODJETJE BRUNELL1 Odhodi Iz PiHZ/a Oberdan Vozni red od 1. oktobra do 31. marca. Iz Trsta v Senožeče ob 16 lji. Iz Bazovice ob 1645. fz Lokve ob 17 —. Iz Divače ob 1710. Iz Senožeč v Trst ob 7'30. Iz Divače ob 7-5 Iz Bazovice ob 8'15. L stki za tja in nazsj: Trst Divača in nazaj L 13-—. Trsl-Senožeče in nazaj L 16*—. C tt isBBassBiMiaa EVBsts-aan 1 ŠIRITE S s a s " | ® Mesečno družinsko revijo ! S Naročnina za celo teto 16 L s Nasiov: - Trieste, Casella postale 348 g inmnatB ^BiigMasoBsaisM ZLATARNA Albert Pevh Trst, Vin Muztni -IG Kupuje zlato, srebro in krone. Popravlja Ln prodaja zlatenico. — Cene z?nerne. in druge živčne bolezni so ozdravijo uspešno « slovitimi praški in tabletami keinično-farmacevtične-ga zavoda Car. Clodovco C&flsa-rtiini v Bolonjl, ki jih predpisujejo najboljSi kliniki sveta, ker predstavljajo najuspešnejše in gotovo ozdravljenje. — Dobivajo sc v Italiji in zunaj v glavnih lekarnah. — Zvezek št. 11 se pošilja brezplačno. 1124 Najvišje cene platojem za kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbece v, mačk, veveric, „ kriov, divjih in do- Sprejemajo se mačih zajcev itd. itd. posiljafve po poMi. D. ©Mspacls ■ M Via Cesart Battljti 10. IU nad., vrata 16 Telefon int. 36-65. PODLISTEK Crni lovec Zgodovinski roman iz kanadske prošlosti " (46) Spisal James Oliver Curwootl Prevel France Maeajna. Stražnik mu je segel v besede. *Ako je nadzornik Bigot v družbi tnademoiselle fcdoTsižebodi, bo hnel v tej stvari dovolj razsodnosti, da je ne bo pripeljal v grad, kadar ima sejo najvišji svet. A za* to ga nocoj ni na sejo, fant? No, dobra i reča z njim! Zdaj se pa poberi! IVideset sekun-rt po tiktakanju ure je največ časa, ki je do- voljen sumljivim ljudem pri teh vratih.» David ni imel nikako želje «a prepir, ali da bi se branil pred suumičenjem in sramot en.je m. Bolelo ga je srce in kri je burno kipela. Od&el je v temo in sJi-Šal čuvaja v Gornjem mestu klicati sedmo uro. Zopet je šel mimo samostana in videl, da so že vse luči ugasnjene, kakor je prerokoval Pierre Colbert. Mrko je stisnil ustnice. Odločnost se je porodila v njegovem srcu. Nekoliko minut kasneje je bil že na ulici St. Louis. Začel je šteti hiše na levi strani f» se ustavil pred deseto. Krasno poslopje je bilo to. Bilo je pomaknjeno od ulice proti ©-uuSju in stopnice &o vodile k nje- mu. Svetilka iz kovanega železa je gorela nad durmi in razsvetljevala polovico pročelja. Slikal je glasove in srce mu je nenadoma vzdr-htelo v upanju. Mladostni glasovi polni smeha so to bili, podobni Aničinim, Nancikinim in Ludovi-ke Charanette — in med njimi tudi glas moškega. Mogoče je pa Bigot pripeljal Anico sem! Korakal je po stopnicah do svetlobe in v istem hipu so se odprla vrata, »kozi katera so prišle tri mlade gospodične, primerno o-pravljene za mrzlo noč in za njimi enako Število mladih mož. Vrata so se zaprla za njimi preden so onazili Davida. Bil je izredno bled in v i aru svetilkine hiči je stal negibno kakor leeen Indijanec, kot ga je nekoč imenovala Ludo-▼ika Charmehe. Kajti v hipu je d spozmry da Anioslednja leta neprestano bolehal. L. 1921. je prvič zbolel in se je šel zdravit v Leoiušče v Ljubljano. In res si je opomogel, tako da je v Šolskem letu 1921-22 v drugem semestru že zopet redno poučeval. Letos pa ga je znova napadla naduha in šibkost srca, katerima je tudi podlegel. Umrl je v Leonišču v Ljubljani, kamor se je zopet zatekel iskat zdravja, ki ga pa ni več učakal. Pokopali so ga jako slovesno v sredo, dne 9. novembra t. 1. ob 8 zjutraj v Št. Vidu nad Ljubljano. Večni mu mir! — Matičre: Skopuh (L'Avare), komedija v petih dejanjih. Prevel Niko !K uret, Ljubljana 1927. Založila Jugoslovanska knjigarna. Ljudski oder XII. zvezek. Cena 18.. Din. Za izvrstno burko «Ska-pinove zvijače«, ki je lani prešla vse podeželske odre in povsod vzbujala salve smeha, smo dobili seiai v izvrstnem prevouu Niko Kure!a -o Molierovo klasično komedijo Skopuha«. Skopuh ima vse polno resnih momentov, vendar »c tudi toliko komičnih prizorov v igri, da se bo občinstvo tudi po Skopuhu izvrstno zabavalo. Figura Skopuha* ki iina še dan-dan"s p« nekod precej podobnosti, je mojstrsko delo pisatelja-uinet-nil !. Ker je bil NToii^re sam igralec, je znal pisati ?a igralce, zato vseh?v!e igra vse polno efektnih prizorov in vlog. ki so nalašč za igrah-«* pisane. Ima 10 moških in 4 žr-rtsko vloge. Od teh 10 moških viog je 5 epizodnih, tnko. da rabi režiser samo 5+4 vloge. Igri je pride;; n predgovor (napisal T^rof. A. Robida), v kat^ren; najde re-žisr-r vse potrel ne napotko in nasvete gledo kostumov, karakleri-zarije oseb, spioh vsega, kar je važnega v igri. Tudi predavatelj pred igro bo našel marsikaj po-rabnega v A. Robidovem predgovoru, kar naj občinstvu v uvodu razjasni in razloži. Ljudski oder bo prinesel v tisku letos poleg «Lumpacija Vagabunda» in «Sko- puha», Se na novo prirejenega «Krivoprisežnika» in «Zaprav-ljivca», tako da bodo odri za vso senono preskrbljeni. «Skopuh» ni odrsko zmašilo, ampak stvar literarne in vzgojne vrednosti, ki je kot komedija svoje vrste. GOSPODARSTVO Tedenski gospodarski pregled Čvrsta tendenca na žitnem trgn, ki se je pričela po dolgotrajnem mrtvilu ob koncu oktobra, se je tudi prošli teden Nadaljevala in sicer s posebnim poudarkom. Cene pšenici so se zvišale za 5—6 lir pri stotu, koruzi za 1 liro in ovsu tudi za 1 do 2 liri. Ta čvrsta tendenca pšenice je reakcija na dolgotrajno dobo prejšnjih nizkih cen, ki so se nahajale do 30 lir pod pariteto inozemskega blaga. Italijanski trg je šel pri tem svojo pot v popolni neodvisnosti od inozemstva, ker so bili notranji vplivi močnejši, nego vplivi mednarodne arbitraže. Kako nasprotni potek so imeli v zadnjih dveh mesecih notranji in inozemski trgi, razvidimo iz sledečih notic: Chicago domači pridelek boljše kakovosti 142V2 119 131°/s 114 1307/, 119 124% 122 125"/. 125 125ys 129 4. avg. 6. okt. 13. okt. 27. okt. 3. nov. 10. nov. 12. nov. 1277/s 131 V avgustu in septembru, ko je bilo inozemstvo še čvrsto pod vplivom slabih poročil o letini, so bili italijanski trgi nasprotno jako šibki pod vplivom prodajanja poljedelskih krogov, oktobra in novembra so pričele cene v inozemstvu hitro padati, nasprotno pa so se pričele hitro dvigati pri nas. Iskano je sedaj največ promptno in plavajoče blago, medtem ko se interesiraj o daljši termini, znamenje, da so vidne zaloge trgovine precej majhne in da je prisiljena se kriti za vsako ceno prejšnja špekulacija a la baisse. Cene domaČi pšenici so že dosegle v glavnem pariteto z uvoženim inozemskih pridelkom, ako se prištejejo tudi vsi uvoženi stroški. Od sedaj bo pa prišel tudi naš žitni trg v odvisnost od inozemstva in bo tamkajšnja tendenca odločilna tudi za nas. Izgleda, da se v inozemstvu pripravlja majhna reakcija na prejšnjo baisso, kajti predvidevati se da, da bo tamkajšnji žitni pool, ko se bo polegel prvi veliki naval prodajalcev, prejel spet v roko vodstvo trga. Vendar se pri nas v Trstu čuti zaenkrat le jako malo to dviganje cen. Promet je še vedno minimalen in se dajo le težiko doseči zvišane cene, ker ne zadovoljuje konsum. Krušna moka je nekaj dražja, vendar še ne v istem razmerju kot pšenica, 162—172 lir fko dom. Koruza je iskana samo promptna, suha, stari pridelek za katerega se plača 81—83 lir. Letošnji pridelek, suh in zdrav, je po 79—80 lir fko Trst. Koruzni zdrob 97 lir fko mlin Julijska Krajina. Oves, romunski, ocarinjen v vrečah 102—103 fko Trst, češki 105 lir. Tudi cene drugim kmečkim pridelkom so se sedaj v jeseni nekaj popravile, kar je znamenje, da je višek krize že prebit. Vinske cene, ki so pričele takoj po trgatvi jako nizko, so se dvignile na preko 200 lir za hI, cene Živini so se popravile za pol lire pri stotu, kljub temu da se nahajamo ravno tik pred zimo, torej v času, {ko vsako leto pritiska na živinske cene. Tudi mlečni proizvodi stojijo precej dobro. Prošli teden so se tečaji inozemskih deviz nekaj malega dvignili, vendarle pa niso prekoračili določene meje 90 lir za angleški funt. Gotovo je, da je mamentano uvoz žita precej živahen, vendar pa so v glavnem vplivale neutemeljene govorice o končni stabilizaciji lire na nekaj višji točki, kot je današnja kvota 90. Od vladne strani so se vse te govorice dementirale kot neutemeljene, nakar se je trg inozemskih deviz pomiril. Ugotoviti se pa mora, da se nahaja v pojesti Banke d'Italia inozem-sk-h deviz za preko V/4 milijard zlatih lir, katere lahko v^dno vlada uporabi za držanje lire. In k^.ko visoka je ta vsota, se razvidi iz dejstva, da se da s to vsoto kriti celoletni pasivni prebitek zunanje-trgsovinske bilance. — Gospodarske drol Paroplovaa družba «Cosulieh» se je odločila, da proda Štiri starejše parnike v inozemstvo, za kar je dobila že dovoljenje od vlade. Tako poroča milanski list « L'Ambros ian 0». Za prodajo pridejo v poštev sledeče ladje «Marta Washington», katera vzdržuje potniško službo s^ Severno Ameriko, «Sofia», «Belve-dere» in «Columbia» potniški in tovorni parniki na črti v Južno Ameriko. Za to transakcijo se je družba odločila pod pritiskom bremena dolgov. Namerava se namreč z izkupičkom odplačilo 100 milionov lir neki ameriški bančni grupi, katera je za to vsoto vknjižena na družbi no brodovje, in 30 milijonov izposojenih od Ital. konsor-cija za lombardiranje vrednostnih papirjev. Za te dolgove je morala plačevati družba letno 13 milionov obresti, kar je jako obremenjevalo letno bilanco. Nemška paio^oma dražba «Norddeutscher Lloyd» v Bremenu je najela v New Yorku posojilo v znesku 20 milionov dolarjev. Ob tej priliki je objavila prospekt o premoženjskem stanju, iz katerega se posne m -lje, da je družba posedovala 1. novembra t. 1. 123 oceanskih parnikov s skupno tonelažo 621.000 ton, poleg tega še 60.000 ton manjših ladij. V gradnji se nahaja 161.300 ton, za katere je že uplačanih 69 milionov mark. Ako bodo vse te ladje dograjene, bo znašala celokupna tonaža 842.000 ton. Več kot polovica brodovja je novo in ne starejše od 8 let. V bilanci je celokupno brodovje amortizirano na 142,62 milionov mark, čeravno so samo gradnje novih ladij po 1. 1920 stale dosedaj 211.32 milionov mark. Družba mora prispevati za Dawesov načrt letno okoli 150 do 200 tisoč dolarjev Vinski trg v Dalmaciji je precej živahen, ker je izpadla letošnja vinska letina precej o-bilno. V Sloveniji se vinogradništvo boji, da mu bodo delala francoska vina veliko konkurenco, kajti po parafirani trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Francijo je Jugoslavija znižala uvozno carino za vsa francoska vina od 1.20 na 0.45 frankov. Pri znižani uvozni carini se bodo mogla prodajati dobra francoska vina v Sloveniji nižje kot sedaj domača. Ford je izdal nove, nad vse liberalne pogoje za razprodajo svojih avtomobilov na obroke: Pri nakupu zadostuje plačilo v gotovem v znesku 150 dolarjev, ostalo v jako nizkih mesečnih obrokih po 7 dolarjev. Ako bi se avtomobil izrabil, predno bi bili izplačani vsi obroki, je kupcu dana možnost po konvenijent-nih pogojih zamenjati stari voz za novega. Res, težka mora biti konkurenca pri razpečavanju avtomobilov na prenasičenem trgu Združenih držav, da privoli Fordova tovarna v take pogoje. Pri sedanjih ameriških razmerah si pač more vsak delavec brez izjeme nabaviti svoj «Fordauto», kajti 7 dolarjev mesečnih prihrankov zmore tam tudi zadnji delavec. TRGOVSKI POLOMI Iz zadnje številke mesečnega buletina osrednjega statističnega urada se dajo posneti sledeči podatki o polomih trgovskih tvrdk: Mesečna sredina je znašala 1. 1913. 617 slučajev, leta 1923. 474 slučajev, 1. 1924. 607 slučajev, 1. 1925. 602 slučaja in L 1926. 654 slučajev. Za prvih devet mesecev tekočega leta je mesečna sredina 868 in sicer šteje januar 794, februar 744, marec 854, april 798, maj 960, juni 864, julij 1010, avgust 862 in september 896 slučajev polomov. V sedanji gospodarski prehodni dobi izgleda, da je bil mesec julij najbolj kritičen z ozirom na trgovske polome, ker je doseglo število trgovskih polomov tedaj najvišjo točko; v poznejših mesecih se je položaj fce znatno ublažil. DAROVI V počastitev spomina blagopokojne Jožefe Budihna daruje g. Viktorija Tlprovicz Lit. 50.— in g. Albina Lah Lit. 50.— za «šol s ko društvo«. Pokojnici blag spomin, daroval-kama prav srčna hvala! Razne zanimivosti Nobilov polet na severni tečaj General Umberto Nobile, ki je preletel v zrakoplovu «Norge» že {»red dvema letoma severni tečaj, se pripravlja na nov polet z istim ciljem in sicer baje za prihodnje leto meseca aprila iz Milana Žrez Nemčijo, Rusijo na Špicberge, kjer se bo do tedaj postavila velika zaloga vseh potrebnih stvari za nadaljevanje poleta. Zrakoplov je na letališču Ciampino že pripravljen za vožnjo. Tega poleta se udeleži kakih sedemnajst oseb, samih Italijanov, med njimi učenjaki, Časnikarji, fotografi in filmski operaterji. Ekspedicija bo trajala skozi celo poletje in bo raziskovala dosedaj še popolnoma nepoznan pas v bližini severnega tečaja. Na kratko orisani značaji posameznih narodov Anglež, Francoz, Nemec, Rus, Poljak in Amerikanec so bili pozvani, naj spiše vsak razpravo o slonu. Anglež se je napotil v pragozd, ostal tam tri mesece in spisal nato knjigo z naslovom: «Slon in kako se strelja«. Francoz je ostal lepo doma, sanjal in spisal črtico »Ljubezensko življenje slona». Nemec je študiral leta in leta po raznih knjižnicah in spisal debelo kaj igo «Uvod v študij o slonu». Tudi Rus se je lotil dela in si odgovoril v mističnem spisu na vprašanje «Slon, ali res živi?» Poljak se je izjavil o «slonu in njegovem razmerju do boja za poljsko osvobojenje». Amerikanec je dal svojemu spisu naslov «Kako vzredimo večje in boljše slone?« Kaj bi spisal in kako bi naslovil svoje delo o slonu Slovenec, o tem naj razmišljajo bravci in naj o priliki sporoče svoje mnenje. Iz bivše nemške cesarske rodbine Prineezinja Zofija Karlota Ol-denburška, ločena žena drugega sina bivšega nemškega cesarja, se je zaročila z bivšim pruskim majorjem pl. Hedemannom. Ana ima 47, on 43 let. Kakor v slučaju svoje sestre, ki se je v svojem tri in šestdesetem letu zaročila z ruskim šest in dvajset letnim plesalcem, tako je nemški cesar nasprotoval kot načelnik bivše vladarske rodbine tudi zaroki svoje bivše snahe, toda njegovi ugovori niso imeli zaželjenih uspehov. Ljubezen je zmagala Zaklad v razvalinah Dečki iz zavetišča v Cairu Montenotte (genovska pokrajina) so se igrali na razvalinah gradu aleramskih plemičev. Med skalami so nenadoma opazili v skritem kotišču svežo malto. S koščkom železa so to malto razgTebli, odstranili kamen, ii opazili ležati v duplini kratko železno posodo. Najprej so menili, da je kaka granata, K.er pa le ni hotela razpočiti, so se z njo podrobneje in temeljiteje bavili in izvlekli iz nje nenadoma pet in dvajset tisočakov. Bankovce so dečki oddali svojemu predstojniku, ki jih je dal karabinirjem. Ti preiskujejo zadevo, kajti gotovo je bil ta denar ukraden in le začasno skrit na omenjenem kraju. 2500 dedičev Pred devetdesetimi leti se je izselil iz Hannoverskega v Nemčiji posestnik Brandt v holand-sko Indijo. Imel je srečo, kajti kmalu si je pridobil lepo premoženje. Ko je umrl, je zapustil kivoje velikih kolonij, več obširnih plantaž in mnogo naloženega denarja. Ni imel dedičev. Šele črez trideset let so se ugotovili dediči pokojnega posestnika in sicer je bilo to kakih 500 družin iz južnega Saksonskega. Nekateri zastopniki teh družin so se napotili sami na Ilolandsko poizvedovat, kaj je z dediščino. Tu so zvedeli, da znaša dediščina 190 milionov zlatih mark, kar bi se ujemalo s približno 830 milioni lir. Holandska vlada je pa postavila pogoj, da morajo postati vsi dediči holandski državljani in se marajo odpovedati nemškemu državljanstvu, ako hočejo podedovati to premoženje. Vseh oseb, ki bi prišli kot dediči v poštev, je nad 2500. Novo razkužilo Novo razkužilo, ki je takorekoč popolnoma zrevolucioniralo našo kirurgijo in živinozdravstvo, se je izumilo v kemični tovarni Mond v Staffordshireju na Angleškem. Ari ur Slogett, angleški pol-k ovni k-zd ravni k, je izjavil, da uniči «Monsol», kakor se je krstilo novo razkužilo, vse bolezenske kali, ne da bi najmanj poškodovalo telesno tkanino. Brez vseke nevarnosti se lahko z novim razkuži lom namaže jezik, lahko se pa tudi vbrizgne naravnost v kri. Slogett je dostavil, da bi se bilo rešilo življenje neštetim vojakom v svetovni vojni, ako bi imeli ta-čas tako razkužilo. Znamenit izum v letalstva Agencija Indo-Pacific iz Toki j a poroča, da sta dva profesorja na tamkajšnjem vseučilišču odkrila sredstvo, s katerim se omogoča letalom, da z zmanjšano hitrostjo vzlete in pristanejo. Diamanti v čevljih Amerikanski trgovci z diamanti so bili že delj časa prepričani, da se utihotapljajo v Ameriko dragocenosti v približni vrednosti štiridesetih milionov dolarjev na leto. Te dneve so končno ameriške carinske oblasti izsledile krivce. Ko se je namreč izkrcaval elektricist 11a prekooceanske«! parniku «Lap~ landu», Florent Lamot, je opazil carinski nadzornik na njegovih nogah nekam čudne čevlje. Peljal ga je v čuvajnico in prisilil, da se je sezul. In res, nadzornik se ni bil zmotil. V čevljih Lamota so se našli v podplatih in v petah v posebni shrambici diamanti. Lamota so zaprli. Diamanti, najdeni v takem skrivališču, so bili vredni 100.000 dolarjev. Izpoved Lamo-tova je dovedla do aretacije njegovih sokrivcev, med katerimi so bili trije trgovci z diamanti in ena ženska. Umrla skoraj pozabljena V umobolnici v Kopenhagnu, glavnem mestu Danske, je umrla te dneve stara vdova Basse. Bila je to svoje dni najbolj slavljena igralka Hosalinda Tliom-sen, ljubljenka kraljev in varovanka najslavnejših pisateljev. Bila je lepa, mlada in imela je za igranje poseben, talent. Pisatelja Bjornso-n in Andersen sta bila med njenimi občudovalci, tako tudi bavarski kralj in fOskar II., švedski kralj. V osemdesetih letih je nenadoma izgubila glas in se poročila s Bosse-jem, tovarnarjem ščetk. Pozneje jo je zapustil spomin, in pripeljali so jo v umobolnico. V njeni zapuščini so našli zavoj ljubimskih pisem pisatelja Bjornsona. Ta pisma so se izročila kopenhaškemu gledališkemu muzeju. Tudi žena poj de ž njim Alan Cobham, znameniti angleški letalec, ki je preletel že črto iz Anglije v Indijo in v južno Afriko, se pripravlja na nov polet in sicer okrog Afrike. Preleteti bo moral 32.000 km. Svoj polet prične 18. novembra. Z njim poleti tudi njegova žena. NOVI URNIK triaiko - openskega tramvaja Novi urnik bo veljal od 1. oktobra 1927. do 31. maja 1928. Odhodi iz Trsta, trg G. Oboi »lan: 6.20 7.00 7.16 7.32 7.48 8.0i 8.20 8.36 9.00 9.24 9.48 10.12 10.3*««»»»»»«»M«>»M«ln ....**«• j frvršuje vsa tiskarska dela v najmodernajem stilu kakor: : tudi v vsčbarvnsm tisku. Razpolaga z najmodernajimi stroji, : * črkami. Lynctype.__stereotypijo ier rotacijskim stroj a m. i Vsa naročila sa izvršujejo točno in pa HHt«,H«,M«M»»»«»H»«»«»«»« zm3rn h conah. ! Ul. S. Francesco d' Assisi 20 taa