Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Oblastna skupščina bolniškega fonda
v Ljubljani.
Vršila se je 15. februarja in je bila slabo obiskana — vsaj za naše razmere slabo. Navzočih je namreč bilo skupaj 67, t. j. 41 izvoljenih in 26 imenovanih skupščinar-jev. Opravičili so se trije, en izvoljen in dva imenovana skupščinarja.
Iz letnega poročila upravnega odbora jc mogoče ugotoviti, da je bil ta odbor v tekočem proračunskem letu v vsakem oziru zelo aktiven; dodatek k poročilu priča, da je uspelo našim sodrugom po dolgih in trdovratnih borbah —- ostale morebiti potrebne ugotovitve naj zavoljo ljubega miru izostanejo! doseči, da je bil v Mariboru tik pred oblastno skupščino nameščen z ministrskim odlokom št. 1714-1931 g. dr. Majcen Martin za zdravnika-specialista za kirurgijo v Mariboru. Le kdor je pazno zasledoval vse etape tega trdovratnega triletnega boja za namestitev dr. Majcena, bo mnel preceniti doseženi uspeh. Prav tako moremo šteti za lep uspeh naših ss. odbornikov. da je naposled c. upravni odbor sklenil odobriti namestitev še po enega zobozdravnika v Ljubljani in Mariboru.
K poročilu je govoril s. Baliun, ki je poročilo v glavnem pohvalil, enako tudi delo upravnega odbora, pač pa je napadel upravni odbor zaradi zadeva z izplačevanjem hranarine. Očital je upravnemu odboru in upravi, da nista na svoječasni napad »Jugoslovanskega železničarja«, češ, da je upravni odbor kriv, da se hranarina ne izplačuje interemistično - hkrati z mezdami ob koncu meseca —, da nista na ta očitek reagirala. S tem je bil ustvarjen videz, kakor da sta omenjeni inštituciji odn. korporaciji zakrivili to nesocialnost. S. Cerkvenik je odgovarjal za upravni odbor; upravni odbor je ukrenil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi se hranarina izplačevala interemistično, a kakor je videti iz poročila
str. 15	je centralni upravni odbor v
Beogradu, torej prijatelji in najožji sodelavci gg. okrog slovenskega »Jugoslovanskega železničarja«, na svoji seji dne 11. aprila 1930 a sklep ljubljanskega upravnega odbora razveljavil. Je torej posebne vrste morala in posledica posebne etične vzgoje, če se grehi prijateljev očitajo svojim nasprotnikom.
(3. Deržič j c skušal z nekaterimi vprašanji. naslovljenimi na upravo bol. fonda, posredno razbremeniti uredništvo »Jugoslovanskega. železničarja«, kar mu pa ni uspelo. Menimo, da je oblastna skupščina naj-dostojneje obsodila infarnijo obrekovalcev. S tem je za naše ss. ta polemika zaključena.
Obračun in proračun je bil sprejet po kratki debati, ker so — posebno proračun — temeljito pripravili že člani upravnega odbora in uprava, preden je prišel na skupščino. Obračun za preteklo poslovno dobo (1929-30) le pokazal, da se je izrabil skoraj do 100% (t. j. 99.69%).
Po poročilu oblastnega nadzornega odbora, ki ugotavlja, da je računsko poslovanje uprave bilo brezhibno in da je »uprava (pravilno bi bilo; »uprava in upravni odbor«) fonda skušala tolmačiti zakonske predpise kolikor le mogoče v korist članov«, je skupščina soglasno dala upravnemu odboru razrešnico.
Precej ostra in močno živahna debata pa je nastala, ko so prišli na vrsto samostojni predlogi.
2e pri predlogu Bahuna in ss. radi očal in optikov, je g. Deržič skušal poučiti skup-ščinarje, da takšni predlogi ne spadajo v kompetenco skupščine, marveč da more take predloge reševati upravni odbor sam. S. Balinu je odgovarjal: Na prvi pogled ni videti stvar bogve kako važna, a če kdo stvar intenzivneje ogleda, bo kmalu prišel do sklepa, da je tudi svobodna izbira nabaviteljev očal prepotrebna. G. šef-zdravnik je menil, da morejo nabavljati očale samo diplomirani optiki. Naši sodrugi. so na to modificirali na osnovi izjave g. šef-zdravnika predlog in zahtevali, da se o predlogu glasuje. poudarjajoč, da kompetenca upravnega odbora ni in ne more biti nikakšna ovira, da bi kakšnega predloga širši forum, kakor n. pr. oblastna skupščina, ne smel sprejeti ali o njem razpravljati. (Naši ss., ki so zahtevali, da se predlog baš na skupščini sprejme, že vedo, zakaj so to zahtevali!)
Mnogo hujša in ostrejša debata se je vnela pri predlogu za spremembo uredbe in pravilnika. G. Deržič je proti temu predlogu nastopil zelo ofenzivno in oblastno. Pri tem se ni mogel otresti svojega priljubljenega očitka o političnih vplivih, ki kažejo kar pri vsaki črki predloga svoje šmentane roge. Te roge je vzel,za tarčo in nanje vehementno streljal. Ker jih seveda nikje ni bilo. ni — nič zadel.
Najprej je vprašal, kaj pravi k temu Predlogu zastopnik uprave?
G. predsednik mu jfc odgovoril, da za-Mopnika uprave ni na skupščini in da ne Ve- če je takšno vprašanje sploh oportuno.
Mi .pa menimo, da je bilo navzočih na skupščini 26 zastopnikov uprave in nam je b'lo vprašanje g. Deržiča zelo nerazumljivo.
Potem pa je navajal svoje argumente
proti predlogu:
1.	Nikakor ne gre, da se vpliv uprave na naš bol. fond izloči. To je nelojalno in nepravično.
2.	Iz predloga je razvidno, da hočemo izenačenje z ostalimi panogami zavarovanja, torej v nekaterih primerih poslabšanje zavarovanja.
3.	Avtonomija, kakršno zahtevamo, je nemogoča, ker gre čez vse meje in bi nobena uprava na tako široko kompetenco sa-muoprave ne mogla pristati.
4.	Ta predlog diši močno po političnih vplivih, ki zagovarjajo celo unifikacijo vse-ukupnega zavarovanja; pri tem — baje — ne mislimo na to, da se naše zavarovanje bistveno razlikuje od ostalega zavarovanja, ker so pri OUZD zavarovani le delavci, nameščenci pa ne. 2e svoj čas so agitirali med uslužbenci za istop iz bol. fonda, zdaj se je ta agitacija ubila in ta predlog ustvarja nove možnosti omenjene agitacije.
5.	Zahteva, naj se odpravi budžetiranje, je v vsakem stvarnem gospodarstvu nemogoča in absurdna.
6.	Država je dober plačnik, ostali delodajalci pa v mnogoterih primerili ne. Zato ne smemo nič takšnega delati, kar le od daleč kaže na koncentracijo moči delavskega zavarovanja.
7.	Pri tem predlogu gre zgolj za zamenjavo imen posameznih kompetenčnih korporacij, ki v bistvu na stvari ničesar ne spremene.
0.	predsednik je izjavil, da v predlogu ne vidi nič nezakonitega, da ga bo zato dal na glasovanje, ne glede na to, da so posamezne zahteve v predlogu — nerealne. Poudarjal pa je, da je res nepravično hoteti izločiti vpliv žel. uprave na bol. fond, ker pošilja žel. uprava v skupščine kot svoje
izastopnikc- tud.i Jo - d-oJojonxaJoo !
Naši sodrugi so g. Deržiču kratko jasno in jedrnato odgovorili;
1.	Ne gre za izločenje vpliva žel. uprave na bol. fond, marveč za odpravo anomalije, da je delodajalec hkrati tudi nadzorni organ. Za to imamo ministrstvo socialne politike! Lep kaos bi nastal, če bi hotel biti povsod vsak delodajalec hkrati tudi nadzorni organ.
Tu je napravil g. Deržič medklic:	'
»Tukaj gre za državo, ki je nekaj drugega nego kakšen navaden delodajalec.«
Na to je predlagatelj takoj reagiral z ugotovitvijo, da so državni rudniki prav tako državne ustanove, ki pa kljub temu ne zahtevajo zase kompetence nadzorne oblasti. (Isto je s tobačnimi tovarnami, arzenali in neštetimi drugimi drž. podjetji! Op. uredn.)
Na ugovor g. predsednika je predlagatelj konštatiral, da tudi drugi delodajalci pošiljajo v svoje skupščine svoje uradnike — torej delojemalce — za zastopnike in da ni tukaj važno vprašanje odnosa delojemalca do delodajalca, marveč zaupanje delodajalca do delojemalca in vprašanje, v koliko takšen delodajalec zaupano mu misijo pravilno vrši. To pa nas kot izvoljene skupščinarje prav nič ne briga. To vprašanje naj rešujejo drugi.
2.	Točka g) predloga pobija argument g. Deržiča, ker je prvi pogoj tega predloga, da se ohranijo vsaj vse tiste bonitete žel. zavarovanja, ki jih zavarovanci že sedaj uživajo.
3.	Predlog določa mejo avtonomije, t. j. zahteva takšno avtonomijo, ki — glede na sklepe oblastnih uprav — ne sme kršiti v nobenem pogledu uredbe in pravilnika. Ta zahteva je povsem umestna in kdor ni proti zdravim gospodarskim načelom, mora, če je !e količkaj dobre volje, delati z vsemi silami za čim širšo samoupravo oblastnih uprav.
4.	Unifikacija vsega zavarovanja mora biti končni cilj vsakega — ne politika! — racionalnega gospodarja, ker je povsem drugače mogoče delati z velikim kapitalom, nego z drobnimi denarci partikularističnih uprav tolikih in tolikih boi. fondov. Čeprav bi kdaj, izjavlja predlagatelj, da govorimo o tako priljubljeni temi g. Deržiča, politiki, bil pristaš kakšne stranke, ki bi nastopala proti unifikaciji del. zavarovanja, bi četudi sam iz čisto gospodarskih razlogov nastopil za to unifikacijo, ker naposled ne gre motriti to stvar s partikuiarističnega železniškega, ali če hočete tudi železničarskega stališča. (Ali niso baš pri g. Deržiču močnejši »politični« vplivi, ki se borijo proti unifikaciji, nego gospodarski motivi? Op. uredništva.)
Res je. da pri OUZD nekateri nameščenci niso zavarovani. To pa nas ne sme motiti. Doseči moramo s s motren im delom in agitacijo obligatno splošno zavarovanje za vse delojemalce. Sicer pa je to še zelo oddaljeno in bi mogli o tej zadevi debatirati 24 ur, ne da bi debato za obe strani zadovoljivo zaključili.
V kolikor pride v poštev agitacija za izstop nameščencev iz boi. fonda, moramo ugotoviti, da ta agitacija še dolgo ni — odbita! Ta agitacija se še vedno vrši in če smo odkritosrčni, moramo priznati, da naši kolegi, posebno uradniki, po vrsti izjavljajo. da bi koj izstopili iz fonda, če bi le mogli.
5.	Zaideva po odpravi budžetiranja ni nesmiselna, marveč je v naravi ustanove, da se vsakršno budžetiranje odpravi, ker regulirajo pač izdatke že doliodki sami in praksa po starih obračunih. Dejstvo, da ne nudi noben budžet v proračunu enake slike kakor jo je nudil kot budžet pred uporabo, dovolj zgovorno priča, da je že življenje samo vrglo budžetiranje v staro šaro. Nesmiselno je — baš nasprotno! — z budžetom hoteti določiti, koliko članov sme oboleti na hripi, koliko jih sme umreti, koliko roditi se itd, Baš te vrste ustanove so po vsem svojem bistvu močno antibudžetarne ustanove. Naposled pa že tako doliodki nujno regulirajo izdatke in je tak budžet samo »Pflanzmacherei«.
6.	Na to točko je odgovarjal specialno s. Bahun.
7.	Ne gre zgolj za zamenjavo imen. marveč za poudarek analogne ureditve administracije in samouprave, kakor jo ima OUZD.
Naposled moramo poudariti še odgovarjajoč g. predsedniku, da niso niti malo nerealni predlogi, ampak da bodo najbrž povsem1 nerealno mislili gg., ki bodo v Beogradu ta predlog v celoti odklonili.
S. Bahun je g. Deržiču ugovarjal:
L Nerazumljivo mi je, zakaj bi se ministrstvu za socialno politiko, ki nima ni-kakšnih podjetij in nikakršne upravičenosti db obstoja, če ne vrši nadzorstva nad izvajanjem socialne zakonodaje, odrekalo pravico do nadzorstva nad zavarovanjem 75.000 železničarjev.
2.	Kar se tiče trditve, da je država tako zelo dober plačnik, je mnenja, da za-ostarjci. katere žel. uprava fondu dolguje. ne potrjujejo baš mnenja g. Deržiča.
3.	Nestvarna je trditev, da so pri OUZD zavarovani samo fizični delavci. Res je, da so tam zavarovani nameščenci vseh kategorij, torej tudi uradniki.
' Po izčrpni debati se je potem predlog — z majhnimi spremembami stilizacije — in z dodatnim predlogom s. Cerkvenika, naj se v bodoči uredbi zahteva pri volitvah v vse korporacije proporcionalni volil-
ni sistem, sprejel s 40 glasovi proti 15 glasovom imenovanih gg. skupščinarjev. Ostali skupščinarji so se glasovanja vzdržali.
Vsi ostali predlogi so se z nebistvenimi spremembami — v kolikor niso postali neaktualni odn. nepotrebni kakor n. pr. predlog o namestitvi drugega zobozdravnika v Ljubljani in Mariboru ter predlog o namestitvi dr. Majcena v Mariboru — v celoti in gladko brez vsakršne izčrpnejše debate sprejeli.
Na izpraznjena mesta dveh namestnikov v nadzornem odboru sta bila izmed izvoljenih skupščinarjev soglasno izvoljena ss. Siard in Skuk, od imenovanih skupščinarjev pa g. Osana s 15 glasovi imenovanih skupščinarjev, g. dr. Senčar je sprejel 6 glasov, gg. Deržič, Rasperger in še nekateri drugi pa Po en gias.
Skupščina je bila ob 13. uri zaključena.
Tudi ta skupščina je pokazala strnjenost, enotnost in discipliniranost sodrugov, ki jih je naše članstvo poslalo v to važno ustanovo.
Poudarjamo pa letos znova, da so oblastne skupščine s sedanjo kompetenco nedvomno najnerealnejši pojav — samouprave. Enako je tudi z upravnimi odbori, ki nimajo dejansko nobene upravne moči v svojih rokah.
Dolga in naporna bo še pot železničarske strokovne organizacije v boju za resnično samoupravo in unifikacijo socialnega zavarovanja. Mi smo za unifikacijo fega zavarovanja, ker hočemo ustvariti res dobro in moderno socialno zavarovanje in ne vidimo v železničarskem stanu nobenih fizioloških posebnosti, ki bi n. pr. baš pri bolniškem zavarovanju zahtevale neke- posebnosti. Glede realnosti naših zahtev pa moramo poudariti, da predstavljajo predlogi, ki smo jili predložili obLastni, ki jih bomo predložili glavni skupščini, komaj prvo in najnižjo stopnico programa socialnega zavarovanja svobodnih strokovnih organizacij vsega sveta.
Z realnostjo je namreč tako:
Včeraj fantom — je danes kruta realnost.
Danes dvomi, te že jutri primejo energično za ušesa kot žive in agilne sile.
Nič drugače ni:
Vsebina življenja je: ’ večno ustvarjanje. presnavljanje, izpopolnjevanje do popolnosti, ki ji ni ne konca ne kraja, ki ji zaman skušaš najti meje.
—n. —n.
Aiš je še v veljavi zakon o zaščiti delavcev?
Začetkom januarja je Ministrstvo socialne ipolitike odredilo volitve delavskih zaupnikov ter smo v železniških delavnicah, kurilnicah in progovnih sekcijah, kjer so bili leta 1928 že izvoljeni zaupniki v smislu zakona o zaščiti delavcev in navodil za volitve delavskih zaupnikov ukrenili vse potrebno, da hi se volitve razpisale in izvršile. Ker se je postavila železniška uprava’ na stališče, da teh volitev ne more dopustiti, smo se potom Delavskih zbornic obrnili na Ministrstvo socialne politike, ki je na tozadevno intervencijo izdalo rešenje, ki je razvidno iz naslednjega dopisa:
Na našu predstavku, upučenu Ministarstvu Socijalne Politike i Narodnog Zdravlja pod Br. 1620/30 od T5. o. m. po pitanju iziuzimanja državnih saobraćajnih preduzeća iz Zakona o zaštiti radnika dobili smo odgovor, koji glasi:
»LI odgovoru na akt br. 1620/30 od 15. o. m. saopštava se Sekretariatu, da je ovo Ministarstvo po pitanju izuzimanja državnih saobraćajnih preduzeća i Zakona o zaštiti radnika dostavilo Ministarstvo Saobraćaja akt sledeče sadržine;
»U odgovoru na prednji akt Ministarstva je čast izvestlti to Ministarstvo, da Gospodin Ministar Socijalne politike i Narodnog Zdravlja nije doneo nikakvo rešenje o izuzimanju državnog saobraćajnog osoblja od zaštite po Zakonu o zaštiti radnika, s obzirom, da za to ne postoji nikakva potreba niti za ovo izuzimanje postoji zakonska mogućnost, pošto se zakon o zaštiti radnika, kao što sc to jasno vidi iz § 1 ovoga Zakona, odnosi j na državna saobraćajna preduzeća, te prema tome i na osoblje u ovim preduzećima.
Prema tome moli se Ministarstvo Saobraćaja, da svojim područnim ustanovama izda u ovome pogledu potrebna oba-veštenja.«
Prednje se dostavlja Sekretariatu na ' znanje.«
Za Centralni Sekretariat Radničkih Komora Sekretar.
Iz tega rešenia je jasno razvidno, d'a velja zakon o zaščiti delavcev tudi za de-lavce-uslužbence na železnicah, da ti niso bili nikdar izvzeti izpod tega zakona ter da se imajo volitve delavskih zaupnikov izvršiti. Stari zaupniki so prijavili volitve ter je faktično ’ Kr. banska uprava v Ljubljani odredila volitve zaupnikov pri posameznih
železniških edinkah. Sedaj so se pa proti izvedbi volitev postavili posamezni načelniki ter je na pr. načelnik v kurilnici Maribor izdal sledeči službeni razpis:
Razglas.
Danes je bil nabit izven območja kurilnice neki razglas, s katerim se razpisujejo volitve delavskih zaupnikov za nedeljo, dne 22. t. m. Vodstvo kurilnici ni prejelo od strani železniške uprave nobenega dovoljenja, da se smejo volitve vršiti na osnovi zakona o zaščiti delavcev, temveč so iste predvidene z novim pravilnikom o pomožnem osobju drž. prometnih ustanov, za katere pa niso izšle še nobene tozadevne naredbe.
Volitve zaupnikov v nedeljo, dne 22. t. m. niso dopustne, zato se tudi pod nobenim pogojem ne bodo vršile. Opozarjamo resno vse delavstvo, naj ne naseda izjavam posameznikov, da ne napravi kakšnih nepremišljenih korakov, ki bi ga vodili v nesrečo.
Kurilnica Maribor, 22. II. 1931.
Šef kurilnice: ’ Ing. Vidic 1. r.
Kljub raznim oviram so se delavci držali odlokov Kr. banske uprave kot najvišje instance na teritoriju Dravske banovine in odloka ministra socialne politike ter so zahtevali izvedbo volitev delavskih zaupnikov in s tem seveda izvajanje postojećih zakonov. Volitve zaupnikov bi se v vseh službenih edlinicah izvršile, če ne bi banska uprava iz nam neznanih razlogov v soboto, dne 21. II. izdala brzojavne naloge, s katerimi je volitve delavskih zaupnikov na že-Iznici do nadaljnjega odgodila.
Ne vemo, kakšni motivi so vodili bansko upravo, da je izdala ta odlok, vendar ipričakujemo, da bodo merodajni faktorji ukrenili vse potrebno, da se pridobi zakonu o zaščiti delavcev spoštovanje tudi na železnici in da se tudi na železnici izvolijo res pravi delavski zaupniki.
Železničar/ Ali si že član saveza železničarjev ?
Napravite konec redukcijam.
Ođ leta 1924 dalje so zlasti' na železniških postajah kaj običajen pojav komisije s službenimi taškama in polami papirja, ki določijo stalež osobja in običajno vsaki toki komisiji sledi redukcija osobja in na 'drugi strani podaljšanje delovnega časa. Vsako leto dobijo seli službenih edinic nalogo, da stavijo predloge za prihodnji budžet in vedno se jih opozarja na nujno potrebno štede-nja in ni čuda, da šefi, zlasti oni, ki žele kake karijere, takim pozivom ustrežejo in sami večkrat predlagajo štednje. Zadnja leta pa se je že udomačila praksa, da se uslužbenca, ki umre, ne nadomesti, ampak »njegovo delo porazdeli med drugle«._ Precej časa so organizacije uspešno 'branile osemiur- -nik. opozarjale so železničarje na veliko nevarnost, v katero se spravljajo, ako se po-lakomnijo kakih nagrad in vrše službo v svojem prostem času ali c m-ogočavajo izrabo dopusta s tem, da sami nadomestujejo tovariša na dopustu in slično. Žal so bili železniški uslužbenci prenaivni ter so verovali, da jim zakonito zajamčenih pravic iu osemurnega delovnika delodajalec ne bo skušal kršiti, marveč da jih bo za uslugo še nagradil. Zgodilo se je ravno nasprotno in iz posameznih odgovorov direkcij jasno izzveni, da delavstvo lahko vrši daljše turnuse in daljšo službo, ker »itak vrši službo v turnusu 24/24 že dalj časa, kar dokazuje, da ta turnus ni prenaporen«. Redukcije so bile v začetku majhne, ukinil se je tu in tam »radi 'pomanjkanja nadomestni kov« po en prosti dan, progovni delavec ni mogel dobiti v jeseni dopusta, v malih postajah, kjer so bili na pr. trije kretniki, se je vpeljala praksa, ko je šel eden na dopust, da sta delala ostala dva na pr. tri tedne službo v turnusu 24/24.
Tem nedolžnim redukcijam pa je sledil že večji udarec. Direkcija je iz svojih evidenc videla, da so na pr. v tej in tej postaji vsi trije kretniki eden za drugim izrabili svoj dopust recimo po 20 dni, torej skupno 60 dni in. da so ta čas vršili službo v turnusu 24/24. Kaj je to 'dokazovalo direkciji? Da je en kretnik odveč ter je enega prestavila v drugo postajo, za (diva ostala pa uvedla turnus 24/24, z motivacijo, »da nista ves čas zaposlena in da odgovarja faktična služba osemurnemu delovniku. Vsi kasnejši protesti in intervencije so bile zaman.
VI alko spremno osobje je imelo turnuse, ki so odgovarjali osemurnemu delovniilku, v turnusu proste dneve. Prišla je izvozna sezona, promet se je pojačal in direkcija je osobju zagotovila posebno nagrado, ako lv svojem prostem času pelje vlak v Postojno. Dosti vlakospremnikov je delalo za te na • grade. Prihodnje leto nagrad ni bilo več, turnus se je skrčil, prosti idnevi so izginili, ker je im-ela direkcija dokaz, da osobje lahko več producira,
V kurilnicah so razkladali premogarji premog. Prišlo je 'dosti premoga, vozovi so ostali naloženi, v prometu je vozov manjkalo ter je uprava vpeljala posebne premije za razkladanje premoga. Ljudje so garali z
Iz intervencij.
Izplačilo državnih dolgov iz prejšnjih let.
Zahtevamo izplačilo diferenc delavcem.
Finančni minister je predpisal naredbo o likvidaciji državnih dolgov iz prejšnjih let, glasom katere se poravnajo dolgovi do konca budžetskoga leta 1920-30. ki znašajo po zbranih podatkih Din 48,731.875 in dolgovi preteklega budžetskoga leta, ki znašajo okoli Din 34,000.000. Izplačila ima izvršiti naredbodavce 1. stopnje z izplačilom na državni blagajni iz lastnih sredstev. Izplačila se morajo izvršiti samo na podlagi pravilno likvidiranih plačilnih nalogov. Najprej se morajo poravnati dolgovi iz prej-šhjih let in se ima za vsote, ki so večje od Din 50.000, zahtevati dovoljenje finančnega ministra.
Tako se glasi naredba finančnega ministra za izplačilo državnih dolgov. Železniški delavci sedaj zopit upajo, da bodo končnoveljavno dobili izplačane diference iz leta 1923, saj je to vendar eden izmed najstarejših državnih dolgov. Ker ta se na državne nameščence in delavce tako rado pozabi, se je savez ponovno obrnil na ministra saobraćaja in na finančnega ministra ter ju opozoril, da dolgujejo državne prometne naprave nad 17 milijonov dinarjev železniškim delavcem že sedem let, da je bil ta dolg pravočasno prijavljen finančnemu ministru in da je on že odobril tozadeven kredit. Savez zato naproša finančnega ministra, da ukrene potrebno, da^ se diferenca delavcem v prvi vrsti izplača.
Za popravila voznih redov, dodatkov itd.
Direkcija državnih železnic — Ljubljana.
Spoštovani gospod direktor!
Podpisanemu savezu je čast zaprositi Vas, gospod direktor, za rešitev sledeče predstavke:
Pri vsakoletnih voznih pripomočkih, voznih redih, prometnih in komercijalnih določbah, dodatku in inštrukcijam izdaja uprava tekom leta dosti popravkov. Vsaka postaja dobi popravke le v enem ali dveh izvodih, kar nikakor ne zadostuje, posebno ne na večjih domicilnih postajah. Postaje prakticirajo s popravki na sledeči način:
V Ljubljani gl. kol. razobesi postaja po en izvod popravkov v določbeni sobi ter mora vlakospremno osobje popravke tam ptrepisavati in tam popravljati pripomočke, kar je popolnoma neizvedljivo pri tolikem številu osobja in tudi ne praktično, ker o-sobje ne more nositi črnila s seboj. Včasih se pripeti, da si posamezniki ta popravek izposodijo na dom in morajo potčm drugi čakati ter so izpostavljeni kazni, ako nimajo pripomočkov pravočasno popravljenih.
vsemi silami, 'da so zaslužili nekaj premije in res ni bilo treba sprejeti novih delavcev. Prihodnje leto so bile premije manjše, nazadnje so popolnoma izginile, železniška uprava pa je zahtevala v določenem času isto storitev brez premij, kakor preje za premije.
Tako bi lahko našteli nešteto zgledov, ko je osobje nevede vsled kolegijalnosti ali pričakujoč posebno nagrado, premijo, akord itd. nudilo upravi dokaz, da se da isto delo izvršiti z manj delavci, odnosno da se more delovni čas podaljšati, vpeljati druge turnuse in s tem prištediti na osoibju-. Redukcije, ki so sledile v letih 1926 do 1929, so stalež osobja faktično znižale na minimum, imele so za posledico popolno ukinitev prostih dni, vpeljavo 24/24 urnih turnusov, ne izrabo pristoječih letnih dopustov, iker ni bilo več nado'mestnik'OV na razpolago ter se osobje pri turnusu 24/24 ni več moglo medsebojno nadomeščati.
Redukcije, izvršene koncem leta 1930 in začetkom letošnjega leta, pa presegajo že vse meje. Vsled pomanjkanja kredita se enostavno odredi posameznim postajam, da morajo v enem mesecu prištediti toliko in toliko dnevnic, kar se pravi, da morajo že skrajno zreducirano osobje poslati še na brezplačni dopust, ker pa brez delavcev ne morejo izhajati, morajo ostalim delavcem še podaljšati delovni čas. Tako gre na pr. v eni postaji vsak delavec mesečno 6 dni na brezplačen dopust. Njegov kolega pa naj ta čas vsak dan dela 14 ur, seveda za plačo, ki odgovarja osemurnemu delu. Ni instance, kamor bi mogel ta delavec vložiti tožbo za plačilo čezurneiga dela ter je v današnji težki krizi prisiljen, se popolnoma izrabiti in delati dnevno po 14 ur, ali pa iti na cesto.
Železniška uprava si je znala preskrbeti, da Inšpekcije dela nfenajo pravice nadzorstva na železnici, zakon o zaščiti delavcev se stalno izigrava ter si v vseh slučajih pomanjkanja kredita pomaga s tem, da prevali primanjkljaj na ramena delavstva. Uverjeni smo, da bo prej ali slej imel tak postopek tudi za železniško upravo nedogledne posledice, vendar bo takrat že prepozno. Smatramo za svojo dolžnost, da ponovno opozorimo železniško upravo na nepravilen način štedenja, kakor ga ona izvaja, da jo opozorimo na kršenje •obstoječih predpisov in na dejstvo, da [pride v zelo slabo luč, ako zakone enostransko, in sicer 'tam, kjer govore o dolžnostih osobja, striktno izvaja, na drugi strani pa, kjer govore o pravicah uslužbencev, ostane pretežna večina neizvršena, — Zadnji čas je, da preneha z vednimi redukcijami in podlajševanjem delovnega časa ter da zopet uvede in spoštuie osemurni delovnik. Železničarje pa pozivamo, da se vsi strnejo v enotno fronto ter pristopijo v svojo bojevno organizacijo »Ujedinjeni savez železničarjev Jugoslavije« ter se bore za spoštovanje zakonov, za ohranitev dosedanjih in pridobitev novih pravic.
Zato prosimo, gospod direktor, da izdate saobračajnemu oddelku nalog, da se popravki razmnože v tolikem številu, da bo dobit vsak vlakovodja po en izvod in bo skrbel, da bo njegova skupina izvršila popravke pravočasno. Ker mora saobraćajno odelenje popravek itak razmnožiti za vse postaje, ne bo dosti večjih izdatkov, ako se popravek recimo mesto v 50 izvodih razmnoži v 200 izvodih, odnosno v zadostnem številu. Tako se je preje vedno prakticiralo ter je imelo osobje vse popravke vedno v redu.
Prosimo, gospod direktor, da bi tej predstavki, ki jo stavimo v interesu službe kakor prizadetega osobja, ugodili.
Za prosti dan osebnim skupinam in prt-, Ijažniku k brzovlaku 1, 2, 4 in 5.
Direkciji državnih železnic — Ljubljana.
Saobračajno'-komercijelno odelenje.
Spoštovani gospod načelnik!
Ker je sedaj tovorni promet zelo reduciran in je na razpolago dosti izvežbanega osobja, prosimo, da bi se k turnusu osebnih vlakov dodelila še ena skupina 1/2, da bi osobje osebnih vlakov lahko dobilo po en prosti dan v mesecu, katerega sedaj nima v turnusu.
Nadalje prosimo, da bi se dodelilo prtljažnika k brzovlakom 5, 4, 1 jn 2 za progo Ljubljana—Zagreb in obratno, ker je pri omenjenih vlakih, posebno pri vlaku 5, vedno dosti prtljage in brzovoza, posebno sedaj v zimskem času je vsaki dan do 70 komadov cvetlic za Rumunijo in razne druge kraje.
Vlakovodja je do Zidanega mosta preobložen z delom, od Zidanega mosta dalje pa mora iti v sprednji službeni voz za strojem.
Beograjsko osobje ima pri vseh teh brzovlakih, tudi, ko je pri vlaku samo en službeni voz, dodeljenega prtljažnika.
Periodični izpiti vlakospremnega osobja.
Direkcija državnih železnic — Ljubljana.
Spoštovani gospod direktor!
Z ozirom na izredno slab rezultat periodičnih izpitov vlakovodij postaje Ljubljana, kjer je padlo 43 vlakovodij Maribora in drugih domicilnih postaj, si usojamo Vam, gospod direktor, razložiti vzroke tega neuspeha in Vas ob enem zaprositi, da bi u-I krenili potrebne korake, da se dosedanji način izpraševanja osobja ukine in da osobju možnost, da pred nepristransko komisijo dokaže svoje znanje in s tem dokaže, da je gornji rezultat periodičnih izpitov nepravilen.
Za zgled navajamo, da so padli pri izpitu na pr. Medvešček Ivan, Mravlje Božidar, Božič Franc, Simonič Štefan, Lotrič Karol, Svetle Ignac, Uranič Anton, vsi izredno dobro ocenjeni vlakovodje, katerih izkaz kazni ne zaznamuje skoraj nikakih kazni, ki popolnoma obvladajo vse predpise. Medvešček Ivan se n. pr. uporablja 'stalno kot vlakovodja za dvorne vlake, kar dokazuje, da je v ljubljanski direkciji eden najboljših in najsposobnejših vlakovodij. Pri periodičnem izpitu pa je ocenjen z nezadostnim uspehom, kar jasno dokazuje nepravilnost in neregularnost teh izpitov odnosno pobija način .izpraševanja kot neod-govarjajoč.
Za letošnje izpite se je osobje izredno pripravilo, šolski uradniki in šefi domicilnih postaj so se izredno potrudili pri šolanju osobja in vsakdo je pričakoval najmanj 90% pozitiven rezultat, a doseženo je bilo baš nasprotno ter je padlo 70% vlakovodij. Način izpraševanja je skrajno zastarel ter se je celo v šolah opustil že pred desetletji način učenja na pamet ter se povsod uvaja praktično šolanje in praktično izpraševanje, t. j., da vsakdo z lastnimi besedami odgovori na vprašanje ter se n. pr. odgovor točno po knjigi (naučeno na pamet) slabše ocenjuje kakor prost odgovor, ker s tem, da nekdo prosto odgovori, dokaže, da res pravilno razume tvarino in zna nauk tudi praktično izvajati, med tem ko odgovor na pamet tega dokaza ne doprinese.
Gospod Ogrinc na pr. zahteva, da se
Kateremu upokojencu pripadajo službene doklade?
Slučajno nam je prišla v roke zadeva nekega uslužbenca, ki je bil upokojen ter mu direkcija ni pri-poznala za penzijo službene doklade. Proti tej odločitvi direkcije je vložil pritožbo na Državni svet. Radi tipičnosti objavimo ta slučaj v listu, da bodo železničarji videli, s kakšnimi motivacijami se odklanja vloge uslužbencev.
Prizadeti uslužbenec je bil v službi do konca avgusta 1930 in je bil torej s 31. avgustom razrešen službe na železnici. Ves čas od 1. aprila 1. 1. dalje je redno prejemal službeno doklado ter se mu je pokojnina odmerila od 1. septembra 1930 dalje. Direkcija pa je motivirala odklonitev njegove prošnje za pripoznanje službene doklade s tem, da je bil dekret o njegovi upokojitvi podpisan dne 6. julija 1930, medtem ko je bil zakon o službeni dokladi objavljen v »Služ benih Novinah« šele 16. julija 1930.
Na videz bi ta motivacija držala, v resnici pa ne bo mogla držati in to iz sledečih razlogov:
. Prizadeti uslužbenec je dobil dekret, da je upokojen dne 9. oktobra 1930 ter nosi dekret datum od 4. novembra 1930. V aktivni službi se je nahajal še do konca avgusta 1930, torej še po dnevu, ko je bil zakon o službenih dokladah objavljen ter je do tedaj redno prejemal aktivne prejemke in bil šele koncem avgusta službe razrešen. Čisto logično je tedaj, da se mora za pripoznanje službene doklade vzeti v poštev oni čas, do kdaj je delal službo in bil v aktivnem staležu, ne pa datum nekega rešenja, o katerem on sploh nič ni vedel. Apelirali bi na direkcijo, da v sličnih slučajih tolmači zakon v ko rist uslužbencev.
Naše stališče, ki je pravilno, je, da pripadejo službene doklade najmanj vsem onim, ki so bili na dan 16. VII. 1930 še v aktivnem staležu, bodisi da so delali službo, bili bolni ali na razpoloženju. Za pripoznanje službene doklade se mora vzeti v poštev dan razrešitve od službe in ne kak datum podpisa rešenja.
Da samo datum podpisa ne velja, so jasen dokaz razni zakoni in naredbe, ki so objavljeni v »Službenih Novinah«. Ako bi praksa direkcije, da se mora upoštevati dan podpisa, obveljala, potem je na pr. bil zakon o službenih dokladah od kralja podpisan dne 23. VI. 1930, a dekret prizadetega železničarja pa dne 6. VIL 1930. Kolikokrat se pripeti, da leži kak podpisan akt leta in leta v pisarni, predno se ga izda in logično podpis, dan na pr. pred enim letom, ne more izbrisati iz sveta dejanske službe. Zato je pri vsakem zakonu na pr. poseben paragraf, da »stupa zakon u život, kad ga potpiše kralj, a obaveznu snagu dobija na dan obnarodo-vanja.«
To prakso, ki velja na pr. celo za zakone, bo morala upravna oblast upoštevati tudi pri dekretih, kateri
mu odgovori na vprašanje glede gotovega člena, ki ima 11 točk, točko za točko dobesedno in če na pr. pri zadnji točki ne pove dobesedno, je že slabo ocenjen. To zamo-rejo potrditi vsi prizadeti vlakovodje. Zahteva torej znanje predpisov na pamet, dasi mu je dobro znano, da vlakovodje na pr. nimajo saobračajnega pravilnika in so ga dobili pred približno 10 meseci za dva meseca na vpogled in so ga potem morali vrniti ter danes niti en vlakovodja v Ljubljani nima tega za službo najvažnejšega predpisa, zahteva pa se od izpraševainega organa dobesedno vsebino.
Prosimo, gospod direktor, da bi preskrbeli prizadetemu osebju zadoščenja s tem, da bi odredili posebno komisijo treh višjih uradnikov in prometnih šefov, ki naj bi vse padle vlakovodje izprašala ter smo uverjeni, da bo rezultat tega izpita, ako .se bo zahtevalo obvladanje tvarine praktično, popolnoma pozitiven.
Za bodoče prosimo, da bi odredili, da izvršuje periodične izpite vsaj komisija dveh uradnikov in sicer poleg direkcijske-ga organa še pristojni šef prometne službe.
To vlogo predlagamo, gospod direktor, v interesu službe in uslužbencev samih, kateri so se v preteklem letu izredno potrudili, da vrše službo res vestno v korist državnih prometnih naprav ter prosimo, da bi tej vlogi posvetili Vašo pažnjo.
Prejmite, gospe d direktor, ob tej priliki izraze našega posebnega spoštovanja.
dobe obvezno moč z dnem objavljenja v »Službenih Novinah«, ali z dnem dostavitve uslužbencem, ako služba dopušča, da se dekret takoj izvede. Ako pa obstoje višje sile ali službeni razlogi, ki ne dopuščajo izvedbo dekreta (razrešitev uslužbenca ni mogoča), pa ta višja sila odloži »obvezno moč« dekreta do dneva, ko se dekret more dejansko izvesti, ker bi bil v nasprotnem slučaju uslužbenec brez lastne krivde težko oškodovan za to, ker je moral dalje časa služiti na pr. državni ustanovi. Mesto plačila za požrtvovalnost bi bil kaznovan.
Upamo, da bo tudi ljubljanska direkcija uvidela edino pravilnost takega postopka ter bo krivico popravila že v lastnem delokrogu in ne bo čakala dve leti na rešitev državnega sveta!
* -k *
Ali je direkcija dolžna popraviti nepravilnost, za katero ve?
Marsikomu se bo zdel čuden ta naslov, ker že sami med seboj vedno zahtevamo, da se mora krivica popraviti ter smatra vsak pravičen človek za svojo dolžnost, da krivico, če jo je naredil, tudi popravi. Še bolj pa je dolžnost železniške direkcije, da vsako nepravilnost ali krivico, za katero zazna, da so jo zagrešili njeni organi napram nižjim uslužbencem, že iz lastne iniciative popravi. V našem časopisu smo že pisali o krivici, ki se je zgodila na pr. železniškim delavcem v kurilnici v Mariboru, v Pragerskem, v Brežicah, ki so bili stari nad 36 let ter so morali iti kljub jasnim okrožnicam direkcije še enkrat k železniškemu zdravniku in tam plačati takso Din 20.—. V kurilnici v Mariboru se je na pr. starim delavcem zagrozilo, da ne bodo prevedeni na novi pravilnik, ako ne gredo k zdravniku ter so morali iti k zdravniku tudi delavci stari po 50, 60 in več let.
Pričakovali smo, da bo direkcija, čim je zaznala za to krivico, ki se je zgodila delavstvu kljub jasnim odredbam direkcije, štev. 36, 51 itd. odredila, da se vsem tem delavcem povrne znesek po Din 20.— ter se čudimo, da do danes ni izdala nobenega takega odloka. Obračamo se danes ponovno na direkcijo ter jo pozivamo, da ukrene vse korake, da se vsem onim delavcem, katerim ni bilo treba iti radi pridobitve stalnosti na zdravniški pregled, pa so po nalogu šefa kljub temu morali iti, povrne taksa po Din 20.—, ki so jo morali plačati zdravniku.
* * *
Ali je to mogoče?
V vseh narodnih pregovorih in raznih izrekih se vedno obljublja pridnemu nagrado, kaj dobrega, le nemu in slabemu pa revščina, ponižanje in same slabe stvari. Tudi privatni gospodar danes navadno pridnemu delavcu, katerega more porabiti za vsako delo, poviša plačo, ga pomakne na višje mesto, slabemu
Iz direkcijske prakse.
delavcu pa zniža plačo ali ga celo odpusti. To je v navadi v privatni službi, na železnici pa se tudi v takih slučajih ravno nasprotno postopa. Delavec ali profesionist, ki se peha in trudi, dela službo nastavljenca, polaga strokovne izpite, je nastavljen, neoziraje se na službena leta, le v prvo stopnjo plače in mesto, da bi napredoval in dobil večje prejemke nazaduje in izgubi na prejemkih včasih po par sto dinarjev. Mesto da bi bil za svojo požrtvovalnost in pridnost nagrajen, izgubi na prejemkih ter se smatra glede napredovanja kot novinec, ki nima nikdar izgleda, da bo dosegel končno stopnjo plače.
Še lepši primer oškodovanja osebja vsled nejasnosti zakona je pri onih, ki so bili leta 1926 nastavljeni v višjo stopnjo osnovne plače in so morali šele po nastavitvi polagati izpit. Vzemimo dva enako stara uslužbenca, ki sta bila nastavljena v 10. stopnjo osnovne plače ter je bil eden izmed njiju zelo priden in vesten, poleg tega seveda dobre glave ter je leta 1929 naredil z odličpim uspehom strokovni izpit, ki je bil nagrajen s tem, da je nazadoval iz desete stopnje v prvo stopnjo osnovne plače, ker je postal stalen. Njegov tovariš pa je pri izpitu padel ter je bil kaznovan s tem, da je ostal še eno leto začasen in je seveda še celo leto imel prejemke 10, stopnje, Ali vam gre to v glavo? Zato, ker si naredil izpit, padeš v smislu določb zakona iz desete v prvo stopnjo, ako ga pa ne narediš, ostaneš še vedno v deseti stopnji?!
Navedli smo ta dva zgleda le zato. da bi končno železniško upravo prepričali o velikih pomanjkljivostih zakona o državnem prometnem osob-ju, katerega je nujno potrebno spo-polniti, da bo vsaj deloma odgovarja! današnjim razmeram. Nujno potrebno je zagarantirati železniškemu delavcu, da se mu bodo pri nastavitvi upoštevala prejšnja službena leta, da vsled nastavitve ne bo izgubil ne na
Vso javnost je zelo pretresla vest o strašni smrti železniškega delavca Drenik Franceta iz Trebnjega, kate rega je povozil vlak blizu postaje Trebnje ter vlekel njegovo truplo do Novega mesta. K tej grozni nezgodi ne bomo pisali komentarja, pribijemo le to, da se vse železniške organizacije ter delavstvo leta in leta bore za upoštevanje osemurnega delovnika, na železnicah pa se vsled vednih redukcij in pomanjkanja kredita osemurni delovnik vedno bolj krši ter ni nobena redkost več, ako mora delati delavec po 12 in več ur in to dan za dnem. Dnevno časopisje je k tej nesreči prineslo daljša poročila in iz
Kaj je marksizem?
Najbolj je razširjeno naziranje, da je marksizem narodno-gospodar-ska teorija. Utemeljuje pa to svoje naziranje s tem, ker je znanstveno največje Marxovo delo »Kapital« na videz narodno-gospodarsko. Vsaj zdi se, da obravnava Marxov »Kapital« le stvari, ki tvorijo bistvo narodnega gospodarstva. Vemo, da obravnava Marx v svoji knjigi cirkulacijo kapitala, analizira pojme blaga, njegove vrednosti, pojme cene in dobička, kako se ustvarja dohodek itd.
Toda:	že podnaslov znamenite
Marxove knjige pa nas opozori, da obravnava Marx v kapitalu druge stvari, nele narodno gospodarstvo. Podnaslov pove: »Kapital« je kritika politične ekonomije. Politična ekonomija pa pomeni v francoskem in angleškem jeziku to, kar označujemo pri nas z narodnim gospodarstvom.	v
Besede kritika pa ne smemo v tem primeru istovetiti s kritiziranjem, marveč: s to kritiko narodnega gospodarstva je hotel Marx razjasniti dejansko bistvo in pogoje narodnega gospodarstva.
Zato je jasno, da se je moral postaviti Marx na stališče, ki je izven znanosti, ki jo je hotel Marx v svo-)em delu objeti. Zato stoji Marx s Svojim delom izven okvirja narod-
prejemkih in ne na izmeri dopusta, da torej vsled nastavitve ne bo nazadoval, ampak napredoval.
Še danes čaka veliko število onih revežev, ki so bili leta 1926 nastavljeni v višje stopnje, pa so bili lansko leto degradirani v prvo stopnjo, na rešitev svojih pritožb proti tej degradaciji. Danes je na železnici že tisoče nastavljencev, ki imajo po 10 in več let službe, pa so še vedno v začetni stopnji plače ter upajo, da jim bo z novim zakonom položaj izboljšan, odpravljena krivica in da bodo pomaknjeni v službenim letom odgovarjajočo stopnjo. Smatramo, da je dolžnost Ministarstva Saobraćaja, da ukrene vse korake, da se novi zakon o državnem prometnem osobju čim preje uzakoni, pred uzakonjenjem pa, da se skliče anketa železničarskih organizacij, ki naj da k projektu zakona svoje mišljenje in pripombe, da v novem zakonu ne bo nejasnosti in dvoumnih določb.
* * *
V časopisu bomo vpeljali to kolono in od časa do časa priobčevali razne nepravilnosti, katere zagreši sedanja praksa, ki je popolnoma zavrgla skozi desetletja veljavno načelo: »Če je kje kak predpis nejasen ali dvoumen, naj se vedno razlaga dobrohotno in v prid uslužbencem.«
S to kolono bomo skušali pri merodajnih instancah dokazati nujno potrebo sodelovanja žel, organizacij, jih prepričati o potrebi odprave okostenelega birokratizma, ki večkrat dela zelo čudne skoke, ki ne pripomorejo do ugleda. Hočemo doseči, da se razbremeni višje instance od neštetih pritožb, ki bodo sigurno padle za 50 odstotkov, ako bodo niž je instance reševale vloge itd. ne le po mrtvih črkah predpisov, ampak se skušale v dvomljivih slučajih vsaj nekoliko uživiti v stremljenje naredbodavca. Kjer je mrtva črka nejasna, naj odločuje zdrava pamet dobrohotno in v prid uslužbencem.
»Slovenca« posnemamo sledečo notico:
K strašni -železniški nesreči na Dolenjskem smo prejeli iz Trebnjega še naslednje: Poročali ste že, da je vlak povozil in strašno razmesaril tukajšnjega postajnega premogarja Fr. Drenika, ko se je vračal iz službe domov na Dol. Podboršt, kjer ima zelo borno bajtico. Njegova služba je bila od lani dalje brezprimerno naporna. Prav vsak dan v službi, najsibo Svetek ali petek, brez vsakega oddiha. En dan od 5. ure zjutraj do 6. ure zvečer, drugi dan pa od 8. ure zjutraj do četrtka do 10. ure zvečer. Nobena j nedelja, noben praznik prost, nobe-
nega gospodarstva. Značilno za Mar-xovö gospodarsko politiko je, da opazuje narodno-gospodarske pojave nele z narodno-gospodarskega vidika, marveč tudi in to pred vsem kot družabne pojave, torej kot pojave družabnega življenskega procesa.
Marxova nova osnova analize je torej družba, ali, še boljše, podru-žabljenje, Ker dokaže Marx, da so narodno-gospodarski pojavi produkti podružabljenega, in pokaže, kako so se razvili po nekih, zgodovinsko nastalih gospodarskih tvorbah, se iz-premene narodno-gospodarski pojavi v zgodovinske, V tem pa tiči bistvena razlika med marksističnim in na-rodno-gospodarskim naziranjem. Za meščansko narodno gospodarstvo so gospodarski pojavi oblike družabnega življenja. Pa tudi, če meščansko narodno gospodarstvo zgodovinsko opazuje, ne prizna, da bi bil sedanji kapitalistični način proizvodnje le zgodovinska faza, preko katere mora nujno iti nadaljnji družabni razvoj. Narodno gospodarstvo je po svojem bistvu nauk o ustanavljanju in delitvi bogastva, ki ga z za meščansko ideologijo značilno dvoumnostjo označuje za narodno bogastvo. Čeravno je to le bogastvo posedujočih razredov, ki pa veljajo pač še vedno za nosilce nacije.
Kratko: narodno gospodarstvo je
nega namestnika, da bi se vrstila. Prosil je na vse strani — brezuspešno. Strojno odelenje ljubljanske direkcije je njegovega službenega tovariša prestavilo in njega samega pustilo za vse lokomotive, ki se ustavijo na trebanjski postaji, Mož je vidno pešal živčno in telesno. Ni čuda! Dne 16. t. m. se je vračal domov z nahrbtnikom ob progi, kakor je neštetokrat — semintja se je tudi peljal z vlakom do Ponikev, od koder ima še malo bližje do doma. Ali ni čul za seboj vlaka ali kaj, ali se je premalo v sneg umaknil. Skratka, vlak ga je zgrabil kmalu izven trebanjske postaje ob začetku vasi Stari trg. Vlekel ga je s seboj, odtrgal mu nogo, njega pa vlekel dalje, tako da so
Izvoljeni skupščinarji so na zadnji skupščini bolniške blagajne pri »Slučajnostih« predložili še sledeče zahteve ter pooblastili upravni odbor, da pri direkciij državnih železnic v Ljubljani izvede vse korake, da sc te zahteve čim preje uresničijo:
1.	Redno izplačilo vseh prejemkov ponesrečencem. Skupščinarji zahtevajo, da bi se tudi delavcem, ki se v službi ponesrečijo, izplačevala hranarina redno kakor ostalimi, ki so bolni in ne, da morajo ravno ponesrečenci čakati včasih po več mesecev v največji bedi na pripadajočo jim hranarino.
2.	Progovnim paznikom naj se podeli vse priprave in obvezni materijal za prvo pomoč. Progovni delavci in profesionisti so ravno pri delu na progi, izmenjavi pragov, polaganju novih tračnic, najbolj izpostavljeni nevarnostim, da se več ali manj poškodujejo. Na razpolago ni nikakega obvezilnega materijala ter se večkrat obveže rane z umazanimi cunjami, kar povzroči razne infekcije ter še poveča bolečine. Zato naj se vsem progovnim paznikom da obvežita, jod in najpotrebnejši materijal za prvo pomoč.
3.	Intervencija pri direkciji radi podeljevanja dežnih plaščev. Skupščina naroča upravnemu odboru in prosi g. šef-zdravnika, da podvza-mejo pri direkciji potrebne korake, da se odpravi dosedanja praksa, da je. po en dežni plašč določen za dva ali celo tri delavce, ki ga vsega premočenega oblačijo eden za drugim, kar je skrajno nehigijenično.
4.	Onim delavcem, ki so bili stari nad 36 let, pa so po nalogu načelnikov morali iti na ponovni zdravniški pregled ter plačati Din 20, naj se ta znesek povrne, da ne bodo pri že itak mizernih1 plačali po nepotrebnem oškodovani.
po svojem bistvu gospodarska teorija, toda le na temelju kapitalistične privatne lastnine, kakor je nastala po 15. stoletju- Narodno gospodarstvo pa ne obravnava bistva gospodarskih pojavov in dogodkov. Zato je tudi naravno, da ta teorija ni napredovala in ni prav nič pripomogla do globljega razumevanja gospodarskih pojavov.
Res je, kar je zapisal Marx: bur-žuazija je zatrla pri svojih teoretikih duhovni nagon in polet, ko je dobila politično moč v svoje roke.
Marksizem pa ni le narodno-go-spodarska teorija: on smatra celo epoho, v kateri se vrši družabna produkcija le zato, da si ustvarjajo posamezni razredi bogastvo, le kot zgodovinsko stopnjo v razvoju človeške družbe, preiskuje zato realne vzroke, ki so dovedli do tega razvoja, in vzroke, ki bodo povzročili izpremembo, odnosno izmeno te stopnje. Zato ima Karl Kautsky prav, da je Marxov »Kapital« izrazito zgodovinska knjiga. »Kritiko narodnega gospodarstva« je mogel izvršiti marksizem le, ker je sistem, ki obravnava družabni razvoj. V tem razvoju pa je kapitalistični način proizvodnje le prehodna faza. Z eno be sedo: Marksizem ni narodno-gospo-darska teorija, marveč družabna veda.	(Iz »Svobode.«)
drugo jutro našli njegove stvari ležati na raznih mestih ob progi do Mirne peči (nahrbtnik, razbite steklenice, suknjič, kapo, šope las, eno roko šele pri Mirni peči). Vse razmesarjeno truplo so pa dobili šele v Kandiji pri Novem mestu. Ta že sama na sebi strašna nesreča je grozno zadela njegovo številno družino. Ponesrečeni zapušča od skrbi in težav ter pomanjkanja zelo slabotno ženo in šest malih, povsem nepre • skrbljenih otrok. Osirotela družina res zasluži vse naše sožalje in tudi pomoč. Upajmo, da bo tudi železniška uprava do skrajne možnosti pomagala skoro obupani družini, zlasti še, ker je bila zadnje čase le malo preveč skopa.
Nastavitev še po enega zobozdravnika v Ljubljani in Mariboru.
Vsemu članstvu sporočamo, da je po dveletnih intervencijah in urgencah ljubljanskega upravnega odbora končnoveljavno potrjen sklep, da se v Ljubljani in Mariboru nastavi še po en zobozdravnik. S tem je ugodno rešena zahteva prizadetega osob-ja v teh dveh največjih železničarskih centrih ljubljanske direkcije.
Nastavitev g. dr. Majcena za spe-cialista-kirurga v Mariboru odobrena. Tudi ta zadeva sc je vlekla celi dve leti ter je ljubljanski oblastni odbor opetovano nastavil dr. Majcena za specialista-kirurga, kar pa centralnemu odboru v Beogradu ni bilo prav ter je to nastavitev vedno razveljavil.
Tik pred oblastno skupščino, ko smo nastavitev dr. Majcena postavili kot samostojen predlog na dnevni red skupščine, pa je prišel iz Beograda odlok, s katerim se nastavitev dr. Majcena potrdi. Tudi tu je končnoveljavno prodrla upravičena zahteva železničarjev.
Zahtevamo zobozdravnika za M. Soboto. Na progi Pragersko—Čakovec sta sicer od bolniške blagajne postavljena dva zobozdravnika, eden v Ptuju in drugi v Čakovcu, ki pa za osobje, zaposleno na progah! Ormož—Ljutomer — Radgona — Murska Sobota—Hodoš sploh ne prideta v poštev radi nemogočih železniških zvez. Iz proge Hodoš—Murska Sobota na pr. rnora iti z doma zjutraj ob 6. uri, da pride v Čakovec popoldne ob pol 15. uri, nazaj grede pa mora prenočevati v Murski Soboti in pride šele drugi dan domov. Še slabše je, če se pelje v Ptuj. Ker mora iti v zobozdravniku po večkrat, zgubi tako veliko dnevnic, kar ga odvrača od zobozdravljenja, ker mu potem primanjkuje denarja za preživljanje družine. Ker je v Murski Soboti železniški zdravnik istočasno tudi zobozdravnik, osobje u-pravičeno pričakuje, da bo bolniška blagajna odobrila železu, zdravniku tudi izvrševanje zobozdravniških del. Prizadetih je okoli 1100 oseb (uslužbencev in rodbinskih članov).
Položaj železničarjev na industrijskih železnicah.1
Težka kriza, ki se tekom zadnjih dveh let opaža zlasti v lesni industriji, je zelo težko prizadela tudi železničarje, zaposlene na industrijskih železnicah. Redukcijam delavcev v gozdovih in na žagah je vsled skoraj popolnega zastoja izvoza neobdelanega in polobdelanega lesa sledila občutna redukcija tudi med železniškimi delavci. Najprvo se je začelo z odpuščanjem osob-ja, nato s podaljševanjem delavnega časa preostalim uslužbencem in končno pa kljub podaljšanju delovnega časa še z zni-žavanjem plač. Tako je danes položaj u-službencev na industrijskih železnicah neznosen, saj je ponekod stalež osobja na-pram lanskemu letu zmanjšan za 30%, a plače v poedinih slučajih celo za 40%.
Danes prinašamo statistiko za železnice v Bos. Krajini, ki merijo skupno skoraj 1600 km in so pred enim letom zaposlovale skoraj 6000 delavcev, danes pa jih imajo komaj še 4700. Največje podjetje je šumsko podjetje Dobrijin—Drvar, ki ima 388 kilometrov železniške proge z javnim prometom in 471 kilometrov pa industrijskih prog. Na skupno 859 km zaposluje komaj 1211 delavcev, pri katerih znaša danes delovni čas 10 do 14 ur, a plače komaj 12 do 46 Din dnevno. Samo pri tem podjetju je bil stalež železničarjev reduciran za nad 30 odstotkov.
StraSna nezgoda železniškega delavca.
Iz bolniške blagajne.
Druga največja železnica je industrijska proga destilacije drva Teslić, ki meri 131 km. a zaposluje.na tej progi le 205 delavcev, katerih plače se gibljejo med Din 24 in 52, delovni čas pa med 8—12 urami. Tukaj je bil stalež osobja tekom redukcij zmanjšan za 26%, plače pa reducirane posameznim kategorijam za 13—40%. tako da znaša danes najboljša plača le Din 52 dnevno.
Železnica podjetja Bos. d. d. Banjaluka meri 121 km, kjer je zaposlenih 295 delavcev, katerih delavni čas se giblje med 8— 18 urami, a plače med Din 18 do 52. Tukaj je bilo reduciranih četrtina delavcev, plače pa zmanjšane za 5%.
Našič. tvoru. Tanina, Podgradci, ima 33 km industrijske proge s 123 delavci, delovni čas od 10 do 16 ur, plače od Din 16 do 42. Plače so bile reducirane od 7 do 15%, stalež osobja pa zä 42%.
Poleg teh večjih podjetij pa obstojajo še manjše industrijske proge (Rujevac d. d. 18 km, Slaveks 11 km), ki zaposlujejo skupno 110 delavcev pri plačah do Din 40 in delovnem času do 16 ur.
Poleg teh privatnih prog pa so v Bos. Krajini še državne železnice, ki merijo 354 km, na katerih je zaposlenih 2478 u-službencev s plačami od Din 20 do 72, kjer sicer zadnje čase ni bilo večjih redukcij
V zadnji številki smo začeli priobčevati osnutek predlogov, ki jih je postavila ITF. Iz osnutka priobčujemo danes še sledeče glavne predloge v informacijo organiziranim članom, da vidijo, kake zahteve postavljajo cestni železničarji v drugih krajih ter da uvidijo ipotrebo močne in enotne organizacije, potom katere si bo-do mogli priboriti izboljšanje svojega položaja.
Pravice delavstva.
Personalna zastopstva. Pri posameznih podjetjih, državni oblasti in internacionalno je treba ukreniti vse korake, da se povsod vzpostavijo personalne komisije in obratni sveti ter da se vse člane teh zavaruje pred preganjanji in odpusti z zakonskimi odredbami. V delokrog personalne komisije in obratnih svetov spadaj zastopanje skupnih interesov vsega osobja, kakor tudi zastopanje poedincev napram podjetju.
Pravo soodločevanja. Personalnim komisijam se mora zasigurati pravico vpogleda v obratno in računsiko poslovanje podjetja. V tehničnih in komercijelnih viprašanjih podjetja smejo zahtevati pojasnil, staviti predloge in najmanj enemu članu personalne komisije se mora zasiigiu-rati pravico prisostvovanja direkcijskim in upravnim sejam.
Kolektivne pogodbe. V vseh državah se mora zahtevati, da se organizacijam z zakqnom zajamči pravico sklepanja kolektivnih pogodb.
Disciplinsko postopanje. Disciplinski postopek je urediti sporazumno med 'delavstvom in podjetjem in najmanj na paritetni podlagi.
Tehnične naprave in izobrazba osobja. Tehnične naprave. Ker zahteva moderni promet povečanje vozne brzine, hitro izpeljavo, ustavljanje voz in vzdržanje enake brzine tudi pri vzponih, je potrebno v starih vozovih izmenjati motorje z močnejšimi in ne čakati na nabavo novih voz. Vse vozove je opremiti z avtomatičnimi zavorami, ki delujejo na vsa kolesa. Motorne vozove se mora opremiti s peskovnimi napravami, uporabljivimi za obojestransko vožnjo ter se sme v zimskem času ter v krajih z mrzlim podnebjem uporabljati le posušen pesek. Pri vseh cestnih železnicah naj se u-vede avtomatično spenjanje voz, da se prepreči nezgode. Mesto za voznika se mora popolnoma ločiti od potnikov, tako, da ima voznik, zadosten prostor na razpolago in da ga nikdo ne moti pri delu. Kretniške naprave naj se modernizira. V kolikor niso električne, se morajo dati prestavljati z voznikovega mesta brez izstopanja.
Šolanju osobja se mora posvečati naj-vefejo pažnjo ter se mora osobje tudi tehnično izvežbati in poučiti o prvi pomoči. Vpeljati je pri vsakem podjetju učne te-
Občni zbori.
Tekom prihodnjih tednov se vrše občni zbori v naslednjih podružnicah s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo dosedanjega odbora in razrešnica.
2.	Poročilo delegata centrale o delu organizacije v preteklem letu, položaju železničarjev ter direktivah za bodoče delo.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Razno.
Občni zbori se vrše po sledečem razporedu:
DNE 1. HI. 1931:
ZALOG ob 8.30 uri zjutraj v prostorih gostilne Sicherl v Zalogu. CELJE ob 9. uri dopoldne v prostorih Delavske zbornice.
DNE 7. III. 1931 s
PRAGERSKO ob 19. (7.) uri zvečer v gostilni Berglez.
DNE 8. III. 1931:
ORMOŽ ob 8. uri zjutraj v prostorih gostilne Gaberc.
na plačah, pač pa je bil reduciran del o-sobja radi zmanjšanja prometa. (Ker na industrijskih progah skoraj nikjer ne izplačujejo rodbinskih doklad, smo radi primerjave tudi za državne železnice vzeli prejemke samca.)
Končno imamo tam še dva državna rudnika Ljubija in Suhač, prvi s 18 km, a drugi z 9 km proge. Pri Ljubiji je zaposlenih 186 železničarjev, pri Suhaču pa le 27. Med tem, ko je nastavljeno osobje vsaj' delno prevedeno po' plačah javnih nameščencev, znašajo plače delavcev le odi Din 18 do 36 dnevno, poleg tega pa grozi pri Ljubiji vsied popolnega zastoja dela velika redukcija osobja. Vendar tudi eksekutivno osobje pri železnici državnih rudnikov ne prejema nikakih sporednih prinadležnosti, pavšala za službeno obleko in je tako občutno zapostavljeno napram ostalim državnim železničarjem.
Položaj železničarjev na industrijskih progah je torej vsaj za 50% slabši in težji kakor državnih železničarjev in to v pogledu prejemkov kakor tudi delovnega časa. Naš savez se zaveda težke in odgovorne naloge, ki ga čaka pri delu za zboljšanje položaja osobja industrijskih železnic ter poziva zato vse osobje, da strne svoje vrste v Ujedinjenem savezu železničarjev za obrambo zadnjih pravic in za izvojeva-nje človeku dostojnega življenja!
cestnih železničar jev.
čaje s strokovnimi učitelji ter se mora osebju za čas šolanja zasigurati vse prejemke.
Lastninska pravica.
Cestne železnice naj preidejo v vseh državah v posest občin, odnosno naj se vsaj upravljajo s splošno koristnih vidikov. Tako v interesu '.prebivalstva, kakor v interesu osobja je, da upravljajo prometna podjetja javne ustanove in kjer to ni mogoče, da se ne upravljajo taka podjetja iz profitarskega stališča, marveč tako, da bodo koristile razvoju gospodarstva in najširšim slojem. Alko odpravimo stremljenje po dobičku, bodo vozne cene lahko nizke, kar bo koristilo vsemu prebivalstvu in na drugi strani se bo osobju lahko zagarantiralo res primeren eksistenčni minimum.
Kazensko pravo.
Zahtevamo enakost pred zakonom. Odpravi naj se v kazenski zakonodaji vse one določbe, ki predvidevajo za prestopke cestnih železničarjev pri izvrševanju službe strožje kazni, kakor za slične delikte ostalega prebivalstva.
Ljubljana. Pripravljalni odbor je sedaj izvršil že vsa dela za ustanovitev sa.mo-stojne podružnice ter se ibo v kratkem sklical občni zbor. Vpisalo se je že 77 članov. Na sejah se je sklenilo izvršiti na merodajnih mestih pri upravi najnujnejše intervencije, zlasti glede kaznovanja osobja in predpisovanja povračila škode brez zaslišanj, kar se ne godi prav pri nobeni drugi upravi. Še direkcija državnih železnic ima strog predpis, da se ne sme izreči niti najmanjša kazen, ne dia bi se prizadetega zaslišalo in mu dalo vso možnost, da se zagovarja, odnosno dokaže nedolžnost.
Nadalje se .bo interveniralo radi zaostalih dopustov in izplačila po pragmatiki ter nastavitev osobja.
Seje se bodo vršile redno mesečno, sestanki ali širše seje pa po potrebi.
Vse članstvo se opozarja, da se v vseh slučajih potrebe intervencij, pritožb itd. najprvo obrne na obratne zaupnike in funkci-jonarje podružnice cestnih delavcev, da že v lastnem delokrogu izvrše ome intervencije, ki jih lahko ukrenejo. Na centralo naj pridejo šele potem in to vedno v sporazumu z zaupnikom in funkcijonarji podružnice. To uvajamo zato, da ne bi prišlo do kakih nesporazumov in da se bodo vse intervencije vodile res kar najbolj uspešno.
Pripravljalni odbor poziva še one poslednje cestne železničarje, ki še niso prijavili svojega pristopa, da se javijo za pristop v savez, da bomo 100-odstotno enotno organizirani res uspešno zastopali naše interese. V slogi je moč!
Pripravljalni odbor
PONIKVA ob 15. (3.) uri popoldne.
Kraj bo razviden iz letakov.
Podružnice pozivajo vse članstvo, da se občnih zborov točno in polnoštevilno udeleži. Dolžnost slehernega sodruga je, da na občnem zboru sodeluje ter zlasti v sedanjih težkih časih stavi predloge za nadaljnje delo za zboljšanje položaja železničarjev! Čvrsto strnjeni v enotni fronti bomo vzdržali na naših postojankah, enotni pa bomo tudi zadosti jaki, da bomo zaustavili vedno zmanjševanje pravic in krenili navzgor na pot boljše bodočnosti!
Dopisi.
Ljubljana.
Ljubljanska podružnica Ujedinje-nega saveza železničarjev Jugoslavije opozarja vse odbornike in vse člane saveza, da se vrši redni letni občni zbor podružnice v nedeljo, dne 8.
marca 1931 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Na občnem zboru bo odbor poleg običajnih poročil poročal tudi o plenarni seji saveza v Mariboru, dalje o skupščini bolniške blagajne in o vseh izvršenih intervencijah ter vabimo vse službe proste so-druge, da se občnega zbora, ki prične točno ob 9. uri dopoldne, polnoštevilno udeleže.
V četrtek, dne 5- marca pa se vrši zadnja seja podružničnega odbo • ra pred občnim zborom ter prosimo vse člane širšega odbora in nadzorstva, da pridejo sigurno na to sejo. Seja se vrši v prostorih saveza ob 18. uri zvečer.
Novo mesto.
Radi službene odsotnosti in obolenja več funkcijonarjev podružnice smo morali občni zbor, ki bi se imel vršiti v nedeljo, dne 22. februarja, preložiti na drug termin. Redni občni zbor se bo vršil najbrže koncem marca ter bodemo članstvo pravočasno obvestili, kje in kdaj se vrši.
Obsojanja vredno! Železniški delavci so imeli zadnje mesece obilo dela s svojimi dokumenti; kar so imeli v tujem jeziku, so morali presta viti na uradni jezik, plačati overo-vatelja, hoditi po sodniji in so nekateri zgubili lepe dnevnice. Ko so že imeli skoraj vse dokumente skupaj, je baje izšel odlok, da morejo overoviti te listine tudi službeni načelniki.
Komaj je minul dober mesec, že je izšel nov odlok, da morajo zopet predložiti iste listine za sprejem v penzijski sklad in one, ki so v tujih jezikih, morajo biti prestavljene v službeni jezik, overovijo pa jih službene jedinice. Skoro vsi stari delavci imajo dekrete o članstvu v pen-zijskem fondu v nemškem jeziku in obsegajo ti dekreti kakih 50 besed ter smo upravičeno pričakovali, da se bo šlo delavstvu na roko ter mu bodo oni predpostavljeni, ki znajo nemško, to prestavili, saj je vendar malenkost. Ugotavljamo, da so posamezniki res šli delavcem na roko (vsa čast tem), a bilo je dosti drugih, ki niso niti s prstom mignili, ampak 'celo povzročili delavcem občutne izdatke. Tako se je na primer pri progovni sekciji Ptuj dobil nadzornik proge, ki je pobral te nemške dekrete in jih, brez da bi koga vprašal, poslal nekam v prepis in ubogi delavci so dobili za ta dokument čez par dni račune po Din 36.— do Din 40.—, eni celo po Din 100.—, katere so morali plačati od svojih malih plač. Ko nekdo ni takoj plačal, je bil celo izročen advokatu.
Vsega obsojanja je vredno tako početje ter upravičeno pričakujemo, da bo takim gospodom, ki poznajo tako malo človekoljubja, tudi ljubljanska železniška direkcija posvetila primerno pažnjo! Ko bi progovni mojster delavcem povedal, da bo stal prepis po 40 Din, bi sigurno vsi poslali dokumente na svojo organizacijo, ki bi jim to brezplačno poskrbela!
Ormož.
Delavcem se res obetajo vedno hujši časi. Redukcije in znižanja plač so nas spravile že v obup, letošnje leto pa grozi biti najslabše. Udarec za udarcem pada po ubogih delavcih ter kmalu ne bo zadostovala plača za same davke in prispevke, marveč si bomo morali še doma sposoditi denar, da ga bomo prinesli na železnico. Velike izdatke smo imeli za prepisavanje dokumentov, ker na sekciji ni hotel nikdo vedeti, da lahko potrdi tuje dokumente. Sedaj se govori, da bomo morali plačati še kuluk in oni, ki ima kako zadolženo bajto, ga bo moral plačati še dvakrat. Potem bo treba baje plačati velike zneske za penzijski sklad za nazaj. V ormoški fari so nas osrečili še z novim kulukom za popravilo cerkve in gospodarskih poslopij g. župniku, ki pač ni tolik revež, kot smo mi delavci. Nikdo nas ne vpraša: kje boste vzeli, ampak pravi le: Daj! Če ne, grozi celo zaporna kazen.
Kar pa je starih delavcev, ki so si že davno in pod mačeho Avstrijo pridobili razne pravice, naj danes še
Cestni železničarji.
Mednarodna konferenca
podružnice cestnih železničarjev.
te zgube! Govori se, da oni, ki so bili stari nad 33 let, ko so prišli k železnici, sploh ne bodo stalni, ne bodo dobili dopusta in ne nove pokojnine. Ali res hočejo gospodje uboge delavce popolnoma uničiti in jih pognati v obup? Ali res ni nikjer več pravice na svetu?
Mi, ki trpimo, kličemo vsem delavcem: Vi, ki ste revni, preganjani in tepeni! Združite se! Vsi delavci stopimo v skupno armado, stopimo v naš železničarski savez vsaj sedaj ob 12. uri, da si ohranimo zadnje pravice, da si priborimo človeku dostojno življenje!
Iz centrale.
Podružnice, ki še niso imele občnega zbora za leto 1931, morajo obdržati občni zbor najkasneje do konca marca 1931. Te podružnice naj sporoče najkasneje do 10. marca t. 1. centrali dan, kraj in uro občnega zbora, da objavimo občni zbor v časopisu in pošljemo referenta.
Prijava novih odborov oblasti. Vsaka podružnica mora takoj po občnem zboru javiti novoizvoljeni od bor pristojnemu srezkemu načelstvu. V kolikor so posamezne podružnice te prijave opustile, naj sedaj naknadno javijo odbor srezkemu načelstvu.
Opozorilo blagajnikom. Centralni blagajnik ponovno naproša vse podružnične blagajnike, da pri odpoši-Ijatvi denarja na zadnji strani čekovne položnice vedno navedejo, za kaj je bil denar poslan. S tem zelo olajšajo vknjiženje, zlasti ako se kak obračun izgubi.
Javljanje naslovov pri spremembi stanovanja. Ker pretežni večini članov pošljemo časopis na dom, prosimo vse, kadar se preselijo, da takoj javijo svoj novi naslov tajniku podružnice, da ga sporoči centrali, ali da spremembo naslova javijo direktno centrali z dopisnico.
Kulturna revija »Svoboda«. Vse funkcionarje in člane opozarjamo na mesečnik »Svoboda«, ki je potreben vsakemu, ki stremi po proletarski izobrazbi. Naročnina znaša mesečno le Din 3.— ter se naroča pri: Uprava »Svobode«, Ljubljana, poštni predal št. 290. Centralna uprava USŽJ.
Književnost.
Ali spolna vzgoja res ni potrebna?
Pod tem naslovom) je izšla te dni v založbi Ljudske tiskarne v Mariboru 96 strani debela knjiga, ki jo je spisal odličen in moderen) pedagog dr. Žgeč. Avtor se zavzema v knjigi s prepričevalno besedo za novo spolno vzgojo, ki mora čimprej nadomestiti staro. Knjigo mora čitati vsaka slovenska mati in vsak šolnik. Naroča se v vseh knjigarnah, ali pa pri založništvu Ljudske tiskarne v Mariboru ter stane komad Din 8.—.
Razno
Delavska predstava v mariborskem gledališču se vrši v soboto, 7. marca ob 8. uri zvečer po zelo znižanih cenah (od 12—2 Din). Uprizorila se bo krasna drama Leon-harda Franka »Karol in Ana«, ki nam slika težko življenje vojnih ujetnikov, njihovo hrepenenje in topljenje onih, ki so ostali med vojno doma. Drama ima izrazit socijalni značaj. Vstopnice se dobe v sledečih lokalih: v knjižnici Delavske zbornice in v tpapirnici Ljudske tiskarne (Slomškov trg 6). Pripominjamo, da se dobe vstopnice po znižani ceni samo v predprodaji. Sodrugi in sodružice, segajte pridno po vstopnicah in oglejte si to lepo predstavo!
Občni zbor Glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev se vrši dne 8. marca 1931 ob 14. uri v hotelu »Orel«, I. nadstropje. Člani se naprošajo, da se oibčnega zbora sigurno in točno udeležijo. — Po končanem občnem zboru sledi prosta zabava za člane z godbo na lok in pihala.
Razpust društva. Banska uprava Dravske banovine je razpustila Društvo profesi-jonistov državnih železnic kraljevine SHS v Ljubljani, ker že več let ne deluje in nima pogojev za pravni obstoj. S tem je bilo likvidirano eno kategorijsko društvo, ki je bilo ustanovljeno brez vsake (potrebe in ki ni prineslo železničarjem nikake koristi, marveč le škodo, ker je povečalo razcepljenost.
SODRUG!
Si že poravnal članarino za februar? Ako še nisi, oglasi se takoj pri blagajniku podružnice in izpolni svojo dolžnost
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedi
njeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.