Štev. 294.
POLITIČEN LIST Zft SLOVENSKI NAROD.
Leto XXXII.
Urednli vo jv v Kopitarjevih ulicah štev. 2
(vbod C« dvorili. sad (lekarno). Z urednikom je mogoie govoriti le od
10.—U. trv dopoldne Rokopisi se ne viadajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. tfrednlikega telefonu *ter. 7*
V Ljubljani, v soboto, 24. decembra 1904
Izhaja vsak dan, izvzemšl ^eitelj« in ^muctlR«, ob polu an popoldne. — Vel]« po posti prejeman: za celo leto 26 K, - ilovico leta 15 K, u 6etrt leta «-50 K, sa 1 mesec 2K 20h. Vupravništvu prejeman: elo '»tc 20 K, u sol leta 10 K, ta ftetrt leta I K, u I mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v < jubljant aa Mom j« iostavnine 30 ta. Plačuje ac vnaprej.
Upravništvo ie i Kopitarjevih ulicah štev. 2.
Vaprejema naročnino, Inacratc In reklamacije. — I < nrall it računalo enoitopna pctltvrata (dolžina '» «lllmclrov) ia enkrat 13 h, u dvakrat ti b. «a trikrat
o b, ia več kol trikrat 8 b. » reklamnih notlcab atane enostopna garraondvreta »• h Pri večkratnem ob|avl|en|a primeren popust.
(JprmrnUkegK telefona itev. 188.
Današnja številka obsega 20 sfranij.
|T\ir ljudem!
Ljubezen je življenje vesoljstva. Ona je ustvarila svet v pestri mnogsličnosti in mu dala gorki dih, ki žene svetove v plam-tečih krogih. Ljubezen je dala solncu svetlobo in bilki trepetajoče življenje. Ljubezen je postavila človeka na svet in mu dala zemljo za kraljestvo. Ljubezen mu je izročila prirodo, in ukazala njenim močem, da mu naj služijo Ljubezen je šla za njim, ko se je izgubil, ga je iskala, ga je dvignila iz propada in privedla nazaj na očetovsko srce, ki bije za človeški rod v večnem i žaru neminljive ljubezni.
Ljubezen je sreča človeštva. Trdi boji za obstanek zahtevajo močnih rok in neutrudnih naporov. Srce postane hladno in brezčutno, zemlja se izpremeni v bojišče, na katerem se krešejo sovražni udarci. A človeško srce ne najde zadostila v slavi in bogastvu; le za hip omami zmagoslavje, da srce tembolj začuti obupno praznoto. Po ljubezni zakoprni Adamov sin in je išče, dokler je ne najde pri gorkih, zvestih srcih. Saj samo ljubezen daje zadostila duši, ki je ustvarjena, da ljubi.
God ljubezni je zlati Božič, ta mili praznik, ki razliva srečo in radost po nemirni zemlji. V nesrečni dobi živimo, zdi se, da je sovraštvo izgnalo ljubezen s sveta. Brat proti bratu, narod proti narodu, stan proti stanu se bori, kakor bi le iz pogube enega mogla vzkliti sreča drugega. A nad nami bedi še vedno očetovsko oko, nad nami živi še vedno dobrotno srce, ki izliva nad nas žarke svoje milosti.
Boj prestane, sovražniki odlože orožje in pri jaslicah se združijo njih glasovi v
LISTEK.
Raznotero.
Praznični božični čas je zopet tu. Povsodi srečavamo ljudi, ki z veselimi obrazi prenašajo zabojce in zavitke. V izložbah je v vabljivem redu razpostavljeno vse polno prekrasnih daril; zlasti lepo jih je videti zvečer v čarobni luči. Tuintam srečamo moža, ki nese zeleno smrečico. Z velikimi, pričakujočimi 9Čmi gledajo otroci to krasoto. Ubogljivi so, kakor pred svetim Miklavžem. Izpreha-jajoč se po živahnem mestu sem poslušal modre besede, ki jih je govoril eden teh maličev svoji mamici.
Pripovedoval ji je z resnim obrazom, da je že pisal naravnost božjemu Detetu v sveta nebesa, naj mu prinese novega konja, puško, sabljo, bicikelj in pa toliko bonbonov, da jih bo vendar enkrat sit! Naenkrat seje spomnil, da na kuverto ni prilepil nobene znamke. Iztežka ga je potolažila mati, češ, da Jezusček dobi vsa pisma kar tako. Globoko se je oddahnil pri teh besedah komaj štiriletni možiček in je vprašal: »Mamica, koliko časa pa moram še priden biti!■
»Zmerom", je bil odgovor, ki pa ma-
pesem skrivnostne ljubezni: Tiha noč, blažena noč . ..
Da, blažena tista tiha noč, ko se je odprlo nebo in je oznanil angel dremotnim pastircem, da jim je rojeno izreličanje. Srečna in hvaljena tista noč, ko je zado-nela iz angelskih pesmi sladka blagovest: Slava Bogu na višavah in mir na zemlji ljudem!
Mir ljudem! Ali ne želimo vsi miru in bratoljubja? Ali ni boj le pot, po kateri gremo do miru?
Mir ljudem — da! A angelski glasovi so peli: Slava Bogu in mir ljudem! Kjer se ne daje Bogu dostojna slava, tam tudi za ljudi ni miru!
Glejte v tem veliko načelo svetovne zgodovine! Glejte v tem razlog nemiru, boju in sovraštvu! Glejte zdravilo za rane in pogoj za srečo!
Ni ga človeka, kateri ne bi čutil to noč, da se je zgodilo nekaj velikega, nekaj čudežnega, kar z mehko, a nepremagljivo silo uklanja človeškega duha v tihi molitvi. Ce si hodil po potih nevere in krivice, če ti je srce postalo neobčutno za vse, kar je vzvišenega in lepega — ta večer vendar začutiš rahel dih one ljubezni, ki je nagnila srce Najvišjega, da je dal svojega edinega Sinu in ga položil v jaslice v odkup za naše hudobije!
Slava Bogu! Zakaj se slepite in iščete božanstev tam, kjer jih ni ? Zakaj zapirate oči pred svetlobo in tavate po temi ? Ali vam ne govori vaše srce, da more Bog biti samo ljubezen? A večje ljubezni ne najdete nikjer, kakor v včlovečenju Rešnika in Izveličarja !
Mir ljudem! Le tam je vladal blago-tvorni mir, kjer so se srca zedinila v plemeniti ljubezni do Boga. Kakor je staro poganstvo poznalo le nasilstvo močnejšega, tako tudi novodobna nevera ne pozna one
lemu ni bil posebno všeč. Za enega samega konja, za tisto ropotijo in slaščice zmerom priden biti, to se mu je zdelo pa le preveč. Vendar je previdno molčal in se držal oprezno kakor najboljši diplomat Koerberjeve šole.
Kje so tisti srečni časi, ko smo tudi mi veselo razburjeni s pravo otroško nestrpnostjo pričakovali božičnih praznikov!
Nad vse imenitno se nam je zdelo že to, da je prenehala šola. Dneve do počitnic smo šteli že od sv. Miklavža. Oj, šlo je tako počasi! »Še štirinajst dni!", smo se tolažili. »Še dober teden!" smo kričali. »Še dva dni!" smo se veselili. »Jutri, fantje, jutri!" smo vriskali in poskakovali. Zlasti so se radovali oni, ki jih že tri mesece ni bilo doma in že toliko časa niso videli roditeljev. To je bil „živio!" konec poslednje ure! Vsi smo bili kakor omamljeni od vzajemne židane volje. Nekateri so se zgolj od veselja pred slovesom še malo posuvali in pobrcali, drugi so delali na papir in glavnike »škandalbando" in zopet drugi so preobračali kozelce po snegu, če ga je bilo kaj, če ga pa ni bilo nič, pa kar po tleb.
Še ko smo osrečavali s svojim obiskom gimnazijalne razrede, nismo bili dosti manj razposajeni. Poslednja dva dni smo bili že
bratske ljubezni, ki je potrebna za srečo narodov.
Kateri izmed teh, ki delajo za odpad od krščanstva, je pa še dal mir ljudem? Vsak je dal ljudstvu le boj in sovraštvo, vsak je sejal samo seme razpora in nesreče, in je slabejšega izročal trinoštvu na-silnika.
r" Ali ni tudi med nami završal klic, ki jih je toliko tiral proč od one izveličavne ustanove, katere namen je slava Bogu? In komu so dali ti srečo, komu so dali mir? Kdo ima kaj koristi od tega boja, kdo je kaj obogatel, ako ni hotel dajati slave Bogu?
Ne slepite sebe in drugih! Mi hočemo mir ljudem in srečo bratom!
Mir ljudem, kateri so blage volje!
Kdor spozna resnico in jej služi, ta je blage volje. A so ljudje, ki beže od resnice, kakor nočne ptice pred vzhajajočim solncem. So nesrečneži, ki se vedoma bore proti spoznani resnici. Ali ne vidimo med seboj ljudi, katerih edino delo je, da zagrinjajo svetlobo z umazanim obrekovanjem, da taje Njega, ki je, in da svoje puste in prazne izmiš'jo;;-» postavljajo na oltar, zahtevajoč, da se jim naj vse klanja? Ali nimamo med seboj ljudi, katerih geslo je boj proti jaslicam, katerih veselje je škodovati bližnjemu, ga raniti s strupenimi pušicami zlobnih osebnih napadov, in kateri pravijo: Ne sme biti miru, dekler nismo spravili s sveta nauka, katerega svetloba nas blešči ?
Bil je eden, ki je tudi rekel: Ne bo miru, dokler nisem jaz popolni in neodvisni gospodar vseh. Ne bo miru, dokler je še kdo, ki bi se drznil častiti, kar jaz sovražim. In je ukazal umoriti kralja miru. Tekla je kri v potokih, nedolžni so padali pod bodali, a kralj miru je živel in je zmagal.
In vi majhni, vi slabotni, kaj boste opravili vi ? Vaše strele so papirnate, vaša bodala so lesena, z vaših sulic kaplja ne-
vsi takorekoč s poldrugo nogo na počitnicah in menda nihče ni več obrajtal najlepših razlag večnoresnih učiteljev. In kadar je zaklenkal šolski zvon poslednjič, smo se vsi kakor en mož usuli po trhlih stopnicah in hitro bežali mimo »Cerbera" vunkaj na Vodnikov trg, kakor bi se bali, da nas ne začofati pedantski razrednik. Gospod profesor pa je zmajeval z glavo nad nami in godrnjal: »Mmm, to mi ne ugaja! Lejte jih, kakor bi izpustil kompanijo kozlov, mmm!"
Mnogo se je predrugačilo medtem. Naš gospod profesor je dobil uniformo! In dasi je bil ustvarjen prav po načelih miroljubne Suttnerjeve Bertice in ni nikdar maral za nobeno vojsko kratko in malo ne, moral je nositi bridko sabljo namesto marele! Stare gimnazije ni več, več ni mračnih, tesnih sobic, kjer smo preživeli najlepši del mladosti in prejeli toliko slabih redov. Prazen je ta zgodovinsko častitljivi prostor in ubogemu Vodniku piha mrzla burja neoviroma od Ljubljanice sem v hrbet.Že zdavnaj bi bil dobil revež revmatizen ali vsaj kakšno boljšo influenco> če bi mož ne bil tako železnega zdravja.
Toda vrnimo se k božičnim počitnicam. Komaj smo priropotali iz šole domov, smo že zvedeli, da so vakance staršem največja
oledno črnile! Vi lahko le obleko umažete a umoriti ne morete. Plašljivci samo se vas boje, najemniki in izdajavci vam služijo.
Mr6 in propadajo oni, ki niso blage volje, a kralj miru živi in nas kliče k bratski slogi in edinosti.
Okoli jaslic se zbirajo nocoj slovenske rodbine. Lica žare vsem svetega veselja in prazničn > čuvstvo preveva vsa srca. Ali ne vidimo v pokojnem miru te blažene noči, kje je sreča in zadovoljnost narodov?
Iz tisoč in tisoč grl nam nocoj doni program krščanske omike kot svečani spev.
Ali hočete srečo slovenskemu narodu?
Poslušajte angelski zbor:
Slava Bogu in mir ljudem?
Finančne črtice.
Številke govore.
Vse naše narodno gospodarstvo boleha in hira že mnogo let. In če si začasno opomore, pride zopet nova kriza, ki oslabi in izsesa gospodarski organizem. Trhleno gospodarsko tramovje poka in čim večja so nasprotja med velikimi bogatini in revežu Ta nasprotja so se v naši državi povečala in poostrila posebno od 1. 1866., ko je zavladal neomejeni kapitalizem in je naša, država delala vedno večje dolgove. Koncem 1. 1902. je znašal skupni državni dolg 5437 6 milijonov kron; posebej so še imele avstrijske dežele dolga 2065 7 milijonov, ogrske 4436 5 milijonov. Ves državni dolg je torej znašal 11,939 8 milijonov kron. Letne obresti, ki jih plačujeta Avstrija in Ogrska, znašajo že lepo svoto 700 milijon. L. 1850. so obresti od vseh državnih dolgov znašale le 107,436.722 milijonov kron.
Avstrijske dežele brez ogrskih so imele koncem 1. 1902. samo v železnicah naloženega kapitala, oziroma dolga 14251 milijon, kron, dežele in mesta posojil v borznih pa-
nadloga in da nismo mi k ničemur drugemu tako pripravni kakor za napoto in nagajanje. Nekoliko mirnejši smo se lotili lepe umetnosti; jeli smo z barvami slikati podobe za jaslice. Toda menda že nihče med nami ni bil posebno nadarjen za vzvišeni slikarski poklic. Kmalu je bilo na naših rokah več barv nego na pastirčkih, kravicah in backih. Naša lica so polagoma očrnela in naši nosovi ozeleneli; druge barve so bile razsejane po čelu, po ušesih in po obleki. Letali smo okoli kakor velike papige in težko je bilo razsoditi, kdo je najbolj pisan. Staršem pa naše početje ni bilo všeč. Pobrali so nam vse umetniško orodje, nikar pa, da bi nas bili izpodbujali v naših idealnih načrtih.
Iz same žalosti smo se tolažili z rozinami, orehi, mandeljni in z medom. Vse te posvetne sladkosti so skrili mati na raznih krajih in kotih, koder so mislili, da jih ne moremo doseči.
Toda česa vsega ne stori pogumen mlad Slovenec za par rozin! Kmalu smo izvohali vse skrivavnice in živeli skrivaj po vegetarijansko. Starši se se čudoma čudili, kako hitro se sušita med in smetana in kako naglo ginejo orehi, rozine in mandeljni. Imeli smo pa mačko in na to nedolžno živalco
pirjih 12627 mil. itd. Kurzna vrednost za-dolžnic je koncem leta 1902. na dunajski borzi znašala nad 27.094 milijonov.
Davki ln doklade.
Ni torej čudno, ako z večjimi potrebami države rastejo tudi davki in doklade.
Avstrijski državni stroški so leta 1902. znesli 1.685,117.944 kron. Te stroške je država pokrila z dohodki direktnih in indirektnih davkov, in sicer je znašal okroglo: Zemljiški davek 54,800.000 milijonov, hišni davek 71,020.000, 5 odstotni državni davek od dohodka najemninskega davka prostih hiš 6,200.000, splošna pridobnina 34,400.000, krošnjarina 280000, pridobnina javnemu računu podvržen.h poslopij 50,995 000, rentni davek 7,500.000, osebna dohod. 48 250.000, davek od višjih plač 1,820.000, eksekucijske pristojbine 1,955 000 itd. Indirektni davki (od žganja, vina, mesa, piva, sladkorja, sol, tobak, koleki, pristojbine itd.) pa so znašali okroglo 731,475.500 kron.
To pa ni še vse breme, ki leži na ramah davkoplačevavcev. Treba je plačevati še deželne in občinske priklade, ki znašajo pri direktnih davkih skoraj ravno toliko. Tako je 1. 1900. znašal ves zemljiški davek 68,442.643 kron; občinske in deželne priklade pa celo 83,036 365 kron, torej povprek nad 121%. Hišno-razredni davek je 1. 1900 znašal 12,361.243 kron, priklade pa 15,616.591 kron, to je nad 126%. Splošna pridobnina je znesla 33,715.856 kron, priklade pa 34,522.295, to je nad 102% itd. Sploh vidimo in čutimo, da deželne in občinske priklade rastejo od leta do leta. Dežele in občine so navezane večinoma le na priklade od cesarskih davkov, in zato so tudi skoraj brez izjeme v dolgeh, ker s temi dohodki ne morejo pokriti letnih stroškov.
Posebno občutljiva sta zemljiški in hišni davek. Po cenitvi davčnih oblastij so znašala 1. 1902. obdačena zemljišča v Avstriji 30,000 825 hektarov, število obdačenceM* 5.094 930, čisti katastr. doh. 306,319.435 K. Zdaj pa računajte vse davke, priklade, obresti od dolgov itd., pa izračunate na prste, da so kmetje z družinami, ki štejejo nad 13 milijonov duš, v istini berači, ako vpoštevamo njih skromne letne prihodke.
Ravno tako težko breme sta hišno-razredni in hišno-najemninski davek. Tako je bilo v Avstriji 1. 1902. obdačenih poslopij 3,378 515 Dohodek vseh teh poslopij je znašal 576,351.148 kron. Predpisani davki pa so znašali 129,793.360 kron, po odbitku vsled zakonite davčne prostosti v znesku 31,220 300 kron je znašal skupni čisti hišni davek 98,573.060 kron.
Hišno-razredni davek se plača po številu stanovanjskih prostorov, katere posestnik rabi zase in jih ne dd v najem. Razredov je 16. Hišno- najemninski davek, ki ga na Kranjskem plačuje samo Ljubljana, se računa od najemščine po odbitku 15% za vzdrževanje poslopja.
Ljubljana je 1. 1902. štela 1527
hiš in je plačala hišnega davka 408.037 K, najemščine pa dobila 1,389.156 K. Kranjska dežela brez Ljubljane je dobila najemščine 1,389.156 kron, hišnega davka pa plačala 189.764 kron.
Iz tega se razvidi, da je posestvo pri nas do skrajnosti obremenjeno in davčna reforma nujno potrebna.
Hranllnioe.
V poštev pridejo samo hranilnice s svojim štatutom brez ozira na mnoge druge denarne zavode po Raififeisnovem ali drugem sistemu. Vseh hranilnic v A v s t r i j i je bilo leta 1900. 559, ki so imele naloženega kapitala 3.718 milijonov kron, hipotekarnega dolga pa 2624 milijonov, torej je preosta-jalo hranilnicam 1094 milijonov, ki so bili raznovrstno naloženi in v blagajnicah.
Na Kranjskem je bilo 6 hranilnic, ki so imele hranilnih vlog 82 milijonov K, hipotekarnih dolgov 49 milijonov, torej imetja 33 milijonov.
Številke hranilnih vlog nam pa tudi dokazujejo, da je preveč kapitala po hranilnicah, ki ga te ne morejo razpečavati. Ena miljarda kron preostaja hranilnicam čez hipotekama posojila! Na Kranjskem 33 milijonov kron!
Gospodarski napredek nkroda ne obstoji samo v tem, da se množč hranilne vloge in hipotekami dolgovi. Industrija, trgovina, obrt se morajo pospeševati. Večjih podjetij ne smemo prepustiti drugim; ker pa nimamo tacih kapitalistov, ki bi svoj denar lahko investirali v večja podjetja, mora to nadomestiti skupna, zadružna organizacija. V to svrho ustanovila se je v Ljubljani delniška stavb, družba ,Union", ki ima namen, izvrševati večja podjetja. Eno bo kmalo končano. Krasna palača hotela »Union" se dviga ponosno v zrak! A dela imamo še mnogo, in izvršili ga bodemo, ako najdemo gmotne podpore. — Naj nihče ne misli, da s tem, če kupi delnico, žrtvuje ali daruje ta denar. — Denar se v podjetja plodonosno naloži, kakor to delajo drugi narodi. Le poglejmo v Nemčijo, Francijo, Anglijo, Belgijo! Kako so to bogate dežele, kako je prebivalstvo imovito, ker industrija in trgovina cvetč. Vsaka tri leta bi morali izdati eno emisijo delnic „Union" v znesku 300.000 kron, delnica po 500 kron. Sramota bi bila, ako ne dobimo vsake tri leta 600 oseb, katere bi povprek lahko kupile po eno delnico, in tako v prospeh gospodarstva mesto v hranilnico naložile 500 kron za eno delnico »Union"! Na leto pride komaj 84 gld. Če vržemo vsako tretje leto 300.000 kron na trg v industrielne in gospodarske namene, storimo več za gmotni in duševni napredek svojega ndroda, ko z najlepšimi tiradami o ljubezni do domovine in svojega n&roda! Živimo v praktičnem stoletju. Le gmotno podkrepljeni narod ima pravico do obstanka; če je gospodarsko šibek, služi le drugim za hlapca, kljub temu, da so hranilnice polne hranilnih vlog za — hipotekarne dolgove !
V kratkem izda se 3. emisija delnic .Union". Če se moja ideja uresniči, postanejo podjetja družbe „Union" prava last ndroda, podjetja, pri katerih vsak delničar deluje s svojim deležem. Treba je le energičnega dela. Sad pokaže se šele v letih, ker nobeno podjetje se mahoma ne ustanovi. Toda ne samo eneržije nam je treba, zaupanje moramo imeti do tistih, katerim se tako vodstvo zaupa. Sedaj se je eno podjetje srečno pričelo. Dal Bog, da bi mu kmalo sledila — druga.
Dr. V. G r e g o r i č.
Tu in tam.
„Mir ljudem, ki so dobre volje!" Tako nas pozdravlja angelski zbor današnjo noč. Podobno pozdravlja avstrijski ministrski predsednik že pet let državne poslance. »Mirni bodite in dobre volje! Ako ne, pošljem vas domov." To je vodilna misel vseh govorov dr. pl. Korberja Žal, da te besede padajo med trnje in na trdo skalo. Vlada si je tekom let odtujila malone vse stranke. Edini njen zanesljiv prijatelj je § 14.; s to kljuko stopa vlada zopet čez prag novega leta. In kaj potem? Po ustavnem običaju bi morala vlada odstopiti mesta voditeljem strank, ki so ji 9. t. m. jasno izrazile nezaupanje. Tako je bilo, ko sta Hohenwart in Plener s Poljaki pokopala grofa Taaffeje volilno reforno. Ali pa je sedaj mogoče, da se vprežejo skupaj pred državni voz dr. pl. Derschatta, dr. Biirnreither, dr. Kramaf in prijemajo za kolesa dr. Lemiš poleg dr. Fofta in Biankinija ? To tudi dr. pl. Korber dobro vč, zato ostane še „brez strasti ustrajen".
Toda država hoče in mora živeti! To je bič, ki ga dr. pl. Korber vihti nad glavami poslancev. Kakor pa se vrabci privadijo slamnatemu možu v prosu, tako vplivajo vladni opomini na „visoko" zbornico. In ko bi vlada razpustila zbornico, prišla bi z dežja pod kap. Posledica bi bila državni prevrat ali demisija. To je ravno Ahilova peta sedanje vlade, ker nima zanesljive večine. Vlada ne premaga poslancev, a ti ne vlade.
Država pa mora živeti' Zato pritrjujemo besedam dr. Kramara: Proč s polovičastvom! Volk sit in ovca cela, to ne more biti. Vlada je od vladarja dobila nalog, da omogoči delavnost parlamenta. To pa more doseči, ako govori resno besedo z nemškimi strankami: To je dolžna državi, dolžna prebivalstvu, ki trpi vsled dolge parlamentarne krize. Dr. pl. Korber se je 9. t. m. moral prepričati, da so Nemci v politiki vedno nehvaležni. L. 1878. so pokopali Lasser-Auersperga, 1. 1895 Ple-nerja in Wurmbranda. Nemci igrajo vlogo Saturna, ki požira svoje otroke. To naj zmodrf vlado, ako je sploh zdnjo še čas. A vsa znamenja kažejo, da vlada nima dovolj resne volje, ki bi premagala nemško svoje-glavnost.
Enake razmere so danes na Ogrskem. Tudi ogrska vlada je v največji stiski. Vendar enkrat ravnopravnost med državama! Velika razlika pa je med grofom Tiszo in dr. pl. Ktirberjem. Grof Tisza hoče z železno roko zbornici vsiliti nov poslovnik, dočim se ga njegov avstrijski tovariš brani. Nov poslovnik — to je fiksna ideja grofa Tisze. vin s to idejo je grof Tisza zvodil svojo stranko v vrtinec. Ena, dve, tri, poslovnik je gotov. Ta »mala napaka" pa je vzbudila politično vest po vsi deželi. Odlični j njegovi pristaši, bivši, ministri in tajni svet-
smo hoteli zvaliti težko breme svojih tajnih pojedin. Toda ni se nam posrečilo. Glede smetane so nam zvedenci že še verjeli, toda zaradi drugih stvari je bilo treba doprinesti dokaz resnice.
To častno in še bolj težavno nalogo sem prevzel jaz sam! Pravkar se mi je posrečilo, da sem namazal mucku glavo z medom in vsadil vmes rozin in mandeljnov, ko so prišli oče gledat, zakaj maček tako mijavka. No, precej so segli po palici in kmalu sem mi-javkal tudi jaz prav milo.
Zvečer pa smo bili zopet vsi židane volje. Prižgali so božično drevesce, nas poklicali in nam razdelili darila.
Božič brez daril ni pravi Božič.
Slovenci smo dobili imenitno božično darilce. Celo mesto! Nova Panonija je sicer samo na papirju in nihče noče nič gotovega vedeti, kdaj da res vznikne iz tal. Pa to nič ne dč! Drugi narodi niti samo na papirju nimajo kaj takega.
Ze dolgo sem pričakoval, da najdem kje v časnikih kakšnih poročil o našem prihodnjem mestu, pa nisem našel ničesar. Kako sem bil torej vesel, ko sem prejel in prebral nastopno pisemce dragega prijatelja iz Radovljice:
„Ljubi moj!
Menda si že vendar bral preveselo novico, da nameravajo neznani dobrotniki in občudovavci naše divjeromantične Gorenjske sezidati na prekrasni ravnici med Lescami in Radovljico popolnoma moderno urejeno novo mesto, namreč novo Panonijo. Ker vem, da si Ti kakor tudi vsak pošten Slovenec vnet za vse dobro, lepo in vzvišeno ter za vsak napredek naše mile domovine, mislim, da Te bo zanimalo, če Ti pišem o Novi Panoniji nekoliko podrobnosti. Kakor sem zvedel, so poglavitne stvari med ustanovitelji že dogovorjene. Jako me veseli, da Ti morem natančneje poročati o važnih uredbah. Tako na primer ne bodo imele hiše novega mesta nobenih oken in nobenih vrat, ampak Novi Panončani in njih gostje bodo morali plezati po lestvah domov in nositi dnevno svetlobo v žakljih v sobe, kakor slavnoznani meščani nekega nemškega mesteca. Pljuvati ne bo smel nihče na tla, ampak na strop ali pa v svoj žep, če ne bo kaznovan s petindvajsetimi bolečinami pod suknjo. Psi bodo morali nositi svoje dekoracije na repu ne pa na vratu, kakor v drugih, nazadnjaških mestih. Ali niso to velikanske razlike? Najbolj važno stvar pa bi bil kmalu pozabil. Novi Panončani na-
meravajo namreč Tebe, dragi prijatelj, izvoliti za župana, in sicer kar brez vsake volitve in takih sitnosti. Čestitam Ti torej iz vsega srca in pričakujem od Tvoje po žrtvovalnosti, da se ne boš branil težkega bremena županskega. Upam, da se boš pridno učil laziti po Jestvi in Te v kratkem pričakujem v Radovljici. Z Bogom!
Tvoj prijatelj Francelj.
Tako me zna zafrkavati moj radovljiški znanec. Odgovoril sem mu kratko in jedrnato takole:
Dragi Francelj!
Ne morem Ti popisati veselja, ki si mi ga naredil s Svojim listom. Žalibog pa pred pepelnico ne morem prevzeti županstva v Novi Panoniji na noben način. Obljubil sem namreč že generalu Steslju, da pridem v Port Artur aranžirat vse plese, bale in „venčke", kolikor jih nameravajo imeti Rusi v predpustu. Godi se jim namreč izvrstno, le to je nerodno, da jih včasih Taponci ob-streljavajo. Po predpustu pa seveda nemudoma pridem v Novo Panonijo. Na veselo svidenje. Vešele božične praznike Ti želi Tvoj prijatelj
Slavomir,
tdčas Nove Panonije prvi župan in spe.
niki so uskočili v tabor opozicije. Doslej so v ogrski zbornici le zaradi teorije novega poslovnika prevračali ministrske stole. Ako pa pride do prakse, tedaj pa izbruhne mažarski temperament. Na čelu parlamentarne revolucije koraka grof Julij Andrdssy. Ob vsakem večjem ljudskem metežu pride na površje ali mož iz neznane nižine ali veljak s socialne višine, ki je bil sicer znan, a obrnil plašč po vetru. V Andrassyju, ki je bil doslej mirer in trezen politik, se je vzbudil duh njegovega očeta v viharnem letu 1848. To je posledica »formalne napake" z dne 18. novembra. Ali grof Tisza zmaga ali omaga v boju za poslovnik, psihološkega pogleda nima. Kar pa je značilno v tem boju, je dejstvo, da 40 hrvaških poslancev podpira vlado, ki je predložila načrt novega šolskega zakona proti nemažarskim narodom. Da, ti so husarji, na katere se more grof Tisza sigurneje zanašati, nego na orožnike, preoblečene v zbornične strežaje; Opravičeno se je poslanec Szentivany izrazil o hrvaških poslancih: »Mažari niso Hrvatje!"
Boj med ogrskimi strankami pa ima velevažen pomen tudi za Avstrijo. Ako grof Tisza razbije vladno večino, kdo dobi krmilo v roke. Košut ali Apponyi? Tudi to bi bil sad nad 30 letne židovsko-liberalne vlade.__
Idri^ke ilovice
i Pojasulic. V zadnjem „Napreju" se sodrug Kristan prisiljeno zgraža rad mojim podučevanjem v obrtno-nadaljevalni šoli ter z veliko ogorčenostjo stavi vsa mogoča vprašanja, ker sem učenca Kosmača njegovemu vedenju primerno kaznoval. Vsak človek, ki ima le količkaj osebnega poštenja, se najprej poduči o stvari, potem vpije. Kdor je torej glede na moj slučaj poizvedel, kakšne so bile izprva razmere v imenovani šoli in kako je razsodilo sodišče, dobro ve. ali sem „vzoren veroučitelj" ali ne. Sploh se pregovarjati o podučevanju veronauka z odpadnikom bi bilo preveč časti zanj. Zato odločno odklanjam vsako vmešavanje ali celo kakšne nauke od Kristana, kako naj postopam, če ima Kristan take pojme o sodniji ter ji podtika, da je razsodila, da smem pretepati, ker sem bivši „rezervni feldwebel", če se Kristan proti orožnikom, ki pridejo z nasajenim bajonetom poizvedovat k njemu, tako arogantno obnaša, da ga je sodišče 16. t. m. kaznovalo na 20 K, oziroma 2 dneva zapora, kako bi se obnašal šele proti fantom, ki pridejo s papirjem in svinčnikom! Torej, Kristan, vaše nauke in vaša vprašanja porabite drugje! —
Lavrencij Lah. mestni kapelan.
i Občni sbori se vrstijo sedaj dan za dnem. Katoliška delavska družba je ob velikem številu članov zborovala zadnjo nedeljo. Večinoma gre na na občnih zborih gladko. Omeniti se nam zdi vredno, da so na občnem zboru .Narodne čitalnice" vrgli „Slovenca". Boje se namreč, da bi ne nastal v nekdanji »Narodni" še večji razkol, ako bi člani bral, idrijska poročila v »Slovencu". Račune, račune pomagajte, dragi napredni prijatelji, razjasniti, primanjkljaj je iz računov preteklih let razviden mnoga večji, nego boste prihranili v prihodnjem in bodočih letih s tem, da „S'ovenca" ne naročite. Zanimivo je tudi, da se liberalci vedno pritožujejo. kako dolgo morajo čakati, da dobč v kavarni „Slovenca" v roke, — sedaj so pa napravili še v „Čitalnici" prepoved glede tega lista. Sicer pa bomo tudi v prihodnjem, letu poskrbeli, da bo vkljub temu •Slovenec" prinašal taka poročila, da bodo na-prednjaki prav radi čitali in brali .svobodnjakom" prepovedani list
i Novega predsednika je dobila narodna čitalnica. Izvoljen je bil pri zadnjam občnem zboru lekarnar g Danijel Pire, ki ga jako dobro poznata naša katoliško-narodna državna poslanca gg. Pogačnik in Povše, in sicer od onega časa, ko je g. Pire prosil za lekarno v Idriji. Vsaj toliko vemo, da je g. Pire takrat dobro poznal imenovana poslanca, dasi sta katoliško-narodna. Zanimalo bo torej tudi ta dva gospoda, da se je dal g. Danilo Pire, lekarnar v Idriji takoj na to voliti predsednikom narodne čitalnice v Idriji, kakor hitro so izključili „Slovf.nca". Časi se pač menjajo, zlasti ko smo — na konju. Ob strani stoji v odboru g. Pircu par profesorjev realčnih, ako se ne motimo, med njimi tudi brate Matija, ki je ^Slovencu" posebno gorak, pa ga vendarle rad študira.
i Silvestrov večer napravi »Katoliška delavska družba" svojim članom, božičnica z lepim sporedom pa bo na praznik svetega Štefana.
i »D*ll smog&", namreč „Slovenca", hvalil se je čitalničar. No, koliko pa jih je bilo? Celih 13 mož vsega vkup. Pravijo, da so se zbali številke 13. Da bi jih ne zadela kaka hujša nesreča, so žrtvovali »Slovenca", ki jim je sicer jako pri srcu.
i Dolavec lu gosped. »Slov. Narod" | je prinesel pred kratkim pod naslovom »Glas i iz občinstva" naslednjo vest: »Piše se nam: ■ V Idriji nosi veliki zvonec v občinskem za-
Oalje v 1. prilogi
stopu par klerikalnih oziroma socijalno-de-mokratičnih zastopnikov virilnih juridičnih oseb. Zato bode morda umestno, če povemo, da je pred par leti postojnsko okrajno glavarstvo z ozirom na neko pritožbo razsodilo, da po občinskem volilnem redu nimajo juridične osebe pravice do virilnega glasu v občinskem odboru, temveč le fizične. Oziraje se na besedilo zakona sodimo, da je to mnenje pravo, a če bi bilo logaško okrajno glavarstvo drugega, mogoče pa bode deželna vlada, ali pa upravno sodišče istega kot postojnsko glavarstvo. Vsekako je dobro, da se občinstvo nato opozori,— Na to odgovarjamo: Ne verjamemo, da bi imeli pri postojnskem okr. glavarstvu take praznoglavce, kakor je »Narodov" dopisnik. Kdo ima virilno pravico, ne določuje noben §
0	b či n s ke ga v o 1 il n ega r e d a . ampak §17 občinskega reda. Ako je torej res postojnsko okrajno glavarstvo sklicevaje se na občinski volilni red izdalo ono določbo, je pač Čudno, da prizadeti ni re-kuriral. Sicer se nam zdi, da je popolnoma pravično, da imajo tudi zadruge virilen glas, če plačujejo postavno določeni davek. Postava ne določa natančneje oseb, ali so v mislih juridične ali fizične. Ravno nasprotno lahko trdimo, ako primerjamo § 17. občinskega reda in § 1. 3 občinskega volilnega reda. Prvoimenovani določa, da imajo virilen glas »tisti občinci, imajoči volitveno pravico, kteri od . . . pridobitka . . . vsaj po 200 gld. pravega davka plačujejo." Zadnje-imenovani pa pravi, da se „med volčče posamezne občine štejejo tudi domače skupščine . . . društva", ako seveda plačujejo davek. Pa tudi pravično je, da imajo za druge virilin glas, kakor »fizične" osebe. Vzemimo zgled: Družine, ki kupujejo sedaj v »krščanskem gospod, društvu" ali pa »občnem konsumnem društvu", bi kupovale pri Tinčetu ali pa Fani. Dobiček, ki ga skladajo sedaj kupovalci zadrugama, bi se tako stekal pri teh. Radi tega bi bila obsojena k večjemu davku, tako visokemu, da bi lahko postala virilista. Oba sedaj lahko pošiljata svojega zastopnika k sejam, zadrugi bi pa ne smeli! Seveda gospod in pa delavec ... Sploh je pa čudno, da so liberalci prišli na to izvirno misel, kako se odkrižati neljubih oseb. Proti erarju niso nikdar rekli niti besedice, okrajna hranilnica se že zdavnaj poslužuje svoje pravice, le delavske zadruge naj bodo ob pravico, ker zastopniki govorč in ne kimajo samo. Potem se pa še »Narod" vedno ponaša, kak prijatelj delavstva da je!
Jeseniške novice.
j Nov mesar Jože Zrimec je odprl mesnico v Svedrarjevi hiši na Jesenicah v torek, 20. t. m. Sedaj je nastavil te-le cene:
1	kg govedine K 1'28, teletnine in svinjine K 1'56, po 4 vinarje ceneje kakor stari mesar na Jesenicah. Pravi, če bo imel odjemalcev, bo te cene še znižal.
j Po ceni so letos prašiči, po 40 vin. stari funt ali 71 vin. kilo in vender se prodaja prešičje meso po K 1-60 ozir. K 1 56. To so procenti, kaj ?
j Nesreče v predorn. Anton Batoč se je peljal na vozičku sedeč, ki je pa bil previsoko naložen. Le tako se je moglo zgoditi, da ga je granik prijel za noge v sto palih. Zmečkal mu jih je in sedaj mora v bolnišnici ležati. To seje zgodilo v ponedeljek zjutraj 19. t. m. V torek pa jo je skupil Valentin Nekič. Porival je voziček, pa za njim pridrvi drug voziček in ga pretisne čez koleno. Tudi on se zdravi v bolnišnici na Hrušici.
j Kaj je vzrok toliko nesreč? Res tu in tam gotovo neprevidnost, a kakor gre glas med delavci, je marsikaj krivo to, ker delavce preveč priganjajo, potem seveda ni mogoča tolika previdnost in pazljivost. Polno podjetnikov je, ki oddajajo partije podpod-jetnikom. Vsak hoče nekaj dobička imeti. Ni čuda, da manjši podjetniki iščejo dobička od delavcev. Delavci morajo delati za žive in mrtve, da več narede ter v krajšem času partijo zgotove, katero je podjetnik prevzel za gotovo svoto. Bolj ko delavci hite in več ko narede, več dobička vtakne podjetnik v žep. Sadovi te dobičkaželjnosti so pa žalostni za — delavce.
j Ali ni kriva tudi država? Zakaj ne dela predora v lastni režiji? Zakaj dopušča podjetništvu, ki je celo delo prevzelo, da oddaja partije manjšim podjetnikom, ki popolnoma samostojno z delavci počenjajo, kar hočejo?
j Boj zoper »reakcijo« se je začel na Jesenicah. Začela ga je »Akademija". Jeseničani, ali veste kaj je »reakcija"? Tega še tisti naravnost ne povedo, ki se vojskujejo zoper »reakcijo". Protireakcijonarec, zdravnik v Ljubljani, dr. Oražem je namreč na ustanovnem shodu protireakcijonarnega društva „ Akademija" dnč 26. oktobra 1904 tole izjavil: »Okoli te besede (»reakcija") se danes tako hodi, kakor mačka okoli repa." Vendar so že toliko povedali, da vemo, kaj oni razumejo pod besedo »reakcija".
j Reakcija pomeni v slov. jeziku odpor sploh. Akademiji pa pomeni reakcija odpor katoliške cerkve zoper delovanje brezbožne filozefije, zoper brezbožno kulturo, s kratka: reakcija je delovanje katoliške cerkve, reakcijonarec pa tisti, ki živi in deluje po naukih katoliške cerkve.
] „ Alt« deiaija" se je z vso silo vrgla na Jesenice. Zato mora vsak Jeseničan vedeti, kakšne namene ima .Akademija" in kakšni judje so v »Akademiji«. Sami so povedali, kaj hočejo, na ustanovnem shodu.
j Kaj hočejo? Razširjati kulturo, izobrazbo med slovenskim ljudstvom. Kako? S tem, da pobijajo »reakcijo", to je katoliško cerkev. »Kulturno delo je vse, s čimur pobijamo reakcijo" je rekel gosp. Dermota. »Revolucijonirali bomo duhove", to je: pripravili jih bomo k uporu zoper katoliško cerkev, k uporu zoper Boga.
j Kakfini ljudje so v Akademiji?
Eni se še uče, drugi so pa že »učeni". Sami akademiki: višješolci, zdravniki, doktorji, profesorji. Kakšnega mišljenja so ? Dr. Oražem je izjavil: »Vsak, ki se bo v društvo vpisal, je itak svobodomiseln", drugače: liberalnega mišljenja, še drugače: vse sme misliti in verjeti, samo tega ne, kar uči katoliška cerkev. Predavanja so »Akademiji" tisto sredstvo, s katerim pobijajo »reakcijo" in razširjajo luč.
j Nemiko ittrirazrednico bospomladi dobila Sava. Z>dala jo bo tovarna. Nemških otrok za štirirazrednico ni. Saj že za dvo-razrednico so morali slovenske otroke privabiti. Namene, ki jih ima tovarna, poznamo. Tudi vemo, zakaj se ji tako mudi zidati nemško šolo in štirirazrednico ne navadne enorazrednice, ki bi edino bila na mestu. O pravem času bomo spravili vse v javnost. Sedaj še ni prišel čas zato. Dovolj je za sedaj, da javnost opozorimo, kako intenzivno delajo Nemci na to, da bi postali gospodarji slovenskih Jesenic.
j. V predoru v spodnjem rovu sedaj nič ne delajo. Zveplenoslana voda priteka s tako silo iz stene, da ni mogoče delati. Čeravno je podjetje izjavilo, da bo predor na rejen do konca aprila 1905, se to ne bo zgodilo. Pred mesecem julijem na noben način ne bo dokončan. Obzidali bodo ves dosedaj narejeni predor s kamenjem, predno bodo delali naprej. Imajo pa še 425 metrov prevrtati.
Nesreče na Jesenicah. (Zgodovinski podatki.) 78. Boštjan Zima z Jeseaic št 64, vsled slučajno dobljenih telesnih poškodb umrl 6. novembra 1878, star 54 let; — 79. Janez Neumann na Savi št. 25, umrl vsled 1 opeklin 28. okt. 1880, star 2 leti 10 mes ; — 80. Rotija Mertelj z Rovta št. 65 umrla vsled nesrečnega padca 9. junija 1883., stara 64 let;
—	81. Janez Šranc z Jesenic št 9, zastrupil se z ogljenim kisikom in umrl 22. jul. 1883, star 59 let; — 82. Janez Smolej z Jesenic, št. 81, zadušil se 5. dec. 1883 v jamah nad sv. Križem vsled eksplozije plinov v Kar lovem rovu, star 31 let; — 83. Anton Mertelj, kovač na Jesenicah št. 35, umrl 15. novembra 1884, vsled izkrvavitve. Našli so mrtvega, na vratu ranjenega, a se ni moglo dognati, se je li sam zaklal, ali ga je kdo drugi. Star je bil 40 let; — 84. Martin Pič-man s Plavža št. 4, umrl 15. decembra 1884 vsled telesne poškodbe. Voz z mecesnivim hlodom se je zvrnil nanj in mu zdrobil če-pinjo. Star je bil 58 let; — 85. Polona Bizjak z Jesenic št. 45, stara 34 let, umrla 3. februarja 1885. vsled izkrvavitve iz rane v levi srčni polovici, kamor se je bila po rodnica sama zabodla. Sodnijska obdukcija je konštatirala, da je storila to v zmeša-nosti; — 86. Valentin Tavčar, berač, zmrznil na Rov ti št. 58, v svojem stanovanju, dne 15. marca 1886, star 78 let; — 87. Janez Kržišnik, rudokop s Koroške Bele, ponesrečil se na cesti na Hrušici pri št. 1 in umrl vsled pretresenja možganov ter poškodb na glavi 23. oktobra 1886, star 22 let;
—	88. Valentin Franko na Savi št. 15 utonil v Savi 22 aprila 1889, star 3 leta; — 89. Valentin Simnic iz Bodežic pri Bledu, delavec pri novi tovarni, je padel v nov še prazen kanat pri savski cerkvi razbil si če-pinjo in umrl 16. septembra 1889, star 49 let; — 90. Fran Cegnsr, zidar z Druljevka pri Šmartnem pri Kranju, zadušil se z ogljikom, 23. februarja 1890, star 30 let; — 91 Liza Polka s Planine št. 35 je šla 29 maja 1890 z doma, 19. junija so mrtvo našli v Merci nepoškodovano. Stara je bila 77 let
—	92 Franc Klinar z Jesenic št. 15, ponesrečil se v Mirci 11. novembra 1890 in umrl vsled poškodb na glavi, star 34 let. — 93. Josipina Herman na Savi št 12 padla in si razbila čepinjo 24. augusta 1891, stara 2 in pol leta; — 94. Pavel Razingar s Hrušice št. 22. padel s strehe in vsled poškodb umrl 3. septembra 1891, star 49 let; — 95 Valentin Robič s Hrušice št. 19, vsled nesrečnega padca umrl 5. oktobra 1891, star 74 let.
—	96. Janez Logar, pismmoša, doma iz Bašla pri Preddvoru prišel pod vlak, ki ga je povozil 4. nov. 1891. Star je bil 50 let.
—	97. Florijan Mežnarič zadušil se na Savi
št. 12 z ogljenim kisikom, 6. februarja 1892, star 38 let. — 98. Fran Kralj, 32 let star, se je ponesrečil v tovarni in umrl 10. febru-varja 1893; — 99. Kari Klemenčnik, tovarniški delavec, ponesrečil se v tovarni, zdrobilo mu je čepinjo 31. julija 1893, star 27 let; — 100. Jakob Novak, tovarniški delavec, zadušil se v tovarni z egljenim kisikom pri peči 6. decembra 1893 star 43 let; — 101. Tomaž Rode, tovarniški delavec, umrl v groznih belečinah 2. maja 1894. Tekoče razbeljene železo ga je speklo. Stvar je bil 29 let in ožtnjen; — 102. Jože Žen, . 18 let star, ponesrečil se je v tovarni in umrl 25. septembra 1894; — 103. Jakob Pristov z Zabreznice št. 9, utonil in se zadušil v tovarniškem vodovodu na Savi 22 januarja 1895, našli so ga šele čez dva dni, star 53 let; — 104. Matevž Odar, tovarniški delavec, vsled poškodb na glavi umrl 26. junija 1895, star 34 let; — 105 Jožef Lah z Jesenic št. 25, umrl za izkrvavitvijo vsled samomora 17. julija 1895, star 35 let; — 106. Jožef Sauli s Hrušice št 23, padel z drevesa in umrl vsled poškodb 28 oktobra 1895, star 53 let; — 107. Miha Tomazin iz Podbrezja, zidar, star 45 let, je bil ubit 13. marca 1896; — 108. Simon Žiberna vsled zastrupljenja z alkoholom, umrl 7. septembra 1897, star 23 let, doma iz Gorenj pri Sežani; — 109. Jožef Erzar na Savi št. 65 umrl vsled preobilo zavžitega žganja 23. ju lija 1898. star 3 leta; — 110. Janez Loncnar z Jesenic št. 39, pri nabiranju planink na gori Klek, se ubil 15. avgusta 1898, star 15 let. (Dalje pride.)
P ačo so zopet znižali delavcem v javorniški tovarni pri zadnjem izplačilu. Mi obžalujemo, da se delavce ravno za praznike razburja. Naravnost žaljivo za delavce pa je, če se jim očita spomladni štrajk. Nikar duhov razburjati!
j. Prememba posesti. Tukajšnje katoliško delavsko društvo je kupilo od delavskega konsumnega društva okrog 150 kvadratnih sežnjev.
j. Veliko dvorano bo katoliško delavsko društvo takoj spomladi sezidalo na novo kupljenem prostoru tik poslopja konsumnega društva.
j. Naii luteranci so preteklo nedeljo v svojem tempelnu napravili božičnico. Hiteli so tako zelo menda zato, ker so se bali, da bi v božičnih praznikih njih tempelznal biti čisto prazen. Ljubljanski pastor se hvali v »Deutsche Stimmen", da se je božičnice udeležilo obilo luterancev in njihovih prijateljev. Kateri so bili ti luteranski prijatelji, bomo izkušali poizvedeti, da njihova imena objavimo. Ne čudimo se, da je pri tej luteranski božičnici sodelovalo hajlovsko pevsko društvo »Stahl u Eisen", a čudimo se, kako morejo še v tem društvu biti možje, ki pravijo, da so katoliški. Za danes dovolj !
Predaval je preteklo nedeljo v kat. del. društvu g. župnik Zabukovec, o pismih in pošti starih časov.
j. Nov harmonij ameriškega sistema je te dni dobilo katol. delavsko društvo. Na tem mestu izrekamo najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem društva, ki so v ta namen darovali znatne svote.
j. »V zadnjem trenutku" se imenuje igra, ki io bodo fantje predstavljali na praznik sv. Štefana zvečer v katol del. društvu. Mlad neizkušen mizarski pomočnik zaide med slabe tovariše, ki ga pripravijo ob vero. V obupu se hoče usmrtiti, v tem ga reši njegov brat-duhovnik. To je vsebina igre, ki je prav primerna za božične praznike.
V »Slov Narod" so v soboto prejšnjega tedna napisali jeseniški liberalci nekaj zmešane kolobocije o tukajšnjem občinskem odborniku gospodu Markeš u. Mi dobro vemo, da so to isti liberalci, ki pišejo »Jeseniško stražo . Kako je to, da te kolobo-cije niste spravili v »Stražo", precej prostora bi bila zavzela.
Notice iz Kruiija.
Na korist »Dijaifci kohmji* bo
igrala »Dekliška Marijina družba" v Kranju še enkrat »Lurško pasti-rico" na sv Štefana dan. Dodale se bodo še Božiču primerne deklamacije in živa podoba. Želimo, da bi predstava do nesla prepotrebnemu društvu mnogo dobička.
Silvestrov večer bo priredilo društvo »Kranj" svojim članom v sob« to 3t. decembra t. 1. Na sporedu bo godba, petje, šaljiv prizor in šaljiva loterija. Več poved6 vabila.
„Gorenjec" pravi, da bo z novim letom povečal svojo obliko. Alt hoče še pomnožiti število svojih napadov in zavijanj ?
Kranjski trgovol so sklenili, da ne bodo več dajali svojim odjemavcem novo letnih daril in so to naznanili po lepakih in — v »Gorenjcu". Ker tih je med njimi precej katoliško - narodnih, njih odjemavci pa sploh po veliki večini tega lista ne marajo, bi bilo pričakovati, da storč to tudi v »Slovencu". Le bodimo vedno odločni in
ne podpirajmo ljudi, ki na nas mečejo kamenje !
O triliki ielesniol se čujejo vedno bolj glasovi, da pojde na Lesce Če je to res, bo to za Kranj hud udarec. Najprej bohinjska železnica, sedaj pa še tržiška — obe se naj nas izogneta! O da, nemška industrija, ta zna skrbeti zase in za svoj žep, slovenska para pa jo še podpira — sebi v pogubo!
»Narodni" Kranj je v marsikaterem oziru kaj malo naroden. Mnogi izmed naših trgovcev in obrtnikov mislijo, da so j tudi nemški napisi potrebni. Drugače seveda j neki tukajšnji trgovec, ki se šteje za Nemca; ta mož — baion Hein je ž njim dober prijatelj — razpošilja nemške lepake po slovenskih gostilnicah. Kaj pa, ko bi Kranjci rekli: Svoji k svojim?! Potem mu vsi naši Nemci ne morejo pomagati. Tudi še drugače ni v tem oziru vse v redu. Čisto odveč je bilo, da je občinski svet dal napraviti slovensko nemške napise: Počasi vozite. Langsam fahren. Ali jih imajo tudi v Celju, ali Mariboru kjer bi bili bolj potrebni? Tudi nemški napis na gorenji kavarni bi lahko izginil. — Bodimo sami svoji gospodarji na slovenski zemlji !
Novice iz Novega mesta.
Mnogo se je zadnji čas v našem mestu hvalevrednega storilo. Zlasti pod županom g. pl. Sladovičem je Novo mesto toliko napredovalo v gospodarskem in financijelnem oziru, da vsi brez razlike strank njemu pripoznajo zmožnosti voditi tako umno mestno upravo. Ne gledč na to, da smo v teku treh let dobili vodovod, ki je bil mestu tako neobhodno potreben, kakor pljuča človeku, — so se občinske doklade izdatno znižale. Novi mestni dom bode prihodnje poletje izročen javni uporabi. V par letih dobimo novo gimnazijsko poslopje, za električno razsvetljavo mesta pa so že predloženi različni načrti, kar se ima tudi v najkrajšem času odločiti. Posebne važnosti pa je sklep občinskega odbora z dne 2. t. m. Po jako treznem in umnem prev-darku se je na predlog g. župana soglasno sklenilo ustanoviti višjo dekliško šolo, ter se v ta namen pokličejo redovnice, ki naj bi prevzele oskrbovanje te šole. Šola se otvori že prihodnje leto. Kolike važnosti bode ta šola za naše mesto sploh, je jasno dovolj, kajti boljše družine bodo imele priložnost svoje hčerke oddajati zavodu v mestu, revnejše pa bodo imele priliko brezplačno dobivati boljšo izobrazbo.
V vsakem večjem kraju nudi zimska sezona človeku nekaj razvedrila, prirejajo se različni shodi, poučna predavanja, v narodnih društvih pa se predstavljajo igre. Pri nas je pa letošnji zimski čas pravi pravcati dolgčas, vse je pričelo spati zimsko spanje. Li »Dol. pevsko društvo" se pridno vadi, da dostojno zaključi na Silvestrov večer s koncertom letno delovanje. Kakor čujemo, bodeta nastopila jako mo čan ženski in moški zbor — ter prednašala samo najnovejše skladbe.
Novice iz blejskega kota.
Skala ubila. V nedeljo 18. t. m. delali so, kakor navadno, v kamenolomu v Štengah. Z visočine so spuščali skale na cesto. — Več kot 15 meterskih stotov težek kos je zadel ob smreko in se prevrnil. Padel je na predstojnika delavcev, Josipa N e k i č a iz Vratnika, okraj Otočac na Hrvaškem. Ostal je na mestu mrtev. Da ni skala zadela v smreko, priletela bi bila v barako, kjer je spalo 5 Makedoncev in nesreča bi bila še večja. Ponesrečeni se je letos poročil z domačinko, z Obrnov. Zapušča tedaj vdovo in par tednov starega sinka. — Ko bi najeli nekaj več delavcev, bi delo ob nedeljah brez najmanjše škode lahko počivalo. Ker se pa trezni delavci nedeljskega dela branijo, so večinoma pi-jančki v nedeljah »na šihtu". Kar v nedeljah zaslužijo, v ponedeljek poženejo. Ako stopiš v ponedeljek v delavsko bolnišnico, gotovo dobiš par novih ponesrečencev. — Ali bi tedaj ne zahtevali oziri na javno varnost, da c. kr. okrajno glavarstvo delo po kamenolomih ob nedeljah prepove? Izgovora podjetništvo nobenega nima, ker si lahko nekaj več delavcev najame.
Ternt* so st>delt občinski odbori blejski, gorjanski in ribenski, ker so lansko leto h krati naložili občinsko naklado na žganje Govori se, da je ta naklada občinskim blagajnam prinesla velik kup kronic. Ker pa Blejci sami niso taki žganjarji, da bi na fižol špirit mesto jesiha in olja vlivali, lahko rečemo, da so občinske blagajne napolnili tuji delavci. Naj bi pač vse občine sedaj ob novem letu naložile žganjarsko naklado I Boj bo morda marsikje hud, a občinskim financam bo koristilo.
Eietitr>ot>o iua smo dobili pri predoru med Boh. Belo in Obrni. Ker je delo v predoru le prepočasi napredovalo, poklicali so Ceconi-jeve inženerje iz Bohinja na pomoč. Ker so tako hitro prevrtali Bačo,
pravijo, da se jim tudi obrski vrh ne bode ustavil.
Pretepi med delvaol so sedaj v ad-ventu le nekaj prenehali, dasi ni nedelje, da ne bi tu in tam kateremu kaj malega puščali. Bojimo se pa sv. Štefana, ako bo raz-vneta slovenska, hrvaška, črnogorska makedonska in italijanska .korajža" skupaj trčila. — Okrajno glavarstvo naj bi take dneve policijsko službo odvzelo občinam. Kateri občinski redar se upa med pretepače? Tu bi moralo nastopiti orožništvo, ne da bi ga na pomoč klical župan.
Deželna oesta Lesce Bohinj je po dnevi in ponoči polna voz. O blatu ne govorimo. Neki Oorjušan je pravil Blejcu, da imamo na cesti prav malo manj blata kakor na Gorjušah snega. To je že nekaj! — V Bohinj so začeli nositi 12 metrov dolge že-leznične šine. Ker so na cesti hudi ovinki, dolgi vozovi ne morejo naprej. Na Boh. Beli so železničaji preložili tako nerodno deželno cesto, da se na ovinku pod viaduktom prevrne skoraj vsak voz s šinami v globok cestni kanal. — Ves promet 20—30 voz se pri tacih prilikah ustavi na cesti. — Deželni odbor naj ne sprejme te nove ceste v svojo oskrb, dokler c. kr. gradbeno vodstvo ne popravi tega tako za promet nevarnega kanala.
Na adresn c kr. goadne direkcije v Gorici. Delavci — „bremzarji" v Šten-gah so že pred 2 letoma dvakrat vložili kolekovane prošnje za izboljšanje plače, za vpis v bolniško blagajno in v zavarovalnico zoper nezgode. Opravičene prošnje je g. držav, poslanec Jos. Pogačnik osebno priporočal c. kr. poljedelskemu ministrstvu. A goriška direkcija molči kot grob. Vprašamo: Kam ste zavrgli prošnjo? Ker so delavci isto kolekovali, ste jim tudi odgovor dolžni! Slavna direkcija bodi pripravljena, da jo bomo odsihmal toliko časa bezali, da jo izbezamo.
Novice iz Amerike.
a Rodbina morilcev. V Towandi pričela se je skrajno senzacijonelna porotna obravnava. Gospa Sofija Merrittovain njeni otroci, Big ler Johnson, Charles Johnson ter dvojčka Nancy in Alanson Johnson so obdolženi, da so umorili gospo Johnsonovo, soprogo Bigler Johnsona in njeno malo nečakinjo Annie Benjaminovo. Bigler Johnson je svoj zločin priznal. Pri sodišču je izpovedal, da je sklenil s svojim bratom Charlesom in svojo materjo umoriti svojo soprogo, za kar je vsakemu obljubil po 3 dolarje nagrade. Medtem, ko je bil on sam v Towandi, odšla sta njegova mati in brat Charles v samotno stanovanje njegove soproge. Nato jo je Charles s sekiro ubil, dočim je njegova mati tekla za njegovo nečakinjo, jo na cesti dohitela in usmrtila. Nato je starka ponesla truplo v hišo in zažgala poslopje, da tako prikrije dvojni umor. Člani rodbine Johnson se sedaj eden na drugega zgovarjajo.
a Zet svojega lastnega seta. Da za-more kdo postati svoj lastni tast, je že mogoče, toda povsem novo je, da zamore človek postati tudi zet svojega lastnega zeta. Toda to je povsem enostavno, 56 let starega Silvestera Heatha v Wilkerbarre, Pa., se je polastila želja še enkrat se poročiti. Radi tega je prišel k svoji omoženi hčeri, gospej Hagenbuchovej, na obisk. Tu se je seznanil z 20 letno Saro, hčerko svojega zeta iz prvega zakona in jo takoj počastil z ženitbeno ponudbo, s kojo se je takoj zadovoljila in se .stante pede" poročila. Ker je nevesta še mladoletna, moral je v to nje oče privoliti in ta ni dvakrat premišljal. In tako je prišlo, da je Heath postal zet svojega zeta. Nadaljno zmes tega sorodstva si lahko predstavljamo.
a Sioi lasje vsled strahu. Iz Trenton, James A. Mullena je nedavno dohitela izredna nesreča. Tekom treh minut, ko je izkušal vzeti svojo nogo iz med relsov na železniškem tiru, postali so njegovi lasje snežno-beli. Mullen je šel preko železniškega tira in pri tem mu je čevelj obtičal med dvema relsoma izogibališča. V tem trnutku je pri-drdral z vso hitrostjo proti njemu tovorni vlak in nesrečneš je zrl gotovi smrti v obraz. Z vso močjo je izkušal svojo nogo oprostiti, toda njegov trud je bil zastonj. Ko je bil vlak oddaljen le še par korakov, prihitel je k njemu nek močan italijanski delavec, ga objel in odtrgal od relsov in v tem trenutku je vozil mimo tovorni vlak. Mullen je na nogi, od katere mu je njegov rešitelj odtrgal čevelj, izdatno ranjen.
Društveni koledarček Slov. kršč. soc. zieze".
Pred par dnevi je izdala „Slov. kršč. soc. zveza" svoj „Društveni koledarček" za I. 1905 Uredil ga je jako spretno č. g. Luka Smolnikar. Prav umestno je, da koledarček ob letošnji lOlet-nici krščansko socialnega gibanja na Slovenskem prinaša na čelu podobo ustanovitelja slovenske organizacije delavskih slojev d r. Janeza Ev. Kreka.
Koledarček obsega poleg navadnega koledarja tudi zapisnik za razne beležke, prav na mestu je tudi »Gospodarski zapis-
nik* Nadaljna vsebina „Koledarčkova- je naslednja: „Ime Marija", pesem Manzoni-Krek. — „Blažena si med ženami", prizor s petjem in živimi podobami Dr. M. Opeka.
—	Životopis dr. J E v. K r e k a. — Vseslovenski mladeniški shod na Brezjah. — Mladeniška budnica. — Mati na Brezjah.
—	Velegrajska himna. — Marijina himna.
—	Pesem za mjadeniške zveze. — Mladeniški shodi na Štajerskem — Naša mladeniška organizacija po mladeniških in dekliških zvezah. — Opravilnik mladeniške zveze — Opravilnik dekliške zveze. — Gradivo in viri za podučne govore. — Vse-koroški mlad. shod na Vel. Strmcu. — Štiri znamenite desetletnice. — Snujmo Čebelice! — Organizacija Marijinih družb. — Še nekaj važnejših društvenih prireditev na Slovenskem 1. 1904. — Vodstvo strokovnih društev. — Kršč. soc. društva proti pijančevanju. — Varstvo izseljencev. — Resna beseda našim somišljenikom v društvih! — Poročilo o delovanju „SIov. kršč socialne zvezev v letih 1903/4.
Že ta obširna vsebina je izredno zanimiva Posebno zanimiv pa je „Seznamek Zvezinih društev" in njihovo stanje v 1. 1904. Ta seznamek podaja točen pregled velikega delovanja slov. kat. izobraževalnih društev. Pri zvezi sta dve akademični društvi z 213 člani (s pedpornimi vred rednih je 44), dalje pa je pri „Zvezi" izobraževalnih društev na Kranjskem: a) pri centralni zvezi 58 društev s 5772 člani, b) pri vipavski podzvezi 12 društev s 562 člani, c) na Koroškem 6 društev s 370 člani d) na Primorskem 8 društev z 960 člani, na Šiajerskem 30 društev z 2284 člani skupno 116 društev z 10061 člani.
Še enkrat povdarjamo, da bi ta koledarček moral imeti vsak, ki se zanima z a o r g a n i z a c ij o slovenskega ljudstva, ker v njem dobi bogato zbirko dragocenih navodil. Koledarček se je te dni naročnikom razposlal. Ako ga kdo ni dobil, naj ga reklamira. Nekaj koledarčkov je še v zalogi. Posamezen iztisk velja 1 K. Naročnina naj se pošilja na naslov: Luka Smolnikar, stolni vikarij v Ljubljani.
Razmere v Senožečah.
Najeti dopisnik iz Senožeč je v „Na-rodu" 13. t. m. na dolgo in široko raztegnil svoje peroti nad „zavedno-narodno" glavo senožeškega župana. Pa zavedni Slovenci, kateri poznajo razmere, bodo z ironičnim smehom vzeli na znanje njegovo opravičevanje. Gotovo bi bili veseli vsi Senožečam njegovega slovanskega mišljenja, ako bi dejstva ne govorila drugače. Vprašajte o tej stvari tiste prijatelje, ki zahajajo v tako-zvani .hotel" v posebno sobo. Koliko pa se sliši tu slovenskih pogovorov? Ali se ne čuti tam zaveden Slovenec, kakor bi bil med Nemci ali Lahi? Od teh boste tudi zvedeli, da sta se svoječasno z nekim tukaj začasno bivajočim uradnikom — slovenskim renegatom — mnogokrat nepovoljno izražala o Slovenstvu in Slovanstvu sploh in hotela celo staviti, da mora Port - Artur pasti do 26. junija 1904. In zakaj se, plemeniti gospod, tako rad izogiblje narodnim prireditvam? Pomislite le na zadnje postojinske „Sokole" v Senožečah! Kje pa ste bili takrat, gospod župan, da bi jih bili sprejeli? — Ali je to slovensko prepričanje »vzvišeno nad vsak dvom?" Da pa zabavljate proti ^Narodnemu domu" v Trstu, je v krogu vaših zvestih znana stvar. Ali mislite, da Vaš .hotel" nima ušes in jezika? In to naj bi bil Vaš dokaz, da gojite slovensko prepričanje, ako ste reden gost v „Narodnem domu" ? Saj hodijo tudi Vaši prijatelji pri Piccoliju obedovat v hotel .Balkan" v „Na-rodnem domu". In ta „navdušen narodnjak" se je celo osmelil trditi v „Narodu\ da je tukajšnja posojilnica vpeljala akcijo za državno podporo v „umazane strankarske namene"! Ali še ne veste, g. župan, koliko so pisali časopisi o državni podpori za nakup krme in da je ministrstvo samo v ta namen odločilo 500 000 kron ? Sicer pa naj tukajšnja posojilnica sama odgovori na tako obrekovanje! Spoštovanje in ugled, katerega gospod župan po svojih mislih uživa pri kmetih po vsi okolici, je dopisnik tudi prav liberalno poplačal. Nekoč je trdil „Nared", da so Senožečani dostojni in moški in odločni, kadar je treba pokazati liberalno .zavednost", zdaj pa jih meni nič tebi nič isti „Narod" imenuje nevedne kmete samo zato, ker bi bili v svoji bedi deležni državne podpore. Vsi tukajšnji kmetje tudi vedo, kako se je g. župan odzval svojemu ugledu med kmeti pri razdelbi skupnih zemljišč. Pod njegovim županovanjem so kmetovalci izgubili velik del prepotrebnih pašnikov, a kajžarji, ki pašnikov nikdar uživali niso, prodajajo zdaj po razdelitvi svoje dele. Živinoreja pa je uničena. Najeti .Narodov" dopisnik ponuja v županovem imenu z razprtimi črkami 300 K za senožeške uboge, ako se mu dokaže, da ni njegovo slovensko prepričanje vzvišeno nad vsak dvom. Seno-žeški reveži bodo veseli te podpore, katero bi jim moral na podlagi povedanega gospod
župan odšteti; toda bojimo se, da bodo reveži zastonj čakali na podporo. Tega se boji tudi sam in je med pogoje za dobitek 300 K stavil tudi obstrukcijo v dež. zboru in senožeški vodovod, kakor bi bila ta zadeva istovetna z njegovim .nad vsak dvom vzvišenim slovenskim prepričanjem".
— Is Senožeč nam pišejo: Odbor naše „Hranilnice in posojilnice" je na dopis v ,,Narodu" z dne 13. t. m. poslal naslednji popravek : ,,Ni res, da je posojilnico do-vedla do akcije za državno podpore bednim kmetovalcem strankarska strast, ne pa resna volja, pomagati svojemu bližnjemu iz bede. Res je pa, da je hranilnica to akcijo pričela na poziv »Zadružne zveze" v Ljubljani, objavljen v „Nar. Gospodarju- dne 25. okt. in 10. nov." Tega popravka pa „Narod" ni objavil in s tem dokazal, da sovraži resnico
Shod francoskih katoličanov.
Poročali smo že, da so francoski katoličani ustanovili 17. majnika 1902 veliko katoliško organizacijo „Action libčrale popu-laire". Organizacijo vodi bivši francoski poslanec Pion, o katerem je znano, da je goreč organizator. Ta organizacija ima namen združevati vse krščanske, res svobodomiselne francoske kroge, za socialno in versko preosnovo na Francoskem. Prvi večji shod je mlada katoliška organizacija priredila 15. decembra v Parizu. O zborovanju poroča pariški dopisnik „Germanije": — Veliko tolažbo za vsako katoliško srce je prvo zborovanje novega francoskega katoliškega društva. Ko je nastopil načelnik Pion, so ga glasno in veselo pozdravili zboro-valci. Pion je poročal o razvoju svobodomiselnega ljudskega društva. Dasi je bilo društvo ustanovljeno šele pred dvema letoma, ima že sedaj 160.000 članov v 7000 podružnicah. V 3000 občinah je že izvršena organizacija in podružnice imajo tudi lastno glasilo. Glavna naloga društva bo, skrbeti za vplivno časopisje. Dosedaj so delovali v tem smislu listi: .Dčpeche de Lille", „Dč-peche de Toulouse" in v Bordeaux-u. „Pe-tite Gironde". V Besanconu se je z 8000 franki ustanovil list „Franc - Comtois", ki ima sedaj 7000 dnevnih in 9000 tedenskih naročnikov. V Havru je bil položaj tako neugoden, da se je le zaradi časti ustanovil list, za kar se je nabralo 300.000 frankov, a ta list je tako prospeval, da je lahko podpiral v Cherbourgu ustanovitev katoliškega lista. V Bordeaux-u list .Petite 'Gironde" jako dobro uspeva, dasi mora tekmovati z nasprotnimi v tehniškem oziru izborno ure-jevanimi listi. V Marseillu je društvo .Union Libčrale" krepko sodelovalo z drugimi neodvisnimi strankami, da so bili pri občinskih volitvah poraženi socialisti, ki so dovedli mesto v gospodarski propad. Prefektura je sicer razveljavila volitve, vsled česar se je vložila pritožba na državni svet, ki pa še ni razsodil o pritožbi, dasi je že preteklo osem mesecev, kar se je vložila pritožba. Tudi v severnih občinah so dosegli katoličani mnogo uspehov. Bertrand de Mun, sin starega borilca za katoliško stvar Alberta de Mun, je poročal, da je v Reimsu 4000 katoliških volivcev, l<i bodo pri morebitni ožji državnozborski volitvi odločili izid. V celem departementu so katoličani ustanovili mnogo posojilnic, strokovnih društev, delavskih tajništev in društev za medsebojno podporo. Tudi v pariškem predmestju Mon-tronge se je pridobilo malone polovico delavcev za katoliško stvar! Bertrand de Mun je naglašal, da če katoličani ne bodo priznali sedanje vladne oblike na Francoskem, ne bodo dosegli ničesar. Če bi bili pred desetimi leti delali katoličani tako, kakor delajo sedaj, bi ne bilo prišlo na Francoskem do kulturnega boja.
Iz slovanskega svetit.
Poljaki in ruska konstituolja.
Vedno bolj se množe na ruskem javni glasovi, ki zahtevajo, da se ukine absolutizem in uvede ustava. Poleg glasov najradikal-nejših strank, ki smo jih nedavno priobčili, čujemo tudi izjave zmernih, carju udanih posamnikov in skupin. Te dni je celo moskovski mestni zastop zahteval ustavo kot obrambo proti uradniški samovolji. Med Poljaki so se socialistiške in protiruske stranke pač že oglasile, a tisti med njimi, ; kateri hočejo mir z Rusijo, še molče, kaka ; apatija vlada sploh v višjih poljskih krogih. Časopisje varšavsko večinoma komaj poroča, kaj se drugod godi. Poljskih zahtev re formulira nikdo. Zanimiv je v tem oziru dopis iz Varšave v „Dzienniku" poznanj-skem, ki poživlja poljsko občinstvo, naj se zdaj z^ane in naj apelira na rusko vlado. Ta je po dopisnikovih mislih d»lžna kaj storiti, kar bi se moglo tolmačiti kot znamenje boljše bodočnosti, in kar bi utrdilo stališče tistih umerjenih misli, ki hočejo | soglasje koristi poljskega kraljestva s celo državo. Dopisnik naravnost poživlja Poljake, naj posnema o gališke brate in naj se tako obračajo do Rusije, kakor Galičani do Avstrije Drže naj se „s t a 1 i š č a, ki bo koristnoza državo in varno za Poljake z ozirom na narod-
•
n o s t". Gališkim listom ta nasvet ni všeč Mržnja preti Rusiji je prevelika, da bi odobravali tako politiko. Nas pa iskreno veseli, ker vidimo, da se utegne v celem kompleksu vprašanj, ki sedaj na Ruskem čakajo rešitve, tudi Slovanstvu tako škodljive sovraštvo med Rusi in Poljaki, rešiti.
Slovaiko. Takezvani „šolski zakon" ogrske vlade, ki je bil predložen ogrski zbernici, je povzročil močan narodnosten odpor Slovakov, Srbov in Rumunov. Namen novega šolskega zakena je pomažariti ne-mažarske narodnosti na Ogrskem ter odvzeti jim dosedanji ostatek cerkvene samouprave v šoli. Zaradi tega povsod prirejajo shode, na katerih zelo ostro protestirajo proti novemu zakonu. Pred nedavnim se je vršil takšen protesten shod v Petrovoi, ki so se ga udeležili Slovaki in Srbi. Prvikrat se je zgodilo, da so se Slovaki in Srbi udeležili skupno politične akcije, katera, ako Bog dd, bode prinesla ob svojem času lep sad. Veličasten je bil pogled na velikansko množico ljudstva, katerega se je naštelo čez 5000. Prišli so zastopniki 20 občin. Največ je bilo Srbov, ki so prišli od daleč, navzlic neugodnemu vremenu; snežilo je namreč in sneg je kopnel že tretji dan tako, da so morali hediti in stati v blatu in mokroti. Na shodu se govorili srbski in slovaški govorniki; sprejeta je bila resolucija, v kateri udeleženci estro protestirajo proti novemu šolskemu zakonu. Ker bodo bržkone v kratkem času nove volitve, vprašal je dr. Miloš Krno, ali Slovaki hočejo s Srbi vred voliti skupnega kandidata, na kar je zaoril veličasten odgovor obeh narodov: „Chceme! Hočemo!" — Voščimo obilo sreče skupnemu delu obeh bratskih narodov. — O priliki nitranske pravde bratov dr. Markovičev in Čulfka, je slovaški list „Považskč Noviny" objavil članek, v katerem se je pisalo o ponarejenih uradnih zapisnikih. Državni pravdnik je v članku videl javno sumničenje državnih uradov ter je omenjeni list tožil. Pravda se je vršila pred požunsko poroto. Odgovornost za članek je prevzel g. Štefan Svetsky iz Srnega. Zagovornik obtoženca, dr. Rudolf Markovič, je hotel dokazati resničnost članka ter je zahteval zaslišanje več prič, ki bi dokazale, da so bili zapisniki v resnici ponarejeni, toda sodišče tega ni dovolilo. Vsled tega je bil obtoženec obsojen na tri mesece ječe in 1000 kron globe. Zagovornik je prosil, da bi se obsojeni gosp. Štefan Svetsky mogel prehraniti na svoje stroške ter da bi bil oproščen dela v ječi, ali sodišče prošnji ni ustreglo. Ubogi Slovaki!
Ruski liustrovanl Ust »Njiva" je
bil ustanovljen leta 1869. in je imel že v svojem prvem letu 9000 naročnikov. Po petih letih je .Njiva" imela že 55.000 naročnikov. Leta 1886. je iznašalo to število nad 102.000, a leta 1894. že 170000. Danes ima „Njiva" 250 000 naročnikov ter je zelo razširjena ne le v Rusiji, ampak tudi po drugih slovanskih deželah. Te dni je umrl njen ustanovitelj, novinar A F. Marks.
Izpred sodišča.
Ižprod d©žolnega sodišea.
Nepotrpežljiv sin. Vžitkar Andrej Hribar in oče Antona Hribarja, posestnika na Slemenu, je prišel neki večer vinjen domu. Ker ni dobil že preje izbrane jedi, jel se je hudovati in razgrajati To očetovo zmerjanje je pa sina tako ujezilo, da ga je potegnil s peči, zgrabil za vrat in suval ob peč. Sodišče ga je obsodilo na 8 dni ječe. — Krivo pričal. Jakob Pivk, pekovski vajenec v Zgor. Kašlju je v bazenski zadevi Neže Bojt proti Janezu Čer-netu vedoma krivo pričal in sicer v prilog Cernetovih, in sicer zato, kakor je sam pravil, ker je pri teh vsaki petek spečal za tri desetice kruha. Pivk je bil obsojen na 4 tedne ječe. — Staro sovraštvo. Kapljeva rodbina sovraži Franceta Novaka, posestnika na Gor. Javeršici. Že leta 1902., ko je neki dan pijan zašel v to hišo, so ga domači pretepli. Letos neko nedeljo zvečer je imel na svojem domu goste. Ko je pa s svojo ženo goste nekoliko spremil, napadel ga je brez povoda Janez Kaplja iz Zgor. Javoršič ter ga z nožem osuval, nezavesten se je Novak zgrudil. Težko ranjenega so ga domu pripeljali. Obdolženec pravi, da se je moral braniti, ker ga je Novak s kolom napadel. Zaslišane priče so pa soglasno potrdile, da zagovor Janeza Kaplja ni resničen. Sodišče ga je obsodilo na 15 mesecev težke ječe. — Bojevita fanta. France Martinak in Janez Šter iz Cerkelj, oba že zaradi tepeža kaznovana, sta šla neko nedeljo v Poženk ter pila v Vom-bergerjevi gostilni, kjer je bilo navzočih več domačih fantov. Unel se je prepir, in ko sta obdolženca odhajala proti domu, odtrgala sta pri nekem plotu vsak en kol, da bi bila oborožena proti napadu. Ker se pa poženški fantje niso za nju zmenili, vrnila sta se k Vombergerjevi krčmi ter tam napadla dva fanta. Napadena sta stekla v krčmo. Več navzočih je šlo pred hišo gle-
Dalje y prilogi II.
dat, med njimi tudi posestnik Andrej Fron-tar. Kcmaj so pa prišli do konca Frontar-jeve hiše, planila sta obdolženca po njih. Trije fantje so bili lahko poškodovani, Andrej Froniar je pa vsled zedobljenih udarcev težko ranjen obležal. Sodišče je Merti-naka obsodilo na 15, Janeza Stera pa na 13 mesecev težke ječe.
Nepoštena soslužkinja. Fr. Kunstelj, dekla iz Bob. Bele, sama priznava, da je v času, ko je služila pri Čadežovih v Podklancu, domači natakarici iz denarnice vzela okoli 31 kron. Sodišče jo je na šest tednov ječe obsodilo. — S tujo legitimacijo se je hotel voziti France Jeriša, delavec iz Muš. Prišel je k blagajnici železniške postaje v Medvodah ter zahteval z legitimacijo listek po znižani ceni za vožnjo v Hrušico. Ko mu je uradnik rekel, da velja legitimacija le za vožnjo Škofja Loka - Hrušica, jel je Jeriša na postaji razgrajati, tako da je bil primoran navzoči orožniški stražmojster intervenirati. Tu se je izkazalo, da dotična legitimacija ni njegova. Proti čuvajema, ki sta ga prijela, je rabil silo. Sodišče ga je obsodilo na šest mesecev ječe. — Stražnika ni hotel ubogati. Avguštin Poljanšek, voznik v Idriji, je vozil pijan in s pokvarjenim vozom. Ko mu je to tamošnji redar v imenu postave prepovedal ter prijel konja za uzdo, naganjal je konja z vajeti in bičem, nato skočil raz voz in suval stražnika, ki je konja držal, v noge. Poljanšek je bil na tri mesece težke ječe obsojen. — Kamen v okno vrgel. Lojze Mule, posestnika brat iz Pudobaj je šel neko noč v družbi fantov iz Igavasi proti domu. Že med potjo je navzočim povedal, da bo pač Keržiču razbil okno, ker imajo Keržičevi nekaj ž njim opraviti; in res je vrgel v pritlično okno precej debel kamen, ki je priletel v sobo, v kateri so spale domače hčere. Mule je bil obsojen na dva meseca težke ječe. — Zaradi hudodelstva i oskrumbe, učinjene na svoji lastni, še ne 14 let stari hčeri je bil Jožef Pipan, tesar v Tacnu, obsojen na tri mesece težke ! ječe
-— !
pisma iz Srbije.
(Vlada, stranke in skupščina.
— Novi topovi. — Razno.)
.	B e 1 g r a d , 20. dec.
Radikalna stranka, ki je v skupščini i od 160 poslancev štela 141 članov, se je ! razcepila v dva tabora. Stara, zmernejša radikalna stranka šteje sedaj 81 članov, mlada ali samostalna stranka pa 60. j Posledica je, da nobena stranka nima pri- j mtrne večine in da pri zadnji premembi vlade 10 dni nihče ni mogel sostaviti novega kabineia. To je bilo v prilog vodji starih radikalcev, Nikoli Pasiču, ki je bil • tudi povod razkola, ker mladi ga ne morejo. Pašičev kabinet je sostavljen iz skupine starih radikalcev. Mladi radikalci pa so vladi obljubili podporo, sicer bi Pašic moral razpustiti skupščino.
Na&protje med radikalci dela vprašanje 1 glede novega posojila. Stari žele, da se najame posojilo za brzostrelne topove in železnice, mladi pa so samo za posojilo za topove, a železnice naj bi se zgradile z domačim kapitalom, ki se dobi v deželi. O tem vprašanju se ne morejo zediniti. Ako anladi ne odnehajo, moral bode Pašič zbornico razpustiti ter poizkušati srečo z novimi volitvami. Zato se že mtedi in stari pripravljajo na volitve. Ako bodo volitve svobodne, zmagati utegnejo mladi. Vlada pa morda uporabi vsa sredstva, da dobi večino. Poleg radikal, pa se za nove volitve pripravljata tudi dve novi stranki: narodna in kmečka. Prva se je razvila iz liberalne, ki ima v skupščini 8 članov. Druga je še mlada, nima v skupščini nobenega zastopnika in utegne pri novih volitvah dobiti 3 do 4 mandate. Imamo pa tudi 1 i -b e r a 1 n o stranko, ki ni boljša od vaše slovenske ^liberalne" stranke. V obeh se more reči: „Dva dedaka, obadva enaka".
Vsled razpora med radikalci je odstopilo preasedništvo zbornice Izvoljeni pa so zopet prejšnji: predsednik Stanojevic, podpredsednika Nikolič in Prodanovič.
Vlada je predložila načrt novega tiskovnega zakona, ki znatno omeji svobodo tiska. Toda skupščina je odklonila načrt. Sedaj je na vrsti proračun za 1. 1905. Ko bode rešen proračun, vlada razpusti skupščino.
V Belgradu se mudč zastopniki velikih tovarn za topove. Vsled te konkurence utegne Srbija dobiti posojilo in dobre topove. Naročenih bode 80 baterij, sistem ni še določen. Tovarna, ki dobi to delo, bode morala pri denarnih podjetjih posredovati za posojilo 80 milijonov frankov. Srbski strokovnjaki so za francoski sistem. Obenem pa hočejo naročiti še 100.000 brzo-strelnih pušk, da bode vsa srbska armada ž njimi oborožena.
Kakor sem vam že brzojavil, je danes kralj sprejel v avdienci bolgarskega diplo-matičnega agenta Hesabdžieva, ki je izročil akreditivna pisma. Minolo nedeljo je bila v Belgradu prirejena božja služba za srb 1 ske in bolgarske vojake, padle v vojski j 1885 — 1886. Tu se je manifestiralo prijateljstvo med Srbi in Bolgari.
V	Vel. Gradišču ob Donavi se je po javila kolera, a ne med ljudmi, marveč med perutnino. Oblast je storila potrebno, da zaduši to bolezen.
„Dom in Svet."
Naša časnikarska dolžnost je, da opozarjamo na list, kateri zasluži, da ga najtoplejše priporočamo vsem našim domoljubom. List za leposlovje in znanost je tako važna zadeva, da mora biti obrnjena naša skrb v to, da tak list vzdržujemo in izpopolnjujemo. Tembolj je to potrebno v naših razmerah. Mi imamo tri leposlovne liste, in od teh stoji edino le „Dom in Svet" na krščanskem stališču. „Zvona" ne more sprejeti nobena krščanska rodbina v svojo knjižnico. V njem so vprav ostudno nemoralne stvari, ki se našemu ubogemu narodu prodajajo pod znamko leposlovja, Ta list je direktno nasproten krščanskemu svetovnemu naziranju. Slovan" je tako obložen z nagimi ženskami, da je tudi težavno mu dati pristop v rodbine.
»Dom in Svet" pa se je visoko povzdignil v vsakem oziru. To je list, katerega vsebina je tako izbrana, da ga lahko z dobro vestjo vsakemu priporočamo. Njegovi letošnji leposlovni spisi so bili najboljši, kar jih je sploh proizvelo letošnje slovensko leposlovje. Finžgar je pokazal, da se dad6 tudi v katoliškem listu obravnavati najbolj pereča socialna vprašanja na umetniški način v romanu. Poučna vsebina „Dom in Sveta" je jako mnogostranska, kar kaže, da se uredništvo jako trudi ustrezati vsem zahtevam.
V	letošnjem vabilu na naročbo pravi uredništvo:
Sedemnajst letnikov „Dom in Sveta" je šlo že v dežel. Vsakdo nam mora priznati, da je vsako leto pomenilo tudi korak naprej na poti do popolnosti Naš namen je, da dvignemo polagoma „Dom in Svet" na višino, na kateri stojč najboljši in najlepši listi velikih narodov.
Kar se da doseči z našimi sredstvi, smo dosegli že zdaj. Obračamo se pa do svojih dragih sotrudnikov in naročnikov, naj nam ostanejo zvesti še nadalje in naj nam pridobivajo še novih naročnikov. Vsako pomoč bomo obrnili v povzdigo „Dom in Sveta".	- .
Za bodočnost i)ismp,v skrbeh. Okoli našega lista se je zbral krog odličnih lepo-slovcev, katerih dela so jim pridobila za vsikdar častno ime v slovenskem leposlovju. Ostali so nam vsi zvesti in so nam za pri- { hodnje leto že izročili več spisov. Ni nam : jih treba naštevati, saj so dobri znanci našim I čitateljem.
Tudi s poučnimi spisi smo dobro pre skrbljeni Iz domačih in tujih krajev imamo zanimivih popisov, črtic in potopisov. Iz literarne in umetniške zgodovine pripravljamo več zanimivih mocografij. Tudi prirodo-slovne in tehnične vede bomo zasledovali in zabeleževali vsak važnejši napredek
Književna poročila bodo tudi v prihodnjem letniku kar moči točna in stvarna.
Mesečno revijo ob koncu lista bomo razširili, da podamo svojim čitateljem več zanimivih podrobnosti
Na ilusiracijski del bomo odslej obračali že večjo pozornost. Poleg umetniških domačih in tujih slik bodo dobivali naši naročniki tudi zanimive podobe iz sodobnega življenja, portrete itd.
Tako upamo, da bomo vedno bolj ustrezali vsestranskim zahtevam, ki se stavijo na naš list, ne da bi zvišali naročnine.
Temu pristavljamo le željo, da naj ne bo slovenske rodbine, v kateri ne bi čitali „Dom in Sveta", naj ne bo ziasti nobenega društva, v katerem ne bi bili naročeni na ta vrli in krasni list.
„Dom in Svet" izhaja prvega dne vsakega meseca.
Urednika: dr. M i h a e 1 Opeka za leposlovje, dr. Evgen Lampe zaznanstvoin ilustracije
Založnik in lastnik: .Marijanišče". — Tiska »Katoliška Tiskarna" v Ljubljani.
Naročnina: 9 K, za dijake 6 K 80 h, za Ameriko 2 5 dolarja, za Italijo 11 lir, za Nemčijo 10 mark. — Sprejema lastništvo in upravništvo v „Marijanišču\
Občinski odbori, pozor!
Piše se nam : Sedaj, ko se delajo ravno j občinski proračuni, opozarjamo slavne občinske odbore, naj sebi in svojim občanom v prid sklenejo za prihodnje leto pobirati od deželnega odbora dovoljeno občin-
sko naklado na žganje in pivo. Nikjerlože dobiti lepih dohodkov, s katerimi se lahko ali kaj novega napravi ali pa druge občinske naklade znižajo Ena občina srednje velikosti na Gorenjskem bo imela letos 800 kron čistega dobička od tega, pri vsem tem, da vtihotapljajo mnogo žganja iz sosednih občin, ki nimajo te naklade. In to ravno je napačno pri tej reči, da nekatere občine imajo, večina drugih pa noče skleniti te koristne postave, vsled česar trpe tudi one občine in gostilničarji onih občin, ki so jo sklenile. — Deželni odbor pa bi moral to reč bolj pospeševati in občinam ne težav napravljali, kakor jih je lansko leto neki občini. Krčmarjem, še manj pa pijancem, ta sklep gotovo ne bo všeč, — tega jim tudi nič ne zamerimo — toda občine in deželni odbor imajo predvsem gledati na to, kaj je v korist občinam in ljudstvu sploh. In tukaj je korist dvojna: Zganje-pitje se omejuje in občina pride na lahek način do lepega dohodka. Torej storite!!
Anti.
Primorske novice.
p Triaški brivski pomočniki so
zahtevali skrajšanje delavnika. Gospodarji so jim odbili prošnjo. V četrtek so imeli pomočniki shod, na katerem so na novo izrazili svojo zahtevo.
p Skrivnostna smrt V Trstu so našli mrtvo truplo mla eniča Karla Hofbauer. Njegova mati pravi, da se je sam umoril, ker se je bal, da ga ne potrdijo za vojaka. Slučaj je temen. Morda je bil umorjen.
p Padel s drugega nadstropja. V Trstu je g. H u m b e r t Pollak, so-drug tvrdke Jul. Pollak za instalacijo vode in plina, nadziral delo. Stopil je nesrečno na oder in padel z drugega nadstropja ter se jako nevarno poškodoval.
p Ustanova sa bolne delavce. Goriški deželni odbor razpisuje do 31. dec. ustanovo grofa Coroninija za delavce, ki so nezmožni za delo in doma na Goriškem. Ustanova znaš< 240 K na leto.
p Novi občinski red goriiki nalaga občinam bremena, ki jih bodo utegnila še zelo težiti. Da zdaj so na Goriškem župani s starešini nastavljali, plačevali in odstavljali tajnike. Po novi postavi bo nastavljal tajnike deželni odbor in občinam bo ostala samo pravica plačevati tajnike, ako tajnik ni več za delo, mu dati pokojnino. Ako bi umrl, se bo morala plačevati pokojnina vdovi in otrokom. Obednem pa bo tekla tudi novemu tajniku cela plača. Lahko doleti kako občino še posebna sreča, da dva tajnika z velikima družinama v kratkem času umrjeta in občina bo imela pra vico in dolžnost v istem času za tri tajniške družin ■ skrbeti. Do zdaj je bil tajnik občinski uradnik , po novi postavi bo uradnik deželnega odbora in vlade. Ker bo pa uradnik deželnega odbora, mu bo tekla tudi večja plača. Ako deželni odbor nastavi iurista za tajnika, bo imel plače gotovo 3000 do 4000 K Neiurist bo gotovo moral imeti 1500 do 2000 K v večji občini. Seveda bodo občine morale nositi ta veliki strošek za posle, ki jih ne izvršujejo zase, ampak za državo v prenesenem delokrogu In kake tajnike bo nastavljal slo venskemu ljudstvu nasprotni deželni odbor? Tajnik bo neodvisen od župana in bo lahko proti njemu deloval ter se mu smejal, ker bo imel skoro vso oblast v rokah. Iz vsega tega se vidi, kako je nespameten zistem, po katerem se zd*j občinam nalagajo dela, ki so pravzaprav dolžnost državnih političnih oblasti. Slovenski liberalci so glasovali za ta občinski red. .Gorica" pa pozivlje slovenske župane, naj protestirajo, da ta postava ne dobi najvišjega potrjenja.
p „So6au poživlja katoličane, naj neso otroke krstit k protestantom, češ, da bi bila to dobra lekcija katoliškim „gorečim duhovnim pastirjem". Mi pa svetujemo ka toličanom, da naj še nadalje neso svoje groše \ Gabrščkovo tiskarno, iz katere prihajajo taki nasveti!
Rusko-japon-ka vojska.
Rusi sopet osvojili „grič 203 m !"
Iz Londona brzojavljajo 23. t. m.: Poročila, ki so došla sem iz Tokia, potrjujejo rusko vest, da se je Rusom posrečilo si zopet osvojiti „203 m. grič." Podrobnosti o tem dogodku še ni. Sodi se, da so Rusi iznenadili japonsko posadko ter tako zopet prišli v posest važne postojanke.
Sprejem baltiikega brodovja.
Iz Londona poročajo 23. t. m.: Brodovju, ki so ga včeraj videli pri Singaporu, pripisujejo namen, da bo napadlo Fčlker-samovo eskadro, ki sedaj plove ob afriški vzhodni obali proti Kapstadtu, predno se bo združila z brodovjem Roždestvenskega. Japonsko brodovje bo na vsak način poizkušalo preprečiti, da baltiško brodovje ne pride v Vladivostok.
„Diana"
Iz francoske luke Saigon poročajo 22. t. m., da je ruska križarica „Diana" vzela premog ter je pripravljena za odhod, da se združi z baltiškim brodovjem.
.Sebastopoi".
Iz Tokia poročajo 22. t. m.: »Sebasto-pol" se še drži nad vodo. Mreže za varstvo zoper torpede so vjele skoro vse japonske torpede, da niso naredili škode. Vkljub temu pa je ladjo vseeno zadel en torpedo. Posadka je sicer poizkušala luknjo popraviti, a ni imela uspeha. Ladja ni sposobna za plovbo ter leži 400 m. zunaj Čentaošana. Druga tokijska brzojavka pa slove: Ko je BSebastopol" ušel uničenju, ki je doletelo druge ladje, ga je zadel 19. t. m. torpedo. Nagnil se je na stran.
Reuterjev urad poroča iz Tokia 22. t. m.: Admiral Togo poroča: Izjave nekega ruskega ujetnika potrjujejo, da je bila torpedna mreža pri „Sebastopolu" osemkrat zadeta od torpedov. Vsaj en torpedo je zadel ladjo, in sicer na zadnjem delu tir naredil ondi luknjo, dolgo 8 čevljev. Sicer s sesalkami vodo neprenehoma izsesavajo iz ladje, vendar ni upanja, da bi bila ladja zopet sposobna za boj. Admiral Togo je videl tudi enega ruskega rušilca, ki je zadet od japonskega torpeda, ležal na dnu.
Kuropatkin porofia — Mraz v Man džurijl.
Kuropatkinovo poročilo z dne 22. t. m. se glasi: Danes nisem dobil nikakega poročila o spopadu med obema armadama. Dne 21. t. m. se je vršila mala praska med predstražami; ubitih je več Japoncev, dva sta ujeta. Danes sem videl ujetnika ter se prepričal da njujina oblekžP ne zadošča v tem mrazu, ter da je obuvalo posebno slabo. Tudi sem videl v bolnišnici Japonca, ki so mu morali odrezati zmrznjeno nogo. Danes sije solnce pri 15 stopinjah mraza.
Iz Mukdena poročajo, da Japonci silno trpe vsled hudega mraza. V teku enega tedna je japonska armada izgubila nič manj ko 2000 mož, ki so zboleli ali umrli.
Pesmi japonskega cesarja.
Povodom svoje»a rojstnega dne je zložil japonski cesar tri kratke pesmi, ki jih je posvetil svojemu ljudstvu, posebno svoji armadi. Glase se v slovenskem jeziku takole: I. Le starčki oskrbujejo hribe in polje.
II.	Večno visoki Bog bo imel vesalje nad
mojim ljudstvom,
Ki koprni le po pravičnosti.
III.	Vse dežele sveta, pravimo, da so bratske,
Zakaj divja vendar morje in vihar?
Prva pesem obžaluje vojsko, ker morajo sedaj trpeti doma stari ljudje, katerim bi sicer ne bilo treba delati. Druga opeva japonsko ljudstvo; tretja pa obžaluje vojsko, ki divja ter mori ljudi, ko bi se morali vendar vsi ljudje ljubiti kot bratje.
Ena taka pesem se imenuje po japonsko .misohito moji" (pesem 31 zlogov). Na Japonskem imajo navado, da cesar vsako leto izvoli eno snov, h kateri naj potem ljudstvo dela pesmi. Dvorno ministrstvo priobči snov. Celo kmetje se udeležujejo potem tega pesnikovanja. Pesmi se potem pošljejo dvornemu ministrstvu, ki ima zato posebno pisarno „utadokoro" — pisarno za pesmi. Tu potem pregledujejo doposlane pesmi. Sinovi vsi, so odšli na b jno polje.
Novi tiri na sibirski želesnicl.
Peterburški brzojavni urad poroča, da je prometno ministrstvo sklenilo, da se po-lože novi tiri skoro na celi dolgi črti sibirske železnice. Posebna komisija bo vodila dela z namenom, da ne moti prometa na železnici.
Ruske ladje ▼ Port Arturju.
O ruskih ladjah, o katerih poročajo Japonci, da so potopljene, piše neki strokovnjak v »Koln. Ztg." takole:
Japonski opazovalci poročajo, da potopljene ladje vse leže v plitvi vodi, ob času plime jim sega voda le do gornjega krova Nekaterim sega voda višje, nekaterim nižje, vsekakor pa leže vse na dnu. To se je moglo zgoditi le, ako je ruski poveljnik svoje ladje nalašč dal peljati v plitvino. Kolikor časa so bile ladje rabljive za službo, so ležale v globoki vodi in ako bi jih bili Japonci poškodovali ondi, bi se bile morale potopiti ondi. Vzrok, ki je dovedel ruskega poveljnika do tega, da je ukrenil to, je lahko najti. Ruske oklopnice »Poltava", „Pobjeda", .Retvizan" in „Peresvjetu, morda tudi križanci .Palada" in „Bajan" so bile v prej-
šnjih bojih zelo poškodovane ter v tem stanju ne ved sposobne za boj. Poprave v ladjedelnicah niso bile več mogoče; kajti, ako udari v delavnico le ena granata, delo samo jenja. Poleg tega so bili morda poškodovani tudi stroji, zmanjkalo je morda tudi železa in jekla za popravo ladij; tudi se je rabilo osobje za važnejša dela. Skoro gotovo ladjedelnice nimajo več dovolj ma-terijala, da bi popravile 4 velike bojne ladje in 2 križarici, ki so bile zelo poškodovane.
General Steselj, ki vodi borbo z občudovanja vredno gotovostjo, je gotovo dal ladje, o katerih je vedel, da so za precej časa nesposobne za vojno službo, razorožiti, spraviti vse na suho, kar bi utegnilo dobro rabiti trdnjavi, topove, strelivo, živila, morda tudi premog ter jih prepeljati v plitvo vodo ter ondi potopiti; to se pravi, dal je napeljati v ladje toliko vode, da ladje tudi ob času plime trdno stoje na dnu.
To ima dve prednosti. Na eni strani so ladje bolj zavarovane proti sovražnim strelom; na drugi strani pa ni izključeno, da japonske ladje, ako morda tudi samo mimogrede, dospo v luko. Njih prvi in najvažnejši cilj bi bil, odpeljati ruske bojne ladje iz luke, jih popraviti ter jih potem rabiti proti Rusom. Osvojitev ladij bi bila sedaj za Japonce večjega pomena, ko pa osvojitev trdnjave brez ladij. Proti takemu slučaju pa so Rusi zavarovali svoje ladje s tem, da so jih potopili. Da so Japonci eno ali drugo ladjo zadeli, je mogoče, a položaj ostane neizpremenjen in to še ni nikak uspeh. — Resnično dejstvo so Japonci pretirali, da omilijo nekoliko poročila o svojih velikanskih izgubah, ki so jih imeli pri zadnjih naskokih. Da bi bile ladje zgorele, kakor poročajo Japonci, je neumnost Kakor znano, se jeklo in železo ne užge. Najbrže so rabile nekatere ladje kot prebivališče za moštvo ter so bile pokrite z lesom, kakor se vidi to tudi v nemških vojnih lukah. Da so se torej vžgale take lesene strehe in zgorele, je lahko mogoče.
Ne trdimo, da ta naš opis mora odgovarjati dejstvu, toda tehnično je veijetnejši, ko japonska poročila.
Rusko brodovje
Med tem, ko jedro ruskega pomožnega brodovja plove pod poveljstvom admirala Roždestvenskega okoli rta »Dobre nade", plove drugi del baltiškega brodovja sedaj proti Indijskemu oceanu. Kje se bosta obe brodovji združili, ali bosta sploh skupno potovali na bojišče, seveda ni znano. Eno najvažnejših vprašanj pa je, po kateri poti bodo krenili Rusi, ko bodo prišli k otočju Sunda. Japonci gotovo ne bodo čakali ruskega brodoja pred Port Artuijem, Vladivo-stokom ali pred kakim japonskim pristaniščem, ampak mu bodo šli nasproti, da ga prej uničijo, nego dojde na svoj cilj. Japonce čaka težka naloga, ker ne vedo, kje bi srečali Ruse. Za Folkersamovo brodovje je najkrajša pot iz Port Saida čez otok Cejlon, skozi cesto Malako in Kitajsko morje, za brodovje Roždestvenskega pa bi bila od rta »Dobre nade" najbližja pot skozi otočje Sunda. Od tu bi potem brodovje lahko plulo vzhodno ali zahodno od Bornea in vzhodno ali zahodno od Filipinov. Se tretja pot je odprta ruskemu brodovju skozi otočje Sunda, to je cesta Japek med otokoma Flo-res in Sumbava. Ta pot pelje dalje skozi Moluke, vzhodno ali zahodno, mimo Mari-janskih otokov proti severu. Pri tem pa pride v poštev, da bodo Rusi, ko despo v ta otočja, težko prikrivali svoja premikanja, ker od tod vodijo na vse strani brzojavne zveze. Za slučaj, da bi Rusi potovali razdeljeni, bi bila Japoncem naloga zelo otež-kočena. Na vsak način bo to zanimivo poglavje v rusko-japonski vojski, kako bo pripeljal Roždestvenski svoje ladje do cilja in kako mu bo Togo to izkušal preprečiti. Na naši sliki je videti pota, po katerih bo lahko plulo rusko brodovje.
Japonska ln Kitajska.
London, 22. decembra. „Daily Telegraph" poroča iz aangaja od včeraj: Ker je japonski odposlanec v Pekingu odpotoval v Tokio, se smatra to znamenjem, da so se sklenili novi dogovori v svrho, da se interese Japonske in Kitajske še ožje med seboj združi.
Junaki v Port Arturju
General Steselj je junaške postave. Močan, visokega stasa, resnih in energičnih lic, strog, hraber, delaven, neumoren, zahteva od vsakogar red in disciplino. Vsled njegove neprestane delavnosti vlada v trdnjavi in v mestu najnatančnejši red in snaž-nost. Prepovedano je prodajati vojakom alkohol in upijanljive pijače. Častnikom se lahko prodaja taka pijača, a samo za njihovo porabo, njim neposredno, ne po slugah, a oni jih ne smejo odstopiti moštvu. Kdor daje moštvu žganja, ga zadene najstrožja kazen. — On sam nadzira na vse strani osebno. Na nogah je že ob 5. uri zjutraj ter prehodi mesto in utrdbe. Steselj sam določa ceno |živežu, nadzira prodajo kruha, delitev streliva, vode; skrbi za bolnike, za živež in obleko vojakom. Od ranega jutra do pozne noči je videti njegovo
delo, njegovo železno silo, neupogljivo njegovo energijo. Ulice so pometene in poškropljene; pred vsako hišo je posoda z vodo za slučaj požara. Prestopki proti redu se kaznujejo z globami in večdnevnim prisilnim delom po mestu.
General Fock, zapovednik levega krila, 4. divizije južnosibirskih lovcev, je srednjega stasa. Izraz njegovega obraza je nekoliko otožen. General je učen človek. Vedno je oblečen v dolgo, belo suknjo, je z moštvom skupaj ter prebije večji del svojega prostega časa ali v razgovoru ž njimi, ali pa posluša njihove pogovore. Pred obleganjem Port Arturja je peš ali popolnoma sam ali v spremstvu enega vojaka prehodil vse utrdbe v mestu in okolici. Poznani so mu natančno vsi prelazi, vse steze, vsa pota, pozna vsako steblo, vsak griček. On je ljubimec cele posadke. V teku bitke je navzoč na postojankah, na najnevarnejših mestih, v prvih vrstah.
Moštvo ga obkoljuje kakor otroci svojega očeta in vojaki ga zaslanjajo s svojimi telesi v najnevarnejših trenutkih. Zgodilo se je že, da ga je moštvo s silo odneslo z bojišča v trenutkih najhujše nevarnosti. Večkrat mu je moštvo odstranjevalo kamenje, ko je videlo, da pleza na griče. Imenujejo ga: „Naš dobri otec". Dober in miren, ne zmirja nikdar nikogar, ni še dvignil nad nikomur svoje roke. V službi zahteva več od častnikov ko od moštva. Stanuje v osamljeni hišici med prednjimi postojankami ter se je z dušo in telesom posvetil obrambi Port Arturja. On je junaško branil Cintav. Na njegovo zahtevo so utrdili griče Laup in Vrt, ki prej nista bila sposobna za brambo. M j! General Kondratenko zapoveduje sedmi diviziji; on junaško brani desno krilo posadke. Kondratenko je umen inženir, ki je obiskoval akademijo glavnega štaba. Vešč
I
u
je tudi taktiki in strategiji. On je neumorne delavnosti; porabil je vse svoje znanje, da dvigne one utrbe, ki se danes ustavljajo sovražnemu navalu. Njegova dela, navzdah-njena z junaškim duhom generala Focka, so omogočila, da nam Port Artur podaje one junaške prizore, nad katerimi strmi ves omikani svet.
No&nl boj.
Strašen popis priobčuje dopisnik »Rus. Vjedomosti" o boju, ki se je pred kratkim vršil na levem ruskem krilu. Iz Udutuna, vasi na desnem Šahovem bregu, se je pričel napad na Japonce. Polk je moral navzdol proti reki, prekoračiti dve veliki, od pehote zasedeni soteski ter potem napasti nizek, a strm holm, čegar vrh je bil zavarovan z jarki in utrdbo. Napad je pričel 19. strelski polk. Kdor je padel v boju, je obležal do konca boja ondi, kjer je padel Rusi so se srdito vrgli na sovražnika ter se drvili naprej preko sotesk, jarkov, utrdbe, ne da bi se ustavili. Moštvo dveh baterij je bilo pobito in vedno naprej so zasledovali sovražnika, ki se ga je polastila velika groza. Le z največjo težavo so se dali vojaki pregovoriti, da se vrnejo. K sreči je prišel gori 20. polk kot reserva. Vas, v kateri so bili Japonci, so Rusi obkolili ter zažgali. Med tem je začel padati na zemljo mrak; toda grozoviti boj se je ob svitu velikanskih plamenic nadaljeval. Ko so Japonci videli, da so obkoljeni, so zapustili odporno moč. Največ jih je izvršilo samoumor. Mnogi so se rajši vrgli v ogenj, nego se dali ujeti. Neki podčastnik je potegnil iz ognja dva j moža, a eden se mu iztrga ter se zopet vrže v plamen, kjer zgori.
Polkovnik Sišovski, ki je poveljeval, opisuje boj . sledeče: .Dal sem le poveljfe-za »naprej" in > cel polk je korakal, kakor- bi šel k paradi. Ko smo dospeli do reke, sem zaklical: »Hhra!« ter stekel naprej. Okrog 10-15 korakov pred jarkom smo se U9ta vili. Bil je tragičen trenotek. En napačen sklep — in vse bi se bilo drugače obrnilo. Toda odločil i je poročnik Aleksander, raož nenavadne neustrašenosti. Planil je naprej in bil pred našimi očmi od bajonetov raztrgan v kosce; naposled so ga udarili ša s puškinim kopitom. Tuleč, vpijoč, bijoč okrog sebe so drvili napadalci vedno naprej. Ko sem zapovedal .Stoj!", so vojaki prijeli mrmrati ter se niso hoteli vrniti. Poveljnik tretjega bataljona, izkušen mož, je bil k sreči blizu zastave. Polk št. 19 je izgubil okrog 400 mož* ki so vsi umrli s svojim orožjem v rokah. Še slabejše se je godilo Japoncem. Vas se je kadila še dolgo in razširjal se je strahovit smrad od zgorelsga mesa, trupelj samomorilcev!"
Kaj je bilo mod tednom novega na
bojl!6u.
V Port Artur je zadnji čas prišlo več džunk z živili in municijo. — Japonci; so baje pri naskoku na grič „203 m" izgubili 12.000 mož, Rusi pa okrog 2000. Grič je bil poln mrtvecev, jarki polni krvi. — V trdnjavi je še 16.000 mož. — Steselj. priznava, da so ruske ladje v luki poškodor vane. Zatrjuje se pa tudi, da so Japonci izgubili poslednje dni več torpedovk in eno bojno ladjo. — Ruski general Cer-pinskij je umrl vsled ran. — Do odločilne bitke bo imel Kuropatkin na bojišču« čez pol milijona mož, 1730 topov in 88 strojnih pušk. — Na mandžurijskem bojišču se vrše priprave za slovesno praznovanje božičnih praznikov. Pri vseh oddelkih; bodo*
imeli božična drevesca. — Brzojavka iz Tokia pravi, da so zadnje ruske torpe-dovke v Port Arturju zgorele. Sebastopol se je nagnil. — V japonskem taboru divja neka kugi podobna bolezen. — Japonska križarica Jošino" se je potopila.
Protest dunajskih katoličanov.
Te dni je bil v dvorani »Leonove družbe" na Dunaju shod zastopnikov dunajskih katoliških društev. Shodu je predsedoval glavni urednik „Reichspošte" dr. Funder. V ognjevitih govorih so obsojali dr. Funder, učitelj BOsbauer in okrajni svetnik Reischl psovanje katoličanov v časopisju. Nad vse ostro so obsodili zasra-movanje sv. hostije v nekem dunajskem vsenemškem glasilu. Obsodbe vredno je, da vlada mirno gleda te napade na najsvetejše katoliške svetinje. A nekaj dobrega so povzročili ti napadi: vzbudili so katoliško zavest. Povdarjalo se je, da morajo katoliška društva z vso močjo braniti pravice katoličanov. Nadalje se je naglašalo, da če bo še nadalje vlada mirno trpela napade na vero, nravnost in cerkev, na vladarja in njegovo rodovino, bodo prisiljeni katoličani misliti na samopomoč, ker se vlada klanja le izgredom socialnih demokratov. Pozdravljalo se je, ker je epis-kopat obsodil napad na sv. hostijo. Cesarski svetnik dr. Schwarz je želel, naj bi škofje stopili na čelo akciji v zadoščenje za zasramovanje sv. hostije. Na shodu so izvolili odbor, ki bo sklepal, kaj je storili katoličanom, da dobe zadoščenje za žalje-nje sv. hostije.
Trgovtnsk & pogodba zNemfiljo.
Dunaj, 24. decembra. Z gotovostjo se trdi, dta se 1 jo v obravnavah za trgovinsko pogodbo z Nei nčijo doseglo sporazumljenje. Avstrijski posr edovalci se danes vrnejo iz Berolina na Di tnaj.
Katoliške stranke na Češkem
doslej niso ime le enotnega programa. Msgr. Burijanu se je posrečilo sestaviti program, o katerem so ii :javile vse katoliške stranke na Ceškena, da se ž njim strinjajo. Največje težave za združi mje katoliških čeških strank so s tem ©dstra njene.
Iz Ma\8donije
poročajo> da je makedonski vstaški odbor za sedaj ustavil napade z bombami. Če bi: se vstaja zopet .razširila, bi Turčija takoji odgovorite z vojs ko Bolgariji, ker se zanaša na to, da ima Rusija dovolj opravka z Japonsko ia da Bol gariji ne bo mogla pomagati. Naraestu boj ev vstaških čet so sedaj na dnevnem redu umori. V zadnjih petih« dneh se je samo v solunski okolici izvršilo nadt 30' umorov. T;*ko s« raobamedanski Albanci hočejo maščevati a® lanski vstanek.
Pri Gevgeli so raakedonski Bulgari napadli četo 21 turšikib vojakov in vse pobili. Turška vlada je takoj poslala tja bataljon Arnavtev, ki so ropaii in morili, kar jim je prišlo pod roko.
Trgovinska pogodba med Avstriji® in Srbijo.
Srbski sekcijski šef. Kubic je odpoto-toval s svojim tajnikom na Dunaj, kjer« se prično pogajanja med našo in srbsko vlado.
0	novi trgovinski pogodbi.
Filipine! proti) Američanom«,.
Iz Novega Jorka poročajo, da so filipinski domačini rodu Kula-Janez na otoku Samar napadli ameriško 38. stotnijo, ki je: sostavljena iz domačinov. Vstaši so ubili enega poročnika in 37 mož. Položaj je jako resen.
Pokojnina za bivše francoska poslance.
Francoska zbornica jo sklenila, ustanoviti pokojninsko zalogo za bivše poslance. Poslanci bodo morali v ta namen plačevati vsak mesec 15 frankov. "
Framasonska umora?
Nacionalistični listi odločno trdijo, da je bil Syveton umorjen. Dr. Barnaj, svak gospe Syvetonove, trdi v »Tempsu", da je njena izpoved manever preiskovalnega sodnika, da bi zakril zločinstvo. Vendar je iz te izpovedi jasno, da ni Syveton umrl niti vsled samoumora, niti po nesreči.
Govori se sedaj, da ga je umorila njegova žena vsled naloga framasonov. O ženi se trdi, da je živela pred leti kot slabo-glasna ženska v Antwerpnu, kjer je več žena bilo na sumu, da so umorile svoje soproge, ki so bili zavarovani za velike svote. Dve njeni prijateljici sta bili radi tega obsojeni* Svak Syvetonov je včeraj prišel k pra-iskovalnema sodniku ter mu ponudil dokaze, daje bil Sy veton umorjen. Nate je bila poklicana k preiskovalnemu sodniku Syvetonova soproga.
Nič bolj čudna je pa smrt B i d a g a -
1	na bivšega uradnika »Velikega Orientar, ki je izdal denunciantske listine o častnikih Guystu. Ko je pribežal v Kairo iz strahu pred firamasoni, so opazili v sredo ljudje na, ulici, da se zbirajo jastrebi na balkonu hotela, v katerem se je nastanil Bidegain. Pregledali so ga in našli mrliča. B>degain je bil zaboden, a tudi okoli vratu mu je bila potegnjena vrvica in videle so |se sledi, da so ga davili. V žepu so mu našli pismo, v katerem priznava, da je izdal fjramasoaska ložo.
Konec gibanja za reforme aa Ruskem ?
Iz Peterburga poročajo nemški Iislifc Kronski svet pod carjevim predsedstvom je sklenil, da izda car ukaz, v katerem bo povdarjal, da se bo v Rusiji dalje vladalo edino na principu avtokracije. Vsako drugo prizadevanje se bo smatrale za veleiadajo. Nekateri krogi so mnenja, da bo radi tega. ruski minister za notranje zadeve odstopil.
V krajih, ki so bili za reformo, vlada radi tega žalost in razburjenje. Glavno besedo proti reformam je v kronskem svetu imel Pobiedonoscev. Mirskij in Witte sta se posebno goreče zavzemala za reforme. Govori se, da bo Mirskijev naslednik kijevški guverner general Klingel.
Vseučiliščniki v Moskvi nameravajo koncem leta prirediti veliko manifestacijo za svobodnejšo upravo, če se bo to manifestacijo s silo udušilo, so sklenili, da umore velikega kneza Sergija in načelnika policije Trepova.
Gibanje proti Evropejcem v Maroku.
Med Francosko in Marokom so pretrgane vse diplomatične zveze, ker je maroški sultan odpustil iz maroških vladnih služb
Dalje v prilogi III.
Z V. A M
i j vf, •*■-/ Rvr,,, šcfnineberj'
Potjbaltiškega brodovja.
vse Evropejce. Ta sultanov korak je naperjen posebno proti francoski vojaški misiji. Maroški sultan Abdul Acc se hoče otresti vsakega evropskega protektorata. Po francosko-angleškem dogovoru je lani Francija dobila nekak protektorat nad Marokom, katerega tudi z lepa ne bo izpustila z rok.
Iz Tangerja poročajo, da so vstaški rodovi zasedli mesto Alcazur. Zahlevajo izročitev francoskega konzula in pa enega angleškega podanika. Žugajo, da bedo razrušili mesto, če se jim ne ugodi. Iz Kaza-blanke poročajo, da so poldrugi kilometer od mesta vstaši zažgali hišo nekega angleškega podanika.
Vstaja v Jemenu.
„Daily Telegraph" poroča iz Carigrada, da je v jemenu vstaja Vstaši so zasedli pokrajine med Suno in Seo.
Gibanje boksarjev
kitajska vlada taji ter pravi, da v nobeni pokrajini ni takega gibanja.
š Graški obč. cvet je sklenil dati „Schulvereinu" za njegovo 251etnico častno darilo 2000 kron. Sklepčnost obč. sveta pri tem sklepu so omogočili soc. demokratje.
š Štajersko šotatvo. Štajerski dež. šolski svet je sklenil zahvaliti se župnikoma č. g. Francu Č a s 1 u in Alojziju Kosu, dalje županu R o š u , g. Mihaelu K a -č i č u , g. Francu L, u k a 1 i , g. Francu S t o r g e 1 u in g. Iv. K e 1 c u za njihov trud pri zgradbi novih šol. Za učitelja v Gollradu na Gorenjem Štajerskem je imenovan g. Alojzij Erkar, dosedaj učitelj v novomeškem okraju. Za učiteljico v Nemški Bistrici je imenovana ondotna su-plentka gdč. Olga L u b e c , za učiteljico pri sv. Barbari pri Vuhredu pa ondotna prov. učiteljica gdč. Marija Schweigler.
š Od divjih lovcev obstreljen Iz Ormoža poročajo: Lovec nemškega viteškega reda Flochl je pri vasi Cvetkovci zasledoval tri divje lovce, na katere je štirikrat ustrelil Tudi divji lovci so streljali nanj. En strel je Plochla zadel v pljuča.
š V Gornjem gradu je umrla gospa Marija Pinter, gostilničarka „pri Zvezdi" in posestni ca.
š Slomškov rojstni dom je prešel v nemške roke. Sedanji posestnik Anton Slomšek je posestvo prodal nekemu Nemcu s Solnograškega za 42.&00 kron Žalostno !
š Druitvo Mtr- pri Veliki , nedelji priredi 2 6. decembra (na Štefanovo) po večernicahvšoli veselico. 1. „Slovenka se m", vglasbil dr. G. Ipavec. 2. »Narodne pesmi", priredil Fr. Ferjančič. 3. „Dve materi", igrokaz s petjem v štirih dejanjih 4. „L a h k o noč", priredil Fr. Ferjančič. — Pevske točke proizvaja ženski zbor. Vstopnina : stojišča 15 kr., sedeži 30 kr. Ker se čisti dobiček porabi za naše revne šolarje, zato se tudi preplačila hvaležno sprejemajo.
š Samcumor desetnika. V Gradcu se je pred kratkim ustrelil desetnik pri 1. trenovem polku Prohaska. Kakor poroča neki graški delavski list, se je umoril vsled tega, ker ga je njegov nadporočnik preveč mučil. V nekem pismu opisuje revež svoje trpljenje.
š Promoviran je bil na vseučilišču v Gradcu g. Alfonz S e r j u n.
š Dvanajstmilijonsko deželno posojilo. Dunajski uradni list je v sredo prinesel oznanilo štajerskega namestnika, da v kratkem vzame dežela na posodo 12 milijonov kron. — Tako gospodarijo v Gradcu! — Slovenski denar zapravljajo, in ker jim še tega ni dovolj, delajo dolgove. In take ljudi imamo za gospodarje!
š Nemški sodni uradniki na slovenskem Štajerskem se vedno bolj množe. Samo eno je sodišče (Gornji Grad), kjer sta sodnik in pristav Slovenca, drugod je povsod vsaj eden Nemec, v mnogih krajih sploh nobenega Slovenca med sodniki ni. To je resen opomin za slovenske juriste, da jih kolikor mogoče vstopi v sodno službo, kajti ponemčevanje v zadnjih letih tako napreduje, da čez petletja cel Spodnji Štajer ne bo imel slovenskega sodnika.
š Celjski okrajni zastop je torej vlada razpustila in postavila posebnega komisarja. Razpuščen pa je samo stari okrajni zastop, o volitvah pa do danes še ni prišla od zgoraj nikaka rešitev. Če bo zadnja volitev, ko so Slovenci z veliko silo zmagali, potrjena, prevzame koj novi zastop vse pesle ; če pa se volitev razveljavi, potem bo vladni komisar pl. Lehmann vodil posle do deflnitivne izvolitve.
Loške novice.
MJstjon v Škofji Loki, katerega so vodili gg. lazaristi, favsovec Nežni ah in Klan-čnik prejšnji teden, se je končal nepričakovano povoljno. Razen male peščice naj-
strastnejših liberalcev, se je misijona udeležilo vse mesto in okolica. Obhajil je bil« čez 3000 iz domače, do 1000 iz drugih župnij. Povsod se čuje le en glas veselja in zadovoljnosti. K sklepu je bila veličastna procesija po trgu
S K»znnitnika prevažajo neprenehoma kamen na kolodvor in dalje po železnici v predor na Hrušico. Za mesto je ta kame-nolom velika dobrota, ker sicer nima ni-kakih dohodkov, kakor naklad. Zato se pa tudi mestna uprava zadnji čas kaj živahno giblje, da bi le zlati, pardon, kamniti vir tako kmalu ne vsahnil! In da bi se postavna določila radi nedeljskega počitka in zoper premočno streljanje izpelnjevala. A židovski podjetnik se malo meni za po stavo.
Z»dnje nedelje se je zopet delalo
v kamenelomu. Ako je potrtba več kamenja, naj se dobi več kamnosekov. Tu je pa ravno narobe, zdaj dela veliko manj delavcev, zato pa delajo ob nedeljah.
VBled pretipoat«vuega, premočnega streljanja so v kapucinskem samostanu in tudi po nekaterih drugih hišah šipe popokale. Komaj je komisija odnesla pete, poka in grmi kakor prej.
Procesije zadnjo nedeljo udeležila se je tudi šolska mladina, deška pod vodstvom vsega učiteljskega osobja, samo učitelja F. ni bilo videti. Pravijo, da je imel tak strah pred misijonom, da je bežal noter na Vrhniko. Pač nepotreben strah !
Letošnji ov v loški tkolici je bil kaj izdaten, posebno po Selški dolini. V
izprijeno, da se mu ne sme dati več pravic. Glasilo Tavčar-Schveglove piše:
»Ko bi bila natura slovenske mase taka, da bi se ji moglo izročiti skrb za slovenstvo, mi bi bili prvi, ki bi se zavzeli za splošno in enako volilno pravico. Vsi smo izšli iz kmetskih ali iz malomeščanskih hiš, poznamo torej svoj narod skoz in skoz in zato lahko vsak spozna, če imamo prav ali ne.
Slovenska masa ni tako skoz in skoz prešinjena narodnega duha in nima tistih kreposti, ki bi bile jamstvo, da bo dobro in koristno porabila oblast in moč, ki bi jo dobila s splošno in enako volilno pravico.
Masa našega naroda je po jeziku in po drugih svojstvih pač slovenska, ali manjka ji tiste krepke zavednosti, ki jo imajo drugi narodi."
To se pač čudno sliši, ako ljudje iz Tavčar - Schweglove zveze očitajo slovenskemu narodu, da nima krepke zavednosti. Bolestni izrastki očitajo zdravemu deblu, da je bolno! Gnijoči odpadki se rogajo rdečemu sadju! Vsenemci, ki dokazujejo, da je slovenski narod ,minderwertig", si ne morejo želeti boljših pomagačev, kakor so ti »Narodovi" janičarji. Samo zato, ker je slovensko ljudstvo še krščansko, zato ga tako za-sramujejo ti odpadniki. A priti mora čas, ko zdravje zmaga nad gnilobo!
Božič liberalcev. „Narod" pozdravlja božične praznike, češ, da je »božični čas
leškovškem lovu se je pa zadnja leta divjačini preveč prinašalo, zato se je močno razmnožila, posebno zajci. Lovci na noge čemu je pa puška!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. dec.
Za slovensko enakopravnost Vče
raj smo poročali, da se je „Tagespoštin" dopisnik iz Ljubljane postavil na stališče, da je popolnoma prav, če je mariborski občinski zastop prepovedal slovenske napise. Na ta način bo tudi prav, če bodo vsa slovenska županstva prepovedala nemške napise. V trenotku, ko bodo v Mariboru morali izginiti slovenski napisi, se bodo storili isti sklepi proti nemškim napisom v Ljubljani in v drugih slovenskih občinah, posebno ondi, kjer se s svojimi napisi šopiri nemški »Alpenverein". Nemškozagri-zeni Mariborčani še ne vedo, kako juho so postavili k ognju. Slovenci bomo znali braniti svojo enakopravnost!
| Slovenski narod zasr&mujejo! Dr." Krek je razvil v enketi nekaj misli o demokratični ljudski stranki slovenski. .Narod" je prišel ves izven sebe. Nobene stvari se odpadniki bolj ne boje, kakor poštenih slovenskih mož. Zato hiti glasilo izdajavcev dokazovati, da je slovensko ljudstvo tako
obletnica najvzvišenejšega moralnega nauka, kar jih je rodilo človeštvo, nauka o ljubezni". Liberalcem, ki ne verujejo nič nadnaravnega, je seveda vse krščanstvo le človeška naprava A kako, da jim je o božiču krščanstvo „najvzvišenejši" nauk ? Ali ni .Narod" že opetovano pisal, da so poganske vere boljše od krščanstva ? Kako pa umeva »Narod" ljubezen, je pokazal v isti notici, ko zmerja šenklavške duhovnike, da so »pijani govedarji in šintarski hlapci". — Tako liberalci umevajo „najvzvišenejši moralni nauk". O liberalci, kdaj vas bo sram vaše .omike in prosvete" ?
Najnovejše rasodetje dr. Tavčarjevo. „Slov. Narod" piše: .Načelno stoji dr. Krek na demokratičnem stališču. Tudi mi smo demokratje, to je sploh vsak zaveden Slovenec in tudi nič druzega ne more biti. Ali če je kdo demokrat, zato je v gotovih časih vendar lahko nasprotnik splošne in enake volilne pravice". — Klobuk doli pred modrost o slovenskih liberalcev ! To ni mala iznajdba, »demokrat, ki je proti splošni in enaki volivni pravici". To so pogruntali v »Narodovem* uredništvu. Slava demokratom ki so proti ljudskim pravicam ! Korber sedaj vč, kje d->bi lahko svete za rešitev na)tež)ih vprašanj. Tudi on je menda tak demokrat, a tega doslej še ni vedel. Če
izvč za to „Narodovo" modrost, bo strmč gledal najnovejie dr. Tavčarjevo razodetje.
^JLiberalna^tanka taji svoja dela.
Razprava o vseslovenski IjudsE strankine spravila liberalce popolnoma iz ravnotežja. Nekdo, ki se pa boji povedati svoje i m e, je napisal za »Narod" celo vrsto člankov, v katerih naravnost taji to, kar je dr. Tavčar že tolikokrat povedal. Ta čudni patron trdi:
Narodno-napredna stranka je predvsem v prvi vrsti nacionalna stranka. Kot taka ima obračati svojo glavno skrb za zagotovitev narodnega obstoja, na pridobitev narodnih in političnih pravic, na povzdigo narodne omike itd. Uresničenje iz modernega svetovnega nazora izvirajočih k o n -s e k v e n c pride pri nji šele v drugi vrsti v poštev in zato se absolutno ne more reči, da ji je boj proti klerikalcem prva stvar.
Strmeli smo, ko smo brali tako neumno laž. Ali ni Tavčar povedal odkrito, kaj hoče liberalna stranka z besedami: Rajši s Schweglom, nego z Mahničem! Ali ni .Slov. Narod" tolikokrat poudarjal, da so mu liberalni Nemci bližji, kakor pa katoliški Slovenci? Ali ne trobi neprenehoma glasilo Tavčar Schvveglovo, da je boj proti kleri-kalizmu prva stvar, in vse drugo pride šele pozneje ? Ali nista ravno iato Tavčar in Schffegel zvezana ? Dalje se laže ta enketar, ki že ve, zakaj ne pove svojega imena: »Duhovskega stanu kot takega narodno-napredna stranka ni nikdar načeloma izključevala od skupnega dela v narodno korist." — Ni res! Stokrat ste že pisali, da se mora duhovnik izključiti povsod. Kdo je pa pisal o ^indijski podgani", katero je treba ubiti? Kdo neprenehoma sramoti ves duhovski stan in vse nazore, katere ta stan zastopa ? Zanimivo je, da v enketi liberalna stranka to taji, kar vsak dan dela in proglaša za edino svojo nalogo!
»Učiteljski^Tovariš" ne dovoli! Tudi »Učiteljski TovarIS®" se je oglasil v enketi o slovenski ljudski strjnki. Postavlja se v grozečo pozituro ter nam kliče, da on ne dovoli slovenske ljudske stranke. Pravi, da se mora klerikalcem »kjer le mogoče, pritisniti kako brco" ! To je rodoljubno v očeh teh neizobraženih sirovin, ki se iz-dajejo za narodne vzgojitelje ! Z imperti-nenco, ki je občudovanja vredna, »Učiteljski Tovariš" piše, da »klerikalci razdirajo vsako narodno napravo". Katero ? Ali niso ravno liberalci tisti, ki razdirajo ? Ali niso vaša glasila tiste smetišnice, v katerih se nabira ves gnoj, ki ga mečete v ljudske, gospodarske in prosvetne naprave ? Ali niso ravno liberalni učiteljski »tovariši" najpod-lejši dopisniki liberalnih listov, ki slavijo z nedosežno frivolnostjo vse, kar je ljudstvu res koristnega ? Če mislite, da je slovensko ljudstvo zato na svetu, da mu vi »pritiskate brce", boste morali nositi tudi posledice takih nazorov !
Lop božični dar. Za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah sta darovala po 200 K: G. M a k s Pleteršnik,c kr. gimnaz. profesor v pok. v Ljubljani in g. dr. A 1 e š U š e -n i č n i k , profesor bogoslovja v Ljubljani. Prištejeta se kot pokrovitelja »Prvi ljubljanski podružnici". Bog povrni zemeljski dar z nebeškimi darovi! Živeli nasledniki! — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Liberalci za raskristjanjenje za kona. „Soča" se togoti, da je »Slovenec" opozoril na reformo civilnege zakonika avstrijskega. Glasilo goriških odpadnikov piše glede zakonskega prava: »Nimamo Combesa, da bi pomedel v Avstriji s črno politiko, ali upati vendar smemo, da se dobijo glede na sestavo novega državljanskega zakonika možje, ki bodo znali zastaviti svojo moč proti klerikalnemu duhu, ki hoče obsesti tudi nov državljanski zakonik." — Ta izjava goriškega lista dobro osvetljuje liberalne nakane. Naj jo naši somišljeniki na shodih in v društvih ljudstvu primerno raztolmačijo!
V zoriat druftbe sv. Cirila ln Metod« so se odkupili od božičnih in novoletnih voščil z 2 kronama gg.: A Levičnik
Fr. Novak, M. Petelin in dr. I. Svetina; z 1 krono gg.: A. Bartel, Fr. Brežnik, Ig. Fajdiga, M. Karlin, R. Kenda, H. Klešnik, Fr. Kobal, dr. V. Korun, L. Lederhas, A Paulin, dr Pipenbacher, Ig. Pokorn, dr. L. Požar, A. Senekovič, R Šega, A Štritof, dr. To-minšek, Fr. Verbič, A. Wester in I. Wester.
Sučioa ia volivnega boja v črnem vrhu. Piše se nam : Dne 23. nov. je bil v Črnem vrhu nad Idrijo strašen vihar, ki je trgal strehe in prevračal kozolce. Ob enem je divjal vihar občinske volitve. Nekde, ki prisega na liberalno zastavo, je ves zbegan letal od hiše do hiše in klical na pomoč. Pred nekim starim možem je sklepal roke, naj priskoči pomagat. A mož si je mislil svojo. Dva sta v svoji zbeganosti mesto v hišo pridrla v hlev, kjer sta konja vlekla za rep, misleč, da je gospodar. V hiši sta iskala volivca pod pečjo, kjer leži leseni zajec. Končno jima gospodinja z burkljami pokaže vrata. Nekdo je poslal s svinčnikom izpolnjeno pei b astilo za volitve črno-vrškemu rojaku, ki sedaj v Trstu služi pri vojakih. A ta je pooblastilo za liberalce vrgel v morje, da ga ponese proti Afriki. Prav je storil.
Slovenščina na tržaikem magl stratu Cesarski namestnik v Trstu je odločil, da mora tržaški magistrat v slovenščini vložene volivne pritožbe rešiti v slovenščini. »Indipendente" pravi, da se magistrat temu odloku ne bo nikdar odzval, ker je uradni jezik magistratov vedno laški. Bomo videli!
»Danica« in »Zarja« štejeta sedaj Skupaj okoli 60 rednih članov.
—	Žalostne božične praznike imajo kamnoseki vNabrežini. Med njih socialnodemokraško organizacijo in med delodajalci je prišlo do ostrih konfliktov, vsled katerih so delodajalci začeli stavkati in so kar vse ustavili, da delavce izstradajo in zopet narede voljne. Četrti teden že sodelavci brez zaslužka. Seveda se že oglaša revščina z lakoto in socialnodemokraško vod stvo že javno prosi miloščine za klesarje po listih.
—	Is Kranja. Predstavi „Lurške p a s t i r i c e" sta v Kranju izvrstno uspeli in mnogo ljudi ni moglo niti drugič dobiti prostorov, zato bo priredila tukajšnja Marijina družba še enkrat isto predstavo in sicer v ponedeljek 26. t. m. v dvorani na »Novi pošti". Razun igre je na sporedu več ljubkih, času primernih deklamacij, božične pesmice in živa podoba »jaslic" Ker je čisti dobiček namenjen »Dijaški kuhinji" v Kranju, je pričakovati zopet najobilnejše udeležbe. Začetek točno ob 5. popoldne. Cene sedežev: I. in II. vrsta po 2 K, od 3.— 6. vrste po K 140, ostali sedeži po 1 K, stojišča 40 h.
—	V Zagorju ob Savi se je 15. t. m. ponoči začel grič med Savo in Medijo posedati. Železniški tir tovarne so pod hribom morali odtrgati, sicer bi ga bilo zasulo. Koliba za orodje je izginila. Razvaljeni grič se je nekoliko pomiril. Vzrok je stresanje zemlje ob streljanju kamna za apnenice. Promet je bil nekaj dni ustavljen, ker je bila tudi cesta več metrov na dolgo razrušena.
—	Cvetoče trobentice smo prejeli za Božič z Brezja na Gorenjskem
— Rasitrjenje iigoike župne oerk»e se prične baie že prihodnje leto. Načrt je že izdelan. Cerkev se razširi, podaljša in zvonik primerno zviša. V cerkev gre zdaj komaj polovica ljudi iz cele fare, polovica jih mora pri službi božji zunaj biti navzoča. Tudi dobi potem cerkev četrti zvon in novo lepšo opravo.
—	Prostovoljno gasilno društvo v Rovtah si je zgradilo pred kratkim poslopje za briz»alnico in orodje.
—	Umesten županov pojctv. Goriški župan dr. Venuti objavlja poziv na meščanstvo, da naj božične dni, pomneč velike zapovedi ljubezni do bližnjega, deli dobrote revežem, da se vsaj te praznike olajša ubožcem njih težko življenje.
—	Na sadmem «inskem Bemnju v Kritem so nakupili vina naslednji gg. gostilničarji in vinotržci: Val. Mrak, Mar. Mi-kuž, Fr. Križ, J. Knez, Peter Stipič, in Al. Zajec, Ljubljana; Fr. Stare, Domžale; Ant. Vilfan, Ježica pri Ljubljani; Jože Lavrič, Št. Vid pri Ljubljani; Peter Hafner in Gašpar Čarman, Škofja Loka; Jože Lavrič, Št. Vid pri Ljubljani; Mat. ŽnidaršiČ, Loža; Fr. Šumi in Peter Mayer, Kranj; Andr. Podboj in Fr. Križman, Ribnica; Ant. Omerza, Krško; Fr. Ziherl, Zalog; Karol Kovač, Staritrg pri Ložu; Jakob Čeme, Kranjska gora; Jak. Ko-lenc, Čemšenik; Fr. Kovač, Podbrdo (Primorsko); Fr. Male, Preteza; Fr. Žun, Dol. Apnenik; Fr. Jane, pozneje Fr. Arko, Postojna. Mnogo kupccv se pa ni naznanilo. Na podlagi zapisnikov se je prodalo na tem semnju 2500 hI. toraj okrog 5000 ve-
der. V komaj dobrega poldne pač lepa kupčija!
—	Blaž Potočnikova »Čitalnioa* v St Vidu nad Ljubljano bo imela redni občni zbor na novega leta dan, t. j. 1. januarja 1905. ob 3 uri popoldne. Na dnevnem redu bode sledeče: Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika, knjižničarja, razni nasveti in predlogi.
—	Občinski odbor v Borovnici je v svoji seji dne 18. decembra 1904. imenoval častnim občanom: Fran Povšeta, drž. in dež. poslanca, Franc Bernika, beneficijata v Domžalah in Valentin Oblaka, kaplana v Št. Jurju.
—■ Zopet nesreča. V četrtek zvečer je na Jesenicah nesreča zadela delavca Italijana. Nad kolodvorom, kjer kopljejo ma-terijal, ga je podsulo, da je bil v petih minutah mrtev.
—	Is Litije nam poročajo: V nedeljo se je vršil v gostilni »pri Fortuni" občni zbor tukajšnje požarne brambe. Načelstvu se je odpovedal dosedanji gosp. predsednik, pekovski mojster P r e ž e 1 j. Mesto njega so izvolili za načelnika gostilničarja gospoda Frana Lajovic a. Upati je sedaj, da se bode pod novim na-čelstvem zopet vzdramila in povzdignila požarna bramba. Da so udje zadovoljni z novim načelnikom, se razvidi odtod, da se tudi že odstopivši se zopet vpisali v društvo. — Cestni odbor, kateremu podnačeluje neki tržan iz Litije, se pa kaj malo briga za naš trg. Dal je sicer posuti cesto skozi Litijo, za kar smo mu hvaležni, a nikakor pa nismo zadovoljni, da je mesto gramoza dal napeljati — skale. Ljudstvo opravičeno godrnja nad tem. Prav se je izrazil eden izmed kmetov: Liberalna gospeda dela kar hoče, nam kmetom pa prepovedujejo celo na tla pljuvati.
—	Odbor »Rafaelove družbe" tem
potom naznanja, da ne more redno pošiljati svojih zaupnikov na ljubljanske kolodvore, kjer naj bi sprejemali potujoče izseljence, kakor nekateri žele. Kdor potrebuje pojasnila, naj se obrne na »Katoliško bukvarno", kjer je postaja zaupnikov, ki vsakteremu radi postrežejo.
—	Dvorana v tržaškem »Narodnem domu". Piše namTržačan: Ko bi sam opisal dvorano, po kateri smo tako hrepeneli tržaški Slovenci, očitati bi mi utegnil kdo, da sem morda preveč navdušen za vse ono, kar je naše, in da v tem navdušenju ne zapazim onega, kar bi ne smelo uiti strogemu očesu. Za to pa, da se izognem takemu očitanju, dovolite mi, da Vam sporočim, kaj piše o njej laški list »II Sole". »Včeraj, s prvim ruskim koncertom b la je v »Narodnem domu" svečano otvorjena dvorana za gledišče, koncert in ples. To ti je prostoren, bel, pozlačen prostor, smehljajoč v električni luči. Oder, bogat in eleganten, z zastorom okinčan je skoro tako prostoren kakor eni v gledišču ,Filodrammatico'. Plateja ima 240 sedežev in ob straneh in zadaj je velik prostor za stojišče. Galerija je prostorna in obsega tretji del širokosti dvorane. Za sedaj je na galeriji 60 sedežev, a prostora je dovolj za 5 - 600 oseb, ne da bi bili v gnječi. Dvorana, ki je v takem modernem duhu, v oni mirni in prijetni razsvetljavi, v onih bujnih okraskih in resnih črtah, na vse vpliva tako, da se človek dobro počuti in to toliko bolj, ko vidi prostoren hodnik, pripravne izhode in aristo-kraško eleganco dvojnih stopnic. — Vse je tako, kakor zahtevajo moderne zahteve."
■■- Častikraja podlistkarja. Z Gorenjskega se nam piše: Neki zadnji slučaj me sili, da pojasnim nekatere indirektne nesramne napade v »Slovenskem Narodu" na gotove osebe od pisca podlistkov: »Značaji". Sploh podlistki »Slov. Naroda", kažejo, da jih pišejo velikanski konfuzionisti. Ne omenjam klaverno skovane, nedavno v »Narodu" priobčene povesti »Kralj Matjaž", ki je tisočkrat slabša in neumnejša kot slabeznani kelportažni romani. Ljudi, ki to berejo, se more samo pomilovati. Seve »Narod" sprejema po svojem principu vse, kar blati duhovščino. Ali v omenjenem slučaju v »Značajih", diferencira »SI. Narod" od te »ideje". Človek bi mislil, da bo zopet govor o »trebuhih", »bisagah" in »kaplančkih"; a ne, tu opisuje neka sestradana dijaška para, ki se vlači nekod doli po Sušaku in kroka sedaj s svojimi intimnimi tovariši s prisluženimi kronicami za podlistek, neke dogodke in tlači med spis znane osebe nekega kraja na Gorenjskem, ki pa s snovjo povesti nimajo nič opraviti in jih vpleta i zato da bi bil sp;s večji in seve honorar j tudi večji. O imenovanih osebah, katere imenuje večinoma s pravimi imeni, oziroma imena samo malo izpreminja, pripoveduje ! pisec, kateremu so razmere znane, popol-I noma neresnične stvari in tako dela pošte-: nim ljudem krivico na dobrem imenu. Da meri na gotov kraj, je lahko razvidno, vsakomu, kdor je bil le enkrat tam. Tako omenja s pravim imenom neko gospodično in ji krade dobro ime s skrajno predrznostjo in z razžaljivimi besedami. Pisec se je hotel s tem samo maščevati nad njo zavoljo gotovih vzrokov. Recimo, da »Narod"
ni vedel, da je namerjeno in da opravlja gotove osebe. Potem nas pa obhaja samo misel, da mora »Narod" imeti svoje bravce za silno malo omikane individue, katerim nudi tako slabo stilistično zmašeni škrpet. In ta list je list za inteligenco? Če je pa »SI. Narod" sprejel spis vkljub neumni snovi iz tega namena, kar je lahko mogoče, ker je pisec omenil, da draži gotove osebe, potem je podoben navadni klepetulji pri vodnjaku, ki obrekuje in obrača jeziček na vse strani.
—	Ognjegasnemu društvu v Gradcu
se bo moralo plačevati za posredovanje pri malem ognju 50 kron, pri srednjem ognju 100 kron in pri velikem ognju 150 kron, poleg tega pa še stroške, katere bo ob taki priliki imelo ognjegasno društvo za vožnjo in moštvo.
—	Strossmayerjeva devetdesetletnica bo 4. februarja 1905. Hrvaški narod dela velike priprave, da najslavnejše praznuje slavlje svojega zaslužnega sina.
—	Japonski konsul v Trstu. Vitez Hiitterot, ki je predsednik ladjedelnice pri sv. Marku v Trstu, je obenem tudi japonski konzul. Kot tak je storil vse mogoče, da je sedaj Rusija naročila razna dela v Italiji in ne v Trstu. Ob začetku vojne je prišla neka ruska komisija vojne mornarice z Reke v Trst, da bi bila kupila v tržaški ladjedelnici one ladje, ki so se gradile tu na račun avstrijske vojne mornarice, a predsednik Hiitterot je kot japonski konzul storil pri admiralatu v Pulju vse mogoče, da se to ni zgodilo. Rusija je ponudila za dve ladji dva milijona rubljev več, nego je bila dogovorila se z ladjetesalnico avstrijska mornarica. Ker je ta ladjetesalnica akcijsko društvo, zahvalijo naj se akcijonarji in tržaški delavci japonskemu konzulu na takih — kupčijah.
—	Avstrijske bojne ladje »Cesar Maks", »Princ Evgen" in »Frundsberg" se ne bodo več rabile v aktivni službi. Tako je odredil cesar.
—	Zopet eden. Liberalna pisarna v Laščah sliši včasih — travo rasti. — V »Slovenskem Narodu z dnč 17. t. m. se veseli razdružbe »konsumnega društva na Robu" in poroča neresnico. Društvo bi bili lahko še dalje vodili, pa radi zanikrnosti udov, ki se vpišejo v zadrugo, a kupujejo drugod, in radi medsebojne nevoščljivosti je bilo bolje, da se je prostovoljno razdružilo s čistim dobičkom nad 1600 K, kakor pa da bi vsled nedoslednosti svojih udov zagazilo v škodo. Res je, da se je med letom kakih 10 udov odpovedalo in se torej ni župnik prvi izbrisal, pač pa je dal prvi inicijativo ali povod, da se društvo mirno razdruži, in to se je tudi zgodilo. Vsak ud bo dobil nad 10, oziroma 20 K dobička in svoj delež nazaj z obrestmi.
—	Na Norveškem in — pri nas! V Kristijaniji je hotelo telovadno društvo prirediti veselico, in da bi bolj vlekla, so napovedali, da bodo predstavljali srednjeveški samostan, v katerem ne bo manjkalo menihov kot točajev in redovnic kot natakaric. Takoj je protestanško časopisje začelo pisati proti temu. Poudarjalo je, da je redovno življenje ustanova katoliške cerkve, ki se ne sme zasramovati. Katoliške redovnice, ki se na Norveškem s toliko požrtvovalnostjo posvečujejo bolniški postrežbi, ne zaslužijo takega zasramovanja. Policija je takoj naznanila predsedniku društva, da ne trpi nikakega zasramovanja katoliških naprav. Katoliški škof Falleze je pisal tudi predsedniku telovadnega društva, da naj ne žali tako katoliških čuvstev. Ta se ni ravnal po zgledu dr. Tavčarja, ki se iz škofovih zasebnih pisem po »Narodu" norčuje ampak se je še isti dan oglasil pri škofu ter obljubil, da se ne bo niti najmanje žalil katoliški čut na veselici. Samo tega ne ve, kaj naj naredi z dragocenimi pripravami. Škof mu je svetoval, da naj samostan izpremene v srednjeveško mestno hišo in mu je dal potrebna navodila. Drugega dne so že objavili listi nov program. Vsa Kristijanija je to odobravala in je bilo veselici le v korist. Tako v deželi, kjer je večina protestanška. Kako se pa pri nas zasramuje vse, kar je katoliškega.
—	Državna podpora. Občina Rova pri Kamniku je dobila za vedovod na Rovih 15 800 K državne podpore.
—	Nasilen berač. France Rupnik iz Dol. Logatca je po izpovedbah prič eden najbolj nadležnih beračev v tamošnjih občinah; posebno nadležen in se vede nespodobno takrat, kadar je od žganja opit, tako da se ga splošno ljudje boje. Dne 21. okt. t. 1. je bil v Zireh semenj; od tu jo je mahal nekoliko opit proti Petkovcu ter srečal posestnika Jakoba Bizjana. Ta ga je nekoliko podražil, kar je Rupnika tako ujezilo, da mu je zagrozil, da bo še isto noč pogorel. Že med potjo je zahteval od Matevža Petkovška užigalic, češ da bode hišo zažgal. Res se je napotil proti Bizjanovi hiši in čez vrt upil na gospodinjo, katera se je iz strahu pred njim z otroci zaklenila v hišo. Obdolženec je pred hišo razsajal, razbijal po oknih, ubil je 10 šip, potolkel posode za cvetlice, pokvaril dva okenska okvira
ter parkrat s palico zapretil proti hiši. B iz-janovi so še tisto noč zvedeli, da jim je zapretil Rupnik z rdečim petelinom, zato so bili v takem strahu, da je gospodar celo noč stražil domačije, a tudi sosed se ni upal mirno spati. Sodišče je Rupnika obsodilo na eno leto težke ječe.
—	Slov. bralno in pevsko druitvo »Triglav" v Radovljici priredi na Silvestrov večer tega leta v prostorih hotela »Bastel" v Radovljici veselico z dramatičnima predstavama »Plavaj ali utoni" in »Vaški skopuh" s sodelovanjem domačega orkestra na lok in pevsko zabavo oisti dohodek je namenjen društveni knjižnici.
—	Neumnost, ali kaj? Iz poljanske doline se nam piše : Težko je ljudem dopovedati, naj v nevarni bolezni pokličejo zdravnika ali pa gred6 v bolnišnico. Najraje se zatekajo k »domačim" zdravnikom, ki pa so večinoma mazači in od svojega posla dobro živč. Neki mož se je prehladil in dobil očesni katar. Gre k mazaču. ki mu daje zdravila. Ljudje svetujejo bolniku, naj gre v bolnišnico, a mazač mu odgovarja, češ, da bode drago plačal. Mož kar norf bolečin, a k zdravniku ne gre. Končno mu oko poči in izteče. Zdaj ne pomaga noben zdravnik. Morda izgubi še drugo oko. — Zboli mlada žena Pošlje po mazača, ki jo zdravi, a pripravi na rob groba Pride zdravnik, a mazač bolnico pregovori, da od njega jemlje zdravila. Žena je seveda vedno slabša, in morda pride pravi zdravnik prepozno. Ljudje ne verujte vsakemu mazt-ču, ki zna morda uravnati zlomljeno kost !
— Klub xa vojne pse. Na Dunaju se je ustanovilo društvo, ki hoče preskrbeti avstrijsko armado z vojnimi psi. Moderni vojni pes, kadar je izučen, varuje čete pred sovražnikom in prenaša jako hitro pismena poročila in pismene ukaze. A pred vsem izvršuje službo usmiljenega Samari-tana. Natančno preišče bojišče in najde ranjenca, če je še tako skrit. V zadnjih vojskah so vojni psi rešili mnogo ranjencev; ko pes najde ranjenca, laja toliko časa, da pridejo sanitetni vojaki.
—	Obdini Tcmtšelj in Vrbljenje sta izvolili za zasluge ob ustanovitvi župnije častnim občanom : Prevzvišenega gosp. knezoškofa Antona Bon. Jegliča, g. dež. odbornika Frančiška Povšeta in g. župnika Jožefa Knifica
—	K sadni rasstavl. Iz Domžal nam piše sadjerejec: Več časa smo brali v »Gorenjcu". kako se je nekdo zaganjal v sadno razstavo v Radovljici in v osebe, ki so jo priredile. Zelo žalostno je, da se take hvalo-vredne stvari pri nas blatijo! To pove dovolj, kako malenkostni smo še Slovenci. Ali ni bilo več sto ljudi v razstavi, ki so se zelo pohvalno izrekli o njej. Te dni so dobili nekateri od odbora sadne razstave kolajne. Reči moram, da so bili iznenadeni. Tako lepega odlikovanja niso pričakovali. Vidi se, da je odbor s pravo ljubeznijo do stvari vršil svojo nalogo. Da je pa bila razstava za naše razmere izvanredno lepa, to sem slišal iz ust takih ljudi, ki so videli že druge razstave. Koliko lepega sadja iz cele Kranjske smo videli notri; prepričali smo se o velikem napredku kranjske sadjereje. Že to je bila velika zasluga razstave. Pa korist je še večja, kar pa napredni sadjerejci najbolj izpoznajo. Toliko za sedaj. Pričakujemo pa, da se še kdo oglasi o tej koristni razstavi, katera zasluži več pozornosti, kakor se jej daje. Ce smo pa taki, pa ni čuda, da nas Nemci prezirajo, ker ne znamo domače stvari čislati. Nekaj nas pa posebno veseli. Razstava je bila čisto slovenska, samo slovensko sadje, sami slovenski razstavljavci. To je lepo in bodril no.
—	Za enoletne prostovoljoe. Vojno ministrstvo je z ukazom z dne 3, decembra t- L, odd. 2, št. 9565, izdalo naslednjo odredbo: Vsi oni enoletni prostovoljci, ki so oddeljeni kakemu vojaškemu krdelu in ki so dovršili višjo gimnazijo, imajo pravico prositi, da se jim dovoli služiti kot veterinarji v svrho poznejšega imenovanja kot višji živino-zdravniki. Biti pa morajo najkasneje 1. oktobra dotičnega leta, v katerem dose-sežejo starost 26 let, v posesti živinozdrav-niške diplome. Vsi drugi enoletniki pa, kateri imajo edinole pravico, služiti kot veterinarji (torej ne tudi pri stalni armadi), morajo imeti te diplome že v dovršenem štiriindvajsetem letu. Ker se v tostranski državni polovici že sedaj zahteva za živino-zdravniške študije višja gimnazija oziroma realka, in tudi na Ogrskem že 1. 1905. ta določba stopi v veljavo, dovoljuje vojno ministrstvo vsem enoletnikom - veterinarjem, kateri niso pravočasno dosegli te diplome, v to svrho še nadaljni odlok, da do vrše študije. Seveda je treba v vsakem slučaju vložiti posebno prošnjo.
—	Žirovske novice, Lansko leto pred obč. volitvami smo malo grajali naše občinsko gospodarstvo. Takoj so se oglasili v »Narodu", češ, da občina nima dolga in da se dobro gospodari. Res so določili za tekoče leto le 25% doklad in s tem hoteli dokazati dobro gospodarstvo. Letos po vo-
litvah pa so doklade zvišali kar na 50% in obdačili še vino, meso in pivo. In navzlic temu jim ne bo nič ostalo za nepotrebni dolg. - Lepa pobožnost, devetdnevni c a , se opravlja letos po vseh večjih vaseh naše župni ie. Kaj neki pravi naš častni občan dr. Tavčar? — Prazen strah je napravil v ponedeljek dimnikar, ko je v neki hiši požigal saje. — N e s r e ča. Z drevesa je padel P. Ko-g o v š e k iz Sore in se poškodoval, da so ga prepeljali v bolnišnico. — Kupec — s n u b a č — slepar. V Ledine je prišel neki človek vole kupovat. Naredil je kupčijo z dvema posestnikoma. Ko pa je bilo treba šteti denar, se je izgovarjal, da ima same tisočake, katere hoče drugi dan menjati v Idriji. Trdil je, da je bogat trgovec iz Trsta, in s tem se ponudil za ženina hčerki enega posestnikov, kjer so mu dobro postregli. Drugi dan res posestnika pripeljeta vole v Idrijo, kjer njima zviti kupec naroči vina in pečenke. Tujec nato odide z izgovorom, da gre menjat tisočake. A več se ne vrne in posestnika sta ga zastonj čakala do večera ter morala poravnati račun Pozor pred sleparji!
Ljubljanske ii«vw
Predavanje o obleganju Port Arturja.
Prihodnji torek točno ob pol 8 uri zvečer bo predaval v prostorih „Slov. kršč-soc. zveze" Selenburgove ulice št. 6. drugo nadstropje č. g. kanonik Sušnik o obleganju Port Arturja. G kanonik bo oblegovalna dela pojašnjeval z raznimi skicami. Upamo, da se bo udeležilo tega vele-zanimivega predavanja jako mnogo občinstva. Gostje dobro došli! — Odbor „ S 1 o v. k r š č. - s o c. zveze."
Radeckijev veteran umrl. Umrl je v deželni bolnici Josip Grahek, brzojavni sluga v pokoju, star 80 let. Pod očetom Radeckijem se je bojeval na Liškem. Pogreb bo v nedeljo ob pol 4 iz dež bolnice.
Ce s« vse dobesedno verjame. Nedavno je bil aretiran dobrodušen Ljubljančan, ki nikomur nič žalega ne stori. Mož pa je pogledal pregloboko v kozarec in ni mogel najti pravih, svojih hišnih vrat. Tako je prišlo, da je preveč naglas pričel zabavljati na ..regulacijo" našega mesta. Policaj ga je svaril, možiček je pa vedno bolj upil. Naposled ga je vzel policaj seboj na rotovž. Tu so na regulacijo razburjenega možička položili spat. Ni dolgo trajalo, ko je možiček pričel razbijati po vratih. Spomnil se je na neki — inserat. Prišel je ječar, a naš razburjeni znanec je zahteval, da mora priti načelnik straže To se zgodi! »Dajte mi Cvekovega brinjevca!" zasliši načelnik straže iz ust aretiranca, zato ga debelo gleda, misleč, da se mu meša. Možiček pa vedno bolj kriči: Cvekovega brinjevca sem!" Načelnik straže ga tolaži, naj bo miren, da Cvekovega brinjevca policaji ne pijo, a možiček je vedno bolj hud. .Kaj", kriči, „Vi bodete mene imeli za norca, vsaj sem bral v kavarni inserat: Zahtevajte povsod Cvekovega brinjevca!" Sedaj so šele možje pravice na magistratu uvideli, da imajo pred seboj moža, ki je inseratu do besedno tako verjel, kakor ga je bral in je zato mislil, da bo tudi v ljubljanski »špeh-kamri" dišalo po Cvekovem brinjevcu.
Splošno konsumno društvo se bori s težkočami Pravijo, da je pri gg. socialnih demokratih videti večkrat sodnega organa z rubeženskimi „šriftami".
Ljubljanska nemškonacionalna „Trutz-burg" pa program Franko Steinovega organa. Poroča se nam: Med najmlajša nemškonacionalna društveca na Kranjskem spada ljubljanska delavska zveza „Trutzburg", ki šteje 70 članov, večinoma ljudi iz Nemčije, ki so torej «echte Stockpreusen" drugače pa takozvani „luters ljudje" najčistejše rage. Dr. Binder, profesor na tukaj š n j i r e a 1 k i in protestantovski župnik Hans Jaquemar — sta njih voditelja. Franko S t e i n izdaja na Dunaju za nemškonacionalna krdelca v Avstriji organ „Der Hammer", ki izhaja dvakrat na mesec, in kojega zadnja številka (od 15. dec.) je posvečena gibanju in agitaciji „ p r o č od R i m a " , (t. j. „Los von Rom Nummer*.) V ljubljanski kazini pri tleh se navdušujejo ti in taki ljudje za pangermansko, ljubljanski Nemci in nemškutarji pa asistujejo temu dr Binderjevemu dresiranju. Ali — in to velja deželnemu predsedniku baronu Heinu, — v te prostore hodi tudi nemška šolska mladež iz gimnazije in realke, in se preparira že zdaj za politično šolo odraslih teh ljudi.
N« manipulacije s pariškimi odlikovanji
je občinstvo že gotovo pozorno postalo. Med nekaterimi obrtniki se ta odlikovanja tako množe, da bo skoro redek obrtnik, ki odlikovan ne bo. Ta odlikovanja so jako sumljiva, ker se govori, da je hodil po Ljubljani nek agent, ki je sprejemal naročila za taka odlikovanja iz „Pariza". Čim več kdo da, večje ..odlikovanje se mu pošlje. ,,V Parizu cksistira menda prava tovarna za taka »odlikovanja". To smo zapisali, da občinstvo ne bo preziralo obrtnikov, ki lakih »odlikovanj" nimajo.
Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pjučib. Koj po
novem letu vrši se seja podružnice, v kateri se bode sklepalo o tukajšnji ustanovitvi pomožnega o s k r b o val i š č a za jetične (dispensaire antituberculeux) v Ljubljani. Dotični referat je podružnični tajnik že dovršil. V isti seji določilo se bode, v katerih krajih naj podružnica tekom januarija in februvarija 1904 priredi predavanja o je-tiki in nje obrambi.
Prireditve Glasbene Matice- v pustni seziji 1905. bodo razven velikega koncerta dne 8. januvarija še naslednje dni: 15. ja-nu vari j a II. zabavni večer pevskega zbora, 11. svečana običajni ples »Glasbene Matice", 4. marca lil. zabavni večer pevskega zbora in sicer vsakokrat v veliki zgorajni dvorani »Narodnega doma."
Skupaj trčila. Včeraj popoldne sta trčila skupaj električni in smetarski voz. Hlapec Ivan Vohan je pobiral po Starem trgu smeti, ko mu je pripeljal nasproti električni voz. Konja sta se voza ustrašila in se spla-šila. Pri tem sta odtrgala obe prsni verigi in potegnila smetarski voz na električni tir, z ojem sta pa zadela v spodnji del električnega voza. Ubilo se je eno okno, tudi voz se je znatno poškodoval.
Kapui ukraden je bil včeraj dopoldne po neznanem tatu z dvorišča na Rimski cesti št. 20 Kapun je bil vreden 4 K.
„Ljubljanska kreditna banka". Upravni svet je sklenil priporočati občnemu zboru, da zviša delniški kapital 1,000.000 kron na 2000.000 kron. Podružnice ustanovi v Trstu, Mariboru in Beljaku.
Izkaz posredovalnega odseka „Sloven-skega trgovskega društva Merkur ja". Išče se : 7 ptimočnikov mešane stroke za deželo ; 2 kontorista za Trst; 1 provizijski zastopnik za slovenske pokrajine v neki večji špecerijski trgovini v Trstu; 2 učenca za deželo ; 1 blagajničarka za deželo. — Službe išče: 11 pomočn kov mešane stroke; 1 pomočnik manufakturne stroke; 4 pomočniki špecerijske stroke; 6 pomočnikov špecerijske in železninarske stroke; 2 kontorista ; 2 kontoristinji, oziroma blagajni-čarki.
Gozdni zakon in lahkomišeijno pusto-šenje Takozvanih »Božičnih drevesec" je vsako leto vse polno na prodaj. Koliko se brigajo nekateri ljudje za gozdno postavo in za prihodnjost svojih gozdov, priča to, da so letos trije gospodarji brez vsakega dovoljenja in tudi le iz lakomnosti posekali nad 30 mladih smrečic ter jih na trg pripeljali. Tako razumejo nekateri ljudje varovati svoje — gozde!
Glasbena Matica. Prihodnji veliki koncert .Glasbene Matice" bo v nedeljo, dne 8. januarja 1905. zvečer ob 8. uri v veliki dvorani „Narodnega doma".
Ledu primanjkuje. Do zdaj še nismo imeli „ledenega" zimskega dneva. Pivovar-narji in mesarji tožijo, da preti pomanjkanje ledu, če zima resno ne nastopi. Ledenice bodo kmalu prazne.
Nove uiice. Na Del Cottovem svetu je še nekaj neodkupljenega sveta za nove stavbe. Cril-Metodove in Strossmayerjeve ulice bodo spomladi uredili, »Pot stare pravde" je za silo izpeljana, kajti ob Kavčičevem posestvu je še nezasut jarek, ki za nočne pešce po tej „pravdarski poti" ni nič vabljiv tudi — za treznega ne! Razsvetljava je za silo.
.8lov. trg. društvo Merkur" bode imelo v petek, dne 6 januarja 1905 (na sv. Treh kraljev dan) ob 2 uri popoldne v društvenih prostorih v »Narodnem Domu" svoj občni zbor.
Predavanje .Slovenske kršč.-socialne zveze v Ljubljani" je bilo v torek dokaj dobro obiskano. Predaval je tovariš Moškerc o vladnem predlogu glede delavsko-zavarovalnih zakonov s posebnim ozirom na starostno in invaliditetno zavarovanje delavcev. Soglasno je bil sprejet predlog, naj „Zveza" meseca januarja ali pa vsaj v februarju leta 1905 skliče v Ljubljano enketo zastopnikov vseh zvezinih delavskih društe/, na kateri naj se označijo delavske zahteve z ozirom na nameravani vladni načrt. Končno se je naznanilo, da bo „Zveza" priredila redni tedenski pouk v govorništvu. Pouk se prične v četrtek, dne 29. t. mes, ob četrt na osmih zvečer v .Zvezinih" prostorih, Selenburgove ulice št. 6, II. nadstr ; voditelj bo g. dr. E v g e n L a m p e. Kdor se ga želi udeležiti, naj to javi „Zvezinemu" zapisnikarju, tovarišu Moškercu, da dobi va bilo, ker se bo pouk vršil na podlagi § 2. zbor. zak. — Na splošno željo bo prihodnje predavanje zopet v torek, dne 27. t. m., ob pol 8. uri v »Zve-j zinih" prostorih
Na dražbi bodo prodali 28. dec. pod. Trančo štev. 1 : razne optične predmete, 400 termometrov — 30. dec. Rimska cesta štev 23 razno hišno opravo in šivalni stroj. — 3 januarja. Dunajska cesta št. 17 v prodajalnici dve Diana kolesi. Komenskega ilica štev. 11 razno hišno opravo. — 4. jan. Sv. Petra cesta št. 73 razno hišno opravo,
železno blagajno in razne knjige. — 5. jan. v oegnarjevi ulici štev. 12 hišno opravo in šivalni stroj. — 9. jan. v Bohoričevi ulici štev. 3 razne stroje za izdelovanje stolov.
—	10. jan. v Gosposkih ulicah štev. 9 razno h šno in kuhinjsko opravo, dekora-cijske predmete. — Začetek dražbe vedno ob 9. uri dop.
Umrli so : Ana Rupnik, Cesta na Grad
—	Jera Klander, mestna uboga. V hiralnici: Friderik Glavač, želez, poduradnik.
—	V otroški bolnišnici: Albert Krušič, krojačev sin, 8 mes. V bolnišnici: Jožef Platnar, delavec, 19 let. — Ivan Ramoveš, zidarjev sin, 25 let.
Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 10 Hrvatov, ki so se odpeljali v Reko. — S H r u š i c e je prišlo 7 Ogrov, z R e k e pa 5 Hrvatov.
Najdena Sta dva konjska koča, izgubljena pa je denarnica z 34 kronami.
Novo mašo bo imel v nedeljo ob 9. uri p. Krizogon Tišler v franč. cerkvi; pridiguje p. Regalat Cebulj.
Čitalnica v Sp. Šiški ima 26. dec. svoj občni zbor z običajnim sporedom. Začetek ob 3. popoldne. Posebnih vabi se ne bo razposlalo.
Umrli so: Tomažjesenko, Stre-liške ulice št. 10. Marija D r o b n i č, kuharica, 59 let, Konjušne ulice št. 1. V hiralnici: Jakob Kucler, črev-ljar, 49 let. Anton Muhvič, delavec, 49 let.
Musica sacra. V nedeljo 25. dec. ob polnoči v stolni cerkvi pontifikalna maša: Mašo v D mol in dur zložil Venceslav Hordk, graduale „Tecum principium" in po ofer-toriju »Hodie nobis coelorum Rex" dr. I. Benz. — Ob 10. uri zjutraj pontifikalna maša: Instrumentalno mašo v čast Srca Jezusovega zl. I. Mitterer, graduale „Viderunt" Zdenko Skukersky, ofertorij „Tui sunt coeli" Jožef Haydn. — V ponedeljek ob 10. uri pontifikalna maša: Instrumentalno mašo v D dur zložil K. Kempter, graduale „Sederunt principes" in ofertorij „Elege-runt" Anton Foerster.
Ljubljanski kužek na potovanju V vseh ljubljanskih krogih splošno znani stotnik g. Pistotnik se je predvčerajšnjim odpeljal v Galicijo, kamor je premeščen. Žalosten se je poslavljal od Ljubljane. Seboj je pa v zadnjem trenutku vzel »spomin" na Ljubljano. Na kolodvor ga je spremil gostilničar in hišni posestnik Ravnikar s svojim psičkom. Ko je Ravnikarjev „Buri" videl, da se vlak pomika, pa — skok in bil je v vozu pri stotniku. G. Ravnikerje sedaj brez »Burija", ki pa v Galiciji ne bo imel lepših dni, kakor pri njem.
Najdena je srebrna verižica, vredna dve kroni.
Književnost in umetnost.
* Primci Trubar. Zgodovinska epska pesnitev. A. Aškerc. Vseskozi tendenčni pesnik Aškerc, kateri smatra poezijo za handžar, in katerega muza je prepirljiva Špartanka, kakor pravi sam nekje, opeva versko odpadništvo in daje brce katolicizmu. Nam niti založnik niti pesnik nista poslala knjige — slabo znamenje zanjo! — Dobra stvar se ne bi izogibala kritike! Vendar smo jo dobili in prebrali. Slovenska gonja „Proč od Rima" si s to „epsko pesnitvijo" ne bo mnogo pomagala, in Aškerčevi častivci bodo neprijetno iznenadeni od puščobe in praznote, ki vladata vseskozi v tej tendenčni knjigi. To ni več pesništvo, ampak verzificiranje. Posamezni prizori niso v nobeni zvezi. Trubar, kakor nam ga Aškerc slika, deklamira stvari o »slovanskem jugu" sin„slovenskem narodu", na katere zgodovinski Trubar niti mislil ni. Najlepše je pa to, da Aškerc sam persiflira Trubarja s tem, da ga postavi nasproti turškemu Uzrajm-begu. Trubar hoče Turka izpreebrniti. A zgodi se nasprotno, da Turek Trubarja iz-preobrne k veri v „bratovstvo" in v „po-šteno srce". In da ne bi kdo mislil, da si je Aškerc ohranil še toliko krščanstva, kolikor ga je imel Trubar, nam v uvodu jasno izpove, da on tudi v evangelij ne veruje več. Čemu pa potem Aškerc Trubarja opeva? Samo zato, da lahko katoliško vero predstavlja kot izvor vsega slabega. Protenstan-tovska zabavljanja, zgodovinska laž o prodajanju odpustkov, strašenje z inkvizicijo in podobna obležana roba se obdeluje v tej zbirki na kar moči malo duhovit način. Nič gor-kote, nič v resnični pesniškega, nismo našli v Aškerčevem Trubarju. O veri in proti veri govore tu razni junaki, a Aškerc niti o katolicizmu niti o protestantizmu ne ve prav nič globjega povedati. Same zunanjosti, splošne fraze, malo dejanja in prizori jako nerodni. Nekako leseno je vse, prejasno se vidi tudi povsod tendenca, katoliški cerkvi škodovati. Tako je ta »pesnitev" stvarno in formalno jako majhne pesniške vrednosti. Kot tendenciozno delo pa zasluži naravnost grajo in obsodbo. Odpadniški agitatorji bodo sicer ta izdelek čez mero hvalili, a resna kritika ga bo vedno odklanjala.
" „Gla»bena Matica". (Razpis nagrad za nove slovenske
skladbe — moške in mešane zbore.) Razna slovenska pevska društva si iskreno želijo novih, krepkih slovenskih zborov. Te svoje želje so izrazila pismeno upravnemu odboru .Zveze slovenskih pevskih društev" in se je važnost in potreba takih novih zborov povdarjala tudi na letošnji skupščini „Zveze slovenskih pevskih društev" v Ljubljani.— V želji, da podpira in pospešuje po svoji možnosti skladanje novih izvirnih slovenskih zborov, razpisuje „G 1 a s b e n a Matica" nagrade za nove slovenske izvirne, še ne objavljene moške in mešane zbore v skup nem znesku 400 kron, in sicer 5 nagrad za moške zbore po 30, 30, 5 0, 60 in 80 kron ter tri nagrade za mešane zbore po 40, 50 in 60 kron. —Partiture skladb, katere tekmujejo za razpisane nagrade, naj se pošljejo „Glasbeni Matici" v Ljubljano v zaprtem kuvertu z motom, pripisanem na partituri, brez skladateljevega imena n a j -kasneje do 1. aprila 190 5.
Ime skladateljevo naj bo zapisano le v priloženem zaprtem pismu, na čegar kuvertu je zapisan isti od skladatelja izbrani moto. Došle skladbe bo ocenjevala v ta namen sestavljena jury. „Glasbena Matica" bo na-gradene skladbe v tisku izdala in preidejo skladbe z izplačilom nagrade v njeno last. — Najbolj dobrodošli bodo novi, krepki, lepi slovenski zbori, ki so v slogu naših dosedanjih dobrih in priljubljenih zborov zloženi in ki niso pretežki, tako da jih pretežna večina slovenskih pevskih društev dostojno izvajati more. — Da se osigura ab solutna nepristranost presojevalcev in odstrani vsaki možni predsodek ali vpliv vsled znane pisave skladateljeve, se priporoča, da gospodje pisatelji ne pošiljajo lastnoročno pisanih partitur.
V Ljubljani, mes. decembra 1904.
Odbor „Glasbene Matice".
Tedenski pregled.
Načelnik mladočeškega kluba dr. Pacak in namestnik dr. Kramar,sta imela 19. t. m. shod v Češkem Brodu. Povdarjala sta, da češki poslanci niso opustili obstrukcije in ponavljala, da Čehi zahtevajo v čeških okrajih češki uradni jezik, drugodi narodno rav-nopravnost, na Moravskem pa vseučilišče. — 19. decembra je bilo odgodeno zasedanje ogrske zbornice. Iz liberalne stranke v Budimpešti je zopet izstopilo 6 poslancev. — Španskemu kralju Alfonzu je bila nastavljena žica preko ceste, ki bi ga bila umorila, ko se je vozil z avtomobilom. Na čudovit način se je voz malo poprej pokvaril in ustavil. — V Št. Vidu nad Vipavo je zmagala kat. narodna stranka. — Na Laškem se vedno bolj pripravlja pot za zbližanje med Vatikanom in Kvirinalom. — »Slov. Narod" je zadnjič zopet pred javnostjo počrnil naše slovensko ljudstvo, češ, da je kmet navidezno kristjan, v resnici pa, daje še vedno pogan. — Umrl je v Ljubljani g. I. Škerjanec, obč. svetnik, ki je več premoženja zapustil tudi stalnim obiskovalcem svoje gostilne.
—	Ljubljanski obč. svet je zadevo o samoslovenskih uličnih napisih spravil zopet v tir. — Ta teden so peljali v Gradiško znanega roparskega morilca Er-mana iz Št.Janža, ki je bil obsojen na smrt, a po-miloščen v dosmrtno ječo. — Na Dunaju se je vršila te dni razprava proti defravdantu Jennerju. Pri njem in pri sokrivcih so našli še 284.741 kron. Obsojen je bil na triletno ječo. — V Zagrebu so za mestnega župana izvolili dr. M. Amruša, ki je odločen mož in bil že pred 12 leti župan, a ga je bil odstranil ban Khuen Hedervary. Nov župan je varčen gospodar, pa odkrit katoličan.
Kazne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
200 gimnazijcev je v disciplinarni preiskavi vPlznu, ker so se udeležili nekega nočnega političnega shoda vsenemškega posl. Haucka.
—	Francoske vohune bodo v Nemčiji strožie nadzorovali, kakor so jih dosedaj. — Železniški voz zgorel. Med Semlinom in Novim Sadom je nastal ogenj v železniškem vozu, kjer se je unel bencin. Opeklo se je več potnikov. Voz je popolnoma zgorel. — Vlak skočil raz tir. Iz Londona poročajo, da je skočil londonski tovorni vlak, ko je vozil na postajo Aylesburg, raz tir. Strojevodja, kurjač in 2 želez, uradnika so bili ubiti. — Ravnatelj t r ž a š k e g a v i š j e g a državnega gimnazija dr. Gustav H e i g 1 je povišan v VI. čin razred. — Za španskega maršala je imenoval španski kralj Alfonz nemškega cesarja Viljema — Obglavljen je bil 23 t. m v Arnsbergu pekovski pomočnik Frančišek Hesse, ki je 15. majnika onečastil in potem usmrtil neko llletno deklico. — Ustreljena divja lovca. V lovskem revieru Sv. Ivan pri Požunu so našli ustreljena divja lovca Polla in Blaczeka. Storilec je neznan. — Od 119 496 a m e -rikanskih dijakov se 53.773 dijakov z najrazličnejšimi deli sami uzdržujejo. Velika stavka rudarjev se pripravlja na Nemškem, če jo vlada in drž. zbor s primernimi sredstvi ne preprečita. — Preprečeni roparski umor. V Pragi je hotel v menjalnici denarja Edvarda Kiša umoriti 17 letni trg. praktikant Anton Schulz imejitelja menjalnice. Ko je potegnil revolver, so skočili nanj policaji, ki so bili po anonimnem pismu obveščeni, kaj Schulz namerava. — Nemški cesar Viljem je imenovan za španskega dvornega mar-
šala. — Češka izkazuje v svojem proračunu za I. 1905 primanjkljaja 13 211.000 kron. — Z galerije je padel v parter pri gledališki predstavi v Cagli-ari pijani zidar Liudovik Ibba. Obležal je nevarno ranjen Občinstvo je bežalo iz gledališča.
Nekaj za kandidate. Kanadsko volivno pravo zahteva, da mora vsak kandidat, ki se poteguje za kak mandat, položiti 200 dolarjev. Ako pri volitvi tak kandidat ne dobi polovice oddanih glasov, zapade položena svota državni blagajni. Ta postava ima ta namen, da prepreči nepotrebno postavljanje kandidatov. Sicer 200 dolarjev po ameriških pojmih ni dosti, vtndar se pa marsikdo premisli, predno jih da. Ob priliki zadnjih volitev je 12 kandidatov izgubilo položeno svoto, a državna blagajna se je okoristila z 2400 dolarji.
Ali ste že ponovili naročnino na „Slovenea" ? Blagovolite jo ponoviti takoj, (la se Vam list redno pošilja. Pridobivajte „SIo-veiieu" novih naročnikov! Vesele božične praznike!
telefonska in Drtojavm poročite
Peterburg, 24. decembra. Carjev ukaz določa, naj se gojenci zadnjega letnika raz-nik vojaških šol takoj izvežbajo ter odpošljejo na bojišče.
Peterburg, 24. decembra. Grof Lev Tolstoj je naslovil na carja manifest, v katerem ga prosi, naj napravi konec strahotam na bojiščn.
Mukden, 24. dec. japonska armada silno trpi vsled mraza. V enem tednu je na fronti umrlo 2000 japonskih vojakov. Nove japonske čete se izkrcujejo v Daljnem. Vse na Daljnem izkrcane čete korakajo proti Port Arturju.
Parts, 24. decebra. „Matin" poroča iz Rima: Papež je izrekel ruskemu velikemu knezu Cirilu željo, da bi se vojska kmalu končala. Veliki knez je dejal, da bo on to papeževo željo izrazil carju; a ni mnogo upanja, da bi se vojska res kmalu končala.
Pariš, 24. dec. „Matin" poroča, da se v kratkem izda mobilizačni ukaz za na-daljnih 300.000 mož. Večji del vpoklicanih pa ostane za službo v domovini.
Zader, 24. dec. „Narodni List" piše, da je Korber že sklenil odstraniti Handla iz Dalmacije, a čaka le še na ugoden čas. — Handel še ni bil pri cesarju. Šel bo šele tja, ko bo oddal svojo demisijo.
Maribor, 24. decembra. „Stajerc" huj-ska, naj bi liberalni nemškutarski kmetje prišli na slovenski zaupni shod 27. t. mes. Doživeti hoče še večjo blamažo, kakor na svojem „protestnem shodu".
Ptuj, 24. dec. V poboju med sorodniki je bil z nožem zaboden v vrat 311etni posestnik Janez Levičnik iz Sel pri Ptuju. Bil je takoj mrtev. Aretirana sta dva njegova brata. Njegov sorodnik Andrej Levičnik in kočar Osvald Strafela sta bila v poboju težko ranjena. Vzrok je žganje, katerega so izpili sedem litrov.
Dunaj, 24. dec. Za ruskega poslanika na Dunaj pride knez Ursov, sedanji ruski poslanik v Rimu
Inomost, 24. dec. Obravnava proti laškim dijakom bo meseca februvarja.
Berolin 24 dec. Listi poročajo: Ruski vladi so došla poročila, da se pripravlja napad na carja.
Bolgrad, 24 dec. Veličkovič, izdajatelj lista „opozicija",je pobegnil ker se je bal častnikov, ki so sodelovali pri predlanski zaroti. — List ^Opozicija" je prenehal izhajati_
Društva.
(Katol. slovensko izobraževalno društvo v Ribnici") priredi s sodelovanjem Marijine družbe gledališko predstavo v ponedeljek, 2 6. decembra 1904 ob treh popoldne v društveni dvorani. Spored: 1. Tamburanje. 2. »Jeza nad petelinom in kes"; veseloigra v dveh dejanjih. 3. »Sveta Terezija". Igrokaz v dveh dejanjih. 4. Dražba petelina. Vstopnice se dobivajo pri M. H o 1 m a r j u in pri blagajni. Sedeži prvih vrst po 1 krono, ostali sedeži po 60 v., stojišča po 30 v.
Najdena hranilnična knjižica.
Dunaj 24. dec Nadvojvoda Jožef Ferdinand, ki je nameraval preživeti božične praznike na Dunaju, je takoj, ko je izvedel, da je njegova sestra, grofica Mon-tignozo, bivša saška prestolonaslednica, prišla zopet v Draždane, a da je morala mesto zapustiti, peljal se takoj k svojemu očetu v Solnograd.
Dr*>ždbne, 24. decembra. Uradno poročilo poroča, da je princezinja Lujiza hotela doseči tudi pogovor s svojim možem, saškim kraljem. Hotela ga je prositi odpuščanja, da je pobegnila z Gironom.
Lipsko, 24. dec. Grofica Montignozo je naročila časnikarjem, naj se v njenem imenu zahvalijo narodu, ki jo je na postajah vozečo se iz Draždan burno pozdravljal.
Ltpako, 24. dec. Grofica Montignozo je danes ponoči odpotovala od tu Na kolodvoru je bilo le par oseb, ki so se ji odkrile.
Lipsko, 24. decembra. Grofica Monti-gnoso, bivša princezinja Lujiza, je zapustila Draždane, ko se ji je ooljubilo, da bo prihodnje poletje smela videti otroke. Kraj bo določil kralj.
Dunaj, 24. dec. Kleinova je izjavila, da hoče iz protestantizma prestopiti h ka-toličanstvu.
Dunaj, 24. decembra. Prof. Stockert je včeraj predaval, da je bilo leta 1903. ubitih na ameriških železnicah 10 000 oseb, ranjenih pa 76 000 oseb.
Dunaj, 24. decembra. Doktoric a filo zofije Eliza Richter je prosila za privatno docentstvo na dunajskem vseučilišču.
Pariš, 24. decembra. Iz Boulona vozeči brzovlak je trčil s poštnim vlakom, ki je vozil iz Lile. Pet oseb je mrtvih, 15 ranjenih. Pod razvalinami vlakov so še ranjenci.
Carigrad, 24 decembra. Turška vlada je dovolila, da se pomnoži število orožniš-kih častnikov v Makedoniji, a samo za Avstrijo in Rusijo.
Bolgr&d, 24. decembra. Dne 1 januarja leta 1905. izidejo nove srbske poštne znamke.
London, 24. decembra. Vedno bolj prevladuje mnenje, da severna utrdba Kink-vanšana, katero so Japonci pretekli teden pri Port Arturju zavzeli, nI posebne važnosti.
Zahvala.
Odbor dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem si dovoljuje najprisrčneje zahvaljati s tem vse one, ki so je podpirali ob prireditvi letošnje božičnice v prid vdovam in sirotam umrlih društvenikov, bodisi z denarnimi ali drugimi darili in prosi obenem vljudno, da ostanejo imenovanemu društvu naklonjeni i poslej prav tako.
V Lj u b 1 j a n i dne 23. decembra 1904.
I zj ava.
Jaz Tomaž Zabukovec, posestnik iz Kruč št. 6, preklicujem in obžalujem razžaljive in neutemeljene besede, katere sem govoril sredi septembra t. 1. v Žužekovi gostilni v Turjaku o gospodu župniku Frančišku Krumpestar-ju od Sv. Oregorija in se mu za* hvaljujem, da je odstopil od dotične kazenske ovadbe zoper mene.
Velike Lašče, dnč 22. decembra 1904.
Tomaž Zabukovec 1. r.
gostilniški
koncesiji
* se iščeta v najem.
Ponudbe pod G. A. poste restante,
Ljubljana. 2137 3-2
Sprejme se
2131 2-1
trgovski pomočnik
kateri je popolnoma zmožen samostojnega dopisovanja. Takoj ali s 15. prosincem.
3. Kratic, trg 3c$eniee.
Dobro Idoča
restavracija
se da v na)em izurjenemu gostilničarju. 2138 2-2 Ponudbe pod G. A. poste rest. Ljubljana.
t
Potrti od najglobje žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega in srčno dobrega očeta in starega očeta, gospoda
Petra Lenassi-ja,
bivšega župana in posestnika,
ki je po kratki bolezni, prejemši sv, zakramente za umirajoče, v 70. letu svojega življenja, danes ob polu ene zjutraj mirno v Gospodu zaspal.	2144
Truplo predragega rajnika se bode v nedeljo, dni 25. decembra, ob polu štiri uri pop. v hiši žalosti, Stara cesta št. 112, svečano blagoslovilo in potem na domačem pokopališču položilo v rodbinskem grobu k zadnjemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župnijski in dekanijski cerkvi na Vrhniki.
I'reb!agega rajnika priporočamo v pobožno molitev in prijazen spomin.
Vrhnika, dne 24. decembra 1904.
Marija Pleško, roj. Lenassl, vdova c. kr. nadsvetnika, hči — Ana, Ema, Cirila in Mici Pleško, vnukinje.
Naznanilo.
V gostilni Alojzija Zajec na Rimski cesti št. 4 se toči od danes naprej izborni hrvaški pelinkovec (Wer-mouth).
Istotam se toči tudi pristno in najboljše dolenjsko vino iz Gadove peči. 2133 2-1
Tužncga srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena mati, oziroma stara mati gospa
Marija Pirkovič
zasebnica
po kratki in mučni bolezni previdena s sv. zakramenti za umirajoče, dne 22. t. ra. ob polu 11. uri zvečer mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage rajnice bo v šolskem poslopju v Ljubečni pri Celju blagoslovljeno i>i odtod prepeljano v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb z južnega kolodvora v nedeljo 25. t. m. ob polu 4. uri z južnega kolodvora k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Vojniku in pri sv. Jakobu v Ljubljani.
Predrago rajnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V L j u b e č n i, 23. decembra 1904.
Žalujoči ostali
• *.««...t....o.... ......«.....«.....a.•....•.•.«'
.M.M><.MMM»«.»»«»MWMMHM»MMW.H»W.
!»" Stara
špecerijska prodajalna
z vso opravo na izvrstnem prostoru na Gorenjskem v mestu; se da pod ugodnimi pogoji takoj v najem; kapital 1500 K zadostuje. Proda se tudi hiša na večletno plačilo. Dobro vpeljana je tudi žitna in trgovina z lanenim oljem. Naslov pove gospa Terezija Novotny, Dunajska cesta v Ljubljani.	2100 1—1
n- •sssos ...................................
..........«.»«.««•».««........................
!!!!!t!lt!iit!ttit!!itttliittltiti!!!!i!it!tH
Veliki sod ednakega vina, katero je obiskovalcem
vinske pokušnje v deželni vinski kleti
dne 17. decembra t. 1., točeno iz	2142 2
-soda št. 14 -
tako prijalo, da so ta sod še isti večer in to edinega v tej kleti izpraznili' ki velja torej za najboljšo dolenjsko kapljico, nabavil se je za
^ restavracijo „pri Roži" v Ljubljani,
To vino toči se tudi pod ceno čez ulico. Istotako Colaričev in Ulmov cviček, pristni kraški teran iz Dutovelj pri Sežani, knez Windisch-gratzov rizling, Gumpoldskirchner, Včslavec, renska in mozeljska vina v buteljkah, Heidsieck-Monopole, Moet & Chandon in Kleinoschegov šampanjec. — Pri naročbi 5 litrov dostavi se vino franko v hišo.
Vse sega po mojih
lepili desinih iz svilnatega blagain žametov za bluze
Ernest Sark "»' 6
na oglu Židovskih ulic in Dvorskega trga
Cepljene ameriške trte
lepo zaraščene in dobro vkoreninjene in sicer: Laški rizling, mali rizling, traminec, silvanec, bela in rdeča ilahtnina, portugizer, moslavec, muškatelec in Wildbacher priporoča po nizkih cenah; franjo Thaler, vinogradnik pri Št. Ilju v Slov. goricah. (Št^j.) Naročila sprejemam že zdaj.	2140 16—1
1968 12-11
Največja izbera
blaga iz brlljantov, kakor uhanov, prstanov, zapestnikov itd., velika zaloga zlatnine, kot zlatih verižic za dame in gospode koljerjev, na-veskov, zaponk, dalje srebrnlne, kakor nastavkov, servisov za čaj, kavo, pivo in vino, posode za namizno orodje, tase, doze za sladkor, posode za sir, kompotiere, sklede za solato, dalje popolne opravne
kasete za 6 do 12 oseb. Proračuni o tem brezplačno. Dali« eerkteni predmeti, kot maini vrčki, ikro-pilniki, kotlički ca blagoslovljeno vodo, ivetilniee, krili itd.
ADOLF WAGENPFEIL
zlatar in juvelir
Ljubljana =====
Priporoča svojo veliko zalogo nOVOSfl p. n. občinstvu.
Edino zastopstvo
svetovno-znane Orivit. akcijske družbe. — Blago Iz klna-srebra, Bern-dorfske, Cristofle in Wiirtemberške kovinske tovarne, priznano najboljše tvrdke za namizno orodje. — Največja izbera ženitovanjsklh, krstnih, Miklavževih in božičnih daril, izvršena najnatančneje.
Ceniki zastonj. — Najnižje cene. Izbere na zunaj ae hitro izvršujejo.
za podgane, dihurje krte, miši itd.
patentirani najnovejši amerlkanski sistem
prodaja in razpošilja trgovina	2088 26-5
STREL v Mokronogu, Dolenjsko.
Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene jako nizke.
Sotcl p$eber ®
daje 5« u nojem.
tfdo daje pojasnila, poizve jre pri uprav-ni$tvu ,Slovenca". 2141 3-1
Istrska vina
lastnega pridelka,
nova,
muškateljec, belo, rdeče in teran. Specijaiiteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov a ntonu Ferlan di Giorgio, Rovinj Istra. 2053 20-6
g®®®®®®®®® posestvo
v Spodnji Sliki štev. 57 se odda v najem ali proda iz proste roke.
Več se poizve istotam. 2064 3—3
Klobuke, cilindre,
čepice •
in raznovrstno C
i perilo © \
za gospode
priporoča
v
G. Cadež.
2115 5—2

Milim
sfroj
ma to varstveno znamko MfMi
im-iiiM
h, Eimnmm*

zavarovano
VO
I
vO
O
•o O
V letu 1856. ustanovljeni denarni zavod
»Obrtnega pomožnega društva"
registrovane zadruge z omejenim poroštvom
v LJUBLJANI, Židovske ulice h. štev. 8
1176 17—16
sprejema hranilne vloge in jih izplačuje vsak delavnik od polu 9. do 11. ure dopoldne ter od polu 5. do 6. ure popoldne s polnimi po
4 1 od sto
naraslimi obrestmi brez odbitka rentnega davka, katerega za vložnike društvo
samo plačuje.
Rezervni zaklad, ki tvori društva lastno premoženje, znaša 114.845 kron.
Radi izredno velike zaloge
oddajo se do 1. jamiv. 1905 vsi zimski predmeti po zelo
= znižanih cenah: =
I
__________otroški ovratniki	H
v A gleškem skladišču oblek ft
LJubljana, Glavni trg itev. 5.	^
fl ----- 3	Velespoštovanjem	O. BematOViČ.	ft
zimske suknje ulstro, športne suknje suknje s kožuhovino kožuhov, za v mestu
in potovanje obleka za gospode in dečke
jopice paletoti
dubl- ovratniki dežni plašči koljeri iz kožuliovine otroški plašči
2123 3-3
v	V v V << / V ■ --V V V - W. /.I
'/\'<w»/.	<-r/.<T/. >V.<</.\" \v/, </.\* VV <7/, I
v>.- .v. v7-i>	s/>	I
mm im
aflss
S/> ,\/>
tm mm m
trn Hm
Otvoritev kavarne „pri Zajcu"!
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril v prostorih svoje restavracije
„pri Zajcu" na Rimski cesti št. 24
(t. j. na vogala Rimske, Bleiweisove in Tržaške ceste)
= kavarno =====
kjer mi bode možno vstrezati z najboljšo kavo, kakor z raznimi gorkimi in osvežujočimi pijačami, kot tudi z raznimi svetovnoznanimi likerji in djugimi finimi in pristnimi domačini žganimi pijačami.
V zabavo so vse dovoljene igre, posebno pa se odlikuje moderni biljard. — Na razpolago je mnogo časopisov kateri se oddajo v sub-abonement. — Ob enem slavno občinstvo opozarjam, da imam kakor vedno, najbogatejšo izber raznih pristnih namiznih, stekleničnih ter tu in inozemskih desertnih in medicinalnih vin. Toči se vedno sveže najbolj priljubljeno pivo. — Postreže se ob vsakem času z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili, ter vse po zmernih cenah. — Oddajo se vse pijače in jedila čez ulico. — Sprejemajo se abonenti na hrano, kakor naročila za razne gostije po poljubnih cenah.
Za vsestransko blagonaklonjenost in obisk moje restavracije in kavarne se najudaneje priporočam
2128 5-3	Auguštin Zajec.

»'»•/Kd I ■'<-'■>}-j,
'■M.:
/>>.V.
$m
.....
\v/. v-/,
- \/>

P
>
0
"o1
1 w
A
•S
■a >
..-i »M
eS bo O
r—I
ce N
h
Primerna božična in novoletna darila
v bogati izberi priporoča 265 52-52
Fr. Čuden
urar in trgoveo v Ljubljani.
Glavnajrgovhia: Prelernove ulioe. Filijalka: Glavni trg, naspr rotovža. poleg Mestne hranilnice
Obrnite pozornost, v moji trgovini na krasne briljante v različnih oblikah na moderne prikladne reči iz eluna in pravega srebra
3
SC
1
pod tovarniško ceno
®
GE
SS
l-J
&
ST
N
P
d
se prodaja še ostalo novo blago, prevzeto od konkurzne mase Drofcnika, c posebno stenske pendel-ure, zlate ~ in srebrne, damske in moške ure j in drugo blrgo.
a
Higieniško razpraševanje
stanovanj, tovarniških lo-
1962 12-10
kalitet i. t. d.
^iVacuum Cleanerj^
Telefon
štev. 155.
Peter Matelič
zavod za snaženje stanovanj
- Škofje ulflce št. 1.	=
Preproge,
pohištvo
se sprejema
za snaženje in shranjevanje.
T/.
m m tm
tm tm tm
l-v*;«
hm
I.LKantz-a
v LJubljani
f
pse- ■
It
priporoča : pristni rienl, nični in mlečni kruh, pecivo h kavi, brioche, orehove ln makove roiičke, vuniliskl ln frieil- | rlchsdorlakl auhor i, dr.
1051 52-30 Na dan itlrlkrat sveže pe-
olvo in sicer:
ob 6. in 10. uri dopoldne ob 2. in 6. uri popoldne.
I
k** '/-.V/if
<tm
iiSlHiSHi®BS$
^tmmmkmmmšmkmm


H*

2118
2132 10—2
Proda se
Mednarodna panorama
LJubljana, Pogačarjev trg.
in
fofoplasfiška
in povsem naravna potovanja.
Vabilo na najcenejše, najpoučneje in najzlož-neje potovanje po celem svetu v polni Istini.
V soboto, 24. decembra 1904-
* J' Zadnji dan razstave. Zanimiv obisk gradov
¥er§aille§
Veliki in Mali Trianon. V nedeljo, 25. do vsfef. 31. decembra.
Punaj
Odprto vsak dan od 9. ure zj. do 12. In od 2. pop. do 9. zvečer. Za šole in društva znižane cene.
prostovoljno na Spodnjem Štajarskem
se nahajajoča, dobro idoca čez 70 let stara
usnjarija "m
Z zalogo blaga vred.
K isti spadajoča poslopja so močno zidana in dobro ohranjena; krog odjemalcev je veliki; usnjarija je od železnice in pdste od deljena 5 minut, leži pri farni cerkvi in blizo šole; z usnjarijo je tudi združena prodaja
drobnega špecerijskega blaga. IBS
Naslov pove upravništvo Slovenca!
Prodajalko,
izurjeno v špecerijski stroki,
u c e n c a
iz dobre hiše in poštenih starišev, sprejme takoj 2130 3-2
tvrdka Jos. Jebačin v Ljubljani.

Ljudska pesmarica
za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma
je ravnokar Izšla in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne S^SSObšsž^S) litanjje.
© e n a 1 mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti 10 vin. več.
Naroča se v prodajalni „KHt<>liSkee:ii tiskovnega društva" v LJUBLJANI.
„Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako (ŽSSSSOSSŠ^®) družino!

Cenj. svojim odjemalcem!
Splošne gospodarske razmere so v zvezi s krajevnimi okoliščinami povzročile, da se je stanje trgovin	2136 1—1
z manufakturnim, špecerijskim, železninskim, galanterijskim in papirnatim blagom
tekom časa znatno poslabšalo.
Z ozirom na to so trgovci vseh teh strok sklenili, da odslej svojim odjemalcem popolnoma ustavijo običajna novoletna in vsa pod kakim drugim naslovom dana darila, ki presegajo vrednost 20 vin., bodisi v blagu, gotovini ali takozvanem konsuranem popustu, zato pa bodo darovali primerno svoto
v dobrodelne namene.
•
Vsak trgovec se je zavezal z besedo in pod glob« prvič 50 K, v ponavljajočem slučaju do 500 K, da se bode strogo držal v to svrho podpisanih sklepov.
To naznanjamo cenjenim svojim odjemalcem v blagohotno uvaževanje !
V Kranju, dnč 1. decembra 1904.
Babič Pavla, Crobath Fran, Dolenz Fran, Fabiani Karol, Florian Karol, Hlebš Ferdinand, Kocmut Janko, Kren-ner Josip, KuŠlan Jernej, Krisper Rajmund, Likozar Josip, Logar & Kalan, Majdič Ivan, Majdič Peter, Marenčič Marija, Matiašič Martin, Miklavčič Eng., Omersa Fran, Perissini Jakob, Pire M., Polak Ferdinand, Puppo Karol, Rant Albin, Rooss R. & E., Sajovic Ferd., Slabe Fran, Urbane Feliks.

Knjigarna
J. Krajec nasl.
v Rudolfovem
priporoča iz lastne zaloge
spise Krištofa Štnida.
I.
II.
Ul. • IV.
v.
VI.
VII.
VIII.
IX.
X.
XI.
Do sedaj so izšli sledeči zvezki:
zvezek: Ljudevit Hrastar. - Golobček, Posl. P. Hugolin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Pridui Janezek in hudobni Mihec. Posl. F. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo 1 K.
,, Kanarček, Kresnica, Kapelica v Gojzdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
„ Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
„ Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Jagnje - Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
„ Pirhi. — Ivan, turški soženj. Krščanska obitelj (družina). Posl. P. F. Hrovat. Mehko vez. 60, trdo 80 v.
„ Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Ludovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Najboljša dedščina. Leseni križ. Posl. P. F. Hrovat. Mehko vezan 40, trdo 60 v.
„ RozaJelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
„ Sveti večer. Posl. Fr. Salezij. Mehko vezan 60, trdo 80 v.
Spisi Krištofa Šmida se bodo nadaljevali. Namenjeni so naši mladini ter so bili čestokrat priporočeni od raznih strani. Primerni so kot darilo ob vsaki priliki, zato je tudi na zahtevanje vežemo v primerno obliko.	=
1
Zaščitna znamka: ,,Sidro"
Liniment. Cepsici comp.
Nadomestek za
Ptiin - ExpelIor
je splošno priznano kot izvrstno bol blažujoče mazilo; cena 80 v., K. 1'4U in K 2 se dobiva v vseh lekarnah.
Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škat-ljah z našo zaščitno znamko „Sitro" iz Richterjeve lekarne, potem se je gotovo prejel originalni izdelek. RICHTERJE V A LEKARNA
k „zlntem levu" v Pragi Elizabethgasse štev. 5 nova. _itmtrtt* ratpoUl]an1».

»115 52 S9
Samo 6 dni)
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekoinorske družbe.
Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko.
Veljavne vozne liste ?n brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potijena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 18,
r novi hiši »Kmetske uosojilnioe« nasproti znane go-slilue pri »Figoicu«.
Za otroške bolezni,
za katere je tako pogostem potrebno ki-line ima-joeib sredsuv, posebno opozarjalo zdravniki na
„,, fp. r,- n 'f; i !?. - 3 'Vf
Snv
l^j^Vft. ™..._.........
________-.....' «.
ki je posebno pripravna z;iradi svojega niMeua vpliva in jo torai zapisuieio pri želodčni kislini škrofeljnih, krvicah. otoku šlez. iid . In ravno tako url kata.ru sapnika in oslovem
kašlju. (Dvornega svetnika Loschuerja oto-in-grafija o Giesshttbl Sauerbrunn. IV 83 9
V LJubljani s« dobiva v vseti leKarnan. veujiij •p-cerijskiti prodajaJmeah m trgovinah z jestvir.ami in vinom.
Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Pater Lassnik-u • Ljubljani.
J1ERB£Bfly-jev im
podfosfornokisli
apneni= železni sirup.
Ta pred 35 leti vpeljani, od mnogo zdravnikov odobreni in priporočeni
w prsni sirup ~mi
je slez odstranjujoče ln kašelj pomirjajoče sredstvo. Ker ima v sebi grenke tvarine vpliva na dober tek in prebavunje in iiospeSuje rertltev. To za tvorjcuje kril tako važno železo je v tem sirupu v lahko as inillr.mi obliki zastopano. Zelo koristno je za slabotne otroke, posebno za utrjevanje ko ti, ker ima v sebi fosforovo apneno sol.
Cena eni steklenici Herb»bnyjevega apneuega železnega sirupa K 2-50, po poŠti
4U h več za zavijanje.
2007 I) 14—2
Svarilo!
enakim ali podobnim imenom razširjene, kar se tiče sestavja in učinka našega originalnega preparata, čisto različne pona-redbe našega že 35 let obstoječega fosfornokislega apneno-železnega sirupa, prosimo tedaj, vedno odločno zahtevati „Herbabiijjev aoiienoželeznl sirup" in na to paziti, da se bode zraven stoječa, oblastveno vknjižena varstvena znamka na steklenici nahajala.
Edino Izdelovanje In glavna razpošiljate?: Dr. A. Hellmanns Apotheke „zur Barmherzlgkeit"
Wien, VII* Kaiserstrasse 73-75. Zalogu skoro v vseh lekarnah,
V zalogi je nadalje pri gg. lekarnarjih: v L ji u b 1 j a n i: M. Mardetschliiger, I. Mayr, G. Piccnli, U.pl Trnk6czy; Beljak: L. Ass-mann, Jobst & Schneider; Breže: G. ElsSsser dediči; Celje: M. Rauscher, O. Schvvarzl & Co; Celovec: P. Birnbacher vdova P. Hau-ser & I. Pichler, V. Hausers R. pl. Hillinger, I. Kometter; Črnomelj: P. Haika; Reka; A. Mizzan, F. Prodam, G. Prodam, A.Schindler; Sovodenj: F. Kordon; Št. Vid: A. Schiebl; Trbiž; I.Siegl; Trst: A.Filippi, E.pl.Leiter-burg, P. Prendini dediči, M. Ravasini, Dr.J. Sera vallo, A. Sutina, C. Zanetti; Velikovec: I. Jobst ; Volšperk: I. Huth. 1968 18 5
t
Zastopnik
• FR. SEUNIG, Ljubljana
31 Dunajska cesta 31
zraven Irange
HAMBURG4MERIKA
Iz Ijubljane v
Novi Jork.
Odhaja se iz Ljubljane vsak ponedeljek, torek in četrtek
v tednu.	1503 52-16
Izvrstna sigurna vožnja z brzo-parniki samo 6 dni.
Pojasnila po večkrat brezplačno.
Pozor! Bolnemu zdravje!
Pozor! Slabemu moč!
Pakraike kapljice in Slavonska biljevina sta danes dva najbolj priljubljena ljudska leka, ker delujejo gotovo z najboljšim uspehom, ter si tako pridobivajo sloves po vseh delih sveta.
Pakraške kapljice ifSSSTJSSSi^^
stranjujejo krče, bolečine v želodcu, preganjajo vetrove in čistijo ♦kri, pospešujejo prebav6. odganjanjo male in velike gliste, od-pravljajo mrzlico in vse od te izhajajoče bolezni. Lečijo dalje : vse bolezni na jetrih in slezah. Najboljše sredstvo proti bolezni U! maternice in madrona, vsled česar ne smejo manjkati v nobeni ' meščanski in kmečki hiši.
Naroči naj jih vsakdo pod naslovom : Peter Jurišič, lekarnar. Pakrac 205, Slavonija. Denar naj se pošlje naprej ali s povzetjem. Cena je sledeča in sicer franko na vsako pošto: 12 steklenic (1 tucat ) 5,— K 24 „ (2 tucata) 8'60 „ Manj kot 12 36 „ (3 tucati) 12 40 „ steklenic se 48 „ (4 tucati) 16'— „ ne pošilja. 60 „ (5 tucatov) 18 — „.
Qli»-*7r»ncLril Vtilipvin;! se rabi z uPrav Sijajnim in najboljšim uspehom proti OIO. v UllSKrt Ulljt V ±11«. zastarelemu kašlju, bolesti v prsih, prehlajenju, hripa-vosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, zbadanju, kataru, odstranjuje goste sline in deluje izvrstno pri vseh tudi najstarejših boleznih v prsih in na pljučih.
Cena je naslednja franko na vsako pošto:	1943 10—6
2 izvozni steklenici 3'40 K 4 „	, 5-80 „
6 „ „ 8-20 „ Manj kot dve steklenici se ne pošilja. Denar naj se pošlje naprej ali se pa povzame. Prosim, da se naročile samo in izrecno le pri meni pod naslovom:
Peter Jurišič, lekarnar, Pakrae l>r. 105, Slavonija*
Vidmanid kaže seljanom moč „i'okra-ških kapljic in Slavonske biljevine."
zavarovalnica za življenje v Londonu
podružnica za Avstrijo: 1 >u 11»j, I. Giselastrasse 1, v družbeni liiši.
Aktiva družbe 31. decembra leta 1903 ..........K	208,669.245"—
Letni dohodek na premijah in obrestih v letu 1903 .....„	31,994.339 —
Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848).........„	469.518 100 —
Tekom leta 1903 je izdala družba 5613 pogodb o kapitalu . . .	„	42,992.712-—
Kot varščino za avstrijske zavarovance je vlada priznala
naslednje vrednosti:
Zalog družbe pri c. kr. državni centralni blagajni na Dunaju je
znašal dne 14. aprila 1904 .............K	26,416.938 10
Posestvo na Dunaju..................................„	1,050.000 —
Posestvo v Pragi....................................„	490 000 —
Izplačana posojila zavarovancem..........................„	3.60573413
K 31,562.67223
Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarovalne pogodbe, kakor tudi
ponudbene obrazce dajč brezplačno
====== Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Ljubljani =====
GVIpON ZESCHKO, Franc Jožefa cesta Štev. 17.
NJB. tu se spvejmo tudi Izvedeni potovale! ln zastopniki.
1241 12—5
ooooooooooooooooooooooooooooooooo
OOOOOOOOOOOOOOO
Najcenejša pot za zdaj!!
„RED=STAR=LINE"
»ooooooooooooooo«
35 44
OOOOOOOOOOOOOOO©«
v Ameriko
preko Antwerpna yNew-Tork, Philadelpliia.
»ar Gld. 100 —ssi za železnico in barko.
Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih uiicah št. 41, od južnega kolodvora na desno. Za zastopstvo „Rdeče zvezde":
Ivan H ep. Resman.
V naSo pisarno pridit« za gotovo vsaj v torek dopoldne da prestopite pravočasno na barko v aoboto zjutraj. Naši parniki — Finland Kronland, Vaderland, Zeeland vozijo do New Yorka osem dni. To jeprioito. Uljud-nost. snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadaje.	Bed Star.
ooooooooooooooo
O
o o o o o o o o o o o o o o o o o o o
pazite na ttfornliko znamko.
^fS^r
šivalni stroji.
singer Co. flaUrnžla za Mae stroja.
V Ljubljani, Sv. Petra cesta št 6.
352 20-22
uče 5« gostilničar
za popolno prenovljeni

kar hotel z restavracijo in kavarno
9 sobami, ledenico itd., ki se nahaja v provincijalnem mestu, sedežu vojaške garnizije na Hrvaškem. Obrt ta gre zelo dobro in se oddaja v najem počenši s 1. februarjem.
Podrobneja pojasnila daje „Zagrebačka dionička pl-vovara i tvornica slada v Zagrebu".	2080 3—2
Pobro ohranjen
? mo tor
s B konjskimi silami, se proda pod ugodnimi pogoji.
Več pove upravništvo »Slovenca".
2015 6
Ernest HammerschmidU nasledniki1
Madile, Wutscher
11 ■........K
trgovina železnin in kovin
Ljubljana, Valvasorjev trg štev. 6. Velika zaloga ™
kuhinjskega orodja oprave —
I
Naivprifl m\(\(fn naibo,iša in najcenejša tvrdka za iiajVCLja laiuga, „aročevanje ozir. nakupovanje *
Copičev za pleskarje, sobne slikarje,
zidane In mizarje. Lakov, pristnih nngloSkih, za vo
Emajlne prevlake, pristne, v poa dioah oo */,, V* Vf in 1 k.*.
Jantarjeve glazure za pode.
E bn tip»2uo i-i najlepše mazili, za trd« in mehke pode.
Voščila, štedilnega, c*«zbarv-
neg* in barv»etiga za pode; najcenejše in oujbuljšo.
Rapidola, pripravnega vsakovrstne pre vlak«.
Brunolina ^ barvan;« uara-nega
U-sa in pohištva	288 69
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv v tubah, g. dr.
Sci>6uf-.<id».
Pirneža, prirejenega iz lanenega olja, pristnega, kranjskega.
Steklarskega kleja, pristnega,
ia|ami>«no trpežnega.
Gipsa, alobasterskeg« in štukaturnega.
Karbolineja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, Suhih, kemičnih, prste n i h in rudninskih.
Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje, najnovejših.
Ustanovljeno 1.1832.
Adolf Hauptmann
Ustanovljeno 1. 1832.
L kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja ===== v Ljubljani. =====

Anaeljnovo milo
-"—*- i inamko
Marzeljsko (belo) milo
S
sta najbolj koristni
616 24-21
SCS* za hišno rabo.
dobivata jih po Specarijs^ih ftacunah/
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno-voščenih sveč
v Ljubljani.
'»--"-irf"
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda
z sedežem v Gorici, ul Barzellini22
===== priporoča	=
prava pristna najboljša vina: sladko rebulo, zelen, rizling, burgunder, mo-drafrankinja in drugo, pri najzmernej-ših cenah s točno in pošteno postrežbo.
$! Razpošilja se tudi v svojih sodih ^ S od 56 1. naprej na vse kraje.
s= Poar.duJ« tudi pvodajo sadja. z=
Tisoče zahval-
nih pisem iz vseh delov sveta dobiva pojasnilna in poučna knjiga kot domači svetovalec lekarnarja A. Thlerry - Ja balzamu in oentlfol. mazilu kot nenadomestnem sredstvu Ta knjižica se pošilja poštnine prosto proti 35 v. (tudi v znamkah). Naročevalci balzama dobč knjigo zastonj. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic balzama stane 5 kron. 60 malih ali 30 dvojnih stekle-
- nic K 15.— franko z zabojem
vred itd. 2 lončka centifolj. mazila franko z zabojem KJ3 60. Prosim nasloviti na
lekarnar A. TH IERRY v Pregradi
pri Rogaški - Slatini.
Ponarejalce in razprodajalce ponarejanj mojih edino pravih preparatov prosim mi naznaniti, da jih sod-nijsko zasledujem. 1856 52—8
\Ka1 je



- -v -	Priznano
najboljša, po najnovejših izkušnjah higi-jene sestavljena in večkrat odlikovana kosmet.
ustna voda.
Dobi se vseh boljših trgovinah.
M*-Hi'
m
XI Ov
ooo ooooo ooo
© o
o o
o ©
CllflARD LIHE.
Prva direktna parobrodna vožnja
TRST- HEW yORK
in nazaj. Vozna cena v III. razredu
Ljubljana -New York K186
s prosto izvrstno hrano, pijačo in 100 kg prtUage že od Ljubljane. Naj-pripravnejša in najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko, — Pojasnila in vozne
karte pri p fiOVIV, agent
Ljubljana, Dunajska cesta št.32, poleg južnega kolodvora.
2078 2
O
©
o ©
o ©
o
© ©
ooo ooooo ooo
1122 100 50
Zahtevajte
brezplačno in franko
moj itetrovani cenik z vef ko 600 podobami
ur, zlatega in srebrnega blaga in godbenih reči
Hanns Konrad
tovarna it ure In Iitoidi trgovini Most it. 955, Geiko
aai«. aik remoitolr ■ ar* ■ ildro, , ,
"•tem Kunkopf patcat T trp«ta«m fatrala	(TI/1 OTA
U J.leaorega aaaja ■ el«g. »»riiico lx aik-	&IU« L J"' l)a Ia prlTMkom, komad ______
Vedno najnovejši =—
gramofoni
kakor tudi plofče v največji izberi morete dobiti le ori zastopniku nemške akcijske družbe sa gramofone
i . o a « ,	1059 100-65
Rudolfu Webert
urarju v Ljubljani, Dunajska cesta 20,
nasproti kavarne „£vropa", v hiši gospoda Hribarja.
Prodaja s* na obrobe.
Stara ploilt s• zamenjajo.
CJc5pcdjc trg. setrudniki!
V lepem kraju na Gorenjskem sprejme $e kot
v trgovino Špecerijske stroke In železne posode z zelo ugodnimi pogoji.
Interesenti pošiljajo naj ponudbe Ljubljana poštni predal št. 73 : 2122 2—2
Pristni, na deželnem kemičnem preizkuše-vališču za živila v Ljubljani preizkušeni
domači brinjevec
liter 2 kroni — razpošilja v vseki množini Ivan fl\all V Škofjiloki. 2001 10=8
St. 14336
Razpis.
2112 (3-3)
Naprava dovoznih cest k postajam Bohinjske železnice v političnem okraju Radovljica se odda potom ponudbene razprave v izvršitev.
Stavbena dela in dobave so za posamezne dovozne ceste nastopno proračunjene:
1.	k postaji na Dobravi.....K 1764 45
2.	„ „ „ Bledu......„ 28433 90
3.	„ „ v Bohinjski Beli . . . „ 3091 25
4.	„ „ „ Nomnu.....„ 8653 80
5.	„ „ „ Bohinjski Bistrici . . „ 48352-—
Most na dovozni cesti v Boh. Bistrici ni izvzemši naprave opornikov — predmet te obravnave.
Pismene ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračunov naj se predlože do 1. februvarja 1905. do 12. opoldne pri podpisanem deželnem odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono in katerim mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbinske pogoje po vsej vsebini in da se jim ukloni, doposlati je zapečatene s primernim napisom.
Ponudbi je dodati kot vadij 5 % stavbinskih stroškov v gotovini ali v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati si ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, sumarični proračuni, seznamki cen in stavbinski pogoji so na ogled pri okrajno-cestnem odboru na Bledu ter se še pripominja, da bo vodilo in nadzorovalo ta cestna dela c. kr. železniško stavbinsko vodstvo Jesenice.
Rok za izvršitev cest je določen najdlje do 1. septembra 1905.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani dne 15. decembra 1904.

Najmanjša žepna „demantna" izdaja brevirja v štirih zvezkih oblike 48° s proprijem za ljubljansko škofijo:
Breviarium Romanum
Mechlinae 1904.
Z rdečim in črnim tiskom. Velikost vezanega zvezka 12 X 7 cm
Debelost s proprijem vred 18 mm. Teža	„	„ 150 gr.
Cena s proprijem vred:
štirje zvezki vezani v šagrin, z vpogljivimi platnicami in zlato obrezo
K 31*68. ^^m
Prireditev brevirja v taki mali obliki in vendar z jako ugodnim
tiskom vzbuja obče začudenje. — Dobi se tudi brez proprija za ceno, K 28 32; proprij sam za sč pa velja K 3 36.
Katol|ška Bukvama v Ljubljani.
OQL*S!
NEW
* » nista
■Y0RK in LONDOH
nista prizanašala niti evropski c«. lini ter je velika tovarna srebrnim, prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgol proti majhnemu plačilu delavnih moči Pooblaščen sem izvršiti ta nalog. Po šiljam torej vsakomur sledeče predmeti-le proti temu, da se mi povrne
ijld. 6'60 in sicer: 6 komadov najfinejših namiznih n«
?ev s pristno angleško klinjo; 6 kom. amer. pat. srebrnih Vilic is
anega komada. 6 kom. amer. pat. srebrnih Jedilnik žlic;
12 kom. amer. pat. srebrnih KaVnll žlic;
i kom. amar. pat. srebrna zajemat nlca za Juho;
1	kom. amer. pat. srebrna zajem«^ nlca za mleko;
6 kom. ang. Vlkforla čašlč za pod' klado;
2	kom. efektnih namiznih svečnikov i kom. cedilnik za čaj; I^kom. najfin. slpalnlce za sladkat
42 komadov skupaj samo 4ld. 6'6C.,
f n m~*tm
Vseh teh 42 predmetov je poprej stalo gld. 40 ter jih je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni j|d. 6"60. Amtt ričansko pat. srebro je znano, je sko«! in skozi bela kovina, ki obdrži boji; srebra 24 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da leta inserat ne te melji na nikakršni Slepariji, zavezu jem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bih blago všeč, povrniti brez zadržka znesek in naj nikdoi ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasni garnituro, ki je posebno prikladna kot prekrasno
božično in novoletno darilo.
kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo.
Dobiva se edino le v	1469 30
A. HIRSCHBERG-a
eksportni hiši američanskega pat. srebrnega blagi!
na Dnnaji II., Ilembrandtstr. 19 S. L. Telefon 14597.
Pošilja se v provincijo proti povzetju, ali če se znesek naprej vpošlje. Čistilni prašek za njo 10 kr. t Pristno le z zraven natisnjeno varst- • ' * _ veno znamko (zdrava kovina).	' +
Izvleček iz pohvalnih pisem.	' *
Bil sem s pošiljatvijo krasne garniture Jaki; zadovoljen.	Ljubljana.
Oton Bartusch, c. in kr. stotnik v 27. pešpolkc S pat. srebrno garnituro sem jako zadovoljen.
Tomaž Rožanc, dekan v Mariboru. Ker je vaša garnitura v gospodinjstvu jaki koristna, prosim, da mi pošljete še jedno. Št. Pavel pri Preboldu.
Kamilo Bohm, okrožni in tovarniški sd> avnik S po>lanim namiznim oro^jfm sem ze'6 zadovoljen. — Mihael Kovačevid, ravnat pomo n uradov pri dež vladi v Sar. jevu. — Sarajevo 22. oct 19^4.
s«
VI'T
Stara špecerijska prodajalna
z vso opravo na izvrstnem prostoru na Gorenjskem v mestu, se da pod ugodnimi 'pogoji
takoj v najem; kapital 1500 k zadostuje. Proda ae tudi hiša na večletno
plačilo. Dobro vpeljana je tudi žitna in trgovina z lanenim oljem.
Naslov pove g. Terezija Novotny, Dunajska cesta v Ljubljani.	2100
Zahtevajte pm nakupu
671 60-42
chicht-ovo štedilno milo
fS

Ono je
zajamčeno čisto
brnz vsake škodljive primesi. Pere izvrstno.
z znamko „jelen".
in
Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SOHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
1 Jurij Schicht, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini.
Varstvena znamka.
Dobiva! se povsod
tmm

_m_
Št. 15723.	I ■	2102 3-3
Objava.
Na stavbišču, ležečem med obstoječo domobransko vojašnico in med Poljansko cesto bo zgraditi razširjalne stavbe za imenovano vojašnico.
Od teh, te zgradbe se tičočih del in dobav in sicer:
1.)	težaška in zidarska dela v znesku....... 370.490 K
2.)	kamnoseška dela v znesku.........14.910 „
3.)	tesarska dela v znesku....................60.520 „
4.)	napravo strešnega krova iz škrilj-eternita v znesku	15.639 „
5.)	napravo strešnega krova iz zarezne opeke dto. .	1.476 „
6.)	dobavo konstrukcijskega železja v znesku . . .	86.555 „
7.)	kleparska dela v znesku....................16.459 „
bo oddal deželni odbor potom javne konkurence in je tozadevne ponudbe predložiti istemu do
dne 21. januarja 1905 do 12. ure opoldne.
Vsa podrobna, na ponudbo, oddajo in izvršitev del nanašajoča se določila, opise in izkaze o posameznih delih ter načrte si morajo interesenti ogledati med navadnimi uradnimi urami v deželnem stavbnem uradu, deželni dvorec 11. nadstropje, odnosno si jih nabaviti proti povračilu tiskovnih stroškov.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 15. decembra 1904.
W3ISM
Pariška svetovna razstava 1904: „GRAND PRI?(", najvišje
odlikovanje.
na podplatu.


\\


2051 6-3
t«
M
Tovarna izdela vsak dan
40.000 parov 1
Edini kontrahenti: Mesatorlt, Belin «& Co., I>uiiaj, I.
Nadrobna prodaja v vseh boljših trgovinah čevljev, gumi in modnega blaga.
■■■■■HHBBBHOBnBHHDHMIHBHHHi^^H^HHHHBHBBHHHHHHHHHHI
J^umberšk.0, belgijsko in sle3VSk° platno v vseh širinah, nameni prti, serviete, brisalce, šepni robci, sifoni in pavolnato blago.
Švicarske vezenine.
Perilo 3a opreme nevest
3 a hotele in restavracije
ir* po izvirnih tvornimi h cenah. ^sDS J|
J zborno blago!	Velika i^bera.
Priporočam se preč. duhovščini in si- P■ n. občinstvu v obilni obisk
y Velespoštovanjem
^nton Sare, specialna trgovina
v JLjubljani, ^u. Petra cesta štev. S. 8o9 62-28
Bu- %«nffi ' ----Isr >* fr- 'j«
Stanje vlog 30. nov. 1904: j čez 10 milijonov kron. i
Preje: Gradišče št. 1, sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstr.
................
:......................................................:
j Denarni promet 30. nov. j \ 1.1904: čez 42 milj. kron. i
:.....................................■■■■•............= <<\tri
Najboljša in najsigupnejša ppilika za štedenjel
s
mšr
(lajuuijoa ii i i icijoi^ i-ii-i icjau pi' ni fvci ^.ci avcuciijci
Ljud^a posojilnice
41
0
brez kakega odbitka, tako, da
a sprejme vložnik od vsacili vloženih U 100 K čistih 4 K 50 h na leto.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po
Stanje vlog 30. novem, 1904: K 10,586.128-71. Denarni promet do 30. nov. 1904: 42,500.883 08.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštnohranilnične položnice na razpolago.
V Ljubljani, dne 1. januvarja 1904.
>A>v
mh
2047 24 -
Dr. Ivan Susteršlč,
predsednik.
Josip Jarc,
veleposestnik v Medvodah.
Josip Šiška, knezoškofijskl kancelar, podpredsednik.
Odborniki!
Anton Belec,
posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano.
Dr. Andre] Karlin,
stolni kanonik v Ljubljani.
Karol Kauschegg,
veleposestnik v Ljubljani.
Frančišek Leskovlc	Karol Pollak,
zasebnik in blag. Lj. pos. tovarn, ln pos. v Ljubljani.
Matija Kolar,
iupnik pri D M. v Polju.
Greg. Slibar,
iupnik na Rudniku.
Ivan Kregar,
svet. trg. in obrt. zb. v Ljubljani
Dr. Aleš Ušenlčnlk.
profesor bogoslovja v Ljubljani.
Ne-
Mg-
0
»Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani"
Dunajska cesta št. 19. * v Medjatovi hiši v pritličju » Dunajska cesta št. 19.
vsprejema:
1.	zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
3.	za nižjeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dnnaji:
a)	zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 vin., 1, 2, 3 in 4 K in dajč po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo;
b)	zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste.	28 26—14
Slovenci! pristopajte
Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo
zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno
• varnost.
Svoji k svojim!
k domači zavarovalnici!
Kmetske posojilnica ljlj nt oMice
reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom
•A AA/\/\/v ■ #
f T lestnl hiSl < v lijubljani jT|||tlillli$
•VVVV/VVVt	»VVVVVA/Vi
ua Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalniatlnovib ulic
obrestuje hranilne vloge po
23 104—101
4
II 01 2 O
i
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama vložnik«
plačuje.
MT Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne.
Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada.
Upravno premoženje kmetske F roiT S/ir*,tn posojilnice znaša	IV |)»^4j,04j 4U<
^og hnB- K 5,089.883-14. 'promet K 23,8o6'3o6'40. K 98.238-41.
Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon St. 185
1
li j
P
b. j*
o a-
Najvažnejše za sedanjost!
Božična prodaja trgovine z blagom
A. Primožič, Mestni trg, Ljubljana, je otvorjena!
Kompl. obleka v kartona že od........gld 1-50 naprej
„ bluza (bombaž, flanela) le....... „ — 44
1 kos najfln. Aombur. bomb. platna le..... n 3'90
I tucat žepnih robcev od ... •....... „ —-36 naprej
1 „ „ „ angl. batist, prej gld. 3, sedaj le „ 1.08
1 krilo iz lodna, lastni izdelek......... „ 1*95
1 flanel bluza izgotovljena od......... „ —'68 naprej
1 baržunasta bluza....................„ 2'36
1 ženska srajca od.............. „ — '36 naprej
5000 kom. brisalk za kozarce in prah, kos . . . . „ —"07
2000 metrov dobre flanele, meter..........—"17
Poleg tega vse vrste preprog, baršun. postelj, odej, baršu-nastega blaga, ko&uhovine, posteljne oprave, plaščev sa dame in paletotov, perila sa gospode, kravat, predpasnikov, posebno blago sa damske obleke, po čudovito znižanih cenah. 1010 62—39

Umetnijski zavod £
za slikanje na steklo
B. MARDA t Brnu.
^ Izdeluje zlasti: 2h
4 cerkvena okna različne izvršitve,
Ceniki ln strokovni svet brezplačno.
Osemkrat odlikovan s prvimi darili
Oblastveno dovoljena
popolna razprodaja
= radi opustitve trgovine -
I I I? zlatih, srebrnih, nikelnastih, je-^ ^V klenih; dalje ur z nihalom, stenskih in budilk pod tovarniško ceno
pri
FRIDERIK H0FFMAN=u, Ljubljana, Dunajska c. 12.
jfrSE" Primerna božična darila t "228
	
-o o TS ■n -«!	
M	
C/l	
C/J ■o TO	
TO B ta	
o	
O	
Cu O Vi	
TO	
	
	
vsakemu, v vsakem znezku Kvlldl proti malim obresHm —
brez poroka in brez intabulacije "^zg
>	se ne dobi nikjer, ampak če hočete dobro in ceno jesti in piti, potrudite se v
A. Rasberger-jevo restavracijo v Ljubljani
Sv. Petra nasip štev. 37, poleg jubilejnega mostu. Samo pristna naravna vina iz Dolenjske, Štajerske in Hrvatske. Vina v steklenicah.
Peneča vina Šampanjec. Fini dunajski pelinovec. 1942 10-10
Puntigamsko salonsko marčno pivo.
Vsaki dan okusno pripravljeni zajtrk, kosilo in večerja na izber. Mrzla in gorka kuhinja ob vsakem času.
FinI zajtrkovalni goveji golaš samo 12 vinarjev. Lepi prijazni prostori.	Za družbe oddeljene sobe.
1	Tukajšnji in vrtanji časopisi na razpolago. — Ker sem si naklonjenost »lav. občinstva v
svojih prejšnjih prostorih, nazadnje v restavraciji Jurij Auerjevih dedičev ,,pri belem konjičku•• ► s trudom pridobiI, prosim tembolj ta isto, ker mi je sedaj res mogoče vse čast. gg. goste postreči M	* dobrim pivom, s slastno jedjo in točno postreibo. JMporočamo se za prireditev skupnih obe-
dov, godovna gostovanja, ienitovanja in druga popivanja. Za preganjanje mačkov In drugih taeih zverin bodem imel posebne prostore.
I
^ Priporočam
f° mor
Priporočam slavnemu p. t občinstvu svojo velijo zalogo
i
^ fažičnih in Novoletnih p
-	— daril ---'
B
in drugih v mojo stroko spadajočih stvari po bssebs^sbssb najnižjih cenah.
2a mnogobrojen obisk 5e najuljudneje priporoča S spoštovanjem	1643 27-25
tfarol tfošak, zlatar	v
Ljubljana, Prešernove ulice štev. 5, /*->« J jalo^ni\ c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. ^^
3
1647 12
pr Novosti
^ modnega svilenega blaga
in
največja izbera
pri
Alojziju Perschc
Pred Škofijo št. 21. Ljubljana.
Odlikovan
na obrtni razstavi v
Parizu 1904.
479 81
VNTON PRE8KEP
krojafc v LJubljani.
8v Petra ceste št le*
3e priporoča preč. duhovžCi« v izdelovanje vsakovrstni
duho^nižH* obl«iu
Iz trpežnega In tolldneu« bi*;1 00 alzkih oenab
Opozarja na veliko svoj« zalogo
= Izflotovljene obisk t
posebno na havelokc v n«)
" '<'-ii izberi po najnižjih cen»'r
"irltelj uniform a? strljskBiiii lirniUs ieteznl^tclb uradnik ,'
;,odpi*»u& tiua t .»ir«/) Udim/.ijovrhtneiAf t,r|<(-«n.>, Sra»n..
blago za bandera, baldahino, raznobarvne plašče, kazuie, pluviale, dalmatike, ve-lume, albe, koretelje, prte ita
<fioh vse. kiir se rabi v cerkvi pri službi božji. — Hrevzeiiu 'udi vezenje, prenovljenje stare oblek« tu vsu popra-»11». — Izdeluje ročno ln poSteno po uajnlžj! oenl haiidera ln vso drugo obleko.
Hrečastite tiosuode prosim, du se blatcovole pn nn;o.;!ljb 02.1ra.ti na domačo svrdko ter ne uvažujejo tu.iib tvrdk, dru-Stev in potujočih ngentov.
liaeotavijaje iiit.ro in nikjpusieuejšo postrežoo iti uajmžjc ciino, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjšo naročilo, Najodličnejšim -ipoštovanjam sa priporoča 1565 26 7
Ana Hofbauer,
imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode
v Ljubljani, Wolfovc ulloe 4,
vt *
Vt >il rtt * I « i
Ustanovljeno /. 1842.
Slikanja napisov Stavb, in pohištvena pleskarja.
Velika zbirka dr. Schfinfeldovih barv v tubah za akadem. slikarje.
Elekrični obrat.
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in laka
Brata Eberl, Ljubljana
Prodajalna In kompfolr: Telefon 154. Delavnica:
Miklošičeva cesta št. 6	Igriške ulice št. 8
Ustanovljeno /. 1842.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedllnega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Priporočava se tudi sl. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
1966 52—6
<
Božična priloga
Slovencu" št. 294. dne 24. decembra 1904.
Božičnice.
(Zgodovinski spomini.)
Božič s svojim tajnim mirom nehote vpliva na človeka, da se mu rad loči duh od sedanjosti in splava nazaj v pretekle čase. Ded zbira vnuke okoli sebe ob svetih večerih in jim pripoveduje pravljice iz davnih dni, a tudi kdor je sam, se rad zamisli, kako je bilo nekdaj . . .
Dvojen moment se prelepo združuje v hožičnem prazniku: prvi je naravni moment zimskega solnčnega preobrata, kakršen se je pojavljal v božičnicah starih poganskih religij, ki so bile po svojem bistvu kult narave, drugi je krščanski moment, spomin na rojstvo Gospodovo, ki daje prazniku šele višji, nadnaravni pomen, pravo vsebino in milino. Le nekaj podob o božičnicah v naši slovenski domovini v davni preteklosti !_
Že Rimljan, ki je nekdaj prebival po Noriku in Panoniji, je praznoval svoj božič.
Med vojaki in veterani, ki so bili naseljeni ob Donavi, Dravi in Savi, se je v prvih stoletjih po Kristusu zelo razširjalo češčenje solnčnega Boga Mitra. Orijentalski sužnji so bili prinesli novi kult iz Perzije in rimski cesarji so ga vzeli pod svojo zaščito. Stroga vnanja askeza, vzdržnost in strpnost v prenašanju težav, katere je nalagalo Mitrovo verstvo svojim privržencem, so je usposobile, da je postalo vojaška religija. Zato srečujemo ruševine Mi-trovih templjev, njegove votivne oltarje in spomenike po vseh krajih naše domovine. Emona, Praetorium Latobicorum (Trebnje na Dolenjskem), Adrans (Trojana), Poeto-vium (Ptuj), Virunum (Gospa Sveta na Koroškem) so mu postavili hramove. In v podzemeljski jami blizu Črnomlja je še ohranjen prvotni tip njegovega bogočastja. V živo skalo je tu vsekana Mitrova podoba. Mladeniški junak kleči na biku, kateremu zadira nož v tilnik; dve osebi, ena s pov-zdignjeno, druga s povešeno bakljo, ki predstavljata vzhajajoče in zahajajoče solnce, stojita ob strani. Vklesan napis pa javlja, da so trije Rimljani (Publius Aelius Nepos, Proculus in Firminus) v tem oddaljenem kraju postavili mitrej.
Spominu tega božanstva je bil posvečen pri Rimljanih božični praznik. „Dies natalis invicti" (rojstni dan nepremagljivega boga) zaznamuje stari rimski koledar na dan 25. decembra. V podzemeljskih jamah in obokanih rovih so se zbirali njegovi fcstilci k temu slavlju. Mitrovo svetišče je bilo bajno razsvetljeno in ozaljšano. Iz po-lukrožne apside se je svetila značilna podoba boga z bikom pod seboj, in drugi mistični simboli. Na obeh straneh so v polu-temi klečali verniki zbrani v molitvi. Daritve in očiščevanja z živalsko krvjo (tau-robolije), posvečevanja kruha in vode, zmešane z upijanljivim Haoma - sokom, kar so ■deleženci zavživali, so tvorile bogoslužni obred. — Stara perzijska pravljica je poročala, da se je ta dan rodil Mitra v skalnati jami in nepoznat prišel na svet oborožen z mečem in bakljo
Dolgo časa se je Mitrovo češčenje ohranilo pri rimskem prebivalstvu ob Donavi. Še tedaj, ko je po Italiji, Ahaji, Aziji in Afriki poganstvu že davno odbila zadnja ura, so po Noriku in Panoniji Mitru še postavljali nove templje in razrušene popravljali. Julijan odpadnik je od tega kulta pričakoval največ uspeha za obnovitev nekdanje slave poganstva. Emona je še v letu 360 — 380 imela razvito pogansko bogo-častje z mnogoštevilnim mrgočnim duhov-stvom. In značilno je, da se je prav na sedanjih slovenskih tleh v Vipavi („ad flumen frigidum") izvojeval zadnji odločilni boj med krščanskim cesarjem Teodozijem in zaščitnikom poganstva, Evgenijem (1. 394) „Nepremagljivi" Mitra je podlegel in tudi njegov praznik se je izpremenil v rojstni dan Zve-ličarjev.
Dve sto let pozneje!
Po nekdanjih rimskih provincijah ob Donavi in desnih njenih pritokih se je naselil Sloven. Prinesel je seboj iz azijatske domovine kult narave in izpremembe letnih časov so bili najznamenitejši prazniki njegovega koledarja. Med njimi je bil tudi praznik božični. „Božič" ali Svarožič je liazival poganski Sloven mlado solnce, ki je ob tem času zopet pričelo rasti in pridobivati moči. Vsi obredi tega praznika so se nanašali na ta skrivnostni dogodek in predstavljali srečo in blagoslov, ki si ga je obetal narod od novega mladoletja, pa tudi strah in bojazen pred zlemi duhovi, ki utegnejo uničiti njegov trud.
Na badnji (sedanji sveti) večer je posekal hišni oče mlad hrast in mu obsekal veje. Hrastov panj, b a d n j a k, je obsul z žitom, polil z vinom in ga položil na ognjišče, da počasi zgoreva. Ob tem pa je izgovarjal skrivnostne besede, „da bi bil dober in čestit božič, da bi dal mnogo goved, mnogo koz in ovac, mnogo sreče in napredka". — Badnjak je bil simbol Perunov, ki vžiga nebeški ogenj, kraljuje v oblakih, pošilja dež in blagodejno roso Od njega je pričakoval poganski Sloven bogastva in sreče za prihodnje leto, zato si ga je hotel storiti naklonjenega z žrtvami in prošnjami.
Prav tako je bil prepričan, da se ta večer gibljejo skrivne sile v naravi, človeku povoljne in sovražne. Zlobne bese je odganjal zažigajoč n devetere vrste" skrivnostnega lesa, plašeč jih z ropotom in pokom, o svoji usodi v prihodnjem letu pa je poizvedoval iz studenca ob hiši, iz zvezd na nebu, iz najneznatnejših dogodkov znamenitega večera, ker je bil prepričan, da je v njem vse čudodelno in tajnostno pomenljivo.
Najrazličnejše navade so bile združene z božičnim praznikom pri starih Slovencih, a v vseh teh praznovernih običajih se jasno vidi, da se je vsa njih nada in pričakovanje, skrb, upanje in bojazen celega leta, da se je vse to osredotočilo v badnjem večeru in badnjem dnevu, in oboji prav zato storilo toliko pomenljiv in tajnosten.
Na to naravno podlago, ki jo slično opazujemo z malimi izpremembami pri vseh
starih oarodih, je postavilo krščanstvo svoj božični praznik. Dognano je, da njegov začetek ne izvira iz apostolskih časov. V prvih treh stoletjih je veljal praznik epifanije ali razglašenja Gospodovega tudi za spominski dan njegovega rojstva. Šele rimski koledar iz 1. 354., ki zaznamuje za dan 25. decembra „dies natalis invicti", omenja istega dne rojstva Kristusovega, kot novo vpeljanega praznika. Gotovo so tu odločevali oziri na božično sla vije poganov.
Iz svetega pisma se ne more določiti rojstni dan Zveličarjev, le toliko je možno posneti, da se je ljudska štetev, s katero je bil združen skrivnostni dogodek, vršila pozno v jeseni ali pa v začetku zime.
Ko je torej cerkev 25. dan decembra izbrala za spominski dan, je hotela s tem cerkveni praznik prikleniti na starodavno pogansko slavlje solnčnega preobrata, in temu slavlju dati višji krščanski pomen. Kaj je bilo kristjanom prvih stoletij primernejše, kakor da so ob tem naravnem dogodku mislili na ontga, ki je prava luč sveta? Zato se v božičnih obredih in cerkvenih molitvah zopet in zopet primerja Kristus s solncem, njegovo delovanje z zmago svetlobe nad temo. Ob božičnem vigiliji poje cerkev: „Sidus refulget iam novum" (novo solnce se je prikazalo) ; v hvalnicah (laudes): „Orietur sicut sol salvator mundi (kakor solnce bode vzšel Zveličar sveta). Zato ga nazivlje: Tu lumen et splendor patris (ti luč in odsvit očetov), in pravi o njem: in sole posuit ta-bernaculum suum (v solncu je postavil svoj šotor). Pod podobo solnca proslavljajo novorojenega Zveličarja tudi cerkveni očetje. Sv. Ambrož pravi naravnost: „Hic sol novus noster" (ta je naše novo solnce) in Gregor Veliki: Quis solis nomine nisi Christus de-signatur? (Koga pomenja solnce če ne Zveličarja), slično Zeno iz Verone, Gregor Naz. in drugi. — A ne le naravni dogodek je posvetilo krščanstvo s svojim božičnim praznikom, temuč tudi ljudske običaje, ki so bili ž njim v zvezi. Pri nas Slovencih ima pri domačih božičnih obredih še vedno glavno vlogo hišni oče, ki je bil nekdaj v patriarhalni, poganski dobi svečenik družine. A mesto čarodejnega lesa, s katerim je nekdaj preganjal zle duhove, poklada zdaj blagoslovljenega kadila v ponev, da prekadi ž njim vse prostore in prikliče božjega blagoslova nad hišo. Tudi še hrastov panj založi v ognjišče ali v peč, pa le zato, da se prideta „Jožef in Marija gret". Sredstva, ki so nekdaj služila za spoznavanje prihodnosti, pa so se izpremenila v nedolžne igrače, s katerimi si mladina ob svetih večerih krajša čas.
Čudovita harmonija verske skrivnosti in naravnega dogodka se nam razkriva v božičnem prazniku. In prav zato, ker združuje božič toliko znamenitih momentov v sebi, zato sega globoko v človeško dušo, zato je poln skrivnosti, neizcrpljiv vir poezije.
G.
Božično drevesce.
Tudi med Slovenci, zlasti po društvih, se pogostoma prireja božično drevesce. To ni domača, ampak od zunaj k nam done-šena navada. Mnogo mikavnih legend je o pomenu božičnega drevesca. Ena izmed najlepših je pač ona, ki pravi, da pomeni božično drevesce ono drevo življenja, ki ga je vsadil iz raja kerub iz usmiljenja do pregnanih prvih staršev na goro Sijon. To drevo se je pozneje mogočno razvilo in iz lesa drevesa življenja je bil narejen križ, na katerem je umrl Zveličar. Drevesce znači po tej legendi križ, prižgane sveče značijo Kristusa in darila božičnega drevesca milost božjo, katere je postalo deležno človeštvo, ko se je rodilo v hlevu pri Nazaretu božje dete. Protestanti pa pravijo, da je ustanovil božično drevcsce Martin Luter, ln z vso resnostjo pripovedujejo protestanški pastorji in učitelji svojim šolarjem, kako srečno in veselo, a zgledno je obhajal Luter v krogu svoje družine božični večer pri prižganem božičnem drevescu. Jako lepo, a kakor veliko drugega, kar pripovedujejo in trde protestantje, tudi to ni resnično. Protestanti so si to pravljico izmislili. Res so ^reformatorji" jako pospeševali božično drevesce, ker so hoteli ž njim izpodriniti stare, čestitljive in priljubljene katoliške jaslice. Ni znano natančno, kdaj se je pričela navada prižigati božično drevesce, dasi so že tudi stari Germani pozimi prirejali okrog razsvetljenih drevesc na čast svojemu maliku Baldarju plese Pa tudi judje imajo svoje božično drevesce, in sicer v znak slavne zmage Juda Makabejca nad četami Antioha. V 17. stoletju se je razširilo božično drevesce po Evropi. V Avstriji je prvi prižgal božično drevesce slavni zmagovavec pri Aspernu, nadvojvoda Karol. A v katoliških družinah ne zavzema božično drevesce prvega mesta, marveč prvo mesto bodi katoliškim jaslicam, katere mnogo bolje predstavljajo pomen božičnega praznika
Praznovanje božičnega večera na Angleškem.
Na Angleškem je bila še koncem preteklega stoletja med srednjimi in nižjimi sloji neznana navada, ob Božiču obdarovati znance. Le med višjimi krogi je bila ta navada. In sicer so delili draga darila, briljante in — druge dragocenosti, vredne več tisočakov. Sedaj so običajni mali darovi, katere se kot znak ljubezni in prijateljstva hvaležno sprejmejo. Tudi med srednjimi stanovi je prišlo v navado, da se dele darovi. Zlasti se o Božiču skrbi za reveže, katerim različna društva dele božične darove. Na Angleškem je jako veliko revežev. Saj je v Londonu samem to zimo nad 200.000 brezposelnih oseb. Prejšnje čase in deloma tudi že sedaj so Angleži praznovali božični večer z veliko pojedino po običaju staropoganskega jul-nega praznika. A ta običaj ponehuje. Med tem ko se je v Londonu prodalo pred desetimi leti o Božiču 10.000 pitanih volov, se je to število znižalo za 2500.

Cerkveni letopis.
Nazadovanje odpadniškega gibanja.
Vkljub temu, da imajo protestantje 50 novih cerkva in 70 vikarjev iz „rajha", noče nič kaj napredovati delo za »Proč od Rima". V prvih dveh letih, 1899 in 1900, so sicer vsenemci dosegli število 10.000 odpadnikov, a stvar le ni napredovala tako, kakor so mislili vsenemci. Na pomoč so poklicali iz „rajha" protestanške vikarje. Ti so leta 1901. pridobili 5469 odpadnikov. A odpadniško gibanje je pričelo nazadovati. Leta 1902. je bilo 3310, 1903. leta 3119 in letos ne bo niti 3000 odpadnikov. A kljub temu so lagali protestanški hujskači, da je odpadlo 45 do 50 tisoč katoličanov. A katoliško časopisje je dokazalo, da je le 22.822 katoličanov izstopilo iz katoliške cerkve. A še ti odpadniki niso vsi postali protestantje. Starokatoliški škof Czech poroča v svojem sinodalnem poročilu, da so staroka-toličani pridobili 1962, a izgubili 573 oseb v zadnjih dvth letih. Letos so pa staroka-toličani pridobili 463 in izgubili 54 oseb. To so posledice vse velike gonje proti ka-toličanstvu! Upamo, da zaslepljeni ljudje sčasom vendar izpregledujejo, kak humbug uganjajo agitatorji ž njihovo vero!
Protestantje xa versko šolo
„Evangelische Kirchenzeitung" prinaša dr. Sellejev članek, v katerem nad vse hvali meransko občino, da je za približno devetdeset protestanških otrok zgradila novo šolsko poslopje, ki je stalo 100.000 kron. Dr. Selle piše: Hvaležni moramo biti, da v času, ko se povsod graja verska šola, meranska občina spoštuje načelo: le v evangeljski šoli je zajamčena naši mladini vera. A isti časopis se 7graža nad tem, da bi imeli katoličani verske šole in hvali svobodomiselne učitelje, ki so v Lincu zahtevali, naj se odpravijo iz šol vse verske vaje, odstrani šolska služba božja, prepove šolski mladini skupna udeležba pri procesijah in se šola popolnoma loči od cerkve.
Gibanje »Proč od Rima'' politično.
Protestantje so mnogokrat trdili, da gibanje „Proč od Rima" ni politično. A včasih tudi oni priznavajo da je odpadniško gibanje politično. Vikar Mensky iz Kremsa je rekel na shodu »Evangeljske zveze" v Draždanib: .Evangeljsko gibanje je imelo sicer mnogo političnih vzrokov, a sedaj je popolnoma versko." Župnik v Mariboru je pa rekel na shodu protestantov na Dunaju: »Borimo se za Boga in za domovino, za ono veliko domovino, ki kot Vsenemčija obsega vse nemške rodove. Nemci v Vzhodni marki smo predtrdnjava Nemčije in njeni zvesti čuvaji. Prepričani smo, da mora postati spomlad.
Lurd.
Pri marijanskem shodu je tarbski škof Schopfer, v katerega škofiji je Lurd, podal nekaj statističnih podatkov, kateri so zbudili veliko pozornost. Od 1. 1867. do 1903. je prišlo v Lurd 4371 romarskih vlakov, ki so pripeljali 3,817.000 božjepotnikov. Zadnjih sedem let je prišlo 1637 vlakov z 1,074.000 verniki. To kaže, da se je tudi v boju proti cerkvi češčenje Matere božje povzdignilo. L. 1004. je prekosilo vsa prejšnja leta. Prišlo je po 30, 55, do 60.000 romarjev na en dan! Iz inozemstva je došlo 292 romarskih vlakov to leto. Doslej je počastilo Brezmadežno v Lurdu že 1643 škofov, 277 nadškofov in 63 kardinalov. Uradno konstatiranih je čez 2600 čudežnih ozdravljenj. Med temi je samo 189 nervoznih bolnikov, kar torej izključuje razlago z avto-sugestijo. Velikansko je delo krščanske ljubezni, ki se tu kaže. Čez 5000 bolnikov, ki pridejo na leto v Lurd. najde tu ljubeznivo postrežbo.
Bazilika sv. Petra
je bila ob priliki proglašenja svetnikov in blaženih zopet slovesno razsvetljena. Ob pročelju je gorelo 1000 bakelj in smolnatih posod in več kot 3000 belo-rumenih svetilk. Pogled je bil velikanski in velika množica je na trgu sv. Petra do pozne ure občudovala krasni pogled.
Za padle ženske.
V velikih mestih se »sestre dobrega pastirja" posvečujejo z veliko požrtvovalnostjo težkemu poklicu, da nravno propadle ženske privajajo v svojih zavodih zopet k poštenemu življenju. V Chicagu se je osnoval meščanski odbor, ki si je stavil za nalogo, da sestram sezida zavod za 150.000 dolarjev. Na čelu temu odboru stoji protestant Richard S. Tuthill, sodnik, ki je v svoji službi opazoval blagotvorno delo teh redovnic. Te sestre so samo v Chicagu sprejele že 6796 žena in 8403 deklet, da jih rešijo iz pregrehe in jih vrnejo poštenosti.
Katoliki v Rusiji.
Koledar »Katol. dobrodelne družbe" v Peterburgu za I. 1905. poroča, da je na Ruskem 12 katoliških škofij, 2710 župnij, 4106 duhovnikov ter 12,102.479 župljanov. Od teh odpade na Poljsko 7 škofij, 1647 župnij in 7,356.556 župljanov. Na ostalo Rusijo odpade 5 škofij, 1063 župnij in 4,745.923
vernikov. Nadšk. Mohiler šteje 998 670vern. 228 cerkev in 358 duhovnikov. Škofija Vilna šteje 1,379,318 vernikov, 236 cerkev in 392 duhovnikov. Zmundska škofijašteje 1,254.540 vernikov, 218 cerkev in 623 duhovnikov. Škofija Žitoinir šteje 750.082 vernikov, 247 cerkev in 306 duhovnikov. Tiraspolska škofija ima 363.313 vernikov, 134 cerkev in 197 duhovnikov. V tej statistiki pa ni uštetih 600.000 ruskih unijatov.
Is Krškega
se nam poroča: Kakor običajno vsako leto, praznovala se je tudi letos v tukajšnji samostanski cerkvi slovesna devetdnevnica Brezmadežni v čast in slavo
Povodom jubileja pa je bila slovesnost posebno sijajna. V krasno razsvetljeni in ozaljšani cerkvi čč. gg. kapucinov je bil skozi osem dni zjutraj in zvečer slavnosti primeren govor. Cerkev je bila vedno polna. Pobožnost, ki se praznuje v samostanski cerkvi že nad 200 let, je bila zaključena s slovesno sv. mašo in zahvalno pesmijo. — j Slavnost je povzdigovalo lepo ubrano petje ' samostanskega pevskega zbora pod vodstvom pevovodje g Avg Kosa. Posebno se je odlikoval ob sklepu pri sv. maši in po poldne pevski zbor z orkestrom, sestavljen iz gg. učiteljev in dijakov meščanske šole. Čast in hvala jim!
Socialne stvari.
soc. Skrb za socialno zakonodajo v Italiji. Kakor je splošno znano, so na Siciliji žvepleni rudokopi. Razmere delavcev v teh rudnikih so nad vse žalostne, zlasti v zdravstvenem oziru. Pred več leti je italijanska zbornica sklenila zakon, s katerim se uredi otročje in žensko delo v si-cilijskih žveplenih rudnikih. A v zadnjem zasedanju italijan* ke zbornice se je doznalo, da ta zakon še ni izveden, ker ni bilo denarja za komisijo, ki naj bi izvedla sklenjena zakonska določila. Nič novega ni v Italiji, da se ne izvedejo sklenjeni zakoni. Tudi zakon o prisilnem obisku šol ni bil izveden, ker polovica Italijanov je nezmožnih branja in pisanja.
soc. Slepi tovarniški delavol. V Fi-ladelfiji je ustanovil slepi H L. Hali tovarno, v kateri delajo zgolj slepi delavci. Tovarno vodi sam in njegova najtoplejša želja je, da bi preskrbel vsem ameriškim slepcem delo in zaslužek. Svojo tovarno opisuje sam sledeče : „V tovarni dela 125 slepcev, 100 slepcev pa navadno čaka, kdaj bo prišla nanje vrsta, da vstopijo za delavce v tovarni. V tovarni se izdelujejo metlje, in sicer zato, ker se slepci hitro nauče delati metlje, ki se tudi vedno lahko prodajajo. Slepi delavci v tej tovarni zaslužijo približno 60 K na teden.
soc. Zahteve londonskih brezposelnih delavcev. V nedeljo, 18. decembra, so imeli londonski brezposelni delavci shod. Na shodu so sklenili, da bodo brezposelni delavci korakali pri prihodnjem zasedanju angleškega državnega zbora pred zbornico, če se prestolni govor ne bo pečal tudi z brezposelnostjo. Sklenili so resolucijo, da zahtevajo delavci pravico do dela, s katerim se preživč.
soc. Kuga med ruskimi izdelovalci kožuhov. V ruskih okrožjih Vjatka in Slo-bodsk, kjer izdelujejo kožuhe, je med delavki nastala sibirska kuga. Od 18 oktobra do 14 decembra je zbolelo na sibirski kugi v 45 tovarnah 247 delavcev. Bolezen povzročajo sibirske ovčje kože. Ruska vlada je storila vse, da se kuga omeji.
soc. Koliko se spije v Avstriji vpijančljivih pijač. Leta 1885. se je spilo v naši državi 3581 hI žganja, na posamezno osebo pride torej 9 I, 11.814 hI piva, na posamnika 33 1, 10671 hI vina, na posam-nika 26 1; 1. 1890. 3561 hI žganja, na posamnika 9 1, 13.641 hI piva, na posamnika 34 1; 6752 hI vina, na posamnika 16 1; leta 1895. 4430 hI žganja, na posamnika 10 1, 17.951 hI piva, na posamnika 45 1, 6361 hI vina, na posamnika 15 1 in 1. 1895. 5100 hI žganja, na posamnika 10 1, 20506 hI piva, na posamnika 46 1 in 6638 hI vina, na posamnika 15 1. Iz teh številk je razvidno, da se je v naši državi zdatno povišalo žganje-in pivopitje.
soc Brezposelnost med črkostavoi na Nemškem izkuša omejiti tarifni urad s tem, da vpliva na delodajavce, naj omeje delo čez čas in naj ne iščejo po inseratih delavcev iz inozemstva. Zveza črkostavcev v Nemčiji je pričela odločno delovati za zakonito oskrbo delavskih vdov.
soc. Varstvo tovarniških delavk v Berolinu. Dne 10. novembra je bilo v Be-rolinu posvetovanje tovarnarjev, zastopnikov obrtnih nadzorništev in pa dobrodelnih društev, ki ščitijo samostoječe tovarniške delavke v Berolinu. Razgovarjali so se pred vsem o plačah dela tovarniških delavk v Berolinu. Najboljše so plačane delavke pri svalčicah, ki zaslužijo 13'37 mark na teden, najmanj pa zaslužijo delavke pri izdelovanju mila, namreč 7 K 10 v. Poprečno se dela 9 in pol ur na dan. V Berolinu pa stane poprečno stanovanje, hrana in obleka 10 mark 12 fenigov. — 11 mark 62 fenigov,
toraj večina tovarniških delavk ne zasluži toliko, da bi se pošteno preživele. V tovarnah so prostori za preoblačenje, umi-valni prostori in kantine. Kopališč imajo navadno berolin. tovarne jako malo. Želelo se je, naj bi se za delavke ustanovah po učno-zabavni večeri in pa da bi delavke obiskavale poljudne koncerte, muzeje in slične ljudstvu namenjene zavode in prireditve. Nadalje se je želelo, naj bi se i za brezposelne delavke ustanovila posredovalnica za delo Nadalje so se pečali z domovi za delavke. Takih domov je v Berolinu več, med njimi tudi dva katoliška. Delujejo uspešno. Delavke dobe ceneno stanovanje in hrano. Goji se tudi petje, telovadba, šivanje, branje, čitanje itd. Delavke se naj-rajše uče šivanja, manj rade kuhanja. Postelja z zajtrkom stane tedensko 8 do 10 mark.
soc Delavsko vprašanje v Zedi njenh drž* * h. Breslavski sociolog je nedavno predaval v Berolinu o delavskem vprašanju v Zedinjenih dižavah, ki i tam igra veliko vlogo. V strokovnih društvih je organizovanih približno dva milijona delavcev. Organizacija je slična svojedobni organizaciji cehov. Ameriška strokovna dru štva nimajo podpornih zalog, kakor jih imajo evropska. Predvsem so strokovna društva ameriških delavcev bojna društva. Strokovna društva vodijo vedni boj proti ameriškim trustom, ki niso zadovoljni, da monopolizi-rajo trgovino, marveč hočejo tudi monopo-lizirati delavski trg. Vlada v tem boju navadno nastopi proti delavcem, ker je odvisna od kapitalistov. V »svobodni" Ameriki posreduje pri delavskih nemirih večkrat vojaštvo, nego li v »nazadnjaški" stari Ev ropi. Delavske plače so sicer v Ameriki višje, kakor v Evropi, a zato se tudi veliko bolj izkoriščajo delavske moči, kakor je to običajno na stari celini. Delavske tedenske plače so jako različne. Poprečno zasluži posamezni delavec na teden 9 do 10 dolarjev. A dasi so primeroma delavske plače precej visoke, se pa zatira na drug način delavce. Delavcev, ki jih pri nas smatramo po njihovi starosti za najboljše in najmoč nejše, ameriški podjetniki ne marajo. Tako Carnegie v svoje delavnice za jeklo ne mara delavcev, ki so stari 35 let. Delavski dobrodelni zavodi so jako redki. Soc. zakonodaja jim je znana le iz časopisov. Razlika med našimi in ameriškimi delavci ni dokaj velika Amerika je svet neomejenega kapitalističnega gospodarstva.
soc. Vzorno rdečkarsko gospodarstvo v monakovski bolniški blagajni.
Monakovsko bolniško blagajno vodijo so cialni demokratje tako vzorno, da je imela 70.000 mark primanjkljaja. Vsled tega bodo morali zvišati prispevke, a znižati podporo. Dokler niso imeli blagajne, so rekli, da bodo znižali upravne stroške, a niso jih znižali, pač pa so jih zvišali za 120 000 mark. Voditelje so nastavljali za načelnike posameznih oddelkov z mesečnimi plačami po 300 kron. Žalostno je pri tem to, da s tako lahkomišljeno upravo soc. demokratje pro-vzroče, da poizkušajo vlade, kakor ravno avstrijska v svoji predlogi o delavskem zavarovanju, omejiti vpliv delavstva pri bolniških blagajnah.
soc. Dom za samce bo zgrajen v Charlottenburgu. Hišnim posestnikom seveda to ni vseč in so zato prosili, naj občinski svet ne dovoli zgradb domov za samce in pa za osebe, ki so brez stanovanja, a občinski svet je to prošnjo odklonil.
soc! Nov obrtni načrt kršč. soci-alcev. Nedavno je razvil na nekem dunajskem shodu kršč. soc. poslanec Steiner načela o novem obširnem načrtu kršč. so-cialcev. Krščanski sociaici bodo izkušali uveljaviti sledeče zahteve: Javna izobrazba. Premeni naj se obrtni pouk; javne uzorne delavnice, posredovanje vajencev. Za pomočnike naj se ustanove poučni tečaji, ustanove za popotovanje pomočnikom v inozemstvu , pomočniške izkušnje. Izobrazba mojstrov naj se pospeši s tem, da se zahteva izpričevalo vsposobnosti, mojstrski poučni tečaji, večerni pouk v knjigovodstvu, nagrade za vzorne delavnice. Olajšanje dela. Pred vsem cenene delavnice z uporabo motorjev. Predno se pa to izvede, se morajo vršiti pogajanja z zavarovalnicami glede nezgod. Nadalje morajo dobiti obrtniki olajšanje pri nabavi strojev, znižanje zavarovalnin pri delavskih zavarovalnicah, obrtne zadruge za skupno uporabo strojev, uzorna skladišča, surovinske- in zadruge za delavnice. Pospeševanje prodaje. Popolna odprava dela v kaznilnicah, dobava javnih potrebščin, popotne razstave, pospeševanje izvoza. Pospeševanje obrtnih koristij: Ločitev trgovskih in obrtniških zbornic v samostojne trgovske in obrtniške zbornice. Delovati, da bodo konzulati v inozemstvu pospeševali koristi obrtništva. Pri namestništvih, odnosno deželnih vladah, naj se ustanove samostojni oddelki za pospeševanje obrtnega stanu, da se tako olajša delokrog trgovskega ministrstva za pospeševanje obrtnih keristi. Končno je Steiner povdarjal potrebo, da se mora obrtnik izuriti za trgovca in tovarnarja.
soc. Stanovske bolezni In nezgode.
T Parizu je bil nedavno shod, na katere« so razpravljali o stanovskih boleznih in o tem, v koliko so delodajalci dolžni jamčiti za stanovske bolezni. Sklenili so zahtevati, naj se ustanovi delavsko zavarovalni zavod za slučaj bolezni.
soc. Nagrada za načrte delavskih hiš na Heškem. Društvo za zgradbo cenenih stanovanj v Darmstadtu je razpisalo tri nagrade v znesku 1000, 600 in 400 mark za najboljše načrte o delavskih hišah. Zahteva se, da morajo biti načrti izdelani za cenene male hiše, ki pa ne bodo žalile umetniškega okusa.
soc V pospešitev zmernostnega gibanja med železničarji je bavarski prometni minister ustanovil v Norimbergu ia v Weidenu delavnice, v katerih izdelujejo pijače brez alkohola za železničarje. Pri tej priliki pripomnimo, da je med železničarji v Nemčiji jako močno razvita misel za abstinenco. Več tisoč nemških železničarjev je popolnih abstinentov. Če kje, se mora abstinenca priporočati železničarjem, ki so pri izvrševanju svoje službe v vedni smrtni nevarnosti.
po svetu.
Japonski Salomon. Japonska legenda pripoveduje tako-le: Mlada žena, ki je bila revna, je morala svoje dete oddati v rejo neki drugi ženski, ker je sama morala iti služit k drugim ljudem. Po nekoliko letih je zapustila svojo službo ter je hotela svoje dete, ki ga je srčno ljubila, zopet imeti pri sebi. V njeno veliko presenečenje pa ji pove ona žena kateri je dala otroka v rejo, da je to njen lasten otrok ter ga ni h otela izročiti materi. Zadeva je prišla pred s lavnega in modrega sodnika Oka, ki je slovel daleč naokrog vsled svoje pravičnosti in bistroumnosti. Ta je zapovedal, naj vsaka obeh žena prime za eno otrokovo roko ter prične vleči. Ona, katera bo močnejša, bo odvzela otroka. Prava mati, ki se ni upala ustavljati temu povelju, je prijela na rahlo in nežne roko svojega otroka, med tem ko je pričela tuja žena na vso moč vleči. Komaj pa je otrok zavpil, je izpustila mati njegovo roko ter ni hotela več vleči. Njeni prijatelji so ji prigovarjali, druga žena ji je glasno klicala naj nadaljuje. Sodnik je sedel tiho in pazljivo, sedaj pa vstane, označi neusmiljeno žensko za drzno golj ulico, ki nima materinskega čuta, ker lahko gleda trpljenje lastnega otroka ter jo ukaže strogo kaznovati. Srečni materi pa da otroka nazaj.
Modri In rdeči. Zanimiva anekdota se pripoveduje iz volivnega boja v Kanadi. V Kanadi prepoveduje zakon nositi strankarske barve, ker se s tem le netijo politične strasti. Splošno pa velja za liberalce rdeča barva, za konservativce pa modra. Duhovnikom v provinciji Quibeck je pa še celo prepovedano udeleževati se političnega življenja ter vplivati na volivce. Iz te zagate pa je našel originalen izhod neki stari pridigar, ki je svojim vernim ovčicam takole govoril o volitvi: »Ljubi otroci, o politiki vam ne smem reči ničesar. Postava mi prepoveduje, vmešavati se v take stvari. Toda opomniti vas pa pač smem, da je nebo modro, pekel pa rdeč"
Pokojnina pesniku Italijanska zbornica je soglasno sprejela zakonski načrt, s katerim se vseučiliškemu profesorju Giosa-ju Carducciju — pesniku satanove ode — podeljuje ob priliki njegovega upokojenja v znak hvaležnosti celega naroda posebna pokojnina letnih 12 000 lir. Carducci je star sedaj 60 let ter deluje že od 1. 1861 na bo-lonjskem vseučilišču kot profesor italijanske literature.
Sijajno plačilo za zvesto službovanje so dobili uradniki, ki so bili v službi nekega Jurija Williama v Walesu. Oskrbniku svojih kamenolomov je zapustil 1,400.000 K; njegovi hčeri 2,000.000 K, ki se ji izplačajo, ko bo lOletna deklica stara 21 let, ali pa, če se prej omoži. Svojemu oskrbniku zemljišč je zapustil 400.000 K, svojemu tajniku 400 000 K, asistentu zemljiškega oskrbništva 60 000 K, revizorju 20 000 K. Tudi služab-ništvo ni odšlo praznih rok. Skupna zapuščina znaša 65,000 000 K.
Prisega prostozidarjev. Gustava Tery so 16. nov. zaslišali pri sodišču v Parizu kot pričo v neki tiskovni pravdi. Naj preje bi bil moral priseči, da bo govoril resnico, toda priseči ni hotel. Pravi: »Prostozidar sem in ne smem vse resnice povedati. Svet prostozidarske lože je odredil, da se mora obdolženi senator Delpech spoznati za nedolžnega in o tem je obvestila vse člane v posebni okrožnici. Preden bom prisegel, morem dobiti dovoljenje od vel-mojstra". Na to je nadaljeval: »Sam rad prisežem. Ne vem zakaj so odstranili prisego na Kristusa, ko moramo biti sužnji prisege na trikot. Vedite, da vsi, ki so položili prostozidarsko prisego, ne smejo povedati vse resnice". Obljubil je, da bo objavil vse tozadevne prostozidarske dokumente. Iz tega se razvidi, kako nevarna družba je to.
i A
Vence. -Trakove.
Benedikt, Ljubljana

6 mesecev na poizkušnjol
3 mesece kredlfl Popolno zastonj I
in enake širokoustne reklame moja svetovnoznana tvrdka ne potrebuje pri pohvali svojih ur. Razpošiljam že leta	1704 20—12
v popolno zadovoljnost
svojim zasebnim odjemalcem svojo prlatno ame-rlkansko, antlmagnettško, sistem
Roskopf--patent=rem.
Samo
fl. 2'25
verižico in iute-ralom
nepokvarjenem stanu. — ie se denar požlje naprej.
uro s sidrom št. 99
s plombo
t črnem imit. jeklen, ali ni-keln;istem okrovu, pat. email kazališče, 3(5 ur idočo, natančno repasirano s triletnim primernim jamstvom, v futemlo iz jelenine, z nikeln. verižice in privosk"in 7.a cono ftl. 2*25, I komailOT «1. 0>60, li kom u;l. 12-50. Ist. ura /. dvojnim pokrovom «1. 3 50. Cene sistem »ltoskepf" - ure, brej. plombe, kakorSne prodajajo mali urarjl ln trgovci, komad gl. 175-
Denar nazaj! ali zamena d iroljena tudi po 6 mesecih v
Pošilja proti povzetju ali
Prva tovarna ur ^ Haitiis Konrad
v Mostu (Briix) St. m 1099, (Češko.) c. kr. sod. zapriseženi cenilec. Odlikovan s c. kr. avstr. drž. orlom, zlatimi in srebrnimi razstavn. svetinjami in 100.000 priznalnimi
pismi iz vseh delov sveta. 1Bogato llustr. ceniki z nad 600 slikami se na zahtevo pošljejo gratis in franko.
<n»n »n »n»n ^ »o r^
£ AVGUST REpIČ &
MOdlMr-	^
^ LJUBLJANA (v Trnovem)	U/ Z+J izdeluje, prodaja in popravlja vsako-
jfi — vrstne —	3 r^
av m €>
po najnižjih cenah.
Kupuje in prodaja stare vinske sode. su; »n»n * <n *»n »o »n»n »n »n rK

Puht vito in
= ukusno darilo!
vsakomur dobrodošlo, je steklenica
T^a5tlin5^ega likerja ali grenčiee „FIcrian" <
fine Kakovosti za okrepitev želodcal
Dobi se v steklenicah po 1, 1/2 in 1/4 litra v ..Rastlinski destilaciji „FLORIAN" (tvrdka Edmund Kavčič) v Ljubljani in v drugih prodajalnah. 2082 (2) Pazite na ime ,Florian" !
I	Jernej Bahovec
HI	trgovina papirja, pisalnega in ri-
m	salnega orodja v Ljubljani
B	Sv. Petra cesta štev. 2
ffl	2 52—51 Filijalka
S	Resljeva cesta štev. 7
9ŠE	priporoča
m	najbolje urejeno zalogo različ-
m	nega papirja, trgovskih in po-
Žit	slovnih knjig, šolskih zvezkov,
SiE	beležnic, črnila itd.
j||	Dimnik, Avstrijska zgodovina za
JE	ljudske šole, nastenske table za
||e	ljudske šole, molitvenike v raznih vezeh, kipe slovenskih literatov,
JE	razno galanterijsko blago itd.
B	Nizke cene, točna in solidna postrežba.
v Ljubljani,
sv. Martina cesta št. 20
tovarna papirnih izdelkov in
tovarniška zaloga papirja
priporoča:
Trgovske, kopirne knjige.
Trgovske ali uradne knjige po posebnih načrtih s tiskom ali brez tiska (izvršim v najkrajšem času).
Rubriciran papir in konto korente.
Kartonaže vsake vrste, kakor tudi vsa knjigoveška dela.
Pisemske zavitke (koverte) in papirno konfekcijo.
Šolske zvezke
(priznan najboljši fabrikat).
Največja zaloga vsakovrstnega papirja, lepenke, črnila, pečatnega voska, svinčnikov, peres, gumic i. t. d.
Trgovske in uradne tiskovine v naj-okusnejši opremi.
Cenilniki, vzorci, proračuni na zahtevo poštnine prosti.
Postrežba najsolidnejša in najcenejša.
2109 (4—3)
Ceno Čeiko posteljno perje
5 k? novega skubljenega K 9 60, bolj-Scga K 12'—; belega, jako mehkega, skubljenega K 18 —; kron 24 — sneinobeiega, mehkega, skubljenega K 30 —; kron i6'-. Po-Silja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proii povrnitvi poStnih stroškov.
Benedikt Saohsel, Lobes 159 p. Plzen na Češkem.
1
O.
O)
C/5 >
O)
>N
g -
S «$ u c
CJ >
O
-a
3
I
O
*o
O c/5
M
V v . —
ns ca —' "Sj
m .S t-
« £

M
»o o li es ž
Navei|e Čudo sedanjega stoletja je ravnokar lzna|dcna
ir žepna ura
sl st. Roskopf-pat. s sidro«
prav dobro idoča, na minut* regul. »zelo svetlo sveteia*
gld. 2-20. Ista z lepo gravir. nklep.m
Sld. 2 65, v črnetn oklepu gl. 3'—. ikelnaste aH pozlačene verižice priveskom ali lepim komptsoB gld. --45. Ako ne ugaja, denar naza|. Na zahtevo pošljem cenik • urah, zlatu, srebru, klna-srebru, godb. orodju, deli ur in orodju z nad 1000 pod.-bami zastonj in iranko.
F. Pamm, Krakov Avstr.
ZIELONAOASSE 3. — Ustanovlj. leta 1852. —
©OOO OOG®
A. Kraczmer
IguMjana, Sv. Petra cesta (J
priporoča
popolno zalogo kratkih klavirjev mlgnonov in planU
najbolj renomiranih firm po rajnižjih cenah. Pre-igraai klavirji, solidno ia ■hhs stanovitno prenarejen' so vedno v zalogi, a—
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bfisendor-fer, c. kr. dvorni in komorni izdelovalec klavirjev na Dunaju; Br. Stingl, c.kr. dv. zalagatelja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje se pod-laganje z usnjem strokov-
njaško in preskrbno in zaračunavajo najcenejše. 1517j£52-l5
| Kamnosek
IGNACU ČAMERNIK
Ljubljana. Komenskega ulice 26
se priporoča preč. duhovščini in p. n. občinstvu za vsa cerkveno-umetniška in stavbin-ska dela.
Velika zaloga nagrobnih spomenikov in
vsake vrste umetnih marmornatih izdelkov po nizki ceni.
Izdeluje načrte in proračune.
1007 52—«8
2093
2-2 išče se oženjen
za malo župnijo z letnimi dohodki 280 K. Kdor ima družinske ude, ki umejo cerkveno petje, in zna kako rokodelstvo, ima prednost. — Kje, pove upravništvo
..Slovenca".
za Božič in Novo leto!
Trgovina umetnin
Josip Kaplan
Zagreb, Duga ulica 9 in 12
priporoča svojo bogato zalogo raznih slik kot nabožnih, zgodovinskih in razne lovske dogodke ter pokrajinskih slik po najnižji ceni.
Velika izbera križevih potov (vseh 14 postaj) od kron 30 — do 4000 kron.
Poleg tega velika zaloga ogledal v poljubni izdelavi.
Ravnokar izišli ilustrovani ceniki
1086 62-iS
Stavbeno, umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo
Hidralične vidre in sesalke
JOSIP WEIBIi
J. Spi»eitzejr«ja naslednik Iijubljana, Slomškove ulice št. 4.
: ♦
i
iz portland-cementa in peska. Streha prihodnosti. =

1012 Patentirana v 30 državah. 6<i—29 Trpežnejša in lahkejša streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
IzdeloratelJ teman tulil, GUnce pri LJoblJant.
Nlkaklh sivih las In brade več I ■
Mladeniško mehkobo in naravno barvo las se doseže le z uporabo Vitek-ovega i
8GT" nucina
'/ak. zajamčeno) 1098 52-27 1 steklenica 1 K. Tisoči priznanj dokazujejo iz-	"■ bornost Nucina. — Nucin barva trajno, ne izgubi barve in ni maščoben. En poizkus dovede	V do trajne porabe. Edino pristen pri f r. VI-	s teku a Comp., Praga, Vodna ulica. — v	I Ljubljani naprodaj v drogueriji fl. Korbarja.	?
Pivovarna J. PERLES
LJUBLJANA, Prešernove ulice 7
priporoča
izvrstno marčno pivo
——— v sodčkih in steklenicah. -——
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 let)

1009 52- 29
upeue
priporoča velečastiti duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno - voščene svefa
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni rned-pitanec
koji " dobiva v steklenicah, škatljah in škafih v poljubni veli-
kosti ter poceni. Kupuje se tudi vsak čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek In suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni. Zi obila naroči La se toplo priporoča In zagotavlja točno In pošteno postreči.
IiJU Bil JflJSlH,
Prešernove (Slonove) ulice it. 7.	Perlesova hU»
1600 64-14
Valentin Golob
(pr. Andr. Druškoviž) Ljubljana, Mestni trg št. 10.
trgovina z železnino —— priporoča: -
železo, ploščevino, nosilke in šine, cement, štorje, strešni papir, vozne plahte, gumnate	„
cevi, medeninaste in lesene pipe, okove za stavbe, štedilnike, peči, orodja za mizarje, tesarje in polje-delstvo, poljedelske stroje, kuhinjske oprave, kositarjeve posode domačega trpežnega = izdelka. =====
Velika (zaloga) izbera pristno pozlačenih na-grobnih križev. Postrežba točna! Cene zmerne! Založnik zveze avstrijskih o. kr. državnih uradnikov
OOOOOOOOOOOOOOO
o Prva domača = §8 slovenska pivovarna §P
G.Auerjevih dedičev a
Ljubljana, Wolfove ulice 12
priporoča slav. občinstvu in spošt. gostilničarjem svoje izborno marino In na bavarski način
= varjeno pivo ——
Odlikovana na razstavi živil v Parizu z najvišjim odlikovanjem (jrand prix in 1008 zlato kolajno.. 52—29
Ustanovljena leta 1854.
igOOGOOOOOOOOi
S8008P OQ*
priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko sna-d^jočlh predmetov: ilJno om*.ij. n« .troj, obhajtln« miz«, ograje n, mlrodvoru, obm.Fno omreij«, v.lut vi-at«. balkoni, verand«, .tolpn« krii«, štedilnik«, .tt.«lovod«, »«l«zna okna, lelszn« streSne stol« itd.
Specijaliteta: vatjiSnt zastori in .oinJn« plaht« po najnovejšem zistemu s samodvisal-nimi oporami brez vijakov.
Važno!
Za
Tažno!
$ r:itm......,■„
■"" '/-.v' - •■: •
JIz Mulil jam* ir HTc*w lork_
Rrzoparniki: ..Kalser V/llhelm II.", „Kronprlnz VMIhelm", „Kalser V/llhelm der Crosse",
(največji in najhitrejši parniki) stane vožnja
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni ne povišajo cene
amerik. železnic.
Eduard Tavčar, Kolodvorske ulice št. 35
1361 20	nasproti stari „TIŠIerJevl gostilni.
gospodinje, trgovce ia živinorejce.
Naiboljša in najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tudi po Kneippu, ustne vode in zobni prašek, ribje olje, redilne in posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotografične aparate in potrebščine, kirurgična obvezila vsake vrste, sredstva za desinfekcjjo, vosek in paste za da itd — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga svežih mineralnih 1244	vod iz soli za kopel. 52—23
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce posebno priporoč^ivo: grenka sol, dvojna sol,soliter, enejan, kolmož, krmin, apno i. t. d. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerlja fVltfon Kane
Ljubljana, Šelenburgove ulice 3.
Brezplačno ln poštnine prosto
pošilja vsakemu na zahtevanje svoj ilu-strovani cenik prva in največja izvozna trgovina z urami, biseri, zlatnino, srebr-nlno,optiškimi stvarmi, gndbenimi avtomati itd.912 52-33
Dietingerjev"nasl.
Teodor Fohrenbach
v Mariboru (Št^j.), Gosposka ulica 26, v lastni hiši.
Nikl. rem. ura od 1-80 gld., srebrna rem.-ura
od 4 gld., zlata rem. ura od 10 gld. dalje. ItvrJujeJa so luil vsa v te stroke spadajoča popravila natančno, vestno Ja jako ceno.
Optični zavod



t .ob..	,

?r
n
S)
«
M
■
H
H
M
H Cene strogo solidne. Postrežba točna. Uzorce pošiljam na zahtevo b« 1814 17-16	poštnine prosto. Pošiljatve proti povzetju.
J^©u©$ti v mednem blaga
za dame, tu- in inozemskem suknu, kakor tudi vsem drugem manufakturnem blagu; velika zaloga raznih zastorov, preprog, posebno pripravne za cerkveno porabo.
Bogata izbira krojaških potrebščin n. pr. izvrsten kavise po 28 kr., podloga za krila 76 cm, od 16—22 kr.; 110 cm, 20—26 kr., priporoča
J. KosfeVC, Sv. petra ceste št. 4.
S!
BKT»
N
I •
M M
i
Fr. P. Zajec,
v Ljubljani, Stari trg št. 26,
£
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.

j Te glasovlte in nenadkriljive kap-Ijiee sv. Marka se uporabljaj o za notranje in zunanje bolezni. «*■
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, odpravijo nadnho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Prežene} velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripnvosti in prelilojenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele raditega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom: 1414 20-18
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošilja naprej ali pa povzame Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat (12 steklenic) 4-- K. J 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K.
2	ducata (24 steklenic) 8-- K. 2 5 ducatov (60 steklenic) 17-- K.
3	ducate (36 steklenic) 11'— K. f
Imam na tisoče priznalnih pisem, ki jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg. ki so s posebnim uspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena I. 1360. Mestna lekama, Zagaeb, "^"ovljena »• '360.
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si
vsakdo popravila lahko sam preskrbi. 1254 Dobivajo se najbolje pri 52— 23
Karol Kavšeka nasl.
SCHNEIDER & VEROVSEK
LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 16.
Tudi vsi poljedeljski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, prefe itd.
Traverze, cement, štorja, okovi in orodje za vsako obrt.
Ceniki na razpolago.
J


\r
Zdravje je največje bogastvo!


Pri nakupovanju
— suknenega = in manufakturnega ■ blaga
se opozarja na tvrdko
HIGOIHL

v Ljubljani Špitalske ulice štev. 4.
Velika zaloga
196 62—47
suknenih ostankov.