UDK 811.163.6’373.611 Irena Stramljič Breznik Filozofska fakulteta v Mariboru PREVZETE LEKSEMSKE PRVINE IN NJIHOV A BESEDOTVORNA ZMOŽNOST V SLOVENŠČINI Prispevek vzorčno prikazuje možnosti vraščanja anglicizmov v slovenski besedotvorni sistem na podlagi paberkovalno zbranega gradiva v netradicionalni in k afektaciji težeči uporabi jezika mladih na spletu ter pri ustvarjanju publicističnih priložnostnic. The article presents the possibilities of incorporation of anglicisms into Slovene derivational system, based on randomly collected material from non-traditional language usage on the Internet by young generation and from ad-hoc formation of journalistic terms. Ključne besede: besedotvorje, tvorjenka, besedna družina, anglicizem Key words: derivation, derivative, word family, anglicism 0 Sodobni globalni gospodarski in politični tokovi s seboj prinašajo tujejezične vpli- ve, opažene tudi v slovanskem jezikovnem prostoru. Obsežna mednarodna raziskava o težnjah internacionalizacije v slovanskih jezikih (Stramljič Breznik 2005a) ugotavlja velik delež vključevanja (ne)prilagojenih internacionalizmov v osnovne nacionalne leksikalne sestave ter vznikanje novih besedotvornih vzorcev in struktur, ki se poja- vljajo v različnih zvrsteh jezika in se postopno ustaljujejo. Podobni pojavi so značilni tudi za slovenski jezik. Neizpodbitno dejstvo je, da namreč sleherni jezik prevzema tujejezične prvine (Stramljič Breznik 2005b). Edini spremenljivki tega pojava sta prostor in čas. Glede na prostor je mogoče upoštevati vpli- ve stičnih in nestičnih jezikov na jezik prejemnik, glede na čas pa upoštevati prestižnost določenega jezika v danem obdobju. Zgodovinska in jezikovna dejstva kažejo, da so na slovenščino vselej pomembno vplivali stični jeziki, kot so hrvaščina, italijanščina, madžarščina in nemščina. Zlasti za nemščino kažejo raziskave (Stramljič Breznik 2007a; 2007b), da živost germanizmov pogosto vzdržuje tudi njihova frazeološka raba. Včasih pa je njihovo vključevanje hotena in zavestna strategija medija, s katero kaže svojo vpetost v okolje in vzpostavlja hoteni pristni stik s poslušalci s posnemanjem njihovega govora. Tako je v primeru humoristične oddaje Reporter Milan, ki na ko- mercialni radijski postaji Radio City ironično aktualizira mariborsko mestno dogajanje v mariborščini (Valh Lopert 2008). Stičnostih in prestižnost se je pri nekaterih jezikih, vplivajočih na slovenščino, pogosto tudi združila, zgolj prestižna jezika pa sta bila dva: nekoč latinščina in danes angleščina. 1.0 Prav vpliv angleščine na slovenski jezik se je v zadnjem desetletju zaradi močnih globalizacijskih tokov izjemno povečal, čeprav najzgodnejši vplivi angleščine na slovensko besedje segajo v 17. in 18. stoletje, ko so angleške besede prihajale v slovenščino v glavnem prek nemščine kot posredniškega jezika (Šabec 2002: 83). Slavistična revija (http://www.srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. 150 Jezikoslovje Tudi danes gre za posredno prevzemanje, saj večina slovenskih govorcev ne prihaja v neposredni stik z angleškimi, marveč za pretok skrbi globalni informacijski sistem, ki je za svoj kod izbral angleščino. 1.1 Določen jezik v družbi doseže globalni status, ko ga kot takšnega prepoznajo v vsaki državi po svetu. Za nastanek globalnega jezika je pomembna tudi razširjenost jezika, vendar ga morajo podpirati še drugi praktični razlogi, tj. posredniška vloga v narodnostno heterogenih političnih, ekonomskih in drugih združbah. Sprejem takega jezika pa ni pogojen z estetskimi ali slovničnimi lastnostmi (npr. nezapletenost pravil), ampak jezikovna moč izvira iz politične, vojaške in ekonomske moči države. Globalni jezik (Ada Vidovič Muha 2003) je jezik interesno globalne informacije in ga določa tematska univerzalnost (znanost, informacijska tehnologija, politika, gospodarstvo idr.). In to vlogo je prevzela angleščina v drugi polovici dvajsetega stoletja (Crystal 1997). Njen vpliv je danes opazen v vseh evropskih jezikih. To pa najbolje ponazarjajo hi- bridna poimenovanja (Muhvić - Dimanovski 2005: 42): franglais, svengelsk, Denglish, Spanglish, evroangleščina. Krajnc in Skitek (2007) sta z engliško označili jezik v bese- dilih slovenskih klepetalnic, podobno kot Radio Slon in sadež znamenito anglaševanje, ki je »poseben jezikovni prijem, ki se uporablja izključno znotraj ljubljanščine. Pri anglaševanju nadomestimo slovenske besede z angleškimi in jih nato sklanjamo in spregamo, kot bi bile slovenske«. 2.0 V slovenskih priročnikih je ustaljen izraz za poimenovanje prvine iz angleškega jezika v slovenskem anglicizem ‘element angleščine v kakem drugem jeziku (SSKJ); ‘angleška prvina v drugem jeziku’ (SP 2001); ‘prvina angleškega jezika v drugem jeziku (VST 2002). Nekoliko natančnejša je defi nicija (Filipović1990: 16–17), da so anglicizmi besede angleškega izvora in besede, ki jih je angleščina prevzela od drugih jezikov, ter jih vključila v svoj leksikon, od tod pa jih prevzemajo drugi jeziki. V slovenistiki je mogoče zaslediti tudi uporabo izraza anglizem. Podatki o pogo- stnosti v obeh korpusih dajejo prednost prvemu (42) pred drugim (31): anglicizem: Fidaplus (26), Nova beseda (16); anglizem: Fidaplus (23), Nova beseda (8). 2.1 Prevzemanje anglicizmov je mogoče umestiti v procese nastajanja novih besed. V kroatistiki je Muhvić - Dimanovski (2005) opozorila na dva vidika neologizmov, tudi t. i. neoanglizmov, glede na poimenovalno potrebnost: (1) Poimenovalno nepotrebni so stilistični, ker so vzporednica že obstoječemu izrazu in so narejeni za rabo v določenem besedilu ter imajo veliko ekspresivnost. Nekateri jih imenujejo tudi hapaksi, okazionalizmi ali priložnostnice. (2) Poimenovalno potrebni so taki, ki nastajajo zaradi nove predmetnosti, pojmovno- sti, pojavnosti ali družbeno-zgodovinskih pojavov. Pri tem lahko nastajajo nove domače besede za pojme iz domačega okolja, za novosti iz tujega okolja pa se pogosteje prevzemajo tuje besede. Poleg prevzetih besed v citatni ali podomačeni obliki (izposojenk) posebno mesto pripada t. i. psevdoizposojenkam, ki ne nastajajo v tujem, ampak v domačem jeziku s kombiniranjem domačih in prevzetih prvin. Irena Stramljič Breznik, Prevzete leksemske prvine in njihova besedotvorna zmožnost … 151 2.2 Podobna stališča najdemo tudi v slovenistiki. Anglicizmom v slovenščini se v svojih raziskavah pogosto posveča Šabčeva (2006: 208–215; 2007: 316–324) in ugo- tavlja njihove različne stopnje prilagajanja v pisavi in izgovarjavi. Novejši anglicizmi se tako pojavljajo v nestabilnih dvojnih ali celo več oblikah (koktajl/koktelj/cocktail; leasing/lizing; make-up/make up/mejkap), nekateri pa so delno ali pa že v celoti po- slovenjeni: parkirati, vikend, sendvič, hit, lobirati, skenirati, kampus. S pravopisnega vidika pa opaža pogosto vključevanje črk, ločil in znakov angleškega jezika v slovenske besede (exspres, pohištvo & stoli, z' dežele). Tudi Bokalova (2003: 15) poudarja, da veliko novih besed v jeziku nastane s pre- vzemanjem, in to bodisi v izvorni ali podomačeni obliki. V ečja količina prevzetih besed je tipična za posamezna področja, kot so npr. kulinarika, mobilna telefonija (Stramljič Breznik 2003) in informatika. Ista avtorica (Bokal 1998: 148) navaja prav tako tri oblike prevzemanja: citatno, dobesedni prevod ali kalk in svobodno prevzemanje. Pri citatnih se prevzeti leksemi pišejo, izgovarjajo, sklanjajo po pravilih jezika, iz katerega prihajajo (Toporišič 1992: 14), kalk je po sestavinah tuje besede napravljena beseda ali besedna zveza (Toporišič 1992: 80). Tujke so večinoma nepopolno prilagojene zlasti v pisavi, redko v izgovoru in pregibanju, medtem ko so izposojenke docela prilagojene sloven- skemu izgovoru, pisavi, pregibanju, skladnji in tvorjenju (Toporišič 2000: 131–132). Prevzemanje je mogoče opazovati skozi več stopenj (Bokal 1998: 149–150): (1) pojav nove besede (e-mail); (2) govorno prilagajanje (imejl); (3) pisno prilagajanje (email); (4) zmožnost tvorjenja novih členov in oblikovanja besedne družine (emajli- ranje); (5) pojav sopomenke (e-pošta, elektronska pošta ) in (6) možnost uporabe domače ustreznice ter opustitev prevzete. Tako idealno zapovrstje doseže le malo prevzetih besed. Gložančev in Kostajevec (2006: 91–93) sta z vidika generiranja opisali nekaj opaz- nih skupin novejšega besedja, med katerimi opazen delež zavzemajo tiste, ki so rezultat intenzivne jezikovne odprtosti kot posledice splošnih medkulturnih povezav in globali- zacijskih teženj. Nastopajo lahko v citatni obliki (deadline), v dvojničnih oblikah citat- no/podomačeno (bodybuilder/bodibilder) ali v podomačeni obliki (bedž). Prilagajanje slovenščini se kaže s podomačevanjem (bodibilder), z oblikoslovno (brainwahing -a, -u ...) ali besedotvorno polcitanostjo (mainstream-ovski). 2.3 Raziskava o lastnostih neologizmov v ruščini, nastalih pod vplivom angleškega jezika (Honselaar 2002: 102–108), združuje pri opazovanju formalni in semantični vidik novotvorjenk ter posledično omogoča njihovo kategorizacijo v naslednje skupi- ne: neostilizem (nekdanji žargonski ali pogovorni izraz, ki se je razširil tudi na druga področja rabe), neoarhaizem (stara oblika s starim pomenom, ki se je ponovno reha- bilitirala zaradi družbenopolitičnih sprememb), neohistorizem, neosemantizem (novi pomen stare besede) in neoformizem (nova oblika z novim pomenom), ki vključuje podtipe: novotvorjenka (rus. завалюхa ‘crumbling house’), transliteriranka (angl. loft > rus. лофт), transkribiranka (angl. lodge > rus. лодж), mešanka (kombinacija transkripcije in transliteracije: angl. browser > rus. браузер/брoузер: transliterirana elementa (бр, ер), transkribirana (ау/oу)), latinično-cirilična mešanka (web-страница) in citatna beseda (angl. sale > rus. sale). 152 Jezikoslovje 3.0 Vpliv angleščine na slovensko besedje je viden na vseh področjih delovanja in v različnih zvrsteh, še posebno pa je očiten v medijih (Valh Lopert 2008) in govoru mladih. Zlasti pri slednjih gre namreč za neformalno varianto občevalnega jezika, ki jo označuje poseben slovar, sestoječ bodisi iz novih izrazov ali pa iz starih z novim ali drugače zaobrnjenim pomenom. Za sleng je tipična ekspresivnost ali celo afektacija (Gjurin 1974: 65–66). Vse izraženo je pogosto hipertrofi rano, objestno, včasih pa tudi litotizirano, pritišano. To, kar je »in«, pa se zelo hitro menjava, saj je treba ves čas biti čim manj odvisen tudi od svojega lastnega izročila (Toporišič 1992: 278; 2000: 25–26). Za sleng je značilna tudi velika egocentričnost, izrazito čustveno vrednotenje, velika subjektivnost, kar se na jezikovni ravni kaže v hoteni in zavestni releksikalizaciji, tj. pomenskem prevrednotenju, izjemni pomenski širini ali delni sinonimiji s tradicional- nimi pomeni besed, v vključevanju tujejezičnih prvin in prvin različnih zvrsti znotraj istega jezika (Skubic 2005: 213–232). 3.1 Razmah posebne medvrstniške komunikacije je poleg mobilne telefonije omo- gočil nov množični medij, tj. internet, ki se je razširil sredi devetdesetih let. Splet, sestavni del interneta, je tako pridobil pomembne razsežnosti kot družbeni in kultur- ni fenomen. Dostop do spleta je postal celo eden izmed najpomembnejših kazalcev sodobnega družbenega razvoja. Glede na podatke drugih članic EU se Slovenija s sedemintridesetodstotnim deležem prebivalstva, ki redno uporablja internet, uvršča v sredino te lestvice. Privlačnost spletnega komuniciranja se skriva v prisvajanju različnih identitet in ohranjanju posameznikove anonimnosti. V zadnjem času je zelo aktualna oblika spletnega komuniciranja pisanje blogov, ki so navadno posvečeni eni sami specifi čni temi in imajo navadno enega samega avtorja, čeprav jih lahko piše tudi več. Bralci pa imajo možnost, da se neposredno odzovejo na temo in objavijo svoje komentarje. Drugo pomembno obliko sočasne in množične komunikacije predstavljajo še spletni forumi ali klepetalnice. Spletni jezik je glede na prenosnik pisni, vendar se razlikuje od klasičnega pisnega, ker vanj pogosteje vdira govorna struktura. Sprejetost in aktualnost novega medija pa izkoriščajo tudi tradicionalni mediji, saj je večino tiskanih publikacij mogoče najti na spletu v obliki t. i. e-časnikov. 3.2 Prispevek se omejuje na opazovanje angleških prvin v slovenščini, ki so po strukturi t. i. neoformizmi. Kot je že bilo omenjeno, so ti lahko po svoji naravi domače nove besede (Štebih 2007) ali pa prevzete oz. psevdoprevzete besede iz tujejezičnega okolja. Prispevek se osredinja zgolj na slednje, tj. take besede, ki vključujejo v celoti ali pa samo v kakem delu prevzete morfemske prvine iz angleščine, z namenom, da se ugotovijo vzorčne možnosti vraščanja v slovenski leksikalni sistem. Gradivo je bilo paberkovalno zbrano na spletu od decembra 2007 do januarja 2008, in sicer v dveh sklopih: (1) iz različnih blogov in klepetalnic ter (2) po e-časnikih (Mladina, Delo, Večer). Prvi vir je zaradi narave blogov, ki omogočajo objavo komentarjev večjega števila zainteresiranih bralcev, in klepetalnic, ki so oblika sočasne in množične komunikacije, primeren za opazovanje vraščanja tujejezičnih prvin v slovenske tvorbene vzorce ter ustvarjanje celih besednih družin. Irena Stramljič Breznik, Prevzete leksemske prvine in njihova besedotvorna zmožnost … 153 Drugi vir omogoča opazovanje kombiniranja morfemskih prvin iz obeh jezikov, ki večinoma nastajajo kot poročevalski aktualizmi, tj. enkratne za določeno priložnost narejene besede. Le-te imajo dve skupni značilnosti, in to sta: da so pogosto narejene za rabo v čisto določenem sobesedilu, vendar ne iz poimenovalne potrebe, in da imajo izrazito ekspesivno vrednost (Korošec 1998: 26–33). 4.0 Gradivo je razvrščeno v tri skupine. V prvi so opazovane besedne družine gle- de na angleško podstavo, ki je lahko citatna, transliterirana, transkribirana, mešanica obojega ali pa je le enakopisnica oz. enakopisnica in enakoglasnica v obeh jezikih. Posebej pa bo izpostavljena obsežna besedna družina prevzete besede blog, ki je za- radi neproblematične prilagoditve slovenskemu slovničnemu sistemu po analogiji ali blizuzvočnosti z drugimi podobnimi besedami izoblikovala obsežno leksemsko združbo. V drugi bodo predstavljeni t. i. hibridi ali mešanke, v katerih se kombinirajo slo- venski in angleški morfemi po analogiji domačega ali tujega tvorbenega vzorca. Tretjo skupino predstavljajo sklopi iz krnjenih tujih sestavin s prvinami letrizma, tj. posebnega oblikovanja s črkami. Pri tem lahko nastajajo t. i. prekrivanke (Logar 2005). Razlage angleških besed so povzete po Velikem angleško-slovenskem slovarju (V ASS 2005, 2006). 4.1 Besedne družine Angleški iztočnici sledi prikaz prevzemanja v slovenščino in nastanek drugih členov besedne družine. Pred tvorjenko je v oklepaju zapisana stopnja tvorbe. Če je beseda v oklepaju z zvezdico, pomeni, da v zbranih gradivskih virih ni bila potrjena, vendar je mogoče zaslediti iz nje nastalo višjestopenjsko tvorjenko. Po korpusu Fidaplus ali spletnem viru je dodan primer sobesedilne rabe za zadnjo tvorjenko. 4.1.1 Besedna družina z ohranjeno citatno angleško podstavo: angl. blog 1 glag. ‘pisati blog’; sl: (*blogg-ati) > (1.) blogg-ar, blogg-anje, blogg-er > (2.) blogger-ski (Meg se v svojem blogu ukvarja predvsem s spletom in bloggersko druščino); angl. Google; sl.: Google > (1.) Googl-ov, Googl-er, (*googl-ati) > (2.) googl-aš, googl-anje (da se v pogovornem jeziku med spletnimi uporabniki uporablja izraz goo- glanje kot nadomestek za iskanje). 4.1.2 Besedna družina z v slovenščini napačno vzpostavljeno citatno angleško podstavo: 1 Iztočnic blog VASS še nima. Simon Krek, urednik slovarja, pojasnjuje, da angleški glagol to blog vsekakor obstaja, težava je le v tem, da novi izrazi v slovarje prihajajo z zamudo. Novi angleško-slovenski slovar opisuje angleščino nekje do leta 2001/2002, predvsem prva knjiga, kjer je črka B. Pravi razmah blogov se je zgodil okrog leta 2004, ko so tudi »resni« angleški slovarji začeli beležiti to besedo. Načeloma pa se je blog rodil s krajšanjem besede weblog, ki je starejša in je v slovarju. Baje gre za besedno igro »we blog« – mi blogamo. Nedoločnik glagola je v angleščini torej to blog z enim g-jem, dva pa dobi pri zloženkah po angleških besedotvornih pravilih, kjer pred obrazili, ki se začnejo s samoglasnikom, podvojimo končni soglasnik, če je pred njim samostojni naglašeni samoglasnik (blogger, blogging itd.). Slovenci očitno torej za izhodišče jemljejo eno ali drugo obliko. Podobno je mogoče ugotoviti tudi za mobbing, ki ga v V ASS še ni. 154 Jezikoslovje angl. loser sam. ‘poraženec, zguba; sl. looser > (2.) looser-stvo, looser-ski (ampak na najbolj looserski način, s strelom v usta). Beseda looser je dobila napačno citatno podstavo na podlagi angleškega izgovora dveh glagolov. Glagol to loose ‘zrahljati, popustiti’ se izgovori lus; glagol to lose ‘izgubiti, ostati brez’ pa luz. V tem primeru gre za t. i. psevdocitatnost, za katero pa se skriva zgolj pomanjkljivo znanje angleščine. 4.1.3 Besedna družina s pisno podomačitvijo angleške podstave: angl. mobbing; 2 sl. mobing ‘psihosocialno nasilje, trpinčenje na delovnem mestu’ > (1.) (*mob-irati) > (2.) mob-ator , mob-ist, (*mobir-an) > (3.) mobiran-ec (... pretiranega zadovoljstva z izrazom mobing tudi kljub zapisovanju v slovenjeni obliki v slovenski javnosti nihče ne izraža, še težje gredo z jezika izpeljanke mobiranec (žrtev mobinga) ter mobator ali mobist (tisti, ki izvaja mobing), Večer, februar 2007). 4.1.4 Besedne družine s pisno podomačitvijo angleške podstave na podlagi izgo- vora: angl. approve glag. ‘odobriti; odobravati’; sl. sam. apruv ‘odobritev’ > (1.) apruv- ati > (2.) apruva-n (Messino je apruvan); angl. board sam. ‘deska’; boarder ‘deskar/-ka’; sl. bord > (1.) bord-ati > (2.) bord- anje, bord-er > (3.) border-ka, border-ski (ampak sodi v svetovni borderski vrh); angl. break sam. ‘prekinitev, premor, predah’; glag. ‘prekiniti’; sl. sam. brejk > (1.) brejk-ati (če me boste stalno brejkali, ne bom mogel ničesar povedati); angl. breakdance glag. ‘plesati breakdance’; sl. brejkati (pridemo v prazno halo in začnemo brejkati) > (2.) brejk-er > (3.) brejker-ka, brejker-ski (Ko bo brejkerski fi nale v zadnji uri dneva rodil najboljše); angl. cancel sam. ‘preklic’; glag. ‘preklicati’; sl. kensl > (1.) kensl-ati > (2.) kensl- anje > (3.) s-kenslati (čeprav bi te hoteli skenslati, bi te itak); angl. chek sam. ‘pregled’, glag. ‘pregledati’; sl. glag. ček-irati > (1.) čekir-anje, po-čekirati, pre-čekirati (je pa zelo zgovorna in te prečekira takoj); angl. cool prid. ‘obvladan, priseben; frajerski, mega’; sl. kul > (1.) kul-irati, kul- ski > (2.) s-kulirati > (3.) skulira-n > skuliran-ost (Premore temperament, zavestno in lepo odmerjeno dozo skuliranosti); angl. cruise glag. ‘križariti’; sl. kruz-ati > (1.) kruz-anje, kruzaj-oč, kruz-er > (2.) kruzer-ski (Zabrundal naj bi v njihovem kruzerskem modelu); 2 V korpusu Fidaplus so 104 pojavitve besede mobbing, vendar ne tudi še kakšna druga tvorjenka s podstavo -mobb-. Zasledimo pa naslednjo razlago: Takšnemu odnosu pravimo »mobbing«; izraz izhaja iz angleškega glagola »to mob«, ki pomeni na- padati. Pravzaprav je izposojen iz živalskega sveta, znani etolog Konrad Lorenz je namreč z njim označil napadalno vedenje večjih ptic roparic do manjših, kadar jim hočejo zasesti gnezdo. Povsem primeren pa je tudi za opis vsakodnevnega pojava v delovnem okolju. Prvi so ga povzeli švedski strokovnjaki, ki so v 70. letih raziskovali nasilno vedenje otrok do vrstnikov v šoli. Ker nasilno vedenje med otroki spremljajo fizični napad in grožnje, se vse več raziskovalcev odloča, da psihološko teroriziranje med otroki in dijaki v šolah imenujejo »bullying« (prepotentnost, tiranstvo), subtilnejšo obliko psihosocialnega terorizma, katerega cilj je socialna osama žrtve v delovnem okolju, pa »mobbing«. Heinz Leymann, nemški zdravnik, specialist medicine dela, je v začetku 80. let prevzel ta izraz, da je z njim opisal »psihološki terorizem na delovnem mestu, točneje tiste oblike nasilja, pritiskov in psiholoških oblik agresije, zaradi katerih se posamezniku zruši njegov obrambni sistem in resno zboli«. Irena Stramljič Breznik, Prevzete leksemske prvine in njihova besedotvorna zmožnost … 155 angl. dance sam. ‘ples, plesanje’; glag. ‘plesati’; dancer ‘plesalec-lka’; sl. dens > (1.) dens-ati, (2.) dens-anje, od-densati, za-densati; sl. dens-er > (1.) denser-ka (go-go denserke se ne najemajo posamično); angl. fake sam. ‘ponaredek; prevarant; prevara; fi nta’; sl. fejk > (1.) fejk-ica, (*fejk- ati) > (2.) fejk-anje, s-fejkati, fejk-er > (3.) fejker-ka (naša Pikica je pa way pretter kot tale fejkerka); angl. fl a t ‘stanovanje’; sl. fl e t > (1.) fl et-ek (da si najdem fl etek, da se selim); angl. Google; sl. gugl < (1.) guglkuhanje, guglblefer, guglboj, guglati > (2.) gug l- a nje, gugl-ovanje, gugl-ar, gugl-er, po-guglati (Tako je danes že v uporabi beseda poguglati); ang. loser ‘poraženec, zguba’: sl. luz-er > (1.) luzer-ček, luzer-ka, luzer-ski (V lu- zerskih klubih pa pač ni zvezdnikov); angl. move glag. ‘premikati se’; sl. muv-ati > (1.) muv-anje, muv-ing, muv-er (ej, slo muska je en podn. bepop pa game over (beri gay muver); angl. scroll glag. ‘premakniti se, drseti’; sl. skrol-ati > (1.) (*skrol-er) > (2.) skro- ler-ček (je iz mehke gume in nudi malce več upora kot skrolerčka pri logijih). 4.1.5 Besedna družina s svobodno podomačeno angleško podstavo: angl. download glag. ‘naložiti, presneti’; sl. dovnlovd-ati, dovnloud-ati > (1.) do- vnloud-anje (Na glasbeni sceni lahko »dovnlovdate« pesem; potem je dovnloudanje čisto simpl). V prvem delu je ow podomačen v ov (dovn)), običajnejše je namreč podomačenje po pravilih za izgovor angleških črk (ow > av): zapis davn in izgovor dan. V drugem delu -lovd/loud- slovensko prečrkovanje sledi izgovoru. 4.1.6 Besedna družina, katere podstava je v zapisu identična v slovenščini in angleščini, ne pa v izgovoru: angl. spam ‘nezaželena elektonska pošta’; sl. spam > (1.) anti-spam, spam-(ar/er), (*spam-ati) > (2.) spam-anje, spam(ar/er)-ski > (3.) anti-spamerski). 4.1.7 Besedna družina, katere podstava je v zapisu in izgovoru lahko identična v slovenščini in angleščini (vendar prim. tudi možno ameriško izgovarjavo: V ASS I, 88): angl. ask ‘vprašati’: sl. ask-ati < (1.) ask-anje (askanje ni greh). 4.1.8 Analogno oblikovana besedna družina besede blog Posebej zanimivo je, da je beseda blog dobila že samosvojo slovarsko leksemsko združbo 3 iz več kot stotih besednozveznih ali besednih enot, združenih pod naslovom Blogerski neologizmi (neoblogizmi). Tvorjenke iz blog so nastale po analogiji tvorjenk blizuzvočnih slovenskih besed. Tako ima velik delež tvorjenk vzporednice v tvorjenkah s korenskim morfemom -bo(g/ž)-), npr.: bloglonaj, blogoskrunstvo, blogoslužje, oz. vzpostavljen cel sistem analogne tvorbe po drugih tvorjenkah s tipičnimi tvorbenimi morfemi za prepoznavne pomenske kategorije: blogodajalec < delodajalec; blogovišče < prostor kot igrišče, letovišče; blogun < slabšalno kot vohun, grdun. V ponazoritev navajam vse zbrane tvorjenke, razvrščene po temeljnih besedotvornih vrstah. 3 Http://vzohdniblog.ednevnik.si/?w=janalumnus&category=blogologija. 156 Jezikoslovje Izpeljanke: blog-ada, blogajna, blogastično, blogat, blogataš, blogator , blogicizem, blogika, bloginja, bloginje, bloginjščica, blogirati, blognat, blogniti, blognje, blogok, blogji, blogon, blogovina, blogovišče, blogovit, blogovnica, blogovski, blogulja, blogun, bložanski, bložki, zablogiran, zablogiranec; tvorjenke iz predložne zveze: brez-blož- je, medbložje, pribložje. Zloženke (podredne medponsko-priponske, npr. blog-o-ljub-je, ali podredne med- ponske, npr. blog-o-dajalec): blogaboječ, blogodajalec, blogodržec, blogofi l, blogo- glasno, blogojemalec, blogokleten, blogoskop, Blogoljub, Blogoljuba, blogoljubje, blogologija, blogolom, Blogomil, blogomor, blogopis, blogopisec, blogoskrunstvo, blogoslovje, blogoslužje, blogostrastno, blogosumje, blogošpegec, blogotaj, blogotišje, blogotožje, blogotrebec, blogotvorec, blogovid, blogoznanstvo, blogodržen, blogomrzje, enobloštvo, mnogobloštvo. Sestavljenke: de-blogirati, izblogirati, najblogji, Nebložje, poblogati se, razblogi- rati, sobložje, transblogirati, zablogati se. Sklopi: hvala-blogu, zabloga, blogme, blogsigavedi, blogopališče < blog + (pok)opališče. 4.2 Hibridne tvorjenke predstavljajo kombinacijo morfemskih prvin iz obeh jezikov, in to po domačem ali tujem tvorbenem modelu. 4.2.1 Mešanke prvega tipa prevzeto podstavno prvino s tipičnimi domačimi tvor- benimi morfemi umeščajo v domač besedotvorni vzorec po zakonitostih slovenskih besedotvornih vrst, tako da je zlahka najti ustrezni domači model, ki je bil pri tem uporabljen: a) glagolske ali samostalniške izpeljanke: džus-kati, konektati, twixati; grafi t-ar, marke- tingar, stripar, monitorir-anje, overdoziranje, panoramiranje; b) zloženke: alk-o-ljub- (npr. po rodoljub), fotopis, seksoslovje, stripoigra, kardiovad- ba (prim. veseloigra, telovadba); c) sestavljanke: s-konzumirati, zreklamirati, zMENTOSati se. 4.2.2 Mešanke drugega tipa predstavljajo prav tako kombinacijo domačih in prev- zetih prvin, toda po analogiji tujega tvorbenega vzorca. Pri tem pogosto prepoznamo morfeme, ki so blizu korenskim, vendar so v zloženkah vselej vezani. Fleischer in Barz (1992: 67) jih imenujeta konfi kse. Nastopajo lahko v prvem (ekodavek), drugem (diskoteka) ali obeh delih (avtomat) zloženk. a) Primeri takih pogostejših prvin v drugem delu: -fest: bogračfest; -fi l: Pohorjefi l; -fob: romofob; -gate: rupargate; -holik, -holičarka, -holizem: čokoholik, fotoholik, šopingoholik, stripoholik; fi lmoholičarka, čokoholizem; -kracija: torbokracija; -land, -landija: Jonasland, Štajerland; črkolandija, Evrolandija, Qlandija; Irena Stramljič Breznik, Prevzete leksemske prvine in njihova besedotvorna zmožnost … 157 -logija: mehurčkologija, zobologija; -mat: slikomat, zdravkomat; -meter: kozmetometer, slinomater, županometer; -mobil: mamamobil; -pedija: telopedija; -skop: glasboskop, smrkoskop, Mariskop; -teka: smehoteka. b) Primeri takih pogostejših prvin v prvem delu: kvazi-: kvazipametnjakovič, kvazisvoboda, kvazimaneken, kvazizdravjebrižnik, kvazimučeniški; mega-: megaslaven; multi-: multifant. c) Med predponskimi obrazili so pogostejša: anti-: Antipeterle, Antijanša; post-: postpleničarski. 4.3 Sklapljanje velja za nesistemski tvorbeni vzorec (Vidovič Muha 1988), ker ni mogoče predvideti niti števila predmetnopomenskih besed niti slovničnega razmerja med njimi. Sklapljanje lahko poteka na ravni besedne zveze (vsak-dan, vse-za-domovino- dom-cesarja), stavka (Maribor-je-ful-bomba), danes pa vse pogosteje poteka sklapljanje krnov, katerih nastajanje prav tako ni predvidljivo. Nove besede, sklopljeni krni, kažejo veliko ustvarjalne svobode in izvirnosti. Zbrano gradivo je mogoče družiti v dve skupini. 4.3.1 Tvorjenka nastane s sklapljanjem krna in cele besede ali dveh krnov, ki ohranjata prepoznavna dela obeh besed iz besedne zveze. Novotvorjenka lahko vsebuje še prvino zvočnega slikanja – rime: dokuportret < dokumentirani portret; Türkinon < Türk + Cannon ‘fotoaparat, ki ga je fotografsko društvo podarilo pred- sedniku’; globelost < globalna debelost; multikulti < multikulturen; ornitopter < ornito(logija) + (heliko)pter; šokumentarec < šokantni dokumentarec; urboturbo < urbani turbofolk. 4.3.2 Pri sklopljenih krnih gre za prekrivanje v posameznih črkovnih sklopih kot presečnih množicah: (E)stradanje < ‘novice iz sveta estrade’, dvoumno: Estrad-anje : E-stradanje; estradamus < Estrada + Nostradamus; guvernator < guverner + terminator; rapostol < rap + apostol; LiteRadio < literatura na radiu; robolucija < robotska revolucija; sekskurzija < seksualna ekskurzija. 158 Jezikoslovje 5 Sklep Paberkovalni nabor angleških leksikalnih prvin, omejen zgolj na vzorčni prikaz raznolikih možnosti vraščanja v slovenski tvorbeni sistem, hote izpostavlja skrajne ko- munikacijske okoliščine, tj. netradicionalno in k afektaciji težečo uporabo jezika mladih na spletu ter ustvarjanje publicističnih priložnostnic. Oboje namreč predstavlja primer idealnih pogojev za jezikovno eksperimentiranje, saj so v ospredju inovacija, izvirnost in besedna igra. V največji možni meri prihaja do izživljanja jezikovne ustvarjalnosti in svobodnega gnetenja domačih in tujih jezikovnih prvin v nove kombinacije. Kljub navidezni stihijskosti pa je mogoče prepoznati tri tvorbene težnje: (1) pre- vzete prvine prilagajti tvorbenim vzorcem slovenskega jezika, (2) z domačimi prvinami zapolnjevati tuje tvorbene vzorce ter (3) krajšati in nastale krne kombinirati v nove z letrističnimi prvinami obogatene besede. S stališča knjižnega jezika gre pri mnogih obravnavanih zgledih za t. i. jezikov- nosistemsko besedotvorno vzorčenje, ki mu podlegajo prevzete besede z možnostjo tvorjenja besednih družin analogno po domačih (npr. blog), oz. hkratno uporabljanje že prevzetih tujih vzorcev in njihovo delno zapolnjevanje z domačimi prvinami (mama- mobil). Nastale tvorjenke so neobičajne, presenetljive in nosijo stilni naboj. Prevze- manje tujejezičnih prvin tako ne ustvarja toliko novih tvorbenih vzorcev, ampak že ustaljenim širi novo sestavinsko kombinatoriko. V njej je pogosto mogoče prepoznati čisto veselje in zadovoljstvo nad lastno jezikovno ustvarjalnostjo, ki poteka brez za- por. Kljub jezikovni iskrivosti redkokateri domislek postane del splošnega leksikona, večina jih za vedno ostane zunaj njega, tj. na obrobju, v zasebni ali individulani rabi, kjer so tudi nastali. Občutek, da jezikovno posebno postaja splošno, je zato varljiv, saj ga navidezno sprožajo nove možnosti spletne komunikacije, pri kateri se meja med javnim in zasebnim zelo rahlja. LITERATURA Ljudmila BOKAL, 1998: Tipologija novih besed (ob primeru avtomobilskega izrazja). V: M. Humar (ur.). Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje. Ljubljana: ZRC SAZU. 147–162. – – 2003: Jezikovne spremembe s stališča novih besed. Slovenski jezik. Slovene Linguistic stu- dies 4. 13–25. David CRYSTAL, 1997: English as a Global Language. Cambridge: Cambridge University Press. Velimir GJURIN, 1974: Interesne govorice sleng, žargon, argo. Slavistična revija 22/1. 65–81. Alenka GLOŽANČEV, Polona KOSTANJEVEC, 2006: Novejše besedje slovenskega knjižnega jezika – seznam (A–O). Jezikoslovni zapiski 12/2. 89–160. Wim HONSELAAR, 2002: Newspeak, lexicography and computers.V: R. Lučić (ur.). Die Welt der Slaven. München: Otto Sagner. 102–108. Rudolf FILIPOVIĆ, 1990: Anglicizmi u hrvatskom ili srpskom jeziku: porijeklo, razvoj, značenje. Zagreb JAZU. Wolfgang FLEISCHER, Irmhild BARZ, 1992: Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache. Tü- bingen. Mira KRAJNC I VIČ, Špela SKITEK, 2007: Engliško? V: M. Jesenšek (ur.). Besedje slovenskega jezika, (Zora, 50). Maribor: Slavistično društvo. 325–336. Tomo KOROŠEC, 1998: Stilistika slovenskega poročevalstva. Ljubljana: Kmečki glas. Irena Stramljič Breznik, Prevzete leksemske prvine in njihova besedotvorna zmožnost … 159 Nataša LOGAR, 2005: Norma v slovarju sodobne slovenščine: zloženke in kratice. Družboslovne razprave (21/48). 211–225. Vesna MUHVIĆ - DIMANOVSKI, 2005: Neologizmi. Problemi teorije i primjene. Zagreb: Zavod za lingvistiku FF. Andrej SKUBIC, 2005: Obrazi jezika. Ljubljana: Študentska založba. Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 2003: Besedotvorna tipologija novonastalega besedja s področja mo- bilne telefonije. Slavistična revija 51/posebna št. 105–118. – – 2005a: Pomembna monografi ja o besedotvornih spremembah v slovanskih jezikih. Slavistična revija 53/2. 237–243. – – 2005: Prevzete in domače prvine v slovenskih zloženkah. Jezikoslovni zapiski 11/2. 7–30. – – 2007a: Samostalniški germanizmi v frazemih Slovarja slovenskega knjižnega jezika od a do h. V: M. Jesenšek (ur.). Besedje slovenskega jezika, (Zora, 50). Maribor: Slavistično društvo. 291–303. – – 2007b: Slovensko besedje v prepletu znotraj- in medjezikovnih razmerij. V: M. Jesenšek (ur.). Besedoslovne spremembe slovenskega jezika skozi čas in prostor, (Zora, 49). Maribor: Slavistično društvo. 425–473. Nada ŠABEC, 2002: Vpliv angleščine na slovensko besedje. Riječ 8/2. 83–89. – – 2006: Anglicizmi v slovenskih medijih. V: M. Koletnik (ur.), V. Smole (ur.). Diahronija in sinhronija v dialektoloških raziskavah, (Zora, 41). Maribor: Slavistično društvo. 208–215. – – 2007: Vpliv angleščine na slovenščino: leksikalni in pravopisni vidik. V: M. Jesenšek (ur.). Besedje slovenskega jezika, (Zora, 50). Maribor: Slavistično društvo. 316–324. Barbara ŠTEBIH, 2008: Tvorbeni obrasci neologizama u hrvatskome standardnom jeziku. V: Десета Международна конференцияна Комисията по славянско словообразуване при Международния комитет на славистите. Словообразуване и лекcикoлoогия. Sofi ja. (V tisku) Jože TOPORIŠIČ, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: CZ. – – 2000: Slovenska slovnica, Četrta, prenovljena in razširjena izdaja. Maribor. Alenka VALH LOPERT, 2008: Germanizmi v oddajah komercialne radijske postaje Radio City Maribor. 10. Arbeitstagung für bayerisch-österreichische Dialektologie. Celovec. (V tisku). – – Prevzeto besedje v jeziku komercialne radijske postaje (Radio City v Mariboru). Jezikoslo- vni zapiski (V tisku). Ada VIDOVIČ-MUHA, 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana. – – 2003: Sodobni položaj nacionalnih jezikov v luči jezikovne politike. V: A. Vidovič Muha (ur.). Slovenski knjižni jezik - aktualna vprašanja in zgodovinske izkušnje: ob 450-letnici izida prve slovenske knjige, (Obdobja, 20). Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete. 5–25. VIRI Korpus FIDAPLUS: http://www.fi daplus.net/ Korpus NOV A BESEDA: http://bos.zrc-sazu.si Slovenski pravopis, 2001: J. Toporišič (ur.). Ljubljana: SAZU in ZRC SAZU. Slovar slovenskega knjižnega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediščem slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki, Elektronska izdaja na plošči CD-ROM. Ljub- ljana 1998. 160 Jezikoslovje Veliki angleško-slovenski slovar, 2005, 2006: S. Krek (ur.). Ljubljana: DZS. Veliki slovar tujk, 2002, M.Tavzes (ur.). Ljubljana: CZ. ZUSAMMENFASSUNG Fremde lexikalische Elemente und ihre Wortbildungspotenz im Slowenischen Die rasche wirtschaftliche und politische Entwicklung der heutigen globalisierten Welt hat intensive wechselseitige sprachliche Einfl üsse zur Folge, die wie überall auch im slawischen Sprachraum beobachtet werden können. Laut Ergebnissen einer umfangreichen Untersuchung zu Tendenzen der Internationalisierung in den slawischen Sprachen enthalten lexikalische Bestände einzelner Sprachen einen immer größeren Anteil an mehr oder weniger assimilierten Internationalismen. Ebenso neu in allen Sprachvarietäten sind einige Wortbildungsmuster und- strukturen, die sich in einem Prozess der Lexikalisierung befi nden. Für die slowenische Sprache lässt sich Ähnliches feststellen. Die lexikalische Dynamik in Richtung Internationalisierung wurde von der Autorin partiell bereits referiert, u.a. in den Beiträgen zu wortbildungstypologischen Eigenschaften der Lexik der Mobiltelephonie bzw. zur Hybridisierung der slowenischen Komposita. Aufgrund der bisherigen Forschungsergebnisse und einer zufälligen Überprüfung der Lexik im Internet sind mindestens drei Möglichkeiten der Inkorporierung von fremden lexikalischen Elementen in die Struktur des slowenischen lexikalischen Bestandes vorauszusehen: (1) Phonetisch-orthographische Assimilierung und Etablierung im slowenischen Derivations- system ((loser > luz-er > luzer-ček, luzer-ka, luzer-ski) bzw. Beibehaltung der fremden Zitatform in Kombination mit dem heimischen Wortbildungsmorphem (googl-anje, googl-aš); (2) Hybridisierung der Komposita als Resultat der Kombination von heimischen und redu- zierten hochproduktiven fremden Lexemen ((rupargate, torbokracija, mehurčkologija, telopedija, kvazipametnjakovič, postpleničarski). (3) Analogiebildungen, entstanden nach dem Vorbild fremder (vor allem englischer) Wor- tbildungsmuster, mit gleichzeitiger Reduktion und Zusammenrückung (globesity: globelost < globalna debelost; ornitopter < ornito(logija) + (heliko)pter; šokumentarec < šokantni doku- mentarec; estradamus < Estrada + Nostradamus, sekskurzija < seksualna ekskurzija); Bildungen mit wortspielerischem Charakter sind hierbei möglich (Türkinon < Türk + Cannon). V or dem Hintergrund der Sprachnorm ist die gegenwärtige Hybridisierung der slowenischen Lexik als Normalfall anzusehen. Es handelt sich um unaufhaltsame Prozesse der lexikalischen Übernahmen aus anderen Sprachen und ihre Etablierung im System der slowenischen Lexik. Die Kombination von fremden und heimischen Lexemen ergibt neue Wortfamilien (spam: spam-(ar/er), spam(ar/er)-ski, anti-spamerski, spam-anje, anti-spam; blog: blog-er, blogg-er, blogerski). Allerdings sollen okkasionelle Bildungen mit expressivem Charakter von den bereits lexikalisierten hybriden Bildungen unterschieden werden. Die Letzteren bereichern das Wortbi- ldungspotential der slowenischen Sprache bedeutend. Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)