PRIZNANJA OB DNEVU OBOROŽENIH SIL - Na osrednji dolenjski proslavi ob 22. decembru, ki je bila pretekli teden v Črnomlju, so posameznikom in organizacijam podelili vrsto priznanj. Na fotografki: za uspešno delo je bil nagrajen tudi oddelek za LO Metlika, priznanje pa prejema Djordje Radovič. (Foto: M.
St. 51(1793) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek,
22.	decembra 1983 Cena: 15 din
'3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom
ZASLUGE za narod s srebrnimi žarki
YU ISSN 0416-2242
[štirideset pomembnih minut za imv 1 JE izpolnila letni načrt
L»AiuLO ZA FRANCOSKEGA PREDSEDNIKA - Predstavnik IMV je francoskemu predsedniku Francoisu Mitterrandu ob koncu obiska v IMV podaril sliko dolenjskega rojaka Božidarja “c® ® monografijo o njem. Mitterrand sije sliko ogledal z zanimanjem.
| Francoski predsednik pri nas
Po razpoložljivosti nad svetovnim povprečjem
! Francoski predsednik Francois Mitterrand je v soboto obiskal novomeško IMV — * j Kratek, a pomemben obisk je veliko priznanje dosedanjemu sodelovanju med Renaultom in IMV — Možnosti za nadalnji razvoj
NOVO MESTO - Komaj štirideset minut je trajal obisk francoskega predsednika Fancoisa Mitterranda v Novem mestu in IMV, toda njegov pomen je daleč pre-^gel s protokolom do minute n»tančno odmerjen čas za ogled tovarne.
Prvi obisk kakega francoskega voditelja v Sloveniji se ni po naključju začel v dolenjski metropoli. Pomeni namreč priznanje dosedanjemu sodelovanju med Renaultom - enim izmed vodilnih evropskih proizvajalcev avtomobilov - in novomeško IMV, kije že enajst let njegov partner, hkrati pa odpira možnosti za novo in na
• Za Industrijo motornih vozil je bil obisk franco-*ega presednika. Mitterran-a> ki se je tri dni mudil na uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji, pomemben tudi zaradi tega, ker je bil član delegacije tudi “ernard Hanon, predsednik Renaulta. Hanon se je v Beogradu pogovarjal s predsednikom zveznega komiteja za industrijo in energetiko Pavlovičem ter članom izvršnega sveta SFRJ Jankom Smoletom. Ob tej priložnosti se Je pohvalno izrazil o dosedanjem sodelovanju med IMV •n Renaultom. Podobni pogovori Hanona so bili tudi preteklo soboto v Ljubljani, kjer se je sestal s podpredsednikom IS SRS Vladom Klemenčičem ter predsednikom Gospodarska zbornice Slovenije Markom Bulcem.
Rupena, ki to visokega gosta, uglednega evropskega politika in prvaka francoske socialistične stranke sprejeli v slovenskih in belokranjskih narodnih nošah in s šopkom cvetja.	>
Kolona avtomobilov se je.potem skozi mesto in prek Glavnega trga odpeljala v IMV, kjer je fran-
višji ravni vzpostavljeno sodelovanje med obema partneijema, ki sta v blagovni menjavi med Jugoslavijo in Francijo udeležena z dvema petinama.
Čeprav vreme ni bilo najbolj naklonjeno, je Novo mesto lepo sprejelo francoskega predsednika na bršljinski železniški postaji, kjer gaje pričakalo slovensko vodstvo na čelu s predsednikom predsedstva SRS Viktorjem Avbljem, članom predsedstva SRS Francetom Popitom in predsednikom izvršnega sveta Jenezom Zemljaričem. K prisrčnemu sprejemu pa so prispevali tudi trije pionitji z novomeške osnovne šole Katje
FRANCOIS MITTERRAND: ..Dosedanji rezultati nas obvezujejo, da ohranimo dosežno in si prizadevamo za nove dosežke na področju sodelovanja med Renaultom in IMV.”
coskega predsednika pričakal predsednik kolegijskega poslovodnega organa IMV Janez Rošker. Po kratkem pozdravu gaje peljal v tovarniške dvorane, kjer se je Mitterrand najprej rokoval s predsednikom delavskega sveta, predstavniki družbenopolitičnih organizacij ter ožjega vodstva IMV. Časa je bilo v resnici zelo malo, zato je obisk in ogled tovarniških dvoran minil v precej hitrem tempu, toda to predsednika Mitterranda ni motilo, da ne bi z veliko pozornostjo poslušal razlage Janeza Roškeija. Ko mu je Rošker omenil, da je v tovarni zaposlenih veliko mladih ljudi in velike potenciale za novo zaposlovanje, se je Mitterrand ustavil pri delavki, ki je vgrajevala elektroinstalacije v nastajajočo „katrco”, in z njo spregovoril nekaj besed. Seveda je bil ta trenutek pomemben za številne reporterje in televizijske snemalce, ki so se tisti hip takoj zgrnili okoli visokega gosta.
Predsednik kolegijskega poslovodnega Organa Janez Rošker je v pozdravnem govoru med drugim
dejal, daje IMV.v zadnjih desetih ^ letih prav zaradi sodelovanja z | Renaultom dosegla zavidljive y uspehe. V tem času je izdelala | četrt milijona vozil, izmed katerih ' so jih uspeli prodati na zahodno- | evropski trg več kotoetriino. PraV s dosedanji rezultati dajejo upanje, h da bo sodelovanje med obema y partneijema še globlje, kar pa je j deloma že doseženo z naložbo. 40 s milijonov frankov, kolikor jih je | Renault vložil v posodobitev pro-_ v izvodnje in opremo za novo to- | varno velikoserijske opreme. Kljub \ težavam je IMV tudi letos zabele- | žila pomembne uspehe, saj bodo «, izdelali 46 tisoč osebnih in gospo- | darskih vozil in 21.500 počitni- s ških prikolic. Vse to pa terja tudi | večje možnosti za izravnavo ~bla- s govne izmenjave, tudi v okviru | komercialne strategije Renaulta na ^ francoskem in evropskem trgu.
V svojem odgovoru je Francois s Mitterrand dejal, da sodelovanje g med IMV in Renultom združuje s kakovost dela in ustvarjalnost | obeh dežel. „Opazil %sm, kako S dobro je vzdrževana vaša tovarna |i in kako dobro delate," potem pa V še posebej poudaril: „Mi vsi ima- I mo veliko odgovornost, da ohranimo doseženo in nadalje razvi- | jamo to, kar imamo, ter naprej dosegamo še večje rezultate.” Ob f koncu je izrazil obžalovanje, ker
se je tako malo časa mudil v S tovarni, kjer pa je lahko vseeno S spoznal, kaj je bilo narejenega v IMV. Ob koncu so mu predstav- J niki IMV v spomin na obisk v IMV , § podarili sliko Božidarja Jakca in N monografijo o tem slikarju.
V ponedeljek zjutraj je za naš N list Janez Rošker še povedal, daje i obisk francoskega predsednika j Mitterranda izredno pomemben za : IMV, saj pomeni potrditev kon- £ cepta nadaljnjega "razvoja IMV, ki
, bo poslej oprt na večjo blagovno J pa tudi tehnološko izmenjavo z 1 Renaultom. Hkrati se je prepričal, ^ da je Mitterrand državnik in človek izjemne človeške in kulturne ' širine, saj se ni zadovoljil le s statističnimi podatki, ampak je £ znal vzpostaviti pristen človeški l stik tudi z delavci v tovarni. Vse j, to pa pomeni tudi veliko moralno I podporo pri nadaljnjem razvoju J IMV, ki je doživela že hude čase, « pa se ji zdaj obeta, da bo z novim vodstvom in novim konceptom vodenja premagala težave. „Ce- . prav je bil čas obiska izredno kratek, smo obisk francoskega vo- ' ditelja dobro izkoristili, na kar kažejo tudi prvi odmevi in ocene » tiska ter drugih,” je dejal Janez j Rošker.
Besedilo: JOŽE SIMČIČ Sliki: JANEZ PAVLIN ,
KRŠKO - Jedrska elektrarna v Krškem je izpolnila plan proizvodnje električne energije za letošnje leto. Sedemnajst dni pred koncem leta je proizvedla 3,3 milijarde kilovatnih ur, kar predstavlja nekaj več kot 38 odstotkov pridobljene električne energije v Sloveniji v letošnjih 11 mesecih.
DANES SVEČANOST NA LETALIŠČU
BREŽICE - Enote letališča v Cerkljah se bodo danes dopoldne ob deveti uri postrojile za slovesnost ob dnevu jugoslovanskih oboroženih sil. Komandant aerodroma bo po svečanosti priredil sprejem za goste, med katerimi so že po tradiciji predstavniki družbenopolitičnega življenja in mladine Posavja.
POTRES NA KRŠKEM POLJU
KRŠKO - V torek nekaj pred 1. uro zjutraj je krajane Spodnjega Starega Grada pri Krškem zbudil potres, ki je imel v epicentru prav v tem kraju moč 4. stopnje po Mercallijevi lestvici. Čeprav je bil potres na Krškem polju šibak, je precej vznemiril krajane. Nočna izmena jedrske elektrarne Krško, ki je delovala s polno močjo, ni opazila v delovanju elektrarne nobenih posebnosti.
ZLATO IN SREBRO ZA TABORNIŠKE ZASLUGE
BREŽICE - Zlati znak zveze tabornikov Slovenije so v jubilejnem letu odreda Matije Gubec prejeli starešina Peter Vrčič, Vinko Kolan in Marjan Žagar. Srebro so si prislužili Bernarda Komočar, Anita Kerin, Andreja Jesenko, Breda in Adolf Maček. Srebrni taborniški list pa je kot priznanje za dolgoletno delo med taborniki prejeta od konference Zveze tabornikov Elica Rovan --Kranjc.
Dobro pripravljeni
V Črnomlju podelili ob dnevu JLA pokrajinska in republiška priznanja
ČRNOMELJ - Pretekli petek je bila v Črnomlju skupna proslava v počastitev dneva oboroženih sil, ki so jo pripravili pokrajinski komite za SLO in DS, pokrajinski odbor in TO Dolenjske. Poudarili so, da smo na Dolenjskem tako kot v vsej naši domovini dobro pripravljeni in usposobljeni za obrambo ter da je tudi samozaščitna osveščenost ljudi na visoki ravni.
Plaketo za SLO in DS za Dolenjsko, to naj višje priznanje je prejel Ludvik Golob, priznanja pa krajevna skupnost Vinica, občinska zdravstvena skupnost Novo mesto, oddelek za LO Metlika, Podjetje za ptt promet Novo mesto, skupnost krajevnih skupnosti Novo mesto ter posamezniki Slavko Dokl, Vlado Gorjup, Franc Gričar, Ivan Longar in Videtič Janez.
Republiška priznanja TO pa so prejeli Janez Bukovec, Slavko Marinkovič, Janez Dragoš, Alojz Kambič, Franc Nahtigal in Ignac Hribar.
Če bo nuklearka do konca leta obratovala kot sedaj s polno močjo, bo za okoli 4 odst. presegla plan proizvodnje električne energije za letos.
Razpoložljivost elektrarne je bila v povprečju 69,1-odstotna, vključno s trimesečno ustavitvijo zaradi garancijskega pregleda in remonta, brez trimesečnega stanja pa je bila povprečno 94,1 odst., kar je precej več, kot je svetovno povprečje razpoložljivosti jedrskih elektrarn v prvem letu obratovanja.
KRKA ZMAGOVALEC
NOVO MESTO - Zmagovalec III. tradicionalnega moštvenega šahovskega turnirja v počastitev dneva JLA je med 15 moštvi postala ekipa tovarne zdravil ,,Krka‘ (Istenič, dr. Petkovič, Picek, Božovič), ki je zbrala 40,5 točke in osvojila prehodni pokal Doma JLA Novo mesto ter pokal v trajno last in diplomo. Drugo mesto je osvojila ekipa ZRVS Novo mesto (37,5 točke), tretji pa so bili šahisti Šahovskega kluba Novo mesto (36,5 točke).
PRIMC NAJBOLJŠI MLADINEC V SRS
LJUBLJANA
Odbor za
propagando pri Atletski zvezi Slovenije je letos že petič zapored izvedel anketo za izbor najboljših atletov in atletinj Slovenije. Med imeni za leto 1983 pri vrhu najdemo tudi tri dolenjska imena. Pri starejših mladincih je Lapanje na 4. mestu, Sikonja na petem, medtem ko je med mlajšimi mladinci prepričljivo osvojil prvo mesto Igor Primc s 74 točkami.
ODLIKOVANJA OB DNEVU JLA
KRŠKO - Na osrednji občinski proslavi ob dnevu JLA so bila zaslužnim posameznikom podeljena državna odlikovanja in priznanja ZRVS. Red dela z zlatim vencem je dobil Dušan Vladič, red republike z bronastim vencem Rafael Orožen, red zaslug za narod s srebrno zvezdo Dragica Stanič, red dela s srebrnim vencem Jože Molan, Karel Omerzu, Vinko Poljanec, Leopold Stanko in Janez Uršič, medaljo zaslug za narod pa Vinko Pirc. Zvezno plaketo ZRVSJ so izročili Antonu Alegru in Dušanu Žuniču, zlato značko ZRVSJ Blažu Kolarju, priznanje ZRVS Slovenije pa sta prejela Stašo čuber in Marjan Molan.
9v
žitev izdelamo doma
Ob dnevu JLA
Dinamičen razvoj naših raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti, vojaške industrije in celotnega gospodarstva je precej povečal možnosti za preskrbo naših oboroženih sil s sodobno oborožitvijo domače proizvodnje, kar ima velik pomen za našo neodvisnost in neuvrščeno politiko in seveda tudi za celotni gospodarski in tehnološki razvoj Jugoslavije.
V minulem obdobju smo zagotovili ugodne možnosti za raziskovanje, razvoj in izdelavo najpomembnejših vrst orožja in vojaške opreme za množično uporabo — tudi najbolj zapletenih. Tako danes v Jugoslaviji sami izdelujemo popolno pehotno oborožitev in opremo, orožje za podporo in protiletalsko obrambo (cevno in raketno), z ustreznim strelivom, protioklepno oborožitev in strelivo, minsko eksplozivna sredstva, elektronska sredstva in sredstva za zveze, bojna in nebojna vozila, letala in ladje domala vseh vrst, laserske in elektrooptične naprave, pa tudi zapletene najsodobnejše sisteme za uravnavanje ognja topniških in raketnih sistemov. Itd. Uvažamo le najbolj zapleteno oborožitev, ki se je ne bi splačalo izdelovati doma ali pa je še nismo razvili in začeli izdelovati.
V jugoslovanski industriji orožja in vojaške opreme sicer teče proces obnove in posodobitve, vendar je kljub temu 97-odstotno uresničila letošnje proizvodne načrte. To je najvišja stopnja uresničitve y zadnjih 12 letih.
Ob dnevu naše armade je treba poudariti tudi, da pripadniki JLA podpirajo in v praksi uveljavljajo vse ukrepe in akcije, ki se jih družba loteva za odpravo težav in krepitev stabilnosti. Dobro se zavedajo, da bitka za gospodarsko stabilizacijo stopa v odločilno obdobje In da jo je mogoče dobiti le z zavzetim prizadevanjem vseh, se pravi tudi JLA kot sestavnega dela družbe. Letošnji neposredno merljivi finančni učinek varčevanja v JLA je okoli 5 milijard dinarjev ali 3 odstotke proračunskih sredstev. Toliko bo armada prihranila tudi v prihodnjem letu. Manj dinarskih in deviznih sredstev, hitro drsenje tečaja dinarja ter podražitve so sicer nekoliko upočasnili posodobitev in razvoj JLA in znižali življenjsko raven njenih pripadnikov, niso pa neposredno vplivali na krepitev bojne sposobnosti, ki ostaja še naprej prvenstvena naloga JLA in naše družbe.	M.	B.
Neodgovorni dvomi v zemljo
Janez Zemljarič v Kočevju — Skrajno neodgovorno se je spraševati, če je obdelovanje 10.000 ha opuščene zemlje smotrno — Obisk delovne skupine CK ZKS
KOČEVJE — Po spomladanskem delu obiska delovne skupine CK ZKS se stanje ponekod izboljšuje (Lik, Itas, zdravstveni dom), vendar prepočasi. Za težak položaj je kriva predvsem slaba kadrovska politika, zaostruje pa ga še splošno slabo gospodarsko stanje. Iz tega pa je izhod, seveda ob upoštevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
To je bila osnovna ugotovitev na razsojeni seji občinskega komiteja
ZK Kočevje, ki je bia 16. decembra. V razpravi na njej so sodelovali še predstavniki CK ZKS, Ivan Godec (vodja delovne skupine CK ZKS), Janez Zemljarič, predsednik republiškega izvršnega sveta, in Ludvik Zajc, sekretar medobčinskega sveta ZK Ljubljana okolica.
Predsednik J. Zemljarič je prisotne seznanil s položajem v Sloveniji in Jugoslaviji ter predvidevanji za prihodnost. Naj omenimo le nekatere misli, ki jih je naravnost ali pa posredno naslovil na komuniste v kočevski občini.
Poudaril je, da po podatkih, kijih je dobil, kočevsko gospodarstvo ne napreduje, ampak je proizvodnja celo za 10 odst. nižja kot v enakem obdobju lani. Z uvrščanjem med
(Nadaljevanje na 3. str.)
V drugi polovic? tedna bo suho in še razmeroma toplo
vreme.
i IgNBiaMMMni
r
Ljubljansko pismo
Gradbinci pred trdo preizkušnjo
Posledice „pregrete gospodarske konjunkture
Na naše gradbince — posebno tiste, ki zidajo stanovanja ali pa hodijo po zaslužek na tuje - leti zadaja leta veliko kritike. Slovensko gradbeništvo je preveč razdrobljeno, da bi lahko računalo na zavidanja vredne delovne dosežke. Podobna ugotovitev velja tudi za industrijo gradbenega materiala s ti. spremljajočimi dejavnostmi, ki delajo tudi za graaoenistvo. V sozdu gradbeništva je sicer formalno povezane že skoraj tri četrtine slovenske gradbene operative, vendar to še vedno ne zagotavlja osnovnega namena taksnega povezovanja: da bi gradili nitreje in ceneje.
Gradbeništvo je zelo pomembna gospodarska dejavnost, saj daje delo in kruh okrog 95 tisoč delavcem ali 15 % vseh zaposlenih v gospodarstvu Slovenije. Toda pesti ga nelojalna konkurenca namesto sodelovanja. Slovenski gradbinci združujejo namreč delo kar v 183 delovnih organizacijah, od katerih jih ima 59 v svoji sestavi tozda, vseh tozdov pa je 257! Ob tem podatku velja še posebej poudariti, da so nekateri tozdi pravzaprav,.podjetja v podjetju" - z vsemi administrativnimi dejavnostmi, ki sodijo na raven delovne organizacije, kar razumljivo, samo povečuje stroške poslovanja in draži gradbena dela.
In zakaj tolikšna nepovezanost gradbeništva?
V največji meri zaradi razdrobljene, nenačrtne investicijske politike in ozkih lokalnih interesov, ki ohranjajo takšno stanje. Na razvoj in proizvodnjo učinkovitost gradbeništva je v minulih letih odločilno vplivala ..pregreta" gospodarska konjuk-tura oziroma preobsežna investicijska dejavnost. Za investicije smo namenjali znatno večji del družbenega proizvoda kot katerakoli država na Zahodu in Vzhodu - in to ob velikem zadolževanju v tujini.
NA HSnttl SfgeŠtfUt HAftt iti ZMI VAI M HzsrMiMUUHO UMMUTMt-
Znano je, da si z ukrepi gospodarske stabilizacije zlasti prizadevamo preusmeriti dosedanjo investicijsko porabo. Zato lahko v naslednjih letih pričakujemo bistveno omejitev gradnje investicijskih objektov. S sedanjim ali z nekoliko zmanjšanim obsegom gradenj lahko računamo samo na področju stanovanjskega gospodarstva, pa še to je negotovo zaradi drugačnega načina zbiranja sredstev za te namene. To pa pomeni, da se bo obseg investicij, s tem pa tudi obseg gradbenih del v prihodnje občutno skrčil. Vse to pa spet terja trdnejše povezovanje.
Zmanjšanje investicijske porabe v naslednjih letih, spreminjanje proizvodne sestave našega gospodarstva in bistveno povečanje uvoza, ki naj predstavlja glavno spodbudo za naš nadaljnji razvoj - vse bo to teijalo od gradbeništva v prihodnje veliko obsežnejšo uporabo znanja ter rezultatov strokovnega, ustvar-jalno-raziskovalnega dela kot doslej. V slovensko gradbeno ope-| rativo bo potreono vpeljati sodobno tehnologijo graditve pa tudi takšno organizacijo dela, ki bo zmanif ila udeležbo živega j dela v gr.. benišrin^
V	'INKO	BLATNIK
Udarec preprodaji avtomobilov
Novosti v dolenjski davčni Dolitiki
NOVO MESTO - Za leto 1984 so vse štiri dolenjske občine uskladile davčno politiko, obeta pa se nekaj novosti.
Z novim letom se bodo zmanjšali davki, ki pomenijo prihodke občinskih proračunov. Znižan je davek zavezancem, ki so zdravstveno in pokojninsko zavarovani kot kmetovalci, predlagane pa so tudi dodatne olajšave za tiste kmetovalce, ki se vključujejo v organizirano tržno proizvodnjo in izpolnjujejo dogovorjene obveznosti pri setvenem planu.
Višje osnove in. stopnje se obetajo pri davku iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti. Gre pa za spodbudnejši način obdavčitve, medtem pa bodo dodatnih olajšav deležni obrtniki prav tako gostinci, ki bodo več zaposlovali. Med najbolj zanimivimi za številne občane je seveda obdavčitev stavb, ki so uporabne za oddih. Pri takih objektih bodo plačevanja davka izvzeti prostori, namenjeni spravilu vina, sadja in orodja. Povsem oproščeni davka pa bodo lastniki stavb v višinskih predelih. Povsem ukinjeni bodo tudi prometni davki od obrtnih storitev za potrebe gospodinjstev, vzdrževanje stanovanj in prevoz potnikov v zasebnem sektorju.
Da pa bi čimbolj onemogočili" preprodajo avtomobilov, ki seje posebno na Dolenjskem zadnja leta precej razmahnila, se povečuje prometni davek od rabljenih motornih vozil pred potekom enega oziroma dveh let od nabave. Dosedaj je veljala 4-od-stotna davčna stopnja, po novem bo znašala 15 oziroma 10 odstotkov.
Pri prodaji motornega vozila pa so predvidene oprostitve plačila prometnega davka, če gre za prodajo po prometni nesreči, v kateri je bilo nad 50 odst. škode ali če lastnik vozila umre.
R.B.
Z odlokom nad samovoljo?
NOVO MESTO - Večina delovnih organizacij, ki imajo svoje trgovine na območju novomeške občine, so julija lani sprejele samoupravni sporazum o poslovnem času v trgovini na .drobno.
S sprejetjem samoupravnega sporazuma so se trgovine obvezale, da bodo upoštevale enotno dogovorjen delovni čas ob delavnikih, sobotah, nedeljah in praznikih. Prav tako je bilo s sporazumom dogovorjeno, da bodo dežurne trgovine z živili odprte ob-sobotah popoldne do 17. ure v Novem mestu m večjih krajih občine (Straži, Šentjerneju, Žužemberku, Dolenjskih in Šmarjeških Toplicah). Tega se trgovske delovne organizacije niso držale, poleg tega pa seveda niso predložile pristojnemu občinskemu upravnemu organu seznama dežurnih trgovin v teh krajih za mesec dni vnaprej, kot je bilo določeno. Poslovni čas so trgovske delovne organizacije celo samovoljno spreminjale; banke, pošte, servisi ipd. pa poslujejo po svoje, saj njihov poslovni čas ni nikjer določen.
Nemalo težav je tudi z uresničevanjem odloka o poslovnem času v
gostinstvu in obrti, ki je bil sprejet maja 1981. Vse več samostojnih gostincev namreč hoče skrajšati poslovni čas, in to predvsem zjutraj, odkar je bil sprejet odlok o prepovedi točenja alkohola do osme ure. Mnogi bi imeli radi zaprt svoj lokai kar dva dni v tednu, večinoma celo v soboto in nedeljo, kar je poslovno povsem nerazumhivo obnasanie ua bi dosegu uaen sporazum o poslovnem času za trgovine oz. za vse lokale in ustanove, ki poslujejo s strankami, bo komite za družbeni razvoj ori novomeškem izvršnem svetu še enkrat poklical skupaj predstavnike t covine, gospodarske zbornice in o bi .nega združenja. Ce tega sporazuma, s katerim naj bi uskladili začetek, konec in razporeditev delovnega časa trgovin s potrebami delavcev in vseh občanov, ne bo mogoče doseči, pa bo komite takoj pripravil odlok o poslovnem času, ki bo naredil konec izmikanjem in samovolji. z. LIN DtL.-DRAGAS
INFORMATIVNI DAN
Uredništvo revije slovenskih časnikov za delavce na začasnem delu v tujini Naš delavec in uredništvo oddaj za Slovence na tujem ter Vala 202 Radia Ljubljana vabijo rojake na tradicionalni informativni dan, ki bo v informacijskem centru Delavske enotnosti v Ljubljani, Celovška cesta 43, v petek, 30. decembra, od 8. do 18. ure. V tem času bodo obiskovalcem na voljo strokovni sodelavci s področja pokojninskih in zdravstvenih predpisov, carine, deviznih predpisov, obrtne zakonodaje, šolstva, naš zdravnik in nekaterL predstavniki obrtnih organizacij v Sloveniji. Dopoldne bodo na vprašanja odgovarjali tudi na telefonski številki (061) 312-522 in 315-982. Dopoldanski program Vala 202 bo v celoti namenjen problematiki naših delavcev na začasnem delu v tujini.
VERJETI VODOVODARJEM
SEVNICA - V ponedeljek zjutraj se je na sedežu krajevne skupnosti sestala komisija, sestavljena tudi iz krajanov, katere muči pomanjkanje vode iz mestnega vodovoda. Na nekaterih zborih krajanov zadnje čase ni manjkalo hudih kritik na račun Komunale kot vzdrževalca tega vodovoda. Le-ti so komisiji postregli s številnimi pojasnili. Zapleten sistem mestnega vodovoda ne zagotavlja vode višje ležečim stanovanjem, če niso v pogonu črpalke za dodatni pritisk.
POGOVOR Z ZDOMCI V BREŽICAH
BREŽICE - Občinska konferenca SZDL tudi letos prireja srečanje z delavci na začasnem delu v tujini. Novoletni pogovor bo 28. decembra ob 9. uri v Turist hotelu. Nanj so vabljeni vsi zdomci, ki so za praznike pripotovali v domovino in želijo izvedeti čimveč o razmerah v občini, o zaposlovanju, carinskih predpisih, možnostih za razvoj obrti in drugih novostih.
Obveščanje na medobčinskem situ
Medobčinski svet SZDL ljubljanske regije o smotrnem obveščanju, o idejnopolitičnih' vprašanjih s področja novinarstva in osnutku zakona o javnem obveščanju
LJUBLJANA - Celovit načrt obveščanja za vso republiko je treba izdelati, sicer bo obveščanje še naprej drago in ne dovolj učinkovito. V načrtu je treba predvideti, kakšno obveščanje potrebujemo na ravni republike, regije, občine ter v krajevnih skupnostih in ozdih. Če tega ne bomo naredili, bo spet prišlo do spodrsljajev, kot pri ustanavljanju INDOK centrov.
To misel je izrazil v razpravi na milijone din, ustreznega učinka pa
seji medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije, ki je bila 12. decembra, predstavnik Vrhnike. Na seji so razpravljali o boljšem in bolj gospodarnem obveščanju in o predlogu zakona o javnem obveščanju ter o idejnopolitičnih vprašanjih s področjnovinarstva.
Predstavnik Kamnika se je vprašal, če je smotrno brezplačno razdeljevati občinska glasila. Občinsko glasilo jih velja na leto okoli 3
V poročilih in razpravi je bilo izraženih še veliko zanimivih mnenj pa tudi primerov o nesporazumih med politiki in novinarji. V načelu lahko ugotovimo, da ni bilo razpravljalca, ki bi bii z delom novinarjev popolnoma zadovoljen.
V razpravi, v kateri je bilo povedanih veliko, tudi nasprotujočih se mnenj, je bilo rečeno, da so (tovarniška in občinska) glasila
koristna, če poročajo stvarno in če goje ustvarjalno kritiko, medtem k posnemanje zahodnega ali vzhod-, nega tipa novinarstva ne bi bilo koristno.
Ob zaključku naj povemo še, da je bila ugotovljena tudi žalostna resnica: da je materialni« položaj novinarstva že močno ogrožen.
JOŽE PRIMC
Kdor izvaža, je tepen
Obrat Milana Majcna v Sentrupetru dobro posluje — Težave z nelikvidnostjo — Namakalni sistemi za Kitajce
ŠENTRUPERT - Agrostro-
Cv obrat Milana Majcna v tem tiju je že zdavnaj presegel vsa pričakovanja, saj je samo v zadnjem letu povečal proizvodnjo skoraj za trikrat, prav tako dohodek. Ker so njegove zmogljivosti in prostori že zdaj premajhni, pa načrtujejo gradnjo novih pri nekdanji opekami v Prelesju. Ne gre samo za gradnjo nove livarne z 2000 kvadratnimi metri površine, ampak tudi za gradnjo cevarne in preselitev te proizvodnje iz Ljubljane.
Da se je ta obrat tako hitro uveljavil in dokazal, ni samo plod večjega povpraševanja po njegovih izdelkih doma in na tujem, ampak tudi uspešnega dela tamkajšnjih livarjev, ki so hitro prodrli v skrivnosti stroke. Toda težav kljub obilici dela ne manjka. Najhuje je, da še vedno primanjkuje surovin. Manjka zlasti barvnih kovin, medtem ko se aluminij še dobil. Še huje pa je z nastopanjem na tujih trgih, kjer se slabša konkurenčnost zaradi vse dražje energije in surovin. Za nameček pa prihaja do težav z Libijo, kjer kasnijo plačila za že izdelano in odpremljeno robo. Ker se dolar
obračunava še vedno po 63 dinarjev in ker dinarska protivrednost ter izvozne spodbude krepko kasnijo, prihaja do nelikvidnosti. Zaradi tega najemajo kratkoročne kredite, za katere obresti znašajo po 30 odst. Navsezadnje se izkaže, da je vsak dober izvoznik za svoje dosežke še tepen povrhu.
Toda v obratu načrtujejo nove programe za izvoz. Se naprej bosta imela prednost hrana in eneigija. To pomeni, da bodo še naprej izdelovali opremo za kmetijsko mehanizacijo in rudnike. Prav zdaj sc lotevajo izdelave velikih namakalnih sistemov za Kitajsko, s katero so že podpisali pogodbo za 10 milijonov dolarjev. Odpira pa se tudi trg v Egiptu in na Bližnjem vzhodu sploh.
Kljub težavam so dobro poslovali in je za sklade ostalo okoli tri milijone dinarjev, kar je zanidi kasnitve plačil iz Libije velik uspeh. Zal pa se večajo zaloge, ki so vrednostno dvakrat višje kot lani in znašajo že 36 milijard starih dinarjev. Manj denarja pa je za akumulacijo in seveda tudi naložbe, ki jih bodo morali opraviti v letu 1985, ko naj bi se povečala proizvodnja in število zaposlenih s sedanjih 75 delavcev na 300.
J. SIMCIC
Pretežka je peza
dajatev
TREBNJE - „Med 26 slovenskimi lesno-predelovalnimi obrtnimi organizacijami smo šele na
21.	mestu po osebnih dohodkih. Tako lani kot letos je znašal 12.598 dinarjev, kar je premalo glede na zahtevnost dela in na kvalifikacijsko strukturo zaposlenih,” pravi direktor trebanjskega Trelesa Janez Mihevc.
Seveda nizek osebni dohodek ni samo lepotna napaka. Zaradi tega imajo v Trelesu velike probleme. Delavci odhajajo k zasebnim obrtnikom in drugam, kjer jim lahko ponudijo višje osebne dohodke. V slabem letu je to trebanjsko delovno organizacijo, ki je dosegla velike uspehe po vsej Jugoslaviji, zapustilo že sedem delavcev. Novih ne bodo mogli dobiti, ker jim ne morejo ponuditi višjih osebnih dohodkov, prav tako ni posebnega zanimanja za štipendije.
In kje so vzroki za tako stanje?
„Obrtnim podjetjem so naložene enake dajatve kot veliko bolj akumulativni industriji. Torej bi morale biti dajatve za nas manjše, kot veljajo za ostalo združeno delo. To pa pomeni, da bo treba sprejeti sistemsko rešitev, ki naj izboljša naše razmere. Sicer bi lahko že zdaj povečali osebne dohodke, toda v skladu z družbenim dogovorom bi bili kršilci. Tega pa si ne moremo privoščiti, čeprav ima tudi podobna obrtna delavnica - Hrast iz Šentlovrenca - precej višje osebne dohodke kot mi. Tako pomenijo priznanja, ki smo jih prejeli za naša dela, samo moralno priznanje, s katerimi pa ne moremo nadomestiti pomanjkanje denarja za OD.”
^_______________ J.	SIMČIČ^
NASA ANKETA
'1
s
Varčevanje JLA ima mejo
Naša armada se zaveda realnih materialnih možnosti države in se vključuje v njena stabilizacijska prizadevanja. Od leta 1976 dalje zagotovljena sredstva za JLA še nobeno leto niso dosegla predvidenega deleža narodnega dohodka. Toda bistvenega zaostajanja v posodobitvi in krepitvi bojne ter skupnih obrambnih sposobnosti države si ne moremo privoščiti, saj so mednarodne razmere izredno zapletene in negotove. Varčevanje JLA ima torej meje...
MARJAN VUCANJK, teritorialec iz Dobove: ..Prepričan sem, da sedanji delež, ki ga namenjamo varnosti Jugoslavije, ni prevelik. Bojim se celo, da za posodabljanje armade in njene oborožitve to ne zadostuje, zato menim, da bi na marsikaterem področju lahko še kaj prihranili in usmerili ta denar v obrambne namene. Naše oborožene sile zelo varčno obmejo vsak dinar In ga porabijo zares namensko."
SLAVKO JARKOVIC, sekretar sekretariata za ljudsko obrambo v No-. vem mestu: „Glede na razmere, kakršne so pri nas, je treba tudi tukaj varčevati, vendar je neka meja, pod katero ne smemo iti, še posebno, če upoštevamo zapletene mednarodne razmere. Svobodo kot naj večjo dohrino ne smemo postavljati na kocko. Varčnejše obnašanje na tem področju se že odraža tudi v občini, sredstva se manjšajo in bodo težave z izvedbo programov, čeprav se vsi obnašamo bolj realno."
ANTON POLUTNIK, predsednik tehnične komisije pri sevniški občinski strelski zvezi: „Ob vsesplošni oboroževalni mrzlici v svetu moramo krepiti tudi naše oborožene sile. Za našo obrambno usposobljenost lahko mnogo storijo prostovoljna društva, npr. strelska organizacija. Z malo denarja se v naših vrstah kalijo dobri strelci, predvsem iz vrst mladih. Niso pomembni le vrhunski rezultati, neprecenljiva je stalna forma in njeno preverjanje. Več poudarka bi morali dajati prav podpori množičnosti."
MARJAN KAMBIČ, avtoelektričar iz Metlike: „Za obrambo naše domovine smo dobro pripravljeni, seveda pa morajo biti te priprave stalne. Vendar pa še vedno premalo izohražujemo ljudi. Več oddaj o obrambnih pripravah bi moralo biti na TV. Opažam tudi, da so predavanja o tem ter usposabljanje za mladino preslabo obiskana. Še bomo morali trkati na zavest ljudi! Mislim, da iz proračuna namenjamo dovolj sredstev za obrambo države, ne vem pa, kako so ta sredstva porabljena."
MARJAN VITKOVIč, vodja službe za varnost in obrambne priprave v črnomaljskem Beltu: „Kar se tiče obrambne sposobnosti in pripravljenosti, menim, da je naš sistem dobro zastavljen in izvajan. Seveda pa obramba veliko stane. JLA kot nosilka organizacijskega in tehnološkega razvoja našega obrambnega sistema je primorana slediti razvoju vojne tehnike v svetu. Vemo pa. daje prav razvoj vojaške tehnike v veliki meri osnova za razvoj tehnike v miroljubne namene."
ŠTEFAN KOLENC, upokojenec iz Kočevja: „Danes se je razširil terorizem že skoraj po vsem svetu. Mir je v nevarnosti. Zato ni odveč, da tudi pri nas namenjamo več za vojsko, za lastno varnost. Res pa je, da se moramo obnašati stabilizacijsko in da moramo privarčevati ta denar na drugih področjih, predvsem pri zniževanju stroškov za administracijo. V okviru občine, menim, poteka usposabljanje štabov in enot TO in CZ skoraj brezhibno."
TONE LAVRIHA, vodja geodetskega oddelka v Trebnjem: „Da SLO ni le prazna beseda, dokazujejo uspehi, ki smo jih na področju splošne ljudske obrambe in zaščite dosegli v zadnjih 10 letih. Vojska ni več nujno zlo, ampak v resnici postaja dolžnost vsakega posameznika v naši državi. To se med. drugim kaže v boljšem poznavanju sodobne opreme in pri večji disciplini pa upsosobljenosti mlajših kadrov, ki so se izšolali v JLA."
MARTIN BOŽIČ, šofer iz Krškega:
„Pri nas bi lahko skrajšali kadrovski rok, da bi vsi nosili vojaško suknjo eno leto. Mislim, da zaradi tega ne bi nič trpela naša obrambna pripravljenost.
Kvečjemu bi jo pocenili. Tudi .orožne* vaje bi lahko bile bolj jedrnate, zaradi volje, discipline in stroškov. Mislim, da smo skupaj z JLA dobro usposobljeni za obrambo."
BOGO ABRAHAMSBERG, načelnik oddelka za ljudsko obrambo v Ribnici:
„V naši občini moram pohvaliti vojaške obveznike, ki so se polnoštevilno udeleževali vojaških vaj. Pri CZ smo izboljšali opremljenost enot, posebno še enot za jedrsko, biološko in kemično zaščito ter enot prve medicinske in veterinarske pomoči. Tudi pri teritorialni obrambi smo nadaljevali s posodabljanjem. Sredstva za obrambo za občinske potrebe smo dobili iz občinskega proračuna in z združevanjem OZD."	j|
JSK1 LIST
St. 51 (1793) 22. decembra 1983
Neodgovorni dvomi v zemljo
SKUPNO DO NOVE ŽAGE
RIBNICA — Samoupravni sporazum o skupnem vlaganju v gradnjo nove žage so podpisali minuli petek v Ribnici. Žaga bo veljala 220 milijonov din. Pridalo polovico bodo za njeno gradnjo prispevali sovlagatelji, gozdno gospodarstvo Kočevje, Riko Ribnica, Snežnik Kočevska Reka, Djuro Salaj Krško, Liv jasice, Tovarna celuloze Aero Medvode, Slovenija les Ljubljana, Lesnina Ljubljana in Indu-*)*■ stekla Pančevo. Preostalo polovico pa zagotavlja pet tozdov ribniškega Inlesa in banka, tovarniška hala za novo žago že stoji xudi stroji zanjo so že Kupljeni. Kar 80 odst. opreme je domače in le 20 odst. uvožene. * ova žaga bo dograjena predvidoma do konca leta 1984.
NOVI DIREKTOR HYDROVODA
Kočevje, ribnica - Novi di-
1 podjetja za preskrbo s pitno o Hydrovod Kočevje-Ribnicaje e to Obranovič, ki bo svojo novo o znost začel opravljati z novim ® °m. Obranovič je bil doslej vodja ® spozitufe Ljubljanske banke v Ribnici.
• • V V
o ejm is ca
NOVO MESTO - Rejci so pripeljali 260 prašičev, starih od 7 do 10 tednov, ter 65, starih od 10 do 12 tednov. Prodanih je bilo 191 Pujsov, cena pa se je za mlajše gibala med 4.500 in 6.500, za starejše pa med 6.500 in 7.500 dinarji. Na-prodaj je bilo tudi 7 prašičev, starejših od 6 mesecev, eena pa je bila 12.000 dinarjev.
BREŽICE — Naprodaj je bilo 295 pujskov, starih do 3 mesece, ter 8 nad 3 mesece starosti. Lastnike je zamenjalo 181 živali, cena pa je bua za mlajše 300, za starejše pa 200 dinarjev za kilogram žive teže.
(Nadaljevanje s 1. str.)
nerazvite se občine ne bo dalo reševau, Ker te nste ne bo več. Tudi v dvigovanju cen ne bo rešitve, saj bodo v prihodnjem letu usmeijena glavna prizadevanja prav v obvladovanje cen in inflacije. Skrajni čas je, da začno povsod, kjer so težave, preusmerjati proizvodnjo. Novi programi pa morajo biti usmeijeni v izvoz, ne smejo pa zahtevati velikih vlaganj.
• Skrajno neodgovorno se je tudi vpraševati, če je obdelovanje 10.000 ha opuščene kočevske zemlje (ki je bila pred
ŠTUDIJA O RAZVOJU BELE KRAJINE
m ČRNOMELJ, METLIKA - Pred kratkim je bila v Črnomlju predstavitev obširne naloge z naslovom „Usmerjanje razvojnih procesov v Beli krajini z vidika ocene naravnih in socialnoekonomskih možnosti", ki so jo pripravili na inštitutu za geografijo Univerze 'Edvarda Kardelja v Ljubljani, sofinancirali pa stajo črnomaljska in metliška občinska raziskovalna skupnost. V nalogi je prikazana stopnja razvoja Bele krajine ter že nakazane tudi nekatere rešitve, čemur pa se bodo raziskovalci še bolj posvetili v nadaljevanju. Tako bodo prihodnje leto namenili največ pozornosti kmetijstvu, zlasti pa temu, kakšna bi morala biti agrarna politika v Beli krajini.
OLAJŠAVE ZA UEJCE
SEVNICA - Tudi z davčno politiko skušamo urejati nekatera neskladja na trgu. Tako bo pred iztekom leta pred delegati občinske skupščine sprememba odloka o davkih občanov z davčno olajšavo za tiste kmete, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo in izpolnjujejo setvene načrte. Pogodbeno morajo oddati zadrugi nad 150 kg žive teže govedi ali svinj na hektar obdelovalne zemlje. Za to naj bi jim bila priznana 25-odstotna davčna olajšava, če znaša ta prireja le 100 kg na hektar, pa naj bi znašala olajšava 15 odstotkov. Olajšave nameravajo priznavati tudi za oddano mleko.
vojno obdelana) smotrno oz. donosno. Zemljo je nujno obdelati, saj daje ta na Kočevskem naj večje možnosti za razvoj.
Posebno je poudaril -tudi, da je treba razbremenjevati gospodarstvo. Tega žal še mnogi, tudi komunisti, ne razumejo. Po občinah še vedno načrtujejo razne negospodarske investicije. Znižati je treba vse, kar obremenjuje gospodarstvo, sicer se lahko zgodi, da bomo ostali brez osebnih dohodkov.
Kdor misli, da je dolgoročni stabilizacijski program le kup papirja, se bo kmalu znašel v težavah. V boju za stabilizacijo ne sme biti popuščanja. Tudi vsako odlašanje pri izvajanju stabilizacije bo povzročilo le še hujše težave. Komunistom mora to biti jasno.
Več dajati za šport ali za kmetijstvo?
Lepo zveni rek „Zdrav duh v zdraven telesu vendar brez hrane ni ne telesa ne duha
RIBNICA - „Naši občini, ki je kmetijska, je potrebna kmetijska šola, če ne redna, pa vsaj za odrasle v okviru delavske univer ze,” je v okviru razprave o De lavski univerzi Ribnica poudarila delegatka Benčinova.
V zanimivi razpravi je povedala, da ima v sicer gorati Švici vsaka osnovna šola, tudi v mestu, veliko polje, na katerem kmetujejo učenci. Učenec, kije kandidat za kmetijsko šolo, pa dobi še svojo parcelo.
Pri nas veliko vlagamo v šport, je nadaljevala svoje razmišljanje delegatka. Bolje bi bilo, da bi več vlagali v kmetijstvo, bi si vsaj zagotovili hrano. Kmetijstvo je pri nas v podrejenem položaju in podobno je s predmetom kmetijstvo” v šolah. Zato za kmetijski krožek v šolah ni pravega zanimanja, čeprav sodi ribniška občina med kmetijske. Za tak odnos pa smo so-krivi vsi.
J. P.'
Prenova tržnice v težavah
Zamude s preureditvenimi deli na novomeški tržnici — Slab proj'ekt — KZ Krka novi upravljalec?
slab, delo ob tržnih dneh pa praktično ni možno. Poleg tega je bila selitev Koke na spodnji, pokriti del dogovorjena naknadno, prodajalci (novomeška kmetijska zadruga in Koka) pa ne kažejo pravega zanimanja za preselitev iz kioskov pod kostanji v nove v pokritem delu tržnice (le-ti so posebna pogruntavščina, saj vanje skozi vrata menda ni moč spraviti hladilnikov), zato ni mogoče nadaljevati ureditvenih del pod kostanji. Kot piko na i naj
NOVO MESTO - Preureditev novomeške tržnice ne gre in ne gre kot bi morala iti. Ze z začetkom del so hudo kasnili, poleg tega pa ni zbranih dovolj sredstev, tako da bodo dela izvedena v manjšem obsegu, kot predvideva projekt. V celoti bo urejen zgornji pokriti del, na spodnjem pa le kanalizacija in tlaki. Začasno bo postavljen kiosk Koke, predvidena pa je tudi ureditev platoja pod kostanji.
Obrtna zadruga Hrast z delom zelo zamuja; temu se ne gre čuditi, saj je projekt za preureditev izredno
Kmetijski
Sadje zboli še v kleti
Žlahtnitelji kmetijskih rastlin delajo skorajda čudeže; kot da Jth hoče narava nagraditi za dolgotrajno in mukotrpno delo. Žal Se nekatere lastnosti požlahtnjenih rastlin poslabšajo. V sadjarstvu na primer sodobne sorte glede zdržljivosti ne dosegajo starejših, preživelih. Zlati delišes, ki se v kleti naglo suši, se po trajnosti sploh ne more meriti s staro, manj kakovostno sorto bobovec itd.	‘	,
Razen bolezni, ki jih povzročajo škodljivi drobni organizmi, poznamo še tako imenovane fiziološke bolezni skladiščenega sadja, ki imajo svoje vzroke v nepravilni prehrani, rastnih razmerah, podnebju, času obiranja, neprimernem skladiščenju. Kazrio je, da postajajo vse nadležnejše, posebno v domačih shrambah in kleteh, kjer ni idealnih skladiščnih razmer, kakršne so v pravih sadnih skladiščih, bolje rečeno hladilnicah z nadzorovano atmosfero.
Med fiziološkimi boleznimi so najpogostejše: pikčavost jonatana, notranji zlom, notranje poijavenje, poijavenje lupine, poijavenje peščišča, grenke pege. Zlasti pikčavost in grenke pege so se v letošnji letini pojavile v precejšnjem obsegu, vzroki pa so lahko kaj različni.
Pikčavost jonatana je zunaji znak, da so bili plodovi obrani prezreli. Tako vsaj pravi strokovna literatura, vendar je vprašanje, če je to resda edini vzrok. Nadležne pike se večajo in zelo poslabšajo kakovost plodov, zlasti še, ker se pod pikami rado pojavi gnitje.
Grenke pege napadejo razne sorte jabolk, ne le jonatana, tako kot pikčavost. Vzroki so bolj raznovrstni. Bolezen lahko povzroči prezgodnje obiranje, nepravilno zračenje v skladišču, preobilno gnojenje s kalcijevimi pripravki, v vsakem primeru pa pravilno skladiščenje. To pa lahko povsem zanesljivo zagotovi le sodobno skladišče za sadje.
Inž. M. L.
5
I
*
dodamo, da tržnica niti nima pravega upravljalca. Je .sicer še vedno nekako v rokah Komunale, ta pa se je hoče dokočno znebiti, saj po novem odloku ne spada več med komunalne dejavnosti. Z začetkom leta 1984 naj bi jo zato „prenesli” na novomeško kmetijsko zadrugo, kar pa tudi še ni povsem dogovorjeno.
Ko je občinski izvršni svet te dni razpravljal o teh problemih, je menil, da mora komunalna skupnost nadaljevati s prenovo po sprejetem programu in narediti vse, da bodo dela z odprtim platojem vred končana do konca marca 1984. Kar je že narejenega, naj bi še ta teden tehnično prevzeli in odpravili tudi vse napake ter prodajo takoj preselili v nove kioske. Prav tako naj bi se KZ Krka še ta teden izjasnila, ali je sposobna prevzeti dejavnost tržnice ali ne; kdor že bo upravljal z njo, pa bo imel obveznost, da najprej sodeluje z domačimi kmetijskimi proizvajalci.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Težave lahko rešujemo le z višjim dohodkom. Otresti se je treba mišljenja, da je treba za vsako ceno varovati slabe delovne organizacije. Ne smemo si zatiskati oči in ušes pred težavami, ampak jih takoj odpravljati. „Izhod iz težav je v produktivnosti in kakovosti gospodarjenja," je v zaključku svoje razprave poudaril J. Zemljarič.
JOŽE PRIMC
KAJ POMAGAJO ZELENI PLANI?
STARI TRG - Starotrška krajevna skupnost je v zadnjih nekaj letih dobila več pomembnih pridobitev kot prej v nekaj desetletjih skupaj. Vrzeli so še v zdravstvu, otroškem varstvu, preskrbi in vodovodnem ter telefonskem omrežju, največ nezadovoljstva, ki se na raznih sestankih prelije v vroče razprave, pa je zaradi divjadi, ki dela škodo na poljih. „Kaj pomagajo vsi zeleni plani, če pridelke namesto nas poberejo gozdne živali? ” so se že neštetokrat in se vedno znova sprašujejo ljudje iz Starega trga.
KROMPIR NAJDRAŽJI!
NOVO MESTO - Primerjava republiškega statističnega zavoda rbdrobnoprodajnih cen za 50 vrst industrijskih izdelkov, prehrambenih artiklov in storitev med Ljubljano, Koprom, Mariborom in Novim mestom kaže, daje bilo tudi letošnji september življenje v dolenjski prestolnici v primerjavi z ostalimi tremi mesti najbolj poceni. Kar 17 vrst •blaga je bilo v Novem mestu najcenejših, med njimi vrsta živil (riž, fižol, čebula, salama, sir, vino) pa spalnica, štedilnik, krožnik, deske, moške nogavice, majica itd. Dalje so bile na tretjem mestu cene 9 izdelkov. Najdražji so bili v Novem mestu septembra le krompirji), opeka, posteljno platno in tkanine, drugo mesto pa so zasedle cene 12 izdelkov. Približno enako so morali odšteti prebivalci vseh štirih mest za mleko, meso, olje in špinačo.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
. Odjuga je v ponedeljek, 19. decembra, privabila na tržnico nekaj več prodajalcev domačih poljščin in kmetijskih pridelkov, kot posebnost ponudbe pa velja omeniti mah, smrekove veje in novoletne jelke. Slednje je spet začelo prodajati novomeško Gozdno gospodarstvo, veljajo pa 160 din do višine 1,5 metra, okrog 240 din pa je potrebno odšteti za višja drevesca. S solato je bila tržnica dobro oskrbljena, cene najdražje, mehke solate pa se niso spremenile, še vedno jo prodajajo po 150 din kilogram. Ženske precej ponujajo fižol po 160 do 180 din kilogram, orehe in jajca. Stalne stojnice so še vedno obilno založene, precejšen promet pa so imeli plete-ninarji.
m
HRIBČEK SOM KUPIL«.
UrejaTit Doberšek
Teden dolenjskega cvička bo spomladi 1984
Društvo vinogradnikov Dolenjske v okviru pravil društva izpolnjuje svoje naloge in si med drugim prizadeva za uveljavljanje slovesa vina tega območja. V ta namen organizira ocenjevanje vina svojih članov po podružnicah, organizira osrednje ocenjevanje vin svojih članov in skrbi za ustrezno informiranje javnosti o rezultatih teh ocen z izdajo vsakoletnega biltena. Za pozitivno ocenjena vina društvo po-, deljuje ustrezna odličja. Prireja razstave in pokušnje ocenjenih vin po podružnicah in vsakoletno glavno razstavo in pokušnjo vin na prireditvi „Teden dolenjskega cvička” v Novem mestu.
Pobuda občinske skunščine Novo mesto
9. decembra je bil na komiteju za družbeni razvoj občine Novo mesto sestanek, ki so se ga udeležili predsednik komiteja, zastopniki društva vinogradnikov, zastopnik poslovne skupnosti za turizem in gostinstvo, predsednik skupnosti KS Novo mesto, sanitarni inšpektor medobčinskih inšpekcijskih služb in zastopnik športne dvorane Novo mesto. Navzoči so sprejeli naslednje sklepe:
1. Prireditev „Tedna dolenjskega cvička” naj bo spomladi d 984, saj poleg slovesa dolenjskih vin popestri gostinsko-turi-stično dejavnost na Dolenjskem, posebej v Novem mestu. Ta tradicionalna (po vrsti 12.) prireditev naj bo kulturna predstavitev pridelka dolenjskih gričev in pridnih rok dolenjskih vinogradnikov, popestrena s kulturnim programom in izdelki domače obrti.
2. Poslovna skupnost za turizem in gostinstvo skupaj z medobčinsko gospodarsko zbornico se aktivno vključi v prireditev.
3. Zveza kulturnih organizacij občine Novo mesto se vključi v prireditev s svojim programom.
4. Združenje obrtnikov Novo
mesto se vključi v prireditev z razstavo domače obrti.
Tradicionalni sprevod vino- ^ gradnikov na dan otvoritve skozi Novo mesto z vključitvijo vinogradnikov vseh podružnic Društva vinogradnikov Dolenjske bo tudi spomladi 1984 najmanj v dosedanjem obsegu.
? V-
Sklepi Društva vinogradnikov Dolenjske
Upravni odbor Društva vinogradnikov Dolenjske je o prireditvi razpravljal naslednji dan. Predstavniki podružnic društva so ob tej priložnosti zavrnili pisanje o letošnji prireditvi, ki je društvu in s tem vinogradnikom obesilo krivdo za pijančevanje. Dejstvo je, da se ob tej in podobnih prireditvah (vinski sejem v Ljubljani) ni mogoče izogniti temu, da nekateri pregloboko pogledajo v kozarec, toda tega niso krivi vinogradniki, ki vino pridelujejo. Tak očitek vinogradnike boli in jih žali. Zastopniki podružnic društva so povedali, da so vsi zainteresirani za glavno prireditev „Teden dolenjskega cvička” v Novem mestu, vendar sodijo, da ta prireditev ni samo v interesu Društva vinogradnikov, ampak tudi v interesu prebivalcev Novega mesta. Novomeščani naj to prireditev podprejo, ne pa da v času prireditve kritizirajo ter za najmanjšo storitev zahtevajo plačilo. Za zgled so postavili Metličane, ki so ob letošnji prireditvi te vrste ogromno del naredili brezplačno.
Sklep upravnega odbora društva vinogradnikov je bil, da naj bo prireditev „Teden dolenjskega cvička” spomladi 1984. Poleg društva vinogradnikov naj na prireditvi sodelujejo zveza kulturnih organizacij, skupnost za turizem in gostinstvo, združenje obrtnikov in kmetijske delovne organizacije Dolenjske. Podružnice društva vnogradni-kov bodo imele poleg tega še lastne enodnevne prireditve, ki bodo na območju podružnic Cerklje ob Krki, Podbočje, Šentjernej, Škocjan, na Trški gori, na Ruperč vrhu, v Trebnjem, v Šentrupertu, na Malkovcu in v Sevnici.
TIT DOBERSEK tajnik društva
Odvzem neobdelane zemlje
Črnomaljska kmetijsko-zemljiška skupnost o svojem delu — Nezainteresiranost krajevnih skupnosti
ČRNOMELJ - Kljub temu da je kmetijsko-zemljiška skupnost edina samoupravna skupnost, ki jo določa ustava, pa črnomaljska ni zaživela tako, kot bi morala. Pestijo jo mnoge težave: pravico do kmetijske politike si lastijo drugi sisi in DPS, krajevne skupnosti kot ustanoviteljice te skupnosti se premalo zanimajo za njeno delo, pred vsako skupščino je celo potrebno posredovanje za zagotovitev sklepčnosti, v zadnjem času pa ima tudi kadrovske težave.
Tako so poudarili na zadnji seji črnomaljske kmetijsko-zemljiške skupnosti v začetku preteklega tedna, na kateri so se najdlje zadržali ob problematiki neobdelane zemlje. Čeprav je res, da je neobdelane zemlje sicer malo, veliko več pa slabo obdelane, je akcija popisa te zemlje uspela le delno. Nekatere krajevne skupnosti se namreč v popis sploh niso vključile, prav tako ne kmetijska zadruga, ob preveijanju verodostojnosti prijav pa so, kot so dejali na seji, zaradi osebnih interesov povsod zatajili predstavniki krajevnih skupnosti. Kljub temu je presenetljiv glavni razlog za slabo obdelano zemljo: dober ekonomski položaj lastnikov zemljišč, ki so v večini starejši ljudje z borčevsko pokojnino, priznavalnino Ipd.	{
Čeprav kmetijsko zemljiška skupnost razpolaga s skromnimi sredstvi, se je izkazala zlasti pri komasacijah; ker pa se zaveda odgovornosti do teh in melioriranih zemljišč, bo bolj kot doslej nadzorovala obdelavo. Če
zemlja ne bo primemo obdelana, jo bodo lahko celo odvzeli, m. BEZEK
r
s
I
s
I
v
I
s
Razpet med hlev in vinograd
Hribovska kmetija Klenovškovih na Podvrhu
L
PODVRH - Kmetija 61-let-nega Alojza Klemenška s Pod-vrha v KS Zabukovje se ponaša z veliko čredo govedi._ Zanjo potrebuje dosti krme. Že letos so se na tem koncu sevniške občine lotili urejanja pašnikov in izsuševanja travnikov. Alojz Klenovšek pa ima še nadaljne načrta za intenzivnejše izkoriščanje svojega, sicer strnjenega travinja.
„Nuja je pridelati več kakovostne krme doma,” navaja besede, ki jih velikokrat slišimo iz ust kmetijskih strokovnjakov. „Najprej je treba odpeljati vodo, ki stoji prav sredi travnika. Glede tega zaupam inž. LuževiČu iz Celja. Marsikatero nevarno vzpetino na teh travnikih bi moral zravnati buldožer, da bo slednjič mogoče hitrejše strojno spravilo krme,” pretehtano govori o teh načrtih. Ob trenutno 18 glav v letu 1979 zgrajenem hlevu je pol pitancev in pol krav. To seveda ni vsa zmogljivost hleva. Na dan odda okrog 50 litrov mleka.
Kmetija je usmerjena tudi v vinogradništvo. Med vinaiji je Alojz Klenovšek na vrhu. Na pokušini vin v Sevnici si je za lanski pridelek delil prvo mesto, predlani je bil ravno tako prvi s svojim cvičkom. Da je res dober kletar, v prešo ne sme nobena zelena ali nagnita grozdna jagoda, dokazuje tudi diploma z novomeške pokušine za črnino.
SKLADIŠČA NA BLANCI
Manj razviti krajevni skupnosti Blanca se obetajo novi objekti. Tako naj bi za blagovne rezerve blizu železniške postaje ob Savi zgradili veliko skladišče, ob katerem naj bi kasneje pridali še štiri žitne silose.
1
S
t
\
I
N
*
S
I
S
I
s
I
h
I
s
*
s
* I
s
I
s
I
s
I
s
I I
N
I
S
I
s
I
s
I
h
I
N
J
Dva hektarja vinograda zahtevata obilo dela. Je trud poplačan? Kmet Klenovšek zmajuje z glavo. Podobno kot ostali vinogradniki občuti sedanjo krizo pri prodaji vin. „Velike kleti se pri stekleničenju vin sicer sklicujejo na geografsko poreklo, kar je sicer prav, vendar hkrati dovažajo velike količine vin iz ostalih predelov države. Verjetno bodo se prišli časi, ko bodo kupci cenili dobro domače vino, zato moramo vinogradniki vztrajati tudi v tem nezavidljivem času,” pravi Alojz Klenovšek.
A. Z.
Alojz Klenovšek
Št. 51 (1793) 22. decembra 1983
DOLENJSKI UST
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NNŠIH OBČIN
Čakajo na odgovor
V kratkem bo znana usoda občinske stavbe
NOVO MESTO - V zvezi s slabo opravljenimi adaptacijskimi deli na stekleni občinski stavbi v Novem mestu, kar ima za posledico propadanje objekta, opreme in arhivov, je novomeški izvršni svet pismeno zahteval od glavnega izvajalca del SGP Pionir in projektantske delovne organizacije Slovenija projekt iz Ljubljane odgovor, ali so pripravljeni sodelovati pri sanaciji objekta. To hkrati pomeni tudi sofinanciranje potrebnih popravljalnih del. Te dni bo rok za odgovor potekel, v kolikor bo odklonilen, bodo vso dokumentacijo predali iavnemu tožilstvu.
Medtem pa je bil v drugi polovici' novembra sklican sestanek z vsemi, ki so sodelovali pri preurejanju stavbe, odsotni so bili edinole predstavniki Slovenija projekta iz Ljubljane. Ugotovili so, da so se že poprej nekajkrat sestali in tudi sprejeli več sklepov, vendar slednji niso bili v celoti uresničeni. Tokrat so menili, da je potrebno pripraviti resen projekt sanacije objekta, kajti dosedanji predlog o korekturi fasadnega ovoja, ki sta ga pripravila projektanta, ne zagotavlja prave sanacije. Ni namreč izračunov o toplotni izolaciji in ne predračuna, koliko sredstev bi zahtevala sanacija.
V kolikor bo do sporazuma prišlo, bodo z javnim razpisom ponudili izdelavo kompletnega
sanacijskega projekta večjim projektantskim organizacijam.
R. B.
Časopis mora razvijati zdravo polemiko
V Metliki tekla beseda o Dolenjskem listu in programu RTV
METLIKA — Člani sveta za informativno dejavnost pri predsedstvu občinske konference SZDL Metlika so pred kratkim razpravljali o predlogu programov RTV za prihodnje leto ter o poslovanju Dolenjskega informativnega in tiskarskega centra, predvsem pa o vlogi, ki naj bi jo imel Dolenjski list pri informiranju.
Ugotovili so, da bistvenih kvalitetnih sprememb v programu RTV ne bo, hkrati pa poudarili, da težko govorijo o programu ljubljanske televizije, saj ga marsikje v Beli krajini ni moč spremljati. Zato so predlagali predsedstvu OK SZDL, da od RTV Ljubljana zahteva pojasnilo o pokrivanju Bele krajine s programom RTV.
Člani so soglašali, da mora v današnjem času še zlasti lokalni tisk kazati konfliktne razmere, razvijati zdravo polemiko, ki bo končana z dokazano resnico, a ne nasilno zaključena zaradi kakršnihkoli pritiskov. Dolenjski list kot pokrajinski časnik mora
namenjati informacijam čim več krčiti.
Pti
nju, bi morali del sredstev, ki so
prostora, ne pa ga prišlo do težav
Če bi Ti sofinancira-
namenjena za izdajanje tovarniških časopisov, ki izhajajo na kvalitetnem papirju^preliti v Dolenjski list. Tovarniška glasila pa bi tiskali na slabšem papitju ali pa namesto njih poiskali drugačen način informiranja.
B. M.
j
Pospešeno nadoknaditi zamudo Letos tnkrat
- manj Izgub
Novomeška občinska resolucija za 1984 predvideva hitrejšo gospodarsko rast
NOVO MESTO — Občinski stabilizacijski načrt in resolucija za leto 1984 sta dokumenta, ki posegata v življenje vsakega občana, vendar doslej med delavce javna razprava ni dovolj posegla. Čas je samo še do 28. decembra.
zacije' in vseh občanov. Osnutek izvodnje in za 2,2-odstotno poveča-
nje produktivnosti (v Sloveniji 1,5 odst.j.
kot lani
»SAJ NE PIŠEMO ZUNAJ!”
METLIKA - Iz metliške občinske konference SZDL so poslali v vsako hišo poziv o varčevanju z električno energijo. Nekdo - junak ni zbral toliko poguma, da bi se podpisal - je po pošti vrnil poziv s pripisom: „Mi varčujemo, var-čujte še vi (ni navedel, koga je mislil pod „vi”) z javno razsvetljavo. V Ulici 1. maja je dovolj, če svetita dve luči ali celo samo ena, saj ne pišemo zunaj." Glede na to, da ima noč svojo moč in da za javno razsvetljavo na Dolenjskem ne porabimo hiti odstotka električne energije, je vprašanje, kje je večji prihranek: ob prižganih ali ugasnjenih uličnih svetilkah?
Kljub vsemu se je nabralo tehtnih pripomb za do kajšen kup gradiva, ker pa je potrebno občinsko resolucijo uskladiti še s tovrstnim republiškim dokumentom, so na zboru združenega dela občinske skupščine 14. decembra sklenili pripraviti novo zasnovo načrta stabilizacije. Iz osnutka oblikovan predlog tega dokumenta bo še bolj konkreten, nakar bodo končno besedo rekli delegati na zasedanju skupščine v zadnjih dneh letošnjega leta. Dotlej pa je še čas za poglobljeno razpravo in orinombe.
Hkrati bodo delegati sprejemali še občinsko resolucijo za leto 1984, ki kroji usodo vsake delovne organi-tega dokumenta je bil z nekaterimi pripombami v zboru združenega dela sprejet. Predvideno je, naj bi družbeni proizvod v novomeški občini prihodnje leto narasel od 3 do 4 odst. (v Sloveniji le 2 odst.), načrtujejo 4-odstotno rast kmetijske pro-
VELEKO MANJ INVESTICIJ
NOVO MESTO - Da se časi spreminjajo, pove že podatek o 6 prijavljenih investicijskih objektih septembra letos v novomeški občini. Njihova skupna predračunska vrednost znaša 89,9 milijona dinarjev, ki pa so v celoti lastna sredstva investitorjev. Gradijo brez kreditov, kar si še pred nekaj leti sploh ne bi mogli zamišljati. Sicer pa je bilo v osmih mesecih letošnjega leta za investicije v osnovna sredstva izplačanih 1,4 milijona dinarjev, kar je za več kot 10 odst. manj kot v tem času lani. Če pa upoštevamo še rast cen, so realna vlaganja še znatno manjša.
POSLOVALNICA OBRTNE ZADRUGE METLIKA V KRŠKEM
METLIKA — Obrtna zadruga Metlika, ki šteje že okoli 1.000 članov, je pred kratkim v Krškem odprla svojo poslovno enoto za Posavje. Poslovne prostore imajo blizu hotela, Sremič in tako bodo sedaj njihovi člani iz Posavja, teh je že okoli 150, vse potrebno opravili doma. V Metliki so prepričani, da bo krška poslovalnica v prihodnjem letu upravičila svoj obstoj.
ZEMLJIŠČE ZA BODOČO OBRTNO CONO
METLIKA - V novi metliški poslovno-industrijski coni ima svoje zemljišče tudi metliška obrtna zadruga, kjer nameravajo sčasoma zgraditi novo obrtno cono. Najprej pa bodo zgradili bencinsko črpalko, kjer bodo imeli rezervno gorivo za člane obrtne zadruge. Ta črpalka bo zgrajena hkrati z novo metliško bencinsko črpalko in v njeni bližini. Nadaljevanje gradnje obrtniške cone pa bo odvisno v prvi vrsti od možnosti in od potreb te belokranjske občine.
Zaenkrat končano
Prizidek pri novomeški pošti daje možnost za I 4.000 novih telefonskih ‘ priključkov
NOVO MESTO - Nedavno tega je novomeška pošta spet začela poslovati pn glavnem vhodu in strankam ni potrebno več hoditi v poslopje s strani po lesenih stopnicah. Končana so gradbena dela na prizidku, ki so trajala šest mesecev. Zakaj je bilo potrebno pošto prizidavati, je povedal Jože Kukec, vodja tozda za PTT promet.
..Prizidek smo morali graditi zlasti zato/da pridobimo prostor za nujno razširitev telefonske centrale za 4.000 priključkov. Montaža naprav bo končana do konca leta 1984, začeli pa bomo z montažo tistih elementov, ki pomenijo več linij, zlasti med Novim mestom in Ljubljano. In-
vesticija znaša 120 milijonov dinarjev, od tega odpade 20 milijonov za gradbena dela, vse ostalo
bo šlo za opremo.”
Prizidek je začasna rešitev, da
pridobimo prostor za centralo. Na tej lokaciji telefonske centrale zdaj ni več možno širiti. Grad-
nja prizidka pomeni odstop od prvotnega načrta v toliko, da smo prej zgradili trakt, ki je bil predviden v drugi fazi gradnje.
mm
\ *
Jože Kukec: ,.Pravkar dograjeni prizidek je le začasna rešitev.”
Del poslopja proti Novem trgu z arkadnimi hodniki pa pride na vrsto, ko bo stekla kompleksna gradnja po zamišljeni ureditvi Novega trga. En sam investitor ne zmore vseh stroškov infrastrukture.”	R.	B.
Oba dokumenta kot eno najvažnejših nalog v letu 1984 poudarjata izvoz, ki se bo predvidoma povečal za 19,7 milijonov dolarjev. Če bodo kazalci predvidene rasti doseženi, bo tudi za osebne dohodke zaposlenih v novomeški občini ostajalo v masi 24-odst. več sredstev kot letos (v Sloveniji pa je predvidena poprečno ' 20-odstotna rast).
V osnutku resolucije je predvideno, naj bi prispevne stopnje za interesne skupnosti materialne proizvodnje v občini ostale nespremenjene, za skupno porabo (zdravstvo, šolstvo, kulturo itd.) pa naj bi sredstva skupno povečali za 24 odst.
Zbor združenega dela je obravnaval še nekaj osnutkov predlogov s področja davčne politike. Podprl je tudi javni poziv Jožeta Suhadolnika, predsednika izvršnega sveta, k nadaljnjemu in še večjemu varčevanju z električnim tokom. Akcija seje že'* doslej zelo dobro obnesla, sadovi pa so na dlani: novomeško območje je eno zelo redkih v državi, kjer redukcij toka še niso občutili.
R. BAČER
VELIKO MANJ KURILNEGA OLJA
NOVO MESTO - V lanski kurilni sezoni od 1. oktobra 1982 do 30. aprila 1983 je bilo v novomeški občini pri zasebnih gospodinjstvih in pri družbenih porabnikih goriva porabljenega za 12 odst. manj kurilnega olja kot leto poprej. Prihranili so 960 ton kurilnega olja, porasla pa je poraba premoga in drv. V obeh primerih je šlo za 11-odstotni porast kurjave, to je za 700 ton premoga in 5000 m3 drv. V letošnji kurilni sezoni pričakujejo nadaljnji upad porabe kurilnega olja.
BRUSNICE:
SREČANJE
STAROSTNIKOV
BRUSNICE - V tej podgorski vasi je bilo 11. decembra tradicionalno srečanje starostnikov. Prijavilo se jih je veliko, žal pa je slabo vreme mnogim iz oddaljenih vasi onemogočilo prihod v brusniško šolo, kjer so v kulturnem programu sodelovali šolarji, člani KUD Brusnice in dramsko-recitatorske skupine pa ženski pevski zbor. Med skromno' zakusko je stekel pogovor, ljudje so obujali spomine o že zdavnaj minulih, a nepozabnih stvareh, tildi zaplesati so, razšli pa so se z željo, da se čez leto dni spet srečajo.
Prešibak je glas mladih
Metliški mladinci opozorili na pomanjkljivosti
METLIKA - Vsa družbena protislovja današnjega časa se še posebej odražajo pri mladini, ki pa še vedno ni dovolj vključena v družbenopolitično življenje. Tako so menili na programsKi konferenci pretekli petek predstavniki mladih iz metliške občine, ki so se tudi sicer najdlje časa ustavili ob težavah, s katerimi se srečuje mladina.
Mladi delegati še premalo zastopajo interese svoje generacije, specifični problemi mladih so premalokrat na dnevnih redih skupščin. Mladi v ozdih, ki predstavljajo tretjino zaposlenih v občini, so v glavnem pri odločanju prisotni le formalno, premalo pa jih je slišati predvsem zaradi neusklajenih stališč, zaradi
Spet raste nova soseska
V Irči vasi oz. Brodu gradi Pionir dva velika bloka
pa se bo gradbišče povečalo še za gradnjo kotlovnice na trda goriva, medtem ko bodo marca 1984 začeli še z gradnjo tretjega bloka (B) z .82 stanovanji.
Investitor te gradnje je samoupravna stanovanjska skupnost, kar je v novomeških razmerah prvi primer. Doslej gradnja H bloka kasni za približno mesec dni, vsa ostala dela pa potekajo po načrtu. Dogovorjene predvidene končne cene stanovanj so za H blok, kije bil prvi v gradnji, 42.470 din za m2 površine; v A bloku je predvidena končna cena že 45.125 din; v B bloku, ki ga bodo začeli graditi marca 1984, pa računajo kar na 50.000 din stroškov za m2 stanovanjske površine. Pa tudi te cene niso povsem trdne, ker bo po vsej verjetnosti prišlo ob poračunu do manjših podražitev.
R. B.
NOVO MESTO - Julija in decembra prihodnje leto naj bi bila po pogodbi dograjena dva velika stanovanjska bloka v novo nastajajoči soseski Irča vas-Brod, ob stari cesti Novo mesto-Dol. Toplice. V obeh blokih bo 126 stanovanj, ki' so že vsa prodana. Interesentov za nakup stanovanj je bilo celo preveč, tako da so v Labodu in Novoteksu lahko kupili manj stanovanj, kot so jih nameravali.
Hkrati z blokoma H in A, ki sta že v gradnji, delajo v bližini še zaklonišče in urejajo okolje. Te dni
bojazni pred nesoglasji ipd. Med njimi je malo takšnih, ki opravljajo najodgovornejše naloge, čeprav so sposobni. Zanimivo je, da se je zmanjšalo zanimanje za štipendije, saj je ostala nepodeljena celo Titova štipendija. Pri idejnopolitičnem usposabljanju se pridobljeno znanje ne prenaša v prakso, šibka točka mladih v metliški občini pa je tudi informiranje.
Seveda pa so mladi v zadnjem letu presegli okvire lastne zaprtosti v krajevnih skupnostih, tam in v delovnih organizacijah so se izkazati tudi pri prostovoljnem delu. Vloga mladih se je povečala tudi v kmetijstvu, na področju SLO in DS, kulture ter pri ohranjanju revolucionarnih tradicij.
Naloge, ki jih čakajo v prihodnjem letu, so obsežne.
B. M.
OBRTNIKI SO DOLŽNIKI
NOVO MESTO - Sredi novembra so redni in popoldanski obrtniki z območja vseh krajevnih skupnosti novomeške občine dolgovali upravi za družbene prihodke blizu 4 9 milijonov dinarjev. Redni obrtniki so pri tej vsoti udeleženi s 45,8 milijona dinaijev, preostati dolg odpade na popoldansko obrt. Pretežni del dolžnikov je iz Novega mesta, kjer je neplačanih za 29 milijonov dinaijev obveznosti, nad 4 milijone dolgujejo Sentjemejčani, nad 1 milijon dolga pa imajo še v krajevnih skupnostih Straža, Dol. Toplice, Škocijan, Žužemberk, Otočec, Bučna vas in Stopiče.
NOVO MESTO — Ob tričetrtletnih obračunih je bila v novomeški občini ugotovljena izguba v skupnem znesku 526.milijonov dinarjev, to pa je skoro trikrat manj, kot je izguba znašala ob tem času lani. Res pa je, daje na listi izgubarjev več delovnih organizacij.
Pretežni del izgube v vsej občini še vedno odpade na 6 tozdov IM V, kjer so bili ..prekratki" za 502 milijona dinarjev. Okrog 8 milijonov dinarjertz-gube so imeli v Krkini tovarni Izolacije, kjer poslujejo še v poizkusni proizvodnji; nekaj nad 5 milijonov dinarjev izgube je bilo prt Elektro Novo mesto, krivdo pa vidijo v prenizkih cenah električne energije.
Nekaj nad 2 milijona dinarjev izgube pri Gorjancih — tozdu Avtobusni'promet pripisujejo delno notranjim slabostim v poslovanju, delno pa tudi nizkim cenam glede na nenehno rast stroškov goriv. Zadružni tozd Hmeljnik posluje z izgubo že več let, zato tudi tokrat ugotovljena 5,8 milijonov dinarjev ni presenetila. Po novem sanacijskem programu je del dejavnosti poleti prevzela metliška zadruga, nanovo pa se je v okviru KZ Krka Novo mesto izguba pojavila v TZO Kmetijstvo Straža, gre pa samo za 111.000 dinarjev izgube.
Skupnost za cene brez prave pomoči
Omejeno delo občinske skupnosti za cene
METLIKA - Čeprav v Metliki že več let deluje občinska skupnost za cene, je le-ta o svojem delu pa tudi o številnih težavah, s katerimi se pri tem delu srečuje in otepa, prvič poročala na nedavni seji zborov občinske skupščine, in tako s svojim delom seznanila delegate in prek njih širok krog občanov.
„Časi za dobro, uspešno in koristno delo skupnosti za cene gotovo niso rožnati,” pravi njen predsednik Ivan Kure. „V prvi vrsti je treba povedati, da naša skupnost lahko kaj malo vpliva na gibanje cen, saj je v naši pristojnosti izredno malo cen, vse je tako rekoč v rokah republiške ali zvezne skupnosti za cene.” Tako ima občinska skupnost precej težav, ko potrjuje cene izdelkov in storitev, ki so v njeni pristojnosti, zanje pa uporabljajo materiale in surovine, za
Ivan Kure: „V pristojnosti občinske skupnosti za cene je zelo malo zadev.”
katere določajo cene na republiški ati zvezni ravni. „Zaradi takih in podobnih primerov smo marsikdaj nemočni, zato je precej vprašanj nerešenih ali pa jih moramo reševati z zakasnitvijo, ko dobimo potrebna navodila oziroma mnenja, ta pa spet marsikdaj pridejo prepozno, medtem stopijo v veljavo že kakšni novi ukrepi.”
Kljub težavam in marsikdaj tudi nemoči pa je občinska skupnost za cene naredila tudi precej koristnih stvari. Tako so uspeli poenotiti cenovno politiko storitev v občini, dosegli, da so gostinski lokali dokaj izenačili svoje cene, prav tako zasebni obrtniki svoje režijske ure. „Za-sebniki nam dgjejo v potrditev svoje cenike, gostinci sploh vsi, nekaj težav pri tem imamo s pavšatisti,” pravi Kure. »Težje pa je z nadzorom, ali res spoštujejo potijene cenike. Naša skupnost nima organa, ki bi to nadzoroval, niti nima moči ukrepanja. Mi lahko le, tako kot vsak drug občan, kršilce prijavimo inšpekcijskim službam.
A. B.
Novomeška kronika
GREDO TUDI ROŽE V IZVOZ? - Veijeli ati ne, med artikli, ki jih zadnje čase v Novem mesta primanjkuje, so tudi povsem običajne sveže cvetice. V cvetličarni na Glavnem trgu so sicer vselej dobro založeni z lončnicami, toda cvetja za ,,pušeljc” zadnje čase večkratni
POŠTO HOTELI, ZDAJ PA,. •
— Občani so se več let hudo pritofc; vali, da na desnem bregu Krke n* poštnega urada in da imajo iz Kandi-je predaleč na pošto v mesto. Čud; no! Lani so v naselju na Ragovsld odprli poštni urad, ki dela ves dan, ampak strank je tako malo, prometa pa tudi, da je vprašanje, koliko časa se bo pošti izplačalo tam poslovati*
ZAČETEK OBETA! - Prve prireditve, namenjene malčkom za dedka Mraza, so letos v fnfesttf zelo dobro -organizirane. V Domu JLA je bila novoletna prireditev za del najmlajših meščančkov v nedeljo dopoldne, j večina otrok in staršev je bila zadovoljnih. Veliko bolj kot prejšnja leta, ko so jih vabiti v pretesne prostore.
Ena gospa je rekla, da dvorišč in okolja tovarne IM V konec prejšnjega tedna ob obisku J francoskega predsednika ni bilo moč prepoznati, tako je bilo vse počiščeno. Žal francoski predsednik ne utegne priti vsak teden v Novo mesto.
V času od 8. do 14. decembra 1983 so v novomeški porodnišnici rodile: Silva Kovič iz Mirne peči 7 Stanislava, Jožica Kambič iz Mladice - Romana, Sonja Tori iz Štajn-groba - Petro, Veronika Bezeg a Regerče vasi - Andreja, Štefka Dvojmoč iz Koprivnika - Matejo, Marica Zorko iz Šmalčje vasi -Anito, Zlata Vranešič iz Tribuč -Alena, Marija Gešelj iz Zapudja -Gregopa, Katica Puhek iz Gornjega Suhoija - Andreja, Marija Kopina ? Belega griča - Tino, Cvetka Glavic iz Dolnje Stare vasi - Jerco, Jožica Savoren iz Dola - Majo, Majda Malerič iz Črnomlja - Anjo, Jelka Novak iz Drenja - Saša, Erika Gnu iz Trebnjega - Leo, Zdenka Goved; nik s Sodjega vrha - Ksenijo, Cvetka Gril iz Cerovca - Liljano, Jožica Klemenčič iz Črneče vasi - Stanislava, FSnika Cotič iz Tržišča -deklico, Mihaela Kocjan iz DragatU’ ša - deklico in Jožica Arh iz Velike vasi — deklico.
IZ NOVEGA MESTA:
Marina Pavlin iz ulice Pot na Goijance 4 - Dejana. Čestitamo!
Sprehod po Metliki
SILVESTROVANJE JE SKORAJ PRED NOSOM, zato ni nič čudnega, če se ljudje veliko pogovarjajo® tem, kako, s kom in kje bodo preživeti ..najdaljšo” noč v letu. Kdor ima rad večje in hrupnejše družbe, se bo odločil za hotel Bela krajina ali za motel Smuk v Semiču. Integralovi delavci obljubljajo, da bo nadvse veselo, zabavno, presenetljivo in razburljivo.
V BETI NADVSE VARČUJEJO z elektriko in vodo, kr jo potrebuje predvsem barvama. Po nepotrebnem ne gori niti žarnica, iz pip ne teče tjavdan. Če bo prišlo do odklopov, bodo nadomestili izpadle ure ob sobotah in nedeljah, kajti dogovorili so se, da proizvodnja ne sme trpeti zavoljo električne in vodne krize. Strokovnjaki pa raziskujejo tudi. možnost postavitve močnejše črpalke v Obrhu. Naj zapišemo še to, da je Beti vključila svoj agregat in tako skuša izvleči se iz nevšečnega stanja.
ČRNOMALJSKA ZKO in osnovna organizacija ZSMS Metlika sta se dogovorili o izdaji pesmi dragatuške-ga pesnika Evgena Cestnika. Dela okrog izdaje je prevzel Janez Kure, črnomaljski kulturnik, zbirka pa bo izšla v sklopu Parade svetov, kjer so obelodanili že Bevkevo ..Potopljeno sonce” in zbirko več avtorjev „Tako se kolne začetek”. Partizanske in osebnoizpovedne Cestnikove pesmi naj bi luč zagledale februarja, ko bodo pripravili v Dragatušu, Črnomlju in Metliki tudi predstavitve.
ZUNAJ METLIŠKEGA POKOPALIŠKEGA ZIDU je toliko nesnage, da je tovornjak ne odpelje v celem tednu, pa če bi sedel za volanom še tako priden šofer. Ljudje so se namreč navadili odmetavati vence in ovenele rože prek zidu, kar se jim zdi edino smiselno, saj ni nikjer kontejneijev ali česa podobnega. Kaže, da je vrlim Metličanom le do razkazovanja svojih denarnih moči na pokopališču; kar je samo centimeter stran, pa več nikogar ne zanima.
j Črnomaljski drobir
H^£L0!Ef B0 OBRTNIŠKI - Se in	nas	'°či	od	novega	leta
! 0 .se pogovor med znanci sE°f°steje ?a^ne z: „Kam greš na . stroY večer? ” Možnosti bo se-
tako U j0' hotel Lahinja Pa bo ran , i mnog° let nazaj rezervi-*„ l rnomai)ske obmike. Vstop j.nf . so le za 50 dinarjev drage obrtn»m’ S0Jže v Prodaji pri tajniku reven praženja Leopoldu Ko-t„ti ■aeveda pa bo potrebno pohi-liurii 7Je v hotelu prostora le za 92 bo i.rV,i uspe5en «ok v novo leto gral ansambel Nočni skok.
nevoščljivost bi go-
ra ti ;•X soboto, 10. decemb-črnnm iučiteljev iz novomeške, ori«M £ fa metliške občine let ,v Benetkah razstavo „7000 Mein umetnosti in kulture", niimi 1° seve<i? tako kot pred in za tiirn/ mnogi slovenski dijaki, kul-‘,n Prosvetni delavci, ki so si denortt razstavo, prestopili brez dovoh M ie Mo v Črnomlju niihni za_. govorice češ da so si razsta?, teljj P°d krinko ogleda valni PnvoščiJi v Italiji nakupo-ohrpt- 1 . z Pologa. Žal pa so urielei	” pozabili navesti še, da
InteJ?/10/1-	ta’ ki ga je organiziral
Bele^ ne Glasbena mladina riee\ ?lne> kakor so navajale govo-nl„-j,.° Povratku v domovino niso dolra mkakršne carine. To je le je 3?	’	za	kako	veUke	»nakupe”
Ribniški zobotrebci
 ---------------    y
si	KMETJE - Včasih
umetnih Za r mleka kilogram z&mv* JS^ Je na zadnji seji delegat kmt'«^le skup5čine razlagal
je treba d?ti c-,Z ruge- Danes pa kot doK,* ; č za 110 Snojil že toliko, Kmet ie lcme.t za Eter in pol mleka. Pomoli1? za 50 odstotkov bolj Ato še ni vse. Proiz-
dinariih u1 gnojil bi namesto v Gulagih kmete radi molzli v devizah.
Vem, da je samoupravljanje Proces, toda zakaj ima tako malo obsojenih?
(Jz lista Študentski zbor)
Drobne iz Kočevja
oiiH , OGRADILI park -ku J kočevski park pri spomeni-vsak? zimo ogradijo z žico, da t”i Precii° živini in divjadi hojo po lemcah. Seveda pa ..električni pa-r sredi mesta ni potreben zaradi ^divjadi,	zaradi	dvonož-
,. bomo sapiens kotschevviensis), h!;-VS-. 0 zimo podivja in si utira nr i?lce s voj ih lovišč in brlogov p „ 0 vseh parkov in zelenic tako n:8° .da so praktično vse stopi-n.:, mdi ze nerazpoznavne in jih niti najus^nejši stezosledci (miličniki) ne morejo razbrati.
pOOOATN! SAMOPRISPEVEK -Kr»wStu *n tudi po stanovanjih v Dohir?U v tetl stabilizacijskih časih (nP k?° pnpadniki neke narodnosti SDet ?mo zaPisali, katere, da ne bo vek ^btere) dodatni samoprispe-Dra«, 80 različni. Na ulici nekp ,?rf ,Prosijo mimoidoče za mi strw ®udsko) posojilo: »Daj dvesto » r	din, pa ti bom vrnil
ne vidiš	denalia	nikoh	več
taki 1 "..stanovanja pa vstopajo no H’’posoJd°jemalci ’ zelo previd-D07vo„?e ! motili stanovalcev. Ne Počasi in -n,e Potrkajo, ampak Nain.L ^ P.tevidno odpirajo vrata, njena ^e ie’ 50 vrata zakle-
°bčan VPf*BBuje F* *>ss
j/
A odgovarja
— Po čem sklepaš, da se Ko-^^cem resnično bližajo pasji
- Ker smo pred kratkim do-b«i nov „hot dog” bife.
[jT^^^ske iveri
AH, KAKO DRAG JE TELEFON ■ V mokronoški krajevni skupnosti se ze pripravljajo na širitev telefonskega omrežja. Hkrati so začeli s pripravami tudi nekateri vodilni v mokronoški Iskri. Ker bodo svoj privatni telefon uporabljali tudi za službene namene, so poskrbeli, da jim bo priključek, ki nikakor ne bo poceni, plačala kar delovna organizacija. Čeprav je delavski svet že izglasoval tako odločitev, pa iz te moke verjetno ne bo kruha. Delovna organizacija veijetno ne bo za tak način reševanja telefonskih zadreg.
SKRBIJO ZA DELO PRIVATNIKOV - Čeprav se v Novotehninem servisu ne morejo pohvaliti, da imajo preveč dela, so vseeno tako širokogrudni, da nekatere stranke pokljajo k privatnim avtomehanikom. Zlasti za taka dela, ki gospodom mehanikom ne ležijo najbolj. Kako pa bo s poslovnimi uspehi tega servisa ob koncu leta?
IZ NNŠIH OBČIN
IZ l&ŠIH OBČ
Gradbenim strojem sledijo kmetijski
Stane Štefanič 26 let zvest Kovinarju
ČRNOMELJ - 26 let je tega, od kar je začel komaj leto dni po ustanovitvi Kovinaija v njem delati Stane Štefanič.
„V Kovinarja sem prišel po šestletnem delu v Beltu, začel pa sem kot kovinostrugar. Takrat se je naša delovna organizacija ukvaijaia z avtoprevozništvom in ključavničarskimi deli, a je prevoze kmalu opustila. A tudi v ključavničarstvu smo morali iskati le manjša dela, saj smo imeli le nekaj varilnih aparatov, tri stružnice in še neka) drugih rabljenih strojev,” se spominja začetkov Štefanič.
Zato je bila neizbežna gradnja novih prostorov, ki so jih postavili tudi s pomočjo družbe in organizacije Slovenijaceste -Teh-nika, h kateri so se priključili pred petimi leti. ..Proizvodna hala, v katero smo se preselili leta 1978, je šestkrat večja od prejšnje delavnice, letos pa smo dogradili še 600 kvadratnih metrov prostora za skladišče in
razrez materiala,” pravi Stane. Seveda se je po preselitvi močno spremenil proizvodni program Kovinaija, ki je do nedavnega obsegal predvsem stroje in opremo za rudnike in gradbeništvo. Zaradi pojenjanja naročil za gradbeno opremo pa so se v zadnjem času začeli preusmerjati v proizvodnjo kmetijske mehanizacije^
v:
Izvoznik, ki ni izvoznik
Povečani napori, da bi dosegli letni načrt
ČRNOMELJ — Čeprav je črnomaljski Belt uspešno zaključil letošnje leto, pa je bilo poslovanje v njegovih tozdih povsem različno. V tozdu Livarna v nasprotju z Mehansko obdelavo ne bodo dosegli fizičnega obsega proizvodnje, finančna slika pa je ravno nasprotna in neugodna prav za Mehansko obdelavo.
Razlog za dobro poslovanje Livarne je v velikem izvozu, saj kar okrog 40 odst. njihove proizvodnje prodajo na tujem trgu, le petino na zahodnem tržišču. Izvoz v mehanskem tozdu bi bil veliko ugodnejši, če ne bi imeli marca in aprila težav zaradi nezasedenosti proizvodnih kapacitet, saj je veliko kupcev, predvsem iz domače avtomobilske industrije, odpovedalo naročila, postopek za osvojitev nove proizvodnje pa traja od 2 do 10 mesecev.
Tako bodo v Beltu letos namesto 45 odst. rasti dosegli le 15 do 20 odst. povečanje izvoza na konvertibilno področje, delno tudi zaradi zaostrenih tržnih razmer na tujem trgu, saj so npr. načrtovali velik izvoz v Egipt, ki pa je zaradi krčenja egiptovskega uvoza ostal neuresničen. Zaradi tega v Beltu načrtujejo za prihodnje leto le 20 odst. povečanje izvoza na Zahod, torej bo šlo za prodajo v vrednosti milijon 600 tisoč dolaijev, izvoz na vzhodni trg
PROSTORSKI PLAN DO MARCA
ČRNOMELJ - Dela pri izdelavi prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana v črnomaljski občini bodo veljala 2,210.000 dinarjev. Sredstva bodo zagotovili izvršni svet, kmetijsko-zemljiška skupnost, samoupravna stanovanjska in komunalna skupnost, največ pa bo prispevala občinska raziskovalna skupnost (750 tisoč dinagev). Prostorski plan naj bi bil izdelan do konca marca, torej do začetka gradbene sezone.
pa bo ostal enak letošnjemu - 9 milijonov dolaijev.
Sicer pa v Beltu zadnje čase opažajo veliko povpraševanje domačih kupcev po njihovih izdelkih. Veliko njihovih proizvodov namreč posredno izvažajo, na našem tigu pa jih primanjkuje. Če bi ta konto-korentni izvoz prišteli k Beltovi prodaji na tuji trg, bi le-ta znašal kar 70 odst. vse njihove proizvodnje. _______________________M.BEZEK
MIRENSKI MALČKI V VOJAŠNICI
MIRNA - Pretekli ponedeljek je skupina malčkov iz mirenskega otroškega vrtca obiskala vojake v Mokronogu. Malčki so zanje pripravili glasbeno pravljico in recitirali nekaj pesmi. Obisk, ki je bil namenjen praznovanju bližnjega dneva JLA, je bil tudi priložnost, da so se malčki na nevsiljiv način seznanili z življenjem vojakov.
VISOK RAČUN ZA MALO TOPLOTE
KOČEVJE - Računi ogrevanje
SPOSOJENO TRNJE
— Predlagajo, da bo zvezni proračun v letu 1984 večji za
42,9	odstotka. Kolikšna inflacija, mislite, se predvideva?
(Iz Politike ekspres).
za
kemične tovarne Melamin Kočevje za november spet razburjajo stanovalce ogrevanih blokov in stolpnic. Znašajo 91,33 din za m2 stanovanja ali okoli 5.500 din za okoli 60 m2 veliko stanovanje. Hišni sveti te dni sklepajo o tem, da bodo plačali le 70 odstotkov cene ogrevanja za november. Zanimivo je, da nekateri odklanjajo plačilo zato, ker so bili radiatorji mrzli oz. le mlačni, drugi pa zato, ker so bili prevroči in ne nameravajo plačevati razmetavanja z energijo. Hišni svet Kidričeve 1 in 3 je dobil enak račun kot v blokih, kjer dobro greje; čeprav stanovanja teden dni niso bila ogrevana, večino ostalih dni pa slabo, saj so celo člani kurilnega odbora ugotavljali, da ta blok dobi za j. 5 do 20 stopinj hladnejšo vodo, kot ostali.
JOŽE SMOLE BO PREDAVAL
ČRNOMELJ - Klub belokranjskih študentov obvešča, da bo predavanje Jožeta Smoleta na temo »Aktualni politični problemi” v petek, 23. decembra 1983, ob 18. uri v avli Centra srednjih šol v Črnomlju. Vabljeni vsi študenti in občani.
Dela so draga in še slabo opravljena
Vse pa plača naročnik
KOČEVJE - Za vzdrževanje in obnovo stanovanj v družbeni lasti je samoupravna stanovanjska skupnost Kočevje namenila do 31. oktobra letos 18.839.960 din.
V glavnem so bila opravljena vsa načrtovana večja popravila, kijih že drugo leto izvaja SGP Zidar; s po-pravili tako ni bilo večjih težav. Zatikalo pa se je pri drobnih popravilih, se pravi pri obrtnih storitvah, posebno še pri kleparskih. Še večje težave so pri raznih režijskih delih, kjer sta slabi storilnost in organizacija dela, da o vseh drugih slabostih, ki pa jih mora plačati naročnik, niti ne govorimo.
Zaradi neprestanega hitrega naraščanja cen je sploh nemogoče načrtovati stroške. Nekateri materiali so se v letu dni podražili že večkrat in najhujše podražitve dosegajo v letu dni že 300 in več odstotkov. Razen tega pa nekaterega materiala še primanjkuje.
Stanovanjska skupnost je sredi novembra obvestila hišne svete in skupnosti stanovalcev, naj do 1. novembra prijavijo, katera večja popravila bodo na njihovih stavbah potrebna v letu 1984. Poslanih je bilo 110 obvestil, do roka pa je poslalo prijave le 21 hišnih svetov. Praksa je tudi pokazala, da so na stavbah potrebna iz raznih vzrokov večja popravila prej, kot predvidevajo normativi.
J. P.
Izvozni načrt je že presežen
Sedemkrat več izvozijo kot uvozijo, in to z zastarelo strojno opremo
Kritično o sobi in drugih
Štipendijo naj dobi tisti, ki jo potrebuje za študij in ne za nakup avta — Več reda pri zaposlovanju
RIBNICA — V zadnjem uo-dobju je bilo v ribnišmi občini več razprav o položaju in delu mladih. V njih so kritično in samokritično osvetlili predvsem delovanje mladih komunistov znotraj mladinske organizacije, štipendiranje in zaposlovanje ter vključevanje mladih v samoupravne organe in delegatski sistem.
Ptva ugotovitev je bila, da je mladih komunistov mnogo več, kot jih je pripravljeno delati v mladinski organizaciji. Mladinci zahtevajo, da bi morali ob sprejemu mladih v ZK obvezno vprašati za mnenje mladinsko organizacijo in mnenje mladih tudi upoštevati.
Se posebno kritične so bile razprave o štipendiranju in zaposlovanju. Predvsem pri podeljevanju štipendij iz združenih sredstev so še 5osto odločilne razne „zveze“. idi so navajali primere, kako pridejo do visokih štipendij tisti, kijih ne potrebujejo. Tako so navedli primer, da so starši štipendijo, ki sojo dobivali za svojega otroka, nakazovali na hranilno knjižico in otroku ob zaključku študija kupili avto. Zato so menili, da bi moralo biti pri dodeljevanju štipendij upoštevano tudi mnenje KS in ZSM. Tudi za-
poslovanje prepogosto poteka skozi »zadnja vrata", seveda pa kljub temu tako, da je pravno-formalno vse v najlepšem redu.
Mladi so vključeni v samoupravne organe in delegacije, njihov vpliv pa je kljub temu zelo skromen. Na seje prihajajo brez stališč svoje osnovne organizacije in so zato predvsem nemi opazovalci in potrjevala sklepov in predlogov drugih. Še najbolj upošievani so v občinskem družbenopolitičnem zboru, manj pa v ostalih dveh.
J. P.
RIBNICA - Gosoodarstvo ribniške občine je v prvih devetih mesecih letos izvozilo skupno za 1,75 milijarde din in tako v tričetrt leta preseglo letni načrt izvoza za 5,8 odstotkov. V enakem obdobju je gospodarstvo uvozilo le za 238 milijonov din in doseglo 72,5 odstotkov letnega načrta uvoza.
Velika večina izvoza je bila usmerjena na Vzhod, in sicer kar za okoli 1,25 milijarde din, na Zahod (konvertibilno območje) pa le blizu 500 milijonov din. Ker so s konvertibilnega območja uvozili samo za 237 milijonov din, to pomeni, da so kljub temu na konvertibilno območje izvozili še enkrat več, kot so z njega uvozili.
Daleč največ je izvozil Riko, in sicer za 1,27 milijarde din, s čemer je letni načrt izvoza presegel za 20 odst. To preseganje pa se nanaša le na izvoz na Vzhod, medtem ko izvoz na Zahod močno zaostaja, saj so tja izvozili le za okoli 31 milijonov din in tako ob tričetrtletju dosegli samo 28 odst. letnega načrta. Ta izvoz je zaostal za načrti zaradi nekaterih negotovosti v treh neuvrščenih državah, zdaj pa se tam položaj izboljšuje in kaže, da bo Riko svoj načrt izvoza na to območ-
je do konca leta tudi dosegel.
Ostale delovne organizacije izvažajo predvsem na Zahod. Eurotrans je izvozni letni načrt presegel že za 30 odst., Inles ga je ob tričetrtletju dosegel z 79 odst., Sukno s 60 odst.,
ITPP z 41 odst., Donit in Žičnica pa močno zaostajata za načrti.
V ribniški občini šo se odločili, da ne bodo spodbujali izvoza za vsako ceno, ampak le takega, ki bo prinašal dohodek.	j	p
Dokončno o domu starejših?
Kaže, da ne bo-več ovir za začetek gradnje
KOČEVJE — Jutri bosta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev samoupravne stanovanjske skupnosti v Kočevju raz-
pravljala in glasovala o pogojih, pod Katerimi bo ta skupnost zagotovila svoj del obveznosti za gradnjo doma starejših občanov
Stiska z vodo
Voda tudi za »hribovce”
Mirenska Dana je vložila v gradnjo rezervoarja okoli 6 milijonov dinarjev — Voda za prebivalce višjih predelov
ROK ZA ZAMENJAVO OSEBNIH IZKAZNIC VSE KRAJŠI
TREBNJE - Kot so povedali na trebanjskem sekretariatu za notranje zadeve, so zamenjali že okoli dve tretjini osebnih izkaznic. Čeprav se zdi, da je do oktobra prihodnjega leta, ko bo rok za zamenjavo potekel, še daleč, menijo na sekretariatu, da bo časa premalo. Prav zdaj bo veliko dela z letnimi poročili, matični uradi pa se bodo morali potem lotiti še centralnega registra vsega prebivalstva. Zato bo časa za zamenjavo izkaznic malo, še posebej, ker se včasih postopek lahko zavleče tudi za nekaj mesecev. Zato v sekretariatu prosijo, naj se občani trebanjske občine čimprej zglase na matični službi in vložijo zahtevek za zamenjavo osebne izkaznice.
MIRNA — Prebivalci višjih predelov v mirenski krajevni skupnosti so bili že pred sedanjo sušo večkrat brez vode, v zadnjem času pa voda ni pritekla iz pip po nekaj tednov skupaj. Tažav zaradi vode veijetno še nakaj časa ne bi bilo konec, ako ne bi Dana zgradila še enega rezervoaija, iz katerega zdaj priteče dovoj vode tudi za »hribovce”.
»Mi smo zadolženi za oskrbo z vodo v vsej krajevni skupnosti Mirna, pa še za del šentruperške krajevne skupnosti,” pravi inž. Janez Kovačič iz mirenske Dane, kjer vodi investicije. »Ta naša naloga izvira še iz časov pred 15 leti, ko smo za potrebe naše tovarne zgradili svoj vodovodni sistem iz Zabukovja. Seveda smo tedaj gradili vodovod tudi za krajane. Toda s tem oskrba z vodo še ni bila povsem rešena. Višji predeli so pogosto ostajali brze vode. Zato smo se odločili, da za te kraje zgradimo nov rezervoar na Brezovici pri Mimi. Z gradnjo tega zbiralnika smo začeli avgusta, pred nekaj dnevi pa je iz njega že stekla voda. Za gradnjo rezervoaija, iz katerega se bodo napajale vasi Brezovica,
Gomila, Lanšprež in Zabrdje, in obnovo cevovoda do Zabrdja v dolžini enega kilometra, pa smo odšteli skoraj 6 milijonov dinarjev. Večino denarja je šlo iz naše akumulacije, saj ga iz vodarine in prispevkov za nove priključke prav gotovo ne bi mogli zbrati toliko. Pomoči pa nismo mogli pričakovati niti od krajevne skupnosti, še manj od komunalne skupnosti, kije vse svoje moči in denar vložila v gradnjo vodovodnega sistema Sentpavel - Trebnje. Seveda s tem še ne bo v celoti rešena oskrba z vodo v naši krajevni skupnosti. Graditi bo treba še dodatne zmogljivosti za nova naselja na Mimi pa tudi nekatere starejše stanovanjske, a visoke predele,” je povedal Janez Kovačič.
Seveda bo imela od tega korist tudi Dana, saj bodo v času, ko bo vode dovolj, to shranjevali v novem rezervoarju in bo sistem tako manj obremenjen v sušnih mesecih. Zal pa je pri vsem tem tudi nekaj zapletov, saj nekateri prebivalci terjajo odškodnino za zemljo, čez katero teče vodovod. Teijatve so vse prej kot znamenje hvaležnosti do Dane, ki je morala za vodovod seči-kar globoko v svoje sklade.
J. S.
V trebanjski občini stekla organizirana akcija za oskrbo — V njej sodeluje tudi občinski štab CZ
TREBNJE - Zaradi suše je tudi v trebanjski občini zavladala precejšnja stiska za vodo. Toda Trebanjci suše niso pričakali nepripravljeni. Takoj, ko so se začele težave, se je sestal svet za splošni ljudski odpor, nekaj dni kasneje pa je bil še skupni sestanek s predsedniki svetov krajevnih skupnosti, predsedniki gasilskih društev, vsemi uprav-ljalci vodovodov (Dana, Tregrad, Komunalno podjetje Grosuplje in SKIS), na katerem so se dogovorili, kako bodo poskrbeli za oskrbo z vodo.
Na skupnem sestanku so se dogovorili, da prav nobeno gospodinjstvo ne sme ostati brez vode, za kar naj poskrbijo vsi odgovorni v organizirani akciji. V vse krajevne skupnosti, kjer imajo kakršnekoli težave z vodo, vodo vozijo cisterne iz Dane, Tregrada in gasilskih društev Mokronog ter Ponikve. V akcijo se je vključil tudi občinski štab za civilno zaščito, ki je prek UKV zvez seznanjen s potrebami. Akcija je stekla dobro, tako ocenjujejo tudi na komiteju za.go-•spodarstvo trebanjske občine. Doslej zaradi suše v trebanjski občini ni bilo pretiranih težav.
Vodo črpajo iz javnega vodovodnega omrežja, pol stroškov regresira komunalna skupnost, ostale stroške pa krijejo krajevne skupnosti in porabniki sami. Vendar pa doplačil za vodo ne bodo deležni tisti občani, ki se doslej niso hoteli priključiti na javno vodovodno omrežje. Na Selih Šumberku, kamor tudi vozijo vodo, pa bodo akcijo uporabili še za zbiranje podpisov za prispevke za gradnjo vodovoda.
J. S.
in hkrati prevzela tudi investi-torstvo.
Po predračunu bo gradnja veljala 122,982.325 din. Ta denar bo zbran po najnovejših zagotovilih, se pravi po ponovnem ovrednotenju predvidenih sredstev, takole: skupnost pokojninskega in invalidskega varstva Kočevje 73,356.000 din, SPIZ Ribnica 23,667.000 din, stanovanjska skupnost Kočevje 15,000.000 din in krajevni samoprispevek občanov kočevske občine 20,000.000 din. Skupno naj bi torej tako zbrali za ta namen nekaj nad 132 milijonov din.
Po oceni Projekting biroja iz Ljubljane bo oprema doma starejših občanov veljala nadaljnjih 34 milijonov din. Ta denar naj bi po sedanjih predvidevanjih zbrali z novim samoprispevkom, ki bi ga v občini Kočevje uvedli v prihodnjem letu, točneje maja 1984.
Začetek gradnje doma starejših občanov v Kočevju odlagajo že nekaj let, ker ni bilo zagotovljenega vsega denarja in ker ni bil znan in-vestitov. To je vzbujalo med občani, predvsem pri starejših, veliko nezadovoljstvo. Menili so, da so z izglasovanjem samoprispevka za ta
namen storili vse, kar je potrebno za gradnjo. V resnici pa predstavlja samoprispevek le manjši del potrebnih sredstev.
J. P
TUDI OTROŠKI VRTCI ČAKAJO NA DENAR
TREBNJE - Da smo dolžni vsi in na vse konce, vemo vsi. Tako ni nič čudnega, da so nekateri dolžni kar zajetne vsote tudi otroškim vrtcem. Zdaj je teh dolžnikov v trebanjski občini osem, skupaj pa dolgujejo okoli 40 tisoč dinaijev. Zanimivo je, da so med njimi dobro situirani ljudje, rekorder pa se ponaša kar s 17.600 dinarji dolga. V vzgojno-izobraževalni organizaciji, v okviru katere delujejo vrtci, ne bodo več trpeli dolžnikov in jih bodo predali sodišču. To nemarnost staršev bi lahko kaznovali tudi tako, da bi izključili otroke iz vrtca, vendar tega ukrepa doslej še niso sprejeli, ker bi trpeli otroci.
IZ NKŠIH OBČIN
j IZ NtkŠIH OBČIN ]
il
Bolje še ni za vsakega dobro
Med izgubarji le še IMV — Precej je takih, ki komaj še lovijo ravnotežje
BREŽICE — Mnogim je odleglo, ko se je v predzadnjem trimesečju seznam izgubaijev skrčil na eno samo delovno organizacijo. To je Tovarna prikolic IMV z 18,780.000 dinaiji izgube. Skupna izguba IMV je tedaj znašala nekaj nad 569 milijonov dinarjev, brežiški tozd pa je pri njej udeležen s tremi odstotki.
Med razlogi za tak izid poslovanja navajajo v TAP manjši obseg proizvodnje za domači in tuji trg, povečanje stroškov za material, visoke obresti od kreditov pa pomanjkanje repromateriala za prikolice. Kljub temu pa je IMV v Brežicah izpolnila pričakovanja kot izvoznik. Prodajo izdelkov na tuje je precej povečala in tako pripomogla k boljšim izvoznim dosežkom v občini. Vrednost skupnega izvoza je v devetih mesecih dosegla vsoto 492 milijonov dinarjev. To je lahko spodbuda za vse, ki bi s pogumnejšim prodorom navzven in spremembo proizvodnih programov izvoz lahko še povečali.
Konec leta najbrž ne oo preveč pomirjujoč, saj tako skupščina kot izvršni svet ugotavljata, daje vedno več kolektivov, ki se komaj držijo na površju. Med njimi so Opekarna,
Rudnik, Trimo Dobova, Terme Čatež, Brebus Brežice, Posavski veterinarski zavod, KOP Brežice, kooperantski temeljni organizaciji pri . Agrarii in Slovinu, na področju negospodarstva pa bolnišnica.
V Trimu že iščejo nove programe, ker jim sedanja usmeritev v gradbeništvu ne zagotavlja uspešne prihodnosti. Opekarji in rudarji so tudi v strahu, da se bodo vnovič znašli med izgubarji, predvsem zaradi sezonskega značaja poslovanja, pestijo
ZAPRTA MESNICA
PODBOČJE — Mesnica Mercatorjevega Agrokombinata iz Krškega v Podbočju naj bi bila odprta ob sobotah in nedeljah. Toda kljub številnim jeznim pripombam in pritožbam krajanov tega še vedno ne upoštevajo. Krajani ne vedo, ali gre za samovoljo mesarja, neodgovornost za preskrbo z mesom zadolženega delovnega kolektiva ali za oboje skupaj. Pojasnilo, da je zaprto, ker ni mesa, pač ni zadovoljiv odgovor...
Lisca bn zidal«
Zaokrožiti skladišče
SEVNICA - Pred dobrim desetletjem so v Lisci zgradili pri nas eno prvih računalniško vodenih visoko-regalnih skladišč. Ker pa je tekom let skladišče postalo pravo ozko grlo, so se odločili skladišče razširiti, in to 75 metrov v širino in 20 v dolžino. Pridobili bodo nujno ločen prostor za carinsko skladiščenje surovin in gotove izdelke. Tovarna bo tu pridobila tudi zaklonišče. V nadstropju rešujejo še en problem: sproščeneje se bo tod lahko razmahnil obrat za termično oblikovanje košaric.
Čeprav gre na prvi pogled za tovarniško območje, ni bilo tako. Po urbanističnem načrtu so bili tu predvideni trije stolpiči. Stanovanjska skupnost je od teh želja že odstopila, za tovarno pa pomeni to neobhodno zaokrožitev. Zato tudi na občinskem izvršnem svetu niso pomišljali ob predlogu za spremembo urbanističnega načrta.
A Ž.
Franc Černelič: „Upam, da bo spomladi ali najpozneje do jeseni prihodnje leto že tok.”
Električni tok bodo dobili vaščani Bočja
Zaenkrat do 100 priključkov — Z vaščani Starega gradu sodelujejo lastniki vikendov
PODBOČJE - Pred kratkim se je končno pričela elektrifikacija zaselka Stari grad nad Podbočjem. To je edini zaselek v tej krajevni skupnosti, kjer je stalno električni mrk. Podpisana je pogodba, predračunska vrednost elektrifikacije pa znaša 108 starih milijonov. Za samo štiri domačije pod Gorjanci bi bilo to seveda prehudo breme, zato sodelujejo pri akciji tudi lastniki vinskih hramov.
„Zaenkrat je približno 30 udeležencev, vrata pa so odprta tudi za druge zainteresirane. V prvi fazi elektrifikacije Bočja naj bi pridobili od 90 do 100 priključkov. Udarniško nai bi opravili v tej fazi okrog 2.100 ur. Gradbeni odbor je skupek treh pododborov, kjer smo uveljavili kolektivno vodenje. Trije predsedniki pododborov bdijo nad celotno akcijo in jo usklajujejo. Nosilci so torej tisti, ki so najbolj zainteresirani. Tako bomo hkrati preverili učinkovitst delo-* vanja tako sestavljenega gradbenega odbora in kolektivno vodenje,” pripoveduje tajnik krajevne skupnosti Podbočje Franc Černelič.
Elektrifikacija Bočja je pomembna tudi zategadelj, ker bodo vaščani dobili kakovostno električno energijo in možnost trifaznega priključka.
P. P
delovnih organizacij, da se takoj lotijo kratkoročnih in dolgoročnih programov zaposlovanja ter tako razkrijejo svoje potrebe po novih delovnih močeh.
JOŽICA TEPPEY
pa jih tudi velike težave zato, ker so vezani na uvoz rezervnih delov. Skupščina se bo na eni od prihodnjih sej posvetila problemom Komunalnega obrtnega podjetja, ki je že nekaj časa v finančnih težavah in zato ne obvladuje vseh nalog.
V zadnjem letu so se poslabšale razmere tudi pri zaposlovanju. Na vrata trka cela generacija, ki je zapustila šolske klopi, delovnih mest pa ni, saj se je število zaposlenih letos zmanjšalo za 2 odstotka. Ne glede na spodrsljaje pri poklicnem s usmerjanju zahteva skupščina od
4.000 ZAKLONISCNIH MEST DO LETA 2000?
KRŠKO — Tudi v tej posavski občini so ob bohotni izgradnji raznih družbenih objektov odlagali izgradnjo zaklonišč. Naj pogostejši izgovor za to je, da zaenkrat ob naložbi ni dovolj denarja, zaklonišče pa lahko počaka na boljše čase.
Toda dolgoročni program izgradnje zaklonišč predvideva, naj bi do leta 2000 zgradili okoli 4.000 zaklonil-nih mest, zato si odlašanja ne bo več mogoče privoščiti.
(—	 Trdinov vr	h-	1 > ključ do zvez
Pomanjkljiva telefonija že zdaj omejuje zveze		
BREŽICE - Posavju grozi telefonski infarkt. Prizadet je notranji in mednarodni promet, saj sedanjih 156 vodov ne omogoča dobrih telefonskih zvez.
Ta hip bi posavska regija potrebovala vsaj 20 telefonskih vodov, do leta 1985 pa že 250. To zahteva hkratno povečanje medkrajevnih spojnih vodov, kar bo omogočila le izgradnja oddajnega centra na Trdinovem vrhu. Stolp je postavljen, za opremo pa je zmanjkalo denarja. PTT Novo mesto se zato obrača na svet posavskih občin in prek njega na združeno delo regije s predlogom, da bi z združevanjem prispevalo manjkajočih 75 milijonov dinarjev. Sredstev seveda ne bi vračali, ker si PTT posojila ne more privoščiti.
Svet posavskih občin je temu posvetil posebno sejo. Sesal seje 15. decembra v Krškem in podprl predlog za širjenje medkrajevnih telefonskih zvez, saj je
posavsko gospodarstvo zaradi slabe telefonije že zdaj prizadeto. Združenemu delu predlaga svet vključitev v načrt PTT, sodelovali pa naj bi tudi zasebni obrtniki. Priporoča, da bi gospodarstvu priskočile na pomoč zavarovalnica in obe banki v regiji ter s premostitvenimi krediti podaljšale plačevanje. PTT namreč
naj bi gospodarske organizacije aprila, maja in junija 1984 plačevale dodatnih 6 dinarjev prispevka od telefonskega impulza. Na združevanje sredstev za Trdinov vrh so sicer računali že letos, vendar so bili prepozni in ga najbrž ne bodo mogii več izpeljati.
Delež posameznih občin bo različen, odvisen od razvitosti gospodarstva. Za Krško predvidevajo 47 odst., za Brežice 36 odst. in za Sevnico 17 odst. Tiste delovne organizacije, ki več uporabljajo telefonske zveze, naj bi tudi več prispevale.
J. TEPPEY
Stabilizacija ni le omejevanje
programsko-volilne seje OK SZDL Krško — Socialistična zveza še ni v središču dogajanj — Krepitev frontnega načina dela — Vzor vsem je lahko Leskovec
KRŠKO - Ljudi jezi neodgovornost, zapiranje za občinske in druge plotove pa še marsikaj. Socialistična zveza je še premalo v središču dogajanj. SZDL naj bo mesto, kjer se križajo interesi, naj bo ljudska, v njej se naj zrcali vsakdanje življenje,” je med drugim dejala na nedavni programsko-volilni seji OK SZDL predsednica Margareta Maijetič.
Čeprav je res, da bi po desetih letih že morah znati oceniti, kje kaže delegatski sistem, ki še vedno ni prav zaživel, ustrezno poenostaviti, vendarle ne bi smeli čakati, da bo to storil kdo od zgoraj, marveč vsak v svojem okolju. S problemi se bomo lahko uspešno spoprijeli le skupaj z ljudmi, ne pa z nekim organom ali organizacijo, je poudaril član predsedstva republiške konference SZDL Ivo Zorčič in dodal, da smo ljudem marsikdaj kakšno stvar „na fini način” vsilili, čeprav naj bi se upoštevalo tisto, za kar se sami izrečejo.
Uspeh gospodarske stabilizacije ni odvisen od števila komisij in izrečenih besed. Stabilizacija ne more biti le omejevanje, poudarjajo mladi, marveč mora biti tudi ustrezna štipendijska politika, vlaganje v nove kadre, nove ideje. Ivan Urbanč je povedal, da trgovska šola v Brežicah še vedno vpisuje v 1. letnik, kljub usmeritvam in dejstvu, da 90 odstotkov mladih potem ne dobi dela, in dodal, da podobno velja za medicinsko in pedagoško usmeritev usmerjenega izobraževanja v Novem mestu. Mladi predlagajo sklic problemske konference o narkomaniji in alkoholizmu.
Sindikati se zavzemajo, da bi končno prenehali s splošnimi ugotovitvami in razpravami o pomanjkljivostih in dosežkih. V najzanimivejšem prispevku je podpredsednik občinskega izvršnega sveta Niko Žibret
LE SISI SE NE DAJO...
KRŠKO - „lmamo nevesto, ženina in župnika, le strokovne službe sisov ne moremo spraviti skupaj, čeprav bi želeli pocenitev,” je hudomušm označil prizadevanja občinskega komiteja za družbene dejavnosti njegov predsednik Niko Žibret. V Krškem razmišljajo tudi o tem, kako bi združili nekatere sorodne samoupravne interesne skupnosti. Zdi se, da to še ne bo tako kmalu, še zlasti ne zdaj, ko so ob obisku delegacije iz Negodna izvedeli, da imajo tam celo sis za nekaj deset ovac...
opozoril na razkorak med nadpovprečno razvitimi družbenimi dejavnostmi in pičlimi sredstvi za njihovo delo, na nerešeno financiranje krajevnih skupnosti, propadanje vodovodov v krški občini in o uspeš-
• Podprli so predlog, da bi za novo podpredsednico RK SZDL izvolili Boženo Ostro-vršnik, dosedanjo sekretarko MS ZKS za Posavje. Dokler ne bodo razrešili novo izvoljenega sekretaija OK SZDL Vladimhja Vogrinca del in nalog sodnika za prekrške, bo sekretarske posle dotlej opravljal Ivan Srpčič, kateremu so ob izteku mandata sekretaija podelili priložnostno darilo.
nem zmanjševanju občinske uprave.
števila delavcev P. PERC
— Švicarske banke so naše naj več je bogastvo.
(Iz tista Študentski zbor)
Povsod o stabilizaciji
ZK: tak načrt stabilizacije, ki bo obvezujoč
SEVNICA - Komite občinske konference ZK je z razpravo na seji minuli četrtek že drugič obravnaval vprašanja gospodarske stabilizacije.
Razpravljala so se zapičili predvsem v vprašanja, ki jih je treba v načrtu komisije pri izvršnem svetu zapisati bolj določno, v prvi vrsti pa obvezujoče. Roman Ogrin s CK ZKS se je zavzemal za širši pristop, pri čemer naj bi pripravili o posameznih vprašanjih razprave v obliki
Prednost izvozu in raziskavam
Povsem določne naloge v stabilizacijskem načrtu sevniške občine
SEVNICA - Pripravljene so osnove stabilizacijskega načrta te občine. Značilno zh vse gradivo je določilo, kaj je treba storiti in kdo so nosilci.
Gospodarski odnosi s tujino, čemur za zdaj posvečajo nemajhno pozornost, so tudi nadalje med osrednjimi nalogami. Med proizvodnimi nalogami je na prvem mestu usposobitev Rudnika nekovin na Blanci za rentabilno proizvodnjo, ko naj bi kremenčeve peske oplemenje-vali za steklarsko industrijo, ki to surovino večinoma uvaža. Širšega pomena je pobuda, naj bi posavski gradbeni operativi omogočili vključitev v konzorcij za gradnjo verige vodnih elektrarn na Savi.
V programu se zavzemajo za dokončanje naložbe v Tovarni kon-
strukcij v Sevnici ter v krmeljski Metalni. Ponovno naj bi pretehtali in spodbudili nekatere raziskave. V tem srednjeročnem obdobju v Jugo-taninu proučujejo proizvodnjo fu-ranskih spojin iz domačega furfura-la. Furfural naj bi pridobivali iz ostalih listavcev, lesne skorje, odpadne furfitne lužnice iz proizvodnje celuloze, kar je skupna raziskovalna naloga Jugotanina in krške tovarne Djuro Salaj. V Stillesu naj bi nadaljevali z raziskavo uporabe odpadkov iz masivnega lesa.
V kmetijstvu navajajo poleg poglabljanja samoupravnih odnosov s
kooperanti pospeševanje živinoreje s pašništvom v hribovitih predelih 'občine in spodbujanje ovčjereje. Že prihodnje leto naj bi Mercator — Kmetijski kombinat in izvršni svet pripravila samoupravni sporazum za izgradnjo občinskih blagovnih rezerv.
V drobnem gospodarstvu naj bi tudi po tovarnah proučili, katera osnovna sredstva lahko odstopijo kooperantom — obrtnikom. Obrtno cono v Dol. Boštanju naj bi razširili za nove obrtnike.
Več o nalogah v prometu, stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu ter družbenih dejavnostih prihodnjič.
A.ŽELEZNIK
okroglih miz, kjer bi lahko vsak sodeloval kar najbolj ustvarjalno.
Pripomb o gradivu je bilo mnogo, toliko, da je eden izmed članov komiteja izrekel celo začudenje, zakaj niso stališč .uskladili, predno je šlo gradivo v javnost. Več članov komiteja je opozarjalo na težave z energetiko, pri čemer bi v Posavju morali obnoviti prizadevanja, da bi v regijo pripeljali plinovod. Nadaijnja razprava o tem gradivu bo morala doreči tudi dolgoročnost nekaterih drugih nalog.
Zatikanja s sklepčnostjo skupščin interesnih skupnosti so bila omenjena tudi tokrat. Neaktivnost nekaterih delegacij povzroča ne le politično, temveč tudi gmotno škodo.
Proučili so razredno sestavo občinske organizacije in vodstev. Do~
— V razpravo so dani tudi predlogi za nove zadolžitve v orga: Jzaciji. Predsednik komiteja naj bi bil tudi nadalje Janez Valant iz Tržišča. Za sekretaija je predlagan Brane Busar, visoko kvalificiran papimičar iz Sevnica. Tovariš Busar je to jesen končal politično šolo maršala Tita v Kumrovcu.
govorjena je aktivnost za programsko volilno sejo, ki naj bi bila v začetku februarja.
A. ŽELEZNIK
Vse močnejša stanovanjska zadruga
2e nad 1.100 graditeljev — Enota v Boštanju
SEVNICA - Začelo se je leta 1977: nekaj zasebnih graditeljev v šentruperški krajevni skupnosti je ustanovilo stanovanjsko zadrugo. Leta 1980 so imeli člane že po vsej trebanjski občini, prihajali pa so tudi Novomeščani in drugi.
Danes šteje že nad 1.100 članov. Zasebni graditelji si v okviru zadruge skušajo lajšati breme stanovanjske zidave. Pri stanovanjski skupnosti v Sevnici so
Eretehtali prednosti in dali po-udo, da pri Betonovi prodajalni gradbenega materiala pri nekdanji graščini v Boštanju ustanovijo enoto šentruperške zadruge.
In kakšne so prednosti članstva? Tajnik stanovanjske skupnosti Alojz Androjna navaja: davčne olajšave pri nakupu gradbenega materiala, organiziran nakup, pomoč pri finančnih vprašanjih in strokovnih zadevah. Novi član je dolžan poravnati pristopni delež v znesku 3.000 dinarjev, predložiti gradbeno dokumentacijo in tudi navesti,, v kateri fazi gradnje je objekt, že je že začel graditi. Na osnovi predračuna v načrtu poteka tudi nabava materiala.
Dobrih tisoč graditeljev je najboljši dokaz o koristnosti te zadruge.
A. 2.
MEDSEBOJNA POMOČ
SEVNICA — Nesmiselno bi bilo, da bi ena samoupravna interesna skupnost imela denar na računu, druga pa bi imela težave ob začasno prazni blagajni. Zato so skupnosti družbenih dejavnosti na zadnjih sejali skupščin sprejele samoupravni sporazum o medsebojnem zagotavljanju obratnih sredstev. Dogovorili so se, da bo tovrstno kratkoročno kreditiranje brezobrestno.
f rfs
Nove v Brežicah J
NENADNA IZVOZNIŠKA EVFORIJA - Kaže, da se zaradi izjem, ki jih delajo distributerji pri odklopih elektrike, delovni kolektivi čez noč preusmerjajo na izvoz. Mrkov se branijo z utemeljitvami, da proizvodnja za izvoz ne sme obstati. Ce je to res, potem imajo v brežiški in obeh sosednjih posavskih občinah dolarjev na pretek. ,,Le kje jih skrivajo? ” se sprašujejo pri Elektru.
PO CESTI HITREJE KOT PO ŽICI - Po slabih telefonskih zvezah sodeč so Brežice zares na koncu sveta. Naročnikov v tej občini cele ure ni mogoče niti priklicati niti se s pozivi prebiti navzven. Pesimisti, med njimi so tudi uradne osebe, zato raje sedejo v avto in se zapeljejo v Krško, če je sila, pa celo v Ljubljano. V kilometre preračunan) impulzi niso poceni, toda tudi čas je denar.
2E ZDAJ ,©„ BRIGADAH
BREŽICE - Minulo soboto, 17. decembra, je bila tu seja občinskega cer.tra za mladinske delovne akcije, na kateri so mladi pripravljali načrte za propagando in popularizacijo mladinskega prostovoljnega dela. Sklenili so, da bodo po šolah prikazovali film o mladinskih delov; nih akcijah, po projekciji pa
pripravili še razgovore. Poiskali bodo tudi možnosti za organiziranje lokalnih mladinskih delovnih akcij ter k temu pritegnil) predvsem nerazvite krajevne skupnosti. V načrtu je tudi tiskanje plakatov in letakov. O teh vprašanjih bodo govorili tudi na seminarju za vodje občinskih centrov za MDA iz vse Slovenije, ki bo konec tega tedna, od 23. do 25. decembra v Cateških Toplicah.	_	_
B. DUŠIČ
DELAVCI NA DELU V TUJINI VABLJENI!
KRŠKO - Koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL Krško za vprašanja naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini, vabi v sredo, 28. decembra, ob 10. uri na pogovor vse delavce, ki so na začasnem delu v tujini, pa se mudijo ta čas na obisku v domačih krajih. Na pogovoru v C dvorani občine Krško bodo sodelovali tudi predstavniki carine, uprave za družbene prihodke, samoupravnih interesnih skupnosti in številni drugi.	j
L
Krške novice
MED LJUDMI - Ako bT vse krajevne organizacije socialistične zveze delovale med ljudmi, kot le; skovška, potem gotovo ne bi mogh govoriti, da je SZDL premalo v središču dogajanj. KK SZDL, ki Jf močno razvejala dejavnost, zna prisluhniti in uskladiti raznotere interese ljudi, za kar je naposled dobila tudi zvezno priznanje. Bo vsaj to, 6« že ni pretirane zavzetosti nasploh, dovolj močna vaba, da bi vanjo ugriznili še drugi. Pravzaprav pa ne gre le za grižljaj, kot smo zapisali v prispodobi, marveč za vztrajno ..prežvekovanje” in odpravljanje za-, gat. Tudi to je politično delo ...
BREZ KONKURENCE? - Na nedavni zabavi po proslavi ob srebrnem jubileju Papirkonfekcije so nakateri očitno pozabili, da so v bivšem hotelu Sremič, ali pa jih je mučila nostalgija. Nadve vneto so pričeli razbijati, predvsem steklen)-no, kot da bi hoteli mirnejši, kulturni večini dopovedati: poglejte, to je pa družbena lastnina. Torej last vseh m nikogar, zato naj nikogar nič ne briga, če razbijamo. Nekdo pa je moral kar precej globoko seči v žep, če je hotel poravnati račun za več sto starih tisočakov škode. Žal je bil menda ta „nekdo” nihče drugi kot kolektiv slavljenec. So postrgali reprezentanco ali pa morda prikazali strošek kako drugače, v bclj stabilizacijskem duhu?
Sevniški paberki
SPET NOVOLETNI KONCERT — Sevniški godbeniki se tudi letos marljivo pripravljajo na slavnostni nastop ob koncu leta. Koncert bo v gasilskem domu jutri zvečer.
MRAZ NI MOGEL DO ŽIVEGA - Ko je bilč marsikje težko nabaviti sredstvo za zaščito avtomobilskih hladilnikov pred zmrzovanjem, so ga priskrbeli v trgovini z avto deli kar v sodu. S seboj je bilo treba prinesti posodo. Pozornost trgovcev v pravem času!
VSI NAD USI - Še vedno ni opravljeno s to nadlogo. Na sevniški šoli so se zato s pismi za sodelovanje pri zatiranju obrnili na vse starše, saj le tako lahko opravijo z njimi. V kolikor tega ponekod spet ne bodo vzeli resno, bodo morali poseči po zakonskih ukrepih.
kultura
in
izobra-
ževanje
Priznanje za igralstvo
Staša Vovk iz Novega mesta dobila nagrado Severjevega sklada za dolgoletno nastopanje na ___________ gledališkem	odru
V.
NOVO MESTO — Minuli petek so v Škofji Loki podelili Severjeve nagrade za leto 1983. Veliki nagradi sta prejela Polona Vetrih, članica ljubljanske Dra-™e. in Silvij Kobal, igralec talnega slovenskega gledališča v Trstu.
Dve nagradi sklada Staneta eveija so podelili za najboljše jjubiteljske dosežke. Eno od teh je dobila Staša Vovk, članica gledališke skupine Kulturnega štva Dušan Jereb v Novem mestu. V obrazložitvi so napisa-> da ji to priznanje podeljujejo za‘ dolgoletno delovanje na ljubi-teljskem področju.
Staša Vovk je ena najstarejših m najaktivnejših članic sedanjega fodu v novomeški gledališki lupini. Za njo je več kot dvaj-tet let, kar se je zapisala Taliji. «-ot igralka je nastopala pri Odru m«dih, ki ga je ustanovila Alenka Bole - Vrabec, kasneje pa °ua stalna članica skupine odras-.	^.^cev. V dolgoletni karieri
***** nekaj zanimivih li-
Hkrati se je Vovkova uveljavi-a kot recitatorka. Interpretirala Je pesniška in prozna besedila različnih avtorjev. Dokler je novomeška ZKO pripravljala li-eran»e popoldneve za mlade besedne ustvaijalce iz šol, je bila otaša nepogrešljiva recitatorka. Na več prireditvah je brala tudi
stvaritve pesnikov, ki delujejo v Novem mestu.
Odru je ostala zvesta kljub dolžnostim, ki jih je od nje zahtevalo delovno mesto in delovanje v družbenopolitičnih organizacijah. Do zdaj je bila več let tajnica občinske kulturne skupnosti, poslej pa bo tajniška dela opravljala na Zvezi kulturnih organizacij v Novem mestu.
Staša Vovk: Seveijeva nagrada kot priznanje in spodbuda
Bržčas jo bomo še naprej videvali na odru, saj še ne namerava odložiti igralske in recitatorske „kože”\
I. Z.
Ne samo dan uradnih slovesnosti!
Bo 8. februar resnično postal praznik slovenske kulturne samobitnosti in ustvarjalnosti? - Tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju možnosti za več najrazličnejših kultur-____________ nih	manifestacij	- Zakaj ne tudi revije ljubiteljske kulture?
DOLENJSKA — Kot je znano, je bil 8. februar, dan Prešernove smrti, razglašen za slovenski kulturni praznik z odlokom SNOS iz začetka februaija 1945. V odloku je tudi pomembno naročilo, naj ta dan praznujemo kar najširše, predstavljal naj bi vseljudsko praznovanje slovenske kulturne samobitnosti in ustvarjalnosti.
Obetavna zamisel pa je sčasoma zelo zbledela, omejila seje zgolj na šolske in uradne slovesnosti, s čimer je njena široka pobudnost povsem ohlapela.
J
Pretogo formaliziranje slovenskega kulturnega praznika je med drugim zbodlo republiški komite za kulturo, da je že lani skušal kulturno in širšo javnost spodbuditi k novim, svežim in najrazličnejšim oblikam praznovanja. Želel je doseči, da bi 8. februar resnično dobil podobo prazničnega dne. Čeprav je prišla pobuda komiteja nekoliko pozno, je bil uspeh že letos presenetljivo velik. Tako se je v vseh slovenskih pokrajinah, tudi v dolenjski in posavski, regiji, zvrstilo več manifestacij (koncertov, literarnih, gledaliških in drugih nastopov, razstav itd.) z izrazito prazničnim obeležjem. Knjigarne pa so v prazničnih dneh ponujale izvirno slovensko leposlovje z 10-odstotnim popustom.
Prihodnje leto naj bi kulturni praznik obhajali še z več prireditvami in drugimi manifestacijami. Republiški komite za kulturo je nedavno tega naslovil na slovensko javnost novo pobudo, kjer omenja tudi možne oblike praznovanja. Meni, da
bi med drugim lahko na predvečer praznika kurili kresove, pripravili promenadne koncerte pihalnih orkestrov in drugih glasbenih skupin, na
I« -•	/VJLM	jfivuuHtruini sunu U1IV11V TOilV JUgUMV TOUMVC I1<UVG.
i salon bi moral biti že letos, pa so ga iz varčevalnih razlogov in *?>lošnih stabilizacijskih prizadevanj prestavili na leto 1984. Tako °° to ^ poslej ne bienalna, marveč trienalna manifestacija, kar pomeni, da bo na vsaka tri leta.
Otvoritev salona bo neposredno P° taboru, ki ga bodo Trebanjci
* . ČASA SLIKANJU -moritev razstave dolenjskega jaka, akademskega slikaija in onservatorja Viktorja Povšeta y “uauli petek v Laškem pri-mgnda mnogo obiskovalcev. Zanimiv je fotografski pregled ve-opusa konservatorskih in mstavratorskih del tega izredne-S8 umetnika, zlasti še, ker so pokazane posamezne faze dela. Umetnik (sredi slike) se namerava v bodoče več posvetiti slikarstvu. (Foto: A. Železnik)
pripravili že sedemnajstič. Prevideno je, da bo to taborsko srečanje od 29. junija do 7. julija 1984 z običajnim spremljevalnim programom. Tudi sedemnajsti tabor bo mednarodna likovna kolonija, saj bo na njej poleg 18 jugoslovanskih slikarjev in kipaijev ustvarjalo tudi sedem udeležencev iz drugih držav. Iz vrste slednjih bodo izbrali tudi kandidata, ki se bo s samostojno razstavo predstavil v Galeriji samorastnikov. Drugih samostojnih razstav v tej galeriji za prihodnje leto ne predvidevajo, pač pa bo v njej vse leto postavljen izbor najboljših del iz galerijskega fonda.
Zvesti tradiciji bodo ob „ve!i-kem” priredili tudi „mali tabor”, kakor imenujejo vsakoletno srečanje mladih likovnih ustvarjalcev iz trebanjske občine. Mali tabor bo junija ali prve dni septembra. Kraja še niso izbrali. Z najboljšimi izdelki, nastalimi na srečanju mladih, bodo opremili pionirsko literarno revijo „Sre-čanja”, letnik 1984.
Pripravljen je tudi že program likovnih prireditev v razstavišču trebanjske osnovne šole. Tako bodo v njem že januarja razstavljali svoja iela člani likovne skupine Vladimira
Lamuta iz Novega mesta. Februarja bo tam razstavljal Mirko Vovšek iz Ruš, medtem ko bo aprila s svojimi umetniškimi fotografijami kraških jam gosfoval Zdravico Kramar z Mirne. Aprila bodo v osnovni šoli na ogled dela akademskega slikaija, ki ga bodo izbrali kasneje. V njenem razstavišču pa bo krajši čas gostovala tudi potujoča razstava črno belih umetniških fotografij Mirenčana Zdravka Kramarja. Razstava bo sicer vse leto potovala po krajevnih skupnostih trebanjske občine.
 ____________________________LZ.
PESNIŠKI VEČER
NOVO MESTO — Krkin klub organizira pesniški večer, ki bo v prostorih tega kluba v četrtek, 22. decembra, ob 20. uri. Nastopili bodo: Dane Zajc, Zlatko Zajc, Milan Kleč, Blaž Ogorevc, Jure Potokar, Matjaž Kocbek, Srečo Špik, Jaša Zlobec in Esad Babačič.
DELUJE TUDI BIOLOŠKI KROŽEK
Letos je na naši šoli prvič začel delovati tudi biološki krožek, ki ga
Vodi tov. Olga Jurgec. Odpravili smo se že k potoku in nastavili pasti Jaz sem ujela tri žuželke in nato smo jih
: potok _ela tri i
gledali pod mikroskopom. Radi"hi ujeli toliko žuželk, da bi lahko pripravili razstavo teh živalic. Pri krožku imamo opraviti tudi z rastlinami, nekateri pa smo se odzvali tudi na natečaj revije Pionir; naloga ima naslov ..Opazovanje leske“. 1 MARJANCA CUGELJ OŠ Šentrupert
DOBRODOŠLA
OBOGATITEV
KRŠKO - Valvasorjeva knjižnica in čitalnica je letos pridobila 1567 novih knjig, s čimer se je njen knjižni sklad za izposojo znatno povečal. Večji znesek za nakup literature, 300.000 dinarjev, je knjižnica dobila od občinske kulturne skupnosti. Tovarna celuloze in papirja Dju-ro Salaj je v tiskarni Ljudske pravice v Ljubljani dosegla, da dobiva krška knjižnica po dva izvoda vsake knjige, ki jo natisnejo v tej tiskarni. Knjižnica pričakuje, da bo poleg teh daril v prihodnje bogatila svoje knjižne police z novimi darovi, tako da bi lahko z večjim številom knjižnih naslovov pomagala tudi izposojeva-liščem.
Malo prostora in denarja
črnomaljska knjižnica zaradi stiske s prostorom okrnila svojo dejavnost — Najpomembnejše želje bralcev
ČRNOMELJ — Črnomaljska ljudska knjižnica ni znana samo po tem, da sposoja knjige, ampak pripravlja v svojih prostorih tudi nagradne knjižne uganke in ilustracije zgodbic za najmlajše, učne ure za srednješolce ter literarne večere in različne razstave. Njihovo močno razvejeno Melo pa je v zadnjem času
okrnjeno, kar je posledica pomanjkanja prostora.
Knjižnica je vsako leto bogatejša za nekaj sto novih knjig (letos jih
imajo 757 več), ker pa možnosti za razširitev nimajo, postavijo police zanje k obstoječim policam. Tako se
je prostor, namenjen razstavam in ostalim prireditvam, že tako zmanjšal, da za te dejavnosti skorajda ni več primeren. Stiska s prostorom pa je tudi v čitalnici, vendar knjižničarki ne vidita rešitve. Stvar je še toliko bolj zaskrbljujoča, ker vedno znova
ugotavljajo, da imajo knjig še vedno premalo in ne morejo zadovoljiti vseh bralcev, prostora za nove pa je vse manj.
Po besedah vodje knjižnice Lee Grabrijan ima črnomaljska knjižnica
18.000 knjig, od tega 4.500 na Vinici in v Semiču. Dokupujejo jih glede na denarne možnosti, pri tem pa najbolj upoštevajo želje bralcev. Veliko del jim pokloni republiška kulturna skupnost, iz sredstev občinske kulturne skupnosti pa so za letošnji nakup namenili 160 tisočakov. Tega denarja seveda ni dovolj za zadovoljitev želja in potreb vseh 3.262 članov, zlasti še, ker ugotavljajo, da izposoja iz leta v leto močno narašča. Tako je v prvih devetih mesecih letos narasla za okrog
2.000 knjig, v primerjavi z enakim obdobjem lani in presegla 19.000 izposojenih knjižnih del.
B. M.
sam praznik pa odprli likovne, etnografske, fotografske in druge razstave, pripravili literarna srečanja in še kaj. Za kulturna društva naj bi bila to priložnost, da bi pripravila revije svoje dejavnosti, kajti nobena oblika iskrene kulturne oziroma kultumo-umetniške dejavnosti ne bi smela biti premalo imenitna za tak dan. Vsak naj bi kulturni praznik počastil s tistim, kar zna, priporoča komite.
In še nekaj: 8. februar naj postane dan odprtih vrat. Za obiskovalce naj se odpro muzeji, galerije, knjiž-
nice, kinematografi, sploh vse kulturne ustanove, poleg tega pa tudi uredništva časnikov in radijskih postaj.
Veliko tega lahko uresničimo tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, saj premoremo vsega po-malem. Poskrbeli naj bi, da bi bilo kar največ najrazličnejših manifestacij v krajevnih skupnostih, še posebej v tistih, ki so odmaknjene od mest in večjih krajevnih središč, kjer. je običajno manj kulturnega življenja.
Če poskušamo doreči priporočilo republiškega komiteja za kulturo, bi bilo prav, da bi tako na občinskih kot na krajevnih ravneh oblikovali tako imenovane organizacijske odbore, ki ne bi le načrtovali in pomagali izvajati praznične sporede, ampak programe tudi usklajevali.
I. Z.
Gordijskega vozla ni več
jaton poslej trienalna prireditev
Stabilizacija zdesetkala število razstav v trebanjski galeriji - Na XVII. taboru bo 25 _	ustvarjalcev	—	Več	razstav	pa	bo	v	OS	Jožeta	Slaka—Silva
TREBNJE — 7. salon likovnih samorastnikov Jugoslavije, ki ga v tukajšnji Galeriji samorastnikov odprli prihodnje poletje, bo P av gotovo osrednja likovna prireditev v trebanjski občini in emara tudi na Dolenjskem. Na njej se bodo s svojimi najboljšimi . ’ nastalimi zadnja tri leta, predstavili najizvirnejši in izpovedno neprepričljivejši predstavniki tako imenovane jugoslovanske
V Novem mestu poslej tudi program elektroenergetike, v Krškem pa program elektronike — Konec nesoglasij
organizacije in telesa družbenopolitičnih skupnosti Dolenjske in Posavja. Obe šoli bosta tako smiselno zaokrožili svoje programe. Del praktičnega pouka bosta šoli še naprej izvajali v združenem delu, saj vsega ne bi bilo smotrno organizirati v šoli. Ne pričakujejo nikakršnih težav pri izvajanju teoretičnega pouka.
Že leta 1985 bodo, kot predvidevajo, sedanji programi elektroenergetike, elektronike in telekomunikacij združeni v en program s tremi smermi. Sodijo, da ne bo problemov, če začneta šoli uresničevati to zamisel že v prihodnjem šolskem letu. Oddelka v Novem mestu in v Krškem naj bi se ne vodila kot dislocirana o de lika, temveč bi delovala v okviru obstoječih programov; prva letnika sta v obeh programih povsem enaka, v šolskem letu 1985/86 pa bi opravili vse formalnosti.
Pričakujejo, da bo odbor za usmerjanje vpisa, mrežo in kadrovska vprašanja pri posebni izobraževalni skupnosti za elektrotehniško in računalniško usmeritev dal soglasje k tem stališčem, da bodo lahko ustrezno sklepala še skupščina PIS. Naglica je potrebna, saj morata šoli obvestiti osnovne šole na Dolenjskem in v Posavju, da bodo lahko svoje učence pravilno usmerjale.
P. PERC
KRŠKO — Predstavniki Srednje šole tehniških usmeritev Novo mesto in Srednje šole kovinarske in elektrotehniške usmeritve Kr&o soglašajo, da se razpiše v Novem mestu namesto dosedanjih treh samo dva oddelka elektronike in en oddelek elektroenergetike ter v Krškem namesto dosedanjih treh le dva oddelka elektroenergetike in en oddelek elektronike,
Predstavniki obeh šol so na zadnjem pogovoru ugotovili, da sedanja mreža šol elektro usmeritve za dolenjsko in posavsko regijo ne ustreza. Ker so v Novem mestu po novem vzgajali samo elektronike, v Krškem pa elektroenergetike, bi se v kratkem pojavilo nesorazmerje — na Dolenjskem v korist elektronikov, v Posavju pa bi bilo veliko elektro-energetikov in premalo elektronikov. Težava je namreč zlasti v tem, da se učenci neradi vpisujejo v šole izven svoje regije.
Tako inačico v celoti podpirajo združeno delo, družbenopolitične
Ob 80 - letnici Janka Jarca
Jutri slovesnost v Dolenjskem muzeju
NOVO MESTO - Ob 80-let-nici prof. Janka Jarca pripravljata Dolenjski muzej in Studijska knjižnica Mirana Jarca v sodelej
vanju z občinsko kulturno skupnostjo večjo slovesnost. Ta bo
jutri ob 12. uri v prostorih Dolenjskega muzeja. Studijska knjižnica bo tam pripravila razstavo Jarčevih samostojnih publikacij, razprav, člankov, publikacij, v katerih je prof. Jarc sodeloval, in drugega gradiva. Muzej pa bo izdal publikacijo o življenju in delu jubilanta z naslovom „ Vezilo Janku Jarcu”, ki bo predstavljena na jutrišnji prireditvi. O življenju in delu prof. Jarca je prispevke napisalo več avtorjev. Prof. Janko Jarc je osebnost najširših razponov, o čemer je naj-zgovornejše delo, ki ga je opravil. Bilje pedagog, arhivski, spo-meniškovarstveni in muzejski delavec, kar četrt stoletja ravnatelj Dolenjskega muzeja pa zgodovinar, publicist in seveda javni kulturni delavec. O vsem tem pa še o marsičem drugem bo pisala publikacija, ki bo jutri prišla na svetlo obogatena z bibliografijo Jarčevih deL
Brstje, hi obeta
STRAŽA — V Novolesu je bil pihalni orkester dolga leta tako rekoč edini, ki so ga priznali ter mu dajali moralno in gmotno pomoč. Drugih o olik kulturnega delovanja v tovarni ves ta čas niti niso razvijali, čeprav se je razvedelo, da so v posameznih tozdih ljudje, ki radi prepevajo, nastopajo na odru, pišejo pesmi, fotografirajo in slikajo. Ker se ni nikomur zdelo vredno, da bi jih spodbujal in pripravil za javne nastope, je bilo kulturno življenje Novolesovih deiavcev pač odvisno od najrazličnejših kulturnih skupin od drugod.
Zadnje čase pa so se razmere v tem kolektivu začele dokaj ugodno razpletati v prid kulture, za kar se je zlasti zavzel sindikat. Poskrbeli so, da se vsaj delavcem pa tudi zunaj tovarne predstavi čimveč tistih članov kolektiva, ki sami ustvarjajo. Ena takih prireditev je bila v ponedeljek prejšnji teden v novomeškem Domu kulture, ko se je med celovečernim koncertom Dolenjskega okteta, ki mu je Novoles pokrovitelj, in ženskega noneta Carmen iz Trebnjega poslušalcem predstavilo kar šest pesnikov iz Novolesa (Aš, Jakšetova, Gutman, Mediceva, Bajc in Ačimovič). Če bi sodeloval še pihalni orkester, bi bil to pravcati večer tako imenovane delavske kulturne tvornosti.
Kot se je dalo zvedeti, to ni vse, kar premore kulturna dejavnost Straškega lesnega kombinata. Kaže, da bodo litaratom v javnost kmalu sledili slikarji (za zdaj sta se pojavila dva), člani kulturne komisije pri sindikatu pa hkrati s kulturnim animatorjem iščejo neznane talente še na drugih področjih. Če bo šlo vse po sreči, bodo v Novolesu lahko oblikovali več kulturnih skupin in prav gotovo ne bodo v zadregi, če jih bodo vabili na kulturna srečanja slovenskih lesarjev. Eno takih bojda že pripravljajo, bo pa za člane velike Unilesove družine.
I. ZORAN
0 kiparju, ki oživlja les
Slavko Ferkolj, na Gorenjskem živeči Dolenjec, seje uveljavil kot svojevrsten oblikovalec lesa
DVA VEČERA IMPROVIZACU
ČRNOMELJ, NOVO MESTO -Bogat program, ki ga je za učence belokranjskih šol v letošnjem letu pripravila Glasbena mladina Bele krajine, je v sredo, 14. decembra, z ..Improvizacijo na glasbenih instrumentih” zaključil glasbenik Lado Jakša. Prisluhnili so mu učenci višjih razredov črnomaljske, dragatuške in semiške osnovne šole. V četrtek, 15. decembra, je Jakša ponovil nastop v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole, kamor ga je povabila Glasbena mladina Novega mesta.
TUPALIČE - Če v tej gorenjski vasici Dovprašate oo Slavku Ferkolju, tistem prijaznem možu, ki zna delati .rogovilaste” kipe, vam bodo radi pokazali hišo, kjer stanuje. Ferko-lja imajo sovaščani za nravega domačina, čeprav se je sem priselil. Nedolgo no vojni je orišel z Dolenjskega. Mladost je Dreži-vel na očetovi kmetiji v Krono-vem, torej nedaleč od Novega mesta.
Kot kipar je vselej posegal po materialu, ki ga je moč dobiti v naravi. Začel je sicer z glino in mavcem, a mu je narava kmalu ponudila tvarino, ki je najbolj ustrezala njegovim umetniškim nagnenjem. To so bila drevesa v godzu, razvejena in kore-ninasta.
Po Ferkoljevem mnenju je zelo pomembno, s kakšnim lesom ima opraviti kipar, ki obdeluje redkejše vrste lesa: nagnoj, maklen, jesen,
NOVO KULTURNO DRUŠTVO
ČRNOMELJ - Na tukajšnji osnovni šoli Mirana Jarca so 14. decembra ustanovili prvo osnovnošolsko društvo v črnomaljski občini. Na JoH deluje kar 12 različnih krožkov s kulturnega področja, v njih pa je več kot 250 mladih kulturnih ustvarjalcev.
javor, oreh in hruško. Sam vedno uporabi deblo z njegovimi koreninami. Išče oblike, ki so najbliže kiparski zamisli, tako da je treba les samo dodelati.
V les „preliva“ človekovo življenjsko usodo. Človekove stiske, kljubovanje, vztrajanje, upanje, odhajanje, ljubezen. Pri tem do konca izrabi plemenitost lesa, posebne značilnosti vsake lesne vrste. Pravi, da je že po prvih poskusih obdelave začutil širšo možnost za izražanje čustev.
Slavko Ferkolj posveča oblikovanju ves prosti čas. Z dletom pomaga svojim ..ujetnikom", da svobodno zažive. Kajti izpod njegove roke se
SPOSOJENO TRNJE
— Dinar bo v državi edino plačilno sredstvo. Naj se tresejo tisti, ki imajo dolarje in marke!
(Iz Politike ekspres)
- Pri nas odkrivajoAmeriko samo pooblaščene osebe.
(Iz Ježa)
Sfcrico Ferkolj: VETER, jesen,
iz lesa ,.izvijajo” upodobitve zmage, ženski liki, kobilice, matere, trpini, motivi slovesa itd. Dela tega samouka, ki si z ustvarjanjem plemeniti in bogati življenje, so bila na ogled že na več samostojnih razstavah; Februaija letos tudi v Dolenjski galeriji v Novem mestu.
Z. E.
pisma,, in * odmevi
Dragocena pomoč
Uršna sela: dobro organizirana preskrba z vodo — Komunali hvala za razumevanje in sodelovanje
Uršenčani smo znani kot nergači, ampak tisti, ki dobro poznajo naše razmere, ne bi ravno ggovorili o kakem pretiravanju. Zadnje čase pa se le vse nekako obrača na bolje.
Ko smo se v KS odločili skupaj z novomeško Komunalo za občinski praznik napraviti simbolično otvoritev vodovoda ter je Komunala pohitela z deli, so bili mnogi skleptični, kakšna otvoritev je to, _; je voda le v glavnem cevovodu, hišnih priključkov pa nismo utegnili narediti, ker je bilo vseh nalog preveč? Zdaj pa so mnogi drugačnega mnenja in vidijo, kako koristna je tudi ta simbolična otvoritev. Komunala je opravila vse potrebne preizkuse in tudi dobila dovoljenje za potrošnjo vode. Kako se obrestuje takratna ideja, vedo naši krajani v teh mesecih. Pomanjkanje vode je iz dneva v dan t olj kritično in precej dolgo je treba čakati na naročeno vodo, saj je vse premalo cistern in razdalje so dolge, da bi vsi vodo tudi kmalu dobili. Pri nas pa zdaj dobijo ljudje vodo po krajšem postopku. Ob nadzorstvu upravljalca vodovoda se hitro napolnijo prazni vodnjaki in to je v teh sušnih mesecih izredno dragocena pomoč.
J. SLADIC
Kitenje s tujim perjem
Velja le lastno delo
Ne, ne bi rad posegal v '„dvoboj“ med tovarišem Poličem in predsedstvom OK SZDL Črnomelj, ker zadeve premalo poznam. Rad pa bi vseeno napisal nekaj vrstic, ki mi bodo olajšale dušo.
Predsedstvo OK SZDL Črnomelj navaja v odgovoru tov. Poliču tudi primer sodelovanja med metliško in črnomaljsko občino na področju kulture, in sicer pri organizaciji revije obkolpskih pevskih zborov. Žal moram to trditev ovreči; kajti revijo obkolpskih pevskih zborov v Gribljah sva si izmislila pokojni Jože Štrucelj in jaz, in niti slučajno ne predsedstvo OK SZDL Črnomelj ali Metlika. Opravila sva tudi (z zavzetostjo krajanov Gribelj) vse organizacijske zadeve okrog prireditve (obveščanje zborov, scenarij, program itd.). Da bi se angažirali okrog revije obkolpskih pevskih zborov v Gribljah ,,frontniki“, mi ni znano, vem in trdim še to, da je pomagal pri nastajanju prireditve Marjan Črne, tedanji tajnik črnomaljske telesnokul-tume skupnosti.
Kitenje s tujim perjem se mi zdi zatonesmiselno in poniževalno, ker vodi k razvrednotenju dela vseh, ki so resnično pripomogli k razmahu zborovskega petja v Beli krajini, z drugimi besedami: vseh, ki so resnično delali in se udinjali srečanju pevskih zborov v Gribljah. Malo so mi mar suhoparna poročila in prisvajanja dela m naprezanj ljudi, stoječih ob strani, na papirju pa sila aktivnih. Čas bi bil, da se pričnemo hvaliti z lastnimi uspehi in z lastnim delom.
TONI GAŠPERIC
Učenci in vojaki z roko v roki
Garnizija iz Cerkelj dobro sodeluje s posavskimi šolami spise z naslovom „Mi vsi smo armada"
CERKLJE - Ob praznovanju dneva JLA pripadniki enot garnizije iz Cerkelj že vrsto let uspešno sodelujejo s posavskimi šolami. Tako so komanda garnizije in občinske zveze prijateljev mladine iz Brežic, Krškega in Sevnice novembra razpisale natečaj za učence posavskih osnovnih šol za najboljši spis z naslovom „Mi vsi smo armada11. Na razpis je prišlo 153 pismenih izdelkov iz 20 šol. Posebno razveseljivo je, da so na natečaju ■ sodelovali tudi učenci
nižjih razredov ter učenci s prilagojenim programom. 27 najboljših pri-spevkovje bilo nagrajenih s knjigami na proslavi na predvečer praznika naših oboroženih sil v Brežicah.
Seveda pa to ni edino sodelovanje med osnovnošolci in starešinami ter vojaki garnizije iz Cerkelj, saj sojih slednji že večkrat obiskali ter jim predavali o delu in življenju pripadnikov enot JLA in teritorialne obrambe. Pri seznanjanju z vojaškim poklicem sodelujejo tudi občinske
Ali zame ni štipendije?
So edini kriterij pri Dodeljevanju štipendij dohodki na družinskega člana? — Pismo razočarane študentke
bem študentka prvega letnika pravne fakultete v Ljubljani. Izhajam iz delavske družine, zato sem tudi upala, da bom lahko letošnje šolsko leto krila vsaj del življenjskih stroškov s štipendijo. Žal sem doživela ponovno razočaranje. Kot velikokrat že sem tudi naz^Bnje sprejela odgovor: ne.
i?
DRUŠTVO INVALIDOV TUDI V TREBNJEM
Društvo je bilo ustanovljeno >red letom in pol in šteje danes ' članov. Izvršni odbor društva je v času obstoja opravil vso organizacijsko dejavnost društva tako, da sedaj normalno posluje. Vsako sredo od 14. do 17. ure popoldan ima uradne ure, nudi nasvete in pomoč svojim članom. V okviru finančnih možnosti društvo skrbi tudi za rekre-
acijo svojega članstva. Na zadnji seji izvršnega odbora (14. de-
cembra) smo se dogovorili, da bomo obiskali težje invalide in jih skromno obdarili za novo leto. Obravnavali smo tudi program dela s .finančnim ovrednotenjem za leto 1984. Če bodo 1984 na razpolago finančna sredstva, bomo nabavili kamp prikolico, kjer bi jo stacionirali v Šmarjeških, Čatežkih ali v Dolenjskih Toplicah za potrebe našega članstva. Izvršni odbor je med drugim tudi obravnaval, da je še veliko invalidov v trebanjski občini, ki še niso člani naše organizacije, zato naj bo v bodoče naša skrb, da se včlanijo vsi MIRA MIKLIČ
Kdo je proti sodelovanju?
Spoznanja, tudi grenka, Radka Poliča
Oglašam se v zvezi s člankom v Dolenjskem listu (8. december), ki
fi je podpisalo predsedstvo OK ZDL Črnomelj in ki je odgovor na
tov.. Polič ukvarja, kadar seveda ni na kakšni otvoritvi?
odprto pismo Radka Poliča.
Najbolj so me presenetili očitki
na račun neaktivnosti tovariša Poliča, češ da „se žal ni vključeval v prizadevanja za razmah kulture v naši občini", da „žal ni dajal nobenih idej, pobud" v tej smeri, „oziroma predsedstvu OK SZDL niso znane". Gotovo še zdaleč nisem najboljši poznavalec prizadevanj tov. Poliča za’ dvig kulturne ravni v naši občini, pa kljub‘temu poznam vrsto njegovih pobud in idej na tem področju. In čudno se mi zdi, da to področje Poličevega delovanja ni znano tudi piscem prej omenjenega članka, ki so o njegovem delovanju vedeli bralcem Dolenjskega lista povedati samo to, da „se je tov. Polič pojavljal le na kakšni otvoritvi, sicer pa se je ukvarjal z (nekimi) zanj bolj pomembnimi vprašanji".
Kakšna neki so ta zanj bolj pomembna vprašanja, s katerimi se
Kolikor vem, se tovariš Polič ukvarja s pisateljevanjem. Po obsežni monografiji o Belokranjskem odredu in trilogiji z naslovom „Ču-dežna pomlad", pa vrsti krajših tekstov, je letos poleti pri Založbi Borec izšla njegova knjiga „Spozna-nja", s podnaslovom „Spomini, tudi grenki, 1945 - 1954". In če že govorim o tej najnovejši Poličevi knjigi, še to: ne zdi se mi prav, da doslej še nihče ni zapisal na straneh Dolenjskega lista niti vrstice o izidu te knjige, da se nihče v Črnomlju še ni spomnil spregovoriti o knjigi kaj več v obliki predstavitve (kar je sicer navada ob podobnih priložnostih, navada vsaj drugod!). Toliko v izziv tistim, ki bi to najbrž morali storiti. In v vednost bralcem Dolenjskega lista, da si bodo lahko ustvarili le nekoliko popolnejšo sliko o delovanju tovariša Poliča (in o tem, kdo koga ocenjuje „precej necelovito, površno, čustveno prizadeto").
Težave so. a ne v vodi
Antonija Stariha potrebuje pomoč
ČRNOMELJ - Domačija Antonije Stariha stoji kot oaza sredi malodane povsem pozidane soseske v črnomaljski krajevni skupnosti Heroja Starihe. Kot oaza zato, ker se je napredek današnjega časa ni dotaknil ali pa se ga je morda izogibala domačija oz. njena lastnica. Hiša brez tekoče vode, kozolec in hlev - to je svet 78-letne Antonije.
In prav zaradi hleva in edine vodovodne pipe v njem, je iskala Starihova pomoč na Dolenjskem listu. Potožila je, da ji cev že od začetka septembra pušča, da se je trikrat oglasila na Komunali, prav tolikokrat pa telefonirala
Antonija Stariha:	„Ne
razumejo me.”
tja od sosede, a se nihče ne zgane, da bi prišel pokvarjeno popravit Ponoči ne more spati, ker se boji, da ji bo voda poplavila hlev in da bo utonila še edina krava, ki jo ima. „Naj mi vsaj zaprejo vodno zapiralo, čeprav ne vem, od kje bom potem po snegu nosila vodo zame, kravo in kokoši," je tarnala Starihova, ki je še dodala, da bi rada ostala na kmetiji, dokler bo le mogla, potem pa bi odšla v metliški dom ostarelih, kateremu bi prepustila tudi njive in poslopja.
Ker je le preveč poudarjala malomaren odnos Komunale do ostarelih občanov, smo zaprosili za pojasnilo vodjo tozda Komunala, Leona Jeleniča, kije odkril tudi drugo plat medalje. „Res se je Starihova oglasila pri nas. Naši delavci so ugotovili, da je s pipo in cevjo vse v redu, a se je kljub temu oglasila še večkrat, zato so izkopali zemljo ob cevi ter preverili, ali niso morda prej spregledali napake; bilo je vse v redu. Ugotovili pa so, daje voda, ki se nabira v njenem hlevu, v resnici gnojnica,” je pojasnil Jelenič.
Antonija Stariha je iskala pomoč, a se očitno ni obrnila na pravi naslov. V samoti sredi Črnomlja bi gotovo potrebovala nekoga, ki bi znal poskrbeti zanjo in njene živali.
M. BEZEK
V članku je bilo veliko govora tudi o „splošnih prizadevanjih za tesnejše stike kulturnih teles v obeh belokranjskih občinah", o tem, kako „si odgovorni v obeh občinah prizadevajo v tej smeri", navedeni so bili dokazi za to sodelovanje. V zvezi s tem imam sicer nekaj pomislekov, pa raje o njih ne bi govorila. Morda le to, da se mi zdi za dokazovanje tega sodelovanja in aktivnosti odgovornih v obeh belokranjskih središčih nekoliko neutemeljeno navajati akcije, kot so, recimo, vinska vigred v Semiču oz. zadnji dve leti v Metliki, ali pa revija obkolpskih pevskih zborov v Gribljah oziroma srečanja folklornih skupin.
Nekaj pimislekov imam tudi v zvezi s tem, da „so bili v zadnjih letih ustvarjeni v naši občini solidni materialni temelji za delovanje kul-
tumo-umetniških skupin", ter v zvezi s ..splošnimi prizadevanji za mno-
žičnost v kulturnem ustvarjanju in sprejemanju kulturnih dobrin"
Morda bo tudi mojim pomislekom kdo očital ..necelovitost, površnost in čustveno prizadetost", vendar res ne vidim solidnih temeljev za množičnost v kulturnem ustvarjanju in sprejemanju kulturnih dobrin, dokler naše občinsko središče ne pre-
more niti enega samega prostora za ................ okli
menila, tako pa oče vse plačuje zame in je pripravljen dati poslednji dinar.
Na koga naj se obrnem? Naj kritiziram družbo? Politiko štipendiranja? Razočarana sem.
JULIJA
Črnomeli
Zavrnitev je utemeljena tako, češ da imamo v družini prevelik dohodek na člana. Smo štiričlanska družina, oče je livar, mati delavka. Dohodki so res visoki, vendar zato, ker oče dela ob sobotah in nedeljah. Naj zdaj dela še in še, da bo za mojo štipendijo? In kje so drugi kriteriji za podeljevanje štipendij? Kje je moje brigadirsko delo, aktivnost v OK ZSMS, očetova politična aktivnost? In moje prav dobro maturitetno spričevalo?
Vsa ta dejstva se mi prepeletajo v mislih in ne vidim izhoda. Mama je invalid 2. stopnje, oče je vedno slabšega zdravja ob livarskih pečeh, sestra s kadrovsko štipendijo krije le del domskih stroškov. Rada bi starše razbre-
... IN OBRATNO
Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Ribnica je bilo izrečenih tudi nekaj pikrih na račun Kočevja, nakar je sekretar medobčinskega sveta ZK Ljub-Ijana-okolica Ludvik Zajc v šalo zavil tole resnico:
„Vsak dober Ribničan ima občutek, da je s Kočevjem nekaj narobe. “
Ker smo isti dan prisostvovali nekemu sestanku v Kočevju, kjer je bilo izrečenih tudi nekaj pikrih na račun Ribnice, bi lahko dodali le:
.. in obratno. “
Črta pod mnogimi »zakaji”
NOVO MESTO - V soboto zvečer se odločim za obisk kino predstave. Izberem prvo izmed dveh možnosti: Dom kulture, kjer predvajajo „Gade na počitnicah . Pri okencu izvem, da so le še stojišča, balkon pa je zaprt, ker nimajo nikogar, da bi trgal vstopnice. Sprašujem se, ali je bila dvorana obnovljena zato, da bo prazna, zaprta (naj dražja je kultura, ki je ni!)? Ali je res škoda honorarčka za enega iz množice upokojencev, dijakov, gospodinj? Ali ni pomembnejši program kot ime ustanove?
Zato sem odšel v Dom JLA, kjer je bil na sporedu film s tremi Oskarji, „Ob zlatem jezeru”, zasedena pa je bila le petina dvorane. Znova sem se spraševal, zakaj ni v mestu več reklamnih omaric, tudi v novih naseljih? Zakaj ni v Delu in Dolenjskem listu rednih objav sporeda v obeh kinematografih? In ko sem potegnil črto, sem ugotovil, da je skupni imenovalec vsega neodgovornost odgovornih ljudi.
D. ŠTIRN
ljubiteljsko dejavnost; dokler ne premore niti enega razstavnega oz. večnamenskega kulturnega prostora; dokler moram v sosednjo občino, če si hočem ogledati razstavo gradiva za etnološko topografijo moje občine, ker moja občina nima primernega razstavnega prostora; dokler vem, da mora Črnomaljec v Metliko, če hoče razstaviti svoje slike, če hoče predstaviti svojo pesniško zborko. In, žal ne vidim solidnih temeljev za vsesplošni kulturni razvoj, dokler se nimam na koga v občinskih kulturnih telesih obrniti, ko hočem na šoli ustanoviti kulturno društvo in bi potrebovala pri tem strokovno pomoč . ..
ANA STAREŠINIČ
KOLIKO GA LAHKO SPIJEMO?
NOVO MESTO - Ko sta bila na zadnjem zasedanju zbora združenega dela novomeške občinske skupščine v obravnavi dolgoročni načrt gospodarske
stabilizacije in občinska resolucija za prihodnje leto, skoraj ni
bilo razprave. Sila živahni pa so delegati postali ob predlogu obdavčitve s prometnim davkom na neprodano vino pri proizvajalcih, najsi bodo pravi vinogradniki ali vikendarji. V glavnem je šlo za količino vina, kije predlagana oprostitve plačila davka, češ da gre za lastno porabo. Predlagali so, da je vsak član družine, star nad 16 let, upravičen do 300 litrov neobdavčenega vina na leto, so se Šentjemej-čani kot v en glas zavzemali, da je to odločno premalo ...
KULTURA PA TAKA!
V novomeški ekspresni restavraciji Metropol imajo zaposleni čuden način poslovanja s strankami. Prejšnji petek, ko je v lokalu ob prihodu zagrebškega avtobusa nastala gneča pri avtomatu za kavo, je neki možak malo bolj nestrpno molel listek natakarici, pa se je na glas zadrla: „Kaj pizdiš! Ne boš nič dobil!,..”
&'M	'Vi'	s^'v
ZBOR VARČEVALCEV
Kaj bi z „dr.”?
Pravilno vrednotiti znanstveno delo
V portretu tedna, objavljenem prejšnji teden v Dolenjskem listu, je bilo dobesedno zapisano: „Ob vsem tem se dr. Janez Usenik upravičeno sprašuje, doklej bo še srednješolski profesor, saj je okvir srednje šole prerasel že z magisterijem, da tega, kaj naj na srednji šoli tehniških usmeritev počne z doktorsko diplomo, niti ne omenjamo.” Tako torej. Da ne bo nesporazuma, marljivemu novemu doktorju seveda ne oporekam pravice do takega mnenja, navsezadnje se tudi s svojim znanjem vključuje širše, med drugim je omenjen projekt Dolenjska leta 2000. Uvodoma iztrgano misel podčrtujem zato, ker je pri nas vse preveč razširjena. Začenja se že v mali šoli, ko starši žugajo otrokom, češ, če se ne boš učil, boš pa delavec. Za tistega, ki ima doma nekaj zemlje, pa se podoben poduk ponavadi konča: „Bošpakmet!”
Na sloviti javni tribuni o usmerjenem izobraževanju v Cankarjevem ,domu je fizik dr. Kušar skrušeno ugotovil, kako čudovit učitelj fizike je bil na idrijski gimnaziji (seveda so jo ukinili!), s kakšno ljubeznijo'je opremljal laboratorij in kako izvrstni učenci so prihajali od tam. Tu smo pri bistvu problema. V svetu so tudi srednješolski učitelji, in še kje „nižje”, doktorji. Da, celo kakšen kmet ali strokovnjak za strojem dela naprej s takšnim naslovom! Ob tem se še nadalje izpopolnjujejo, ne da bi jih bilo sram napajati se pri izviru.
A.ŽELEZNIK
mmiTiMME
Ob dnevu JLA učenci pisali 153 nalog
izobraževalne skupnosti, OK SZDL in sekretariati za ljudsko obrambo.
Učenci večkrat obiščejo garnizijo v Cerkljah, tako ob dnevu JLA in dnevu vojnega letalstva, ko si ogledajo razstave vojaške opreme in orožja. Takrat jih v Cerkljah seznanijo tudi s tehniko bojevanja in uporabo orožja in opreme. Starešine in vojaki pomagajo šolam tudi pri organizaciji obrambnih dni, raznih tekmovanj in podobno.
Stalni stik med garnizijo in učenci pomeni za slednje tudi dobro informiranje o vojaških poklicih, tako da se laže odločijo za šolanje v kateri izmed številnih vojaških šol.
VINKO ŠEBREK
JI
PRIDNI
ŽUŽEMBERČANI
Člani literamo-novinarskega krožka iz žužemberške osnovne šole poročajo o delu na njihovi šoh; Tako so jih pred kratkim obiskal operni pevci Ladko Korošec, Sonja Hočevar in Rajko Koritnik, učenci 7. in 8. razredov so si ogledali filto o poklicu iriiličnika ter se udeležili mitinga, ki so ga pripravili vojaki na Ajdovcu. Ob 22. decembra bodo pripravili skupaj z novomeškimi vo-laki proslavo, člani dramskega krožka pa pripravljajo za novoletno praznovanje igrico „Cenček in dedek Mraz .
9. decembra smo pripravili zbor varčevalcev pionirske hranilnice na šoli. Zbor smo popestrili s kulturnim programom, po poročilu o delu v zadnjem šolskem letu pa smo izvolili nov svet pionirske hranilnice
SONJA ŽAGAR v	OS	Mirna	peč
ZAŠČITA PROTI STEKLINI
V četrtek, 8. decembra, je našo
9je
šolo obiskal veterinarski inšpektor, ki nam je predaval o zaščiti pre<j steklino, posebno pa še, kako naj zaščitimo pse in mačke. Predavanje je bilo zelo zanimivo, saj bomo odslej še bolj varovali svoje Živah, d* se ne bodo potepale naokrog, zavarovati pa bomo znali tudi svoje življenje.
BOJANA PRAZNIK OŠ Veliki Gaber
O UPORABI MAMIL
Pretekli teden smo imeli sedmo; šolci predavanje o pravilni uporabi zdravil. Predavala je dipL inž. farmacije, tov. Malenškova. Seznanila nas je z vplivom zdravil in mamil na človeško telo in z njihovimi stranskimi učinki.
ROMANA POTOČNIK OŠ Grm
OBISK TRIA
sredo, 8. decembra, nas je
obiskal trio iz Ljubljane, v katerem so igrali trobentač Št
Stanko Praprotnik, pozavnist Božidar Lotrič m Jože Kocjančič, ki je igral rog-Predstavili so se z različno glasbo« od baročne do modeme, posebno pa so nas presenetili z narodno glasbo. Ker so nas z igranjem navdušili, smo imeli veliko vprašanj, 118 katera so vkljudno^od^ovM^j^^g
in JERCA JEŽ OŠ Grm
, JASA”JSE PREDSTAVLJA
Pred kratkim se je v Centru srednjih šol predstavila gledališka skupi; na Tnsa” in sirar 7 dramo
na „Jasa”, in sicer z dramo „Nekffl malega o vevericah in o življenju . p predstavo smo bili zadovoljni, prihodnji mesec pa pričakujemo predstavitev članov našega dramskega krožka.	,.
METKA RAJINA OŠ Črnomelj
KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV
V nedeljo, 16. decembra je bila v kulturnem domu javna radijska oddaja Koncert iz naših krajev. Nastopili so Fantje z vseh vetrov, Ivanka Kraševec, Alpski kvintet in pevski zbor s tamburaši pod vodstvom Ludvika Adlešiča. Tisti, ki niso utegnili priti na koncert, mu bodo lahko prisluhnili na radiu eno od prihodnjih nedelj.	„
NATAŠA ŠPEHAR OŠ Cmome!)
Marjan Tratar - Učo
Pred dnevi je Marjan Tratar ves vesel pripovedoval, da pripravlja kronološki pregled delovanja domov za učence v Novem mestu od predvojnih časov do leta 1964, ko so bili domovi združeni v enega. Sredi tega dela pa je nenadoma umrl, tako da bo načrtovani zbornik, ki naj bi izšel prihodnje leto, ob 20-letnici
obiskal. S prispevki ie tednom zasipaval uredništva.
teden za Zelo
rad je dopisoval tudi v Dolenjski list, in to od začetkov njegovega izhajanja.
Rodil se je leta 1906 v Celovcu in po končanem učiteljišču v Ljubljani služboval v raznih krajih od Prekmurja do Kočevja. Nikli ni bil samo učitelj, ampak tudi ljudsko-prosvetni delavec v pravem pomenu. Cot tak je deloval v naprednih
gibanjih, zato se je takoj po okupaciji, ki ga je zatekla v Podsredi, vključil v OF. Odšel je na Kočevsko,
dijaškega doma, brez njegovega prispevka.
S to smrtjo je sicer za vselej utihnilo pero, ki je dolga desetletja polnilo stolpce slovenskih dnevnikov in tednikov, političnega in strokovnega časopisja. Kot tenkočuten kronist, ki se je zavedal pomena in moči tiskane besede, je pisal o zanimivih dogodkih in pojavih iz krajev, kjer je učiteljeval ali jih je
kjer pa so ga aretirali in poslali v internacijo v Padovo. Po vrnitvi iz internacije je v Gotenicah pomagal organizirati partizansko šolstvo, nekaj časa pa delal tudi v partizanskih tiskarnah. Konec vojne je dočakal kot vodja kulturne skupine VII. korpusa.
Po vojni je z učiteljevanjem nadaljeval, opravljal pa je tudi pomembne družbenopolitične dolžnosti, še posebej kot sindikalni funkcionar in predsednik občinskega odbora ZPM. Največ časa, znanja in ljubezni je posvetil mladini in to ne samo po šolski dolžnosti, ampak tudi in predvsem kot mentor v pionirskih in mladinskih organizacijah. Delu z mladimi in za mlade je ostal zvest vse do zadnjega, saj je v šmihelski dijaški dom prihajal vsak dan tudi potem, ko je bil leta 1965 upokojen. Zato je bilo nenadno slovo od Uča, kot so mu rekli, tem bolj boleče.
,Desna roka mi ne služi več dobro
Pati Bari je vrhunec solidarnosti
^vi znani poskusi prenosa krvi v zgodovini — V NOB prva transfuzija 8. maja 1944 — Letos mineva 30 let, odkar je krvodajalstvo prostovoljno, brezplačno, anonimno in pod okriljem Rdečega križa
Danes si težko zamišljamo, T2 bi bolnišnice ostale brez konzervirane krvi in njenih se-S/a^n' Noč in dan tečejo po bolniških oddelkih transfuzije rJ1, to je postala nepogrešljivo zdravilo in sredstvo, brez katerega ne bi mogli rešiti življenja Ponesrečencev in opraviti zabavnejših operacij. Prav letos ™lrfeva trideset let, odkar je po-a ° . tovodajalstvo prostovolj-r]°’ brezplačno in anonimno P°<1 okriljem Rdečega križa.
se je prvič utrnila misel pre-”c ve™0- Že v antičnih Piskih najdemo vrsto namigov o ransfuzijj krvi. V poročilu starega
židovskega avtorja lahko preberemo, da so ozdravili sirijskega princa gobavosti tako, da so mu dajali svežo kri kot pijačo. Tudi Hipokrat je .božjastnim priporočal, naj pijejo
*Cr*' Zdravljenje s krvjo je bilo tedaj tesno povezano s predstavo, da je kri sedež duše. Šele v poznem srednjem veku, v 15. stoletju, je Marsi-lius Ficinus, slavni platonik na medi-čejskem dvoru predlagal, da bi nekega mladeniča pozdravili tako, da bi mu odprli žilo in puščali kri. Znana je tudi zgodba o umirajočem papežu Inocentu VII., kateremu je hotel neki židovski zdravnik rešiti življenje s teni, da mu je transfundiral kri treh desetletnih dečkov. Poizkus se je končal s smrtjo papeža in mladeničev, zdravniki pa so iz strahu pred kaznijo zbežali iz Rima.
ŠE POMAGA — Avtomobilska cesta Ljubljana-mesti ct na- ^0^enJ^em ‘n v Sloveniji po nesrečah na prvem Drinfd’ oraJ ne m*ne dan, da v novomeško bolnišnico ne bi kri poliaIi)^n-eS^eČ^nCe s te ceste’ mn°giin med njimi pa lahko le še
a*aa®aBa:B!i!K!BKSK:s!SBa!!KaBffi:ij!SMs:a!jasaBi
PRVA TRANSFUZIJA NA ZIVATI
Pravi razvoj transfuzije krvi seje začel šele potem, ko so leta 1616 odkrili krvni obtok. Po številnih neuspehih je 1666 Richardu Lowerju le uspela transfuzija na psu. Po tem uspehu so opravili zdravniki v Angliji, Franciji in Italiji v kratkem času mnogo transfuzij na različnih živalih. Kmalu pa seje utrnila misel, da bi prenesli živalsko kri na človeka. To se je 1667 posrečilo pariškemu profesorju filozofije in matematike Denisu. Šestnajstletnemu mladeniču so zaradi vročice že več kot dvajsetkrat puščali kri. Oslabelemu ' mladeniču je Denis vzel 3 unče krvi, nato pa mu je transfundiral trikrat toliko krvi iz vratne žile ovce v veno na podlakti. Uspeh je bil očiten. Prešli sta zaspanost in duševna otopelost.
Kljub uspehom so pariški zdravniki nastopili proti Denisu, ki pa je s transfuzijami nadaljeval. Ko je tako zdravil nekega duševnega bolnika, je zraven sodelovala tudi njegova žena. Transfuzija je bila uspešna, žena pa je večerji primešala nekaj zrn arze-, na. Bolnik je umrl, Denisa pa so na sodni obravnavi oprostili, ker so dokazali zastrupitev z arzenom. Kljub temu je pariška medicinska fakulteta prepovedala vsako transfuzijo brez njenega privoljenja. Zaradi komplikacij, verskih pomislekov in nasprotovanja univerz je šla transfuzija za nekaj časa v pozabo. Zanjo se je leta 1800 zavzel danski profesor Tode, ki je poudarjal njen velik pomen, bil je prvi, ki je menil, da morajo kri darovati ljudje brez škode za svoje zdravje. James Blundel je leta 1823 opravil prvo transfuzijo pri človeku. Transfundiral je kri iz-krvavljeni porodnici in ji tako rešil življenje.
SPOMINI DR. JANEZA MILČINSKEGA
Po tem dogodku so se začeli s transfuzijo ukvarjati v večini evropskih dežel. Zdravniki so si skonstruirali lastne naprave, da bi po najkrajši poti pretočiti kri dajalca v sprejemnika. Pogosto so po transfuziji nastopile komplikacije, ki so se neredko končale tudi s smrtjo. Transfuziologija, kakršno poznamo danes, pa se je začela razvijati šele v tem stoletju, ko so odkrili krvne skupine. Pri nas je bila transfuzija pred drugo svetovno vojno še prava redkost. Prisotna je bila le pri velikih operacijah. Kot se spominja dr. Janez Milčinski, je bila navada, da so krvodajalcu pred puščanjem krvi postregli s konjakom, ker je veljalo, da je tako začitjjena kri bolniku v prid.
O konzerviranju krvi in o faktorju Rh takratni zdravniki še niso nič vedeli, zato so iskali vedno le univerzalnega krvodajalca, kije imel krvno skupino 0.
Takšne poglede in znanje o transfuziji so zdravniki ponesli tudi v partizane. Seveda pa na bojišču transfuzija ni bila mogoča. Šele 8. maja 1944 je dr. Bogdan Brecelj v bolnišnici Zgornji Hrastnik opravil transfuzijo, ki je bila prva v partizanih in nasploh v Sloveniji. Kri je ranjenemu partizanu dala bolničarka Tamara. Ranjencu se je obrnilo na bolje in je okreval.
O pravi transfuzijski sluzu. r ko
govorimo šele po vojni. Prva transfuzijska postaja je bila pri nas organizirana takoj po osvoboditvi v okviru tedanje Centralne vojne bolnišnice v Ljubljani. Že na prvi poziv se je javilo 150 krvodajalcev, ki so v zahvalo dobili olje in sladkor. Že naslednje leto je transfuzijska postaja postala civilna ustanova, ki sije nato organizirala svoje oddelke po vseh večjih bolnišnicah po Sloveniji. Tako je bilo v letu 1952 v Sloveniji že 11.694 krvodajalcev.
SLOVENIJA V SVETOVNEM VRHU
Januarja 1953 je bila odpravljena denarna odškodnina in pričelo se je zbiranje prostovoljnih krvodajalcev. Organizacijo je prevzel Rdeči križ, ki to nalogo s svojimi aktivisti, s pomočjo sindikatov, SZDL, ZSMS in
drugih nadvse uspešno opravlja še danes.
Z izjemno organizacijsko sposobnostjo je RKS uspel razviti to dejavnost na najvišji jugoslovanski in svetovni nivo. Leta 1945 smo imeli v Sloveniji 799 krvodajalcev, 1982 pa je prišlo na odvzem krvi že 110.491 občanov, med njimi je bilo že več kot 25.000 mladih. Tako je danes v naši republiki prek 700.000 krvodajalcev, ki v mnogočem prispevajo k zdravstvenemu varstvu. Krvodajalstvo je v tridesetih letih postalo množična družbena akcija, ki daje prispevek k napredku humanizma. Hkrati pa je to globoka človeška solidarnost, ki v mnogočem prispeva k socializaciji ljudi. Le redkokatera družbena skupnost na svetu se lahko ponaša s tako množično solidarnostjo svojega prebivalstvin le redkokatera organizacija na svetu s takimi rezultati svojega dela.
JANEZ PAVLIN
Izboljšava popravi zaslužke
Stanko Oražem iz Rika v Ribnici je s tehničnimi izboljšavami pripomogel kolektivu do večjega dohodka in s tem tudi do večjih osebnih dohodkov
RIBNICA — Stanko Oražem, ki je namestnik vodje izobraževalnega centra Riko, je prejel prvo nagrado, ker je naredil nov priključek za polnjenje letalskih zbiralnikov z vodo. Stari priključek je bil na navoje in se je hitro poškodoval, če je padel na tla. Novi, Oražmov, je na vzmet, bolj je odporen proti mehanskim poškodbam pa še iz cenejšega materiala je. Ta tehnična izboljšava za Riko sicer ni veliko pomenila, saj izdelajo na leto le okoli 100 takih priključkov, katerih cena je okoli 1.000 din. Zato je bila tudi nagrada bolj skromna,
5.000	din.
Več pa je prihranil kolektivu, ko je izdelal stroj za previjanje kolutov VAC žice, ki jo uporabljajo za varjenje z ogljikovim dioksidom. Zamisel za to izboljšavo je dobil, ko je bil predsednik inventurne komisije in je opazil precej polomljenih oz. poškodovanih plastičnih kolutov, na katerih je bila navita ta žica. Poškodovani kolut in žica nista bila več uporabna in so vse skupaj zavrgli. Tako so vrgli stran na leto 100 kolutov, vrednih 200.000 din. V treh letih, za kolikor po pravilniku obračunajo nagrado, bi znašal izmet za 600.000 din. Zdaj izmeta ni, ker s strojem za previjanje žice z poškodovanih kolutov previjajo žico na nepoškodovan kolut. Še posebno pa je ta prihranek pomemben, ker je to žico na trgu zdaj zelo težko dobiti, razen tega pa je treba zanjo odšteti devizno soudeležbo.
„Presenečen in vesel sem bil, ker sem za to izboljšavo dobil kar
70.000	din nagrade. Gotovo pa seje to splačalo tudi naši delovni organizaciji, saj smo že od novembra lani do zdaj previli 300 kolutov, ker smo delali še za ostale naše tozde in nekatere poslovne partnerje.”
Tako je Stanko Oražem z zadnjo izboljšavo svojemu ozdu prihranil v sedmih mesecih 530.000 din. Za toliko so se zmanjšali materialni stroški in povečal dohodek, s tem pa osebni dohodek vsem zaposlenim, tudi njemu.
Oražem je izpolnil še več stvari, ki pa jih ni prijavil komisiji za tehnične izboljšave, inovacije in koristne predloge. Pri delu jih uporabljajo on in sodelavci. Omenimo naj še eno, ki jo je dokončal te dni, in kaže, da bo šla v izvoz.
Ribniški Riko je kljub hudi konkurenci (sodelovali so tudi Japonci) uspel v Irak prodati košare za obiranje datljev, ki so montirane na traktorju in se lahko dvignejo do 10 m visoko. Stanko Oražem pa je traktor dopolnil tako, daje naredil še pištolo za opraševanje datljev. V Iraku namreč ni čebel in ni vetra, zato morajo datlje opraševati umetno. Doslej so Iračani delali to tako, da so preluknjali žogice in vanje dali opraševalni prah. Opraševali so potem tako, da so stiskali žogice in tako iztiskali opraševalni prah ua cvetove. Oražem pa je zadevo poenostavil tako, da je izdelal posebno pištolo in za njeno delovanje izkoristil tudi zrak, ki ga lahko v pištolo potiska traktor.
„Naši delavci pogosto kaj izpopolnijo, da si olajšajo delo in da prej izpolnijo normo. Vendar tega ne povedo. Boje se, da bi jim potem zvišali normo. Ne zavedajo pa se, da na ta način zvišujejo dohodek delovni organizaciji in s tem tudi svoj osebni dohodek. Vsega tega jim
odgovorni še ne znajo prepričljivo razložiti.”
Razveseljivo je, da so delavci začeli razmišljati tako kot Stanko Oražem. Žal pa je še vedno malo kolektivov, ki se zavedajo pomena inovacij in izboljšav, pa tudi malo delavcev, ki bi vedeli, kako naj delajo, da bo bolje zanje in za vso družbo.
JOŽE PRIMC
MAJHEN STROJ, VELIK PRIHRANEK — Stanko Oražem ob stroju, ki previja žico iz poškodovanih na nepoškodovane kolute. Ta stroj je prihranil Riku Ribnica že
mnogo dinarjev in deviz.
agigiKigigiBtiigggSiSiiSiiiigSgiiSjtSgtKiiKčSigžStSiiiKKSaiSKKiiiiiSSiiiiiKiSiigiiiiiiiiHiiSitiiSSižižKiSSiiiKiiiiKiaaiSaiiiiiKiKSKmKiSiiiHiaiHii^^HasKiiiag;
Vedrina ob sedemdeseti pomladi
S srečanja ribniških sedemdesetletnikov, ki jim še ni popustila hudomušna žilica
T[sto nedeljo je bilo v Ribni-zlVabno. Zbirali so se ljudje, rilen. \ ^eta 1913 na območju niške občine, da bodo skupaj proslavili 70-letnico. Sestanek ,e "il sklepčen, kot je ugotovil 1a ZQčetku srečanja, ki je bilo v estavraciji doma JLA, predsed-odbora za organizacijo srečanja Brajgarjov France. Od 87 sedemdesetletnikov jih je prišlo na srečanje 49, izostanek jih je opravičilo 27, 11 pa je bilo neopravičeno odsotnih. S tako udeležbo se težko ,pohvali marsikatera mlajša organizacija.
Kot se za tako srečanje spodobi, 5* manjkalo „burovža”, ki je s krav-Juti zvoncem dajal besedo govornikom in bil sploh napovedovalec, govornice z občine - to je bila Milena Borovac, ki je zbranim sposodila, da je občinska skupščina kljub stabilizaciji namenila za njihovo srečanje 2.000 din - in hannoni-k^tja, to je bil Součev France iz vinic, ki sicer ni preveč pridno nategoval meha, kar je zaradi 70 let delno opravičljivo, a so nekateri kljub temu ob njegovih melodijah ^plesali.
Za uvod so prebrali še „Pesem sedemdesetletnikom”, ki jo je sestavil njihov vrstnik in podpredsednik organizacijskega odbora tega srečanja Jože Andoljšek-Jelovčan. Med drugim se glasi:
Jesen življenja tiho, neopazno ie Prišla,
prinesla vsakemu je v dar kaj bridkega:
od revme, srčnih motenj in skleroze do išijasa in še druge neprijetne diagnoze.
„Desna roka mi več ne služi. Pa ni čudno, saj je 60 let .topelt šiht’ delala, je razlagal svoje tegobe z zdravjem Jakličev France iz Sajevca. „Prvič mi je zatajila pred 10 leti, ko sem v gostilni Pri Rogovilcu naročil vampe in pol litra. Takrat me je tako bolela v rami, da še ,glaža’ nisem mogel dvigniti z njo in sem pil kar z levo. Se danes ne morem z desnico dvigniti litra vina, ga lahko pa po dva deci,” je ob zaključku zavil na šaljivo plat.
V pogovor je posegel navihani France Lesar iz Sqjevca, kije Jakliča zbodel, da je bil na srečanju ob 50-letnici, se pravi pred 20 leti, bolj živahen in je takrat še ženske lovil na .jim”. Jakličev France se je namrdnil, češ kaj bi poslušali tega fantička - Lesarje bil namreč med vsemi sedemdesetletniki najmlajši, saj je bil rojen na Silvestrovo 1913, vendar se je že prej in kasneje Jaklič le prepogosto spominjal .Jedik” punc, ki jih je srečal, ko je krošpjaril ali kupoval prašiče po sejmih. Med drugimi je omenil Košakovo punco iz gostilne v Novem mestu, ki je na vprašanje, zakaj se noče poročiti, odgovotjala: „Dobro se ne da, slabo se pa nočem,” in se takoj pozanimal, če je še , Jedik”.
Razgovor je postajal vedno bolj zanimiv. Zelo natančno so sc spominjali dogodkov izpred 40, 50, 60 ali
celo več let. Povedali so, da je to povsem običajno, kakor tudi to, da največkrat ne vedo, kje imajo fajfo, ki sojo kadili še pred petimi minutami.
V pogovor je posegel Ivan Škulj iz Krnč:
„Krušna pijanost je pa najhujša. Ce se vina napiješ, si drugi dan trezen; če se pa kruha, te pamet za dolgo, morda za vedno, zapusti. Tako
so rekli moj oče, ki so že 64 let v grobu. In danes smo kruha pijani. Šolarji ga mečejo vsepovsod. Včasih pa smo imeli kruh le ob največjih praznikih.”
Mnogo modrih in že preveč pozabljenih misli je bilo slišati med kosilom - na jedilnem listu je bila celo teletina! - in kasneje ob kozarčku vina pa tudi med melodijami Francetovega meha.
fotografije), napeto pa so ga poslušali Ivan Škulj, Franc Perovšek in Janez Lesar (od desne proti levi, nasproti Jakliča). Poleg Lesaija je še Marija Lesar z možem Francetom, stoji pa glavni organizator srečanja, France Bregar, ki mu pravijo kar Brajganov France. (Foto: J. Primc)
„Pa to zapišite, je nekdo povzdignil glas, da smo mi, trinajstletniki, rojeni pod cesarjem Francem Jožefom, v šolo smo začeli hoditi pod kraljem Petrom I. - Zediniteljem; v četrtem razredu smo imeli 4 dni prosto, ko se je ženil kralj Aleksander, vojake pa smo služili za časa kralja Petra II., Petrček smo mu rekli. Ko smo prisegali, so nam zabičali, da prisegamo za vse življenje. Pa smo morali kasneje priseči še večkrat, a nikoli ni držalo.”
POKONCI JIH DRŽI PESEM IN ŠALA
Franc Lesar je najmlajši in najbolje ohranjeni 70-letnik. Vse skuša slej ko prej obrniti na šalo, podobno pa tudi njegova žena Marija. Imela sta 4 hčere, zdaj pa imata tudi že 8 vnukov, starih od 4 do 19 let
„Takrat so bili vojni časi, pa je bilo bolje, da si imel hčere,” se je izgovarjal France, žena Marija pa je priznala, da je tisto o samih hčerah potožila zdravniku. Ta jo je podučil, da morata v škomjah počenjati to in ono, pa bo sin. Priznala mu je, daje dedec obul škornje, morda pa je bilo narobe to, da so bili raztrgani.
Sedemdesetletniki se ne -dajo. Frančiška Čeh, po domače Sobarjeva iz Dan, je bila že 18-krat na Triglavu, zadnjič 10. avgusta letos. Pri petdesetih letih je šla prvič g«. „Gora ni nora, ampak tisti, ki gre gor,” je povedala malo za šalo in malo za res. Že 50 let živi v Ljubljani, vesela pa je, da jo ima organizator srečanja, Bregarjev France, kljub temu v evidenci.
Janez Lesar iz Sodražice še vedno vodi sodraški tamburaški zbor, tudi nekateri drugi so še aktivni.
Ob zmernem pitju dobre kapljice so počasi prišle na vrsto tudi šale.
„A veste tisto, kako je Ribničan slone valil? Ne? Kupil je tri buče,
ker mu je prodajalec rekel, da so slo nova jajca in da se jih izvali tako, ds mora tri dni nag na njih čepeti in nič govoriti... Potem ga je čez dobra dva dni žena našla na seniku, do vratu zakopanega v seno ... Najprej ji na vprašanja ni odgovarjal, potem pa ji je le izblebetal, da vali slone ... Žena je potipala pod možem, če se je že kaj zvalilo, in rekla: .Resnico si govoril, mož. En mladi slon seje že zvalil, ga držinrža rilec.’
Pa tisto, ko je Ribničan v Belo krajino peljal voz zelja? Tudi ne? No, bilo je tako. Na vrhu klanca se mu je voz prevrnil in buče so se začele kotaliti v dolino, vsaka na svojo stran. Ribničan jih gleda in se čudi: ,Glej, glej, koliko glav, toliko različnih pameti!”
rotem jih je prijelo, da bi zapeli. Začeli so s „Sem šel, sem šel čez gmajnico”. Še kar dobro je zvenela, a niso bili zadovoljni. „Za ogreti je bilo, še bolje pa bo, če bomo kaj spili.” In so. Mica pa je že začela „Stara mama, oj ne šivaj saraf-na več”. Besedilo ji je šlo še kar v redu, melodija pa niti približno ni bila prava. A kaj češ, pri sedemdesetih lahko to ali ono pozabiš. Nato so zapeli „Od Ribnice do Rakitnice ne raste drugo kot leščevje”, ki so jo znali vsi in je kar spodbudno zvenela.
V prjjetnem kramljanju to tekle ure. Počitka in razgovora pa ni bilo za Brajgarjovga Janeza in druge organizatorje. V sosednji sobi so nekaj računali in računali, končno pa oznanili, da so poslovanje kljub občinskemu prispevku 2.000 din in že vnaprej vplačanim akontacijam zaključili z izgubo. Vsak naj bi primaknil še 40 din pa se bo vse izšlo. Medtem ko so se sedemdesetletniki zabavali, so namreč cene pridno rastle in jih spomnile na. nič kaj prijeten vsakdan.
JOŽE PRIMC
rriMrg		
lUh		
m	lii	
foto slišal: Milan Markelj
OBČUTEK IMAM, DA SO. . . HK. . .CESTE PRI NAS .. .HK. . . VSE SLABŠE.
m hm
Bogastvo odvisno od nas
Kdo bo gradil šole, bolnišnice? - Veliki uspeh - naša
barvna televizija — Kdo napada ženske v mestu?
DA BI SE povečali osebni dohodki in da bi se naši življenjski pogoji izboljšali tudi z večanjem splošne potrošnje, je treba ustvariti čim več. Grešijo tisti, ki zanemarjajo najrazličnejše možnosti za povečanje narodnega dohodka doma, pri tem pa pričakujejo, da jim bo kdo drug zidal šole, gradil bolnišnice, dajal sredstva za kulturno dejavnost in podobno. Razvijanje življenjskih pogojev je odvisno od nas samih, kajti nihče drug mimo nas ne bo povečal bogastva naše občine.
KVALITETNA RAVEN naše industrije se kaže tudi v tem, da je čedalje več pomembnih tehničnih iznajdb in izpopolnitev domačega izvora. Tako smo nedolgo tega slišali o prvem poskusu z barvno televizijo v inštitutu Mihajlo Pupin. Poizkus, ki so mu prisostvovali tudi novinarji, se je obnesel. Ponosno lahko zapišemo, daje to naš veliki uspeh.
METLIČANI SO novi hotel pričakovali nestrpno kot mati svojega prvega otroka. Lahko si mislimo, koliko veselja in navdušenja je napravila že sama prva vest, da bodo v Metliki gradili hotel.
PRAV GOTOVO ni dolžnost krajevne organizacije SZDL reševati težave glede mostov, vaških vodnjakov, krajevnih vodovodov itd., čeprav je vse to doslej počela. SZDL bo v bodoče dajala le pobude za takšne akcije in sodelovala pri mobilizaciji zainteresiranih prebivalcev. Delo pa bo prevzela krajevna skupnost.
ŽE NEKAJ ČASA šušljajo po mestu, da neznani moški napadajo ženske, ki se vračajo o mraku ali kasneje iz mesta domov. Priljubljena točka za napad je lesen mostič preko Krke na Loki in pot, ki pelje po stopnicah proti železniškemu prelazu.
KNJIGOTISKOVA DEJAVNOST v Novem mestu se vsekakor razvija veliko bolj kot njeni prostori in zmogljivosti.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 12. decembra 1963)
m
SVETU OKOLI
DOLENJSKI LIST pfEd 20 Itti l
MEDTEM KO mi čakamo že precej nestrpno novoletnih praznikov, je 75-letni Maurice Sainteny le dočakal, da mu je v" domačo hišo pritekla pitna voda. „Mislil sem že, daje ne bom nikoli dočakal," je zadovoljni vaščan Servignyja dejal novinarjem. Zapišimo še, da je prošnjo za dovoljenje napisal že njegov oče leta 1925. Kdor čaka, dočaka.
NEKI STANLEY Schmikel se je odločil, da bo oropal banko v mestu Erieo. Rečeno, storjeno. Vse je šlo kot po maslu, le bančni uslužbenci so ga naplahtali, da mora čakati 20 minut, da avtomat odpre blagajno. Medtem ko je Stanley čakal, so obvestili policijo. Blagajno so po 20 minutah odprli, Stanley je pobral denar in hladnokrvno odšel ven — naravnost v naročje policije. Zdaj Stanley ponovno čaka - v zaporu na konec kazni.
ZELO PREPRIČLJIVA je morala biti zakonska žena nekega britanskega državljana, ki je v manjšem britanskem časopisu popisal svoje spreobrnjenje. Mož, ki ostaja po imenu neznan, je zapisal, da ni verjel ne v pekel ne v hudiča, potem pa se je oženil in ob ženi odkril, da so te temne sile. Pa ne, da ima revež zares tako hudo ženo?
JAPONSKI URAD za izgubljene predmete je šele zdaj, tik pred koncem tega leta, objavil spisek stvari, ki so jih Japonci pozabili na vlakih, postajah, avtobusih, restavracijah in drugih javnih lokalih. Brez lastnika je ostalo pol milijona dežnikov, 324.000 raznih oblačil, četrt milijona knjig. Med to množino reči je tudi 156 umetnih zobovij, pa 4 žare s posmrtnimi ostanki (najbrž ne preveč ljubljenih) pokojnikov ter celo kovček, poln nakita, vrednega nekaj sto milijonov dinarjev. Da človek pozabi dežnik ali knjigo, je kar razumljivo; težje gre v glavo, kako ljudje pozabijo svoje zobovje; neverjetno pa je, kako mora kdo čisto pozabiti na milijonsko vrednost. A taki so) kot kaže spisek.
j Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novic								:e.
u	Ipar	ijab	ol	■ wai JSlI	ti razmer |	la	w ■ c m	
Škripljejo z zobmi in strašen krik je čuti daleč naokoli - Poslanci ne delajo in ne delajo — Prismodarije s slikami drago v denar — Darujte vdovi!								
(Vsa Macedonija) in Odrinsko okrožje sta v živem plamenu in s krvjo oblita; trupla kristjanov pokrivajo polja in travnike in nad njimi se zbirajo črni krokarji in orli. Usuž-njence vežejo na debla, a pod njimi netijo ogenj in nesrečniki škripljejo z zobmi in njih strašen krik čuti je več milj na daleč. Turške vojašnice so prepolne žen in deklet, okoli njih pa je samo nasilje, zverstvo in neusahljiva strast besnega Turka, kateri meče iste na cesto, ko je nasitil živinsko strast. Strašno je videti 4000 onečašče-nih in skrajno nesrečnih deklet. Zato, bratje, pomagajte, pomagajte, pomagajte in zopet pomagajte! Macedonija je postala klavnica, kakor pred tremi leti Carigrad in Armenija.
(Dnevi) avstrijskega državnega zbora so bržkone šteti. Poslanci ne delajo in ne delajo. Upanja boljših razmer pač ni, dokler bo vlada SlavaAont? tako . skrajno -neprijazna, "kakor se kaže v zadnjem času. Tega pa od Slovanov nihče ne more zahtevati, da bi se dali Nemcem pod
noge, če tudi le ti kriče, da Slovani nočejo splošnim koristim države nič žrtvovati. Splošni blagor države bo zagotovljen, kadar bodo vsi avstrijski narodi enakopravni ne samo na papirju, ampak v resnici.
(Razne) prismodarije s slikami prodajajo se našim ljudem za drag denar, ki jih slastno prebirajo. Zvezki s 24 stranmi stanejo po 20 do 30 v, in teh zvezkov ni ne konca ne kraja. Tako pride taka knjiga strašno draga, dasi ni vredna pol krajcarja. S skrajno drznostjo izmišljeni dogodki, neverjetni dogodljaji, in vse tako drago. Take knjige niso poduč re.
(Prošnja.) Podpisana vljudno prosi častito občinstvo, naj bi blagovolilo sedaj meni nakloniti, kar bi sicer podelilo mojemu rajnkemu možu ob novoletni priliki. Za tako dobroto in ljubav bodem srčno hvaležna.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. decembra 1903)
Igrače, ki so obnorele kupce v visoko razvitem svetu.
Množična ponorelost zaradi igrače
*"—**' 1 1 1 ■ 11 ■■    —■■	——
Ure in ure čakajo kupci v vrstah pred trgovinami, kjer čakajo na pošiljko Jutk za katerimi so znoreli zahodnjaki - „Zelniški" otroci so grdi
Na zahodni polobli našega planeta vlada po trgovinah prava histerija.
Okoli božičnih in novoletnih praznikov je tako in tako že v navadi, da se na veliko kupuje, vendar pa je tokratna množična histerija drugačne vrste. Ljudje se stiskajo v vrstah in prerivajo po ure in ure, da bi lahko kupili čisto navadno lutko.
Zaradi teh vročih punčk in fantkov si trgovci pulijo lase; lahko bi jih prodali, kolikor bi hoteli, a so dobave omejene. Nagrmadeni kupci pa pustošijo po trgovinah, kadar pride pošiljka, tako da si nekateri trgovci sploh ne upajo naročiti lutk. Ponekod so čakali v vrsti polnih 14 ur, trgovci pa so prodajali vsakemu kupcu le po eno samo lutko - nekaj podobnega torej, kot je bilo pri nas s pralnimi praški, kavo, oljem in ostalim za življenje potrebnim blagom.
Zapisali smo, da gre za navadno igračo, lutko fantka ali punčke, vendar je treba dodati, da ni prav čisto navadna. „Otroci iz zelnika”, kot jim pravijo, so za razliko od punčk in fantkov dosedanjih serij, ki so srčkani kot iz sladkorčkov, ki govore in pojejo, mežikajo z očki, gibljejo z ročicami in nožicami (kar vse uravnava vgrajeni mikroračunalnik), nasprotno od teh igrač so vroče prodajani ..otročički z zelnika” - grdi. Videti so tako, kot bi pačili obraz; vsesane ustnice in napihnjena lička ter nesorazmerni udje odlikujejo novo igračko.
\
Skrita vojna
,Čarovne" moči so za nimive za obe velesili
V oboroževalni tekmi, ki dandanes črpa vitalne moči človeštva za najbolj nesmiselne cilje, obe velesili ne segata le po dosežkih znanosti, marveč ju priteguje prav vse, kar bi jima lahko prišlo prav. In tako je slišati vse več o vojaških poskusih s parapsihološkimi pojavi, kot so: zunajčutno zaznavanje, hipnoza, sugestija, telekine-za, levitacija, zapuščanje telesa ipd. Velesili se zanimata za te sporne pojave, ki znanstveno še niso dokazani in preverjeni, ker pač ne želita opustiti nobene možnosti pridobiti si novo orožje, pa naj bo še tako zvito v fantastiko. ž
Kaj veliko o teh poskusih ni znanega, saj so zviti v tajnost. Le tu in tam kaj pricurlja na dan, kot je v poročilu o študiji, ki jo je opravila ameriška kongresna raziskovalna služba o parapsiholoških poskusih v vojne namene. Poročilo trdi, da v Sovjetski zvezi poskušajo, tako vojaško uporabiti hipnozo za obvladovanje na daljavo, da raziskujejo učinke bioloških valovanj na de-ovanje mikročipov, ki so sestavni del sodobnega elektronskega orožja, da iščejo možnosti za uporabo daljnovidnosti in retrokognicije v obveščevalni službi ipd. O podobni dejavnosti v ZDA je poročilo bolj skopo, navaja le, da so v teku štiri raziskave.
Resni znanstveniki se sicer posmehujejo parapsiho-ogiji, za vojake pa, kot kaže, ni nič smešnega, če je = le kako, zdaj ali v prihodnje, uporabno.
Pa vendar prav po teh, v bistvu karikiranih punčkah in fantkih hrepene srca otrok v visoko razvitem svetu. Časopisi pišejo o smešnih primerih, kaj vse so ljudje pripravljeni narediti, da bi za svojega otroka (in zase!) lahko kupili erio od lutk.
Nekaj deset Wisconsinčanov je verjelo šali lokalnega radia, da bodo najnovejšo pošiljko lutk spustili iz bombnika B-29 vsem tistim, ki bodo na mestnem štadionu ob določeni uri moleli v zrak svoje kreditne kartice. Z najmodernejšimi napravami naj bi kartice slikali in nato odvrgli igračke. Seveda so lahkover-neži zaman zmrzovali. Nek odločen oče petletne hčerkice, poštni uslužbenec, pa je bil sit čakanja v vrsti; sedel je v letalo in se popeljal prek Atlantika v London, kjer je prišel do igrače.
Oče najnovejše modne norosti je kipar Xavier Roberts. Pri oblikovanju nove igračke se je opri na ljudsko izročilo. V otroštvu je slišal razlago, ki jo imajo odrasli na voljo, kadar odgovaijajo. na vprašanja otrok, od kod so prišli na ta svet.
Poleg štorkelj, ki prinašajo novorojenčke, govori eno od ljudskih izročil o tem, da jih matere najdejo na zelnikih. Na osnovi te bajke in na osnovi ljudske umetnosti je oblikoval prve ..otročičke z zelnikov”.
Igrača je torej izviren proizvod, kije nastal brez sodelovanja posebnih skupin psihologov za prodajo in drugih komercialnih služb, pa vendar je z njo oblikovalec zadel žeblji-co na glavico.
Psihologi in sociologi, ki jih zelo zanima ta pojav, imajo najrazličnejše odgovore na vprašanje, zakaj se ljudje množično navdušujejo za igračke te vrste. Psihologinja Doris McNeely pravi, da ..otročički z zelnika” zadovoljujejo potrebo otrok po taki igrači, ki jo lahko vlačijo s seboj, ujčkajo, pestujejo in mečkajo. In ker je v njenem zunanjem videzu odlično zajeto vse, kar otroka dela otroka, ni nič nenavadnega, če pri otrokih in odraslih igrača spodbuja željo po negi, skrbi. Igrača sprošča v ljudeh željo po ljubeči skrbi, ki jo do živih težko uresničijo.
Za nekatere psihologe pa je nova igrača tako uspešna zato, ker je
grda. Tako je ljudem bližje, laže se poistovetijo z njo kot s punčkami, ki so idealne lepotice.
Tovarni, ki te igrače dela, Coleco Industries, je pravzaprav vseeno, kaj pravijo psihologi. Vedo, da jim je s tem proizvodom padla sekira v med.
Vendar pa vztrajajo pri prvotnem načrtu, da bodo izdelovali le punčke in fantke, ki si niso podobni. Od poltretjega milijona igračk, kolikor so jih letos izdelali in prodali, ni mogoče najti niti enega popolnoma istovetnega para punčk. Coleco je poznana tvrdka, ki izdeluje tudi sodobne elektronske igre in osebne računalnike, zato ji ni bilo težko v proizvodnjo ..otročičkov z zelnika” vključiti računalnik, ki skrbi, da ne izdelajo dveh enakih punčk ali fantkov. Računalnik meša in sestavlja barvo kože, las, pričeske, obliko usten, barvo oči, oblačil, velikost udov in druge značilnosti igrače tako, da si dve nista povsem podobni, vendar pa je vsako mogoče takoj prepoznati, da spada med selniške” otroke. Po mnenju strokovnjakov je Coleco izdelal prvo poindu-strijsko igračo na svetu.
Kupec torej kupi unikatno igračo. Zato ni nič čudnega, da so si nekateri omislili že več lutkic. Vsaka ima namreč tudi nekakšen matični list z imenom, kar vsem ljudem dodatno daje občutek, da so si igračo nekako pridobili, ne pa kupili navadno potrošno blago. Ker so unikatne, je zacvetela trgovina iz druge roke. Ljubitelji ..otročičev z zelnika” zamenjujejo posamezne primerke, jih preprodajajo in kupujejo. Tako je cena v teh mešetarjenjih do petkrat večja, kot velja za novo igračko.
Tudi Roberts ne drži Knzem rok. V svoji delavnici izdeluje ročno narejene „zelniške”, otročiče in jih seveda za drag denar prodaia.
Ljudje pa Kupujejo in kupujejo-Nekaj pač morajo imeti, da se izživijo, da dobe občutek, da v življenju nekaj le dosežejo in naredijo.
MiM
(Vir: Newsweek)
Jasnosti ms je zmeraj strah. SULL Y PR UDHOMME
Goro denarja za knjigo
Evangelije iz 12. stoletja so v Londonu prodali za rekor no vsoto - Prodajalec ni poznan, kupec pa
Pri slavni dražbeni hiši Sotheby v Londonu so pred kratkim imeli dražbo, ki bo šla v zgodovino te hiše, saj so na nji postavili svetovni rekord: prodali so umetnino za najvišjo vsoto, kar jih je bilo doslej plačanih za takšne vrste predmet.
Junakinja dražbe je knjiga, stara več kot 800 let. Znana je pod imenom ..Evangeliji Henrika Leva”. Tako je bilo ime plemiču, ki je naročil izdelavo evangelijev. Henrik
Osemsto let stara rokopisna knjiga, ki velja za nadražje prodano umetnino.
Lev je bil zet angleškega Kralja Henrika II. Naročilo je prevzel benediktinski menih Herimann, ki je okoli leta 1173 dal iz rok čudovito stvar. 226 strani obsežen rokopis na pergamentnih listih je izjemno bogato iluminiral ter okrasil z zlatimi in srebrnimi lističi. Tudi vezava rokopisa je odlična, saj knjigo spenjajo težke sreblne spone.
Dražba se je začela z izklicno ceno 1,450.000 dolaijev. Že v poldrugi minuti je dosegla dotedanji rekord (6,400.000 dolarjev), čez še nekaj minut pa končno ceno
11.800.000 dolarjev, kar znese okoli milijardo in pol dinarjev (novih seveda!).
Kupec svetovne rekorderke je konzorcij kupcev iz Zahodne Nemčije, medtem ko je prodajalec skrbno čuvana skrivnost. V osem-stoletni zgodovini knjige seje zamenjalo najmanj šest lastnikov in vsi so bili kronane glave. Nazadnje je bilo ..Evangelije Henrika Leva” videti v Avstriji leta 1930, potem pa o knjigi vse do letošnjega razglasa dražbe ni bilo slišati.
In kaj pravi kupec? Newyorški itnjigamar Hans Kraus, ki je zastopal nemški j konzorciji je zadovoljen s kupčijo. Nemci so bili namreč pripravljeni za knjigo plačati do
14.500.000 dolarjev.
NAGRADA V ČRNOMELJ
Med reševalci naše male nagradne križanke je žreb izbral MILANA STANIČA iz Črnomlja- Za nagrado bo prejel knjigo »Spominov na Janeza Marenti-.a > predvojnega revolucionarja ra agronoma. Spomine je zbrala \era Marentičeva. Ker sta oba, Pisateljica in J. Marentič, belokranjska rojaka našega reševalca, bo Stanič najbrž s posebnim Zanraianjem prebral lepo knji-§?• O naši ožji domovini in nJeni bogati preteklosti včasih "enjo zelo malo, na kar nas ppomnijo prav take knjige, kot
Rešitev te križanke pošljite ra* naslov: Uredništvo Dolenj-eSa lista, Germova 3, Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA.
krhLU*>eZen zlomi V SrCU ^ nke predmete, če pa zlomi
Se' Pomeni, da je bilo vse v
n,em Preveč krhko.
E. FROMM
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA													
				DL	PRIMEŠANI SNOV	RADIOM NAPRAVA	DOOATEK	MLAD GOZD	DL	OSEBNI ODHODEK	TORBA	MIT. LETALEC	TEKOČA VODA
M.J				DEL V Ra!					KOROŠKA GORA				
				POŠKODBA					POGINJA PRAVICE *				
				ZAMISEL						Rib. MREŽA INDIGO			
				POLJ. CiiffifA z^fr				M* SV.PIS. Prerok					
				>								NAIVNI UMETNIK	INOONEZ. AGENCIJA
DL	DEL OČESA	ETI OP KM E Z				GR. MORSKA BOGINJA	VIOSTOVŽ /AIMFK						
ZVARU.					mi. RASTLINA						ALFI NIPIČ NITJE		
MLINSKI ŽLEB					-				SOKRATOV TOŽILEC 3				
ZADNJI LIDIJA, KRALJ					OLIKA NATRIJ					VRBA EGON TOMC			
PREBIVALCI LAC j:							SEJLiJO						
ST. GR. KIPAR							DEL PESMI						
PISCEM „VAŠE ZGODBE"
Naš natečaj za novo serijo vaših zgodb se je iztekel. Na uredništvo je prispel lep kupček pripovedi, ki ste jih napisali, ta bolj, drugi manj spretno, kar pa ne pomeni, da bomo dajali prednost pri izboru le leporečnim spisom. Komisija ta čas že prebira in ocenjuje prispevke. V novoletni Prilogi " boste prebrali najboljše, vse ostale, ki še pridejo v poštev za objavo, pa skozi vse prihodnje leto na tej strani. Do takrat preberite še nekaj zgodb iz naše dosedanje zaloge, ki ni šla v koš, temveč ostaja še naprej vir za objave.
MiM) *>oto^na Postrv ~ pogosta žrtev onesnaženih voda. (Foto:
„Vodne kmetije” za losose
Akvakultura naj bi rešila najbolj plemenite ribe — Gene^
l,ki imajo lepe načrte — Postrv za onesnažene vode?
Tisočletja so lososi, družina sever-‘‘oamerišlcih in evropskih sladkovodni	m°rskih rib, v obilju napol-
ie w re*Ce’Jezera ra morja, nato pa človek v nekaj stoletjih popolno-a spremenil podobo tega naravne-lov°	Nekaj s prekomernim ribo-
on °m,.^e bolj pa z uničevanjem in s)®snaže vanjem okolja mu je uspelo nid^ zatreti nekatere vrste salmo-bre°V ^noge re*ce ra jezera so zdaj z rah plemenitih rib, saj je znano, s i,S0,	' ribe, ki žive le v čistih in
ka* °m bogatih vodah. Vendar pa liiv ’• k°do ljudje obrzdali škod-_ ° !n za človeka samega slabo pot
Vrt*’ -° *cater' gredo lososi. gQ družino lososov spada kakšnih
Pot'?**’ ^ednje štejemo tudi naše ^ 0<rne in jezerske postrvi, lipane Don e' ^rste se & naprej delijo v kat Vrste’ odvisno pač od okolja, v
zel^h*11 r*'3e ^ve' ^se t0 Predstavlja n 0 ,°gato gensko snov, kar narav-» izziva sodobne genetike h kri-ko*U' ^OZnosti so> da bodo stro-z genskim inženirstvom iz Dri *** lososov vzredili nove vrste,
P k^erih bodo izbrali primerno rkost, barvo, meso in določen °rec preseljevanja. Ker so salmoni-gensko zelo prilagodljivi, je upa-Je dokaj upravičeno.
Prvi koraki so že storjeni. Tako so ..jrajraterih deželah uspeli „udoma-‘u losose v vodah, kjer jih doslej
losos doraste in dozori. Sele potem se vrne na rodno „vodno kmetijo".
Takšne vodne farme za vzrejo lososov že delujejo v Sibiriji, na Japonskem in celo v Čilu, kjer lososov doslej ni bilo.
Glede na razmere, ki vladajo v Evropi in tudi pri nas, bi bile zelo zanimive tiste nove vrste salmonid, ki bi uspevale tudi v manj čisti vodi. Za naše potočne in jezerske postrvi (slovita je ohridska postrv) je namreč vse manj in manj življenjskega prostora, ker je, žal, pri nas vse manj in manj čistih rek in jezer.
MiM
(Vir: Scientific American)
Pogled v žile
Zdravnikom se z najnovejšo napravo, ki ji izdelovalci pravijo optiskop, odpirajo možnosti opazovanja notranjosti krvnih žil. Naprava je sestavljena iz zelo tenkih optičnih vlaken, ki so povezana skupaj v vsega 2,5 milimetra debel kateter. Posamezna optična vlakna služijo kot prevodnik za svetlobo, s katero osvetlijo notranjost žile, druga za prevajanje slike, ki jo potem zdravnik opazuje povečano na ekranu ali na okulaiju, tretja pa služijo kot pot za vbrizgavanje različnih snovi v kri.
Optiskop omogoča zdravnikom, da si od blizu in ne da bi porabili veliko časa z zapletenim rentgenskim slikanjem ožilja ogledajo zoženja žil, krvne zamaške, ranice in druge nepravilnosti, ki se pojavljajo v krvnih žilah. Optiskop jim tudi omogoča, da krvne zamaške neposredno napadejo s topilnimi snovmi. V bližnji prihodnosti konstruktoiji obljubljajo optiskop, ki bo povezan z laserskim topom za čiščenje žilnih ožin in usedlin na stenah krvnih žil.
Pomanjkljivost te zares koristne naprave je le v tem, daje ni mogoče uporabiti za pregled drobnih žil, ker je snop optičnih vlaken le predebel.
Rumena podmornica za osebno rabn
Podvodni avto
Podmorski in sploh podvodni svet se odpira tudi tistim, ki niso prav izurjeni potapljači. Nekdanji človek -žaba ameriške vojne mornarice Thomas Taylor je skonstruiral prvo osebno podmornico na sVetu, za katero trdi, da omogoča varno in lahko potapljanje do sto metrov tudi neizkušenim ljudem.
Gre za poltretji meter dolgo plovilo iz pojačane plastike, ki ga poganja-električni motor. Motor se napaja iz navadnega avtomobilskega akumulatorja, eno polnjenje pa zadostuje za nekaj deset kilometrov podvodne vožnje.
Očitna prednost male podmornice je v njeni cenenosti, saj zanjo ne bo treba odšteti več kot za avtomobil srednjega razreda. Ker ima voznik v podmornici razgled na vse strani skozi plastično kupolo, se zanjo zanimajo tudi podvodni arheologi, biologi in drugi raziskovalci podmorskega sveta. Uporabna je tudi za podvodne ribiče, nabiralce koral, fotografe itd.
"VAŠA ZGODBA”
UTRINEK IZ VOJNIH DNI
Bilo je pozimi 1942. leta. Star sem bil deset let. Nekega mrzlega zimskega jutra sem se s sestro vračal iz Občic, kjer naj bi se sestala s partizani, vendar jih tistikrat ni bilo. Prespala sva bila tam, zgodaj zjutraj pa krenila domov.
Ko sva se na poti približala velikemu seniku ob cesti proti Starim žagam, sem zagledal kolono, ki je šla ob potoku. Dregnil sem sestro in jo opozoril na vojake, ki niso bili podobni partizanom.
„To so beli. Le mirno naprej," je šepnila sestra in me opozorila, kako naj govorim, če me bodo kaj spraševali.
Res so naju ustavili in začeli zasliševati, vsakega posebej. Ko so videli, da jim jaz ne znam nič pametnega odgovoriti, čeprav so mi grozili na vse načine, me brcali in vlekli za ušesa, so me nazadnje le napodili domov; sestro pa so odvlekli s seboj v Občice. Eden od belčkov mi je še zakričal, da je malo naprej še ena zaseda, kjer me bodo naučili govoriti.
Ob poti, ki pelje (čez Novo goro v Stare, žage, je bila res zaseda. Beli so me takoj opazili in zavpili, naj pridem k njim. Nisem imel druge izbire. Eden od njih me je brž zagrabil in začel: „Mi že tako vemo vse, ti nam le še kaj malega povej. Potem se boš lahko malo pogrel pri ognju, saj te gotovo zebe, ker si tako razcapan... Povej, kje imaš brata? Pride kaj domov iz partizanov? In drugi partizani, pridejo večkrat k vam po hrano? In h komu še hodijo v vasi? In kako so kaj oblečeni in oboroženi? “
Odgovoril sem jim, kar sem se za take priložnosti naučil, da je brat najbrž mrtev, ker ga ni nič domov (a bil je v hiši pred tednom dni), da je partizanov veliko, da so lepo oblečeni in oboroženi do zob. „Tudi hrane imajo dovolj. Se nam jo dajejo," sem dejal in dodal, da partizani govorijo, kako bo vojne vsak čas konec, ker bodo prišli Rusi.
Ko so to slišali, so se razjezili. Eden me je zagrabil za rame in me porinil proti trhlemu mostičku čez potok. Brcnil me je v rit, da me je kar odneslo po trhlih okrajkih. Ko sem prišel na cesto, je oni zakričal: „Teci!“ Stekel sem, med tekom pa pogledoval nazaj. Videl sem, da je belogardist dvignil puško ter nameril vame. Potem je zakričal: „Stoj!“ Ustavil sem se. Bil sem prepričan, da je zdaj po meni. Toda nek drug belogardist je prijel puško za cev in jo porinil navzdol.
„Poberi se, smrkavec partizanski, sicer te res poči!" je zavpil.
Stekel sem, kolikor hitro sem mogel. Srce mi je močno utripalo, ko sem prišel domov, kjer me je mama že v skrbeh čakala. Povedal sem ji, kaj se je dogodilo. Malo se je pomirila, vendar dokončno šele potem, ko se je vrnila domov tudi sestra.
Od takrat sem se belim izogibal in se skrival pred njimi. Preveč strahu so mi nagnali v kosti.
LOJZE ROGELJ
x	Srednja	vas
J
117
Janez Trdim
V	#
Črtice in povesti	iz narodnega
FRANJA
* bilo. In tako se novi zarodi rasosov vračajo v nove reke P° življenjskem ciklusu v Jboriu. Nekatere vrste °soso» skušajo pripraviti do stalne-Svljenja v sladkih vodah, da bi ?ae tako vedno na voljo vodne •arine, na katerih bi priredili nadvse Okusno lososovo meso v zadostnih količinah. Nekatere vrste so se že dobro izkazale, čeprav je res, da ?? najbolj zanimive še vedno odpravijo na potovanja v morja, kjer
Ideal, ki ne ustreza močni notranji stvarnosti, je le prazna, telova, hlapčevska laž.
M. MAETERLINCK
Industrija daje človeku nekaj Milega dela, a zato na veliko iemlje nacionalno bit in jo razkraja.
b. Stih
Kdor hoče hitro videti uspehe, se ne T>6 nikoli naučil nobene umetnosti.
E. FROMM
s
I
s
I I
N
I
N
I
S
X
s
I
s
I
s
■Zdaj pa mi povej, če ni zraven prvič: dober sin, ki nosi pol zaslužka svoji stari materi,, da ne trpi nobene revščine: — drugič: najboljši delavec v našem kraju, da ga hodijo prosit vsi gospodarji za najemnika; — tretjič: pošten človek, ki ni nikomur nič na dolgu, ki plačuje, kar potroši do zadnjega solda; — četrtič: zvest prijatelj, da ga ljubijo vsi vrstniki, ker vsakemu rad pomaga in od nobenega nič ne zahteva; — petič: ponižen in krotek mož, ki nikomur nič ne zameri in spoštuje starost in duhovne..."
Manica se začne smejati in pravi: „Je že dosti; vse, kar govoriš, je res. Na te 'reči nisem pomislila. Veš, ti bi me nazadnje, kakor vidim, še lahko prepričala, da je naš Martinek svetnik in bi najbolje storili, da ga denemo kar precej v oltar.”
Ta pogovor dokazuje, mislim, dosti jasno, kako krščansko ljubezniva sodnica je bila angelska nevesta za vsakega.
Kolikor bolj je prišla v leta, toliko lepše in bogateje se je razvijala in razcvetala njena svetost. Neskončna žalost pa mora obiti človeka, da ji pobožnost ni mogla obvarovati zadovoljnosti in sreče. Vedno branje in premišljevanje je Francki skalilo dušni mir kakor že marsikomu. V svetem pismu se ujemajo s pravičnostjo in dobroto božjo. Pomirila jo je misel, daje ta knjiga zanjo pretežka in preskrivnostna in je zaradi tega ne zna prav tolmačiti. Ali tudi proti glavnim
v prilikah, ki se.smejo Drez greha razlagati na razen način. Večno pogubljenje se ji je zdelo tako protivno božji milosti in previdnosti, daje zavrgla vero v pekel popolnoma. Mani je rekla: „Če so nebesa, ne more biti pekla, kajti zveličani se ne bi nikakor mogli veseliti svoje sreče, ko bi vedeli, da se zvija toliko njihovih bratov v najstrašnejših mukah, trajajočih celo večnost. Grešnikom se bo gotovo treba čistiti, kako in kje, se ne ve; ali ko se očistijo, bodo vsi sprejeti v nebeški raj, in takrat bo nastopil čas, ko bode vladal eno čredo en pastir."
Tako besedovanje bi imel vsak Gorenjec za brezbožno krivoverstvo, na Dolenjskem sem čul še veliko bolj predrznih reči, ki pa niso nikogar nič motile in pohujševale.
Grozovit nepokoj se je lotil Francke, ko je brala v bukvah obširno življenje svetega Jurija, v drugih (v ..Krščanski simboliki”?) pa se je naravnost trdilo, da sveti Jurij nikoli ni živel; to ime in kar se mu pripisuje, da je le podoba boja in zmage krščanske vere zoper malikovalstvo.
Kaj je to: Duhoven je spisal eno in drugo knjigo, obe sta natisnjeni s škofovskim dovoljenjem in tedaj s spoznanjem, da ni v nobeni nič lažnivega, in vendar se nahajajo v njih taki razločki? Francka ni vedela, kateri bi verjela. Šla je vprašat za svet svojega spovednika. Gospod ji je to reč razjasnil in jo precej pomiril. Ali nekak sum zoper branje je ostal v nji, da ni več zaupala vsakim bukvam. Prihajala je sploh čedalje bolj resna in zamišljena; polastila se je je neka skrivna žalost, vzroka pa ni hotela razodeti ne
verskim resnicam sp se začele dvigati nadležne ■ materi ne Manici; le malpkdaj se.ji je povrnilo na dvombe. Tolažila se je s tem, da človek ni dolžan obraz tisto sladko smehljanje, ki jo je prej delalo tako verjeti vse in vselej črki, da je govoril zveličar najrajši milo in prijetno.
Sosedje so ugibali: „Zgodnje sadje ni dobro. Črnetova Francka je bila v otroških letih preveč prebrisana, zdaj pa ji je že začela pamet pešati. Boste že videli, da ne bo nič iz nje." Ali deklica jim je kmalu dokazala, da je razum ne zapušča. Izmed starejših žen ni znala brati v celi vasi razen Ane nobena, še med mladino se je nahajalo dosti takih, kajti bilo je do šole daleč, v slabem vremenu tri četrt ure. Vendar ni manjkalo za to znanost volje in želje.
Najprva naprosi Francko domača dekla, da ji pokaže črke. To se brž zve in iz vseh sosednjih hiš so prišla dekleta in jo prosila na isti način nauka. Pridružile so se celo dve ali tri starke. Tako se osnuje hišna šola z več ko dvajset učenkami. Shajale so se vsako nedeljo pri Črnetovih in učile poenoali dve uri brati. Mnoge so prihajale v ta namen pozimi vsak večer.
Takih domačih šol se je napravilo prejšnji čas, ko ni bilo še toliko javnih učilnic, obilo po Dolenjskem, in delovale so jakoblagodatnože zato, ker so izvirale iz lastne volje, iz narodne ukaželjnosti. Spretno in bistroumno je Francka vodila svojošolo, v pol leta so vse učenke znale brati, v enem letu pa najboljše tudi pisati. Iz hvaležnosti soji kupile za spomin prekrasne molitvene bukve— za samo vez so plačale pet goldinarjev. S tem slavnim delom je končala Francka svoje življenje v domači vasi.
Bila je ravno dopolnila trinajsto leto. Iz Zagreba pride list, da jo milostivke sprejmo. Mati ji napravi nekaj obleke, obišče z njo razne cerkve in tudi nekoliko božjih potov, potem jo po dolgem prekriževa-nju in škropljenju z blagoslovljeno vodo odpelje z vozom, do Save, ob Savi.pa z železnico proti stolnemu mestu hrvaške kraljevine, proti mnogogrešnemu in mnogozaslužnemu Zagrebu.-----------
mami
jorotijo
AKUMULA1UKJ1 oe. NISO DALI - Pri novomeškem Dinosu so 12. decembra ugotovili, daje vlomilec obiska! dva kamiona. Polotil se je akumulatorjev, ki pa so bili zanj -pretrd oreh. Vseeno pa je z dejanjem naredil nekaj škode, ocenili so jo na 12 tisočakov.
VSE RAZMETAL, A NIC ODNESEL - V noči na 14. december je bilo vlomljeno v zidanico Novo-meščana Viktorja Mikca na Trški gori. Storilec je razbil steklo na balkonskih vratih in tako prišel v poslojjje. V notranjosti je vse razmetal, vendar nič odnesel. Vseeno paje škode za blizu 2 tisočaka:
RAZBIJAL OKENSKE SIPE -Neznanec se je prejšnji teden spravil na vikende nad Smolenjo vasjo. Domačinki Jožefi Gregorčič je v zidanici razbil steklo, vendar ni, kot kaže, ničesar odnesel. Šipo je razbil tudi na oknu zidanice Novomeščan-ke Slavice Jerman. Njej je odnesel nekaj 'avojčkov cigaret in kapo, za nameček pa se je storilec polotil še oken in polken na zidanici Staneta Stiha iz Jedinščice. Kaže, da so kriminalisti storilcu že na sledi.
^ UPIRAL SE JE TUDI MILIČNIKOM - V nedeljo zjutraj so novomeški miličniki pridržali do iztrez-nitve 20-letnega Mihaela B. iz Petan. Mladenič je razgrajal v hotelu Kan-dija in se celo pretepal z gosti. Ko so prišli na pomoč miličniki, seje tudi njim upiral. Vendarle je na koncu končal v prostoru za pridržanje, čaka pa ga tudi pot k sodniku za prekrške.
Dež in poledica že pokazala zobe
Novo mesto okuženo s steklino
V - Lazinah pri Hinjah ustrelili steklo lisico - Takoj sprejeti vsi potrebni ukrepi -Obvestilo veterinarskega inšpektorja javnosti
NOVO MESTO — Novomeška občina je od minulega četrtka naprej proglašena za okuženo s steklino. To je ..zakrivila" lisica, ustreljena prejšnji teden v Lazinah pri Hinjah, pri kateri so ugotovili okuženost s to nevarno boleznijo. Da bi preprečil nekontrolirano širjenje stekline in preprečil ogrožanje ljudi in domačih živali, je novomeški izvršni svet že sprejel vse potrebne ukrepe.
Ob tem pa seveda ni potrebno posebej omenjati, da je imet v teh dneh največ dela veterinarski inšpektor novomeške uprave inšpekcijskih služb, ki je ob pojavu stekline v občini Novo mesto in dejstvu, da lahko pričakujemo vdor te bolezni tudi v trebanjski konec, pripravil za javnost naslednje obvestilo;
„Z dnem, ko je novomeška občina proglašena za okuženo s
steklino, je odrejen tudi strogi zapor za pse in mačke na cejot-nem območju občine.
Že večkrat je bilo poudarjeno in objavljeno, daje glavni prenašalec te	bolezni	lisica	in da	se
steklina	najbolj	širi v	času med
novembrom in marcem. Ne gre pa prezreti, da so prenašalci te bolezni tudi	druge	gozdne	živali,	še
posebej pa je treba opozoriti na širjenje	stekline	prek	psov	in
mačk, ki so v nenehnem stiku s človekom. Zlasti so tako ogroženi otroci, ki so znani kot ljubitelji živali.
Posebna naloga je pri zatiranju stekline naložena lovskim družinam. Tako morajo lovci strogo nadzirati svoje lovsko območje, povečati odstrel lisic, pokončati vse sumljive gozdne živali, ustreliti pa tudi vse pse, ki niso privezani, cepljeni in brez pasje znamkice, enako tudi vse mačke, ki niso zaprte. Povsem neutemeljena je zato jeza lastnikov domačih živali, če jim lovci v primerih, ko se lastniki ne držijo odredbe, pse in mačke pokončajo.
Posebno so na odredbo o zapori živali opozorjeni lastniki psov v večjih naseljih, kjer sila neradi
izpolnjujejo to zahtevo. Sicer pa bomo o nadaljnjem širjenju te bolezni prebivalce redno obveščali, tokrat pa se spomnimo le nekaterih določil, ki jih prav v zvezi s ' steklino predpisuje zakonodaja:
Psi morajo biti stalno privezani, cepljeni proti steklini, ko dopolnijo starost 4 mesece, in morajo nositi pasjo znamkico.
Mačke morajo biti zaprte, priporoča pa se zaščitno cepljenje proti steklini, ki ga opravlja Dolenjski veterinarski zavod Novo mesto.
• Za kršitelje odredbe o strogi zapori psov in mačk so predvidene kazni od 200 do
5.000	din.
Vsak pes, star več kot tri mesece, mora biti prijavljen.
Vsak pogin, prodajo ali nakup je treba prijaviti v roku 3 dni.
Ce pes ali mačka ugrizneta človeka, mora vsak, ki to vidi, dogodek nemudoriia prijaviti naj bližjemu veterinarju, zdravniku ali postaji milice.”
B. B.
Pijača tudi Inšpektorju
Le v bifeju na Koštialovi postregli z alkoholom pred osmo uro — Akciie s temi pregledi še ni konec
NOVO MESTO - Že nekaj časa velja v novomeški občini odlok o prepovedi točenja alkoholnih pijač pred osmo uro zjutraj. Ali se ga gostinci tudi držijo? Odgovor na to je dala nedavna akcija tržnih inšpektorjev novomeške UIS, ki so obiskali bifeje KZ Krka, tozda Oskrbo v Žabji vasi in na Koštialovi ulici, Mercatorieva v potrošniških centrih v Žabji vasi in Ločni ter bife Emone-Dolenjke v Bršljinu, poleg teh pa tudi tri gostilne.
Zapišemo lahko, da so ugotovitve nad pričakovanji, saj so anonimne prijave obetale več kršiteljev. Tako pa so inšpektorji le v bifeju KZ Krka na Koštialovi ulici ugotovili, da se strežno osebje ni držalo odloka. Že od 7. ure in 15 minut so alkohol natočili sedmim strankam, brez pomislekov pa z njim postregli tudi inšpektorju. Točenje je bilo nadvse drago, Inšpektorji so namreč uvedli pravni postopek, zagrožene kazni pa so do 10 tisočakov za odgovorno osebo in do 60 tisočakov za podjetje.
—
TRČILA TOVORNJAKA
SAJEVEC — 49-letni Martin Kralj iz Gotne vasi pri Novem mestu je
16.	decembra nekaj pred 10. uro peljal tovorni avto po regionalni cesti med Brežicami in Kostanjevi-
co' Zaradi prehitre vožnje je vozilo, last novomeške IMV, v Sajevcu zaneslo v jarek, zadnji del pa se je postavil prek vozišča. Ravno takrat je nasproti s tovornjakom pripeljal 31-letni Nedeljko Kešelj iz Bjelovarja. Prišlo je do trčenja, v katerem je nastalo za 100.000 din materialne škode, poleg tega pa je bil dlje časa v obe smeri zaprt promet.
Zaporna kazen za objestnost
Dve leti in dva meseca zapora za Jožeta Vrščaja in dve leti za Darka Tršinarja
NOVO MESTO — Te dni je senat novomeške enote temeljnega sodišča sodil Škocjancema, 23-letnemu Jožetu Vrščaju in leto starejšemu Darku Tršinaiju. Mladeniča je obtožnica bremenila kopice kaznivih dejanj, med katerimi jih je bilo največ povzročenih iz objestnosti in tudi zaradi vinjenosti.
Tako sta Vrščaj in Tršinar 26. novembra predlani zvečer blizu Gradca pri Telčicah družno izlila iz objestnosti iz kovinskega soda brežiškega GG, tozd Transport in mehanizacija, 150 litrov plinskega olja. Se isti večer sta podrla tudi leseno
Avte s potniki zaradi po ' d a zapeljal s ceste
DRAGA Dež, kije padat minu-!i vikend, ;e povzročil precej sitnosti >.a cestah Hujših nezgod na srečo ni bilo, če izvzamemo nesrečo, ki seje jripetib v soboto ob 7.45 pri Dragi.
Avtobus ■ kotjeloškega Aipetoura, ti ga js vozil Martin Zupanc iz Tranja, je namreč med vožnjo po nagisti iln; cesti proti Zagrebu prišel o r i ledeneli cesti zanašati, ako r je zdrknil s ceste in se »rt vrnil n bok. V avtobusu je bilo 38 potnikov, pri nesreči pa se jih je 1 laže i?niio. Z izjemo nekaj prask, sdmun ; udarcev hujših poškodb i bilo. M.-,; irialno škodo na vozilu o oceniti na 200 tisočakov.
Zarani poledice je bil do 9.30, ko ■o cesto posipali, promet dokaj oviran.
'r^m
t
V PROMETU O PROMETU — Prometna vzgoja najmaijših dobiva danes, ko domala vsak teden slišimo o mladih žrtvah na cestah, še posebno veljavo. Najbolje je seveda, če mlade na kraju samem seznanimo z vsemi nevarnostmi, ki jim pretijo na poti v šolo in iz nje. Tako, kot kaže naš posnetek, narejen v križišču Ljubljanske, Ceste komandanta Staneta in Ceste herojev v Novem mestu.
barako Franca' Kralja in ga tako oškodovala za 10.000 din.
Dva dni kasneje sta se spravila nad tovorni avto Bogdana Krašne, ki je stal v Škocjanu. Zlomila sta brisalce, Vrščaj paje vze tudi kontaktne ključe in jih vrgel v Dolski potok. Isti večer je Darko Tršinar ob regionalni cesti pri Zalogu razbil nabožni kipec v obcestni kapelici, Vrščaj pa je z verskega znamenja odtrgal križec.
Obravnava na sodišču je prav tako pokazala, da sta fanta 26. novembra 1981 na Zagradski gori vlomila v zidanico, vzela iz nje pločevinke z lesnim lakom, tega pa razlila in zažgala. Pločevinke sta nato razmetala po vinogradu. Prav tako sta se Tršinar in Vrščaj rada
IZTEKLO 120 LITROV NAFTE
BRESTANICA — Neznanec je v noči na 14. december obiskal delovišče v Brestanici, kjer novomeško vodno gospodarstvo opravlja regulacijo potoka. Storilec je iz 200-li irskega soda in delovnega stroja iztočil in tudi odnesel kakih 120 litrov nafte, s čemer je podjetje oškodoval za prek 6 tisočakov. Krški miličniki storilca še iščejo.
spravljala na cestne znake. 30. novembra predlani sta na regionalni cesti pri Zalogu pri mostišču čez Raduljo obrnila in poškodovala nekaj znakov, za nameček pa na cestišče zavalila kamenje in skale.
Slcupaj sta poiem oprania še eno kaznivo dejanje. 9. januarja 1982 sta ponoči iz kokošnjaka Marije Novak ukradla dva petelina in dve kokoši. Razprava je v nadaljevanju pokazala še, da je Tršinar 9. maja lani skupaj z mladoletnikom J. K. ukradel izpred Marinčičeve gostilne v Škoqa-nu kolo z motoijem, last Jožeta Udovča; vozilo sta nato z Vrščajem razstavila in skrila.
12. marca lani je Vrščaj v Zagradski gori nasilno vdrl v več zidanic, z mladolenikom J. K sta po njih razbijala inventar in steklenice ter naredila skupaj za blizu 5 tisočakov škode, za nameček pa vdrla še v zidanico Martina Pirnata, kjer sta izpulila zapah s ključavnico in tam popivala.
Senat sodišča je Vrščaja obsodil skupaj s pravnomočno kaznijo dveh mesecev zaradi odvzema motornega vozila na enotno kazen 2 leti in 2 meseca zapera, Tršinarja pa na 2 leti zapora, v katero se mu všteje do sedaj prestana kazen od 3. novembra naprej. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo, da sta mladeniča vsa dejanja priznala in bila tudi pripravljena povrniti škodo, obtežilna okoliščina zanju pa je, da sta bila oba kaznovana že prej.
B. B.
nosijo nevarnosti
Ob odklopih električne energije previdnost ni odveč — Nadomestna svetila prinašajo veliko nevarnosti
NOVO MESTO - Čeprav Dolenjska doslej prav zaradi vzornega varčevanja z električno energijo še ni občutila pravih posledic prisilnih odklopov, je vendarle prav, da si nekoliko pobliže ogledamo vse možne nevarnosti, ki jih lahko prinesejo takšni električni mrki. Po besedah požarnega inšpektorja novomeške UIS je spisek nevarnosti in potrebnih ukrepov izredno dolg, poglejmo si ga le v skopih obrisih. Na Dolenjskem doslej na srečo še nismo zabeležili požara ali druge nesreče, ki bi bila posledica malomarnosti ob odvzemih električne energije, zato pa je v ostalih delih države takšne primere že moč najti
Ob izklopu električne energije delj namestiti v stabilnejše poso-
je potrebno v prvi vrsti nemudoma preveriti, ali so izključeni vsi električni odjemalci (svetila, ■ peči, gospodinjski aparati), po blokih in stolpnicah pa tudi preveriti, ali ni morda kdo obtičal v ustavljenem dvigalu. Ce pride do izklopov v večernih urah, je seveda potrebno poskrbeti za nadomestno svetlobo. V takih primerih mongo biti svetilke z odprtim plamenom postavljene na negorljivih podstavkih, odmaknjene pa naj bodo vsgj 30 centimetrov od gorljivih snovi (zavese in podobno). Ob tem moramo omeniti posebnost butanskih svetilk, ki imajo plin v posodah za enkratno uporabo. Med gorenjem postajajo namreč vse bolj labilne in jih je potrebno zatega-
de. Pertolejske svetilke je potrebno polniti res samo s petrolejem, poleg tega pa inšpektorji opozarjajo tudi, da ima večina petrolejk prešibke objemke za obešanje. Ob tem še opozorilo, da vse te svetilke, še posebej pa butanske, porabljajo precej kisika in je nujno potrebno občasno zračenje prostorov.
Za konec morda še tale napotek. Ob tako povečani nevarnosti požarov ni odveč ponovno preveriti brezhibnost vseh gasilnih aparatov in če je potrebno, nabaviti še nove, prav tako pa ne bo nikčli odveč, če bo zmeraj pri roki kakšno vedro vode ali peska. Nesreča pač ne počiva.
B. B.
UGODNA PRILOŽNOST ZA BODOČE VOZNIKE
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo skupaj z AMD organiziral tečaje, ki se bodo začeli januarja na šolah v Trebnjem, Mokronogu, Velikem Gabru, Šentrupertu in na Mirni. Tamkajšnje šole bodo sprejemale tudi prijave. Vsi, ki se bodo udeležili tečaja in potem izpita, morajo pripraviti osebno izkaznico, dve fotografiji (3,5 krat
4,5	centimetra), priglasnica in vsi drugi dokumenti pa ne bodo vejjali več kot 100 dinarjev.
Še naprej prek proge
Železniški prehod za Drski bo v kratkem
pešce na Partizanski cesti proti ,legaliziran" - Zapornic ne bo
„2RTVT PREDNOVOLETNEGA VESELJAČENJA
TREBNJE, NOVO MESTO - Da se prednovoletno veseljačenje vse bolj bliža svojemu vrhuncu, kažejo tudi vedno bolj polni prostori za pridržanja na postajah milic. V ponedeljek dopoldne so imeli trebanjski miličniki opravka z 29-letnim ' Ljubljančanom Rajkom K., ki je že dopoldne popival po Trebnjem. Potem ko mu v Grmadi niso hoteli postreči z alkoholom, je pričel razbijati in razgrajati. Miličniki so opravili svoje. Podobno kot v Novem mestu, kjer je v pivnici hotela Metropol razgrajal in razbijal ter izzival goste k pretepu 31-letni Jože K. iz Preske. Oba bosta morala stopiti še pred sodnika za prekrške.
NOVO MESTO - To, da je za ves promet z vozili že nekaj časa zaprta Partizanska cesta do Drske in da je v njeno nadomestilo zgrajena nova vpadnica Straža—Novo mesto, je splošno znano. Postavljalo pa seje vprašanje, kako s pečci.
Nov prehod na vpadnici vsekakor ni najboljša rešitev. Konec koncev je to potrdila že tudi prva prometna nesreča. Bolje bo veijetno šele, ko bo na tem mestu za pešce narejen nadhod. Z zidavo naj bi bojda začeli že v prihodnjem letu. Kako pa bo s prehodom prek železniške proge na Partizanski cesti proti Drski?
Pred dnevi se je sestala posebna komisija, ki si je novo prometno ureditev natančno ogledala. Dejstvo
NEPREVIDNO PREČKAL CESTO
NOVO MESTO — Novomeščan Branko Zupan se je 15. decembra popoldne peljal z osebnim avtom iz Kandije proti Žabji vasi, pred IMV pa je pred vozilom cesto prečkal Franc Kic iz Zagorice pri Dobrniču., Čeprav se je Zupan umikal v levo, je neprevidnega pešca zadel in zbil na tla. Kica so odpeljali po zdravniško pomoč v novomeško bolnišnico.
je, da je ta prehod glede na bližino šol, bolnišnice in bližnjega stanovanjskega naselja izredno frenkven-ten. Prav zato je predlog komisiji, naj ta prehod ostane izključno za pešce še naprej, seveda ustrezno zavarovan. To naj bi pomenilo, da se odstranijo mehanične zapornice in svetlobni signali, prehod pa opremi z ustrezno cestno signalizacijo. V mislih imamo Andrejeve križe in ograjo v celotni širini prehoda. Vse to pa bo seveda zahtevalo večjo previdnost pešcev, še posebej šolskih otrok in mladine.
Omenili smo že, da kršitev drugje ni bilo, tudi v bifeju Slonček, kjer so inšpektoiji podobno akcijo oprt-, vili že prej, se odloka držijo. Sicer pa, ne hvalimo prehitro, kajti pregledov s tem še ni konec.
B.	B.
GORELO V KULTURNEM DOMU
TREBNJE - Med popravljanjem poslopja trebanjskega kulturnega doma je 15. decembra zjutraj prišlo do požara. Kot kaže, se je ogenj razširil iz kurišča, kjer so se delavci dan poprej po končanem delu greli in pozabili ogenj pogasili. Le hitremu posredovanju gasilcev gre zahvala, da je š?avba ostala cela in da tudi škoda ni velika; ocenili so jo na
10.000	din.
OTROK STEKEL NA CESTO
OTOČEC - 15. decembra dopoldne se. je Franc Šmajdek iz Regrče vasi peljal z osebnim avtomobilom od Otočca proti Mačkovcu. Ko seje pripeljal po regionalni cesti skozi Otočec, je na cesto nenadoma pritekel 11-letni Tomaž. Voznik je fanta navzlic zaviranju zadel in zbil po tleh, tako da so morali Tomaža prepeljati na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Tovarno Strešnik v Dobru-ški vasi je prejšnji teden obiskal tatič. Pa ni odnesel opeke ali zračnikov, pač pa le krznen brezrokavnik, ki ga je našel v garderobni omarici Antona Bratkoviča iz Grmovelj. Tudi neprimerno laže ga je bilo pretihotapiti mimo vratarja.
• Trije dnevi v minulem tednu so bili usodni za več zidanic na Trški gori in okolici. Omenimo naj le vlom v zidanico Novo-meščanke Ane Turk, kamor je storilec prišel skozi kopalnično okno. Po sledovih se je dalo nedvoumno sklepati, da je tolo- ‘ vaj popil nekaj vina, zraven pa pridno malical slanino. Miličniki torej že imajo prvo sled: storilec, ki ga iščejo, ima zdrave zobe in velik želodec.
• Zaboj, v katerem hranijo baker, je prejšnji teden priklical na dvorišče bršljinske Iskre dva tatova. Preplezala sta sicer žično ograjo, vendar je njun trud v hipu izničil varnostnik, ki se je prikazal ob zanju nepravem času. Bodeča žica. ni bila nikakršna ovira, da ne bi v nekaj sekundah izginila v noč.
GORELO PODSTREŠNO STANOVANJE
SENOVO - 13. decembra okoli
22.	ure je prišlo do požara v podstrešnem stanovanju Rada Horvatič-ka s Senovega. Kot je pokazala preiskava, je do požara prišlo zaradi razpok v dimniku, od koder so iskre uhajale do lesenega trama, ki se ie vnel, nato pa je zagorel Se lesen strop. Na srečo je lastnik dim takoj zavohal in pričel gasiti, na pomoč pa so mu priskočili še gasilci. Ker gre za blok, bi bila škoda lahko neprimerno večja, tako pa so jo ocenili na 20.000 dim  ____
VLOM V KIOSK
NOVO MESTO - V noči na minuli ponedeljek je neznanec vlomil v kiosk ŽTP Novo mesto na železniški postaji Center. Najprej je popil nekaj žganih p|jač, nato pa vzel drobiž, pobral hrenovke, napolitanke, 65 zavitkov cigaret, vžigalice, nekaj piva in oranžade, vse v skupni vrednosti nad 11 tisočakov.
V.
O
NEPRAVI ČAS PREHITEVAL -15. decembra dopolden se je Mato Mrzljak iz Orosavlja peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti proti Ljubljani. Pri Mrtvicah je dohitel tovornjak in ga začel prehitevati, v tistem hipu pa mu je nasproti pripeljala kolona vozil. Mrzliak seje sicer skušal ponovne umakniti na svoj vozni pas, pri tem pa ga je na mokrem cestišču zaneslo in je točil v zadnji del tovbmega avtomobila. Ob nezgodi je nastalo materialne škode za preko 200.000 din. Poškodovanih poročilo miličnikov ne omepja.
PREHITRO JE VOZIL - Mihael Umek iz Vidma pri Cerknici je 17. decembra peljal tovornjak iz Zagreba proti Ljubljani. Zaradi neprimerne hitrosti vozila ni uspel, pravi čas ustaviti, ko je videl, da pred njim stojita še drug tovornjak in osebni avto. Trčil je v slednjega, ga porinil s ceste, nato pa tudi sam zavozil z vozišča. Pri nesreči sta se poškodovala voznik tovornjaka in Mirko Kostič v osebnem avtomobilu. Tudi materialna škoda je bila precejšnja. Po prvih podatkih znaša okoli
250.000	din.
16
DOLENJSKI LI37.
r
organiziran in kvaliteten rokometni turnir počastitev dneva JLA — Novo mesto pred Trikom
r NOVO MESTO - Zenski 0kometni klub iz Novega ^ta j.e °*) sodelovanju povelj-ljubljanskega armadnega jj&močja pripravil že tradicio-®?liu 9. ženski rokometni tur-posvečen dnevu JLA. Prire-?.v>.na kateri je nastopilo šest je bila odlično organizirajo kljub temu daje večina ekip , na zimskem odmom, pa je hA Prikazan
rokomet.
tudi kvaliteten
PRIJATELJSKO KEGLJANJE
- Na kegljišču hotela v Sevnici je bilo te dni b „5..Jsko srečanje ekip sevniškega krsuIJa RePe >n Djuro Salaja iz
2.37582’,„t0zd, PaP5- Re?u_ltat J./.z52 za Sevnicane; pn Sev-
je M najboljši Pešec s 421
keglji, pri Krčanih pa Cer-
J. BLAS
Bazen in telovadnica že prihodnje leto?
y Sevnici kopanje junija? - Rok Krmeljčane
ze
za
SEVNICA - Vrsto let delovni jjndje te občine v okviru nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti združujejo denar « gradnjo prepotrebnih športnih objektov.
.Mnogo je bilo natezanj, kateri objekti naj bi to bili, inflacija pa 1® nažirala denar. To jesen so končno zahrumeli buldožerji za Aopitamo, kjer naj bi zgradili Plavalni bazen. Za razširitev tunstične ponudbe ga gradi gostinsko podjetje ABC Po-niurka. Razveseljivo je, da letos ne bo ostalo le pri zemeljskih ~?nh, med štirimi ponudniki je .od izbran sevniški Beton kot ovajalec vseh del. Pogodbenik se 1* obvezal zgraditi bazen na ključ do 15. junija.
Ob takem objektu je mnogo uel. V glavnem odboru razmišljajo tudi o prostovoljnem delu krajanov. V zimskem času naj bi sindikalne organizacije in ulični odbori SZDL pripravili razporede za te akcije. Prav bi bilo, da ne bo zatikanj in zmigovanja z rameni o tem, kdo bo delal, ko bo treba prijeti za krampe in lopate.
Na zadnjih sejah skupščin sisov je bilo nekaj hude krvi zaradi krmeljske telovadnice, kjer tudi računajo na ta denar, nekaj malega pa zberejo še s tamkajšnjim samoprispevkom. Cena te telovadnice je zrasla na 30 milijonov dinarjev, nekateri v Krmelju pa so se najbolj jezili na Postavljeni polletni rok, v katerem morajo pridobiti gradbeno dovoljenje. To je slednjič obveza, da denar ne bo ležal in še nadalje zgubljal vrednosti. Oba gradbena odbora imata torej dovolj dela v novem letu.
A.	ŽELEZNIK
PAR ČAVLOVIČ -MEDLE OSMI
SEŽANA - Prejšnjo soboto je bilo v Sežani državno prvenstvo v standardnih plesih, na katerem je dosegel novomeški par Aleš Čavlo- . Vič in Erika Medle izreden uspeh. V konkurenci 31 parov sta zasedla 8. mesto, kar je doslej največji uspeh plesalcev, ki so nastopali za novomeški klub.
Za Pionirja bo odločilna pomlad
Tudi odbojkarji končali z jesenskim delom prvenstva — V bojih za točke le še košarkarji — Pričako- m poraz Novolesa — V soboto z vodilnim Montingom
Ligaški boji so vse bolj okrnjeni. Potem ko so z nastopi končali rokometaši, so v soboto odigrali zadnje jesensko kolo tudi odbojkarji v republiških konkurencah. Le košarkaiji neutrudno nadaljujejo z borbami pod koši.
NA DRŽAVNO PRVENSTVO - Mladinci ribniškega Inlesa (na Posnetku) so si z nedavnim prvim mestom v republiškem rokometnem finalu priborili pravico do nastopa na državnem Prvenstvu, ki bo od 26. do 28. januarja. Stojijo z leve: trener p ?la Radič, Lukič, Dejak, Ilc, Cirovič, J. Tanko, Mate; čepijo: Mohar, T. Tanko, Melkič, Šilc, Parezanovič. (Foto: M. Uirvonjič)
JVovomeščankam 9. turnir
Dobro
Poglejmo najprej rezultate: Novo mesto-Metlika 7:3 (4:1), Triko-Olimpija II 9:7 (4:4), Rudar-Novo mesto 6:13 (4:5), Dubovac-Triko 9:10 (4:6), Metlika-Rudar 12:5 (5:2), Olimpija II-Dubovac 6:9 (6:4). V tekmi za 1. mesto je Novo mesto premagalo Triko s 17:14 (9:6), v srečanju za 3. mesto Dubo-vac Metliko s 13:9 (5:5) in v tekmi za 5. mesto Olimpija II Rudarja z 11:10 (5:6).
Končni vrsti red je torej: 1. Novo mesto, 2. Triko, 3. Dubovac, 4. Metlika, 5. Oiimpija II, 6. Rudar Trbovlje.
Pokale najboljšim je izročil predstavnik ljubljanskega armadnega območja Milan Aksentijevič. Omenimo naj še, daje bila najboljša igralka turnirja Novomeščanka Miča Mršnik, vratarka Milka Miljuš iz Metlike, najboljša strelka pa igralka Dubovca Marjana Zaja, kije dosegla 19 zadetkov.
REKREACIJSKI NAMIZNI TENIS
LESKOVEC - Tamkajšnji športni delavci so v starem zadružnem domu uredili prostor za igranje namiznega tenisa. Postavljene so štiri mize, interesenti pa lahko rekreacijsko igr<yo vsako popoldne.
PLESA SE UČI BLIZU DVA TISOČ OBČANOV
NOVO MESTO - Novomeški plesni klub, ki bo prihodnje leto slavil deseto obletnico obstoja, bo letošnjo sezono zaključil izredno uspešno. Pa ne le po tekmovalni plati, pač pa tudi zategadelj, ker bo prek svojih tečajev po vsej Dolenjski naučil plesati kar blizu 2 tisoč občanov. Gre za standardne, Iatin-sko-ameriške plese in aerobiko. Omenimo naj, da najmlajši plesalci prizadevneje sodelujejo v letošnjem programu ob sprejemu dedka Mraza, 30. decembra pa načrtujejo obisk na trebanjski osnovni šoli, kjer bi prav tako radi spodbudili mlade k plesu.
V 10. kolu II. zvezne moške lige so igralci novomeškega Novolesa gostovali pri ekipi ljubljanske Ilirije. Povejmo le, da veljajo Ljubljančani za enega od kandidatov za vrh lestvice, zato si Novomeščani kaj dosti od tega srečanja niso obetali. Po poročilih iz dvorane Ilirije bi lahko bil rezultat (tekma se je končala s 123:99) še precej višji v korist domačih, vendar so ti priložnost na parketu dali tudi mlajšim igralcem. Tako še naprej ostaja, da lahko Novomeščani na morebitne točke računajo le v medsebojnih srečanjih z Jugom ali Osijekom, nikakor pa ne v soboto, ko jim prihaja v goste vodilna ekipa zagrebškega Montinga.
Ko smo že pri košarki, omenimo še novomeška dekleta, ki igrajo v II.
SEVNIŠKi OSNOVNOŠOLCI NAJBOLJŠI
_ SEVNICA - OŠ Savo Kladnik in ŠK Milan Majcen sta pripravila ekipno pionirsko šahovsko prvenstvo. V kategorijah mlajših in starejših pionirjev ter mlajših pionirk so bili najboljši učenci OŠ Savo Kladnik, pri starejših pionirkah pa vrsta Tržišča. Vse zmagovite ekipe so prejele pokale v trajno last.
J. B.
Dvakrat Krka,Iskra in Novoles
Enak vrstni red DŠI pri moških in pri ženskah
NOVO MESTO - Danes bo v Novem mestu tradicionalna podelitev nagrad in priznanj najboljšim športnikom, rekreativcem in športnim organizacijam v novomeški občini. Prav to je verjetno dobra priložnost, da pogledamo, kakšni so zaključni rezultati letošnjih delavskih športnih iger v Novem mestu. Ker smo o nekaterih izidih že poročali sproti, pogljemo le skupne Razvrstitve. Najprej ženske:
1.	Krka 213 točk, 2. Iskra 185, 3. Novoles 144, 4. IMV 120, 5. Pionir 104, 6. Elektro 49, 7. UJV 30, 8. Novoteks 27, 9. Iskra Šentjernej 26,
10. in 11. VVZ in Društvo upokojencev po 25, 12. in 13. Sob in Komunala po 24, 14. in 15. Bei Mirna peč in Labod po 23, 16. SDK 22, 17. Cestno podjetje 21 in 18. OS Šentjernej 20 točk.
In kako so zaključili moški?
1.	Krka 343 točk, 2. Iskra 294, 3. Novoles 262, 4. IMV 234, 5. Pionir 212, 6. Novoteks 197, 7. Elektro 176, 8. Cestno podjetje 132, 9. UJV 111, 10. Društvo upokojencev 106,
11. Borac 79, 12. Iskra Žužemberk 62, 13. Sob 59, 14. GG 56, 15. ŽTO 53, 16. Tovarna obutve 51,
17. Zavod za požarno varnost 44,
18. Iskra Ela 43 itd. Skupaj je sodelovalo 26 ekip.
Metličani čakajo sneg
Metliški smučarski
klub je v dveh letih pridobil članov
180
METLIKA - Ne moremo govoriti, da je Bela krajina smučarsko razvita, kar je razumljivo, saj za to nima ne pogojev ne tradicjje, pa vendar delujeta dva kluba, Iskra v Semiču in metli-fti smučarski klub, ki združuje-,ta belokranjske smučarske navdušence.
Metliški smučarski klub ddluje šele dve leti, a ima že 180 članov,
Nikola Ladika: „Ni res, da Belokranjci nismo dobri smučarji.”
od tega polovico osnovnošolcev. „Za letošnje leto smo si pripravili obsežen program, ko pa smo pred kratkim delali obračun, smo ugotovili, da smo ga skoraj v celoti uresničili, za kar se moramo zahvaliti predvsem Obrtni zadrugi, izvršnemu svetu, Beti, izobraževalni in telesno-kultumi skupnosti ter mnogim zagnancem, ki jim ni bilo nikoli škoda časa za delo v klubu,” je povedal Nikola Ladika, ki je že tretje leto predsednik kluba.
Tako kot v minulih letih bo klub tudi v prihodnjem pripravil vrsto tečajev za otroke m odrasle na Jugorju, enega na smučišču izven občine, pa enodnevne izlete in tekmovanja. Pomagali bodo tudi metliški in podzemeljski osnovni šoli pri pripravi šole v naravi. „Kupili smo ze 15 parov smuči, ki jih bomo posodili otrokom socialno šibkih družin, saj si želimo, da bi imel vsak otrok možnost, da vsaj v šoli v naravi stopi na smuči. Seveda pa bomo nudili tudi strokovno pomoč, saj se je vrsta naših vaditeljev usposabljala na strokovnih tečajih, ki sta jih pripravila Smučarska zveza Slovenije in Zavod za šolstvo SRS,” pravi Ladika.
V metliškem smučarskem klubu vedo, da smuča več Metličanov, kot jih je včlanjenih v njihov klub, zato ne bo odveč, če povemo, da se lahko vsi zainteresirani prijavijo pri Jožetu Pezdircu v občinski zdravstveni skupnosti.
republiški ligi. S prepričljivimi zmagami v zadnjih kolih so dekleta, ki igrajo-letos ponovno okrepljene z Bunčevo, na dobri poti, da z osvojitvijo prvega mesta vnovič pridejo v I. republiško ligo.
Odbojkarji so v soboto končali jesenski del. Pioniijevci so po slabšem začetku vendarle dosegli želeni cilj in so pred spomladanskimi boji v izenačenem položttju z ekipo Salonita. Skoraj zanesljivo je, da bo šele njuno medsebojno srečanje odločilo
V Osilnici tekmovalo blizu 30 strelcev
Zdaj še šahovsko prvenstvo KS
OSILNICA - Nedavnega tekmovanja v streljanju z zračno puško se je udeležilo blizu 30 tekmovalcev z območja krajevne skupnosti Osilnica. Tekmovanje je organizirala osnovna organizacija ZSM Osilnica v sodelovanju z občinsko strelsko zvezo iz Kočevja in strelsko družino Itasa. V posameznih skupinah so bili najboljši:
pionirji:	1. Drago Štimec, 2.
Damjan Rugole, 3. Stanko Štanfelj, pionirke: 1. Mirica Kvaternik, 2. Melita Troha, 3. Irena Žagar;
mladinke: 1. Branka Štanfelj, 2. Marija Gašparac;
mladinci:	1. Anton Merle, 2.
Viktor Malnar, 3. Marjan Kovač;
veterani: 1. Branko Troha, 2. Emil Erent, 3. Cveto Vesel.
Mladinska organizacija zdaj pripravlja še šahovsko prvenstvo krajevne skupnosti, in sicer po skupinah za pionirje, pionirke in mladince (skupaj z veterani).
JOŽE ŠTIMEC
zmagovalca lige. Škoda le, da Novomeščani tako zlahka izgubljajo že dobljene nize, saj bo ob kakršnemkoli drugem razpletu odločilno vlogo igrala tudi razlika v dobljenih in izgubljenih setih.
Še pogled k odbojkaricam Kočevja. Te so v zadnjih nekaj kolih doživele pravo serijo porazov, m kot na dlani je, da v klubu že lep čas nekaj škriplje. Dekleta so po sijajnem začetku, ko so bile celo na vrhu lestvice, zaključile jesenski del na zanje skromnem osmem mestu (med desetimi ekipami).
VEBROVA PRVAKINJA METLIKE
METLIKA' - Pred dnevi se je končalo 5. odprto prvenstvo Metlike v kegljanju. Zmagala je Vebrova iz trebanjskega Mercatorja s 404 podrtimi keglji, druga in tre h a pa sta bili domači igralki Laknerjeva in Bičkova.
N. G.
V NEDELJO FINALE NAJBOLJŠIH
NOVO MESTO - Kar 18 ekip v štirih skupinah se je pomerilo na prvenstvu IMV v malem nogometu. Po zanimivih bojih smo dobili osem boljših ekip, ki se bodo v nedeljo pomerile na zaključnem turnirju; to so P 3, Šentjernej, Tam, Komerciala, PII, Lakirnica, Šmarje ta in PS 1.
ZMAGA KRŠKIH PIONIRJEV
LESKOVEC - Tamkajšnji TVD Partizan in RK Krško sta pripravila ob dnevu republike turnir najmočnejših pionirskih rokometnih ekip. V konkurenci osmih vrst so zmagali Krčani, ki so v tekmi za prvo mesto premagali Šoštanj kar s 17:7. Vršni red: Krško, Šoštanj, Prule, Mladi rod, Inles, Usnjar, Leskovec, Jelovica. Najboljši igralec turnirja je bil Krčan Glazar, najboljši vratar pa njegov klubski kolega Božič.
J. ARH
3ES2E3
košarka
II.	ZVEZNA LIGA, moški, 10. KOLO: ILIRIJA-NOVO-LES 123:99 (53:42)
NOVOLES: Rihar 8, Cerkovnik 18, Golobič 18, Besednjak 1, Seničar 7, Kramar 4, Pintar 16, Skube 27.
LESTVICA: 1. Monting 16 točk, 12. Novoles 2 točki.
V naslednjem kolu čaka Novomeščane doma srečanje z Montingom.
II.	REPUBLIŠKA LIGA, ženske, 6. KOLO:	KAMNIK-
NOVO MESTO 39:73 (15:40) Novo mesto: Srebrnjak 7, Avguštin 15, Adamič 5, Janko 3, Žura 20, Bunc 19, Gal 2, Žnidaršič 2.
odbojka
I. SOL, moški, 9. KOLO: PIONIR-TURBINA 3:1 (6, 14, -14,9) -
PIONIR:	Vernih Babnik,
Kosmina, Brulec, Smrke, Černač, Škrbe, Prah, Petkovič, Sa-varin, Berger.
KONČNA LESTVICA JESENSKEGA DELA: 1. Salon ti in Pionir po 16 točk.
I.	SOL, ženske, 9. KOLO: UUBNO-KOCEVJE 3:1 (9, -11,14,10).
KOČEVJE:	Klun, Levstik,
Lapajne, Piškur, Ahac, Kočevar, Bas tar.
KONČNA JESENSKA LESTVICA: 1. Bled 16 točk, 8. Kočevje 8 točk.
Tudi prihodnjo sezono v vrhu
2e več kot mesec se novomeški kolesarji pripravljajo na novo sezono - Brez počitka - Močnejši za Robiča - Turk trener B reprezentance - Papež po
programu za 01
NOVO MESTO - Ze kar dober mesec trajajo priprave novomeških kolesarjev za prihodnjo tekmovalno sezono. Kot po pravilu je pač tako, da kolesarji med zadnjimi končajo s tekmovanji in spet med prvimi z njimi tudi začenjajo. Žato je temu potrebno podrediti, tudi priprave.
Po zaslugi izrednih uspehov v tem letu je kolesarjenje postalo tačas zanesljivo prvi šport na Dolenjskem, in nobena skrivnost ni, da v novomeškem klubu želijo serijo uspehov nadaljevati tudi
v prihodnji sezoni. Že sedaj je za uresničitev le-teh dovolj trdnih zagotovil. Sandi Papež je v ekipi za olimpijske igre v Los Angelesu. Dela in trenira po načrtih zveznega kapetana Franca Hvastija in če si bo uspel priboriti letalsko vozovnico za pot prek Atlantika, bo to vsekakor doslej največji uspeh ne le dolenjskega kolesarstva, pač pa dolenjskega športa nasploh.
Novomeški kolesarski klub pa je pred časom prejel še eno veliko priznanje. Ivan Turk je namreč trener jugoslovanske B reprezentance, v kateri sta poleg Pintariča, Trampuša, Šebenika, Laha, Zavbija in Polanca tudi Branko Novak in Jože Smole. To pa naj bi bila tudi ekipa, ki bo z nekaj manjšimi spremembami predstavljala jugoslovansko kolesarjenje na olimpiadi leta 1988. Prvo resnejšo j bo imela ta ekipa na I Praga-Varšava.
„Bazične priprave imajo vsi reprezentanti po klubih,” pravi Ivan Turk, „dnevno pa morajo preteči od 20 do 40 kilometrov. Tako bo vse do januarja, ko bomo .zajahali’ kolesa in potem odšli na skupne priprave. Vmes bomo nastopih tudi na dirki po Italiji.”
Ob tem moramo omeniti, da bo novomeške kolesarje še ta mesec okrepil Jeseničan Jure Robič, ki je doslej vozil za ekipo Bleda. Gre za izredno obetavnega mladega kolesarja, ki se bo te dni preselil v Novo mesto.
Poleg izredno močne članske vrste pa raste v novomeškem kolesarskem klubu nič manj obetavna vrsta starejših mladincev. Lavrič, Glivar, Božič, Darko Papež, Kraševec, Udovč, to so imena, ki naj bi tudi v prihodnji sezoni obdržala mesto pri vrhu najboljših mladincev v državi. Tudi starejši mladinci se že en mesec pripravljajo v športni dvorani, dvakrat tedensko pa treni-
rajo na kolesih. Po teh pripravah jih čaka med 22. januarjem in 1. februarjem gostovanje v CSSR in nastop v ciklokrosu. Njihov prvi večji cilj prihodnje sezone pa je medalja na državnem posamičnem prvenstvu v ciklokrosu. Omenimo naj še, da sta Glivar in Lavrič v najboljši državni mladinski reprezentanci in da trenirata po posebnem planu zveznega kapetana.
Mlajši mladinci so že letos potrdili, da so najboljši v državi, primat pa žele obdržati tudi prihodnjo sezono. Dvanajst prizadevnih mladih kolesarjev, med katerimi posebej izstopa Štan-gelj, bo skušalo pobrati vse naslove v vsejj konkurencah mlajših mladincev.
Čeprav naj mlajši, po prizadevnosti tudi pionirji prav nič ne zaostajajo za starejšimi kolegi.
Njihovi cifji za prihodnjo sezono niso skromni. Ekipno in posamično žele obdržati prva mesta na republiškem prvenstvu (državnih prvenstev med pionirji ni - g>. p.), biti najboljši na republiškem prvenstvu v ciklokrosu, ki bo februarja v Novem mestu, in zmagati na dirki Gor-
janskega bataljona. Brata Judež, Zaletel, Krevs in drugi v skupini pionirjev A, pa Fink in tovanši v skupini B že na treningih dokazujejo, da so te cilje vzeli nadvse resno.
Ne le v prihodnji sezoni, ob takem delu ni bozani za uspehe v treh, štirih ali petih sezonah naprej. Za Papežem in Novakom prihajata Lavrič in Glivar, za njima spet Štangelj, da pionirjev ne omenjamo več.
B.	BUDJA
ižnji dirki
VODI B REPREZENTANCO — Ivan Turk je trener jugoslovanske B reprezentance, v kateri sta tudi Novak in Smole. Najtežja preizkušnja jih čaka na dirki Berlin - Varšava.
MERIJO NA VRH - Trojica najobetavnejših mladincev med vajo na bradlji. Tudi v prihodnji sezoni bodo skušali obdržati primat novomeški kolesarstva na vseh drža' prvenstvih.
NI BOJAZNI ZA PRIHODNOST - Za naslednike Papeža, Novaka in ostalih se v novomeškem kolesarstvu ni bati. Tako zavzeto vsak teden vadijo v novomeški športni dvorani naj-mlajši. Tudi letošnjo sezono bi po napovedih trenerja Štiha (levo) radi obdržali vse nazive najboljših v republiki.
ZAHVALA
Prisrčna hvala vsem, ki ste našega dragega
MARJANA TRATARJA — UČA
spremdi na njegovi zadnji poti, mu prinesli cvetje ali kako drugače počastili njegov spomin. Posebej bi se rada zahvalila Domu Majde Sile v Novem mestu in občinskemu odboru ZZB
M Al/A	ra	n	ra v. r. J _ -  t^	  1	a	tl	a
------ — _	laruaitiju UU1I14 IUV.
Zamanu, tov. Stibriču ter tov. Herbstu za tople poslovilne besede in Pevskemu zboru Dušan Jereb za pesmi ob slovesu. Hvala tudi delegaciji soborcev iz partizanske tiskarne Triglav in delegaciji ter prijateljem iz Loškega potoka, ki so se prišli poslovit od njega. Pnsrčna hvala vsem, ki ste mi v teh težkih dneh stali ob strani in mi pismeno ali ustno izrazili svoje sočustvovanje.
Žena Poldka v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 63. letu starosti zapustil naš dragi mož in oče
ALOJZ HUDOKLIN
z Vrhpolja pri Šentjerneju
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu podarili vence in cvetje. Posebna zahvala velja osebju ZD Šentjernej za pomoč in nego, ZZB NOV Šentjernej, Iskri, tozd Upori Šentjernej, KZ Krka, tozd Oskrba, GG Ljubljana, družini Bregar, GD Vrhpolje, govorniku za poslovilne besede in župniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Marija, sinova Janez in Lojze z družino, hčerki Joži z družino in Fani s sinom, brat Tone ter sestri Rezka in Francka
Pomlad v vinograd tvoj bo spet prišla in vprašala, kje si ti, bo sedla na cvetoča tla in zajokala, ker te ni.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, pradeda m strica
FRANCA PAPEŽA
iz Zg. Vodal 6 pri Tržišču
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh pomagali, nam stali ob strani, z nami sočustvovali, pokojnemu darovali cvetje in ga tako številno spremili na njegovi zadhji poti. Posebna zahvala velja sosedom za nesebično pomoč, pevcem iz Mokronoga za zapete žalostinke, župniku za opravljeni obred ter govornikoma. Vsem še enkrat iskrena hvala!	‘
f **
Žalujoči: žena Amalija, sinovi France, Jože, Polde, Ivan in hčere z družinami
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
VINKA
ŠTIHA
iz Jedinščice 14
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti in mu s tem izkazali zadnje spoštovanje. Hvala ZZB Novo mesto ter Vinku Avscu za poslovilni govor, pevcem iz Šmihela ter kolektivoma tekstilni tovarni Novoteks in tovarni zdravil Krka.
Vsi njegovi Novo mesto, 14. decembra 1983
ZAHVALA
V 78. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
MARTIN
RABZELJ
Hvala vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih in nam izrazili sožalje. Hvala za podarjene vence in vsem, ki ste pokojnega spremili v tako velikem številu. Prav tako se zahvaljujemo DO SCT tozd Elektronabava Ljubljana — Polje ter DO Transport Krško za podaijene vence, župnikoma za opravljeni pogreb, cerkvenim pevcem, zvonarjem ter govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Ana, sinovi Janez, Martin, Stane in Lado z družino, hčerka Minka in Tilka z družinami, brat in sestra
Brez znanja ne bo nič
Vse občane seznaniti s stabilizacijskimi dokumenti
IZJEMEN ODZIV — Krvodajalci v krški občini so se ob zadnji dvodnevni akciji zelo izkazali. Na Senovem je darovalo kri 338, v Krškem pa 401 krvodajalec. Stane Urbanč, papimičar iz Celuloze, je najdragocenejšo tekočino daroval prvič, Marija Tomažin, čistilka v IGM Sava, pa že trinajstič. (Foto: P. Perc)
LJUBLJANA — Izobraževanje komunistov se mora začeti pri preprostejših temah in nadaljevati z zahtevnejšimi. V razna vodstva je treba pridobiti čimveč delavcev, mladine in žena, temu pa mora biti prilagojeno tudi idejnopolitično izobraževanje, so poudarili na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana—okolica.
Do koncu januarju bodo sprejeli v občinskih vodstvih ZK srednjeročne programe idejno političnega izobraževanja. Do takrat morajo biti povsod izvedeni vsi predvideni seminarji.
V ra/pravi je bilo tako rekoč soglasno ugotovljeno, da je idejnopolitično usposabljanje ne le komunistov.
Ali res samo z vrtnarjenjem?
Kako v Sloveniji do večje pridelave hrane in do večje stopnje samoosrkbe
ampak vseh delovnih ljudi in občanov ključnega pomena za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in za utrjevanje političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Če v kateri občini izobraževanju komunistov ne bodo posvetili potrebne pozornosti, bo medobčinski svet ZK predlagal zamenjave najodgovornejših funkcionarjev v OK ZK.
V razpravi sta se oblikovala dva predloga o tem. koga je treba prvenstveno izobraževati: vodstva ali delavce. Prevladalo je mnenje, da . vodstva, saj je praksa pokazala, da niti nekateri predsedniki izvršnih svetov občin, predsedniki skupščin SIS. vodilni v gospodarskih zbornicah, člani občinskih komitejev itd. ne poznajo dokumentov tako imenovane Kraigherjeve komisije in drugih aktov.
J. PRIMC
Tožbe zoper usodo so skoraj zmerom tožbe zoper siromaštvo
ZAHVALA
V 57. letu starosti nas je po težki bolezni zaoustila naša
ZORA
GRABRIJAN
Cerkvišče S
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem, ki so pokojno v tako lepem številu sprem ili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja osebju internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto, kjer so ji nudili vso nego in zdravniško pomoč ter ji lajšali bolečine, duhovniku za opravljen obred, ženskemu pevskemu zboru Adlešiči ter sosedi Zofki za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: brat Tone, sestrične, bratranci, teta in stric z družinami Cerkvišče, Gradac, Dragomlja vas, Trnovec, Suhor
Kmetijska proizvodnja se je v povojnem obdobju podvojila, medtem ko se je število prebivalcev povečalo za nekaj manj kot tretjino. Pri tem seje proizvodnja pšenice na prebivalca podvojila, proizvodnja koruze in mesa pa celo potrojila. Povečala se je tudi proizvodnja sadja, ki.pa zaradi vremenskih vplivov sicer iz leta v leto močno niha. Kljub tem uspehom pa nam v Sloveniji š še vedno primanjkuje žit, industrijskih rastlin, vrtnin, od mesa pa svini-ne. Kmetijsko proizvodnjo moramo povečati kar za četrtino, če naj zadosti potrebam prebivalstva.
V naslednjem obdobju bo zato ena. naših glavnih nalog: pridelovati več hrane. Zastavlja se torej odločilno vprašanje: ali naj Slovenija pridela večino hrane za svoje potrebe ali pa naj računa na oskrbo s hrano v sodelovanju z drugimi republikami in pokrajinama v Jugoslaviji, kjer so bolj specializirani za proizvodnjo hrane.
Načrt, naj bi do leta 1985 povečali kmetijsko proizvodnjo v tolikšnem obsegu, da bi krili 85 % potreb
'rt X
po hrani iz lastnih virov, oziroma, da bi ob koncu stoletja vso hrano pridelovali na lastnih njivah, je v drugih republikah naletel na dokaj-šen odmev.
„0 takšNih ambicijah na področju kmetijstva bi lahko razmišljali na več načinov,” pravijo časopisni poročevalci iz Slovenije. V času nizkih cen kmetijsko-prehrambenih proizvodov na domačem tržišču v Sloveniji niso veliko razmišljali o tem, da bi vso hrano pridelali na lastnem ..dvorišču”. Sedaj pa Slovenija pri tem vztraja predvsem zato, da bi kar najbolje izkoristila svoje proizvodne zmogljivosti, delno pa tudi zaradi neurejenega položaja kmetijstva v naši državi.
An je pametno, vprašujejo, da bi Slovenija z relativno skromnimi površinami obdelovalne zemlje zadovoljevala sama tudi potrebe po poljedelskih kulturah. Verjetno bi z manj denaija dosegli boljše rezultate v nekaterih drugih krajih države. Če bi Slovenija v bližnji prihodnosti res lahko sama proizvedla dovolj hrane za svoje potrebe, kakšni drugi republiki, ki ima ugodnejše pogoje za razvoj kmetijstva, pa tega ne bi uspelo, to ne bo napaka slovenskega
gospodrstva, ugotavljajo novinarji, poročevalci iz Slovenije. In še, da bo Sloveniji v tem primeru ostalo malo denaija za naložbe zunaj republiške meje.
Ko je uredništvo Politike pobaralo Janeza Zemljariča, predsednika republiškega izvršnega sveta, ali je točno, da se sedaj (v Sloveniji) teži tudi h gojenju kultur, za katere obstajajo boljši pogoji v drugih delih države, in če je to točno, ali ne vodi takšna politika k ograjevanju Slovenije od drugih, je dejal, da gre za nepoznavanje problema, izhajamo iz tega, da je naša dolžnost v največji možni meri izkoristiti vse naše možnosti ... Naš glavni cilj je prispevati k boljši preskrbi s hrano, da bi bil pritisk na druge dele države manjši. Tako se zmanjšuje tudi potreba po uvozu -hrane, povečujejo pa možnosti za njen izvoz ... Prav toliko kot pri nas vlagamo v takšna dela, vlagamo tudi zunaj Slovenije .. Torej ni govora o zapiranju.
Možnosti za medrepubliško sodelovanje pri proizvodnji hrane in za krepitev enotnega jugoslovanskega trga je torej še precej, saj bomo v Sloveniji še leta kupovali skoraj petino hrane, ki jo porabljamo.
VINKO BLATNIK
 	NOvo	MESTO	-	V novo-
,, PTPP r TMrir meški občini znaša letošnji plan M. MAETERLINCK kvoza 10 7 milijard dina£ev,
ob devetmesečnem obračunu pa je bil plan dosežen 65-od-stotno. Tričetrtletni izvoz v znesku 6,9 milijard dinaijev pomeni sicer 22-odstotno povečanje v primeri z lanskim primerjalnim obdobjem, hkrati pa tudi slabšo bilanco v zunanjetrgovinski menjavi.
9 TON STAREGA PAPIRJA - Pioniiji OŠ Katja Rupena & Novega mesta so v dveh dneh zbrali 9 ton starega papirja in tako privarčevali prenekateri dinar, ki bi ga starši sicer morali odštetij končni izlet. Na sliki: tehtanje zbranega papirja. (Foto: T. Jevšek)
Izvozniki se zdaj potijo
Kdor hoče osrečevati, mora biti srečen: in če hočemo ostati srečni, moramo osrečevati.
M. MAETERLINCK
Odkritost terja velikansko notranje delo.
L. ŠUHOVICKI
izvoza, kot so načrtovali, tako da v občinskih gospodarskih krogih up*' jo na izpolnitev skupnega plana iž' voza v občini. Posebej pa ve!j» omeniti, da je usmerjenost na z®' hodna tržišča več kot zadovoljiva, saj je prek 87 odst. celotnega izvoza novomeške občine prodanega v države s trdno valuto.
R.B.
Nič ni lažjega kot slepiti samega sebe.
G. SAND
SPOSOJENO TRNJE
Čaše so nam prekipele, toda še vedno vlivajo nado.
(Iz Ježa)
— Četudi si na najboljši od vseh možni poti, bi bilo vseeno dobro, da veš, kje hodiš.
(Iz Ježa)
— Toliko je ciljev, da je nemogoče zgrešiti.
(Iz Ježa)
— Mi ne rožljamo z orožjem, marveč s tujim denarjem.
(Iz Študenta)
Ker je bil likrati ugotovljen uvoz za 9,2 milijard dinaijev (96,6 odst. letnega plana), se je pokritje izvoza z uvozom močno poslabšalo od lanskega devetmesečnega obračuna. Zdaj znaša pokritje 97,1 odstotka, lani pa je bila bilanca pozitivna za nad 6 odstotkov.
V več izvoznih delovnih organizacijah ugotavljajo, da izvoznih planov navzlic vsem prizadevanjem ne bodo dosegli zaradi vse hujše konkurence na svetovnih tržiščih. Med take spadajo: tovarna Krka, Novoles, Iskra (Tovarna napajalnih naprav in tovarna Ela ter Šentjernej ski Upori in Hipot). Znatno manj kot so računali, bo v tujini iztržil tudi Pionir pri svojih investicijskih delih.
K sreči se posebno v dveh ‘delovnih organizacijah, IMV in Iskri v Žužemberku, ponašajo s precej več
ENKRATNO
POVIŠANJE
PREVEC
NOVO .MESTO - Delegati v republiškem zboru bodo na zahtevo združenega dela novomeške občine sprožili pobudo za spremembo republiške zakonodaje, ki zadeva zaklonišča. Po novem naj bi zasebni lastniki stavb plačali v novomeški občini enkrat večji prispevek za gradijo zaklonišč, kar pa je najmanj, kolikor določa nova zakonodaja. To se zdi občanom pretirano. Sicer pa je nedavno obelodanjena celovita zakloniščna problematika v novomeški občini naletela v javnosti na precejšnje zanimanje. Na vsak način občani zahtevajo red in vzdrževanje objektov, ki so bili za drag denar že zgrajeni in nekateri propadajo.
mi
KOTO
Kotiki tobus In zbiralnic« lunatijakth zadrug
Iskra, baterije Zmaj Ljubljana, Stegne 23
primerno darilo
(televizijski spored1
23.	XII.
Petek
1
JZ-20 POROČILA
r/-25 ČEZ TRI GORE: BRIŠKI OKTET
”•55 Modro POLETJE, oddaja iz iv5* nanizanke za otroke i?:25 OBZORNIK LJUBLJANSKE-gaobmocja
POROČILO z volilne J^NfERENCE SZDL SLOVENIJE 5-10 RISANKA ”•26 ZRNO DO ZRNA
9.30	DNEVNIK
Vreme
"J-00 SLOVENSKI MUZEJI IN J^EERUE: MUZEJ IN GALERIJA "NIK, dokumentarna oddaja
ŽU.JO NE PREZRITE, kulturna oddaja
/U.50 ŠERIF V NEW YORKU, oddaja iz ameriške nanizanke
22.00	DNEVNIK
22.15	BUCH ČASSIDY IN SUN-DANCE K!D, ameriški film
Naslovna junaka sta roparski par, njun cilj so vlaki in banke. Ko jima postane vroče pod nogami, z dekletoma zbežita v daljno Bolivijo, kjer si privoščijo drugačne pustolovščine, roki pravice pa ne uidejo. Film je 1969 posnel George R. Hill, poznavalci pravijo, da gre za nad-poprečno delo iz hollywoodske proizvodnje, navsezadnje je bil nagrajen z oskajjem za glasbo, izvrstno pa igrajo Paul Nevinan, Robert Red-ford, Katharine Ross, Strother Martin, Henry Jones, Jeff Corey in drugi.
17.10	Test - 17.25 Dnevnik -
17.45	Zgodbe iz Nepričave - 18.15 Trikrat deset (izobraževalna oddaja), - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Ples kadetov (baletna oddaja) - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Vidiki (dokumentarna oddaja) - 21.50 Nočni kino: .Utva (angleški film)
ZAGREB 1
9.00	Spored za otroke naših zdomcev - 10.00 Poročila - 17.30 Video
Spored
10.00
strani - 17.40 Poročila - 17.45 Zgodbe iz Nepričave - 18.15 Trikrat deset - 18.45 Koledar - 18.55 Kronika občine Reka - 19.30 Dnevnik - 20.00 Umor v Texasu (oddaja iz ameriške nadaljevanke) —
21.05 Melodije leta (zabavnoglasbena oddaja) — 21.50 Dnevnik -
22.05 Kulturni mozaik - 23.35 Poročila
24- XII.
sobota
1
}00 POROČILA
i^Tomažič: STEKLARSKA
MI SMO SMEŠNA DRUŽINA
5 Mali svet: mar ni živ-Renje lepo
'•20 PESEM GIBA: JUGOSLOVANSKA MODERNA, baletna odreja
MS ZEMLJEPISNE POSEBNO-“H: POTOVANJE V SKRAJNOST, »»jeriška poljudnoznanstvena od-
1°;35 SLOVENSKI MUZEJI IN ^LERIJE; MUZEJ neevrop-' VaIH KULTUR GORIČANE, doku-mentarna oddaja
11.15 in 16.55 POROČILA
17.00 BORAC : ŠIBENKA, prenos košarkarske tekme
18.25 PLANET OPIC,- oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 NASE 28. SREČANJE
21.35	ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.55 PSIHO, ameriški film
23.40	POROČILA
16.45	Mah šlager (posnetek z otroškega festivala) - 17.45 M. Begovič: Brez tretjega (televizijska drama) -
18.50	Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 V družbi z . . .
(zabavnoglasbena oddaja) - 20.30 Poezija - 21.05 Poročila - 21.10 Naši olimpijci: Vmesni čas (dokumentarna oddaja) - 21.50 Športna sobota — 22.10 Bobby Fisher vam predstavlja znane šahiste
ZAGREB 1
9.00	Spored za otroke naših zdomcev ~ 10.00 Poročila - 12.20 Zabavni koledar - 14.30 Sedem dni TV — 15.00 Poročila - 15.05 Koledar - 15.15 Bunny Lake je izginila (ameriški film) - 17.00 Borac : Šibenka (prenos košarkarske tekme) - 18.30 To je to (dokumentarna oddaja) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Vroči milijoni (angleški film) 21.45 Dnevnik - 22.00 Pred polnočjo -
23.15	Poročila
2s- XII.
Nedelja I
jj-SOPORodLA
9 4n ?1VŽAV, otroška matineja MODRO POLETJE, oddaja iz lni a nanizanke za otroke
odd fantje s hill streeta,
II a k ^'erišice nanizanke
0.00 625, oddaja za stik z gledalci iVR DOMAČI ANSAMBLI: 2NSAMBEL LOJZETA SLAKA n n? UUDJE IN ZEMLJA i3-0S POROČILA
14.50	PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete gledalce
15.20	samomorilčeva žena,
ameriški film
16.55 POROČILA
17.00 NAŠ KRAJ: SORICA
17.15 ŠPORTNA POROČILA
17.30 PORTRETI: IGOR TORKAR
18.00 PREJA V CRN! NA KOROŠKEM
19.15 RISANKA
19.25	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 Tone Partljič: OBLAKI SO RDECl, zadnja oddaja iz slovenske nadaljevanke
21.05	ŠPORTNI PREGLED
21.35	NASI OLIMPIJCI: ALPSKI
SMUČARJI, dokumentarna oddaja
22.20	POROČILA
14.45	Glasbeno popoldne - 15.25 Olimpijska kronika - 16.10 Buduč-nost : Priština (posnetek boksarskih dvobojev) — 17.10 Jugoslavija : Bolgarija (prenos košarkarske tekme za ženske z balkanskega prvenstva) - 18.40 Dokumentarna oddaja —
19.10	Na štirih kolesih (oddaja o prometu in turizmu) - 19.30 Dnevnik -20.00 Cas jazza - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Tom, Dick in Harriet (oddaja iz angleške nadaljevanke)
26-	XII.
Ponedeljek
1
”•20 POROČILA
^25 Ml SMO SMEŠNA DRUŽI-
PDm MOGOCN1 MIKRO: NAŠA oriH - F>NOST, poljudnoznanstvena
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	PODIUM, glasbena oddaja
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	Ž. Senečič: GABRIJEL, zagrebška televizijska drama
20.50 SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti
21.50 DNEVNIK
17.25	Dnevnik - 17.45 Pepelka (otroška oddaja) - 18.00 Otroška oddaja - 18.15 Ljudje govorijo: Vojni portret Cedomira Popoviča -
18.45	Kratek film - 19.00 Športna oddaja — 19.30 Dnevnik - 20.00 Znanost - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Prevzetnost in pristranost (oddaja iz angleške nadaljevanke) - 21.55 Hit meseca
27-	XII.
torek
fV	V
nnl5 SOLSKA TV: Popotnik pri-
JteS
ZA\rc Suhodolčan: PIKO DINO-1	oddaja	za	otroke
iL-55 NAŠI ZBORI IZ ARHIVA fd-, LJUBLJANA:	ZBORI IZ
, ?-OFJE LOKE IN OKOLICE J“j25 OBALNO- KRAŠKI OBZOR-
[®-90 KRATEK FILM: MORSKI
lis-3U KNJIGA
V današnji oddaji bo novinar Peter Kuhar » sodelavci predstavil knjižno zbirko Mostovi, ki izhaja pri Pomurski založbi, več knjig iz založniškega programa Slovenske matice in življenjepis o Martinu Luthru, ki gaje izdala Pomurska založba.
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	V. Moberg: RASKENOV1 Na sporedu bo prva od osmih oddaj švedske nadaljevanke, ki jo je Per Sjoenstrand posnel po istona-slovnem romanu Vilhelma Moberga. Zgodba se odvija na podeželju ob
koncu prejšnjega stoletja, govori pa o življenjski poti žene in moža v razdobju četrt stoletja, od tedaj, ko sta se prvič srečala in zaljubila, do začetka starosti, vseskozi pa jima je življenje prinašalo več grenkih kot veselih dogodkov.
21.05 AKTUALNA ODDAJA
22.05 DNEVNIK
17.25	Dnevnik - 17.45 Pustolovščina — 18.15 Odprta knjiga — 18.45 Glasba za mlade - 19.30 Dnevnik -
20.00	Večer za tamburico (zabavnoglasbena oddaja) - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Koča Racin (dokumentarna oddaja) - 21.35 Zagrebška panorama
28. XII.
sreda
l
”•05 POROČILA
”10 CICIBAN, DOBER DAN:
ZRCALCE
”•25 PEDENJŽEP
”.55 GLASBA ZA KITARO
foto-atelje
branko
c. herojev 34 novo mesto
vse vrste foto-Igrafskih uslug — Fotografije za dokumente izdela-| mo v 24 urah
darilo za mla-[ doporoeence
pokličite 20-226
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.40 ZDAJ. KO LETO SE OBRAČA: ZLATI JABLANI in POPOTNIKA, oddaji za otroke
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	35 MM - FILMSKA DELAVNICA in pogovor ob ameriškem filmu AMERIŠKI GRAFITI
22.40 DNEVNIK
16.45	Cibona : Partizan (prenos košarkarske tekme) - 18.15 Pred izbiro poklica - 18.45 Zeleni kabaret - 19.30 Dnevnik - 20.00 Igrani film
2y. xu.
četrtek
I
16.55 ŠOLSKA TV: Popotnik pripoveduje o vesolju
17.55 POROČILA
18.00 Človek in zemlja': .bo-
NELLIJEV OREL, španska dokumentarna oddaja
18.25 KOROŠKI OBZORNIK
18.40	ZDAJ, KO LETO SE OBRAČA: UMBA KUMBA in USPAVANKA. oddaji za otroke
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00	TEDNIK
21.05	TARČE MIKEA ANDROSA, oddaja iz ameriške nanizanke
21.55 DNEVNIK
17.25	Dnevnik - 17.45 Trinajstletniki - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Želeli ste, poglejte! -
19.30	Dnevnik - 20.00 Večer, posvečen Miroslavu Krleži — 21.15 Zagrebška panorama - 21.30 Koncert v korist Unicefa (prenos iz Milana)
Razvojni
mOUSTRUfi mOTORFHK VOZIL	1
novo mesto	.
Zagrebška 18-20	inŠtltUt
tel.: 068 24-481, 068 23-738
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 19841
• RAZVIJAMO
• KONSTRUIRAMO
• PROJEKTIRAMO
Mislimo in delamo za jutri.
Nudimo vam perspektivo in bodočnost. Mi bomo uresničili vaše — vi boste uresničili naše ambicije.
Doktorji, magistri, diplomirani inženirji, inženirji
• STROJNIŠTVA 9 LESARSTVA 9 ELEKTROTEHNIKE 9 FIZIKE
Tako kot mars,kdo smo se tudi mi v tovarni baterij ZMAI vedno jezili na zamrznjene avtomobilske ključavnice, ko se nhm v zimskih jutrih tako mudi!
Zato smo izdelali nov, zanimiv in nadvse uporaben pripomoček, ki nas rešuje -večnih zimskih zaqat*.
Naj zuna| še tako zmrzuje, se odslej z veseljem odpravljamo na pot, saj avto lahko odpremo brez težav, ker imamo grelec za odtal|evan|e avtomobilskih ključavnic — ELEKTRA.
Grelec ELEKTRA pa lahko ujx>rabljamo vse leto. ker je .to pravzaprav kombinirana baterijska svetilka, ki nam lahko služi kot:
t. učinkovit grelec za odtaljevanje zamrznjenih avtomobilskih ključavnic, ključavnic za prlljažmke itd.,
2. ličen kemični svinčnik (pisanje nam olajša mitu svetilka nad svinčnikom),
3. priročna žepna baterijska svetilka (ki bo koristna tudi v ženskih torbicah),
NAČIN UPORABE:
1. Če želimo PISATI s kemičnim svinčnikom, bomo premaknili drsno stikalo t naprej.
2. Za ODTALJEVANJE AVTOMOBILSKIH KLJUČAVNIC premaknemo drsno stikalo ! naza| in tako izvlečemo toplotni trak, počakamo 20 sekund, trak potegnemo 1 cm nazaj in ga vtaknemo v zamrznjeno ključavnico.
2. Če hočemo LUČ, pritisnemo na gumb 2 in lučka sveti, dokler pritiskamo na
gumb.
t	4	Kadar je treba ZAMENJATI BATERIJE ali KEMIČNI VLOŽEK, kom
bmirano svetilko najprej RAZSTAVIMO: izvlečemo držalo 3 iz stranškega pokrova 4, dvignemo in izvlečemo stranski pokrov 4 ter odpremo ohišje, tako da dvignemo zgornji del in ga ločimo od spodnjega
Kličite, pišite, pridite na neobvezen pogovor.
ODKUPUJEMO SVINJSKE KOZE PO 80 DIN ZA KG TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH
 _____ ,   —^
Kombinirana baterijska svetilka z grelcem za odtaljevanje avtomobilskih ključavnic
ELEKTRA
ljubljanska banka-temeljna dolenjska
BANKA NOVO MESTO razpisuje za štiriletni mandat naslednja dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
— VODENJE SEKTORJA RAČUNOVODSTVA IN FINANČNEGA POSLOVANJA - reelekcija
— VODENJE SEKTORJA SREDSTEV, PLANA IN POSLOVNEGA INFORMIRANJA - reelekcija
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— da imajo višjo ali visoko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri,
— da imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj,
— da za imenovanje na to funkcijo nimajo zakonskih prepovedi in
— da imajo potrebne poslovne in organizacijske sposobnosti in moralnopolitične lastnosti ter izpolnjujejo druge pogoje ustreznega družbenega dogovora o kadrovski politiki.
Kandidati morajo poslati ponudbe v 15 dneh po objavi. Prijavi morajo predložiti življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Prijave naj kandidati pošljejo na naslov: LJUBLJANSKA BANKA-TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO, Kettejev drevored 1, z oznako: „Za razpis". Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili 45 dni po končanem zbiranju ponudb.
518/51-83
r
Komisija za delovna razmerja TEKSTIL TOZD TO NOSA Ljubljana, Savlje 87,
objavlja proste delovne naloge
VODJE OBRATA ŠIVALNICE V ADLEŠlClH PRI ČRNOMLJU
Pogoj: višja šola tekstilne smeri ali srednja tekstilna oz. druga podobna usmeritev
- najmanj 3 leta prakse v tekstilno-konfekcijski stroki
Delo se združuje za nedoločen čas s poizkusnim delom tri mesece
OD po pravilniku podjetja.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izobrazbi v 15 dneh na naslov:
TEKSTIL, TOZD TONOSA, Ljubljana, Savlje 87
522/51-83
Odbor za delovna razmerja in nagrajevanje pri strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje Novo mesto
objavlja
PROSTA DELA IN NALOGE
1. VODJE PLANSKO-ANALITSKE SLUŽBE
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Razpisni pogoji:
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri
— 3 leta delovnih izkušenj
— 3-mesečno poskusno delo
2. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV
Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Razpisni pogoji:
— končana osnovna šola
— 1-mesečno poskusno delo
Kandidati pod 1 in 2 naj vložijo prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Novo mesto.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 dni po izteku razpisnega roka.
524/51-83
LEKARNA KRŠKO
razpisuje v skladu s statutom
prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVOEGA ORGANA -DIREKTORJA
Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima visoko izobrazbo farmacevtske smeri,
— da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj,
— da ni bil kaznovan za kazniva dejanja, našteta v 511. členu ZZD
- da ima ustvarjalen odnos do uveljavljanja in uresničevanja samoupravljanja, da odgovorno gospodari z družbenimi sredstvi, spoštuje zakonitosti in ima pravilen odnos do ljudi.
Rc' orijave 15 dni po objavi na naslov: LEKARNA KRŠKO.
O u razpisa bomo prijavljene kandidate obvestili v roku
15 dni po opravljeni izbiri.
519/51-83
V skladu z določili 4. in 7. člena pravilnika o podeljevanju priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda in o delu žirije razpisuje žirija za podeljevanje priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda pri občihski konferenci SZDL Brežice
8 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1984
Priznanja so namenjena posameznikom in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvijanju naše samoupravne socialistične družbe, zlasti:
— pri uresničevanju ustavno op.edeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju samoupravne organiziranosti temeljnih samoupravnih skupnosti,
— za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialsitičnih sil,
— pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh in področjih družbenega življenja in dela.
Predloge lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in dfuštva.
Vsak predlog za podelitev priznanja OF je predlagatelj dolžan posredovati tudi žiriji za podeljevanje priznanja OF pri krajevni konferenci SZDL, ki se mora o predlogu izjasniti in posredovati svoje mnenje žiriji za podeljevanje priznanja OF pri občinski konferenci SZDL Brežice.
Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo naj predlagatelji pošljejo žiriji za podeljevanje priznanja OF pri občinski konferenci SZDL Brežice, Cesta prvih borcev 24, najkasneje do 15. februarja 1984.
Predlogi morajo biti posredovani ria posebnih obrazcih, ki so na razpolago pri krajevnih in občinski konferenci SZDL. Brežice, 21. novembra 1983
Žirija za podeljevanje priznanj OF pri OK SZDL Brežice
Uprava za družbene prihodke občine TREBNJE
razpisuje
prosta dela in naloge za nedoločan čas za
DAVČNEGA KNJIGOVODJO
Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri,
— da ima 1 leto delovnih izkušenj,
— da ima opravljen strokovni izpit.
Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z opravljenim tečajem za strojno knjiženje oz. z delom pridobljeni delovni zmožnosti pri delih in nalogah strojnega knjiženja.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: Uprava za družbene prihodke občine Trebnje, Goliov trg 5, Trebnje, najkasneje 15 dni od objave tega razpisa.
O izbiri, bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
528/51-83
„BLANCA", RUDNIK NEKOVIN V USTANAVLJANJU - BLANCA
Na osnovi sklepa sveta delovne organizacije ,,Blanca", rudnik nekovin
OBJAVLJA dela in naloge:
VODJE PRODAJE
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da imajo srednjo ali višjo izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja komerciale.
Naloge so za nedoločen čas in s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov delovpe organizacije. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
A
METALKA n. sol. o. SKLADIŠČA n. sol. o.
objavlja naslednja prosta dela oz. naloge
SAMOSTOJNA SKLADIŠČNA ROČNA DELA - 3 delavci
Pogoji:
osemletka
poskusno delo 1 mesec
Pismene ponudbe sprejema METALKA n. sol. o., kadrovska služba, Ljubljana, Dalmatinova 2, 8 dni po objavi.
RAZPISNA KOMISIJA
pri Dolenjskem veterinarskem zavodu
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. RAČUNOVODJE
2. FINANČNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji: pod 1.
— srednja šola ekonomske smeri,
— moralnopolitična neoporečnost,
— 5 let delovnih izkušenj iz finančno računovodskega poslovanja;
pod 2.
— srednja šola ekonomske smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj iz finančno knjigovodskih del in nalog.
Razpisana clela in naloge veljajo za nedoločen čas.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni od dneva objave v časopisu, na naslov: Dolenjski veterinarski zavod p. o. Novo mesto, Cesta herojev 38.	, '
Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 1Š dneh po opravljeni izbiri kandidatov.
527/51-83
Ljubečna Celje
izotal
termoizolacijski pod
Ljubečna Celje
hlevit
tlak za hleve
Tel. (063) 25-800
Avto-moto društvo Novo mesto razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo 2 osebnih avtomobilov ZASTAVA 750 in počitniške prikolice.
Licitacija bo 25. decembra 1983 ob 9. uri na Ljubljanski cesti 8/b.
Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10% varščine.
521/51-83
OB POHVALAH TUDI GRAJE
BREŽICE - Večina posavskih delovnih organizacij upošteva priporočila tozda Elektro za varčevanje z energijo in o prihranku sproti poroča. Nekaterim, ki tega niso delali, je zadostovalo javno opozorilo, na primer v Brežicah, kjer jih je k varčevanju in rednemu poročanju pozvala občinska skupščina. Industrijskim objektom so začasno nehali odklapljati elektriko tako, da ni prizadet noben tozd. Sicer pa o odklopih sproti obveščajo prebivalstvo po lokalnem radiu. Pobuda Elektra za vzgojno akcijo preko šol je v Posavju požela precej odobravanja. Učitelji so varčevanju z elektriko posvetili precej učnih ur in tako spodbudili učence k opozarjanju na tako ravnanje tudi doma.
STOKANOV1C NAJHITREJŠI
NOVO MESTO - Končni vrstni red hitropoteznih turnirjev za leto 1983: 1. Marjan Stokanovič 410,00 (10 nastopov), 2. Marjan Kastelic 408,47 (9 nastopov), 3. Jože Pucelj 393,86 (10 nastopov), 4. Emil Luzar 371,88 (9 nastopov), 5. Ivica Milič 268,44 (8 nastopov), 6. Marko Picek 226,27 (7 nastopov), 7. Tone Škerlj 214,21 (6 nastopov) itd.
OSNOVNA ŠOLA 29. OKTOBER ŠMARJETA
razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas
-UČITELJA ZA GLASBENO VZGOJO (poučuje tudi na sosednji osnovni šoli)
Pogoji:	predmetni	učitelj
glasbene vzgoje.
Pričetek dela 1. februarja 1984.
Rok za prijavo 8 dni P° objavi razpisa.
523/51-83
NI RES TOLIKO INTERESENTOV
ŽUŽEMBERK - O številu nezaposlenih oziroma iskalcev zapolitve v manj razvitih predelih so v javnosti očitno napačne številke. Nedavno tega so v žu-žemberški Iskri iskali 60 delavcev za trimesečno delo v tovarni-Iskali sojih po najbolj odročnih vaseh dokaj daleč naokrog, pa so dobili le 9 kandidatov. Nad polovico teh si je premislilo, ko je bilo potrebno priti na delo. Kljub temu da je prevoz organi; ziran in da zaslužek sploh ni slab!
OGLEDNE VAJE SLO V VSAKI KRAJEVNI SKUPNOSTI
BREŽICE - V občini so se tokrat odločili za individualno izobraževanje občanov za zaščito pre“ učinki jedrskega, kemijskega in biološkega orožja. Izpeljali jo bodo s pomočjo ljubljanske televizije, ki prikazuje film o zaklanjanju prebivalstva. Vsako gospodinjstvo bo prejelo tudi knjižico z navodili za ravnanje v nevarnosti. PO KS pa ta ča* pripravljajo ogledne vaje, kijih organizira občinski sekretariat za ljudsko obrambo v sodelovanju s komitejem za SLO in štabom civilne zaščite in predavatelji. Vaje bodo v januarju in februarju, zraven bodo prigegnili enote RBK in CZ.
ŠAHOVSKE NOVICE
NOVO MESTO - Na OS XV. divizije Grm v Novem mestu je bilo v soboto občinsko ekipno pionirsko šahovsko prvenstvo. Nastopilo je dvajset ekip. Pri mlajših pionirjih so bili najboljši: 1. OS Baza 20 Dol. Toplice 18,5 točke, 2. OŠ Katja Rupcna 16,5 točke, 3 OŠ XV. divizije Grm 13 točk. Med mlajšimi pionirkami so si mesta razdelili: L OS Katja Rupcna 11,5 točke, 2 OS Baza 20 9 točk, 3. OS Mirna peč
3,5	točke. Starejši pionirji: 1. Os XV. divizije Grm 24,5 točk, 2. OS Baza 20 Dol. Toplice 18 točk, 3. Os Katja Rupena 17 točk. Starejše pionirke: 1. OS Baza 20 Dol. Toplice 6. točk, 2. OS Mirna peč 2. točki. Najboljši v posameznih kategorijah se bodo udeležili regionalnega tekmovanja.
ostanite brez srečke novoletne loterije, saj morda p čaka glavna premija 800 starih milijonov
A
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
BOŽE
RUGOLE
iz Bosljive Loke
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnilom, sosedom in prijateljem, ki so z nami sočustvovali, darovali cvetje in našo drago pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala lepa duhovnikom za poslovilni govor in opravljen obred.
Žalujoči: mož Marjan, otroci: hči Anica, sin Toni in Maijanka z družinami, sestre Dragica in Marica ter bratje Tone, Lojze in Emil z družinami
Z A H V L A
V 79. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi oče, stari oče in brat
JANEZ KNEZ
iz Šmarčne
Iskreno se zahvaljujemo vse, ki so pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje ter v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Hvala tudi za zdravniško pomoč, župniku za opravljen obred in pevcem. Najlepša hvala sosedu Franciju Dobovšku za lepe poslovilne besede ob grobu in vsem, ki so pokojnemu darovali cvelje.
Žalujoči: hči Milena in sin Ivan z družinama, sestra Mimi in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama, babica, sestra in teta
IVANKA LINDIČ
Tržišče 40
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence, cvetje in maše. Posebna zahvala gre družini Kovač, Ermanovi ter župniku za opravljen obred, pevcem iz Mokronoga in tov. Selevšku za poslovilne besede. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo spremili k zadnjemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po kratki bolezni nas je v 86. letu starosti zapustila naša draga mama, tašča, stara mama in prababica
MARIJA
PETRIČ
iz Dol. Suhorja 13. Suhor
iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi župniku za opravljen obred.
JK
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je nepričakovano zapusti! naš dragi mož, oče in stari oče
JAKOB PLUT
s Krvavčjega vrha 15, Semič
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnemu darovali cvetje, žalujočim pa izrekli sožalje. Žahvaljujemo se tudi KZ iz Metlike in kaplanu za opravljen obred.
Ji
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 63. letu starosti zapustil oče, stari oče, brat in stric
ANTON RIBIČ
iz Novega mesta
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sodelavcem in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, pokojnemu pa darovali vence in cvelje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebne zahvala DO Pionir, Novotcks, ZB NOV, ZRVS, pevcem in godbi iz Novega mesta. Se enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerka Ljubica in sin Jože z družinama ter ostalo sorodstvo
■
I
Žalujoči: vsi njeni
Žalujoči: vsi njegovi
OSMRTNICA
Umrl je
ZAHVALA
Ob smrti dragega brata in strica
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, daje umrl
OTON MIKULIČ
FRANCA MEŽNARJA
JOŽE ZUKOVEC
upokojeni elektromonter
pedagoški svetovalec in direktor prosvetne-pedagoške službe za Posavje v pokoju
z Zajčjega vrha
^ zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, ki so nam nudili pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala darovalcem cvetje, spremljevalcem ob zadnjem slovesu in dekanu za lep obred.
Od dragega pokojnika smo se poslovili v četrtek, 15 decembra, na pokopališču v Trebnjem.
Ohranili ga bomo v najlepšem spominu.
Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu
Zavod SRS za šolstvo — območna organizacijska enota Novo mesto
Žalujoči: vsi njegovi
Tozd Elektro Novo mesto
SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče, stari oče, brat in stric
V S PO M,IN
21. decembra je minilo letno dni od prerane smeti našega dragega
BRANKO
ŠKARJA
FRANCA
BAZNIKA
iz Gor. Jesenic 4 pri Šentrupertu
Z žalostjo v srcu se ga spominjamo vsak dan, kajti brez njega je naš dom tih in prazen. Hvala vsem, ki se ga spominjate in prinašate sveče na njegov prerani grob.
Žalujoči: žena Mimi, sinovi Branko z družino, Marjan in Gvido, hčerka Marinka z možem, brat in sestre z družinami
iz Kostanjevice na Krki
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in prinašate cvetje na njegov prerani grob.
Žalujoči: žena, hčerka in sin z družinama, brat, sestri in ostalo sorodstvo
Tvoje življenje je bilo eno samo trpljenje.
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je po kratki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, babica in prababica
ANA MATKOVIČ
Gor. Dobravice 7 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in vence. Posebna zahvala župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste pokojno spremili na zadnji poti.
Žalujoči: sinovi in hčere z družinami ter hčerka Ivanka
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in te ta
V SPOMIN
našemu dragemu in nepozabnemu sinu, očetu in bratu
. NIKU fisal BADOVINCU
gostilničaiju iz Metlike
24. decembra bodo minila tri boleča in žalostna leta, odkar se je nepričakovano izteklo tvoje mlado življenje. Iztrgalo te je iz našega okolja, vendar živiš še naprej v naših srcih.
V globoki žalosti: mati, oče, hčerki Petra in Danica, brat. in.se stra
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in stric
ALOJZIJA
HRASTAR
z Malega kala 4, Mirna peč
Iskieno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in vence. Za nesebično pomoč se posebno zahvaljujemo Grabnarjevim, delavcem Doma upokojencev Domžale, duhovnikoma za lepo opravljen obred in vsem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
■
STANKO
PAPEŽ
iz Črnomlja
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ki so nam pomagali v težkih trenutkih in pokojnega spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Strmčevi za dolgoletno zdravljenje in sosedi Mariji za vso nego med boleznijo. Hvala delavcem CP Črnomelj, Petrol Črnomelj, GOK Črnomelj in Lekarne Črnomelj za podaijene vence, kaplanu za obred in cerkvenim pevcem za petje.
Žalujoči: vsi njegovi
-•.-■g-'--."Si.
f J % M
POSEST
Poceni prodam
Črnomlju. Telefon
POSESTVO
mlj
721-825 ali 832-285.
(«S)
Četrtek, 22. decembra - dan JLA Petek, 23. decembra — Viktorija Sobota, 24. decembra - Eva
Nedelja, 25. decembra - Božidar Ponedeljek, 26. decembra — Stefan Torek, 27. decembra - Janez Sreda, 28. decembra - Živko Četrtek, 29. decembra - Tomaž
LUNINE MENE
26. decembra ob 19.52 - zadnji krajec
BREŽICE: 23. in 24. 12. ameriški film Želo. 24. 12. ameriški film Mož iz Virginije. 25. in 26. 12. ameriški film Lov do smrti. 27. in 28. 12. ameriški film Pasji sinovi.
29. in 30. 12. angleški film Bolnišnica groze.
KOSTANJEVICA: 24. 12. francoski film Vojna policije. 25. 12. ameriški film Sanje o slavi.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 22. do 25. 12. jugoslovanski film 13. julij. Od 26. do 28. 12. angleški film Počeno ogledalo.
NOVO MESTO - DOM KULTURE: 22. in 23. 12. ameriški barvni film Pogojno na svobodi. 24.' in 25. 12. ameriški barvni film Poštar vedno zvoni dvakrat. Od 26. do 30. 12. novoletni program -Nore dirke Toma in Jerryja; Robinzonove pustolovščine. 28. 12. filmsko gledališče - ameriški film Bru-beker. 29. 12. ameriški film Nočni striptiz.
SEVNICA: 23. 12. angleški film Skrivnostna dediščina.- 24. in 25. 12. ameriški film Super vohljač. 28. in 29. 12. ameriški film Ledeni pekel.
SLUŽBO DOBI
V DELOVNO RAZMERJE sprejmem dve šiviliji za nedoločen čas. Plača po dogovoru. Jože Lenčič, Šmalčja vas 36, Šentjernej.
TAKOJ ZAPOSLIM priučeno ali kvalificirano natakarico, po možnosti z enoletno prakso. Hrano in stanovanje ima v hiši, dober osebni dohodek, nedelje proste. Gostilna ŠPRINGER Trebnje, telefon 44-121.
TANOVAM J A
GARSONJERO ali enosobno stanovanje iščem. Matjaž Koren, Šego-va 16 (pri Ribarič), Novo mesto, telefon 21-029.
MLAD ZAKONSKI PAR brez otrok išče stanovanje ali sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (5665/83).
TAKOJ ODDAM V UPORABO dvo in polsobno komfortno stanovanje v središču Novega mesta. Informacije v Vrhovčevi 12, Novo
_ mesto.
uARSONJERO ali enosobno stanovanje vzamem v najem. Ponudbe pod šifro: DOBER PLAČNIK.
ZA DOLOČEN ČAS po dogovoru nujno potrebuje stanovanje (lahko samo soba s kopalnico) ma mica z dvema otrokoma. Naslov v upravi lista (5661/83).
DVOSOBNO STANOVANJE nujno iščem v Trebnjem za dobo od enega do treh let. Ponudbe pod: VSELJIVO 1. 1. 1984.
MLADA ZAKONCA iščeta primemo stanovanje. Naslov v upravi lista (5662/83).
Motorna vozila
ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Ludvik Novak, Dolenja vas 10, Otočec.
126 P, letnik 1980, prevoženih 23000 km, prodam. Mirna peč 15.
GOLF, letnik 1980, prodam za 45 M. Informacije na tel. 23-261.
R 4, letnik 1974, prodam. Hribar,
Bršljin 59, Novo mesto, telefon 24 -026.
R 4 GTL, letnik 1982, 12000 km, zelo dobro ohranjen, nujno prodam. Kristanova 32, stanovanje 28, Novo mesto.
R 4, letnik 1977, prodam. Vuica, Gor. Straža 163.
Rezervne dele za VARTBURG prodam. Telefon 23—664, po 15. uri.
RENAULT 4 GTL,. karamboliran, letnik 1982, prodam. Telefon 32-,058.
126 P, letnik 1981, prodam. Telefon 20-276.
ŠKODO 100 L, letnik 1975, ugodno prodam. Ivan Švigelj, Stara Bučka 6, Škocjan.
Z 101, letnik 1980, prodam. Konda, Volčičeva 35, Novo mesto.
126 P, letnik 1982, prodam. Blažič, Lobetova 5, Novo mesto.
FIAT 126 P, letnik 1979, prodam. Darko Mojstrovič, Sela 16, Stra-Ž2L.
RENAULT 16 TS, letnik 1976, sive metalne barve, dobro ohranjen, obnovljen, registriran do oktobra 1984, ugodno prodam. Pokličite v večernih urah na tel. 24-487.
R 4, letnik 1977, prodam. Telefon 23-142.
ZASTAVO 750 LE, letnik 1982, 7000 km, prodam. Tel. 24—590.
FIČKA v dobrem stanju prodam. Jože Hudoklin, Šentjernej 245.
ŠKODO 105 S, letnik 1979, prodam. Telefon 24—053.
ZASTAVO 750 LE, staro 10 mesecev, prodam. Informacije na telefon 44 - 268.
ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam. Marjan Medved, Volčkova vas 20, Šentjernej.
ZASTAVO 128, letnik 1982, prodam. Informacije pri: Sašek, Mirana Jarca 26, Novo mesto, telefon 21-694.
PRODAM osebni avto G2 palas, letnik 1976, dobro ohranjen prevoženih 67000 km. Telefon (068) 72-402, po 14. uri.
ZASTAVO 101 Luxe, letnik 1978 dobro ohranjeno, garažirano, prevoženih 47000 km, ugodno prodam. Adamičeva 6, Novo mesto. Tel. 23-977.
UGODNO prodam Z-750 karambo-lirano., letnik 1970, motor 1977. Novak, Krka 26.
PRODAM vartbuiga, letnik 1972, na novo registriran, in prikolico
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica/Sevnica in Trebnje.
'ZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar,
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačar/Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge),. Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič—Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene 'organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100—620—170—32000—009-8—9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. .350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23—606 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
za osebni avto. Peter Delevuk, , Gor. Skopice 30, Krška vas.
Z 101 luxe, letnik 1978, dobro ohranjeno, zelo Ugodno prodam. Informacije po telefonu 67-322, Veble.
FIAT 132 GLS, letnik 1976, registriran do decembra 1984, prodam. Franc Perše, Zbure 30, Šmarješke Toplice.
R 4, letnik 1978, prodam. Telefon 21-356.
Z 101, letnik 1978, prodam. Telefon 24-885.
GOLF, letnik 1981, prodam. Tone Hočevar, Ajdovec, Dvor.
OSEBNI AVTO Z 101, prodam. Alojz Mervar, Šegova 14, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik oktober 1978, prodam. Peter Klobčar, Črmošnjice 68, telefon 43-769.
NSU 1200 ugodno prodam. Perme, Šmaijeta 69 (pri OŠ).
R 4, letnik 1976, prodam. Bojane, Kristanova 53, Novo mesto.
Z 750, letnik 1977, obnovljeno, prodam za 8 M. Naslov v upravi lista (5664/83).
126 P, letnik 1979, prodam. Breg 22, Novo mesto.
ZASTAVO 750 de luxe, letnik 1975, registrirano do oktobra 1984, prodam za 6 M. Pšeničnik, Ragovska 16, Novo mesto.
W 1200 J, letnik 1976, po ugodni ceni prodam. Darko Knez, Hra-
. stovica 18, Mokronog.
ZASTAVO 125 PZ, letnik 1976, z vgrajenim novim motogem, prodam. Telefon (068) 71-059.
ZASTAVO 101, letnik 1974, v voznem stanju, neregistrirano, prodam. Anton Slak, Dobrava 24; 68275 Škocjan.
NOVO LADO 1200 S ugodno prodam. Inforamcije na telefon 72-563.
R 4 GTL, letnik 1982, s poškodovano karoserijo, v voznem stanju, registrirano do 26. julija 1984, prevoženih 12000 km, po ugodni ceni prodam. Telefon (068)
20-557 (od 15. ure).
ZASTAVO 750 LE, staro dve leti,
prodam. Anton Luzar, Gabrje 137, Brusnice.
R 4, karambolirana leva stran, letnik 1978, v voznem stanju, prodam. Informacije po telefonu (068) 61-684.
Z 101, letnik 1975,' ugodno prodam. Virant, Stara vas 10, Škocjan.
PRODAM motor in menjalnik za Z 750. Franc Hočevar, Stara vas 9, Škocjan.
PRODAM Z 750 za dele ali po delih. Ogled vsako popoldne. Bogdan Gašparac, Vrhpeč 20, 68216 Mirna peč.
R 4 (katrco), letnik 1976, prevoženih 58000 km, v voznem stanju, neregistrirano, ugodno prodam. Telefon popoldne (068) 44-468.
ŠKODO 110 coupe, letnik 1975, obnovljeno, na novo registrirano, prodam ali zamenjam za Z 750 ali 126 P, lahko malo karamboliran. Franc Mrgole, Telče 19, 68295 Tržišče.
PRODAM karamobilirano Z 101, letnik 1973, v nevoznem stanju. Ogled vsak dan. Stane Hlastan, Drožanje 12, Sevnica.
AMI 8 in termoakumulacijsko peč prodam. Otočec 85 (v popoldanskem času).
Z 101, letnik 1981, lepo ohranjeno, prodam. Gesta herojev 34, stanovanje 26/6 nadstropje, Novo mesto.
ODDAM vrstni red za ZASTAVO 750 LE. Rok dobave v januarju 1984, cena garantirana. Naslov v upravi lista (5658/83).
PRODAM menjalnik za 126 P in stabilen motor ARAN (7 KM). Telefon 23-529.
FIAT 126 P, letnik oktober 1978, dobro ohranjen, prodam. Ogla Veršec, Černelčeva 6, 68250 Brežice.
MINI 100, dobro ohranjen, letnik 1971, poežni prodam. Drago Zlobko, Cerklje 14, telefon 69-177 (v večernih urah).
PRODAM avto WARTBURG po delih. Vinko Plut, Oskoršnica 7,
ZASTAVO 850, še neregistrirano, prodam. Novo mesto, Milke Sobar 23, telefon 22-879.
W 1200, letnik 1975, registriran do decembra 1984, prodam. Sonja Marc, Dol. Toplice 68.
R 4, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Jože Bevc, Mihovica 23, Šentjernej.
ZASTAVO 101, letnik 1973, dobro ohranjeno, registrirano do novembra 1984, prodam. Telefon
21-288 (popoldne).
ZASTAVO 750 L, letnik december
1978, prodam. Ivan Šušteršič, Gor. Lakovnice 6, Novo mesto.
GOLF, letnik 1978, ugodno prodam. Janez Penca, Dol. Mokro polje 13, Šentjernej.
PRODAM FIAT 125 (plin in bencin), v brezhibnem stanju, prevoženih 15000 km, dva FIATA 125, v nevoznem stanju, tercera-do za FIATA 125. Cena za vse skupaj je 10 starih milijonov. Novak Trivič, Nad mlini 23, Novo mesto.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1974, po ugodni ceni, in motorno kolo TOMOS 15 SLC, letnik 1981. Stane Košir, Dol. Straža 19.
■■	a	■	■	I	■
|j Kmetijski stroji jj
MOTOKULTIVATOR s frezo prodam. Peter Goleš, Rosalnice 49, Metlika.
PRODAM traktor univerzal (45 KM), 1800 delovnih ur, v zelo dobrem stanju, ali pa menjam za traktor Zetor ali Ursus (60 KM). Naslov v upravi lista (5657/83).
TRAKTOR Zetor 4718 z originalno kabino, v odličnem stanju, 1800 ur, prodam. Jože Pacek, Velika vas 29, Leskovec pri Krškem.
PRODAM traktor Ferguson (35 KM), letnik 1976. Kos, Jablan 10, Mirna peč.
PRODAM REZERVNE DELE za traktor SAME in priključke: brane ježevke, dvobrazdni plug in enoosno prikolico. Franc Novak, Trnje 4, Velika Loka.
PRODAM traktor Hanomag (18 KS). Anton Pirkovič, Gor. Vrhpolje 94, Šentjernej.
P R O
D A IVI
PRODAM dvoredni pletilni stroj. Cena po dogovoru. Oglasite se na naslov Manja Sotler, Vrhje 11, 68258 Kapele pri Brežicah.
MIZARSKI skobelni stroj na tri operacije prodam; širina 40 cm. Mala Sevnica 2, 68210 Trebnje.
KOBILO, brejo 9 mesečev, prodam.
' Je mirna in dobra voznica. Prodam tudi skoraj nov 13 eolski gumi voz, Ogled v četrtek in petek popoldne in v soboto dopoldne. Makovec, Hrib 2 pri Dragi,68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM diatonično harmoniko (C, F,' B). Jože Srpčič, Gor. Skopice 37, Krška vas.
PO UGODNI CENI prodam športno kolo Favorit in nov kimono (52). Alojz Može, Srebrniče 4 a.
PRODAM obnovljenega zapravljivčka, par lahkih komatov in jahalno sedlo. Ciril Bizjak, Rakovnik 4, Šentrupert na Dol.
PRODAM gotove kože lisic in kun. Ivan Kus, Titova 112, Senovo.
ZARADI SELITVE prodam starejšo spalnico in kuhinjo, mah hladilnik in razne druge predmete. Ogled ob ponedeljkih in petkih od 10. do 15. ure pri Kolar, Kosova 4, Novo mesto.
BARVNI TELEVIZOR z novim ekranom prodam. Valerija Usenik, Paderšičeva 33, Novo mesto.
PRODAM Iskrin prenosni televizor MINIRAMA. Borut Bende, Cesta herojev 58, telefon 24-426.
PRODAM kovinsko cisterno za olje (35001, širina 75 cm) in oljni gorilec CTC, Matevž Aš, Straža 112.
BARVNI TV Gorenje in avtokaseto-fon prodam. Alojz Bohorč, Vrtna
2, Brestanica (popoldne).
PRODAM telico, staro 15 mesecev.
Stane Košir, Dol. Straža 19.
PRODAM varilni aparat (50 do 400 amperov), trifazni. Informacije na telefon (068) 24 - 761.
PRODAM nove traktorske gume 12 4/11 32. Marjan Kos, Šentjurje 12, Mirna peč.
TROBENTO Weltklang ugodno prodam. Telefon 22—063 (popoldne).
PRODAM tri okna (1-20 x 120), navadna. Martin Lekše, Hudenje
3, 68275 Škocjan.
SNEGOLOVE prodam in sam montiram. Tel. 40-208.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ prodam. Novak, Adamičeva 11, telefon 24-833.
PRODAM diatonično harmoniko.
, Naslov v upravi lista (5663/83).
PRODAM kiper prikolico brez zračnih zavor znamke Ljutomer (3 t). Martin Slak, Jordan kal 3, Mirna peč.
POCENI PRODAM kuhinjsko mizo s štirimi oblazinjenimi stoli. Telefon (068) 23-378.
MOTORNO ŽAGO Homelite prodam. Breg 22, Novo mesto.
PRODAM belo dolgo poročno obleko št. 38. Cesar Segova 10.
KUPIM
KUPIM čevljarski stroj (cilinder) v delovnem stanju. Naslov v upravi Usta (5656/83).
KUPIM samonakladalno prikolico za seno (do 20 m3). Franc Hočevar, Vapča vas 4, Dobrnič.
KUPIM grablje za traktor „Tomo Vinkovič”. Edi Murn, Dol. Straža, Straža.
KUPIM ZX 81 + 16 K. Samer Khalil, Cankarjeva 2, Črnomelj.
KUPUJEM star denar (papirnat in kovan) iz vseh obdobij in vseh držav. Kupujem tudi stare značke, medalje, odlikovanja in obveznice. Prav tako zamenjam z ostalimi zbiratelji. Slobodan Pukanič, Stanilovičeva 7/1, 41410 Velika Gorica, telefon (041) 713—597.
KUPIM velike bobne. Marko Hrastar-, Adamičeva 9, Novo mesto, telefon 25-686.
KUPIM parcelo v bližini Sevnice v oddaljenosti do 5 km. Ponudbe pod: ŠTAJERSKA.
PRODAM novo hišo v Šentjerneju. Voda, elektrika v hiši, asfalt do hiše. Naslov v upravi Usta (5660/83).
PRODAM ALI ZAMENJAM - v centru Novega mesta hišo - dvojček, najsodobneje zgrajeno (poseben projekt) pred 7 leti. Ima 6 sob, 2 kopalnici in WC ter otkasni vrt s sadjem. V račun vzamem 3-sobno sončno stanovanje v bloku s centralno kurjavo. Naslov v oglasnem oddelku (5666/83).
V bUžini Vel. Malenc prodam njivo (16 a) in gozd (25 a). Informacije pri Kodrič, Vel. Malence 43, ali telefon (061) 579-575 (zvečer).
VEČJO OBDELOVALNO PARCELO - njivo, v izmeri 2,05 ha pri Mrtvicah, k. o. Cerklje ob Krki, in 0,80 ha travnika v bližini Skopic prodam najboljšemu ponudniku. Vprašati na telefon (068) 71-225.
VINOGRAD (1510 m2), novejši, pribUžno 700 trt in kolosek (1100 m2) mladine v bUžini Krškega nad gradom Leskovec ob asfaltirani cesti, in 6355 m2 gozda ugodno prodam. Inforamcije dobite po telefonu (068) 71-225.
DVOSTANOVANJSKO Marlesovo hišo v Novem mestu prodam. Telefon 25-839.
PRODAM stanovanjsko hišo s 500 m2 zemlje v Novem mestu. Naslov v upravi lista (5659/83).
R A Z IM O
PROSTORE ža obrtno dejavnost (140 m2) damo v najem. Trifazni tok, voda, telefon in dvoriščni prostor zagotovljen. Informacije: Branko Kerin, Vel. Podlog, Le-. skovec pri Krškem, telefon (068) 71-977.
ZDOMCI! Imam perspektiven artikel, ki je vezan na uvoz stroja. Nudim zaposUtev pod ugodnimi pogoji (v okoUci Krškega). Informacije od 20. do 22. ure na telefon (068) 79-156.
m
MARIJA MAURIN, Vimpolj 7, Stari trg ob Kolpi, prepovedujem pašo ovac in kokoši po moji njivi (druga njiva) Slavku in Rozi Mau-rin, Vimpolj 9. Opozarjam ju tudi, da odstranita čebele. Če tega prekhca ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjala.
VIDA JEREB, Klenovik 3, Škocjan, opozarjam Viktorja in Marjana Matka, naj ne sekata v mojem gozdu. V kolikor tega opozorila ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjala.
Dragi teti NEŽKI ŠKEDELJ s Krvavčjega vrha ob 75. rojstnem dnevu iskreno čestitamo in želi-mo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Vsi Škedljevi, Kočevarjevi in Banovi. Čestitkam se pridružuje tudi Ančka.
MAUIJ1 liklMriTTr Šmihela 6«
žehmo vse najboljše za njen 85. rojstni dan, predvsem pa zdravja in veselja. Vsi njeni.
JANEZU KAPUŠINU iz Metlike, Pot na veseUco 7, za 80. rojstpi dan iskreno čestitajo in mu žew> j še na mnoga zdrava leta. • VI sinovi in hčerke z družinami posebno pa še deset vnukov in e« pravnuk.	‘	*	j
Dragi hčerki in sestrici MARIC* UMEK z Uršnih sel 30 žehmo l> njen 18. rojstni dan, da bi bila v šoU še bolj pridna, največ p* zdravja. Ata, mama, sestra Slaidc®’ bratje Drago, Jože in Ljubo. Čestitki se pridružuje tudi stric n Ljubljane.
^obvestila!
GRAVERSTVO Aleksander KEČ KEŠ. Novi naslov: Šentjernej (<£ ; lavnica), telefon (068) 32—04®-Novo mesto, Novi trg 1 (hok Metropol),	telefon	(06®*
21-348.	, -
fotokopiranje
JOŽE SPLICHAL Novo mesto. Cankarjeva 32 telefon 22-288
Tako, in poceni
• kopiranje na različne vrste p-1 pir|a in na folijo
• kopiranje formatov do vel1" sti 297x420 mm in pomanjša^
• uradne ure od 8	16	ure
• sprejem naročil tudi po telefon-
Se vljudno priporočam
EKSPRES čevljarstvo Rudolf CIKA' NEK obveščam cenjene straW’ da bo delavnica zaprta od 26. decembra do 4. januarja 198*: Obenem pa žeUm vsem skup»J SREČNO NOVO LETO 1984.
IZDELUJEM mizarske tračne po naročilu. Ogled žage je moze« vsak dan. Cankarjeva 27, Kantn**'
VALILNICA na Senovem obvešč* stranke, da bodo enodnevni P>" ščanci od 23. decembra dalje v*** petek od 15. do 17. ure. Poznej® tudi ob torkih. Valimo bele (&* ke) in rjave nesnice (srednje tež" ke). Prosimo stranke, naj senate' čijo pravočasno. Krmila bodo za' gotovljena. Priporoča se MU0 GUNJILAC, valilnica, 68281 Senovo, telefon (068) 79-375.
OBVEŠČAMO cenjene stranke, d* že od 20. novembra 1983 spreje mamo naročila za enodnevne p1' ščance. V tej sezoni nudimo n>' slednje pasme:
' — ros za hitro vzrejo;
- hisexjarkice nesnice (ijave);
- newhempschir neselekcionirat*' jarkice (rjave).
Krmila za naše stranke so pt* skrbljena. Vse potrebne in form*' cije dobite na telefon (068* 23-385. Priporoča se valilnic* Gizele Petelinkar, Cegelnica 68000 Novo mesto.
CENJENE STRANKE obveščam, da se lahko naročite v KOZMETIČNEM SALONU JANA KOS na Mirni 26 za nego obraza, vratu m dekolteja ali depilacijo (odstranjevanje dlačic) po telefonu 47-097. Se priporočam!
ZAHVALA
V 52. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga sestra in teta
MARIJA
PEZDIRC
iz Dolenje vasi pri Črnomlju
Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala osebju pljučnega oddelka bolnišnice iz Novega mesta in osebju ZD Črnomelj za dolgoletno zdravljenje. Iskrena hvala delavcem CP Črnomelj, govornikoma, kaplanu, pevskemu zboru in vsem, ki so pokojno spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 66. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, stari ' oče, brat, stric, zet in svak
VINCE
FUGINA
Učakovci 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v ngjtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Špecovi, govornikom GD Učakovci, ZZB Vinica, DO Varnost, DO Novoteks, ZD Črnomelj, ZP Vinica, DO SŠGT Novo mesto in župniku za opravljen obred.
Žalujoči: vsi njegovi
22
D0LEHJSKI LIST
Št. 51 {
Zlata mama si bila, s svojim zgledom si živeti nas učila, zdaj za vedno si odšla, naj bo lahka zemlja, ki te je pokrila.
Z A H V ,A L A
V 73. letu starosti nas je po kratki in težki bolezni zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta
ROZALIJA HRASTAR
rojena JARC Poljane 1, Mirna peč
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za pomoč ob težkih trenutkih. Hvala vsem za izrečeno sožalje, za številne vence in cvetje, posebno SGP Pionir Novo mesto in Tregrad Trebnje in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvalo izrekamo župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete zalostinke.
Žalujoči: otroci Jože, Jelka in Jožica z družinami, sin Lojze, brata in sestre z družinami ter
ostalo sorodstvo Poljane, Trebnje. Moers
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je po kratki ir. težki bolezni za vedno zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, dedek, pradedek, brat in stric
ALOJZ BREZOVAR
kolarski mojster v pokoju iz Dolnje Težke vode 16
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in vaščanom, ki to nam v težkih trenutkih stali ob strani in
_ipn
velikem številu spremili na zadnji poti, pevcem za zapete žalostinke, Domu starejših občanov iz Novega mesta in župniku za opravljen obred.
Žalujoči: žena Rozalija, hčerki Vika in Olga z družinama ter ostalo sorodstvo
zahvala
Po dolgi in težki bolezni letu tiho odšla od nas na sestra in teta
je v 69. la draga
FRANČIŠKA MESOJEDEC
rojena SOMRAK, iz Biške vasi 25
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali
bna zanva ec - Sev sojo im
zdravniškemu osebju interne bolnice za lajšanje bolečin, dispan-zeiju za borce, dr. Zvonki Gornikovi za vso pomoč in obiske na domu, patronažnima sestrama, govornikoma Francu Udovču in Francu Kastelcu za poslovilne besede, ZZB NOV Mirna peč, godbi in pevoem. Vsem skupaj še enkrat hvala!
VSI NJENI
e ter io spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala Nežki č za dolgoletno skrb in nego, Mariji Godnjavec - Severjevi za nesebično sosedsko pomoč, vsem vaščanom, ki so jo imeli radi,
n
Z A H V A L, A
V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil naš mož, oče, stari oče
v JOŽE STANGELJ
iz Crmošnjk pri Stopičah
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam kakorkoli pomagali, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo kolektivom ZGP, tozd Transport Novo mesto, CP, tozd Gradnje Novo mesto, Novoles, tozd TSP Straža, in Stan-dardkonfekciji iz Novega mesta za podarjene vence, pevcem iz Stopič in župniku za opravljen obred.
Žalujoči' vsi njegovi
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 44. letu starosti za vedno zapustil naš dragi sin. h*«*stric
JOŽE ŠALI
iz Vavte vasi 23
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali veliko lepega cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja Novolesu - tozd TV? - za organizacijo pogreba ter ostalo pomoč, govorniku za poslovilne besede, godbi za zaigrane žalostnike, gasilskemu društvu in župniku za opravljeni obred. Enako zahvalo smo dolžni tudi patronažni sestri Pirčevi za trud ob njegovi bolezni.
ŽALUJOČI: mama, brat Lojze in sestra Štefka z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZA SENICE
iz Sel pri Dolenjskih Toplicah
je najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali in pokojnega spremili na zadnji poti. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč, podarjene vence in cvetje. Hvala kolektivom IMV, tozd Tehnoservis Novo mesto, Novoles, tozd TSP Straža in njihovemu pihalnemu orkestru, župniku za opravljen obred in Domu starejših občanov Novo mesto.
Žalujoči: sin Alojz, hčerke Vida, Danica, Milka z družinami, sin Janez, brat in sestra z družino ter drugo sorodstvo
Jaz pa grem neznano kam in samo veter me spremlja z materinim jokom.
(Šmit)
V SPOMIN
Peto leto mineva, odkar se je nepričakovano poslovila od nas naša nepozabna
CVETKA KUNSTELJ
iz Mokronoga
Čas neizogibno beži, a bolečina ostaja, bolečina nedoži-vetega, bolečina spomina. Kar živi v tebi in s teboj, to je nepozabno in neminljivo. Zato bo naša Cvetka živela večno v naših srcih in mislih, ker je bila in bo ostala del našega življenja.
Mama in vsi njeni
		
		V SPOMIN
		18. decembra je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga mama, sestra
		FRANČIŠKA
		DRAGMAN iz Prečne pri Novem mestu
Hvala vsem, ki se je še spominjate, obiskujete njen grob, ji prinašate cvetje in prižigate svečke.		
	Žalujoči: vsi njeni	
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama
MARIJA STRAJNAR
rojena KRALJ iz Ledeče vasi 12
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ko so nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in vence ter jo spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se Iskri, tozdom Upori Šentjernej, Napajalna vezja Novo mesto in Ela Novo mesto. Posebna zahvala družinama Drmaž in Lenart in duhovniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: hčerke Jožica, Ema in Marjeta z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, stari oče in stric
JOŽE -POVŠE
Dobovo 3, Otočec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnemu izkazali poslednjo čast in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za podarjeno cvetje, kolektivom Zdravstveni dom Novo mesto, Labod Novo mesto, osnovni šoli Šentjernej, Novoteks Novo mesto in reševalcem Zdravstvene postaje Novo mesto. Posebno se zahvaljujemo pevcem Šentjemejskega okteta, enako tudi cerkvenemu pevskemu zboru in župniku za opravljen obred.
Žalujoči: sinovi Jože, Vinko, Božo z družinami, sin Ivan, hčerke Mimi in Slavka z družinama
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in babice
TEREZIJE GRAMC
iz Dobrave pri Podbočju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in delavcem tozda Blagovnica - Jama Astra Ljubljana in tozda Elektro servisi Ljubljana, ki ste našo dobro mamo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom Zdravstvenega doma Kostanjevica in Krško, ki so ji pomagali v njenih zadnjih urah, in župniku iz Podbočja za lepe besede in opravljen obred.
Vsi njeni Dobrava, 22. decembra 1983
V SJPOMIN
19.	decembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
HELENA ZALETE
iz Novega mesta,
C. komandanta Staneta 32
Z žalostjo v srcu se je vedno spominjamo. VSI NJENI
,	ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša mama, stara mama, teta
FRANČIŠKA ROZMAN
iz Gor. Globodoia 1, Mirna peč
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam izreku sožalje,, nam pomagali v težkih trenutkih, pokojni darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo godbt in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je za vedno zapustila naša skrbna mati
MARIJA DEŽELAN
iz Brusnic 43
Iskreno se zahvaljujemo župniku za lepo opravljen obred, osnovni šoli Grm in pevcem ter sorodnikom in dobrim sosedom.
vsi njeni
MM«
mm
i M
Ovčji pastir ni brezdelnež
Rafael Švigelj, ki je poleti pasel v 2. 'berku okrog 300 ovac, je našel zimsko domovanje v Bočki pri Metliki — Težave z boleznijo, pastirji in medvedko
JANKO JARC
*
♦
J
i
X V nedeljo bo profesor Janko Jarc napolnil 80 let. X Slavljenec je eden izmed članov duševno bogate in ustvarjalne novomeške generacije, ki je rasla med prvo svetovno vojno in v letih po njej in se kasneje vidno uveljavila v kulturnem življenju slovenskega naroda. Janko Jarc je svoje samotno življenje, ki pa nikoli ni bilo brez prijateljev, znancev in sobesednikov, posvetil vsemu, kar je lepega, pa naj je izraženo v kamnu, bronu, lesu, glasbi ali besedi To je življenje razgledanega človeka, izobraženca, kakršnih današnje šole več ne ustvarjajo. Seveda pa ne gre samo za šole, nekaj več mora biti v človeku, da živi svoje življenje tako rajiskujoče radovedno in tvorno.
Profesor Jarc, ljubljanski in praški študent, je začel svoje življenjsko poshnstvo kot pedagog, da se bi kasneje z vso dušo in z zanj značilno lucidnostjo posvetil zgodovini, muzejski in spo-meniškovarstveni dejavnosti, skrbi za pravo historično podobo dolenjskih mest, krajev in spomeniških objektov, razstavam, dolenjski galeriji, referatom, predavanjem itd.
Posebna ljubezen Janka Jarca, člana OF, interniranca v Monigu in Gonarsu ter partizana, je bila in je NOB. Kdo bi preštel vse razprave, članke in zapise, raztresene po strokovnih glasilih, revijah in dnevnem časopisju. Krona njegovega ustvarjanja na tem področju je knjiga partizanski Rog”, delo, ki v obilici tovrstnega pisanja, osvaja z objektivnostjo, dokumentarnostjo in stilno bogato besedo. Neprecenljive so tudi Jarčeve zasluge pri ustanavljanju Dolenjskega muzeja, Dolenjske galerije in Muzeja NOB. Svojo neizčrp-
♦♦♦♦♦♦
♦
no energijo je trošil tudi kot spomeniški varuh, v sodelovanju z muzealci, arhitekti, konservatorji in umetnost- f nimi zgodovinarji je rešil za S prihodnost na stotine spomeniških objektov.
Zdi se, da Janka Jarca, \ tega odrezavega, duhovitega, do kosti pronicljivega moža, ki nam je bil s svojo pojavnostjo nekaj desetletij bliže kot prenekatera novomeška J veduta, za vse čase označujejo besede njegovega prijatelja, kije pel o ljudeh, ki jih „vsaka zvezda boli in jim vse odmeva“. Ta redka zmož- ■? no st gledanja čez obzorja zaznavnega in nezaznavnega pa prinaša tudi samoto in % vse, kar gre z njo. In samota % hodi samotna.
Janko Jarc se je sam odlo- | čil za takšno življenje, nje- £ govo srce, ki je zdaj že do- * dobra spoznalo vsa hrepenenja, upe, razočaranja in vča- i. sih tudi kratka zmagoslavja, j§ to njegovo veliko srce, ki se 4 je obdajalo z oklepom in : kratkim posmehom samo pred človeško neumnostjo, % je namreč vedno bilo za nas, 4 ljudi in lepoto, ki je v nas in % našpočetju. Vse drugo je ni- 7 čevo.	v
Profesor Janko Jarc ima 7 80 let. Ob njem se bodo spet f enkrat zbrali prijatelju Ko .7 pa ,.potihnil bo svečani 4-hrum, zven čaš, veUčja, radostnega petja”, bo Janko ; Jarc obsedel sam v svojem ; stanovanju na novomeškem X Grmu. V delovnem kaftanu £ bo posedal med ljubimi knji- ; gami, pisal in še naprej iztre- v bljal človeško neumnost. Ostro, kot zna samo on. In J; čeprav ve, da je to boj brez % upa zmage. Dolgo življenje 7' ne zagotavlja odgovorov na vsa vprašanja, raje kot ne še katero zastavi. Morda tisto o smislu življenja.
MARJAN BAUER |
SPOSOJENO TRNJE
— Več funkcionarjev, manj funkcionira.
/Iz Ježa/
— So dežele, ki imajo električni tok, čeprav nimajo niti nafte niti premoga. E, pa ne moreš imeti vsega!
/ Iz Ježa/
— Proletarci vseh dežel, dajte nam posojila!
/Iz Pavlihe/
— Z izkušnjami imamo slabo izkušnjo.
/Iz Ježa/
— Vse pride na svoje. Zdaj imajo tudi naši otroci tako de-tinstvo, da bodo lahko z njim strašili svoje otroke.
(Iz Borbe)
— Zaradi pomanjkanja električnega toka najbolj trpijo tisti, ki so najmanj krivi
(Iz Politike)
— Napetost toka ni več 220 voltov, dosegla je 220 odstotkov.
Oživeli dom
Obnavljajo dom na Travni gori — Lepa točka
tunstičru dom na Travni gori že nekaj let ni imel praveg?gospodarja, zato je bil zvečine zaprt. Tudi ob sobotah in nedeljah so popotniki, ki jih je pot zanesla v ta konec, našli na vratih le napis „Zaprto!“. Kaže, da se bodo razmere spremenile, odkar je Športno društvo Ilirija iz Ljubljane pržvzelo dom v oskrbo in so ga začeli temeljito prenavljati.
Zdaj tečejo dela pri obnavljanju sob, spalnic, kuhinje, centralnega ogrevanja in pri urejanju okolice. Dela bodo zaključena okoli novega leta, kar pomeni, da bo dom v prihodnjem letu zaživel. To bo lep dosežek za turizem v tem koncu, saj tu ne manjka lepih smučišč in sprehajališč, saj je dom odlična izhodiščna točka za izlete v okolico, pri čemer velja posebej poudariti bližino slavne partizanske bolnišnice Ogenjca.
V suhih dneh, ko je težava z vodo, bodo priskočili na pomoč, kot so vedno doslej, sodražiški gasilci.
S.B.
BOČKA PRI METLIKI - Nemalo pozornosti je vzbudil trop blizu 300 ovac, ki so se konec-oktobra zečele pasti po pašnikih okrog Bočke pri Metliki. Ljudje so v začetku mislili, da gre za živali, ki so se med nomadskim potovanjem z bosenskimi pastirji že večkrat ustavile za nekaj dni tudi v Metliki, a so kmalu opazili, da so se ovce z gospodarjem vred ustalile v dokaj improviziranem hlevu-v Bočki.
Ovčar, ki se je s svojimi ovcami odločil prezimiti v Metliki, je Rafael Švigelj iz Krškega, sicer kooperant krškega Agrokombinata. Za ovčerejo ga je navdušil tast, tako da je
KRŠKO PRVO
BREŽICE - Garnizija iz Cerkelj je v Brežicah organizirala tradicionalno srečanje športnikov posavskih občin in garnizije v 5 športnih disciplinah. Rezultati: streljanje: 1. Sevnica, 2. Krško, 3. Brežice, 4. Garnizija Cerklje; tenis: 1. Sevnica, 2. Cerklje, 3. Brežice, 4. Krško; kegljanje: 1. Krško, 2. Sevnica, 3. Brežice, 4. Cerklje; odbojka: 1. Cerklje, 2. Krško, 3. Brežice, 4. Sevnica; šah: 1. Cerklje, 2. Krško, "3. Brežice, 4. Sevnica. V šahu je bil tudi posamični turnir. Zmagal je šahovski mojster Franič iz Cerkelj. Ekipno so v vseh disciplinah zmagali Krčani s 14 točkami, 2. Sevnica 13 točk, 3. Garnizija Cerklje 13 točk, 4. Brežice 10 točk. Športniki Krškega so prejeli prehodni pokal, ki so ga lani osvojili Brežičani, vse prvouvrsčene ekipe v posameznih disciplinah pa so prejele pokale v trajno last.
JANKO BLAS
V SOBOTO IZLET METLIŠKIH SMUČARJEV
METLIKA - Metliški smučarski klub organizira v soboto, 24. decembra, enodnevno smučanje. Zaradi zelo spreminjajočih se snežnih razmer bodo udeleženci lahko zvedeli za smučišče šele dan pred odhodom, vse informacije pa bo moč dobiti pri Cvetu Rusu, tajniku občinske telesnokultume skupnosti. Predhodne prijave za smučanje niso potrebne, odhod posebnega avtobusa pa bo ob 6. uri zjutraj izpred metliškega hotela.
DEDEK MRAZ V ŽABJI VASI
ŽABJA VAS - Dedek Mraz bo obiskal otroke iz krajevne skupnosti Žabja vas v nedeljo, 25. decembra. V domu krajevne skupnosti bo ob 15. uri sprejel najprej malčke, rojene leta 1981 in 1982, ob 16. uri pa otroke, rojene 1977, 1978, 1979 in 1980. Ob 17. uri pa vabi vse otroke na predstavo risanih filmov in veselo novoletno rajanje.
Race na ledu
Divj'e race drsajo
DOLENJA VAS - Dolenjevaški lovci so na Obrhu pri Ribnici, kjer je zajetje za vodovod Kočevje-Ribni-ca, pred približno desetimi leti naselili 150 divjih tac. Pravijo, da se jim je to vlaganje dobro obrestovalo.
Vodovodarji so se sicer pritožili, ker race onesnažujejo pitno vodo. Race pa so se razmnožile še v Založju, na izviru potoka Ribnica, na Slatniku in drugod.
Vinka Goršeta in Iva Lovšina smo presenetili tedaj, ko sta krmila divje race na zeledenelem potoku Ribnica v Dolenji vasi. Ko je Vinko požvižgal, so priletele, med .pristajanjem" podrsale po zaledenelem potoku in začele pobirati kruh in koruzo, ki stajo z Ivom nametala na led. „Na krmljenje so že tako navajene, da me zjutraj kar čakajo," je povedal Vinko Gorše.
J. P.
pred tremi leti poiskal pašnike na Blaževem brdu nad žumberškimi Sošicami, ovce, predvsem solčavske pasme in križanke, pa je zaradi raznih zapletov kupil šele lani poleti, a še to le 116, namesto načrtovanih 300. Takrat je tudi pustil službo kmetijskega tehnika pri novomeški kmetijski zadrugi, na Blaževem brdu pa postavil 400 m2 hlevov in stanovanjski objekt.
Lansko zimo je Švigelj preživel pod Goijanci, a ga je ta izkušnja preveč stala. Zaradi visokih zametov je bila cesta na slovensko stran neprevozna nekaj tednov, tako da ni mogel priti na Blaževo brdo niti veterinar, za neznao boleznijo pa je takrat Rafaelu poginilo okoli 40 ovac. Zato mu je letos ponudil gostoljubje v svojem hlevu Mile
NOVO STRELIŠČE IN SMUČIŠČE
LESKOVEC - Veliko prostovoljnega dela je bilo potrebno, da so postali Leskovčani bogatejši za dve športni pridobitvi. Tako so v stari osnovni šoli uredili strelišče, katerega otvoritev naj bi bila prav danes, že med letom pa so blizu kraja uredili smučišče in postarali vlečnico ter hišico. Kot zanimivost naj omenimo, daje zemljišče za smučišče brezplačno odstopil kmet Franc Strgar, pomoč pri materialu za vlečnico in hišico pa je ponudilo SOP. Ce k temu prištejemo še 600 prostovoljnih delovnih ur, potem imajo Leskovčani biti na kaj ponosni.
J. ARH
• Vranešič iz Metlike, katerega 50 ovac je Švigelj pasel skupaj s svojimi. Vendar pa mu je le teden dni pred odhodom v Metliko medvedka, ki so jo konec novembra ubili lovci v Pendirjevki, napadla več ovac, tako daje skupaj z mladiči, ki so ostali brez mam, poginilo blizu 30 živali.
Čeprav je Švigelj v Beli krajini šele dva meseca, pa se je odločil, da bo tu tudi' ostal. „Kupiti želim kmetijo, seveda pa je zame najpomembneje, da ima kmetija čim več zemlje v enem kosu. Potem bi tudi razširil čredo na 600 ovac; 300 jih je namreč dovolj le za životarjenje,” pravi ovčar, ki je prepričan, da mu bo takrat pomagala tudi žena, ki je zaradi mnogih težav večkrat že obupala. Hkrati pa priznava, da kljub temu, da se bo ustalil v Beli krajini, poletne paše nad Sošicami ne bo opustil. ,,Planinska paša je za ovce idealna, na 170 hektarih je hrane več kot. dovolj, hkrati pa nakosim tudi okrog 60 ton sena za zimo,” je vztrajen Rafael, kar pa ni moč reči za pastirje, ki so prišli k njemu služit kruh. Vzdržali so le po dan, dva, najdlje 4 mesece, pri njem pa so videli le možnost velikega zaslužka in brezdelje. Zato še vedno išče oz. izbira pastirja, kajti dobil je več kot 200 pismenih ponudb, prišle so iz vse Jugoslavije, celo iz Makedonije.
Čeprav je Švigelj, kot sam pravi, šele začetnik v ovčarstvu, pa se k njemu zatekajo po nasvete mnogij želijo pustiti službo in začeti z ovčerejo. Zanima jih, kako bi začeli, kakšne pogoje dajejo kmetijske zadruge. Dokaz več, da dobiva ovčereja pri nas vedno večjo veljavo.
M. BEZEK
-JISISP
ZIMSKO DOMOVANJE — Ko je zapadel sneg, ostajajo ovce v ogradi, prej pa so se pasle po nepokošenih pašnikih okrog Metlike in s tem po besedah ovčarjev Šviglja in Vranešiča (na fotografiji) opravile koristno delo. (Foto: M. Bezek)
PRiHGDNJI TEDI
DEDEK MRAZ V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V ponedeljek torek in sredo, torej 26., 27. in 28. decembra, bo otroke iz vse črnomeljske občine obiskal dedek Mraz. Ob 15.30 se bo peljal s spremstvom po Kolodvorski ulici v Črnomlju ter v ponedeljek govoril otrokom pred vrtcem na Čardaku, v. torek pred osnovno šolo na Loki, v sredo pa pred Ljubljansko banko, kjer bo tudi rajanje. Vsak dan po sprevo; du bo v OŠ v Župančičevi ulici igrica „Tinček in Tonček”. Obdaril pa bo črnomaljske otroke dedek Mraz v četrtek, 29. decembra, in sicer ob 15.30 v OŠ v Loki (za KS Loka), ob 16. uri v telovadnici OŠ v Župančičevi ulici (za KS Griček) ter ob 17. uri v črnomaljskem gasilskem domu (za KS Heroja Starihe). V ostalih krajevnih skupnostih v občini bo dedek Mraz obiskal predšolske otroke skupaj s šok skimi v osnovnih šolah.
S KOCUO PO ULICAH
BREŽICE - Otroško praznovanje bo letos nekoliko skromnejše, z» manj zunanjega blišča, in tudi p°" klicnega lutkovnega gledališča ne bo v goste. Lutke pa bodo kljub ten«1 razveseljevale otroke v več krajih’ Igrico jim pripravljajo vzgojiteljice it otroškega vrtca v Brežicah. Dedek Mraz se bo po mestnih ulicah vozil s kočijo ob veselem spremstvu glasbenikov, zajčkov, medvedkov in drugih živali. Obdaritve in pogostitve # bodo po krajevnih skupnostih zvrstile od 26. do 30. decembra.
V METLIŠKI OBČINI
.
METLIKA - Ob pričaKovanjU dedka Mraza so v metliški občini začeli ta teden z urami pravljic« pesmi in iger, ki so jih pripravne tovarišice iz vrtca. V torek in sred® so bile ure v KS Radoviča in Rosal-niče, v četrtek, torej danes, pa bodo v gasilskem domu v Drašičih ® otroškem vrtcu v Metliki. V petek pa v gasilskem domu na Lokvici, v ponedeljek v osnovni šoli na Suhor-ju, za KS Gradac in Podzemelj Pg isti dan v OŠ Podzemelj. Vse ure pravljic bodo ob 15. uri.
Dedek Mraz bo začel obiskovati predšolske otroke v metliški občini v torek, 27. decembra, ko se bo ob 15. uri ustavil v stari šoli na Radoviči, ob 17. uri pa v gasilskem domu v Drašičih. 28. decembra ga bodo ob 15. uri v rosalniškem gasilskem domu pričakali otroci iz KS RosaF nice in Božakovo, 29. decembra ob 15. uri v telovadnici metliške osnovne šole metliški cicibani, prav tako pa isti dan ob isti uri malčki v Lokviškem gasilskem domu. 30. decembra ob 13. uri se bo dedek Mraz še zadnjič ustavil v osnovni šob Suhor.'
%
DEDEK ŽE VABI OTROKE — Medtem ko zadnje dni decembra starši zaskrbljeno begajo po trgovinah, kjer marsičesa ni več dobiti, se otroci že vesele srečanja z dedkom Mrazom. Ta srečanja' krajevnih skupnostih pripravljajo z vso skrbnostjo, čeprav imajo ob vsem programu še najmanj dela) darili, na katere se je dedek letos pripravil nadvse stabilizacijsko. Seveda pa zaradi manjših zavitkov« otroci niso nič manj veseli, za en dedkov bombon ček so recitirali in peli, kot je bilo slišati minulo nedeljo v Domu JLA v Novem mestu, kjer so srečanje z dedkom pripravili člani DPM Center in KS Ločna-Mačkovec. (Foto: J. Pavlin)
fZABAVNA
iapHF jjpBH
Zaprosili so me, natančneje povedano, naročili so mi, naj napišem zabavno pesem o delavki Terezi.
„Kaj veselega, veste, kaj takega, da bodo ženske pokale od smeha. Vi boste to znali narediti, saj ste homurist," je mlel moj Sekretar. Bilo je nekaj dni pred proslavljanjam petindvajsetletnice Hitrotkala, tam pa sedajo za stroj praviloma le ženske, moški se drže bolj pisarn ali pa tekajo po službenih potovanjih. Zakaj jim ne bi napravil veselja? sem se vprašal, vzel pot pod noge, se pretegnil do Hitrotkala, poiskal delavko Terezo, da ne bi svoje vesele pesmi
pisal brez repa in glave. Med pogovorom ni ustavila stroja, ker je vezana na normo.
„Vstajam ob štirih, ker stanujem osem kilometrov izven Repičevine," je pričela. Ni se mi zdelo smešno.
„Dva otroka imam. Prva je deklica, drugi fantiček. Lušt-kana sta oba. Mali je v vrtcu, mala doma pri moji mami," je nadaljevala, mene pa ni in ni hotel posiliti smeh, še duhovita iskrica se mi ni utrnila.
„Za vrtec odštejem tri tisoč petsto dinaijev, mami, ki varuje malo, dam dva tisočaka. Danes je draginja, veste, otroci pa zahtevajo svoje," je bese-
dovala, moji možgančki pa so iskali temo za naročeno pesem, ki bo na proslavi ogrela dlani prisotnih in jih spravila v krohotanje.
„Ne. Svojega stanovanja nimamo. Pet prošenj sem že napisala, on tri. Odgovarjajo, da so drugi še bolj potrebni strehe nad glavo kot mi."
Kolikor dlje sem poslušal delavko Terezo, toliko bolj sem bil prepričan, da sem propadel, pogorel, padel v vodo, da bom rdeč kot paradižnik, osramočen stal pred svojim Sekretarjem: brez duhovite, brez zabavne, brez smešne in ne vem kakšne pesmi. Zbal sem se celo, da bo
jubilej osiromašen zaradi moje nesposobnosti.,.
„Norme so visoke. Krepko je treba pljuniti v roke, če hočem prinesti domov trinajst tisočakov ob koncu meseca."
Žarnica v mojih možganih je posvetila. Napisal sem duhovito pesem o osebnem dohodku delavke Tereze. Med branjem so se režali le vodilni iz podjetja pa še povabljeni iz občine. Delavka Tereza in njene sodelavke recitatorki niso niti zaploskale.
Vedno sem govoril, da I bilo treba posvečati več p< zomosti kulturnemu dvig naših delovnih ljudi.
TONI GAŠPERK