■}% priti prejeman: za
.elo leto naprej 28 K — b pol leta , 13 , — „ tetrt , , 6,60, Mesec , 2 „ 20,
'V apravnlitvu prejenu:
za
celo leto naprej 20 K — h •ol leta {•trt , »•ser.
, 10,
G.-n 1-70,
i	K';-	v
	" ■-v -	
		
	V&iV -	
		■
		m
		M
		Mi
		/ga
	' "'.-(H i	jga
A	m i	.JU
A		■BiMnaBni
'£a pošiljanje ua dom SO h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno in Inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice 81. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ue vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
Iihsja vsak dan,izvzemal nedelje in praznike, oh pol 8. uri popoldne.
Štev. 226.
¥ Ljubljani, v četrtek, 2. oktobra 1902.
Letnik XXX.
„Svobodomi$leci".
Med najbolj praz.no glave med vsemi, ki hodijo po naSem planetu ob začetku dvajsetega stoletja, štejemo puhle krifiače, ki ne znajo druzega, kakor govoriti o svobodi; za to ni treba nikakih študij, in pesem o »svobodni misli« je tako lahka, da se je more vsakdo naučiti pri vrčku piva brez vseh tažav.
V Genfu so imeli pred nekaj dnevi svoje glavno zborovanje zastopniki svobodne misli. Govorili so o najrazličnejših stvareh, katerim so vedno pridejali refren o »svobodi«. »La Verite Frangaise« je poročala, da če se vse njihove trditve sestavijo, bi se človeku zdelo, da je bil to — kongres norcev. Tako ubožne, prazne in nelogične so bile misli, ki so jih spravili na dan »vitezi svobodne misli«.
Zahtevali so, da se odpravijo vse vere, da se iz vsega javnega in zasebnega življenja prežene ona morala, ki nosi svoje ime po Kristusu, znanstveno se mora sestaviti nova »civilna morala«, žena in otrok se morata duševno osvoboditi, ljudstvu se morajo z znanostjo izbiti verski predsodki, vesoljni boj se mora napovedati duhu avtoritatizma, ustanoviti se mora »mednarodna svobodna misel« ('), priznati se mora neskončno izpo polnjevanje človeškega duha, celo človeštvo se mora od temelja do vrha preustvariti s svobodno mislijo — to so bile glavne teze tega shoda.
Izredno brbljave so bile ženske na tem shodu. Ce liberalke politizirajo, pride vedno kaj posebnega na dan, in tudi na tem shodu je neka svobodnjakinja predlagala, »da se naj odpravi soprogova in očetovska oblast, ki ženo ponižuje in je škodljiva otrokom«. Shod je začel z vso resnostjo debatirati o tej tezi. Liberalke seveda bo bile za »svobodo«. A med zborovavci je bilo tudi več oženjenih mož in očetov. In tem ni šlo v glavo, kako bi se dala odpraviti očetovska oblast. Po dolgem prepiru z liberalkami so slednjič sklenili resolucijo, da se mora »odpraviti vsaka tradicija avtoritarizma iz rodbinskega življenja.
Glede otrok so sklenili: »V rodbini se med stariši in otroki priznavajo samo enake
in skupne dolžnosti pod nadzorstvom postave.«
Ko so imeli ta mojstrski sklep na varnem, so začeli zabavljati na vse pretege čez »verige klerikalizma«.
Ena glavnih luči tega zborovanja je bil Hubbard, ki je govoril o socialni revoluciji. Ta je privedel delirij svobodomislecev do vrhunca. Prijel je do zadnjih posledic brezbožne vzgoje. Med bučnim odobravanjem vseh zborovavcev je izrekel besede: »So-oialna revolucija ne bo mogoča, dokler nepreženemos prestola zadnjega samovla-darja, hipotetičnega mon-arha nebes, in na njegov prestol ne dvignemo človeštva«
Torej tista stara pesem, ki se je začela ob početku sveta in ki je prve svoje pristaše strmoglavila v prepad.
A ti svobodomisleci so s sklepom svojega zborovanja jasno pokazali, kako oni umevajo svobodo. Praktični rezultat shoda je bil ta, da so poslali častitko Combesu, ker s silo zapira katoliške šole in preganja redovnike, ki nočejo ničesa druzega, kakor nekoliko — svobode!
Svobodnjaki čestitajo onemu, ki svobodo ubija!
To je logika liberalcev.
Hrvaška pod mažaronsko
moro.
Pisatelj zgodovine banovanja grofa Khuen Hedervaryja ni našel dosti besedi, s katerimi bi bil proslavil tega za Hrvatsko tako znamenitega državnika — seveda po nazorih mažaronekih. Kdor je prebral to knjigo, a ob enem slišal, koliko nedolžnih žrtev je padlo prigodom volitve v deželni zbor v Bošnjakih, kako so v Sjeničaku kmetje pobili tri uradnike, češ, da nosijo s seboj mažarsko zastavo, a prišli so Ie na komisijo, kako so pred nedavnim v Zagrebu izbruhnile strasti med Hrvati in Srbi, da je morala biti oglašena celo nagla sodba, ta bode moral čisto drugače soditi o tej vladavini.
Kdor je preživel na Hrvatskem dobo Rauchovo in dobo Mažuraftičevo, more lahko razsojevati o sedanji dobi. Kolikor je ostalo
Hrvatom politične svobode izza Mažuraniča-vega banovanja, je v zadnjih dvajsetih letih popolnoma zginila. Zdaj se sploh o politični svobodi na Hrvatskem ne more niti govoriti. Kakšne so volitve v dež. zbor, je znano že povsodi ter jih povsodi obsojajo, le ma-žaroni so ž njimi zadovoljni. Enake so volitve tudi v županijske skupščine in v mestna in občinska zastopstva. Mažaronska stranka je v saboru skovala nalašč take vo-litvene zakone, da morejo biti voljeni v vsa zastopstva le mažaronski privrženoi. To delo se izvaja dosledno po celi zemlji. Glavna skrb vseh političnih oblasti je ta, da ostane povsodi mažaronščina na površini. Kjer se ne da to izvesti po zakonu, tam se dokonča s silo; a če se je zakon prekršil, zato ne vpraša nobeden, a na pritožbe opozicije se sploh ne odgovarja.
O političnih skupščinah ne more biti na Hrvatskem niti govora. Obstoji sicer zakon o zbiranju na skupščine, toda kotarski predstojniki ga tolmačijo po svoji volji ter ne dopuščajo opozicijonalcem nobenih političnih sestankov. Celo poslancem branijo, da svojim volilcem dajejo račun o svojem delovanju.
Dosedaj je od opozicionalnih poslancev edini dr. Vrbanič govoril pred svojimi vo-<livci, seveda v prisotnosti kotarskega predstojnika, ki ja pazil na vsako besedo govor-nikovo, da ga vjame in prepove nadaljno zborovanje. Mažaronski poslanci pa ne čutijo nobene potrebe, da so snidejo s svojimi volivci, saj so prepričani, da bodo zopet voljeni tudi proti volji naroda, če bode vlada hotela. Tako je zavladalo na Hrvatskem v političnem pogledu največje mrtvilo. In vendar bi ravno zdaj bilo potrebno, da se narodu razjasni finančni položaj zemlje, ko se pripravlja regnikolarna deputacija na dogovore z ogrsko deputacijo. Zares prečudna prikazen je ta malomarnost naših političnih strank, da se o tem za deželo tako važnem vprašanju ne razpravlja niti po časopisih nit* po skupščinah.
To je na Ogrskem čisto drugače. Tam se bore na vse načine za carinsko samostal-nost, in vlada naroda ne ovira v tem po kretu, marveč ga podpira. Na Hrvatskem se pa še o finančni nagodbi pisati ne sme, češ, da bi se tako tudi samej regnikolarnej de-
putaciji škodilo. In kdo vendar more dandanes zmagovati v takih vprašanjih ? Le ona stranka, ki ima probujen in odločen narod za seboj. Na Hrvatskem pa to ne sme biti, kar je čisto razumljivo, ker večina naroda ne more odobravati delovanja maža-ronske večine niti na političnem niti na gmotnem polju.
Pod sedanjim zistemom je postala Hrvatska politična ničla ter je nikjer ne uva-žujejo. Brišejo jo z zemljevidov in hrvatsko njeno lice spreminjajo v mažarsko, in to vso proti jasnemu zakonu, katerega noče noben mažaron braniti na merodajnih mestih, marveč vsi trdovratno molčo, ker jim tako veli mažaronski zistem. V gmotnem pogledu pridemo pa v kratkem na kant. Letni proračunski primanjkljej iznaša že 400.0C0 kron, ker se davki vedno slabeje plačujejo. Narod se v zdvojnosti seli kar trumoma ter zapušča svojo rodno zemljo, ker vidi, da pod tako upravo nima nobenega pogoja za pristojno življenje. To so gotovo slaba znamenja tako hvaljenega mažaronskega zistema. Politično robstvo in gmotno propadanje naroda je doseglo že prevelike meje, in skrajni čas je že, da se tej mažaronski mori stori konec.
Priprave za državni zbor.
Konečni termin za začetek zimskega zasedanja državnega zbora še ni določen, ker se vlada radi premnogih opravil v nagod-benem vprašanju še ni mogla pečati s to notranjo zadevo. Gotovo je le to, da želi vlada čim prej pričetek parlamentarnega dela. Praška »Polit k« javlja, da je sestanek poslanske zbornice določen na 15. oktobra, v poslaniških krogih se pa trdi, da se parlament ne snide pred 22. oktobrom. Takoj po dovršitvi nagodbenega prašanja, bržkone že prve dni prihodnjega tedna, prične ministerski predsednik dogovore s češkimi, oziroma nemškimi poslanci, da si tem potom zagotovi kolikor možno mirno delo v zbornici. Imenovani praški list pripominja, da ni izključeno, da vladar sam poseže v to spravno akcijo in pozove k sebi razne Češke in nemške voditelje. Tej veBti pa oporeka dejstvo, da je dr. Koerber, odkar je na krmilu avstrijske vlade, vedno sam izvedel vse politiške in parlamentarne akcije in v tej
LISTEK.
Iz Tržiča črez javorniško sedlo na Grintovec.
(Dalje.)
Ivan ni bil mnogo poten, lahkokrili skoki mu niso bili delali mnogo težav, kakor tudi Zdravku ne, zato sta se pa tresla tem bolj, dočim je gospodu Zarnikovemu in meni pot kar lil po obrazu in nama zakrival dalekovid. Počasi smo se pomirili. Lahna Zdravkova sapica, znak njegovega žitja, se je izpremenila v jednakomerno dihanje in dobro je bilo. Tedaj pa se je usul iz ust Ivana — ravno njemu je bilo tega treba — tok groženj proti biku, grozovitih groženj, kako se bo maščeval, kako ga bo, ako ga še enkrat dobi v svojo pest, akoravno bik njegove pesti še od daleč ni videl. Meni je tedaj nehote prišel na misel francoski častnik Gerard, ki popisuje v svojem krasnem delu: La chasse au lior, kako grozijo Arabci v svojem varnem zavetju približujočemu se levu in mu pridevajo vse priimke, samo
častnih ne. Naenkrat se začuje rjovenje leva, blizu je, ženske skovikajo in se tresejo po šotorih, sicer hrabremu Arabcu upade pogum in tiho pošepeče svojemu rjavemu tovarišu: Kralj puščave. Nobenega glasu v duarju, semtertje vik šakala ali hijene, ki sledita levu in poberata ostanke kraljeve gostije.
Ko je Ivan prenehal, videč moj roga joči se obraz, udarili smo jo naprej in prišli čez dve uri visoko nad Štularjevo planino v češko kočo. Koča je bila že drugje ob širno popisana, zato bo moj opis bolj kratek. Stoji 1600 metrov nad morsko gladino v varnem zavetju pod Grintovcem. Videl sem že mnogo koč nemških in slovenskih, in prenočeval v njih, pregledal, kako so urejene in pazil na postrežbo, zato lahko rečem, da je češka koča v tem oziru jedna prvih. Cene pijačam in jedilom so zelo zmerne, čaša čaja n. pr. velja 12 kr., pol litra vina 30 kr., k čemur seveda nekoliko pripomore razmerno nizka lega —- Kredarica n. pr. Btoji 900 m. višje — in lahka zveza s svetom. Dopisna knjiga in tarifi so pisani v treh jezikih, češkem, slovenskem in nemškem.
Največ pride sem Čehov, njim sledijo Slovenci, najmanj je Nemcev, kar se lahko razume. Tudi prostori so izborno urejeni. Zelo mi je ugajalo, da so tu tudi posebne sobice in ne samo velike Bobe, najbolj pa, ko sem videl pri VBtopu v kočo viseti v kotu razpelo z našim Odrešenikom. V gorah ee človek veliko rajše spominja na Boga nego v nižavi. Želeti bi bilo, da bi jo Slovenci bolj obiskovali, ravno tako Grintovec in druge gore v obližju. O tem še pozneje.
Nismo bili še dolgo v koči, ko smo imeli veselje radovati se nad krasnim naravnim pojavom, imeli smo nevihto ali hudo uro, ki je prihrula s Koroškega sem in razlila svoj žolč nad nami. Najprvo grobna tišina, vsa narava pričakuje z nekim trepeta-njem, kdaj se bo začelo. Naenkrat udari v bližnjo smreko ali hrast, dež se ulije, strela Bledi za strelo, pa tu je vse drug»če, kakor v nižavi, odmev poveča moč strele zelo, ves prizor je bolj strašen, pretresljiv. Zvečer smo imeli še čast, kratkočasiti so s prijaznim češkim duhovnikom Kubičkom, ki je šel drugo jutro na Kočno.
Spali smo dobro, kar je bilo tudi po-
trebno, kajti 6. avgusta smo morali dovršiti glavni del svoje ture, pot na Grintovec in na drugi strani doli v nižavo v Kamnik. Zgodaj zjutraj ob štirih smo jo pobrali naprej, noseč seboj prijetne spomine na češko kočo in polne nahrbtnike. Predno smo odšli, zapisali smo se še v knjigo, da bo vsak obiskovalec koče vedel, kdo smo bili, in se spomnil na nažo junaške čine.
Bili smo zopet veseli, zelo dobre volje. To je jedno najboljših sredstev, ako hočemo narediti kako težavno turo. In k težavnim turam prištevajo tudi pot od češke koče na na Grintovec. Mnogo smo slišali in brali, kako nevarna in težavna je ta pot, zato smo mislili, da nas čaka najmanj na kakih de-Betih krajih gotova smrt, pa varali smo se.
Tukaj bi bilo treba nekaj omeniti, kar našemu hribohodstvu mnogo škoduje. Vsaka tura, najsi bo še tako lahka in brez nevarnosti, se takoj razglasi kot huda, nevarna in težavna, ljudje se samo strašijo in naše planine so tako veliko manj obiskovane, kakor bi bile lahko. To ni prav. Tudi hoja na Grintovec ni taka, kakor jo Blikajo in kakor se bere celo v alpinskih knjigah.

dobi krona ni prišla v položaj, da bi pričela neposredno akoijo. Težavno delo torej prične dr. Koerber sam, če je pa tudi izvede, bo pokazala bližnja bodočnost.
Kardinal Rampolla povzročil zagrebške nemire!
Oorostasne budalosti se je iznebil te dni v Spljetu izhajajoči list »Jedinstvo«. S pomočjo Mladočehov je, kakor trdijo poučeni krogi, tako dolgo stikal za pravim povzročiteljem zagrebških nemirov, da ga je našel; in ta ni nihče drugi nego državni tajnik v Vatikanu kardinal Rampolla. Zgodilo ae je pa to natančne takole: Vatikanu je bilo mnogo na tem, da se odvrne pozornost Hrvatov od avetojeronimske afere ter od glagolice (!). Kardinal Rampolla ae je v to svrho poslužil nadškofa Milino-v i č a in to je naročil (!) znanemu Luji V o j n o v i č u , naj spiše znani članek proti Hrvatom ter poskrbi ca to, da ae objavi v Belgradu in Zagrebu. Bil je to oni članek, ki ga je priobčil •Srbobran« in ki je potem povzročil tolike nemire. — To pa ni še najhuje. Nadškofa Posilovič in dr. Stadler sta bila poučena (!) o stvari, a nista o tem ničeaar sporočila škofu Stross-majrerju, ki bi bil — kako lepo — gotovo preprečil to drzno početje. Da, tudi Madja-rom prijazna vlada v Zagrebu je aodelovala (!) pri tej zaroti. — Kaj druzega torej še treba: Hrvatje naj bodo previdni in prepričani, da je bila proti njim naperjena »vatikansko- madjarska-srbska koalicija«. —Tako je! Za jezuiti ter hrvatskimi škofi pride na vrsto Vatikan; kajpada le za one bedake, ki verujejo takim gorostaanim budalostim. Imenovani list sam izpočetka priznava, da ne veruje povaem iz znane mu kovačnice došlemu spisu, konečno pa vkljub temu pripomni: »Na tem svetu je vse mogoče!«, češ nekaj se bo že prijelo, in bolje je nekaj, nego nič.
Nemški carinski tarif.
Sedaj je tudi oficielno določeno, da se snide nemški državni zbor dne 14. oktobra. Kakor je naznanil predsednik grof Billeatrem, bodo v prvi seji na dnevnem redu došle peticije, potem se pa takoj prične razprava o carinskem tarifu. S tem je pa tudi določeno, da pride predloga o carinskem tarifu že dobro obdelana pred poslansko zbornico. Dotična komisija se je sošla k posvetu pred dobrimi štirinajstimi dnevi in v tem kratkem čbbu je završila drugo branje oarinskega tarifa. Delalo se je torej z veliko naglico, kajti za drugo branje so potrebovali le nekaj dni več, kakor za prvo mesecev. Opozicija je v zadnjih dneh skoro popolno umolknila. Sedaj je na dnevnem redu le še carinski zakon. Razni poslanci bodo sicer izkušali še prodreti z nekaterimi predlogi ter vladi nekoliko zastaviti pot, toda ostalo bo večinoma le pri poizkusih. Za kulisami je že določeno, kaj ae sprejme in kaj ne, in torej ti predlogi ne bodo povzročali nobenih posebnih zaprek. Soc. demokratje prete sicer v naj-skrajnejem slučaju z obstrukcijo, toda na uresničenje te grožnje nihče prej ne misli, dokler se v resnici ne pojavi. V takih razmerah se bo vlada lahko pripravila na od-
Najprvo amo korakali skupno s češkim duhovnikom in njegovim vodnikom — mi nismo imeli nič vodnika, ker nam ga ni bilo treba — po kamenju, dokler se pot ne cepi. Tu amo ae poalovili od duhovnika, ko jo je pomaknil proti Kočni, dočim smo jo mi udarili po našem hribu in aicer od začetka čez ■neg, ki pa ni posebno strm, torej tudi ne nevaren. Nadalje Be vije steza, ki je zelo dobro izpeljana, po skalovju vedno višje in višje. Tudi tu ni nobene nevarnoBti. Nekatera mesta bo aicer sama na sebi nekoliko opasna, pa tu dobiš vselej kak železen kavelj ali žico, da Be popneš mimo. Previdnosti je treba in nič se ti ne more zgoditi. Najbolj previdno smo pa morali Btopati čez ■neg, na katerega smo naleteli pozneje. Vije Be v dolgih progah po grapah nizdolu in je navadno precej strm. Ravnati se mora tako: Zaaadi palico vedno v ono stran, kjer je gora, globoko v sneg in Bi naredi s čevljem dobro stopnjo, zatem drugo itd. Še bolje je, ako imaš cepin (Eispickelj. S tem Bi lahko tudi po zelo trdem snegu in ledu narediš stopinje, ki ti olajšajo pot. (Dalje prih.)
poved trgovinskih pogodb koncem tekočega leta ter a tem izpolnila svojo ter željo ve Čine parlamentarnih strank. Sicer ae od zunaj, posebno z avstrijske strani še vedno dela na to, da se pogodbe podaljšajo za eno leto, toda Nemčija bo imela v rokah potrebno orožje in ae bo kaj nerada odrekla vspehom, ki jih pričakuje v prihodnji carinaki vojaki.
Barski generali pri cesarju Viljemu.
Berolineki krogi ae sedaj obširno pečajo z obiskom burakih generalov na berolinakem dvoru. Oficielno ae javija, da ta vsprejem še ni definitivno določen. Zastopniki burskega naroda morajo prej izpolniti pogoje, ki jih stavijo v tem oziru Angleži. Anglija pred vsem zahteva, da ae generali ne predstavijo nemškemu oesarju sami, marveč v spremstvu angleškega poBlanika. Generali so, pravijo, angleški podaniki in glaaom mejnarodne pogodbe smejo le v spremstvu zastopnika do tične države, kateri pripadajo, zaprositi avdi-ence pri kakem vladarju. — Bržkone bodo Angleži tudi drugim evropskim dvorom stavili enake zahteve. Ker burski generali še niso sprejeli tega pogoja, vsprejem na berolinskem dvoru še nikakor ni določen.
Angleški minister o bodočnosti Burov.
V Bristolu je imel angleški zakladnik Hicks Beaoh predvčeranjim politiško važen govor, v katerem se je tudi dotikal usode Burov v Južni Afriki. Rekel je mož mej drugim: Južna Afrika dobi v kratkem samostojno vlado, če burski voditelji ne bodo še nadalje poslušali slabih prijateljev in svetovalcev na evropskem kontingentu. Dober izgovor ! Dolgo časa so iskali kakega pametnega razloga, da bi mogli zavleči izpolnitev dane obljube ob sklepanju miru, sedaj se pa sklicujejo enostavno na evropske svetovalce. In vendar doslej niti eden izmej v Evropi bivajočih burskih generalov ni podal le ene izjave, ki bi svedočila, da se Buri nočejo udati v usodo.
Iz brzojavk.
Hrvatski ban Khuen-He-d e r v a r y se je včeraj povrnil z letovišča v Zagreb. — Avtonomni carinski tarif pride še letos v parlament ter stopi pred koncem leta v veljavo. Vsled tega ne bo potreba podaljšati trgovinskih pogodb. Ce bo le res! — Staudingerjeva afera v parlamentu. VsenemSka glasila naznanjajo, da se prične takoj v prvih dneh zasedanja poslanske zbornice razgovor o teku obravnave pred ljubljanskim sodiščem. — Loubet ne potuje v R i m. Listi poročajo, da je imel vatikanski zastopnik v Parizu vspeh ter pregovoril Loubeta, da ne obišče ital. kralja. Loubet noče žaliti sv. očeta, ker tako potrpežljivo molči nasproti kongregacijski gonji. — Francoski parlament se snide dne 14. oktobra. Vlada je že pripravila proračun. — Revizija švicarske ustave. Revizija se tiče državnega prispevka posamnim kantonom za šolske namene. — Španski kralj proti vladi. Kralj Mfonz ni hotel podpisati nekega dekreta, ki ga mu je predložil vojni minister Weyler. Razpor mej krono in vlado je pomenljiv, posebno sedaj, ko so na dnevnem redu verska vprašanja.
Dnevne novice.
V Ljubljani. 2. oktobra.
Petindvajsetletnico praznuje „Ceci-lijino društvo v Ljubljani" v četrtek, dne 8. novembra. Ta dan bo pri sv. Jakobu slovesen »Requiem« za umrle ude, v stolnici pontifikalna sv. maša, slavnostna seja in potem XII. občni zbor. Popoldne bo petje v frančiškanski cerkvi in koncert na prenovljenih orglah. — V orglarsko šolo je bilo letos sprejetih po preizkušnji 10 novih učencev, tako da je zdaj VBeh skupaj 20.
Dr. Tavčar v Hotedriiol je priznal, da bi bilo slabo za narodne naprednjake, ako bi prišlo do občne volivne pravice. Boje se torej liberalci ljudstva. Pa ne samo z besedo, ampak tudi v dejanju so pokazali, da imajo strah. Pred tremi tedni so razglasili po Idriji in okolioi, da bode liberalen t Bhod dne 14. septombra v Godovič u, 11 1 a
terem bode govoril dr. Tavčar. In res, prišli so domačini in sosedje, Doljani, Ilotenci in Idričanje, da bi poslušali; celo liberalne dame iz Idrije so posetile ta dan Godovič. Nekdo je prinesel pod pazduho cel sklad pisem, da bi jih predložil naprednemu govorniku. Pa ni bilo shoda, ker ni bilo gosp. dr. Tavčarja! Naslednji teden so liberalci napovedovali, da bode shod 21. septembra v Črnem vrhu in da pride dr. Tavčar. Pripravljali so se, pa že manj, češ, morda bomo zopet »nafarbani«. Shoda res ni bilo
—	sedaj tudi veste, zakaj je bilo v H;tedr-šici malo poslušalcev. Še celo iz Idrije jih je šlo ta dan menda ravno devet v Hotedr-šioo. »Narod« je pisal, da je bilo na shodu ravno 36Ž moških in 100 žensk. »Dober prijatelj« pa nam je danes doposlal fotografijo shoda v Hotedršici. Na tej fotografiji smo našteli 98 moških in 27 žensk i h glav. Mogoče, da je »Narodov« poročevalec štel tudi osebe doma za pečjo.
Osebne vesti. Premeščen je vojaški nadzdrav. g. dr. Ad. H u b i n g e r od 3. domobranskega polka v Gradou k 27. domo-branakemu polku v Ljubljano. — Bivši ravnatelj češkega narodnega gledališča v Pragi g. F. A. S u b e r t je imenovan ravnateljem češkega narodnega gledališča v Brnu.
—	Okr. glavar pl. a u p p a a o h i c h je premeščen iz Ljutomera v Mozirje, kjer prevzame vodstvo pol. ekspoziture. — Okr. nadkomiaar pl. L e h m a n n je iz Mozirja premeščen v Celje.
Zaupen Bhod Iz Rajhenburga ae nam piše: Včeraj se je tu vršil zaupni shod naj-veljavnejših mož brežiškega, sevniškega in kozjanskega okraja. Vabljeni so bili vsi stanovi, ki bo se v precej obilnem številu odzvali vabilu. Navzoči- bo bili zastopniki mnogih občin, 17 jih je pa poslalo pismenim potom svoje izjave, enako mnogo zadržanh oseb. Predsednikom je bil izvoljen posestnik Jožef Zalokar, podpredsednikom župan Martin Volavšek, tajnikom pa župnik Jožef Cerjak. Sklicatelj shoda g. Jožef Žičkar pojašnjuje žalostni položaj slovenskih deželnih poslancev, za katere kot zastopnike tretjine štajerskega ljudstva v Gradou nimajo druzega, kakor preziranje, zasmeh in zaničevanje. To poniževanje od Nemcev, katerim je pritrko-vala še vlada, je poslance primoralo v abstinenco. Shod odobrava dosedanjo taktiko deželnih poslancev. Nate pride na glasovanje kandidatura prihodnjega dežel, poslanca. Vsi zborovalci in vse pismene izjave občin so kakor en mož za g. Ž i č k a r j a, ki tudi kandidaturo prevzame. Gled6 event. vstopa v dež. zbornico zborovaloi prepuste kandi datu preste roke.
Zaupna shoda Štajerskih Slovencev Bta danes v Mariboru in Celju. Na shodih se bodeta določila kandidata namestu č. g. LendovSka in dr. b e r n e c a.
Shod v Gornjem gradu. V nedeljo dnč 5. t. m. bo ob 3. uri popoldne v Gornjem gradu v Mikuševi gostilni poročal g. poslanec vit. Berks o svojem delovanju v državnem zboru. Ker je na dnevnem redu železniško vprašanje Rečica-Gornji grad Kam nik, se pričakuje mnogobrojne udeležbe.
Ljudski koledar »Slovenske kr-ščansko-socijalne zveze". Odbor »S ov. kršč. soo. zveze« je sklenil izdajati VBako leto »Ljudski koledar«, v katerem bo letno poročilo o delovanju nepolitičnih slovenskih društev, navodi za poslovanje, statistika i. dr. Ta koledar bo posebno dobro došel izobraževalnim in delavskim našim društvom in njihovim društvenikom. Urejen bo jako praktično, tako da bo nekaka pomožna knjižica posebno za društvene odbornike. To naznanjamo radi tega, da naSa izvengospodarska nepolitična društva odslej zapiske občnih zborov redno pošiljajo »Slovenski kršč. b o c. z v e z i«, na naslov stolnega vikarja č. g. LukeSmol-n i k a r j a , da bode tako tekom leta mogoče sestaviti res pregledne sestavke o našem gibanju. Razume se, da koledar za leto 1903 še ne izide. Prvi letnik se prične za 1. 1904. Naj bi društva tekom leta z živahnim delovanjem omo gočila, da bo »Ljudski koledar« prinesel radostno sliko o delovanju vseh naših društev.
ZnaCilna prepoved. Od zanesljive strani poročajo „Edinosti", da se je sprevodnikom na novi openski železnici izrecno
prepovedalo govoriti slove n b k i ! I In to pod globo petih kron!
Nemitvo v Ljutomeru Iz. Slov. Gradca je v Ljutomer premeščen okrajni živinozdravnik Sohmied. Nemški listi z veseljem naglašajo, da se je s tem nemštvo v Ljutomeru ojačilo.
Smrt v parni kopeli. O nenadni smrti zlatomašnika č. g. Jurija Klančnika ae sedaj poroča, da je bil v soboto v parni kopeli. Ko je šel po stopnicah, mu je spodrsnilo in padel je tako nesrečno, da si je pretresel možgane. Se isti dan je umrl.
Ii Višnje gore ae nam poroča: Pri komisijonalni obravnavi za razširjenje tri-razrednioe v štirirazrednico in za zgradbo nove šole v Višnji gori bo navzoči interesenti enoglasno pritrdili, da je treba štiri-razrednioe in nove zgradbe. Ker je mestna občina brezplačno ponudila svojo mestno hišo za šolo, bo tam šolska občina sezidala novo šolo, katera bo gotovo mestu v kras. — Prošlo nedeljo je bilo 20 let, odkar Be je gospod Omahen naselil v Dedendolu pri Višnji gori. Čestitamo !
Vsenemštvo v Trstu se organizira. Sedaj je vlada potrdila pravila novega nemškega »Turnvereina« v Trstu. Prihodnji mesec sa vrši ustanovna slavnost.
Razmere v Zagrebu. V vladnih krogih se zatrjuje, da bo preki sod trajal še tri tedne. Vlada meni, da se duhovi še niso pomirili.
Dar. Povodom odhoda blagega šolskega prijatelja, preč. župnika in vestnega kateheta gospoda Antona Žnidaršiča iz Osilnice v Balo cerkev podaril je isti tukajšnji šolski knjižnici petdeset zvezkov knjig različne, za mladež jako poučljive vsebine. L\ ta velikodušni dar šteje Bi podpisano šolsko vodstvo v prijetno dolžnost, da v imenu siromašne šolske mladine preč. gosp. darovatelju tem potom izreka srčno zahvalo, brčno pozdravljeni, preč. g. prijatelj šole in iskreno zahvalo Vam kliče tem potom: Šolsko vodstvo v Osilnici, dne 30. kimovca 1902. — Frančišek Povše, šolski vodja.
Železnico GrobelnoRogateo bodo v kratkem pričeli graditi.
»II popolo« se imenuje nov list, ki je pričel včeraj izhajati na Reki.
V Ptuju so danes otvorili Nemei nemški »Maichenheim« in nemško dekliško meščansko šolo.
Gosp. dr. Karol Pečnik v Aleksandriji je pristopil kot sodrug k tvrdki S. B e n s i 1 u m. Eksport posebno kranjskih in štajerskih pridelkov mu jako dobro vspeva. Sedaj potrebuje več vagonov kostanja. Isto-tako se peča tvrdka z drugimi rečmi n. pr. z uanjarijo (posebno dober kup „pofel" gre izvrstno) itd., sploh se da spečati vse pridelke, ki gredo v Trst. Gosp. doktor poroča dalje, da veletvrdka S. Bensilum gre rada vsakemu na roko ter daje tudi rada poduk, kako in kaj, kar kdo potrebuje. Poskus nič ne Btane, ako se pa kaj najde, je vendarle vredno.
Novo vojno ladijo »Babenberg*
Bpuste v Trstu v morje v soboto 4. t. m. Vojna ladija „Budapest" je priplula v Trst, da prisostvuje tej slavnosti.
S Trsata se poroča, da so naznanili drž. pravdništvu v Ogulinu napad grofice Ane Nugent na njenega brata grofa Lavela, ki se je povrnil na TrBat.
Kamnoseki v Trstu št raj kaj o. Ker se niBo gospodarji — „ponižali" niti toliko, da bi dali vsaj odgovor svojim delavcem-kamnoBekom, zahtevajočim zboljšanje dosedanjih razmer, bo kamnoseki v Trstu z včerajšnjim dnem stopili v štrajk.
Velika eksplozija v Trstu. V Trstu 8e je v stanovanju predsednika mestne plinarne in mestnega svetovalca Benussija razpršila plinova cev. V tistem času ao bili doma aoproga rečenega gospoda in uslužbenci. Gospa Benussi se je podala v eno Bob z žveplenk o v roki. To pa je provzročilo eksplozijo in bkratu je bila vsa soba v ognju. V sobi se je namreč nahajal plin. Eksplozija je porušila strop Bobe in vsled tega je ogenj udaril tudi v četrto nadstropje. Prihitevši gasilci so pogasili ogenj. Soproga gospoda Benussija je močno ranjena po obrazu in na rokah in ima ožgane lase.
Dva lista ustavljena. Zagrebški listi poročajo, da je državno pravdništvo ustavilo daljnje izdavanje soc. demok laških listov
»»lobode« in »Nove Slobode«, ded, da sta oba liBta »de facto« eden list, kateremu pravi urednik je V. Korač, a da sta na obeh listih označena kot urednika le »slamnat« moža«, ki nista sposobna za urejevanje listov.
Svinjska kuga je zopet razširjena po nekaterih občinah dolenjskih. Tako se nam poroda, da je bilo zadnji čas v ambruški in zagraški občini pobitih okoli 100 okuženih in sumljivih prašičev. Za tamošnje prebivalstvo je to hud udarec, osobito sedaj na jesen, ko imajo posestniki razmerno največ svinjske krme. To je zopet dokaz, kako Ogri izvajajo svojo nagodbo! Opozarjamo pa dotične posestnike na razglas dežel, vlade, ki določa za III. četrtletje vrednostno tarifo za VBak klg. žive teže zdravih in okuženih pra šičev, ki se pobijejo. Odškodnina znaša za prašiče deželnega plemena do 3 mesecev 150 K za vsak kg., za rejne pre-Siče do 1 leta 1 30 K, za prašiče nad 1 leto 110 K Odškodnina za rejne prašiče iz križanja z angleško pasmo in sicer do 3 mesecev 160 K za vsak klg., do 1 leta 140, za prašiče nad 1 leto 1*15. Odškodnina za prašiče čistega angleškega plemena znaša do 3 mesecev 2 10 K za klg., do 1 leta 1 70, nad 1 leto 130. Ta tarifa velja za a d r a v e prašiče, ki so bili uradoma zaklani, za okužene prašiče pa se daje brez drobu samo polovica navedene vrednostne tarife. Zi plemenske prašiče pa je določenih še 25 % dodatka k navedenim odškodninam.
Nova tovarna v Gorici. Tvrdka J o b i p G o r u p v Gorici otvori tovarno za umetni led. Tovarna bo stala v Tržaški uliei tik Garjupove pivarne.
Zgubil se je. Jože Suhadolec, posestnikov sin na Dobrovi, peljal se je v nedeljo s svojim očetom Frančiškom Suhadolcem na sejem v Bučko. Na Zidanem mostu sta morala presesti v zagrebški vlak, a prišla sta k vlaku v hipu, ko je že odhajal. Oče je fie prišel v voz, sin pa je ostal nazaj. Do danes še ni prišel domov in nihče ne ve, kje se nahaja.
»Dante Alighieri«. Na zborovanju laške šolske družbe »Dante Alighieri« v Sieni je predlagal v imenu fbrent. družbe Barbera sledečo resolucijo: »13. skupščina .Dante A'ighieri" odobrava besede predsednika, ki jih je izrekel v korist dalmatinskih Lahov, katerim pošilja bratske pozdrave in prosi glavno vodstvo, naj »Dante Alighieri" odpošlje svojega zastopnika na slavje v Ši-benik, ki se priredi ob priliki stoletnice smrti Nikole Tommasea.« Ta resolucija je bila sprejeta z največjim navdušenjem. — V imenu laške vlade rekel je Bacceli med drugim : »Danes ne streme kralji in narodi po uničevanju, temveč po ustvarjanju. Mlada Italija je lahko ponosna na svoja dela; njeni učenjaki in umetniki so čislani zunaj meje. Ali njena pot je še dolga; kakor so po vsem svetu njeni sinovi, tako mora biti tudi laški duh. Najboljše sredstvo v dosego tega je pa jezik. Ko je bila na skrajnem vztoku jedino le naša trgovina, bil je poznan in razširjen naš jezik. Ce pa je jezik mogočno sredstvo, je pa naš laški jezik še mogočnejši od vseh drugih jezikov. Mi se moramo torej truditi, da bomo širili naš laški jezik povsod, in na tem delu je družba .Dante Alighieri" vladi dragocena pomoč in tolažba. Z veseljem sem zapazil, da v raznih državah ufie po šolah laški jezik; presrečen sem videl, da raste število učencev po laških šolah v inozemstvu, in v največje zadoščenje v mojem življenju mi je, da je ministerstvo za zunanje posle poskrbelo, da bodo naše šole v inozemstvu vedno bolj narodnega značaja. Sredstva, s katerimi razpolagamo, ne odgovarjajo zahtevam milijonov Lahov, ki so po vsem svetu. Učenje laškega jezika je duša, ki vzdržuje večno ljubezen do domovine. Zraven avstrijskega »schulvereina«, zraven nemškega »schulvereina«, zraven »Aliance frangaise«, zraven »societž di San Cirillo e Metodio« ima vredno mesto vaša »Dante Alighieri«. Vi širite laski jezik in pri tem delu vas bo podpirala vlada. Ko so nas za časa suženjstva držali v jarmu s tujim orožjem, razkosane radi domačih prepirov, ko nam je bila zginila domovina, ko so naši pesniki jokali in tarnali, tudi takrat ni bilo vse zgubljeno, ker ohranili smo si bili jezik; telo je bilo morda mrtvo, a duh je bil živ, če je bil živ jezik. Ali sedaj, ko so nam dali naši očetje ono življenje, od katerega
mnogo časa ni ostalo drugega, nego sladki jezik, sedaj ne smemo pozabiti našega jezika, ki je skozi stoletja naznanjal vsemu svetu: Italija čaka.« — Da, Italija čaka, da ji zrelo jabolko samo pade v naročje.
Ustanovnega občnega zbora la ikega dijaikega društva »Innominata" udeležilo se je 100 laških dijakov. Predpol-dnevom je sprejel tržaški župan deputacijo v imenu Trsta. Opoldne je bilo zborovanje v gledišču »Fdodrammatico«, kjer bo si pa prišli v lase z zastopnikom vlade radi sledečih besed, ki jih je izuatii podpredsednik: »Radi prokletih razmer, v katerih so Lahi v AvBtriji . . .« Zborovalci so sklenili, naj hodijo vBi laški visokošolci na univerzo v Inomost. Prihodnji občni zbor bodo imeli v Pazinu. Govorila sta državna poslanca Hortis in Bennatti. Prvi je govoril o lepem imenu ljubice in svetem imenu Rima, drugi pa je rekel, da bo odmeval iz stolpa sv. Justa glas zmage italijanstva. Na banketu so pre-čitali pismo onega d'Annunzio, ki imenuje »Lfgo Nazionale« iredentovsko; v tem pismu piše, da so vsi združeni za zadnji cilj. Opozarja jih na Pazin; zidovi koloseja v Pulju ponavljajo vedno morju ime: Rim.— Za to navduševalno pismo odposlali bo mu brzojavko. Navdušenje je bilo toliko, da so se proti koncu sprli. Ob igranju himne sv. Justa v gledišču »Fenice« so končali to svoje prvo laško zborovanje. Radovedni smo. kaj vlada poreče na te zahteve.
Kava na mesto prežgane juhe.
Glavno vodstvo javne dobrotvornosti v Trstu je sklenilo, da od danes naprej bodo v mestni sirotišnici dobivali za zajutrek kavo mesto prežgane juhe. S tem se povišajo stroški za 7500 K na leto.
Oproščen napadalec. Poročali smo, da je brivski pomočnik Robert F r i t z iz Kočevja 4. maja v Bremenu trikrat ustrelil na neko deklico iz Stare cerkve pri Kočevju, ki je zbežala v Bremen, da se ogne njegovemu zasledovanju. Zadel je ni. Na Nemškem so ga oprostili, češ, da ni pri zdravi pameti.
Kopaliiie Sesljan. Poslovna doba poletnega poštnega in brzojavnega urada »Morsko kopališče Sesljan« se je do 15. okt t. 1. podaljšala.
Pozor! Piše se nam: 7 občini Ržiše pri Zagorju ob Savi in v okolici prodajal je nekdo sv. pismo, ki pa ni potrjeno od pre-častitega knezoškofijstva in tudi nima ni kakih opomb. Vsled tega je po cerkvenih določilih navadnim ljudem, ki se ne bavijo z bogoslovjem, prepovedano čitati tako sv. pismo. Tu opozarjamo velečastite duhovne Bobrate po deželi, posebno v okolici Zagorja ob Savi, da naj ob priliki opozarjajo svoje vernike na dotično cerkveno določbo.
Zastava hrvatske narodne zajed-niOe v Ameriki. Ii Alleghenya poleg Pittsburg« v severni Ameriki se poroča, da so te dni ondi blagoslovili zastavo narodne hrvatske zajednice. Udeležilo se je slavnosti 180 delegatov.
Kolera v Egiptu. Iz Aleksandrije, 26. sept. Uradno poročilo našteva 33.849 slučajev kolere, 28.359 umrlih, 4250 ozdravljenih. Kolera zdaj polagoma pojenj uje v Aleksandriji, povprečno število na dan je 30 slučajev. V minolem tednu je izmej naše kolonije 16letna Slovenka nevarno obolela na koleri; po noči sem jo previdel in zdravnik je izjavil, da ne preživi noči — vendar zdaj je žo iz nevarnosti. V naši cerkvi smo opravljali devetdaevnico v čast sv. Roku za odvrnenje kolere. Vsak dan je pri- I hajalo k njej mnogo vernikov. V pondeljek je bil sklep s slovesno sv. mašo, katere,so hotele biti poBebno udeležne naše vrle Slovenke.
Neznan utopljenec. Med Št. Petrom ob Soči in Foljanom v Furlaniji bo potegnili meseca julija iz aoče truplo neznanega človeka, ki je mogel biti star 30 do 40 let, kolikor se je dalo sploh konstatovati, ker truplo je bilo že nekoliko razpadlo in raz-jedeno, da ni bilo mogoče popisati iBto natančneje. Vse poizvedbe, kdo bi bil oni človek, so OBtale doslej brez vepehn. Kdor bi kaj vedel, naj sporoči glavarstvu v Gradišču.
Ljubljanske novice.
Slavnost 50letnice ljubljanske realke se vrši prihodnjo soboto. Ob 10. uri dopoludne je slovesna služba božja v nunski cerkvi. Ob 11. uri je šolska slavnost, pri kateri bo več govorov. Pela se bo nova Forsterjeva skladba in Beethovenova »Čast Bogu«. Ob 1. uri je obed. Bivši gojenci realke imajo pristop k obedu, ako Be naznanijo tajniku pripravljalnega odbora c. kr. realčnemu učitelju g. Karolu Schrantzerju in pošljejo 10 K za vstopnico. Prostor, kjer se obed vrči, naznanimo jutri. Našemu uredništvu so poslali samo nemško vabilo.
Kozlička na sprehodu. Na Dunajski cesti nasproti pokopališču je danes ponoči paznik A. Lukman ustavil dva kozlička, ki sta hotela brez gospodarja v mesto. Kozlička se nahajata sedaj pri pazniku. Najbrže sta kje ušla.
Tujec z revolverjem. VBaličevi gostilni na Dunajski oesti pil je včeraj na večer neki tujec, ki se je vedel prav sumljivo. Vzel je iz žepa samokreB in ga nabasal. Ko je natakarica to opazila, je zbežala iz gostilniške sobe in je šla klicat gospodarja, ki pa je poklical policaja. Gost je bil že odšel, ko so ti prišli nazaj v sobo. Pozneje je policaj tujca dobil na ceBti in mu odvzel revolver, ker ni imel orožnega lista.
Iz kazine ukradene bo bile meseca ja« nuvarija t. 1. g. Ludoviku Herzmannu gosli. Sedaj so gosli dobili pri trg. pomočniku J. Derčarju, ki je gosli kupil od starinarja Prekuha, btarinar se več ne spominja, kdo mu je prinesel gosli na prodaj.
Koncert društvene godbe bode danes 2. t. m. pod vodstvom kapelnika V a n i č k a v restavraciji »pri Loydu«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za nečlane 15 kr.
Slovensko trgovsko društvo »Merkur" v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 5. oktobra veliko veselico s petjem in srečolovom v Sokolovi dvorani »Nar. doma«. Pri veselici sodeluje sl. vojaška godba c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev, štv. 27. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina : za osebo 1 K, za rodbino treh oseb 2 K in za rodbino več kot treh oseb 3 K. Društveni člani so vstop nine prosti. — Vspored: I. Godba. 1. I. pl. Zaje: Jugoslovanska overtura. 2. R. Wagner : Zbor božjepotnikov in pesem večernici iz opere »Tannfciiuser«. 3 Parma: Medigra iz opere »Ksenija«. 4 Leibold: 'Hrvatski dom«, potpourri. 5. Ferd. Korb: »Ljubavni spomini«, valček. 6. Dr. Ipavec: »Domovina«, pesem. 7. Rosenberg-Ružič: »Cvetke«, polka. 8 Kovač: »Godbeni beležki«, potpourri. 9. Zdenczsy: »Slavaka«, četvorka. 10 S netana: »Glumači», koračnica iz opere »Prodana ne vesta«. II Petje: 1. A. Haidrich: »Hercegovska". 2. A. Sachs: »Pastir8. 3. V. Hauda: „V slovo", čveterospev. 4. F. S. Vilhar: »Na vrelu Bosne". 111. Srečolov. IV. Ples. — Kakor se razvidi iz vsporeda, je ta zelo raznovrsten in bode gotovo privabil mnogo občinstva Dobitki za srečolov, ki bo jih nam poslale ljubljanske, dalje tu in inozemske tvrdke, so prekrasni in smelo trdimo, da presegajo vse na dosedaj prirejenih jednakih veselicah. Ti dobitki so v nedeljo od 10. ure naprej v „Sokolovi" dvorani »Narod, doma" razstavljeni in si jih slav. občinstvo lahko oerleda.
Prememba posestva. Hišo št. 60 v Spod. Siski, doslej last gospe Mar. Snoj, je kupil vlakovodja na drž. železnici gospod Mih. A ž m a n.
Konji na hruški! — Kričeče razmere na sv. Martina cesti. V pondeljek popoludne okolu 5. ure pripelje na Martinovi cesti Rancingarjev hlapec z velikim aelilnim vozom, nasproti pa privozi hlapec zaloge Pun-tigamske pivarne ravno na križišču Jenkove ulice. Oba voza sta bila težko obložena. Ker je ta cesta od mestnega cestnega odbora tako uzorno uravnana, da se le po sredi ceste more brez nevarnosti voziti, sta se oba voznika bala zapeljati h kraju, kjer so globoki jarki. Hlapec puntigamske pivovarne se je umaknil proti Jankovi ulici, a v tem hipu požene težko obloženi voz proti Krža novemu vrtu, in ubogi konji so obvieeli: eden na hruški, da je samo z zadnjimi nogami bil na zemlji, drugi pa na trebuhu čez ograjo in tudi v hruško zapleten. Uboga žival je hudo trpela, ker sta oba konja krvavela. V hipu se je nsbralo na stotine ljudi, ki so gledali grozni prizor. Ženske in otroci so jokali, moški so hiteli pomagat rešiti ubogo žival. Hruško bo obža-g a I i , ograjo presekali in podrli tako; da bo po preteku kakih 15 min. enega konia potegnili na vrt, drugega na cesto nazaj. Kdo je tega kriv? Kdo povrne škodo? Hlapec ne more in je tudi skoro čisto nedolžen. Tako se na tem kraju množe nesreče. Pred kakimi 14 dnevi je peljal nekdo viBoko obložen voz s stisnjeno slamo. Revež je opiral voz, a v »em hipu mu zlrsne in pade ravno pod voz; k sreči so se konji ustavili. Cez nekaj dnij pozneje pelje drugi prage. Pri hiši št. 26 se voz zvrne in pragi zlete na vse strani. Na vratih so stale ženske z otroci, ki so se komaj umaknile večji nesreči. Ker je ravno na tej cesti tako velik promet s težko obloženimi vozmi in toliko
ljudi pešcev, šolarčkov in drugih otrok, je čuda, da se do sedaj večje nesreče niso pripetile. Nikdar pa v takih slučajih ni videti kakega redarja, da bi mestnemu magistratu poročal, kako nujno potrebno je, kaj storiti na tem zapuščenem kraju. Drugod se delajo dostikrat manj potrebne reči, tukaj pa nas ne vidijo za drugo, kakor kadar je treba plačevati ogromne občinske doklade.
Iz bolnice. Andrej Tomažič, 53 let star, oženjen delavec v Golu, je pred tremi tedni doma padel in Bi spahnil desno nogo v členku. Noga mu je sedaj močno otekla in morali no ga pripeljati v bolnico, da mu tukaj nogo uravnajo. — Ivan Novak, 32 let star, hlapec pri Praprotniku v Kolodvorskih ulicah št. 37 je šel včeraj popoludne po lestvi na hlev. Naenkrat bo zlomi eden klin in Novak je padel na tla in Si zlomil desno nogo. Prenesli so ga v deželno bolnico. — Janez Cernigoj, 51 let star, oženjen, delavec iz Otlice, občina Ajdovščina, je včeraj popoldne pri nakladanju tramov ponesrečil. Padel je na njega tram in ga na desni nogi tako poškodoval, da so ga morali takoj odpeljati v bolnico.
Kotiček za liberalce.
»Nobenega mandata!" Ta beseda je ušla iz ust voditelju liberalcev v Hotedršic'. Mi smo jo vjeli, in zdaj se »Narod" zopet strašno jezi. Huduje se nad »brezvestnimi popi, ki agitujejo s peklom« in ne privoščijo toli zaslužni nemško slovenski liberalni zvezi dragocenega življenja. Katol.-narodne poslance imenuje ta list »inteligence* — »bastardke ljubljanskih kovarjev«. Vso korajžo si je zbrala liberalna pamet skup, da zasoli zopet eno dr. Šusteršiču, in posrečilo se ji je, spraviti iz stisnjenih prsi jeeljavi klic: »Klerikalci pač nikdar ne do-žive, da bi mi b tisto radostjo zlezli pod susteršičev podplat, kakor bo zlezli nezreli naši soc. demokrati.« Torej da bodo zlezli »pod »usteršičev podplat", tega nič več ne taje, samo to nsm še zagotavljajo, da se to »lezenje pod podplat" ne bo vršilo »z radostjo.« Verjamemo. Vendar se zdi, da je obstrukcija nekoliko zbistrila liberalno pamet, kajti »Narod" zopet piše, da bi po splošni in enaki volilni pravioi v celi kranjski deželi ne dobili niti enega mandata. Če sami tako pravijo, mora že res biti 1
Svoboda in omika. »Učit. Tov.« poroča o tržaški skupščini »Zaveze« tudi o sporu med našimi »inteligentnimi« in istrskimi uiitelji. V imenu istrskih učiteljev je namreč učitelj Dubrovič protestiral proti ja-ničarskemu delovanju liberalnih učiteljev na Slovenskem ter je rekel, da geslo »Ziveze« naj bode: »Mir, sloga, ljubav!« To so ga zasmehovali naši »inteligentni« ! Tisti Gangl, ki povesti piše za družbo sv. Mohorja (!), je zasmehoval Dubroviči, da »mu je to naročeno, kar govori, in da se za hrbti istrskih učiteljev plazijo črne sence«. Ko se je po-norčeval iz »stare pesmi o slogi«, je rekel »izobraženec« o »Učit. Tovarišu«: »Vedno mu je bila sveta naloga, da se bojuje za svobodo šole in omike«. Mi smo se začudili, ko smo to brali, kajti v tem ne posebno ponižnem listu smo mest j svobode vsikdar našli terorizem, m':Bto omike surovost in mesto izobrazbe jako nizko stopinjo duševnega razvoja.
Učitelji o profesorjih. »Učiteljski Tovariš« piše v svoji obče znani zavednosti: »Zbirno, da bi se blago\olili p. i. gg. profesorji udeleževati učiteljskih zborovanj, zakaj s tem bi pokazali, da je oni »umetno« zgrajeni most, ki se Bpenja med ljudskim in srednješolskim učiteljstvom, le prazna pena. A žalibože, da je takih srednješolskih učiteljev prav malo, zakaj premnogi stoje pač še vedno na akademičnih tleh. a ne na stališču realnosti in socialne probujenoBti.« Torej, profesorji, povspnite se vendar do »stališča realnosti in socialne pro-bujenosti« kakega — Jelenca!
Književnost in umetnost.
»Avstrijska Leonova druiba".
Letos je imela ta znanstvena in umetniška družba svoj občni zbor z javnimi predavanji v Bregenzu. Poročilo tajnika vse-učiliškega profesorja dr. Sohindlerja priča o njenem obsežnem in pridnem delovanju. Zdaj ima »Leonova družba" 2741 članov. V enajstih letih svojega obstanka je izdala za različne književne in umetne publikacije 195.000 K. Štipendij dijakom je izplačala 28.400 K.	1 *
Družba daje zdaj preiskovati vatikanski arhiv. Njeno glavno glasilo je list »Die Cul-tur", ki izhaja v 3200 izvodih. Zgodovinskih razprav je izdala »L dr." že večje število. Med njimi največja je »Qaellen und For-schungen zur Geschichte, Cultur unH Sprache Oesterreicli3 und seiner Kronlander". Te zbirke je izšlo doslej 8 knjig. Pripravlja se izdaja virov za avstrijsko cerkveno zgodovino. Poljudna knjižnica »Die allgemeine Bdoherei" šteje že 42 snopičev. To je prav primerno berilo za rodbine. Namerava se nova izdaja del p. Abrahama a Santa Clara. Z naslovom »Thoologischo Studien" izhaja
vrsta strokovnih razprav iz vseh delov bo-goslovsko vede. Preti protestantovskim svetopisemskim komentarjem izdaje „L. dr." svoj veliki znanstveno-prakt. ini komentar. Zbirka knjig „Das sooiale Wirken der ka-tholischen Kirche in der Gsterr.-ungar. Mo-narchie" obsega že socialni popis 7 šktfij. Družba se trudi posebno za izdajo dobrih svetih podobic. Ker se ravno na tem polju toliko grefii, hoče „L. dr " po ceni preskrbeti ljudstvu zares umetniške, v vsakem oziru dostojne svete podobice. Da se pospeši krščanska umetnost, so se razpisavale nagrade za načrte oltarjev, cerkva itd. Poleg vsega tega prireja družba še predavanja. Iz tega je pač dovolj razvidno živahno in vzorno delovanje te družbe, kateri je želeti vedno več požrtvovalnih udov.
Razne stvari.
Najnovejše od rasnih strani.
Avtomobili in vojaštvo. Za vojaška preskrbovališča na Dunaju in v Budimpešti je vojaška uprava naročila motorne vozove. — Iz južne Mandžurije so odpoklicane ruske čete. — Poroka v kitajski cesarski rodbini. Princ čun, brat kitajskega cesarja, se je poročil s hčerjo velikega tajnika Yunglu, najvplivnej Sega kitajskega uradnika. — V Tolstojevem gradu v Jasni poljani je 7go-rela streha. — Postiljona umorili. Iz Budimpešte se poroča, da so na cesti pri Lumka Pojen dobili ustreljenega postiljona Teodorja Rebesko. Njegovi morilci so oropali poštni voz. — Roparji so ga napadli. Grofa Gherardena so na poti v Florenco napadli roparji. Grcf je enega roparja ustrelil. — Dveletna vojaška služba se vpelje na Japonskem. Japonski parlament se bode v kratkem o tem posvetoval. — Kolera strahovito divja na Fi lipinih. V Iloilo na dan na koleri oboli tisoč oseb Prebivalci mnogih mest beže v go rovje in puščajo mrtve nepokopane in umirajoče brez pomoči. — Defravdacija pri »L a n d e r b a n k i«. Vsled strogega naroČila finančnega ministra je moral bančni guverner cdrediti strogo preiskavo. Vspeh te revizije je bil odpust štirih uradnikov: ravnatelja blagajne, njegovega namestnika, načelnika pri knjigovodstvu in načelnika pri kontroli.
Smrt Zole. Pogreb Zole se bo vršil jutri v petek brez cerkvene slavnosti. stanje soproge Zole je bilo včeraj jako resno. Težko, da bi jej pred pogrebom dovolili videti truplo soproga.
Uiurli »o:
30. septembra. Ivan Strus, kurjačev sin, 7 dnij, Jenkove ulice 8, entTo catarrh. acut. — Ernestina Kriškovic, ključarjeva hči, 3 mes., Pred prulami 19 želodčni katar.
V bolnišnici: 29. septembra. Marija Pintar, Šivilja, 21 let, jetika.
X>Fll&tV«b.
(Cesarska slavnost.) Občinski in tržki zastop ter prostovoljno gasilno društvo v Radečah priredi v nedeljo dne 5. oktobra t. I. slavnost v proslavo godu Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Franc Jožefa I. in povodom blagoslovijenja novega železnega mostu, nove brizgalne in mehanične lestve prostovoljnega gasilnega dru štva radeškega s sledečim vsporedem : 1. V soboto ob 7. uri zvečer rnirozov inbakljada. 2 V nedeljo zjutraj ob 5. uri budnica. 3. Slavnostna sv. maša ob pol 11. uri dopoldne s spremstvom godbe in gasilnega društva v cerkev. Po popoldanski Blužbi božji blago-slovljenje novega mostu in gasilnega orodja.
4.	Ob 3. uri popoldan ljudska veselica na vrtu g. A. Gmeinerja v Radečah. Pri slavnosti sodeluje 26 mož godbe slav. c. kr. meščanske garde iz Kostanjevice pod vodstvom kapelnika gosp. Leopolda Potrebina, učitelja v Radečah. Vstopnina za osebo k vrtni ve selici 40 vin. Ker je čisti dohodek namenien v pokritje dolgov ob nabavi gasilnega orodja, se preplačila hvaležno sprejmejo.
(Vabilo k veselici in tomboli), katero priredi novo prostovoljno gasilno društvo vstudenem, v nedeljo
5.	oktobra 1902 pri lepem vremenu na dvorišču gosp. T u r k - a , pri slabem vremenu v prostorih gosp. K o b a 1 - a. — Vspored: 1. Pozdrav. 2. Petje in tompola z lepimi dobitki. 3. Prosta zabava. — Cisti dohodek namenjen je v nakup potrebnega gasilnega orodja. — Začetek ob pol 4. uri pop.
Telefonska in brzojavni poročila.
Dunaj, 2. okt. Monsignor Lang je včeraj krstil prestolonaslednikovega novorojenca kneza Hohenberga. Krstni boter je bil nadvojvoda Karol Štefan. Novorojenec je dobil ime Maks Karol.
Dunaj, 2. okt. Dne 14. t, mes. se vrši pred sodiščem v Lincu obravnava o tožbi poslanca Wolfa proti poslancu Schalku radi razžaljenja časti.
Benetke, 2. oktobra. Na stolpu sv. Štefana so se pokazale nove razpoke. Neki marmornati steber se je razrušil. Postavili so takoj nov steber, a tudi ta se je razrušil.
Meteorologidno porodilo. Vifiina nad morjem S06-2 m, srednji iračni tlak 736-0 mn		
1 Stanj« | Tempe- 1 q ! Ca« opa- I baru- 1 ratura ! a lOTanja metla po Vetreri v mm. ; Ceisjja		|1 i P'
	Nel>o	
1| 9 /več. | 731-2| 11-6 | breiv.	jasno	
oj 7. zjutr. 1 731-0 1 6-4 1 brezv. *\2. popol. j 30 2 | 1.6 2 | sl. jvzh	megla oblačno	46
Srednja včerajšnja temperatura 12-2°, normale 12-8*.
Dunajska borza
dnč 1. oktobra.
skopni državni dolg v notah .....	100 60
Skupni ariavni dolg v srebru..........100 66
4vstrijska zlata renta 4% ..........120 65
Avstrijska kronska renta 4 i,.....99.95
Ogerska zlata renta 4%.......119 60
Igerska kronska renta 4*.....9995
avstro-ogeiske bančne de>nio, «00 .	15 931/
kreditne delnice, 160 gld.	... 683__
.ondo"» vista......................239 42'/,
iemški drž. bankovci za 100 a. cen: drž. volj.	117 02
10 mark................23-43
!0 frackov (napoleondor; . , . , .	19-04
Italijanski bankovci . , . •..........94 80
i kr. cekini......................U-30
Žitne cen©
dn6 1. oktobra 1.902. (Termin.)
Na dunajski borsi:
Za 60 kilogramov.
."Menic* za jesen........7'12	do 7-13
„ ,. spomlad .....,	7-33	»	7 36
Rž za jesen...........6-49	„	6-65
„ „ spomlad...........6 64	„	6 65
ioruza za sept.-oktober......6 0i	„	6 06
Oves za jesen................„
, » pomlad......6-23	»	6 26
Na budimpaštanskl borsi:
Senica la oktober......„	6 93	„	6 94
Pšenica za april......t	7-13	,	7-14
Ki za oktober.........fi-17	„	618
R2 za april.........6-30	„	6 31
Oves za oktober.......„	5 61	„	5-62
». » aP"l .................„	691
Koruza za maj (1903) . . . „	5*61	„	5 62
(Efektiv.) Dunajski trg.
;'ženica banaška .......&	7 36	„	7 70
jtilne žel.........7-15	,	7 60
» ,......,	645	,	6 65
Ječmen , ........680	„	7 25
. ob Tisi.........5 75	„	7-75
Joruza ogerska . . . . . . „	610	„	6 20
Ciukvant , .......,	tvnO	>	675
Oves srednji..........6 10	»	6 35
fiiol........... „	7-76	„	150
V nedeljo, dne 28. septembra se je izgubil na Vrhniki črn
pes dakel
s štirimi očmi in rudečimi pegami. Odda naj se v pivovarni na Vrhniki ali pa v zalogi vrhniške pive v Ljubljani. Znamka nosi številko 220. Pes čuje na ime „Feks
1133 3-1
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponi-ju gospodu lekarnarju O. Plccoll-Ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim steklen;čice
mr tinkture za želodec
in so njemu z diplomo dnč 27. novembra 1897 podelili naslov „Dvorni založnik Nj. svetosti«.
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim O. Piccoli Jevo želodčno tlnktaro, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje
G- Piccoli, lekarnar »pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. v., po 24 stekl. za gld. 2 40, po 36 za gld. 3 50, po 70 za gld. 6-50, po 110 za gld. 10 o0. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. III. 5 25-20
Enonadstropna hiša št. 78
v Kamniku (Gorenjsko)
z usnjarsko delavn eo in istimi pravicami, dvoriščem, in dvema tudi za stavbišče pripravnima vrtoma se prostovoljno in pod jako ugodnimi pogoji takoj proda; na zahtevanje bo tudi parcelira.
Pojasnila daje lastnik Alojz-j Cerar, trgovec in posestnik v Lukovici pri Brdu.
1:28 3-2
ooooooooooooaooooooaao^aaa
©
o ©
©
o
©
o
O
o ©
o o o
o ©
o o o o
o
©
o ©
Felil^ Teman
Rait)oo5e5ki mojster v Ljubljani,
T^eseljeua cesta $t. 30
^ajuečja zalega izdelani^
nagrobni^ $pom<zn\l{w
najbogatejša zbirka črnil} nos 9-3
piramid, obeliskov in nagrobnih križev
od najlepšega šued^ega granita in labraderja.
Lastpi izdelek Pajpižja čepa
Pfipoznano natančnejše izdelovanje
cerl^ueno umetpil} in mcpumeptalnil} Hampc^el^il} prcizucdcu.
Plošče za pohištvo od faznega maFmoFja. Stavbena dela vsake vfste.
© ©
© ©
o
©
© © © © ©
o ©
© © © © © © © © ©
o
©
© ©
v -
DnhfP tirp fPT\f\ s 31etnim jamstvom raz" I/Vl/1 C U1G UC11U pošilja tovarna ur v Mostu
HANN8 KONRAD
%	trgovina z urami in zlatnino
/nosf (Briix) št. 234, Češko. Dobre rem. ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 5'80 Pristne srebrne verižice ,, 120 [Is^®"*?^^ Budilniki iz nikla . . „ 1-95 33i* VM,°ia lTrdka ie »^kovana s
|Sf i V s c. kr. orlom, z zlatimi m sre-hif 7» V#>i/ brniml svetinjami in ima na srazpolago na tisoče priznanskih pisem. — Cenik b podobami brezplačno. 673 100—43
ii%
mm

Urarski učenec
se takoj sprejme pri
Franc Čudnu v Ljubljani.
Največji ln najstarejši slovanski zavod za pridobivanje vode na _Avstrijskem.
Ant. Kunz,
. in kr. drorni MliipatelJ
v Mranfcich (Moravsko) izdeluje
vodovode
za mesta, vasi, pristave, zavode, gradove, toplice, bolnišnice iid.
1124 3-3
Ta tvrdka je izdelala kar more dokazati s pohvalnimi spričevali, vodovode že v 42 mestih, 510. občinah, na mnogih velikih posestvih in industrijelnih zavodih.
Samodelnl vodotežnl stroji, — Najizvrstnejše vodne se-salke za kakoršnokoli daljavo. - Vetornl motorji. — Samodelavna korita za napajanje živali. Na željo izdelamo vsakovrstne projekte in proračune po lastnih državuo-potrienib inženirjih
Ceniki zastonj in franko.
849 (28-21)
Glavna slovenska hranilnica in posojilnica
v Ljubljani razpisuje
mesto knjigovodje.
Vojaščine prosti in trgovsko izobraženi rcfi :ktantje naj vieže natančno opremljene oferte do 10. oktobra 1.1.	1125 3_3
StS
'S **
II
Prosim, gosp. kolesarji, blagovolite Citati! nt
Vsled proti koncu idoče sezije namenil sem svojo zalogo še ostalih koles znamka MSfyria in Helikal" letošnjih modelov pod svojo ceno izprodati, zatorej je dana slehernemu najugodnejša prilika, si dobro, zanesljivo kolo po nizki ceni pridobiti. Isto velja za šivalne stroje in kolesarske potrebščine, kakor tudi pneumatike.
Spoštovanjem priporočam
trgovec in urar,
Mestni trg.
Franc Čuden,