644
To in ono.
mlado, a zelo bolehno soprogo in etvero nedoletnih otrok. William Mac Kinlev je dosegel starost 57 let. Porodil se je v dravi Ohio ter se po dovrenih tudijah posvetil odvetnitvu. Kmalu seje priljubil amerikemu ljudstvu. Izvoljen je bil v kongres ter tu iz-posloval zakon o varstveni carini, ki donaa mnogo koristi ameriki trgovini in industriji. V letu 1891. je postal Mac Kinlev guverner, po smrti predsednika Clevelanda pa je bil dn 2. decembra 1897 s 7,123.324 glasovi izvoljen za predsednika Zedinjenih drav severoamerikih. V beli hii" v Washingtonu je prevzel vodstvo vlade dne 4. marca naslednje leto. Ko je minila tiriletna doba, je bil dne 6. novembra 1900 iznova izvoljen na program: Monometa-lizem in imperializem" ter vladal do usodnega dne. Mac Kinlev je Ameriko gospodarsko povzdignil in je iz Zedinjenih drav naredil mogono velevlado. Za njegovega predsedstva so izvojevali Amerikanci krivino vojsko s panijo, pa tudi s filipinskimi vstai so prieli novo vojsko, ki pa e danes ni konana. Demokraka struja med amerikim prebivalstvom z Mac Kinlevevo vlado ni bila zadovoljna, ker se je oziral bolj na koristi velike obrti, kakor pa na revneje sloje; njen vzor je bil in je e Mac Kinlevev protikandidat Bryan. Vodstvo vlade je za umrlim predsednikom do dne 4. marca 1905 prevzel podpredsednik, 4lletni Roosevelt, ker se volitev predsednika redoma vri le vsaka tiri leta. Ko je nastopil vlado, je sicer izjavil, da hoe v politiki slediti Mac Kinlevevim stopinjam, toda ker je skrajno radikalen in bojevit, je priakovati v ameriki politiki marsikaterih izprememb.
Ritualisem" na Anglekem. Ko je Anglija odpadla od katolike cerkve, so s silo odpravili iz cerkva tudi katoliko bogosluje in se ravnali po luteranskem nainu, ki nee poznati lepih katolikih obredov. Zdaj pa se je v Angliji vkljub nasprotnim naporom vladnih krogov jako razirilo versko gibanje ritualizma", ki zahteva zopet stare rimske bogoslune obrede. Kako hitro se razirja ritua-lizem", se vidi iz sledeih podatkov, ki jih je objavil francoski protestantovski dnevnik SiecleK: Anglikanska cerkev ima v Veliki Britaniji 14.000 cerkva. Kadilo se je rabilo 1 1882. samo v devetih, danes v 381 cerkvah; maevalo se je po rimskem obredu 1. 1882. v 123, danes v 613 cerkvah; litur-gina oblaila so anglikanski sveeniki rabili 1.1882.
v 336, danes v 2026 cerkvah; pri poslednji veerji" niso 1.1882. nikjer vliv?M vode k vinu, danes delajo to po rimskem nainu v 4030 cerkvah; 1.1882. je bilo le 2581 ritualistikih" cerkvi, danes jih je e 8183. Oba glavna angleka cerkvena dostojanstvenika, kof londonski in nadkof canter-burvski, sta ^itualita". Sicle" dostavlja: e se ne ustavi to ritualistiko gibanje, izgubila se bo kmalu vsa dravno-protestantovska Anglija v pa-pizmu" Mi seveda elimo, da bi to priblianje h katolianstvu ne bilo le zunanje po obredu in obliki, ampak iudi notranje po duhu in veri.
Velika snanstvena knjinica indologa Maksa Miillerja, bivega profesorja v Oxfordu, gre iz Evrope. V tej knjinici je rez 10.000 knjig. V oporoki je doloil rajni uenjak, da se knjinica ne sme razdeliti. Ker je nobena evropska knjinica ni hotela kupiti v celoti, kupili so jo Japonci. V mestu Tokio bo prideljena tamonji vseuiliki knjinici z imenom Mullerjeva orientalska knjinica".
Pankeltski shod. Vsi narodi se dandanes bolj ali manj zavedajo svojega pokoljenja in preiskujejo svojo zgodovino. Tudi med potomci nekdanjih Keltov se je zbudila narodna misel. Po dolgih pripravah se je meseca vel. srpana v Dublinu seel pankeltski shod. V prastarih asih so Kelti prebivali v irnih pokrajinah od Avstrije do Atlantskega oceana in po celi Britaniji. Danes je od tega velikega plemena ostalo le e pet malo znanih nareij na najzapad-nejem delu nekdanje keltske domovine. Keltski jezik e govore: Bretonjci na severozapadnem obreju Francije z armorikim, od drugih precej razlinim narejem, Irci, koti v gorah, prebivavci otoka Man in prebivavci pokrajine Wales v Angliji, ki govore kvmregsko nareje. Ti jeziki so postali e tako razlini, da se Kelti raznih nareij ne morejo razumeti. Na Anglekem so ole e zelo izpodrinile keltino, na Irskem jo govori komaj e tretjina ljudi. e se ne bi bil pred desetimi leti zbudil duh novokeltski", bi bila zdaj keltina na Irskem morda e zatrta. Tudi koti in Waleani ginejo. Posebno industrijska mesta zelo anglikanijo Kelte. Danes morda e 3\2 milijona ljudi govori keltsko. Zadnjih 30 let je njih tevilo padlo za 10 %. Pankeltski shod bo pa pripomogel, da ta starodavni jezik ne izgine popolnoma v angleini in francoini.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si