Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
iskala t Ljubljani rsak torek, četrtek in soboto.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za pol leta 7 K! za četrt leta 3'50 K, mesečno 1.20 K. za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9‘50 K za četrt leta 4'80 K
mesna ftttevllte* IS *.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se nei vračajo Inserati: EnOstopna peti-vrstica' (Širina 88 mm) m enkrat 80 vin.-večkrat po dogovora.
83. štev.
V Ljubljani, v četrtek, dne 14. julija 1910.
Leto XIII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise s& list: Uredništvo
• Rdečega Prapora«, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inseraie i. t. d.: Upvavništvo
• Rdečega Prapora«, LJnbUana, Šelenburgova ulica 6/II.
Občinske volitve v Nabrežini.
(.Zmaga* liberalno - klerikalno - italijanske koalicije. — Khuenov volilni sistem. — Ljudska demonstracija za splošno volilno pravico.)
Zadnji. teden so bile v Nabrežini občinske volitve, pri katerih je »zmagala* liberalna stranka s pomočjo klerikalne in italijansko - nacionalne proti delavsko-kmečki listi. Te volitve so za politično moralo na Goriškem tako značilne, da jih je treba nekoliko opisati, dasi nam seveda prostor ne dovoljuje, da bi pribili vse važne in zanimive dogodke, ki bi jasno pokazali, da so enake volitve mogoče edino še na Gališkera in Ogrskem.
Naši kandidatje so dobili 109, združeni nasprotniki pa 170. V Nabrežini sami smo mi dobili 100 glasov, nasprotniki pa 60. Vse ostale glasove so nabrali po okolici s pomočjo vina in denarja. Pri volitvi je bilo uničenih več naših glasov, a živ krst ne ve, zakaj. V vseh treh razredih je torej izvoljenih 21 liberalcev in klerikalcev ter trije italijanski nacionalci, na čelu jim znani irredentist Faidutti.
Lahko se reče, da ni boj med liberalci in klerikalci nikjer tako strupen, kakor na Goriškem. Spomniti se je treba le na zadnjo in predzadnje deželnozborske volitve, na razveljavljenje liberalnih mandatov, na nenaravne koalicije v deželnem zboru, na pisavo ,Soče“ in »Gorice*. A glejte 1 Vsa ta nasprotja se razblinijo kakor pene v zraku, čim gre za boj proti delavstvu. Pes in mačka sta takoj najboljša prijatelja, ves liberalizem in klerikalizem se zlije v enotno blato, čim zadoni socialistična beseda.
Vendar ne bi bila vsa protinaravna zveza pomagala nasprotnikom, če bi se volitve pošteno vršile. Ampak pri teh volitvah ni zmagala nobena stranka, temveč skrajna korupcija, za katero naši dični nasprotniki lahko zahtevajo patent Ne le, da se je za volitve pilo in jedlo, kolikor se je le moglo. V treh gostilnah v Nabrežini ni bilo treba štiri dni nič plačati ne za jed, ne za pijačo. Povrhu pa jč bilo še denarja, da se poveča čistost volitev. Pripoveduje se, da so nasprotniki potrosili 3000 kron, dočim je naša stranka opravila vso agitacijo z 20 kronami. Največ glasov so nasprotniki dobili s pooblastili; vsak njihovih agitatorjev je glasoval z dvema ali s tremi pooblastili. Neki vpokojeni žandar Metlikovič, ki sploh nima volilne pravice, je glasoval kar dvakrat.
Posebno poglavje pri teh volitvah se tiče žandarjev in sežanskega okrajnega glavarja. Ta gospod je častni občan nabrežinski in je tako pozabil na svojo dolžnost nepristranosti, da je vodil vso agitacijo za nasprotnike. Žandarji so postopali škandalozno in naravnost teroristično, posebno pred volilnim lpkalom. Dočim se je naši stranki prepovedalo agitirati na trgu, so nasprotniki svobodno agitirali na stopnicah volilnega lokala, lahko so hodili noter in ven, menjavali volilcem listke in uganjali vsakovrstne sleparije. Protestirali smo proti taki pravici, pomagalo pa ni nič.
Ob 4. popoldne bi se bila morala zapreti vrata volilnega lokala. Ali ker so nasprotniki vedeli, da imajo še volilce zunaj, niso storili tega. Eden naših sodrugov je opozoril na to nepo-»ta v nos t in zahteval, da se zapro vrata. Kaj
se zgodi? Pristopil je žandar, nastavil mu bajonet in ga po sili odstranil. Ko so se potem vrata zaprla, so morali volilci čakati, da pridejo na vrsto. Eden naših sodrugov je za trenotek odstopil, da bi šel na stranišče, ker ga notri ni. Ko se je vrnil in hotel zopet vrniti, ga je žandar zgrabil za prsi in ga pahnil proč.
Vse to se je vršilo sistematično in to pristranost opazujemo že nekaj časa. Odkar je sežanski glavar častni občan nabrežinski, je liberalni kliki dovoljeno vse. Noben protest ne pomaga, za vsako upravičeno zahtevo so v Sežani gluha ušesa in zdaj je že jasno, da se bo treba obrniti drugam, odkoder se bo morda sežanskemu paši dopovedalo, da je njegova prva dolžnost spoštovati in varovati zakon in deliti pravico vsem enako.
Ko so delavci ob 8. zvečer izvedeli rezultat volitev, so spontano priredili velikansko demonstracijo z godbo na čelu. Udeležilo se je je staro in mlado, moški in ženske; vse je bilo razburjeno do skrajnosti, vse je hrupno protestiralo proti volilnim sleparijam in proti terorizmu ka-moristov. Temu protestu pa se je pridružila glasna manifestacija za splošno volilno pravico za občino.
Pomembno je, da se niso žandarji pri demonstraciji niti zgenili. Predobro so opazili, da bi bil njihov nastop v tem trenotku kakor olje v ogenj, kajti množica je bila nepopisno razburjena. Le neki pijani občinski odbornik je hujskal žan-darje: Ustavite jihl Zakaj imate bajonete? i. t. d. Mož bi bil pač rad videl, da bi bila kri krstila sleparijo. Nekemu drugemu obč. odborniku se je očitalo, da se je jedlo in pilo za volitve; cinično je odgovoril: Naj se je, saj boste plačali vi, ne pa mil — Ta mož je že prej dejal, da pojde tistih 3000 kron, ki so jih razsipali za volitve, na občinske stroške.
Omeniti moramo še, da sta med izvoljenimi predsednik in podpredsednik klerikalnega društva in več takih korifej.
Tako so se torej končale te žalostne volitve. Nam so pa vendar rodile koristen nauk. Prvič so nam pokazale, da je v Nabrežini velika večina našega mnenja in če so liberalni gospodje hoteli zmagati, so se morali združiti s klerikalci in italijanskimi nacionalisti ter pokupiti vse okoličanske glasove. Kdor še ni vedel, so mu pa te volitve pokazale, koliko je vredno tisto fra-zerstvo o narodnosti in o veri, s katero slepe liberalci in klerikalci ljudstvo. Nas hočejo razdruževati s temi zlaganimi frazami. Nam se očita kot smrten greh, če se hočemo združiti s sodelovala drugih narodov, ki so nam pravični. Nič pa ne de, če se oni družijo z najhujšimi sovražniki našega naroda kakor s Favet-tijera in drugimi ter jih celo volijo v občinski odbor!
Ej, narodnjaški patroni Gabršček, Mandič, Rybar e tutti quanti. — Kje ste!? Zgovorni listi k la »Edinost*, »Soča* Ltd.-— Kje ste, da nimate besedico o teh volitvah ? — Krasno narodnjaštvo! Pošteno narodnjaštvo!
Na Dunaju obstruirajo italijansko univerzo, v Nabrežini paktirajo z italijanskimi kamoristi! Danes ustanavljajo Caharija in tovariši Cirilme-todovo družbo, jutri podpirajo Lego nazionale!
Ali Vas nič ni sram, narodnjakarska gospoda? Ali se še upate stopiti pred nas s svojim narodnjaštvom ? Fej 1 Hinavci 1
Vi pa, delavci in kmetje, spoznavajte in združite se še tesneje pod našo zastavo, ki gre neustrašeno dalje po svoji poti do novih bojev. Pogum — in zmaga bo Vaša!
Slovanski kongres.
Živahno je bilo zadnji tedeu v Sofiji. Zboroval je takozvaoi vseslovanski kongres in ta prilika se jo porabila za uprizoritev še drugih sestankov: Slovanskih časnikarjev, slovanskih zdravnikov, Sokolov i. t. d. Pri takih priredbah je vedno mnogo zastav, živiu-klici i. t. d. O takem teatru poroča tudi vse časopisje. Ia prireditelji so vedno lahko zadovoljni, kajti zbudili so veliko pozornost.
C* bi se imelo soditi po zunanjem ef-ktu, bi bdi tudi aranžerji sofijskega vseslovanskega kongresa lahko zadovoljni. Ia če bi se smelo verjeti našemu «patriotičuemu» časopisju, bi se moral pripisovati kongresu, ki se je v nedeljo zaključil, velikamki uspeh. Slika, ki jo kažejo naši narodnjaki, se pa ne vjema z resnico in sedaj, ko je Spektakel pri kraju, se bo pač smelo povedati« i kako se je svetu sipal pesek v oč:.
Nam ne gre za to, da bi enostavno smešili stvar, katere se nismo udeležili in prav nič ne dvomimo, da so bili med člani tega kongresa navdušeni idealisti, ljudje, ki so prepričani, da je imel zbor najčistejše namene, učenjaki, ki se bavijo s svojo znanostjo, pa jim je politika kakor deveta dežela. Ampak to so bile izjeme. V celoti je bil drugi vseslovanski kongres prav tako komodijaški kakor prvi in vse takozvaio novoslovanstvo se ni pokazala niti za dlako boljše od nekdanjega panslavizma.
Na kongresu se je mnogo govorilo o novo-slovanstvu. Raztolmačil pa ga ni še nihče in do današnjega dneva še nihče ni razložil njegovih namenov. To pa bi bilo najvažnejše. Seveda je logična ničla, katero zavija frazatta gostobesednost, razumljiva, ker je ves neoslavizem prikazen brez vsebine,
Kolovodje vseslovanskega gibanja postavljajo svojo stavbo na fundament, ki obstoja le v njihovi fantaziji. Naj večji utopisti med njimi razglašajo, da so vsi Slovani en narod, zmernejši pa trdijo, da so razlike med slovanskimi natodi tako malenkostne kakor med nobenimi drugimi narodi. Da bi dokazali te trditve, pripovedujejo nadalje, da se vsi Slovani, četudi govori vsak svoj jezik, razumejo med seboj brez tolmača.
Vse to je neresnično, Slovani se med seboj ne razlikujejo'nič manj nego posamezna romanska ali germanska plemena. Razlika ne tiči samo v 1 jeziku, temveč v vseh tistih znakih, ki dajejo posameznim skupinam posebnost. Kakor se umetno konstruirajo razna nasprotja med slovanskimi in neslovanskimi narodi, tako se umetno konstruirajo vezi med posameznimi slovanskimi plemeni, ki naj bi združile vse skupaj v enoto.
Na katerem pojju pa naj se pravzaprav uresniči to legendarno novoslovanstvo F
Na političnem P Kdor nima mrene na očeh, mora takoj spoznati, da je to popolnoma nemogoče, Slovani ne žive geografičao na enotnem, le državno razdeljenem ozemlju, tako da bi bilo treba le z veliko krvavo vojno porušiti nekoliko držav, pa bi se lahko uitanovila nova, celotna slovanska država. Da bi se mogel doseči tak utopični cilj, bi morali Slovani popolnoma razgoltniti, uničiti ali pa slavizirati celo armado Nemcev, Madžarov, Ru-munov i. t. d., ki pa doslej ne kažejo nič manj narodne zavednosti kakor Slovani. Ne glede na to
d« bi tudi tedaj Se ne bilo enotnega Slovanstva, ampak le skupina racličnih, zelo različnih slovanskih plemen.
Gotovo je, da sanjajo na Rusk m Se danes nekateri norci o takem smotru slovanstva. V njihovih glavah ni novoslovanstvo nič drugrga kakor pannHizem in ta je reakcionaren do kosti, absolutističen, tiranski. To bi bil slavizem carjevega krvnika. Ampak tak «ideal» nima niti med Rusi dovolj pristašev, kaj šele med drugimi slovanskimi narodi 1
Tudi na jezikovnem in književnem polju je slovansko uniformiranje nemogoče. Tista pravljica, kako da razume Slovan Slovana, je postala že sleparska. Obžalovanja vredno je pač, da se cepijo tako sorodni jeziki kakor češki in slovaški, veliko-ruski in maloruski, obžalovanja vredna je naša jugoslovanska razcepljenost. Mogoče je, da bo potreba in velika sorodnost v zvezi z naravnimi pogoji bližanja tu še kaj popravila, ampak velike slovanske skupine so že . tako jezikovno različne, imajo tako bogate literature in se tako samostojno razvijajo, da se more le na luni sanjati o njih popolni jezikovni združitvi.
Znanost je, kakor umetnost, mednarodna in od nobenega kongresa se ne bo dala vkovati v nacionalistne verige. Kakor ne more biti matematika ne katoliška, ne pravoslavna, tako ne more biti fizika ali medicina ne slovan, skane germanska, ampak mora biti znanstvena.
Gospodarstvo pa tudi dandanes ne pozna narodnosti, ampak kapital is delo. Med tema dvema faktorjema je v naši dobi boj, v slovanskem svetu prav tako kakor povsod.
Kje je torej podlaga in kje je cilj novoslo-vanstva? Tam gori v zraku, kamor ne pride ne Zeppelinov zrakoplov, ne Bleriotov letalni stroj.
Ce odštejemo zanesenjake, ki sploh ne žive na trdih zemeljskih tleh, morajo besedniki novo-slovanstva vedeti, da je njihov nastop komedijaški. Voditelji gibanja imajo pač svoje namene, toda to so njihovi nameni, ne pa nameni slovanskih narodov.
In kongres sam je pokazal, da nima pravice govoriti v imenu slovanskih narodov ali pa slovanskih dnhov. Udeležilo se ga ai slovanstvo, temveč Ijndje, ki so si sami dali mandate in niso imeli pravice govoriti v kateremkoli drugem kakor svojem imenu. Poljaki so ostali doma. Da ni socialna demokracija imela nič opraviti s tem kongresom, se razume. Ampak tudi iz meščanskih krogov, iz takih, katerim tudi narodnjaki ne morejo oporekati slovanstva, so prišli protesti. Kar ima na Ruskem količkaj svobodnega mišljenja, je odklonilo udelfžbo na tem zboru in možje, ki jih sicer tudi naši narodnjaki čislajo, so izjavljali, da vidijo v kongresu priredbo ruske reakcije. In temu je bila komedija res najbolj podobna.
Politični odsevi.
* Ogrikl državni ibor nadaljuje razpravo o adresi. Vsi opozicionalni govorniki očitajo vladi, da je nepostavno in nasilno vodila volitve.
* Političen dvoboj sta imela veliki župan maros-tordaške županije E r 5 s d y in poslanec rer-dinand Urbnanczy, ki je ErOsdyja v neki interpelaciji v državnem zboru razžalil.
* Katoliški nadfekof dr. Varoay je v svojem pastirskem listu razglasil takozvano boromejsko encikliko. V državnem zboru se je radi tega vložila interpelacija. Khuen Hedervary je izjvavil, da Se ni poučen, če se je enciklika res razglasila; če pa se je, ne bo vlada molčala.
* Španski ministrski predsednik Canalojai se je z ostalimi ministri posvetoval o zadnjem papeževem protestu. Vatikan namreč trdi, da vlada ne bi bila smela prepovedati ustanavljanja in naseljevanja novih meniških in nunskih redov brez sporazuma s papežem. Rimske skrbi na Španskem so, kakor se vidi, oddnedodne večje.
* Virilisti v botanikom deželnem iborn Kakor znano, je bosanski deželni zbor sklenil, da so virilisti sicer člani dež. zbora, a ne poslanci. Vsled tega se jim niso diete izplačale. Virilisti nameravajo zadevo rešiti potom sodnije.
* Z rumunako-ruike meje. V distriktu Doro-hoj na ruski meji je na straži stoječi ruski vojak (na ruski shrani reke Prut) ustrelil nekega rumun* skaga kmeta.
* Zanika volilni pravica u Angleškim. Končno bodo dobile tudi ženske na Angleškem volilno pravico v parlament, sicer ne vse, ampak samo one. ki imajo že dozdaj volilno pravico v občinah in grofljskih svetih. S tem bi bila seveda velika večina žensk ie vedno izključena od volilne
Eravice, vendar bi morda to pomenilo prvi korak splošni lanski volilni pravici od damska volilne pravi*.
Domače vesti.
Ljubljanske vesti Sodrngl v LJnblJanl in okolici!
V soboto 23. julija okoli polnoči odpelje v Trst poseben vlak, za katerega so cene izdatno znižaae. Vožnja v III. razredu v Trst in nazaj stane samo 4 K 80 vin.; z režijskim prispevkom vred 6 K 30 vin. Kdor se misli pridružiti, pa se še ni priglasil, naj to stori čim prej ter tako odboru olajša delo. Legitimacija za izlet se dobi v društveni pisarni «Vzajemnosti* ter v vseh prodajalnah «Kon-sumnega društva za Ljubljano in okolico*. Vozni listki se bodo prihodnji teden izdajali v društveni pisarni ter pred odhodom vlaka na južnem kolodvoru za legitimacije. Kdor se ne bo pravočasno priglasil, utegne priti v položaj, da se ne bo mogel udeležiti izleta, ker je število voznih listov omejeno in se jih bo moglo oddati le toliko, kolikor bo pravočano naročenih in plačanih. Sodrugi, ki se žele pridružiti na izvealjubljanskib, postajah Baj vpošljejo takoj ptiglase in tudi denar, da bo mogoče ukreniti, da se bo vlak na dotičnih postajah ustavil. Ker ima priredba pomen, da se mau fjstira za delavsko solidarnost, je pričakovati, da se bodo sodrugi drage volje odzvali ter se v kar največjem številu udeležili izleta.
— Zaradi popačenih klobu je pri ljubljanskem sedišču obsojen fabrikant Andrettona 300 kron globe, oziroma na mesec dni zapora. Andretto seveda ne pojde jest ričeta, ampak bo odrinil tistih 300 kronic, ki so itak le majhen delež onih tisočakov, katere je .zaslužil* s s vojimi imenitnimi klobasami. Pri sodišču se je dognalo, da so bile klobase pomešane z moko, kar je prepovedano, ker se moka v gotovih klobasah rabi le zato, da se ne razpade pokvarjeno meso, iz katerih so izdelane. Hrenovka ali safalada, v kateri je moka, je vedao sumljiva. Če so se v Aodrettovi tovarni še na drug način fals f cirala živila, se ni dognalo in menda tudi ne preiskovalo. Upamo pa, da se bo preiskovanju živil v Ljubljani izza te razprave posvečevalo vič pozornosti kakor doslej; kajti gotovo je, da ni Ljubljana v tem oziru nič boljša od drugih mest Pred par leti je .Rleči Prapor* poročal o sumljivem transportu nekega crkajočega konja; kolikor nam je znano, ni bilo takrat nobene preiskave, prav lahko pa je mogoče, da so tudi takrat Ljubljančani pojedli mrho. Sicer pa klobase niso edini objekt, ki ke priporoča pažnji tržnega nadzorništva. Kdor živi od profita, mu je po navadi lastni žep bližji od zdravja in dobrega teka prebivalcev.
— Poalanec Hribar je imel v neda'jo shod liberalnih volilcev v .Mestnem Domu*. Im-d je lepo pripravljen govor, ki pa ni povedal nič novegi. Ker so se liberalci, čeprav s kislimi obrazi, udeležili klerikalne obstrukcije, jo je morol zagovarjati tudi Hribar, ki je bil v nedelji sploh ves poln sloge. Tudi on je po klerikalnem predpisu govoril o uspehu opozicije; dokazati seveda ni mogel, kar se ne da dokazati. Liberalni gardi pa itak ne gre za dokaze. Od mladih nog so jo pitali s frazami, kaj čuda, da zdaj želodec ne more prebavljati nobene druge hrane? Ker je bila Hribarjeva govoranca pusta in ker sploh ni mogla biti drugačna, sta dva druga gospoda skrbela, da bi postal shod zanimivejši. Dr. Triller si je izposodil zaletelo Tavčarjevo frazo, da .Ljubljena ne more in noče živeti brez Hribarja*. Kdaj mu je neki .Ljubljana* povedala to ? Dr. Triller je v svojih govorih od nekdaj rad poetičen, ampak take trope nise več pesniške, temveč spadajo bolj v zdravnikov delokrog. Slovenski narod uima več Trubarja, nima Prešerna, nima Bleiw;isa, nima Jurčiča, nima še marsikaterega druzega, ki ai je pridobil skoraj toliko zaslug zanj kakor Hribar; in vendar živi. V zgodovini bi bilo seveda nekaj prav posebnega, če bi naši otroci ali vnuki izvršili samomor en masse, kadar odda svojo vizitnico pri sedanjem županu tisti gost, ki obišče pvejalislej vsakega človeka izvzemši svetega Elijo? Zdimo pač tudi Hribarju najvišjo starost, ampak za slavo splošnega prostovoljnega pogina se bo najbrže tudi Ljubljana lepo zahvalila. Interesantno na tem shodu pa je bilo tudi to, da je dr. Kokalj predlagal zahvalo vsem jugoslovanskim poslancem, torej tudi klerikalnim, o katerih sicer liberalci vedno pripovedujejo, da strupe slovenski narod, in dalmatinskim, ki neprenehoma lazijo okrog Bienertha in mu pri vsakem glasovanju pomagajo s tem, da odhajajo iz zbornice. Mili bog 1 Ce zaslužijo klerikalci tako hvalo iz liberalnih ust, čemu pa tedaj sploh nasprotja med liberalci in klerikalci ? Kar je bog zvezal, naj ne ločijo ljudje.
— Klerikalni «Nafea straža*, po domače mežnanka v ah ta, je v nedeljo paradirala v Uuionu. Zbrali pa so le manjši bogovi, visoke glave h la Šušteršič niso imele časa, da bi bile vahtale Uuion. Zato pa sp bili tem glasnejši tisti, ki so prišli. Eden med njimi je bil slavni Gostinčar, kateremu so kadili kakor škofu na procesiji, To ga je tako navdušilo, da se je sam zakadil v socialno demokracijo. Vsem sodrugom torej javljamo žalostno vest, da jih ni več. Gromovnik Gostinčar je uničil vso socialno demokracijo, noben repak ni ostal. E, e, Gostinčar ima jezik, to je dokazal. Ampak za pohru-stanje socialna demokracije bi vendar bilo treba nekaj več. Ce bi nkpl pozobal le nekoliko sadja a
# cialno-demokratičnega drevja, se je bati, da bi ga rdeče sadje premočno tiščalo v želodcu.
Goriške vesti.
— Izlet v Trat. Sodrugi, ki se še niso pri-? glasili za izlet v Trst, naj to store nemudoma.
Oglasijo se lahko pri svojih zaupnikih. Plačati je treba krono vpisnine. Sodrugi iz zunanjih krajev, kjer ni organizacij, se lahko zglase pri tajništvu v Gorici, Via Tre Re 16, najpozneje do 21. t. m.
— Delavska organizacija v Pevmt. Sicer ni naša navada, na dolgo opisavati veselice in jih vštevati med strankine uspehe, kakor delajo naši liberalni in klerikalni nasprotniki. Izpregovoriti hočemo o- nedeljski veselici le zato, ker je do dobrega zmešala možgane klerikalcem in liberalcem. Na Goriškem se ni še proti nobeni veselici toliko intrigiralo kakor proti nedeljski. Napeli so sploh vse strune, da bi ugonobili mlado delavsko organizacijo v Pevmi. Teroristično so vplivali na starše članov in članic, da bi jih spravili iz društva. Pa jim vse nič ne pomaga. Naši mladeniči in dekleta so ostali trdni. Potem se je pevmanski kurat postavil na noge. Ko ni ostalo nasprotnikom nobeno drugo sredstvo, so začeli agitirati med svojimi pristaši, da naj bojkotirajo veselico. Pa s tem niso dosegli nič druzega, kakor da ni bilo na veselici liberalcev in klerikalcev, tem številnejša pa je bila udeležba socialnih demokratov. Nekoliko zabave je bilo tudi izven programa. Prvi komični prizor je povzročil gospod kurat. Sodrugi iz Podgore, katerim so se pridružili še nekateri drugi, so prišli korporativno z godbo na čelu v Pevmo. Ker je veselični prostor blizu cerkve, so morali mimo cerkve, ne sluteč, da je notri pridiga. Ker so le mimo korakali, ne more niti najstrožja sodba trditi, da bi bili koga motili. Ampak gospod kurat je imel takoj povod. Tak, kakršen je bil, v pridigarskem ornatu, je prihitel dol in začel delavce obkladati z vsakovrstnimi psovkami. Mislil je menda, da ima pred seboj kakšne hribovske klerikalce ali pa strahopetne liberalce, katerim bo imponiral, če pravi, da je prihitel naravnost s prižnice. No, mož se je zmotil, kajti socialisti se ne dajo kar tako ustrašiti, ampak so mu povedali, kar je bilo treba, v obraz, tako da jo je z dolgim nosom odkuril. Da je potem na prižnici rohnel zoper socialiste, se razume. Med tem je prihajala skupina za skupino; posebno moramo omeniti mladeniški odsek iz Vrtojbe, ki je pripeljal kar 60 svojih članov. Ob 4. je bilo že zbranih nad 200 mladeničev in deklet, katerim se je pridružila družba starejših sodrugov, da se povesele z mladino. Sodrug Etbin Kristan je imel slavnosten govor in je z navdušenimi besedami spodbujal mladino na vstrajno delo za svojo organizacijo in izobrazbo. Ves govor so spremljali burni aplavzi, potem pa je godba zaigrala delavsko himno in na to se je pričela veselica. Nastopala sta pevska zbora iz Pevme in Podgore, ki sta svojo nalogo pod spretnim vodstvom prav dobro izvršila. Naši mladi diletantje so se postavili z dvema šaloigrama, kateri so z ozirom na prvi nastop dobro izvršili. Potem je mladina plesala, vmes pa je funkcionirala šaljiva pošta. Pozno zvečer se je veselica zaključila v najlepšem redu. Pevmanski sodrugi so z uspehom lahko popolnoma zadovoljni. Vspodbuja pa naj jih na novo delo tudi na resnem polju.
— Pri sročkuja t Povrni so dobili dobitke številke 112, 165 in 247. Kdor jih ima, naj pride po dobitek do nedelje, 17. t. m. Če se ne pride do tega dne ponje, ostanejo dobitki društvu. Oglasiti se je v Pevmi v društvenih prostorih.
— Zopet smo sa umerili gospodom liberalcem in klerikalcem radi veselic in plesov. Ker smo na mladeniškem shodu kritizirali veselice in plese, ki jih prirejajo nasprotniki, nam očitajo, da ne delamo nič druzega kakor oni. Gospodje so kratkih misli, pa jim je zato težko zameriti, da se motijo. Kdo bi jim dopovedal, da je med veselico in veselico ter med namenom in namenom razlika? Že davno smo povedali, da ne branimo nikomur veselja. Ne maramo čemerne mladine, ampak živo jo želimo. Toda veselica ne sme biti vsakdanji kruh, temveč le poslastica. Veselica ne sme biti, da mladina zapija svoj razum, temveč da se razvedri. Veselice ne smejo biti limanice politične agitacije, temveč sredstvo, ki olajšuje m pospešuje izobrazbo. To vse bi bili cenjeni gospodje nasprotniki lahko izvedeli, če bi bili poslušali, kaj je povedal sodrug Etbin Kristan v nedeljo na pevmanski veselici. Ampak Če se gospodje vsaj ne bi smešili! V soboto trdi „SoČa\ da je proti javnim plesom. V isti številki objavlja
j skoraj pol strani javnih plesov in dela reklamo zanje. Ali ne bi bilo bolje molčati, pa se ne blamirati ?
— Mladeniški odsek v Vrtojbi si je ustanovil v kratkem času, odkar obstoja, svoj pevski zbor in bo tudi že dne 24. L m. nastopil v Trstu. Odbor mladinskega odseka je tudi sklenil ustanoviti knjižnico, da bo imela ukaželjna mladina čim več sredstev za izobrazbo. Odbor prosi vse prijatelje mladine, ki imajo kaj knjig odveč, da bi jih darovali mladinskemu odseku.
— Podgorski narodnjaki ne vedo več, na kakšen način rsiavati narod in od dasado Sasa jim
pride kaj novega v glavo, kar bi bilo kos »narodnega dela*. Tako so n. pr. aa predvečer slovanskih blagovestnikov rešili kos naloge s kresovi, umetnini ognji, streli, bakljadami in kričanjem in na ts aač n proslavili dan, ki je baje za slov. narod velikega pomena. Pa našim »odrešenikom* se je zdelo premalo zažiganje kresov, umetnih ognjev i. t. d. in mislili so si: Kaj, ali ne hpijemo lahki par litrov na ča-t našim prvoboriteljera ? la zbrali so se v neki gostilni in pili tako, da so postali »narodno pijani*. Seveda ni zadostovalo »ruj-nega briškega* treba je bilo še dopjon vtu-moutha povihu in neki udeležnifc »narodno fraje* nam je povedal, da niso mogli vsega popiti in je on nesel domov pol dopjoaa, da si ogreje dušo drugi dan. Da eo take prireditve pri naših narodnjarjih podedovan greh, je že stara resnic«, ampak nekaj drugega je, kar se pri teh ljudeh vedno opazuje. Vsako leto namreč ti man-deljci feb tari j o po Podgori in z deaarjero, ki ga naberejo, plačujejo umetne ognje, balončke
i.	t. d. Mi ne maramo seveda delati tem ljudem kontrolo, svetujemo jim samo, naj nabirajo denar tara, kjer vedo, da ga je dosti in naj se ne jezijo, če jim ga nočeldati kak revež, ki sa trudi ves dan za lastne, najskrajnejše potrebe. In denar, ki ga trosijo za tako nepotrebne" reči, jim svetujemo obrniti v druge koristnejše namene. In namesto da pošiljajo nedolžne otroke, ki so komaj prišli k pamet', kričat po vasi (med enajsto in dvanajsto uro panoČ>), naj jih učo kaj drugega in De korum-pirati mladino že v nežni mladosti. Naši narod-njakarji čutijo tudi, da jim še nekaj manjka in to je — sokolski odsek. Slišali smo namreč, da bodo imeli te dni ustanovni shod Da bode iz te moke kaj kruha, ja zelo dvomljivo, kajti še tisto retno »Pevsko in tamburaško društvo* niso v staim vidrževati pri vsem tem, da ga jo obč na podp -ral« in pred dvemi leti olajšala obč blagajno za 300 krow. No, naši »patres patriae* so zelo dobre duša ia najbrža se dobi kdo, ki bo na kakšni obč. seji prosil podporo za Sokola. Ampak tudi mi bomo blizu ia ker se sliši, da bo imel Sokol podpore — čeprav se dotdaj ne ve, odkod — hočemo z vso pozornostjo stvar opazovati. Rekli smo, da je dvomljivo, ali bode;s lem Sokolom kaj. Mi smo namreč tega mnenja: V začetku se zberejo, za nekaj časa priredijo kak izlet sokolske župe, iz župe postane močnik, ta se skisa in pod* gorski narodnjaki bodo šli zopet dober korak — nazaj. In preden mine leto, bo treba položiti »venec slave* na krsto Sokola. Na zdarl
Sodrugi na Goričkem!
Širite „ Rdeči Prapci" In agitirajta zanj! „ Rdeli Prapor" je edino slovensko glasilo I Nabirajte nove na-ročnike In prispevke za t Inkov ni skladi Naša parola mora biti: Veak socialist mora biti naročnik „ Rdeč s ga Prapora".
Tržaške vesti.
— Izlet ljubljanskih in goriikih ladragov
v Trst je zbudil v tukajšnjih socialno-demokratičn h krogih veliko zanimanje. Odbor, ki vodi priprave za sprejem, pridno dela, pa tudi m*d sodrugi sploh se opažuje živahna gibanje, tako da smo že danes lahko prepričani, da bomo imeli dne 24. t. m. v Trstu jako lepo delavsko manfastaojo. Pripravljalni odbor prosi vse sodruge, naj ga tudi nadalje podpirajo v vsakem oziru; zlasti naj razvijejo čim marljivejšo agitacijo, da bo udeležba pri sprejemu gostov in na popoldanski ljudski veselici častna. Pokažemo svojim sodrugora s Kranjskega in Goriškega, da znamo ceniti njihov obisk in da ne smatramo njihovega izleta za navadno ubijanje časa, temveč za važao sredstvo vzajemnega spoinavanja in tbližanja, za sredstvo delavska solidarnosti, ki nam je v boju neobhodno potrebna. Sodrugi, pomagajte vsi, da bo nastop Tržačanov ta dan časten I
Štajerske vesti.
— Železniška nezgoda V LaAkem trgu je povozil v torek tovorni vlak nekega izprevodnika. Težko ranjenega moža so spravili v celjsko bolnišnico.
Koroške vesti.
— Če ge gre na boljo pot. h Zabnice pori* čajo 4. t. m.: Na potu s Sv. Višarij je padel neki romar z Jesenic na Kranjskem tako nesrečno na glavo, da je obležal pri priči mrtev. Dognalo se je, da mu je srce vsled preobilo zavžite pijače otrpnilo. Nesrečnež zapušča vdovo s 3 malimi otroci.
Dnevne vesti.
x »Svobodna feola* la upravno sodišče. Zadnji teden je upravno sodišča razglasilo razsodbo v zadevi pritožbe društva «S »obodna lola* proti razsodbi naučntga ministrstva z dne 24. junija t. 1., ki je potrdila sklep dež. šol. sveta, da mora dru-Itvo, ako se ho8e izogniti splošni prepovedi pouka na svojih šolah doprinesti dokazi da je pristojna cerkvena oblast, oziroma verska dražba po* trdila naznanjene ji učitelje za verski pouk, oziroma da je društvo tozadevno storilo potrebno korake. Uprarno sodišče je pritožbo društva zavrnilo. Raz-
r sodba upravnega sodišča je v marsikaterem oziru zanimiva. Tako n. pr. pravi upravno sodišče, da je nazor mučnega ministrstva, češ, da se sme na šolah društva nastaviti kot veron čitelj sama tisti, ki ga verska oblast spozna za to sposobnega, napačen. Dalje je izreklo naučno ministrstvo, da mora ustanovitelj zasebne šole še pred otvoritvijo šole doprinesti dokaz, da se je »kdo verouka sporazumel s cerkveno višjo oblastjo. Tudi ta nazor je spoznalo upravDo sodišče za napačen. Pač pa je zavrnilo upravno sodišfo pritožbo društva iz sledečih razlogov: »Glasom zakona iz 1. 1868. ima cerkev, oziroma verska družba na vseh, torej tudi zasebnih šolah, pravico do verouka. Zato vzdrževatelj šole ni upravičen, čsto enostavno ignorirati to pravico cerkve za poučevanje verouka (I), ampak se mora prej prepričati, ali je cerkev pri volji, te pravice se tudi posluževati ali ne. Šale če tega noče, sme pa vzdrževatelj šole poučevati verouk od posvetnih učiteljev. Vzdrževatelj šole mora torej svoj namen verski oblasti naznaniti, in šele, če ta ne pošlje nikakega veroučitelja, ga lahko nastavi on sam. Društvo <S. š.* pa te dolžnosti ni izpolnilo, in šolske oblasti so bile upravičene, zahtevati tozadevno poročilo*. — Društvo »Svobodna šola se baje tudi tej razsodbi ne namerava ukloniti, ker samoobsebi umevno lahko pričakuje, da bi ji cerkvena oblast poslala v šolo kakega huj skača, ki bi uničil vse namene društva. Društvo namerava baje javiti oblastim, da ne ustanovi zasebnih šol, ampak zavod, v katerem bi se poučevali vsi predmeti izven verouka, torej nekak «bišni pouk*.
x Iz krščanskosocialnega tabora. Boji v krščansko-socialni stranki se neprenehoma množe. Axmanu se očita, da je pred desetimi leti, ko je bil še načelnik 2bora trgovskih pomočnikov, 24 000 kron pomočniškega premoženja porabil za svojo volitev. Tudi Bielohlawek jih dobiva vedno več pod rebra. V Verganijevem »Deutsches Volksblatt* mu očita krščansko-socialni ključavničar Stribel, da je falsificiral poročilo o nekem shodu in zaključuje članek s sledečimi besedami: „ Podpisani Vas, deželni odbornik Herman Bielo-hlawek, vsled tega imenujem obrekovalca. Ob-dolžitev obrekovanja je očitanje nemoralnega dejanja, katerega ne more na noben način trpeti človek moralnih nazorov, najmanj pa človek na javnem mestu. Poživljam Vas torej, da me tožite in Vam bom v sodnijski dvorani dokazal, kar sem Vam očital/ — Med krščanskosocialnimi volilci je vsled teh afer velika razburjenost, ki se kaže tudi na mnogih javnih shodih.
x Stroški Lnegerjevega pogreba Na zadnji seji dunajskega občinskega sveta je prišlo do hud h spopadov med krščansko-soeialno večino in socialistično ter liberalno opozicijo. Mestni svet je namreč predlagal, naj bi se odobrili stroški dr. Luegerjevega pogreba, ki ne znašajo nič manj ko 69 000 kron. Opozicija je samoobsebi umevno zoper tako izme-tavanje denarja odlijčao nastopila. Prišlo je celo do dejanskih spopadov, nakar je večina scc. dem. obč. svetovalca Schulmeierja in Skareta iz seje izključila. Nato so sinovi «bcga vzemi* predlog mestnega sveta odobrili.
x .Ehrlich 606». Tako se imenuje meno v preparat, ki ga je unašel sloveči profasor medecine dr. P. Ehrlich v Frankfurtu, za injekcija sifilitičnim bolnikom. Bosanski časopisi poročajo, da se je 3. t. m. v sarajevski deželni bolnišnici že v stotem slučaju rabil ta preparat; uspehi so naravnost neverjetni. S flitični precesi izginjajo takorekoč pred očmi opazovalca. Najbolj razširjeni tercijarni tvori, bolezni v očeh in grlu izginejo za nekoliko dni, istotako odpadejo tudi kraste. Dva dni po injekciji se ne more niti več mikroskopično določiti, da je bila r bolnih delih kdaj s fllis. — Presoditi se seveda sedaj še ne more, če je učinek preparata trajen. Na vsak način pa je storila medicina z Ehrlichovim preparatom velikanski korak naprej.
Sodrugi, soBiSljtBitil
KiVirit i« britvic«, Utr ji n razpolago Vajt
JtMi ?r»por“!
Dopisi.
Zagorje eb Sevi. Zagorsko narodnjaštvo, oziroma njegovi dopisuai v »Slovenski Narod* in
neodvisno cunjo, ki nosi ime «<)atro», so zopet začeli napadau zagorske socialiste. Posebno so jim v zadnjem času na poti sodrugi pn rudniški godbi, Ta gospoda, ki ima dovoljekrat polna usta socialno* demokratičnega terorizma brej dukatov, hoče namreč terorizirati rudniško godbo, ki noče narodnjaški gospodi igrati brezplačno. Narodnjaki to namreč imeli vedno to navado, da ao vabili to godbo na av0je zabave, končno pa bi bili najrajši imeli, da iim ne bi ničesar računali. Vse jim je bilo preveč, tako da so končno ia rekli naši sodrugi, da ne gredo tej gospodi delali tlake; to pa je bilo seveda naroduj«*om zadosti in sedaj napadajo godbo in njenega kapelnika prav po liberalno. Izkušata se namreč dopisnika t »Jutru* in »Narodu*, kateri bi bil bolj barabfki s tvojo žurnalistiko.
Iz stranke.
o Socialno-demokratična stranka v Bosni in
Hercegovini je imela prve dni tega tedna svoj drugi zbor v Sarajevu. Zunanje stranke so zastopali : Češko sodrug Nemec, nemško-avstrijsko Winarsky, hrvaško Juraj Demetrovič,srbsko (iz kraljevine) Topalovič, ogrsko Tarczai. Naša stranka, ki je bila to pot preprečena poslati svojega zastopnika, je brzojavno pozdravila zbor. V nedeljo popoldne je bil velik shod, na katerem so govorili vsi zunanji zastopniki. V pon-deljek je zbor protestiral proti slovanskemu kongresu v Sofiji, ki ni kongres slovanskih narodov, ampak slovanskih kapitalistov.
Zadnje vesti.
Avstrijsko srbske trgovinska pogodba. Bel-
grad, 13. julija. Pogajanje radi trgovinske pogodbe med Avstro Ogrsko in Srbijo je toliko dozorelo, da se je dosegel fporazum o vseh važnejš li vprašanjih in je torej nedvomno, da se bo pogodba sklenila brez težav.
Papeževa enciklika na Ogrskem. Budimpešta, 13. julija. Klerikalni krogi so vsled razglasil boromejsko encikliko in vsled interpelacij, ki so vložene radi tega, zelo poparjeni. Klerikalno časopise zagovarja nadškofa, češ, da takrat, ko je publiciral encikliko, še ni bil znan papežev preklic.
Ogrski državni sbwr. Budimpešta, 13. julija. Vlada je vložila v državnem zboru načrt, ki jo pooblašča, da sme najeti 560 milionov kron posojila.
Klerikalci pri rimskih volitvah. Rim, 13. julija. Papeževo glasilo «Osservatore Romanu* naznanja, da »katoličanom* ni dovoljeno udeležiti se političnih volitev, ki bodo v kratkem v prvem rimskem okraju.	,
Zarota na Tnrškem. Carigrad, 13. julija. Pri tajni reakcionarni družbi, ki je bila pred kratkim aretirana, so baje našli seinam mladoturkov, katere so zarotniki obsodili na smrt. Tri zarotnike so zouet zaprli.
Francoska volilna reforma. Pariz, 13. julija. Komisija, ki se ima posvetovati o načrtu novega volilnega reda za parlament, je že sestavljena. V komisiji imajo pristaši proporčnega sistema večino.
Volitve v Holandiji. Haag, 13. julija. V prvo gosposko zbornico je izvoljenih 32 klerikalcev in 18 liberalcev.
Strokovni pregled.
Prvi strokovni zbor na Goriškom
bo v nedeljo, 17. julija ob 3. popoldne v prostorih Delavskega Doma, Gorica, Via Tre Re 16. Dnevni red:
1. Konstituiranje zbora.
2. Poročilo o strokovnem zboru, ki je bil v Trstu dne 12. in 13. junija.
3. Volitev strokovne komisije za Goriško.
4. Eventualnosti.
Vse strokovne organizacije na Goriškem so naprošene, da gotovo pošljejo svoje zastopnike na ta prvi zbor.	Sklicatelji.
Zidarji iz Gorice in okolioe so vabljeni na zidarski shod, ki bo v nedeljo dne 17. t. m. eb 10. dopoldne v Delavskem Domu, Via Tre Re 16 s sledečim dnevnim redom:
1. Ustanovitev podružnice avstrijske zveze zidarjev.
2. Volitev odbora.
3. Raznoterosti.
Naprošeni so vsi zidarji, da se gotovo udeleže tega strokovnega shoda.
Shodi.
Soyoda)e. V nedeljo, 10. t. m. ob 10. dopoldne je bil na dvorišču gostilne g. Kodermaca jako dobro obiskan shod pod predsed-ništvom sodruga Cotiča. Govoril je sodrug Etbin Kristan iz Ljubljane o delovanju državnega zbora in o sedanjem političnem položaju. Govor je trajal skoro dve uri, a poslušalci so mu kljub veliki poldnevni vročini sledili z vidnim zanimanjem in z glasnim odobravanjem. Na * predlog sodruga dr. Dermote je bila na koncu soglasno sprejeta sledeča resolucija:
Po sprejetem poročilu sodr. Etbina Kristana o sedanjem političnem položaju odobravajo zborovalci delovanje soc. dem. poslancev v državnem zboru in jim izrekajo svoje popolno zaupanje ; obsojajo odločno obstrukcijsko taktiko slovanskih meščanskih strank, osobito slovenskih poslancev, ker je nesmiselna in nasprotuje naravnost vsem političnim in kulturnim interesom slovenskega ljudstva.	i
Svoji« čitateljea priporočano, da »e ozirajo na take tvrdke, ki tolerirajo v našem listu.
Socialni pregled.
Mezdno gibanje lesnih delavcev v Ljubljani.
Pred tremi leti je bil v ljubljanski lemi industriji boj, kakršnega do tedaj Ljubljana ni pomnila. Vzroki boja so bili čisto navadni. Naraščajoča draginja živil, draga stanovanja, predolg delovni čas i. t. d. In le svoji dobri strokovni organizaciji so imeli lesni delavci zahvalit', da so po dolgih de* vetih tednih boja zmagali.
Ta dolgotrajni boj za večji košček kruha se je končal z delovno pogodbo, ki so jo vzajemno sklenili na eni strani zastopniki delavcev, na drugi strani pa posestniki mizarskih podjetij v Ljubljani. Delovna pogodba, ki je datirana z dnem 8. avgusta 1907 in je bila sklenjena na tri leta, je potekla z dnem 1. julija 1910.
Mizarji in strojni delavci so tekom teh treh let izprevideli, da je dobra delovna pogodba velike važnosti ne le za delavce, temveč da vpliva blagodejno m razvoj vse induitrije. Dokaz temu je, da sta se ^ve manjši mizarski delavnici izpremenili v tovarniška podjetja s stroji, in ne glede na veliko podjetje »Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev* se je tekom pogodbenega časa ustanovilo še eno popolnoma novo tovarniško podjetje.
Naravno je, da so si rekli lesni delavci, da se mora delovna pogodba ob poteku zopet obnoviti, in ker je postalo delavčevo življenje tekom pretekle dobe zopet znatno težavnejše, je razumljivo, da so stali na stališču, da mora biti nova pogodba boljša od stare.
Točka deseta stare pogodbe se je glasila. c Ta pogodba velja do 1. julija 1910, torej za tri leta, in aa morata obe stranki najkasneje mesec dni pred j pretekom sporazumeti, ali se ta pogodba ponovi ali pi, da se nadomesti z drugo.»
Ker ni bilo pričakovati, da bi gg. podjetniki odpovedali pogodbo, nasprotno, ker je vse kazalo, da žele, da bi nastal brezpogodbeni čas, a čimer bi bila za 91/, urni delovni čas, ki so ga imeli delavci, nastala največja nevarnost, so se delavci sami lotili te naloge.
Storili ao to potom načelstva svoje tveze. Zve* lino načelstvo je na podlagi sklepa ljubljanske skupine poslalo vsem gg. posestnikom mizarskih de* lavnic t Ljubljani in okolici dopis z nasledno vsebino:
Dunaj 27. maja 1910.
Gospodu N. N.
VaSe blagorodje I Podpisana zveza kot zastopnica pomočnikov, vposlenih v lesni industriji v Ljubljani in okolici, ai dovoljuje s tem upozoritl Vaie blagorodje, da poteče kolektivna pogodba s dne 8. avgusta 1907, ki je bila obojestransko sklenjena in podpisana, dne 1. julija 1910.
Ker točka X. omenjene pogodbe določuje, da •e imata oba pogodbena dela mesec dni pred po* tekom zediniti, ali se obnovi ali pa nadomesti z draga, menimo, da ravnamo v obojestranskem in-teresu, ako naprošamo Vaše blagorodje za tozadevno izjavo tekom 8 dni po sprejemu tega dopisa,
U naj se naslovi na strokovno tajništvo, Ljubljana Selenburgova ulica it. 6/11, katero pooblaščamo z zastopstvom podpisane zveze.
Da se omogoči potrebni dogovor gospodov podjetnikov na eni, na drugi strani pa pogajanje t zastopniki pomočnikov, smo vposlali dopise enake vsebine vsem gg. podjetnikom, ki so podpisali omenjeno pogodbo.
V aadi, da tudi Vaie blagorodje goji željo, da se dosedanje dobro razmerje nadalje ohrani, in da retite nai dopis v ugodnem zmislu, beležimo s velespoitovanjem za Zvezo lesnih delavcev avstrijskih ▲lejsij Smid,	Tomaž Mrkvička,
zapisnikar.	predsednik.
Ko so se odposlali ti dopisi, je nastala daljia pavza. Ne smemo pozabiti pri tem, da je bil katoliški »Slovenec* tisti, ki je to pavzo prekinjal. V svoji «kričanski» ljubezni je namreč spuščal prav po jezuitsko zavite kratke notice, s katerimi je po-skušal mizarje in atrojne delavce v javnosti obrekovati.
Natvezoval je svojim čitateljem, da prete lesni delivci s itrajkom. Kakor je iz navedenega dopisa razvidao se je »Slovenec* očividno namenoma ia* gai. Toliko za danes.	Rectus.
Raznoterosti.
t Paaamki prekop bo, kakor poroča stavbno vodstvo, 1. jan. 1911 izročen prometu.
t Klerikalni vandali. V noči od torka na sredo so v mestu Surčines (departementu Seine na Francoskem) klerikalci pol li spomenik Emile Zolov t žvepleno kislino in ga sploh tako polko-dovali, da se ne bo dal popraviti.
t Maičeviflje m Llibeola. Pred kratkim je bil obglavljen v Parizu mladi Liabeuf, ki je ubil redarja in ranil Itiri druge redarje radi tega, ker je bil prej enkrat zaprt radi sumnje, da se pusti vzdrževati od zloglasnih žensk. Sedaj hočejo drugi maiievati Liabeufa in zadnjič je ranil 18 letni delavne v Parizu redarja in zraven povedal, da se bedo tudi dragi maičevali.
t Bojkot alkohola oziroma žganja, ki ga je lani razglasila socialna demokracija v Nemčiji rodi lene sadove. Konznm žganja je padel od oktobra 1909 do mnja 1910 za 28%, pridelovanje v islem času *a 13%.
f Parnik zgorel. Parnik «G aid R q ib! quc» z 200 pasažirji na krovu je začel goreti. K »reči *o bile rarne ladje v bližini, ki w pasažirje rešile.
t Požar. V Alm '■no blizu Bergama je začelo goreti stopnjišče vile M.ilvianijevc. V drugem nadstropju je stanovala družina, oče, mati in šest otrok. Rfcš ti se n so megli, ker so stopnjiee gorele. Vsi so zgoreli razun matere, ki je skočila skozi okna in se ubila.
t Strah pred zakonom. Neki mladi mož iz Haebra v Westerwalde je stal nedavno pred civilnim uradom s svojo nevesto, da bi se poročil. Ko bi pa bil imel reči besedo «da», je — zbežal. Nevesta je omedlela in poroka se je morain preložiti. Dozdaj še niso naili »ubežnega* ženina.
t Proftior — trgovec i dekleti. V San Franciscu so zaprli znamenitega vseučiliškega profesorja v Kaliforniji, Jožefa Hidalga, ker je težko osumljen trgovine z mladimi dijakinjami.
% t Straien tin blazne. V blaznici v Elbi na bpanskem je ponoči neka 37 letna Marija Gina vdrla iz svoje samotne celice v skupno spalnico in tara zadavila tri speče ženske. Sele na krik dru« g h žensk so prihiteli strežniki in blazno morilko zvezali.
t Parnik »Federlce* pogrešajo. Ta parnik vozi iz Indije 70 000 vreč riža za reški riževi mlin. Pogrešajo ga že teden dni.
JV a novo sezidana
pekarija
na prometnem kraju v Trbovljah, Spod. Štajersko, se da takoj v najem.
Več se izve pri las niku Ivanu Vincencu Komatu, krojaškemu mojstru v Trbovljah. 5—i
asi			
Kavarna
m§
i ,Unione‘ v Trsta
B
I
ulica Oaserma in Torre Blanca
se priporoča.
Ijt • :l I it (I! ( H i ;i f:! I I f;» i i
g
KO
Našim somišljenikom priporočamo:
Ilirija in Praxin kremo
za čevlje,
Ciril in JVtetodovo vazelino in
vazelino z mednarodno znamko Ciril-Metoda
ter Polerin čistilo za kovine.
Te predmete izdeluje domača tvornica kemičnih izdelkov
Golob & Volk, L]nbljana.
52-26
Mra^825Sj52$S8i$S52$5B25S8Z55K
ei
VI
2
Varujte se
ponaredb,
ki niso »FLORIAN* in zdravju« ne koristijo 1
Kdor vživa, Zabi težav; Danes vesel je, Jutri bo zdravi
Naslov za naročila t .FLORIAN«, Ljubljana.
W  J
Postavno varovano.
H
N
3
0*
&
O
<
ut
S>
B
N
«
m
W
P
S-
s
F
p*
ir
IS
p
g?
aa« P
i S
sr
P tt
P •— - M
S*
g-
m m ^
(/
CA
CD
O.
rt
N<
rs
3
c*
o*
(S
M
a
S
ca
-n
rt’
H
rt
rt
N
M«
Um
rt
r>
rt
09
"O
"t
o o. B
7?
m+m < S n P
°S.
55*
? s s
&0Q
I »
»
n tS!
0
1
N
P
Qu
S
e
j* ar
g C.
o PO
N 3
5 Vi
g 2T sr
- 3
T,
£
M*
N
N
P
«2.
O
<
[S98Sfi2SS8Sg8SfiSSQ9SS9i
ljudski vrt
v gozda poleg hotela „Tiveli“
se priporoča sl. občinstvu ter namenja, de se tod
balo in Srno pivo po 84 v vrfieV vino pa po SO vin. četrt litra.
Mrzla in gorka Jedila vedno na razpolago po zmernih cenah.
14-4	Ivan	Kenda
restavrater.
Prvi kranjski pogrebni zavod
FR. DOBBRLBT
Ljubljana, Frančiškanska ulica štev lO.
Ustanov lian leta IBM.	26—9	Telefon	itn.	97.
Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov se tičefie stvari v Ljubljeni po najni^jih cenah. Imitirane kovirokolesne krste lastnega izdelka. Velika zalega kovinskih krst v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se »veži in suhi cvetlični venci ■ primernimi trakovi z napisom ia brez napisa.
MahMI ia vdftverai inMk Ffia l«rll
Tilk« It. Pr. Lampret v IMe*