Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedei|sko Izdala celole no v Jugo-slavlll 80 Din, za Inozemstvo 100 D
Ut iNlzC
S tedensko prilogo »Iluslrlranl Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, petlt-vrsta mali oglasi po 1 SO In 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm vlilne po Din 2-50, v c Liki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po IO Din O Pn veCtem p n*iračilu popus; Izide ob 4 zjutraj razen pondeljKO ln dneva po prazniKu
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6 Mil Rokopisi se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprelemajo Uredništva telefon štev. 50, upravnlštva štev. 328
Političen lisi sza slovenski narod
Uprava le v Kopitarjevi ul.St. H * Čekovni račun: Cfublfana štev. 10.65» In tO.349 sa Inserate. Sarajevo št. 7563, Zagreb št. 39.011. Vraga ln TtunaJ št. 24.797
Centralizem uživa.
V svojem temeljitem govoru ob priliki razprave o proračunu notranjega ministra je naš poslanec dr. Kulovec razgrnil vso žalostno sliko upravnih razmer, kakor vladajo danes v naši državi. Prvo, kar bi potrebovala naša država, če naj se konsolidira, če naj se pravilno in zdravo razvije njen organizem, je dobra uprava. A da je naša sedanja uprava dobra, tega si pač ne bo upal trditi noben re-»en človek, in mislimo, da ga tudi ni optimista, ki bi si obetal zboljšanje te uprave na podlagi obstoječega sistema. Ne, če hočemo res kdaj priti do dobre uprave, potem je samo ena pot: temeljito pospravili s sistemom.
Temu sistemu pa se pravi centralizem, ki Je v teh sedmih letih pač več ko dovolj pokazal, da je nekaj nemogočega in trajno nevzdržnega. Vidimo, kako na centralizmu vsaka vlada skrahira, doživljamo ravno zdaj žalostno polomijo Pašič-Radičeve vladavine, vidimo, kako se razmere pod centralizmom razvijajo z vsakim dnem na slabše, in ne vidimo nikjer možnosti, da bi se dalo s centralizmom kaj dobrega napraviti. Centralizem je kakor rak v pomenu i živali i bolezni; rak kot žival leze vedno le nazaj, naprej nikoli ne pride; a rak kot bolezen je neozdravljiv.
Pravzaprav ni nobena vlada sama na sebi kriva, če ne doseže nobenega uspeha, in kriva tudi ni seljačka vlada, če je njeno osemmesečno delo ena sama blamaža. Kriv je le centralizem sam po sebi. Naj pride še tako dobra, solidna in sposobna vlada, gotovo je, da na podlagi centralizma tudi ona ne bi mogla bogvekaj opraviti in ustvariti; mogla bi že marsikaj zboljšati in popraviti, toda urediti vse tako, kakor bi moralo biti in kakor si vsi želimo, pred vsem pa usposobiti državni organizem za krepko življenje in razmah vseh sil, to bi se ji nikoli ne posrečilo. Že zato ne, ker je centralizem nekaj, kar je proti naravi; v naši državi pa še posebno.
To je prav lahko dokazati. Ko se je ustvarila naša država, so bile tu same avtonomne edinice. Naravno je tedaj bilo le, zve-zati te edinice v eno skupino z ohranitvijo njihovega organizma. To pa se ni zgodilo; pač pa se je z nasilno operacijo te edinice spojilo v nov njihovemu organizmu protiven organizem. Kaj so takrat pametni državniki svetovali? Pustiti na miru več ali manj že izgrajene avtonomije, ld so jih imeli posamezni deli, in le zvezati te avtonomije potom izenačenja in izpopolnitve na primeren način v eno celoto. To je bila naravna pot konstituiranja nove države. A čudni državotvorci, ki so se polastili tega dela, so ubrali pot ravno narobe. Kdo je kdaj videl pretvarjati državo iz av-touomističnega sistema v centralističnega, še vsi državni organizmi so se razvijali iz centralizma v avtonomijo. Le pri nas je moralo iti kakor vse tudi to narobe.
Pa so ti čudni državotvorci potem skovali vidovdansko ustavo, po kateri naj bi se cen-tralisti.ni sistem zopet prevedel v avtonomi-stičen sistem, kakor oni zatrjujejo. Kaj pa je potem sploh bilo treba ukinjati avtonomije? V Sloveniji smo bili podedovali po Avstriji nekaj deželne avtonomije. Kaj nam je bilo treba vzeti to avtonomijo, če nam jo bo vidov-danska ustava zopet vrnila in še v večji meri, kakor nam jo obeta centralistični tisk? Prav nobene potrebe ni bilo podirati stare avtonomije posameznih dežel, če je bil pošten namen izvesti državno ureditev na samoupravnem principu. Toda to je pač, da centralizem tega poštenega namena sploh nikoli imel ni. Saj izprevidevamo od dne do dne bolj, kako je centralizem lo sam sebi namen.
Zdaj imamo že nekaj let vidovdansko ustavo, ki predvideva samoupravne oblasti. Zakaj se to doslej še ni izvedlo? Kaj je neki oviralo mogočno PP-vlado, da teh »samouprav« ni uresničila, iu kaj ovira RR-vlado, da se tega dela ne loti? G. minister Maksimo-vič napoveduje volitve v oblastne skupščine v najkrajšem času. Koliko centralističnih ministrov je te volitve že napovedalo, a še sedaj Jih ni — in jih tudi ne bo še tako kmalu. Saj to navsezadnje tudi ni stvar, ki bi se dala napraviti od danes do jutri. Treba v to veliko priprav, a doslej ne vidimo nikjer niti sledu o tem. Bosna na primer je razdeljena na pet oblastnij. In že takrat, ko je bila sprejela vi-dovdanska ustava, so poslanci iz Bosne opozarjali vlado, da razun v Sarajevu na nobenem oblastvenem sedežu ni primernega poslopja za oblastveno skupščino. Kje naj le skupščine zborujejo? Pod milim nebom? Treba torej takoj začeli zidati potrebno stavbe.
Vladna komisija preišče poslovanje TPD.
Belgrad, 5. marca. (Izv.) Radi redukcije delavstva pri TPD sta svoječasno poslanca dr. G o s a r in Franc Kremžar na ministra za socialno politiko, za gozdove in rudnike in za trgovino naslovila interpelacije. Danes pa sta obiskala ministra za socialno politiko Si-monoviča in trgovinskega ministra Krajača. Od ministrov sta zahtevala dejanje v smislu vprašanj. Minister Simonovič je izjavil, da se je sestavila posebna komisija vseh 3 ministrstev,
da preišče, kakšni vzroki so napotili TPD, da je začela z redukcijami in da meče delavstvo na cesto. Ta komisija sestoji iz zastopnikov ministrstev za socialno politiko, za gozdove iu rudnike, za železnice ter za trgovino in industrijo in je že odpotovala v Ljubljano, da takoj na licu mesta preišče vse pritožbe proti poslovanju TPD, čije poslovanje zavzema v poslednjem času tak obseg, da je proti njej nastopiti z energičnimi koraki.
Jovanovičeva skupina proti proračunu.
ZA PRORAČUN BODO GLASOVALI SAMO IZ DISCIPLINE, ODGOVORNOSTI PA NE
PREVZAMEJO.
Belgrad, 5. marca. (Izv.) Proračun ministrstva za notranje zadeve je še vedno na dnevnem redu narodne skupščine. Debata je zelo živahna. Govorniki vseh strank navajajo ne-verje.ne slučaje o nasiljih policijskih in političnih organov ter opisujejo strahote režima v po-sameznih delih naše države. Dejstva, ki jih navajajo ti govorniki so pora na. V tem smislu delujejo ne samo na objektivne kroge, marveč je op^ ili ludi med vladnimi strankami veliko nezadovclj tvo. Nekateri radikalni poslanci so z ozirom na to zahtevali, da se skliče seja, ki se je d°nes p-poldne vršila.
Na tej seji radikalnega kluba se je razpravljalo o debati o proračunu. Z ozirom na nezadovoljstvo, ki vlada v radikalnem klubu proti posameznim ministrom in njihovim proračunom, so nekateri poslanci na seji radikalnega kluba predlagali, da naj noben radikalni p:slan°c ne zagovarja teh proračunov.
Zelo dolgo in ostro je v tem oziru govoril
J Ljuba J o v a n o v i č, ki je izjavil da bodo on in njegovi priia elji v klubu sicer glasovali za proračun predvsem iz strankarske discipline, da so se pa pro foro interno odločili, nastopiti proti takim proračunom in proti nastopanjem posarr e nih ministrov, ki skušajo zagovarjati v svojih odgovorih opozicionalnim govornikom razne nepravilnosti, ki so dokazane. To ni v interesu ne države ne radikalne stranke. Zato je tudi Jjvanovič mnenja, da ne bo noben radikalni poslanec ob priliki potrebe nastopil v njihovo obrambo. To naj se prepusti Radičevi stranki, ne pa radikalom, katera naj zato nosi odgovornost
Opazilo se je, da so Jovanoviču pritrjevali mnogoštevilni pristaši, za katere se je mislilo, da so odi čno proti njemu. Na ta način se je pravo razpol ženje kluba še bolj pokazalo, kar so dobazali drugi govorniki, ki so govorili v istem smislu in odobravali Jovanovičev nastop.
o proračunu notranjega
Belgrad, 5. marca. (Izv.) Na dopoldanski skupščinski seji se je nadaljevala razprava o proračunu notranjega ministrstva. Prvi je govoril poslanec iz Južne Srbije Ljuba Č i r -kovic (radikal). Trdil je, da vlada sedaj v Južni Srbiji red. On je z delovarjem vlade in ministrov popolnoma zadovoljen. Zahteva samo, da se uprava še zboljša in da se čimprej sprejme občinski zakon.
Poslanec Dragotin Pečic (dav, dem.) je kritiziral poslovanje policijskih organov predvsem v Vojvodini. Navedel je razne slučaje nasilja. Obširno je govoril o agitaciji policijskih organov. Proti takim metodam sc je odločno zavaroval.
Poslanec nemške stranke Franc M o s e r je poudaril, da so se manjšine v naši državi postavile popolnoma izven zakona. Nimajo niti pravice zborovanja, niti svobode. Na vseh poljih sc manjšine zapostavljajo. Pripadniki manjšin se izpostavljajo največjim nasiljem in samo-voljstvu civilnih organov. Navaja številne drastične primere o nastopanju predstaviteljev političnih oblasti napram pristašem manjšin v Vojvodini, Opisuje težke razmere in zahteva, da se v tem pogledu spoštujejo mednarodne pogodbe, ker bo sicer nemška narodna manj-
šina primorana, da si na drugem mestu poišče zaslombe.
Na popoldanski seji je prvi govoril poslanec dr. Zanič (HFSS). Iz policijske in orož-niške prakse je navedel neverjetne primere. Najbolj strašen je primer uboja, ki ga je izvršil okrajni glavar v Bosanski Gradiški nad pristašem hrvatske stranke. Kljub dokazom, da je bil to premišljen uboj, je ostal okrajni glavar do danes nekaznovan. Nasprotno, notranje ministrstvo ga je lepo sprejelo pod svoje okrilje, kljub tiralici, ki je bila proti njemu izdana. Taki slučaji mečejo seveda zelo slabo luč na našo državo in njeno upravo in zato izgubljamo na ugledu kot pravna država.
Dr. 2aniču je odgovarjal bivši notranji minister Milorad V u j i č i č (radikal), češ da je za ta slučaj izdal naredbo, da se izvede preiskava proti okrajnemu glavarju.
Za njim je govoril B o ž o v i č fcani. dem.) o razrih slučajih iz Južne Srbije. Poudaril je, kako so dares policijski organi popolnoma v službi režimskih, oziroma vladajočih strank.
Po njegovem govoru je predsednik zaključil sejo in sklical prihodrjo za jutri dopoldne. Nadaljuje se razprava o proračunu notranjega ministrstva.
S?
INTERVENCIJA JUGOSLOVANSKEGA KLUBA PRI VOJNEM MINISTRU.
Belgrad, 5. marca. (Izv.) Deputacija poslancev Jugoslovanskega kluba je danes op-iskala vojnega ministra in pri njem intervenirala radi poskusne mobilizacije, katero je vojaško poveljstvo v Sloveniji odredilo za prvo polovico meseca marca. Poslanci Jugoslovanskega kluba so vojnemu ministru predočili, da je taka mobilizacija nepotrebna. Prosili so, da ukrene vse potrebno, da sc prebivalstvo ne razburja. Minister je v tem oziru obljubil po-
Danes po več ko štirih letih pa vlada niti kamna še ni položila, pa nam obeta g. notranji minister skorajšnji razpis samoupravnih volitev...
Prazne obljube! Centralizmu pač tudi ti-slo malo »avtonomije«, ki bi jo mogla dati vi-dovdanska ustava, ne gre v račun. Njemu jo pri tem stanju, kakor je zdaj najboljše in zato bo tudi gledal, da pri tem stanju kolikor mogoče dolgo ostane. A kako dolgo bo nezadovoljni narod to stanje še trpel, to jc seveda drugo vprašanje.	> l
slancem, da bo takoj obvestil vojaško poveljstvo. da stori vse potrebno c!a se prebivalstvu ugodi.
opozkionaSnim strankam
Belgrad, 5. marca. (Izv.) Belgrajsko časopisje je v pogledujem času polno najrazličnejših intrig proti posameznim opozicionalnim strankam. Enkrat pišejo proti tej, drugič proti drugi stranki, ter nepravilno tolmačijo njihovo politik o 1 njihovo stališče napram sedanjemu položaju. Vidi se, da je ta gonja popolnoma sistematična. Jasno je, da so vsi li napadi predvsem naperjeni proti temu, da bi se oslabil položaj opozicije tekom sedanje debate o proračunu posameznih ministrstev in da bi vrgli seme nezaupanja med posamezne opozicional-ne stranke, da bi na ta način vlada lažje in brez pravilne kritike njenega poslovanja mogla iziti iz te debate Te intrige in pisanje režimskega časopisja naj bi imelo namen, zakriti pravo stanje v vladni koaliciciji, ki ni tako, kakor bi ga želeli voditelji R in R stranke, ki so za to, da bi se sedanje stanje kolikor mogoče vzdržalo.

V nedeljo akademija Jugoslov. orlovske zveze
Državno oblast kličejo proti našemu škofu.
Kakor Nemci proti Mercioru.
Ker je naš nadpastir določno povedal, kaf siccr Cerkev neprestano oznanja, da se mora kristjan varovati bližnje priložnosti v greh in t; rej tudi dosledno branja nemoralnih podlistkov in veri sovražnih člankov svobodomiselnega časopisja, je zavpilo svobodomiselno časopisje kakor jjdje, ko so planili na sv. Štefana, ki se jim kakor naš škof liberalcem ni bal povedati bridko resnice. Čisto naravno je, da vpije. Tudi kača se zvija, ko ji stopiš na strupeno glavo. Vendar moramo pribiti par dejstev, ki polemiko demokratskega časopisja kaže v posebni luči.
N k li to časopisje ne izhaja brez laži. Takole modruje »Jutro«: Ničesar dobrega ni dosogla klerikalna stranka, četudi je imela večino slovenskih poslanskih mandatov v svojih rokah«. »Jutro« je menda čisto pozabilo, kal išne triumfalne članke o zmagi nad črnini klerikalizanom je pisalo po volitvah za konsti-tuanlo novembra 1920, ko se je svobcdomisel-cem res posrečilo v povojnih razmerah dobiti nad nami več no. Komaj pa so imele slovenske svobodomiselne stranice večino, so šle iu glrsovale za centralizem! Nikdar ne bi Slovenija vzdihovala pod težkimi udarci, ki jo danes zadevajo, da ni prišel dr. Žerjav iz Belgrada z velikim »uspehom« za Slovenijo, ki je centralistična ustava, na podlagi katere nas sedaj tarejo neznosni davki. Res je potem leta 1923 dobila SLS večino, toda nesrečna vidov-danska ustava je že bila sprejeta. Danes gre le za to, da z vztrajnim delom to ustavo spre-mermo. Namesto, da bi grobokopi Slovenije in sbvenskega gospodarstva spoznali in prignali svoj veliki greh nad Slovenijo, hočejo valiti krivdo na SLS, dasi v konstituanti ni imela večine slovenskih glasov. Da bi lažje uspe'i pri malomislečih, se poslužuje njihovo glasilo preste laži.
»Juiro« ogorčeno vprašuje: »Škof naj pove kdo iz šol namerava odstraniti krščanski nauk, kdo podpira veri sovražne organizacije in zabranjuje verske?« To lahko mi povemo. Pod Pribiče.ieem je bilo določeno, naj se na meščanskih šolah verouk poučuje le eno uro, pod vir do samostojnih demokratov se je določilo, da se na učiteljišču v četrtem letniku ne poučuje več verouk. Ali menite, da bomo molčali in čakali, da nam vzamete iz šol vse kar je verskega, kot so storili vaši vzori na Francoskem: Ali ste dalje že pozabili, kake težave je spet demokratska vlada delala Marijinim kon reg ^ci jam, t rej izrazito verskim organi-zac jam v Bosni? Gospoda, lahko tvezite svojim ovč'cam, ki poznajo samo »Jutrovo« duševno pa/o ta e stvr.ri drugi takih udarcev preti krščan tvu no pozabljamo. Naša skrb bo, da katoliškega ljudstva svobodomiselstvo ne bo prevaralo, kadar prihaja v ovčjih oblačilih. In škofova sveta d o 1 ž n o s t je, da vernike na to opo-arja.
In spet: »Naj nam pove ljubljanski škof, kdaj so klerikalni listi priznali svoje zmote in k aj so pre' Tcali neresnice.« Gospoda, pove le določno z dokazi podprto, kdaj smo ve-doma govorili nercsnico. Nasprotno smo mi že danes morali konslatirati, kako neresnično govorite o SLS.
Tud' sledeče modrosti ne smemo prezreti: »Škof 8'ove no proglaša klerikalni politični nauk kot cerkven nauk.« Le kdaj, kje? Če svari pred strupom nemoralncsti in protiverstva svobodomiselnega časopisja, proglaša samo Kristusov nauk in nič drugega. In Kristus svojih n sprolnikov ni vprašal, kdaj in kje sme govoriti o pogubnosti njihove morale in njihovih naukov. Prav tako je več kot domišljavost če »Jutrom misli, da bo škof takrat govoril, ko lo »Jutriu prav.
Ugotavljamo, da »Jutro« ne enega škofovega stavka ni ovrglo kljub vsej gostobesedno-sli. Tega se tudi dobro zaveda, zato ob koncu kliče d (v a v no oblast na pomoč. »Očuvalo« bi »Jutro« rado »verski mir »z najstrožjimi sredstvi«. Da, kakor svoj čas slavni Hein in »Slovenski Narod«. Nič novega pod solnoem! Toda kakor je odšel ta v politični pokoj, tako se bo zgodilo tudi njegovim posneniovavcem.
Vsak somišljenik S. L, S. naj stori svojo strankarsko dolžnost in daruje za Liudsld sklad S. L. S.
Silna eksplozija v Pragi.
SREDI MESTA JE EKSPLODIRAL VOJAŠKI VOZ Z GRANATAMI - VEČ HIS JE MOČNO POŠKODOVANIH - OKNA NA IIIŠAII V VSEJ ULICI SO RAZBITA - ULICA JE NASTLANA S STEKLOM - OKROG 50 OSEB JE RANJENIH.
Praga, 5. marca. (Izv.) Danes dopoldne so Iz vojaškega municijskega skladišča prepeljali 25 zabojev granat, da bi popolnili zaloge streliva po vojašnicah. Ko je voz, katerega sta spremljala dva vojaka, prišel v Tišla ulice, je naenkrat nastala silna eksplozija. Oba vojaka sta bila takoj mrtva. Ranjenih pa je bilo tudi mnogo civilnih oseb, ki so bile na ulici in po hišah. Ponesrečencem je takoj prihitel na pomoč vojaški zdravnik, ki jim je nudil prvo pomoč. Vojaške oblasti so uvedle obširno preiskavo, če se je transport izvršil po vseh natančnih predpisih, ki so predpisani zn take transporte.
Praga, 5. marca. (Tzv.) Eksplozija granat se je dogodila pred hišo štev. 11 v Tišla ulice. Nesreča je nastala po dosedanjih ugotovitvah
na ta način, da je padel en zaboj granat z voza na tla. Nastala je močna detonacija in so zelo
poškodovane hiše ocl štev. 12 do 17. Zračni pritisk je bil tako silen, da so okna na vseh hišah v ulici popolnoma razbita. Železni za-stori na oknih so odpadali in na mnogih krajih so popokale vodne in plinske cevi. Pritličja pri hišah, kjer so bile nameščene večinoma trgovine, so popolnoma demolirana. Vsa ulica je nastlana z razbitim steklom. Eksplozija je poškodovala nad 50 oseb, med njimi so 3 težko ranjene. Druga poročila trde, da je ranjenih nad 70 oseb. Oblasti so uvedle obširna zasli-šavanja.
Praga, 5. marca. (Izv.) Policijsko poročilo o eksploziji poroča, da jo bilo pri eksploziji ranjenih 39 oseb, med njimi 1 oseba težko.
Sestanek Stojadinovič" Doumer.
Stojadinovič sprejel francoske upnike, — Mi- ! nister se vrne v torek.
Belgrad, 5. marca. (Izv.) Iz Pariza poro-5ajo: Včeraj se je finančni minister Stojadinovič sestal s francoskim finančnim ministrom Doumerom. Na tem sestanku, ki je trajal dalje časa, je Stojadinovič obvestil svojega francoskega tovariša o poteku pogajanj naše delegacije v Washingtonu, in o težavah, na katere je zadela v senatu ratifikacija sporazuma z Italijo. Poleg tega sta ministra razpravljala o bližnji ureditvi vojnih dolgov z Anglijo. Fin. minister je sprejel zastopnike francoskih upnikov, ki so mu razložili svoje želje in nazore z ozirom na ureditev plačila kuponov. Fin. mi-n:ster jim je obljubil da bo belgrajska vlada njihove želje upoštevala.
Fin. minister bo cdpotoval iz Pariza v nedeljo zvečer in bo prispel v torek popoldne v Belgrad, tako da bo lahko prisostvoval sejam nirodne skupščine, ko pride na vrsto proračun finančnega ministrstva.
MENIČNI ZAKON.
Belgrad, 5. marca. (Izv.) V ministrstvu za pravosodje izdeluje posebna komisija menični zakon. Od Slovencev je v tej komisiji ljubljanski vseučiliški profesor dr. Milan Škerlj, kar je brezdvoma uspeh poslanca Hodžar-j a, ki je v svojem govoru ob priliki razprave o proračunu pravosodnega ministrstva odločno protestiral proti temu, da delajo v pravosodnem ministrstvu na zakonodaji samo komisije, ki sestojijo iz samih Srbov. Z ozirom na tako dejstvo ne morejo zakoni odgovarjati potrebam vse države.
OBNOVITEV POGAJANJ ZA POGODBO S FRANCIJO.
Belgrad, 5. marca. (Izv.) Iz Pariza poročajo: >Le Petit Parisien« poroča, da je Ninčič v razgovoru z Briandom in Berthelotom zahteval formulo za obnovitev pogajanj za za-ključitev pogodbe med Francijo in kraljevino SHS. Ta pogodba naj se sklene na novih temeljih, pri čemer bi se največ vzela v obzir locarnska pogodba, kakor tudi pogodba, ka sta jo sklenili Italija in kraljevina SHS.
DEPORTACIJA PLASTIRASA.
Belgrad, 5. marca. (Izv.) Iz Skoplja poročajo: Govori se, da bo general Plastiras z ozirom na poskus bega v Grčijo odpeljan po naših oblasteh preko mej v Francijo.
POLOŽAJ V ROMUNIJI.
Belgrad, 5. marca. (Izv.) Iz Bukarešte poročajo: Neprestano krožijo vesti o ostavki Bra-tianujeve vlade. Potrjuje se, da je romunski vladni predsednik že nekaj dni bolan in da je dal kralju svoj portfelj na razpolago. Jasno pa je, da dela Bratianu z vsemi silami na to, da ; bi se njegova stranka obdržala na vladi, kar i posebno dokazuje volivni zakon, ki ga je nje- I gova stranka predložila narodni skupščini. Ta zakon je zelo reakcionaren.
Belgrad, 5. marca. (Izv.) Listi poročajo, da je prva žena bivšega romunskega princa Karla tožila princa na pariškem sodišču in zahteva odškodnino 10,000.000 frankov.
Dr. Beneš na Dunaju.
Beneš o Ninčičevem obisku v Rimu.
Dunaj, 5. marca. (Izv.) Zunanji minister dr. Beneš je danes sprejel na čehoslovaškem poslaništvu časnikarje, katerim je podal svoje mnenje o razsodiščni pogodbi med Češkoslovaško in Avstrijo. Rekel je, da je pogodba v skladu z duhom locarnskc pogodbe. Mirovna politika v Evropi dosega zelo lepe uspehe in je tudi najnovejša pogodba lep napredek v tem oziru. Mirovno politiko je treba izvajati polagoma na podlagi dejanskega razvoja dogodkov. — O sestanku dr. Ninčiča z Mussolini-jem je izjavil, da ne zadeva vprašanja priklo-pitve Avstrije k Nemčiji, temveč da je imel predvsem namen pripraviti tla za čim boljše razumevanje vseh vprašanj, ki se tičejo Italije in Jugoslavije. Ta sestanek pomeni nov korak k pomirjenju med evropskimi državami in po ivojih tendencah nc nasprotuje duhu Male antante. Samo na ta način se mora komentirati obisk Ninčičcv v Rimu. — Glede oomnožitve
mest v Društvu narodov je dr. Beneš poudarjal, da je on že od nekdaj zastopal misel, da sc mora vsem državam omogočiti sodelovanje pri Društvu narodov in da sc tudi pri tem zasedanju ne bo protivil pomnožitvi mest. Vsem državam, ki to žele, se mora omogočiti zastopstvo pri Društvu narodov. — Za priznanje Rusije se je dr. Beneš izrazil vedno pripravljenega, ker bo le tako mogoče priti do urejenih razmer. Nesoglasja obstojajo zaenkrat predvsem radi tega, ker sc različno pojmuje mednarodno pravo.
AVSTRIJSKO-ČEŠKA POGODBA PODPISANA.
Dunaj, 5. marca. (Izv.) Danes dopoldne ob desetih so zastopniki Češke in Avstrije slovesno podpisali razsodiščno pogodbo v kabinetu zveznega kanclerja. Govorniki so ob tej priliki ponovno poudarjali potrebo sodelovanja obeh držav, predvsem poživitev medsebojnih trgovskih zvez.
in
Pomirjenje Balkana — zdi se — je zadnji čas stopilo korak naprej. Grški diktator je iz-pregovoril v tem smislu in vedno pogosteje se čnjejo glasovi o zbližanju med Jugoslavijo in Bolgarijo. Kosta Todorov, bivši bolgarski poslanik, sedaj emigrant, je v zagrebških ^Novostih« objavil svoje misli o tem vprašanju. On se zavzema za personalno unijo in centralistično ureditev velike jugoslovanske države od Triglava do Carigrada. O medsebojnih odnoša-jih Bolgarije in Jugoslavije je izpregovoril tudi bolgarski poslanik v Pragi prof. Mihal-čev:
Bolgarija se stalno trudi, da izboljša svoje odnošaje napram vsem sosedom, zlasti pa z Jugoslavijo. Dasi je med Jugoslavijo in Bolgarijo še veliko nerešenih problemov, ki dele obe državi, vendar so geografsko-političiii temelji, ki združujejo ti dve zemlji in so garancija za dober napredek balkanskih Slovanov/s:
O združitvi obeh držav v eno je poslanik dejal: »Gotovo je le to, da sta se oba naroda v dolgotrajnih borbah naučila spoštovati drug drugega. »Velika Jugoslavija«, ki jo rad omenja g. Radič, bi bila velik dogodek največjega mednarodnega pomena. Toda čeprav bi bila ta slika še tako lepa, vendar je danes dejansko nekaj podobnega kot maksimalni program socialnih demokratov.«
Bolgarski zunanji minister na poti v Pariz in Ženevo.
Bolgarski zunanji minister se jc strogo tajno peljal skozi našo državo najprej v Pariz in od tam v Ženevo. V Parizu se bo minister B u r o v sešel z Briandom in mu predložil prošnje, ki jih ima za Društvo narodov. Predvsem hoče dobiti Bolgarska posojilo, da uredi svoje gospodarstvo. Dalje so ji na srcu bolgarske manjšine v grški Macedoniji. To je pa zelo kočljivo vprašanje in Burov ga bo načel le, če se bosta z Briandom do podrobnosti dogovorila o eventuelnem nastopu v Društvu narodov in tudi popolnoma soglašala.
Pallavio.nijcve obdolžitve.
Grof Pallavicini je ministrskemu predsedniku Bethlenu v zbornici javno obljubil, da mu bo dal priložnost, da ga toži pred sodiščem. Pallavicini je res poslal časopisom tole izjavo: »Sklicujem se na svojo obljubo, ki sem jo dal včeraj na seji zbornice in ponavljam sledeče obdolžilve. Izjavljam, da je Stef. Beth-len že več mesecev vedel za ponarejanje frankov. Vedel je, da je pri ponarejanju zaposlen tudi vrhovni šef policije Nadossy, pa ni storil svoje uradne dolžnosti, da bi bil ponarejanje preprečil. Po svojem najboljšem prepričanju trdim, da je vlada, potem ko je afera z aretacijo Jankovicza prišla na dan, vse storila, da zaščiti krivce in njihove pomagače.«
Pallavicinija je poklicala policija, pa ji je izjavil, da kot priča ni voljan ničesar povedati. Pallavicini in grof Karoly sta prejela tudi povabilo preiskovalnega sodnika.
Mažarska inteligenc« pozi vije.
Mažirska inteligen ca bo izdala poziv na narod, da vzdrži notranii red ln mir. Zahte-
vala bo popolno razkritje vse afere in zavrnila vmešavanje inozemstva. Oklic bodo podpisale odlične osebnosti, med drugimi tudi nadškof-
primas in predsednik akademije znanosti. -
Briand o madiarskih faSzfikatorjih.
Briand je odgovarjal na interpelacijo socialističnih poslancev Fontarier in Blum. Interpelacija zahteva pojasnila o aferi sami, zahteva, da vlada pošlje svojim zastopnikom pri Društvu narodov striktne instrukcije v tej zadevi, da ne smejo sodelovati z zastopniki sedanje mažarske vlade.
Briand je prosil interpelanta, naj počakata na odgovor še 14 dni, ko bo cela zadeva popolnoma preiskana in bo mogoče soditi po ugotovljenih rezultatih.
Interpelant Fontarier je poudarjal, da njegova interpelacija ni naperjena proti Ma-žarski, še manj proti mažarskemu ljudstvu, ampak samo proti sedanjemu mažarskemu režimu. Ti ljudje so ponarejanje tujega denarja napravili za pravo narodno industrijo z namenom, da bi uničili trianonsko pogodbo. Mažar-ska vlada je sokriva pri ponarejanju.
Blum je označil ponarejevalsko afero kot vprašanje mednarodne morale. On smatra celo podvzelje za pripravo na vojno in vojaške izpade v sosedne države. V teh razmerah ni mogoče imenovati sedanje mažarske vlade za pravo zastopnico Mažarske in z njo občevati v normalnih formah.
Briand je ponovno ugotovil, da noče in ne more biti sodnik vlade tuje države. Njegova vlada ne bo nikdar napravila take meddržavne napake. Odločno odsvetuje, da bi se tozadevno dajala francoskim zastopnikom v Ženevi kaka navodila, ker morajo zastopniki biti svobodni, da po svoji vesti in prepričanju razpravljajo s tujimi zastopniki. Vlada je itak vse storila, da prisili mažarske oblasti k popolni pojasnitvi zadeve. Sedaj čaka Francija na zaključek preiskave. Če ta ne bi bil pravilen, bo francoska vlada vedela varovali svoje stališče in izvajala vse posledice. Francoska vlada je prepričana, da nima mažarsko ljudstvo s celo afero nič opraviti in bo to svoje prepričanje tudi manifestirala v svojem ravnanju.
° tem pojasnilom sla se interpelanta zadovoljila.
Dr. Ramek potuje v Berlin.
Že davno napovedano potovanje avstrijskega kanclerja v Berlin je sedaj določeno za 29. marec. Avstrijska javnost slika potovanje kot čin protivljudnosti na svoječasne obiske dr. Marxa in dr. Stresemanna na Dunaju. Dr. Ramek ostane v Berlinu dva dni. Avstrijski poslanik v Berlinu dr. Frank bo te dni prišel na Dunaj, da dobi instrukcije za pripravo dr. Ramekovega obiska.
NOVI KOMISAR DRUŠTVA NARODOV ZA GDANSKO.
Novi komisar Društva narodov za svobodno mesto Gdansko van Hemel je dne 1. marca nastopil svoje mesto. Poljski listi so njegovo izvolitev toplo pozdravljali in izražali upanje, da bo novi komisar mogel rešiti de-likatna vprašanja med Gdanskim in poljsko republiko. Van Hemel je četrti komisar v Gdanskem.
Snežni viharji.
Berlin, 5. marca. (Izv.) Iz vseh delov Nemčije poročajo o hitri izpremembi vremena in silnih snežnih viharjih po vseh krajih.
Berlin, 5. marca. (Izv) Včeraj je po vsej Angli ji nastopilo slabo vreme. Vil arji so napravili veliko škode. Brzina vetra je ponekod dosegla 65 milj. Tudi na Škotskem je viharno in je zapadel sneg.
OGROŽEN IZVOZ ČEŠKEGA PREMOGA.
Praga, 5. marca. (Izv.) Lastniki premogovnikov so izročili vladi memorandum, v katerem opozarjajo vlado, da je izvoz premoga iz Češke ogrožen vsled tega, ker izvaja pred vsem Poljska močno konkurenco na avstrijskem in ogrskem trgu.
A Hladen račun je naredil o Slovencih v zadnji .številki »Kmetski list«. Ta njegov račun je tak-ls: »Številke nam pravijo, da ima Jugoslavija 12 milij-nov prebivalstva, med njimi komaj za en slab milijonček Slovencev. Naš parla ent ima 315 poslancev, med njimi komaj 26 Slove ncev. Ni pa izključeno, da se bo število 26 še zmanjšalo, ako se našim Nemcem, ki jih lepo številce živi med nami, posreči si zopet priboriti lastno nacijonalno parlament arno zastopstvo. Kaj nam povedo suhe te šlevilke? Predvsem to, da Slovenci sanvi v nobenem slučaju ne bomo odločilni politični element v tej državi, ker nas je premalo, pa če se vseh 26 slovenskih poslancev organizuje v enem parlamentarnem klubu. Kvečjemu, da bi fena ali druga parlamentarna nezgoda za kratek čas potrebovala teh 26 glasov, ki bi se jih ob prvi priliki seveda zopet nehvaležno otresla. Pol tično je položaj Slovencev v tej državi tako jasen, da bolj biti no more.« — Res jacen položaj in hladen račun. Toda ravno ta tako j" ni položaj in tako hladni račun je »okaiKl slovenskim radičevcem še ao nedav-
no, da je zato za Slovence edina rešitev — avtonomija. Danes pa so po tem istem hladnem računu gospodje slovenski radičevci pre-: pričami centralisti. Jutri bodo morda celo lilad-| no izračunali, da je najboljše, če tisti »miljon-ček« Slovencev sploh izgine. Živelo hladno računovodstvo!
A Prepozni protesti! »Jutro« in >Slov. Narod kar tekmujeta, kateri bo bolj obsodil Radičeve pervekucije. Toda, ti dve firmi nista •imeli nikdar protestnih izjav tedaj, ko je per-sekucije uganjal PP režim vsled denuncijacij »Jutrovih« in »Narodovih« pristašev in zato je sme?na vsaka kritika od te strani. Učitelj-stvo pa bo vsakemu le hvaležno, če bo poprav-l.al krivice, ki jih je bil zagrešil PP režim nad stotinami najboljših jugoslovanskih učiteljev. Kar ste sej li, to pa žanjete. Prav nobene pravice nima'e protestirali sedaj, ko pa ste molčali in še celo zagovarjali persetkucije PP režima.
A Žalostno svobodomiselstvo dokumentira >Jutro« s svojimi surovimi napadi na škofa, ki je po svoji nadpastirski dolžnosti — slab škof bi bil, ko bi tega ne storil! — obsodil antikatoliško »Domovino«. Zdaj kliče »Jutro« celo državno obhst nad škofa in piše: »Državna oblast bi merala v interesu očuvanja verskega miru z najstrožjima sredstvi, ki jih daje zakon na razpolago, ka-novati in za bodoče zatreti grde izlive političnih strasti itd.,..« Reakcion"rnemu »Jutrovemu« miselstvu dela ta poziv vso čast. Pri tem pa »Jutro« ne pomisli, da bi bil škof veliko bolj opravičen v interesu oiuvanja verskega miru klicati na pomoč državno oblast proti tistemu tisku, ki neprestano n pada katoliško cerkev in katoliško duliovništvo in ki mu je največja naslada žalila verski čut slovenskega ljudstva. Toda naš škof je preveč svobodomiseln, da bi se posluževal zaščite tiskovnega zakona. Infam-nest pa je cd »Jutra« dolžiti škofa, kakor da on moti verski mir. Naj »Domovina« pusti vero na miru in naj se tudi sicer poslužuje moralne pisave, pa ne bo imel škof nobeneg? poveda svarita pred njo.
Is naše profesorske organizacije.
Časopisi so pred kratkim poročali, da se je ukinilo izplačevanje nadur profesorjem. Dejansko se nadure za mesec januar že niso več izplačale, dasi imajo profesorji do tega v zakonu jim pri nano pravico. Vzrok temu je bilo napačno tolmačenje tozadevnega nejasnega besedila v zakenu o zadnjih budgelskih dva-najstinah. Energičnemu posredovanju profesorske stanovske organi acije na vseji mero-dajnih mestih se je posrečilo doseči pVaviliio tolmaten e tozadevnih določb zakona o bud-geisMh dvanajstinah, tako da se l>odo nadtfre odslej zopet redno izplačevale. V telctf rtieseca marca se b do izplačale nadure za januar in februar 1926.
V zadnjem času je vladala med slovenskimi profesorji skrb, kaj bo s centralizacijo denarja. nabranega v pomožnem fondu. Glavna uprava je sklicala v Belgrad zastopnike vseh sekcij na tozadevno posvetovanje. Pri teh posvetovanjih se je izkazalo, da se iz razlogov juridičnega značaja sklep splitskega kongresa v obliki, kakor se je mislilo v Splitu, sploh ne da izvršiti. Še preden pa je bila težkoča s to stvarjo povsem jasna z juridičnega stališča, je bila vsem sekcijam (razen zagrebške) jasna s — praktičnega stališča. Vse sekcije razen zagrebške so namreč vse pozive iz Belgrada, naj bi se denar poslal v centralo, kratko malo — preslišale in se držale stal šča, da naj vsaka sekcija kar sama upravlja denar, ki ga je tudi sama zbrala in da pomožni fond neprimerno lažje vrši svojo nabgo v upravi sekcij nego v upravi centrale. Zdi se, da je glede denarja prodrlo ne samo med slov. profesorji, ampak tudi po drugih pokrajinah naše države prepričanje: Dasi smo bratje, mošnje vendar niso sestre!
Slovenski profesorji so enedušno brez razlike tega mnenja, da naj fond upravljajo posamezne sekcije. To mnenje sta tudi zastopnika ljubljanske sekcije pri posvetovanjih prav odkrito in brez ovinkov zastopala. Naravno je, da bi glavna uprava najrajši videla, če bi šel ves denar v Belgrad. Prav tako je pa tudi naravno. da se todo sekcije tega od dne do bolj bran le in da bodo v tem vprašanju končno zmagale sekcije če ne drugače pa z vztrajno pasivno rezistenco v tej točki, kakor delajo že sedaj. Kar se tiče delegatov, ki sta zastopala ljubljansko sekcijo pri omenjenih posvetovanjih lahko danes točno poročamo (z ozirom na našo notico z dne 23. februarja t. 1.), da sta bila oba delegata določena po soglasnem skle-ku odb' ra ljubljanske sekcije in da sta izvršila svojo težko in kočljivo nalogo s priznanja vrec'no vstrajnostjo, požrtvovalnostjo in spretnostjo.
Kot curiosum še tole. Naš list je svoj čas opravičeno grajal, da imajo naše dijaške knjižice disc plinarni red v srbskem jeziku tako da ga mnogi st rši ne znajo niti brali. Delegata ljubljanske sekcije sta v Belgradu zahteva-| la, d:i morajo imeli dijaške knjižice pri nas disciplinarni red v slovenskem jeziku. Pri tem se je izkazalo, da so bile že letos natisnjene dijaške knjižice s slovenskim disciplinarnim redom, toda marljivi in vestni birokracius jih je poslal med — Srbe; tako n. pr. ima neka belgraska gimnazija slovensko dijaške knjižice. Naša administracija so res malo preveč ravna po pesmi: Recliter Hand. linker Haud, alles vertausekt.
Dnevne novice
k Nepotrebno vznemirjanje prebivalstva. |
Danes so dobila županstva v okraju Laško od ] okrajnega glavarstva uradni nalog, da morajo vse vojaške obveznike na dan 14. oziroma 19. marca ter konje in opremo pripeljati na določen prostor. — Vprašamo, kako je to v tako j kratkem roku mogoče in zakaj je sploh po- ; trebno? Ali ne bi bilo zadosti, da bi vojna ! oblast županstvom poslala »Vojno dodelitev« za vsakega posameznika kakor je to bilo 1925?
*	Kongresna himna za Chicago. Pripravljalni odber za mednarodni evharistični kongres v Chicagi je bil razpisal nagrado za najboljšo himno za kongres. Nagrado so sedaj priznali neki redovnici. Himna predstavlja posvetitev narodov evliarističnemu kralju (The Nat on' s C nsecration to the Eucharistic King). Himno prestavijo v vse jezike, ki so zastepani v Chicagi, ter jo bodo peli na kongresu v vseh teh jezikih istočasno. Ker sodelujejo pri chicaški prireditvi tudi Slovenci, bo himna prevedena tudi v slovenski jezik.
*	Izpremembe v učiteljskem študiju. Prosvetni m ni ste r je podpisal odlok, po katerem se uvedejo na učiteljiščih začasno neke izpre-membe. Dijaki, ki dobe kcncem zadnjega leta odlične ali zelo dobre rede iz raznih predmetov, ne bedo polagali dosedanjih izpitov, marveč se po zaključku rednih predavanj takoj odpuste domov.
■k Odlikovan je z redom Sv. Save V. razreda g. Josip Z u r c , posestnik in gostilničar v Kandiji pri Novem mestu.
k Smrtna kosa. V Trstu je umrl posestnik Kristjan Dejak iz znane Dejakove družine v Senožečah.
*k Novo delo prof. Kopača. Na pobudo italijanskih umetniških krogov je razstavil profesor Fran Kopač v Gorici sliko italijanskega ministrskega predsednika Benita Mussolinija. Sl.ko je izvršil prof. Kopač za časa svojega zadnjega bivanja v Rimu. Delo se mu je zelo posrečilo. Slika je razstavljena v trgovini lepih umetnosti kiparja Alojzija Rosolea v Gorici.
•k Uradniki brez plače. Zagrebški listi poročajo, da velik del tamkajšnjih državnih uradnikov in uslužbencev še vedno ni prejel plač za mesec marec. Na merodajnem mestu izjavljajo, da še niso dospeli »krediti«. Prizadeto uradništvo pa večinoma nima več niti za kruh.
~k Občni zbor društva prijateljev humanistične gimnazije se je včeraj izvršil ob precejšnji udeležbi. Iz predavanja smo izvedeli, kako se je n. pr. na Angleškem sam ministrski predsednik Lloyd George 1. 1920, ko je tudi na britanskem otoku povojni vihar hotel vse Teformirati, postavil na čelo zagovornikov hum. pouka in je na njegovo pobudo izvoljeni odbor ugotovil, da v Veliki Britaniji, tej hladni računarici, vprav pridobitni krogi, pa tudi novinarji, učitelji pomorskih akademij itd. obsojajo prezgodnje specialistovstvo kot veliko napako pri vzgoji mladine. Dve veliki družbi, razširjeni po vsej V. Britaniji, skrbita z izdajo raznih časopisov za to, da se Angleži vedno in vedno seznanjajo z upravičenostjo klas. pouka. Iz male Belgije smo izvedeli, da tam vsa srednješolska izobrazba od okt. 1924 stoji na klas. ali pa modernem humanizmu; in ker je narod obdan od treh mogočnih sosedov, govorečih drugačen jezik, se belgijski gimnazijec že v nižjih razredih uči poleg lat,, grščine in materinščine (franc. ali flamšč.) še angleščine in nemščine. To zahtevajo razmere! Mar naj se obdamo s »kitajskim zidom»? Tako pravijo. (Glej Stredni škola, v Praze.,1925, str. 7 nsl.) Na Češkem bije »Jednota čč. klas filologov«
Darujte za Ljudski sklad SLS!
Somišljeniki! Zbirajte za Ljudski sklad SLS 1 Darove pošiljajte na tajništvo SLS v Ljubljani. Poštnočekovni račun 11.475.
ljut boj zoper socialističnega prosv. ministra Bechynč. — Iz poročila odbora se je izvedelo, da ima društvo 6 ustanovnikov, ki so vplačali po 100 Din, ter 323 rednih članov. Društvo si skuša pridobivati prijateljev po vsej državi. Z veseljem smo tudi čuli, da se v zadnjem času tudi najmerodajnejše osebnosti v profesorskem društvu, sekcija Ljubljana, strinjajo z nami v tem, do bodi v t. zv. realni gimnaziji latinščina že v III. razr., ne pa šele v V. — Občni zbor je tudi ugotovil, da Glasnik prof, društva (Beograd 1925) ne trdi — vsaj, kar nas tiče —, resnice, ko pravi (str. 522), da je v celi naši državi samo 6 hum. gimnazij, »uvek sa manjim brojem učenika od srednje škole drugog tipa u istom mestu«: hum. gimnazija v Ljubljani n. pr. ima 825 učencev, do letos še nedoseženo število, ima učencev več nego realka ali drugi dve (realni) gimnaziji. — Društvo se mora boriti s težkimi predsodki. Vendar pa dopisi, ki pritrjuje »Poslanici«, kažejo, da je društvo potrebno. — Z važnimi sklepi stopa odbor v novo poslovno dobo.
•k Shod posestnikov v Tržiču radi previsoke davčne obremenitve se vrši v nedeljo 7. t. m. ob 10 dopoldne v gostilni g. Jegliča. Poročevalec g. I Frelih. — K obilni udeležbi vabi odbor.
k Za občinske volitve v Dalmaciji. Splitska mestna občina je poslala vladi in narodni skupščini vlogo, v kateri zahteva, da se čim preje razpišejo občinske volitve v Dalmaciji. Tej zahtevi se pridružujejo tudi vse ostale dalmatinske občine. — Zadnje občinske volitve v Dalmaciji so bile pred 14 leti.
k Novi osnovnošolski zakon. Iz Belgrada poročajo, da hoče prosvetni minister Stjepan Radič sestavo načrta za novi osnovnošolski zakon tako pospešiti, da bo do izglasovanja proračuna dovršen.
k Izpopolnitev iilozofskih stolic na zagrebški univerzi. Filozofski svet zagrebške univerze je predložil prosvetnemu ministru v imenovanje za stolice, ki so se izpraznile povodom zadnjih vpokojitev, sledeče profesorje: za zgodovino filozofije dr. Alberta Bazala, za geografijo dr. Arturja Gavazzija, za zgodovino srbsko-hrvatske književnosti dr. Frana Fran-ceva, za klasično filologijo Martina Kuzmiča in za zgodovino umetnosti dr. A. Schneiderja kot edinega izmed vpokojenih profesorjev.
k Iz šolske službe. Za referenta strokovnih šol v ljubljanskem prosvetnem oddelku je imenovan dr. Mirko Lubec.
k Kongres rezervnih častnikov. Na podlagi spora uma z glavnim odborom URO v Zagrebu se je osnoval poseben cdbor, ki ima nalogo da pripravi vse potrebno za letošnji kongres rezervnih častnikov, ki se bo vršil o veliki noči v Zagrebu. Tem povodom se slovesno blagoslovi tudi zastava URO.
k Na greški univerzi bo danes promovi-rana za doktorja vsega zdravilstva gdč. Greta Lebinger, iz znane rodbine Lebingerjeve iz Litije.
k Znani hribolazec Anton Hribar iz Polhovega gradca jc dne 2. t. m. ubil velikega modrasa, ki se je solnčil poleg velike skale.
k Veliko pozornost vzbuja povsod loterija »Katol. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Občinstvo kar tekmuje pri nakupu teh srečk. Kajti, kdor naroči 10 srečk, dobi 3 srečke brezplačno. Dobitki so zelo krasni kakor: novo pohištvo, zofa in stoli, salonska ura, 20 kg kave, 2001 vina, pitan prašič, obleke, perilo, svilene rute, servisi, moško kolo, zaboj »Zlatorog« mila, bala platna itd. Vseh dobitkov je 250 v vrednosti 50.000 Din. Cena srečki samo 5 Din. Srečke se naročajo pri »Loterijskem odboru v Sv. Petru pod Sv, gorami«. Za naročilo zadostuje dopisnica. Srečkam se priloži položnica. Z razprodajo srečk se v par dneh konča, kajti žrebanje se vrši nepreklicno 19. marca t. 1. Toraj ne odlašajte!
k Podjeten Brezovčan. Brezposelni trgovski pomočnik Fran Istenič iz Brezovice pri Ljubljani se je bil nedavno nastanil v Zagrebu in začel uspešno tekmovati s tamkajšnjimi pretkanci. Nastopal je kot zaposlen podjetnik s sijajnimi načrti. Nabiral je za svoja »podjetja« družabnike in sprejemal od njih deleže. Ko je bil izvabil na ta način od raznih oseb nad 100.000 Din, so mu tla začela postajati vroča; izginil je iz Zagreba in se preselil na Reko, kj'r so ga pa te dni prijeli ter ga v kratkem izroče našim oblastem.
k Hrvatska bogoslovna akademija. V Jero-nimski dvorani v Zagrebu (Trg I, št. 18) se bo vršilo tekom marca in aprila 12 predavanj po sledečem sporedu: 9. marca: vseučiliški profesor dr. Stjepan Zimmermann: Filozofija in krščanstvo: 10. marca: vseučil. profesor dr. fra Julijan Jelenič: Sv. Frančišek Asiški in njegov duh; 11. marca: vseučil. profesor dr. Anton i Sovič: Inspiracija sv. pisma; 16. marca: vse- , učiliški profesor dr. Andrija Zivkovič: Gibanje za etično kulturo; 17. marca: vseučil. profesor j dr. Dragutin Kniewald: Psihologija verskega odpada in spreobrnenja; 18. marca: vseučiliški prof. dr. Ivan A. Ruspini: Konkordati; 23. marca: vseučil. profesor dr. Fran Barac: Naučna avtoritea cerkve; 24, marca: Prof. dr. Janko Kalaj: Sestav vzhodne liturgije vsporejen z rimsko; 13. aprila: vseuč. prof. dr. Aleksander Gaks: Budha v primeri s krščanstvom; 14. aprila: dr, Ante Alfirevič, D. J.: Konfesionalne šole; 15. aprila: dipl. pol. Milan Ivšič: Kolektivno - družinska ali individualna lastnina; 20. aprila: vseučil. prof. dr. Stjepan Bakšič: Izvor človeka v znanosti in Razodetju. — Predavanja se začno vselej točno ob 6.15 zvečer. Vstopnina 2 Din, za dijake 1 Din.
k Hrvatski planicarski izleti v Slovenijo. Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu priredi v nedeljo, dne 7. t. m. skupni izlet na naš dolenjski Kum. — H. T. K. »Sljeme« pa priredi istega dne skupni izlet na Tolsti vrh.
k Umrl je na Sušaku odlični gospodarski strokovnjak Pavel Bakarčič, star 62 let.
k Za razširjenje mostarske tobačne tovarne. Mos'.arska občina se je obrnila na upravo državnih monopolov s prošnjo, da se tamkajšnja tobačna tovarna razširi. V to svrho naj bi se sprejela v proračun postavka 6 milijonov dinarjev. Mostar in okolica te pomoči nujno potrebujeta, ker morata drugače gospodarsko povsem propasti.
k 4 nre verouka — na mohamedanskih Šolah. Iz Belgrada poročajo, da je prosvetni minister Stjepan Radič odredil, da se mora po vseh mohamedanskih šolah poučevati verouk po 4 ure na teden. Od tega odpadeta dve uri na razlago čis'.ega veronauka, dve uri pa na tolmačenje kcraina. Odredba se takoj uveljavi.
k Barako za častnike v Topčideru. Vojno ministrstvo je odobrilo kredit 1,7-10.000 Din za 12 častn škili barak v Topčideru.
k Kaznilnice. Načelnik oddelka za kazenske zavode v pravosodnem ministrstvu, dr. Milan Kostič, je v zadnjem času nadzoroval kaznilnice v Mitrovici, Lepoglavi, Gradiški in v Mariboru. O uspehu je poročal pravosodnemu ministru. Kakor poročajo iz Belgrada, se iz-i vrše med uradništvom teh zavodov večje iz-premembe.
k Smrtna obsodba v Zagrebu. Pred zagrebškim kazenskim senatom se je te dni vršila razprava proti Franju Banu in Antonu i Nežiču, ki sta 1. 1919. umorila mlinarja Josipa Kosana v Podtočju pri Vel. Gorici, njegovo ženo pa težko ranila, nato pa oba oropala. Ban je zločin skesano priznal. Sodišče je Bana obsodilo na smrt na vešalih, Nežiča pa, ki v j dobi zločina ni bil še 18 let star, na 15 let ječe. k Velesejem na Dunaju od 7. do 13. t. m. 25 odstotkov popusta na jugoslovanskih in | avstrijskih železnicah, brezplačen vizum. •— Predprodaja voznih listkov, sejmskih legitimacij, prednaročila prenočišč in vse tozadevne podrobne informacije pri »Putnik« - Tourist -Office, Ljubljana.
Zahtevajte le pristna GHB&t3e-rezi!a!
Najfinejše brivsko rezilo sveto!
Sedaj Vam more Vaš trgovec zopet iste dobaviti.
Le z izvirnikom, s pristnimi
Gilletfe-rezili
morete doseči popolno, čisto in udobno britje.
Ako vaš dobavitelj sedaj še nima zaloge, Vam bo z velikim veseljem preskrbel prava Gillette-rezila.
Gillette Safety Razor Co.
Boston. U. S. A.
Gillette Safety Razot
U m. b. R
U/ien i. May:e<:ergasse 2
Brzoi. naslov Gilelrozoi
Pazite
na varstveno znamko!
Edini dobavitelji za:
Jugoslavijo, Avstrijo, Ogrsko, Ceško-Slovaško,, Poljsko, Rumunijo, Bolgarijo, Turčijo in GrŠkof
k Došla krasna izbira otroških oblcko in plaščkov: Krištoiič-Bučar, Ljubljana.
Osrednja čipkarska zadruga v Ljubljani, Pod trančo, je edina špecielna in najcenejša trgovina s kleklanimi čipkami
in vsemi čipkarskimi potrebščinami. *
Poslanci doli bi sc manj prepirali, Dolžnosti svojih nc prezirali, Že davno davke nam bi uredili, Če »mirotvorni« -Buddha« - čaj bi pili 1
O Glasba na IV. telovadri akademiji Jugoslovanske orlovske zveze. Akademijo uvede mogočna Premrlova fanfara, ki je v svojih slikovitih modulacijah silno učinkovita. Drugi del po odmoru otvori impozantna fanfara češkega skladatelja Šetinc. Čisto nove so glasbene tečke pri prostih vajah članic, pri telovadnih vajah članov s ščiti in pri lahkoatletičnih sestavah. Tudi tc skladbe, ki se odlikujejo po svoji me-lodičnosti, so od Šetinc, Simbolične vaje članic »Za materjo« spremlja moški pevski zbor, ritmične vaje članic so pa pravzaprav tclo-
J. H.: '
Valentin Vodnik v bo-
(Literarno-življenjepisna opomba.)
Ko berem razprave o Valentinu Vodniku ln ko pregledujem njegove življenjepise, se mi zdi iz gotovih mest, kakor da bi razni pisatelji ne ločili čisto jasno, kje je Vodnik služboval: ali v Gorjušah ali na Koprivniku.
Ivan Grafenauer piše v »Zgodovini novejšega slovenskega slovstva, I. del« (Ljubljana 1909) na strani 23 samo o Gorjušah.
Dr. Ivan Pregelj postavlja tudi — v tem oziru manj srečno — na prvo mesto jubilejne izdaje knjižice »Vodnik svojemu narodu« njegov lastni življenjepis s podpisom in določbo kraja »Na Gorjušah v Bohinjskih gorah« brez I>ripombe, kje je Vodnik pravzaprav služboval.
Pirjevec ponavlja v »Mladiki« 1925, ko opisuje slovenske može, pod podnaslovom »Valentin Vodnik« za ostalimi isto trditev.
Še najbolje, dasi tudi ne s polrebnim poudarkom. govori Viktor Sieska v razpravi »Baron Žiga Zois« (»Dom in svet« 1919, str. 277 do 286), ko pravi na str. 279: »Valentin Vodnik se je za svojega bivanja na Koprivniku leta 1792. natančno seznanil s Zoisom«; toda to točno izraženje se zamegli že na strani 283, ko berem v isti razpravi: »Valentin Vodnik se je kmalu potem, ko je bil imenovan (4. oktobra
1792) za gorjuškega kurata, seznanil z baronom Zoisom.« Da bi bilo v prihodnjih razpravah izražanje čisto jasno, poslavljam sem trditev: Valentin Vodnik ni služboval v Gorjušah, ampak na Koprivniku v Bohinju.
Prvi dokaz: Šematizmi ljubljanske škofije ne poznajo župnije z imenom Gorjuše, ampak j vedo samo za Koprivnik v Bohinju. Ce toi>ej i župnije Gorjuše ni bilo in je ni, tudi Vodnik ni mogel pastirovali.
Drugi dokaz: Dno 30. januarja 1795 je krstil Vodnik Jožefa Stergar iz Gorjuš štev. 9. , Podpisal se je v krstno matico: »Valentin Vodnik, Lokalkaplan zu Koprivnik«. Le verjemi- j mo mu, kadar se uradno podpiše! Še dvanajstkrat se je podpisal v krstni knjigi in sicer: j dvakrat brez vsakega pristavita; dvakrat s ! pristavkom »Seelsorger des Orts«, enkrat s pristavkom »Localkaplan«; vsi drugi podpisi pa imajo pristavek »Seelsorger allhier«.
Toda odkod imajo učeni možje to pogre-ško? Sumim, da so prvotne listine iz katerih so literarni zgodovinarji črpali posredno ali | neposredno, še preden je bila fara ustanovljena, govorile samo o Gorjušah, ker so mislili prvotno tam zidati cerkcv in se še dandanes j pozna kraj, kjer so bili že vkopali temelj. Ta namera je bila znana tudi Vodniku, ki piše na prvi strani krstne matice sledeče: »Lokalija Gorjuše je bila nameravana v začetku na Gorjušah. Lega in potreba prebivalstva sta vplivali na to, da so jo zgradili na Koprivniku.« (Izvirnik je pisan v nemškem jeziku.) Vodnik, mož finega takta, ni hotei zapisati, da so na-
meravali tudi Podjelci pristopiti k novi fari, pozneje pa da so raje ostali pri poldrugo uro oddaljeni Srednji vasi, kakor da bi bili hodili delat tlako na Koprivnik, ki je le pol ure oddaljen od Podjel. Tako so deloma krivi tudi Podjelci, da je dobil dvojko dijak, ki je — nazadnje že, seveda — povedal prav, da je Vodnik služboval na Koprivniku. Šmentani Podjelci!
Torej odslej ne bomo več zmotno ali netočno trdili, da je služboval Valentin Vodnik na Gorjušah, ampak bomo vedeli pravilno: Služboval je na Koprivniku v Bohinju.
Zakaj pa je Vodnik sam v svoji avtobio-grafiji zapisal »Gorjuše«? Ali ga je nagnila k temu prirojena šegavost, češ, da je šel »na Gorjuše duše past«? Ali se mu je beseda tako dtpadla? Ali je hotel dati izraza hvaležni ljubezni do Cojza, ki je imel na Gorjušah svojo »graščino«, hišo št. 44? Vsiljujejo :-e ml vprašanja, ki bi znova osvetlila Vodnikov značaj. Kdo bi jih rešil?
Haydnov oratorii: Letni časi v Mariboru.
Glasbena Matica v Mariboru"je nudila z izvajanjem te^a veličastnega in globoko zasnovanega oratorija velik umetniški užitek ljubiteljem lepe glasbe ki so napolnili obsežno Gii-tzovo dvorano dne 3. marca do zadnjega pro-s'on. Hcydnova večnotnlada in večnolepa fila*ba, prepojena z liričnimi arijami, nežno se
prelivajoča v ljubkih cavatinah, z dramatično silo rastoča v viharno bučanje nevihte, je poslušalce ogrela navdušila. V pestri živahnosti vabijo vijol ne kličejo rogovi, naznanjajo solisti in zlor prihod pomladi, ki s svojim mladostnim čarom dahne veselje v mlada človeška srca, trosi na zemljo cvetlice in rože in zapleše s p'i kami in čebelicami rfrposajen ples. Človeško srce, vriskajoče v mladostni sreči, srkajočo v se vso lepoto deviške narave, zapoje Stvarniku iskren slavospev, ki izzveni v mogočni fugi v hvaln co vsega stvarstva mogočnemu. neskončno dobremu Bogu. Pomladna duhteča nežnost ovene v pekočih solnčnih žarkih poletja. V skrivnostnem adagio naznanjajo godala jutranjo zarjo in kmalu prisveti v vsej svoji krasoti solnce, vir življenja, ki ga pozdravlja narava z, mogočnim hvalospevom. Solnce pripeka vedno huje — narava trpi od neznosne vročine. Nenadoma zadivja nevihta nad zemljo. Bliski, grmenje, šumenje dežja, krik prestrašenih ljudi, obupne prošnje kmetovalcev pretresajo ozračje. V Allegro assai in ff buči celolFii orkester in zbor skozi dvorano. Toda nevihta se poleže, plaho se oglasi slav-ček in vabi svojo družico, murn si zadovoljno na selncu preteguje ude in žaba se prešerno krohrta v svežih mlakah. Nad vso pokrajino zavlada večerni mir. večerni zvon zapoje svojo sanjavo pesem in v skrivnostnem sijaju zag rijo zve de na nebu. Vse gre počivat. Z živahnimi koraki pride jesen v deželo. Radodarna je, bogato poplača ves trud. Posebno lep je slavospev, ki ca zapoje tercot solistov in
vadna ilustracija klavirske skladbe od Franca
Nerude; Slovanska uspavanka. Instrumentalne točke izvaja godba na pihala dravske divizij-ske oblasti pod vodstvom g. dr. Ccrina.
0 Ivan Velkavrh f. Včeraj ob pol 11 je umrl v 82. letu starosti g. Ivan Velkavrh, nad-poročnik v pokoju, hišni posestnik na Komen-skega ulici 7, bivši dolgoletni ljubljanski občinski svetnik. Rojen v Ljubljani leta 1844. kot sin delavca v takratni tovarni zu sladkor, je hodil tu v gimnazijo, dokler ni bil potrjen k vojakom, kjer je kot častnik služboval 14 let, ko je moral radi oslabelosti vida, kar je bila posledica nesreče na vojaških vajah, v pokoj. Kot občinski svetnik je rajni mnogo pripomogel k olepšanju mesta in omiljenju socialne bede. Kot navdušen pevec je še v dijaških letih s svojim zborom hodil pet k novim mašam in kasneje se je pod njegovim vodstvom v marsikateri cerkvi na Tirolskem, kjer jc služil pri vojski, pela slovenska cerkvena pesem. Zadnja leta je popolnoma oslepel, vendar je krepko prenašal svojo usodo, ki je bila tem večja, ker sta mu v vojni padla brata, višja častnika. Njegovi blagi, dobrotni duši bodi i ohranjen trajen spomini
O Zveza uradnic in trgovskih nasfavljenk (Krekova prosveta) ima v pondeljek, 8. marca i ob pol 8 velezanimivo predavanje o Kamniških ! planinah. Pojasnjevale ga bodo skioptične sli- j ke. Predaval bo g, Vinko Zor. Ker je to predavanje zadnje v tej sezoni, ste vse članice in tudi drurti vliudno vabljeni. — Odbor.
© Nenadoma je umrl včeraj popoldne g. ing. Julij Ililbert, star 63 let. Pokojni je služil najpreje kot stavbeni inženir na ljubljan- j skem magistratu, nato pa je vstopil v državno službo. Zadnje čase je bil načelnik ljubljanske- j ga okrožja gradbenega ravnateljstva.
© Pozor upokojenci! Vabijo sc na zelo važen dogovor in sestanek predsedniki in tajniki (torej ne člani) vseh d r u - j štev upokojencev v nedeljo 7. t. m. ! ob 10 dopoldne v gostilno pri »Novem Svetu«, Gosposvetska cesta 14.
0 Mesto venca na grob prera.no umrlega č. g. brata Al. L. Blaznika, župnika v Hower-strow v Ameriki darujeta Ela in Kari Prelog 200 Din društvu za slepe.
tilka, aktovka, listnica, doza za cigarete, ogledalo po 250 Din je Din 3.750.
50 dobitkov po 100 Din je Din 5.000.
100 dobitkov po 50 Din je Din 5.000.
100 dobitkov po 25 Din je Din 2.500.
200 dobitkov po 20 Din je Din 4.000.
Vsi dobitki so vredni Din 117.700
Žužemberk
Neumesten odlok vojnega okrožja. Kakor jc »Slovcnec« poročal že o novomeški okolici, kako jo je razburil odlok ljubljanskega vojnega okrožja radi poskusne mobilizacije vprege in vozil, isto velja tudi za naš okraj in to še v višji meri. Pri nas je namreč to mučno zbiranje odrejeno ravno na cvetno nedeljo od ranega jutra pa do večera. Lep pričetek velikonočnih praznikov! Vprega in vozila iz žužemberške občine morajo biti že ob 6 zjutraj na mestu, a iz nekaterih vasi te občine, n. pr. iz Zvirč je z volovsko vprego 5 ur daleč! Ker živina ne more lačna na pot, bodo vozniki celo noč po-koncu in vso nedeljo na potu. Kje pa bodo zadostili svoji verski dolžnosti? To seveda vojaško oblast očividno nc briga, ker je odredila ta zbiranja po okrajih ravno ob nedeljah in zapovedanih praznikih. Zanimivo pri tej od-redt' pa je tudi to, da je za prostor zbiranja določen najboljši travnik poleg trga. Kako bo ta travnik izgledal, ko se bo po njem skoz celi dan preganjalo na stotine vozil in vprege, zlasti če bo takrat, kakor navadno ob tem času, nastopilo deževno vreme, si je lahko misliti. In vendar ima vojaška oblast na razpolago obširen trg v sredi Žužemberka, ali prostorno sejmišče, ki je tudi večje kot ta travnik in jc vsem okoličanom znano, med tem ko bodo morali povpraševati po tem travniku, ki je, mimogrede omenjeno, nadarbinski.
Šolska vest. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je naš šolski upravitelj, g. Ivan P i r -n a t imenovan za okrajnega šolskega nadzornika v Novem mestu na mesto upokojenega g. M a t k o t a. Kakor znano jc bil g. Pirnat, ki ni naš somišljenik, od bivšega PP režima preganjan in prestavljen v Žužemberk.
□	14 letna mati. Pretekle dni je porodila v mariborski javni bolnici nezakonskega otroka 14 letna, še popolnoma juvenalna deklica. Mati in otrok sta zdrava. — Upamo, da bo oče prišel v roke pravici. — Porodniški oddelek je od začetka novega leta naravnost oblegan.
□	Konknrz. Alojzij P i c h 1 c r , sodar v Frančiškanski ulici, je te dni nad svojo obrtjo proglasil konkurz.
st J. Haydn: »Letni časi.« Ta veliki ora-torij se izvaja v Celju jutri, v nedeljo točno ob pol petih popoldne v veliki dvorani hotela »Celjski Dom« s sodelovanjem mešanega zbora in orkestra mariborske Glasbene Matice. Nastopijo kot solisti: ga Pavla Lovšetova, operna pevka, g. Križaj, operni pevec, in g. notar Ivan Ašič iz Maribora. Zanimanje za ta koncert je ogromno in se dobe vstopnice, kakor se tudi rezervirajo pri C-oričar in Leskovšek, Kralja Petra cesta. Konec koncerta bo ob pol sedmih. Zveza z vsemi vlaki.
© Kat. izobraževalno društvo za minorit-sko župnijo v Ptuju bo uprizorilo v nedeljo dne 7. marca Br. Nušičevo šalotfro »Sumljiva oseba«. — Predstava se vrši ob 3 popoldne v dvorani Narodnega doma.
© Avtomobilska nesreča. Dne 4. t. m. je vojaški tovorni avto povozil v spodnji Dravski ulici posestnika Kanclerja s Haidine. Mož je do! il težke notranje poškodbe. Skrajni čas je, da se hitra vožnja po ozkih cestah, posebno pa še po tej, tudi vojaštvu prepove. Če jc promet večji, se cesta navadno zajezi in lahko se zgodi nesreča. Misliti bo treba na to, da se cesta, ki je glavna dovodna žila z dravskega mostu do Florjanskega trga, primerno razširi.
© Nov fotograf. V Panonski ulici št. 5 se je naselil nov fotograf g. M, Japelj.
i itak malenkostna podpora vendar enkrat izplača;
j 2. da merodajni faktorji zastavijo vse svo-J je moči in potrebno ukrenejo, da se davek čez leto plaču e brezobrestno. Še v slučaju zaostanka, naj bi se obresti zaračunale še le drugo leto;
3.	da se izposluje županom Slovenije primerna odškodnina za njihovo delovanje pri občinah, ker to delo izvršujejo več noma brezplačno. Novejša ureditev v vojaških zadevah je nalžila županom toliko dela, da tega pač ne morejo še nadalje za državo brezplačno izvrševati ;
4.	da se nam da in prizna pravica, da krajn: šolski svet sporazumno z načelnikom okrajnega šolskega sveta nastavlja učiteljstvo Ne moremo več prenašati samo ukazov in plačati bremen, zahtevamo tudi da imamo pravico. Ne zahtevamo nič več kakor samo to, da se dolžnosti, bremena in pravice enako delijo.
5.	ApeFramo na ves slovenski narod, da vsi skupno cdločno zahtevamo, da se vsi po-e'anci Slovenijo strnejo v eno slovensko fronto v svrho obrambe kulturnih in gospodarskih pravic Ln potreb Slovenije.
Cerkva.li ve&tnik
Duhovne vaje za gospe v Marijini kapeli pri sv. Jožefu bodo od 7. do 13. marca. Govor bo vsak dan ob 5 pop. Začetek jutri v nedeljo ob 5 pop. Zaključek v soboto ob pol 7 zjutraj.
Meščanska Marijina kongregacija pri sv. .To-žefu ima v nedeljo dne 7. t. m ob pol sedmih zjutraj v kongregacijski kapelici skupno sv. mašo in sv. obhajilo, zvečer ob sedmih pa svoj redni shod. Polnoštevilno!
:e
terije ga
I.	glavni dobitek: spalnica za 2 osebi iz orehovega lesa Din 25.000.
II.	glavni dobitek: novo motorno kolo Din 20.000.
III.	glavni dobitek: blago za nevestino opremo Din 15.000.
' IV. dobitek: srebrn servis za 6 oseb Din 10.000.
V.	dobitek: šivalni stroj Din 5.000.
VI.	dobitek: moško kolo Din 3.500.
VII.	dobitek: kuhinjska posoda Din 2.500.
VIII.	dobitek: blago za moško obleko Din 1.500.
IX.	dobitek: blago za žensko obleko dinarjev 1.200.
5. dobitkov: srebrna moška ura, lestenec, stenska ura, 2 kineški vazi, pisalno orodje po Din 1000.— je Din 5.000.
5 dobitkov: servis za kavo, vreča moke, zaboj sladkorja, jedilno orodje z.a 6 oseb, moški dežni plašč po Din 750.— je Din 3.750.
10 dobiti-ov: ženski dežni plašč, čajna garnitura, usnjata torbica, elektr. likalnik, 12 parov ženskih nogavic, 2 prešiti odeji, posteljna garnitura, 6 ramoveznic, kuh. aluminijeva posoda, kovček po 500 Din je Din 5.000.
15 dobitkov: Jurčičevi zbrani spisi, ženski dežnik, palica s srebrnim ročajem, 12 robcev, nahrbtnik, 12 parov nogavic, budilka, stojalo za cvetlice, podoba z okvirjem, namizna sve-
□	Občni zbor SPD — podružnica v Mariboru, se vrši 23. t. m. ob 7 zvečer v Narodnem domu. — Zanimanje za planinstvo tudi pri nas napreduje in ima podružnica že lepe stotine članov,
□	Prodajalec evangelija ▼ Maribora. Po
Mariboru agitira neki agent in ponuja prote-stantovske prevode sv. pisma. S seboj nosi brošurico: »Zakaj naša duhovščina brani brati sv. pismo.« Na vprašanje, kako se piše, nerad odgovarja. Na vprašanje, zakaj nima s seboj tudi novega slovenskega prevoda, odgovarja, da je zanič. Za ta argument pa v dokazih ni v zadregi, ampak si pomaga z izreki iz »Jutra«, Kakšen uspeh bo imelo to »misijonsko« potovanje, še ne vemo. Velik gotovo ne bo.
□	»Tle se špeglaj!« Neki mariborski profesor je imel v vseučiliški knjižnici shranjene
I svoje dokumente. 2. t. m. je v priporočenem pismu poslal na Dunaj knjiž. listek s prošnjo, da se mu zrelostno spričevalo pošlje v Maribor. 4. t. m. je zahtevani dokument imel že v rokah. Ne maramo hvaliti tuje uprave, vendar pa naši lahko služi za zgled.
□	Komisijonalni ogled- V Smetanovi ulici, kjer se bo zgradila nova mestna stanovanjska hiša, se je vršil v četrtek komisijonalni ogled.
□	Nova tekstilna tvornica v Mariboru, Kakor smo že poročali, se bo zgradila v Mari-
j boru nova tekstilna tovarna. Za novo tovarno se vozi že opeka in bo stala v Melju zraven I že obstoječe mehanične tovarne. Kakor čujemo, j bo pri tej tovarni zopet udeležen povečini tuj kapital.
^ Umrl je Kralj Jakob., po vsem okraju dobro znani tesarski mojster, v 81 letu starosti. Bil je radi svojega zdravega humorja zelo priljubljen v vsaki družbi. Rodbini naše sožalje, njemu pa ve ni mir!
Sestanek vseh strokovnih društev. Po sklepu seje II. Rudarske skupine dne 4. mar-| ca se je sklenilo sklicati skupen sestanek vseh strank, ki se vrši jutri, v nedeljo, ob 9. uri dopoldne v dvorani g. Forte. Razpravljalo se bo o redukciji in drugo. | _ Obrtniki so imeli v četrtek zvečer svo-je^drnš veno zborovanje, katerega se je udeležilo neobičaino veliko obrtnikov raznih strok. Ker so obrtniki radi redukcije delavcev v velikih skrbeh, je bilo na zborovanju tudi o tem največ govora. Protestiralo se je "radi odpusta delavstva, ker imajo med delavstvom izdane j relke svete kredita, katerega j:.m sedaj ne j bo^e rro"in inkasirati. Nasprotno pa rudnik pri vsakem obračunane/m delavcu odbije ves dolg. katerega mu delavec dolguje, akoravno rudarski zakon izrecno prepoveduje žepno rabe žen. Gostilničarji so se tudi pritožili radi zapiranja gostilen ob plačilnih dnevih.
zbor marljivosti, resnemu trudu. Vse je veselo bogatih darov. Brhka dekleta jih uživajo, hudomušni fante pa dekletom nagajajo. Slika se spremeni. Na lov vabijo rogovi, psi so izsledili divjačno, zajci, jeleni beže, psi omagujejo, rogovi jih podžigajo k novemu pogonu in z bogatimi plenom se slednjič vračajo lovci domov. Iz bližnjih vinskih gričev pa done vesele pesmi trgačev. Vedno glasnejši je smeh, vino vedno bolj razvnema kri, in kmalu se zavrti staro in mlado v poskočen ples. Zima s svojim mrazom ohladi preveč razgrete živce. Zunaj je vse mrtvo, pusto, le ob topli peči, pri brnenju kolovratov si pripoveduje mladina pravljice. Oratorij kenča z naobračbo letnih časov na človeško življenje. Človeku prehitro odevete življenja pomlad, kmalu opešajo moči in nenadoma stoji pred vsevednim Sodnikom, pred katerim vzdrži samo čednost in resnica. Še enkrat vskipi iz človeškega srca zaupna prošnja k Bogu: »Daj svojo roko nam o Bog« in s tem trdne rn zaupanjem v božjo pomoč izzveni v težki fugi mrgočen oratorij. Priznati moramo, da je bilo izvajanje oratorija bolje nego smo pričakovali. Časino so rešili svojo nalego solisti. Ga. Lovšetova, operna pevka iz Ljubljane. si je pridobila s svojim simpatičnim na-ftopom takoj naklonjenost poslušalcev. Njen srebrno čist, v vseh legah enako uglajen glas, Je s svojo nežnostjo in toploto ogreval, z izredno tehniko pa vzbujal upravičeno občudovanje. Vse svoje zmožnosti je pokazala v najboljši luči posel no v ariji št. 15. Njena izgovarjava je bila vzorna. Da se včasih ni mogla prav ra viti, je pa bil kriv orkester, do katerega je bila zelo obzirna. G. Križaj, operni pevec iz
Zagreba, je s svojim polnim, mogočnim basom zelo zadovolji. Ediino v začetku v ariji št. 4 se nam je zdel nekam utrujen in malo trd. Tudi njegova izgovarjava je bila lepa, petje čuvstveno, pa vendar vzorno uglajeno. G. Ašič ima močeu glas ki se nam je zdel neuglajen in v višinah nesiguren (n. pr. arija št. 32.) Sicer je pa svojo ne ravno lahko vlogo dobro cdpel. V duetili z go. Lovšetovo je zvenel njegov glas precej trdo, konec dueta št. 22. (I) se pa ni popolnoma ujemal z našo partituro. Njegova i govarjava e u h je nekoliko motila. Zbor je pel sigurno in korajžno. Ko bo postal še nekoliko bolj prožen in se malo bolj sprijaznil z dnamiko in agogiko bo idealen zbor. Včasih radi svoje silne teže ni mogel primerno izraziti potrebnih čustev (št. 18. C., št 31 D itd.). Orkester je bil v splošnem boljši nego pri zadnjem koncertu, trobila so bila včasih malo nečista, pri godalih, posebno pizz., si bi želeli malo več enotnosti. Kdo je kriv, da je prišel orkester enkTat (št. 20.) v taktu precej navzkriž s solisti, ne vemo. Dirigent je nekoliko preveč hladnokrven. Gre mu pa V3e priznanje, da je tako dobro naštudiral to krasno delo. Dovoljujemo si dodati še nekaj splošnih opazk. Fuge so bile slabo izdelane, brez zadostnega poudarka glavne teme. Večkrat je bil crescendo tudi accelerado. Zakaj? V parti-tudi ne najdemo utemeljitve. Prihod solnea (št. 11.) bi se mogel dinamično nekoliko bolje označiti, nekateri presto in allegro assai bi se mogli še belje poudariti. To so samo malenkosti, ki ne morejo zmanjšati za3lug, ki si jih je pridobil g. dirigent s proizvajanjem tega oratorija.	—e. —L
Na gospodarskem zborovanju v Kozjem dne 28. februarja t 1., na katerem so bile zastopane vse občrne okraja po županih in občinskih svetovalcih, in o katerem smo nedavno poročali, se je sprejelo več zelo važnih resolucij. Zborovalci v njih v glavnem zahtevajo:
1.	da se v Kozjem ustanovi podružnica okra nega glavarstva. Uradne in stanovanjske prostore bi oskrbela kozjanska občina.
2.	Da se vse ukrene, da se iz gospodarskih ozirov in z ozirom na neugono razdelitev Spodnje Štajerske ob Savi, t. j. bivšega okrajnega glavarstva Brežice, ves del bivše Štajerske takoj priklopi nazaj k mariborski oblasti.
3.	Da se cesta Lesično—Grobelno, ki se gradi že čez 10 let, vendar enkrat dokonča in stavi prometu na razpolago. Vojaška uprava naj da večji oddelek pionirjev s svojimi strokovnjaki za zgradbo omenjene ceste na razpolago. Za imenovano cesto od države določena svota 200.000 Din naj se čimpreje izpesluje in da okraju na razpolago. Poslanci pa morajo delovati na to, da v najkrajšem času i-posluje j o še nadaljno podporo. Cesta se bi naj v tekočem letu dogradila. Ravno tako naj se stopi v dogovor z okrajem Šmarje, da prične tali on gradili cd svoje strani.
4.	Nav oči zborovclci predlagajo, da se v svrho izboljšanja naših gospodarskih razmer in v svrho ojačanja gospodarskih in drugih zadrug ustanovi za Štajersko najsibode v Celju ali Mariboru ena Gospodarska zveza, katera bi naj imela nalogo, podpirati naše zadruge, denarne zavode, industrijo, obrtnike, kmete, vinogradnike itd. in to brez razlike na strankarsko pripadnost. Gospodarska zveza bi naj imela zlasti nalog«, da bi se naši poljski, indu&irijski in drugi pridelki čim boljše v denar spravili itd.
5 Zborovalci zbrani iz celega sodnega okraja in še deloma iz. drugih krajev apeliramo na vse štajerske poslance da z ozirom na važnost zgradb železnic obrnejo vso pozornost na zgradbo že'eznifte ob Sotli (Rogatec—Brežice) in s'cer iz strateg:čnili odrov.
Na ' 1 jo zborovalci zahtevajo:
1. da se poškodovancem po povodnji že
G. L. Jelene se je v -Jutru« in »Učit. Tovarišu« i dal, da pri zadnjih imenovanjih ni sodeloval Imenovanja res kažejo, da ni bilo njega zraven, ker sicer bi ne bila imenovanja tal.a da bi jih vzelo vse objektivno učiteljstvo z zadovoljstvom na znanje, izvzemši one, ki so iskali pomoči pri g. L. Jelencu. Po njegovem predlogu bi bil n. pr. imenovan za Šmartno pri Kranju tovariš z 12 službenimi leti, a oni s 26 službenimi leti in 6 otroki hi bil propadel. Ali ni morda res, g. Jelene? Zelo vam bomo hvaležni, če nam blagovolite navesti vse svoje predloge da bomo videli, v koliko je Vaše kreganje po »Jutru« in »Učit. Tovarišu« utemeljeno.
isfilc«
ZA ZGRADBO PLANINSKEGA DOMA V BELIKRAJINI.
Odbor za zgradbo Planinskega doma na Mirni Gori nam je poslal oklic, iz katerega posnemamo sledeče:
V Ljubljani se je sestavil Belokranjski narodni odbor, ki ima namen z zbiranjem denarnih sredsiev in raznimi prireditvami financijelno podpreti Belokranjsko podružnico Slov. plan. društva, katera gradi na Mirni gori (Sv. Frančišek 1048 m) v Beli krajini, zadnja postaja Semič, Planinski dom.
Ta prva planinska postojanka na Mirni gori, s katere je prekrasen razgled proti severu (Ljubljana, Kamniške planine), vzhodu in jugu (cela Bela krajina do Karlovca in Zagreba itd.), je iz gospodarskih in nacionalnih razlogov velike važnosti za Belo krajino, Slovenijo, da, za celo kraljevino SHS.
Tod živi siromašen narod, ki se zaradi življenjskih interesom trumoma seli iz domovine. Ako se povzdigne tujski promet, zlasti turistika, bo tudi domačin vzljubil svojo rodno grudo ter jo začel spoštovati. Tujski promet mu bo donašal obilnih koristi.
Belokranjska podružnica SPD, svesta si gori opisane naloge, je začela graditi predlansko leto na Mirni gori žc omenjeni Planinski dom. Zaradi težke finančne krize, ki so je pojavila po celi državi, pa je gradnjo morala prekiniti. Bati se je, da še fo, kar se je zgradilo, razpade.
Odbor se obrača na naše dobrosične rojake v Ameriki z vljudno prošnjo, da nam pomagajo rešiti važno plan. in slov. postojanko ter z darovi podpro to prekorislno in prepotrebno akcijo ter na ta način sodelujejo za gospodarsko povzdigo 9icer jako lepe, a revne Bele krajine.
Hitra pomoč je nujno potrebna, da se za-more v mesecu maju dom dokončati ter že to se-zijo oddati prometu.
Dopise in denar je naslavljati na Belokranjski narodni odbor v Ljubljani, pisarna osrednjega planinskega društva, Šelenburgova ulica, Ljubljana.
Kranjska gora, 5. marca ob 7 zjutraj: —1° C, barometer pada, drobno mete, saninec ugoden.
Boli. Bistrica, 5. marca ob 7 zjutraj: +3° C, za zimski šport neugodno.
Ribno pri Bledu. Dram. odsek gasilnega društva vpriz.ori jutri ^Testament«, ljudsko dramo v štirih dejanjih. Začetek ob 7. uri zvečer Vabi odbor.
Rc.diolečaj. Radi obolelosti prof. Andreja odpade današnje predavanje. — Radioklub.
■Seja Strokovne zvozo javnih nameščencev se vrši danes ob 20. uri v kleti konz.um. društva, Kongresni trg 2. Prosimo polnoštevilne udeležbe. Tajništvo.
"PMssvedlovatnfa
Našla se je šolska knjiga. Dobi se pri gosp. Škerjnncu. Poljanski nasip 22.
Izgubila se je v sredo dne 3. t. m. od trgovine Zebal na Rudniku do Pijave gorice rjava listnica z večjo vsoto denarja. Pošten najditelj se prosi, da jo odda proti nagradi Janezu Mehlinu, Dre-nik 1, p, Škofljica.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
Berlin, 5. marca. (Izv.) Listi poročajo b Washingtona, da so se na Kitajskem ponovno pričeli državljanski boji. General Vu-pej-fu je zasedel železnico proti ll"nkau, Čang-co-lin pa koraka proti Tientsinu
CjutolJansTko gledišče
Drama.
Začetek ob 8 zvečer. Sobota, 6. marca: ob 15. uri pop. »Pegica mojega
srca«. Dijaška predstava po znižanih cenah.
Izven.
Nedelja, 7 marca: ob 15. uri pop. »Zapeljivka:.
Ljudska predsava po znižanih cenah. Izven.
Zvečer: Zaprto. Ponodeliek. 8 marca: »Deseti brat: Red E. Torek, 9. marca: Zaprto.
Sreda, 10. marca: »Obrt gospe Warrenove«. R. D.
Opera.
Začetek ob do! 8 zvečer. Sobota, 6. marca: »Večni mornar«. Red F. Nedelja, 7. marca: Ob 15: »Žongler Naše Ljube
Gospe«. Ljudska predstava po znižanih cenah.
Izven. — Ob pol 20: »Grofica Marica«. Izven.
Premijera.
Ponedeljek, 8. marca: Zaprto. Torek, 9. marca: »Žongler Na"e ljube Gospe. A. Sreda, 10. marca: »Večni mornar«. Red C.
Premijera »Grofico Marice« v Ljubljani. Kal-manova opereta »Grofica Marica*, ki je dosegla po vseh gledališčih veliko popularnost in največje število vprizoritev izmeti vseh operet, kar se jih je zadnja leta izvajalo, se vprizori prvič v ljubljanski operi v nedeljo dne 7. t. m. ob pol osmih zvečer. Če se katero delo po svetu toliko igra, mora imeti gotovo za to svoj tehten vzrok in svojo vrednost. »Grofico Marico« so peli na Dunaju 750 krat. Njene vprizoritve na velikih in malih gledališčih dosegajo število SCO do 500 in v najmanjših gledališčih v eni sezoni 40 do 50. Opereta se igra po nemških, avstrijskih, čeških, poljskih, romunskih, italijanskih in drugih odrih. Pri nas nastopi v naslovni vlogi ga. Poličeva, dirigira pa dr! Švara. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. — Opozarjamo še, da sta v nedeljo, dne 7 t. m. v ljubljanski operi dve predstavi in sicer: popoldno ob treh izvajajo drugič leno m poezije polno Mas-seneiovo opero »Žongler Naše ljube Gospe« v režiji g. režiserja Knittla in pod muzikalnim vodstvom g. dirigenta Neffata. Pelo je pri premijeri krasno vplivalo in doseglo plemenit uspeh. Gbv-ne vloge izvajajo: naslovno vlogo operni tenorist g. Knittl, kuharja g. Betetto in priorja g. Rumpelj. Ostale vloge pa gg. Janko (menih slikar), Mohorič (menih pesnik), Šubelj (menih glasbenik), Seku-la (menih kipar). Ga. Ribičeva in gdč. PoH-čkova pojeta angelska glasova. Prikazen Marije Device predstavlja ga. Mencinova.
Marijom. etn © tsle&išče
Narodni dom
vprizori v soboto in nedeljo dno 6. in 7. marca, obakrat ob 5 popoldno,
»TROJČKE IZ DAMASKA«, Iti so že prvič želi obče priznanje. Ta svojevrstna italijanska lutkovna igr.», kjer se v Bagdadu začudeno snidejo Harlekin, Fakanapa in Pantalon, se odlikuje po izbrani umerienosti in originalnem poteku dejanj. Za tem sledi Poccijev
»UJETI MEDVED«, ki bo posebno otrokom ugajal in jim izvabljal obilo smeha.
Cene običajne. Predprodaja vstopnic eno uro pred začetkom vsake predstave v mali dvorani Narodnega doma.
Mariborsko gledišče
Sobota, 6. marca: ob 20. uri »Hlapec Jernej in nie-gova pravica«. Ab. A. (Kuponi.) Zadnjikrat v sezoni. Nedelja, 7. marca: ob 20. uri »Prešernova proslava«.
Prešernova akademija v nedeljo dne 7. mar-ita, katero priredi društvo slov. književnikov iz Ljubljane skupno z mariborskim gledališčem, bo imela jako pes er spored. Obljubljena so predavanja oziroma recitacije gg. Otona Župančiča, Vide Jerajeve, Albrehta, Vidmajerja, morda pa pridejo še drugi. Razen tega nastopi Devov kvartet ter operni pevci Zamejičeva, Burja in Okcanski. Priporoča se pravočasno rezerviranje sedežev.
Na komornem koncertu Ševčikovega godalnega kvarteta, ki se vrši v torek dne 9. marca ob 20. uri zvečer v Unionski dvorani, se izvaja poleg Mozartovega b-dur-kvarteta in Dvorakovega e-dur-kvarteta še Szymanovskega kvartet v c-duru. Poljak Szymanovski je kaj malo znan našemu koncertnemu občinstvu, ter je menda to delo prvo, ki
NOVOMEŠKA POROTA.
Dne 5. marca 1926.
Rop.
Ivan Crčck, roj. 8. aprila 1896 v Mokronogu, pristojen v Mokronog, r.-k., samski, čevljar v Mokronogu stoji pred porotniki pod obtožbo ropa. Cr-čelc je bil prvotno od državnega pravdništva tožen radi tatvine; senat pa je pri glavni razpravi smatral, da gre za rop in se je temu mnenju pridružilo tudi najvišje sodišče v Zagrebu, vsled česar je prišla stvar v obravnavo pred poroto. — Či.n pa je ta: Dne 5. oktobra 1925 sc je vračal neki Jože Markovi? od zdravnika v Sevnici doinov. Med potjo ga je došel nek voz, na katerem so sedeli dva moška in mlad fantek. Markovič je prosil voznika, o katerem je pozneje zvedel, da se piše Ccrček, njegov starejši tovariš pa Janez Novak, da bi ga vzel na voz, ker sam težko hodi. Obdolženec ga je nato vprašal, če ima kaj denarja in ko mu je Markovič odgovoril, da ima le 10 dinarjev, je nadalje omenil, če si upa dobiti v gostilni Flajs na Dolu pijačo na upanje. Markovič mu je izjavil, da lega noče storili in se je potem, ko mu je obdolženec dovolil, vsedel na voz. Ko se je voz bližal onemu mestu, kjer je hotel iti Markovič po bližnjici proti domu, je dejal vozniku, da naj voz malo ustavi, kar pa ta ni hotel storiti, temveč je pognal konja naprej. Zato je skočil Markovič z voza in ko je napravil nekaj korakov ter se ozrl nazaj, če so oni na vozu to opazili, je videl, kako je obdolženec polcgnil svojega tovariša Novaka za suknjo. V tem hipu je že skočil zadnji z voza, za njim pa obdo'ženec ter sin oba hitela za Markovičem. Obdolženčev tovariš je Markoviča prijel, mu vzel iz žepa suknje denarnico, iz telovnika pa uro z verižico ter oboje spravil v svoj zunanji žep. Medtem, ko je imel ta še nndalje opraviti z Mar' ovičem, je segel obdolžcnec v žep svojega tovariša ter vzel stvari k sebi v svoj ž^p. Pri dogodku ie izgubil Markovič še svoi klobuk, ki sa ie
prepleti
se izvaja na ljubljanskem koncertu. Karel Szyma-novski, eden najpomembnejših poljskih skladateljev, je bil rojen 1882 v Timošovki pri Kijevu. Po dovršenih študijah in daljših potovanjih se je naselil v Varšavi ter popolnoma posvetil komponi-ranju. Kot komponist sledi popolnoma poti nesmrtnega svojega rojaka Schopina. Predprodaja vstopnic za ta koncert v Matični knjigarni.
Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo z književno prilogo (vsak drugi mesec). Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Drugi zvezek letošnjega letnika je pravkar izšel in prinaša dva najnovejša, zelo zanimi'a mešana zbora Emila Adamiča, »Za-zibalko« in »Cigansko posmehuljo«. Tretji zvezek (marec) s književno prilogo izide čer štirinajst dni. — Uprava »Zborov« vljudno prosi za poravnavo letošnje naročnico. — »Zbore« vsem pevskim društvom in prijateljem glasbe toplo priporočamo.
in revife
»Orlič«, glasilo našega naraščaja, posveča svojo zadnjo številko v prvi vrsti slovenski materi, katere dan obhajamo dne 25. t. m. Uvodni člančič je posvečen »Mami«, potem slede: Mati in otrok, Savin: Mati, jaz tihe ljubezni želim, Štefan T.: Orlič Pavlek, igra v dveh dejanjih, P. Krizo-stom: Tudi jaz sem mislil na vas, Prof. Fr. Pen-gov: aKnarček, Br. L.: Kov prapor. Za bodrilo in razvedrilo, na platnicah: V nabiralnik in lz nabiralnika. »Orlič« izhaja vsak mesec in stane letno za orlovske odseke 8 Din, za ostale naročnike 12 Din. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Ljudski dom.
»Novi Rod«. Februarska številka »Novega Roda« prinaša zopet izbrano, pestro vsebino v besedi in sliki, Iti bo razveselila mlade in stare: Marijan Sever: Berač. Ciril Drekonja: Coklje (z ilustracijo). John Ruskin: Glack prispe k zlatemu sluden-cu (z ilustracijo). Ferdo Plemič: Razbojnik Krivo-stegno in poredni Janezek. Baba in gaber, bosen-ska pripovedka. Nekoč in dandanes (o Step'.:ensonu in lokomotivi). Zrna. Kotiček. Uganke. Ilustracije so kakor vedno okusne in ljubke, polne življenja. — »Novi Rod« izdaja »Zveza s'ov. učit. društev v Trstu in izhaja vsak šolski mesec ter stane letno 10 Lir. Uredništvo in uprava: Trst, Via Udine štev. 33, III.
Materina »Vigred«. Marčna številka dekliškega lista »Vigredi« se v polnem obsegu oddolžuje »Materinemu dnevu« dne 25. t. m.: vsa je posvečena materi, Nebeški in zemeljski. Vsebina je sledeča: C. V.: Blagovest. Dr. P. Roman Tominec, O. F. M.: Materin dan. A. Deuster: Materina dobrota. Od srca do srca. Slavko Savinšek: Mati v lepi umetnosti. Gustav Strniša: Marija. P. Krizo-stom: Materina pot. Mira: Materin nauk za življenje. L. Bonač: Žarele so, mati, tvoje oči. P. Krizo-stom: Pesem o solnčnih očeh. Nadin Neven.ko: Mati. Nadin Nevenko: Materin opomin. Snežniška: Želja. Tadeja: »Ne bom več naša...« M. G.: Mati. Tadeja: Ko ni nje... Snežniška: Njena pisma. Tadeja: Ko sem bila pri nji... Metoda H.: Naše mm. uršulinke in druge vzgojiteljice. Zdrava, roža Marija: Slavko Savinšek: Košnja. (Dalje.) Rožni dom: Francka Tolmin: Mati v Rožnem domu. Kranjec M.: Materine solce. Vigrednica — gospodinja. Organizacija : Iz orliške centrale. Sestre sestram. Drobiž: Uredniška molčečnost.
Izšla je drusra številka zd-avstvono-poučne/a lista »Zdravje«. Njena vsebina je polna zlatih naukov, praktičnih nasvetov 'er polna navdušenia za delo v korist ljudskega zdravja. V članku »Duhovnik v delu za ljudsko zdravje« >s razodeva želja, da se pri delu za ljudsko zdravje združi vsa inteligenca, posefcro ona, ki prihaja v ožji stik z našim ljudstvom, kateremu je treba še veliko zdravstvene izobrazbe. Pisec vabi v ta krog posebno našo duhovščino. Dr. Rebemik, šef bakteriološke postaje v Celju, nam v svoem članku odkriva I okolnosti, ki vplivajo na naše zdrav,ie, ter kaže i pri tem posebno na škodljivost nezdravih stanovanj. Našim železničarjem bo prav prišel članek njihovega šef-zdravnika dr. Tičarja, ki vsebuje pralc .icne. nasvete, kako se obvarujejo rrehlajenia. Zelo zanimivi sta razpravi dr. Misa »O krfnih žilah ter njih poslrdicali« ter dr Breneiča >0 ustni duplini ter zobovju«. V drugem delu lista so pri-občena pravila »Društva za narodovo zirav.ie v ljubljanski oblasti«, ki se ustanovi v najkrajšem času. V posebnem oddelku »Križem po Sloveniji« nam urednik oerlava zimo v stanovanjskih barakah in železniških vozovih ter nam s slikami odkriva bedo teh najbednejših. Staiistika o novih gostilnah ter o prežvekovanju tobaka nam odkriva nevarnost teh dveh sovražnikov ljudskega zdravja. Znani ljudski predavatelj dr. Vinko Šarabon podaja nadalje v oddelku »Drobiž« marsikatero zan:mivost iz zd .avstveno-poučne propagande. List radi bogate vsebine najtopleje priporočamo. Naroča se pri upravi lisi a v Ljubljani (HigKirki zavod). Celoletno stane 30 Din. Izhaja vsakega 15. dne v mesecu.
pozneje našel na obdolženčevem vozu. Napadeni je prosil svoja napadalca, naj mu vrneta odvzete stvari. Obdolžcnec mu je vrnil listnico, ki pa je bila že prazna. Izginilo je jz nje — kakor izpoveduje priča Markovič — 310 Din. Ure in klobuka mu tudi nista vrnila, temveč mu je rekel obdolženčev tovariš: >Ura leži na cesti in tudi klobuk imaš tam!« Nato sta se zlikovca odpeljala z vozom naprej, Markovič pa jima je sledil. Dobil ju je v Kovačičevi gostilni in ko ju je ponovno prosil, naj mu vrneta denar in uro, je obdolženčev tovariš zakričal nad njim, da naj se pobere, ukradenih slvari pa mu nista izročila. Markovič jima je pokazal tudi klobuk, ki ga je našel na njunem vozu pred gostilno in še tega mu je obdolženec hotel zopet odvzeti, kar pa je preprečil eden izmed gostov. — Glavna priča Markovič je pri razpravi napravil slab vtis; izpremenil je pričevanje ravno v bistvenih točkah. Na zagovor-nikovo vprašanje, zakaj zahteva od čerčka denar in uro, ki mu je bila odvzeta, jo odgovoril, da zato, ker pravega storilca, nekega Novaka, sedaj ni. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji: prvo glaseče se na rop, drugo na talvino. Porotniki so obe vprašanji soglasno zanikali, nakar je bil obtoženec oproščen.
CELJSKA POHOTA.
Dne 5. marca 1926.
Uradna poneverba.
Danes je razpravljalo porotno sodišče o najbolj zanimivem slučaju sedanjega pomladanskega porotnega zasedanja, in sicer o poneverbi uradnega denarja, ki jo je izvršil Franc Kene iz Globokega pri Brežicah. Ta je namreč obdolžon, da je pone-veril znesek 160.000 Din. — Kene Franc je bil gerent okrajnega zastopa v Brežicah in je kot tak imel pravico pobirati 50 para od vsakih 100 kg na postajo Brežice pripeljanega blaga. Te prispevke ie pobirala železniška postaja polom posebnega
uradnika, ki je dobil za to tudi 10% nagrade od inkasiranega zneska kot odškodnino za delo in trud pri obračunavanju. Ta denar je železniški uradnik izročil vedno onemu, ki so je izkazal kot upravičen denar dvigati. Do 1. 1922. je bil gerent tega okraj-noga zastopa veleposestnik in trgovec Lipej, pristaš SLS, odstavljen in imenovan za gerenta današnji obtoženec. Gerentske posle je vodil od 1. 1922 do začetkom letošnjega leta. Dokler je vodil posle prejšnji regent, je bil v knjigovodstvu in v denarnih manipulacijah najlepši red. Ko je pa prevzel vodstvo Kene, je spremenil takoj vse knjigo ter popravil večinoma ves inkaso in vodil sam tudi tozadevne knjige. Da bi mu bila mahinacija s tujim denarjem olajšana, je naslavil nove knjige na ta način, da je za vsak mesec vodil posebno knjigo. V glavni knjigi pa ni zaznamoval nikakih prejemkov. Blagajniška knjiga je bila v strašnem neredu. Listi so bili iztrgani, zneski črtani in popravljeni, cele strani izbrisane in prevlečene s praznini papirjem. Prenosi posameznih strani na drugo stran, neodgo-varjajoča seštevanje zneskov, očividno krivo in napačno, prav za prav vse to izjpeljano zeio nerodno. Že koj v drugem letu 1923. je pričel tajnik zastopa mestne občine sumiti nekorektnost pri inkasiranju teh zenskov, kar se je naknadno s primerjanjem zapisnikov na železniški postaji Brcžice in navedbami občinskega tajnika končno izkazalo kot resnica in je natančna preiskava dognala izvršitev poneverbe v največjem obsegu. Franc Kene je že tekom preiskave priznal, da je posegel po tuji lastnini, priznava pa le, da mora biti po njegovem primanjkljaj le kakih 40 do 50 tisoč dinarjev, kako drugo večjo vsoto Kene izključuje. Državni pravdnik navaja v obtožnici tudi, da je Franc Kene živel precej potratno in vkljub temu, da je Franc Kene še precej premožen, ni mogel kriti onih osebnih izdatkov, ki jih je imel s svojim potom in svojim še
precej na široko zasnovanim življenjem. Priče, ki jih je zaslišal preiskovalni sodnik, so vse brez izjeme izpovedale za obtoženca skrajno obtežilno. Franc Kene se je za izvršeno poneverbo zagovarjal sicer, da je ta afera in ta ovadba, ki jo označuje Kene kot gonjo proti svoji osebi, nastala le iz političnega nasprotstva in iz maščevalnosti njegovih prejšnjih političnih tovarišev, od katerih se je Kene pozneje ločil, in tudi motiv, ki ga je dovedel do te poneverbe, je baje političen.
Smrtna obsodba.
Slučaj .Tevšnik. V dokaznem postopanju je bil« zaslišanih več prič, med temi v prvi vrsti morilčeva žena Urša. Senat ni hotel z ozirom na očividno sovraštvo ženo do obtoženca iste zapriseči in je vsled toga nezaprisežena v polnem obsegu potrdila izpoved, ki jo je že podala v preiskovalnem postopanju. Na vprašanje, zakaj je 16 let o zločinu molčala, jo odgovorila, da se je svojega moža zelo bala in je to že radi tega napravila, ker ni hotela, da bi moža zaprli v onem času, ko je imela še male otroke. Med zaslišanjem te priče se je njen mož, t. j. obdolženec vedel zelo ilegmatično. Izpoved ni napravila nanj nikakega vtisa in je izjavil samo, bo že prišlo vse na dan. Omenimo še, da je obdolženec bil skoro ves čas po umoru Član občinskega odbora, predsednik komisije za agrarno reformo in je veljal za uglednega občinarja. Senat jo nato porotnikom stavil edino vprašanje glede umora, na katero so porotniki odgovorili ž osmimi glasovi da, s štirimi pa ne. Na podlagi tega pravoreka je nato. senat obsodil obdo'ženca na smrt potom obešenja. Obsojenec sodbe ni razumel in je po obsodbi vprašal svojega zastopnika, koliko let je dobil. Ko mu je zagovornik pojasnil razsodbo, je 1o mirno vzel na znanje in pristavil željo, da bi' se še rad po™ voril z njim o nadaljnjem postopanju.
n
"Z*
'bo o
Govor poslanca dr. Jakoba H o d ž a r j a v proračunski razpravi narodne skupščine 27. febr. 1926.
(Nadaljevanje.)
Kako vlada mojstersko reducira. Pojdimo naprej. Partija 200, poz. a) obsega napredovanje in periodična povišanja. Tu je bilo predlagano 1,090.579 Din, dovoljuje se pa samo 170.579 Din. Za osobje, ki je danes v službi, in katero bo gospod minister kakor sedaj pravi obdržal, je potrebno najmanj 1,100 000 Din. Vse časovno napredovanje, o katerem sem prej govoril, in vse pritožbe na Državni svet, ki so sedaj že večinoma rešene in po večini pozitivno rešene, bodo iluzo-rične, ker nikomur, razen par protcžirancem ne bo mogoče izplačati povišanih prejemkov. Vse bo ostalo samo na papirju. Napaka obstoji tudi v tem, ker se je ves proračun delal na podlagi stanja Vo 1925, ker takrat razne pritožbe na državni svet še niso bile rešene. Te pritožbe so sedaj, kakor sem omenil, Ž3 rešene in to povečini pozitivno, ter do-tičniki ne bodo zahtevali samo dekretov, ampak tudi plače. Brez zadostnih kreditov bo pa vse to ostalo samo na papirju.
Potem ne najdemo v proračunu več kredita 100.000 Din za podporo uradništvu za slučaj bolezni in druge nezgode. Država nima niti toliko socialnega čuta, kolikor ga mora po zakonu imeti vsak delodajalec.
Gospodje, vse to je v zvezi z redukcijo. Če pa pogledamo sedanjo prakso, kako se reducira, potem moramo priti na to, da je varčevanje najzad-nji vzrok za redukcije. Opozarjam samo na prakso v finančnem ministrstvu. Finančno ministrstvo je izvedlo tri ponovne redukcije, toda rezultat teh redukcij je bil ta, da se je osobje v tem ministrstvu pomnožilo od 800 na 1200. (Franjo Smodej: (ironično): Zelo dobra redukcija.)
Gospodje, ko se črta vse, kar je v dobro osobju iz proračuna, potem se moramo upravičeno vprašati, ali naj država ne stoji vsaj na tistem stališču, kakor vsak trgovec, ki je po zakonu obvezan, preskrbeti svojega pomočnika, če je goiovo dobo pri njem. Ali naj ne skrbi za svoje nameščence vsaj toliko, kolikor je preskrbljen navaden delavec, ki je zavarovan pri bolniški blagajni? Vseh teh obveznosti država ne pozna, ker je vse kredite črtala oziroma zmanjšala ad absurdum.
Kako vlada skopari.
Poglejmo materialne izdatke, v kolikor so bistveno spremenjeni baš glede Slovenije. Tako imamo za razne formularje in tiskovine ustavljen znesek 300.000 Din, toda, gospodje, že med vojno in tudi po vojni se tiskovine in razni formularji niso več nadomeščali, tako da so vse zaloge pošle. Danes bi bilo treba najmanj okrog 800.000 Din, da se spravi stvar v normalni tir. Doslej so sodišča sicer shajala, ker so popravljala stare formularje in jih večkrat tudi prevajala, da je državo manj veljalo. Sedaj si pa sodišča ne bodo mogla pomagati drugače, kakor da bodo pri raznih pravdah eno ali poldrugo uro diktirala v pero dotične formularje. Kako se bo s tem delo zavleklo in kako bo vse to sodno postopanje podrržilo, si la^ko predstavljate, če vzamete samo odvetniške tarife, ki znašajo po 1000 Din za uro. Ljudje bodo morali plačevati lepe tisočake samo zato, ker država sodiščem ne dovoli potrebnega kredita za formularje. (Ivan Pucelj: Advokate je treba nagnati.) Gospod Pucelj, to je torej tisto varčevanje, o katerem se vedno govori.
Pa poglejmo druge stvari, če to gospode tako razburja. Pod part. 202, toč. 7. je določeno za razsvetljavo in kurjavo 528.000 Din. Potrebno je pa še enkrat toliko, ker se je tudi doslej toliko porabilo in ker se nobeno sodišče ni ukinilo. Ne vem, kako naj sodišča shajajo s to vsoto? En dan se bo kurilo, drugi dan naj pa uradniki zmrzujejo. Najbrž pa tega ne bo hotel nil če storiti, ampak bo šal vsakdo raje domov, ker si pač nihče ne bo hotel nakopati reu-matizma in drugih bolezni.
Najhujše je pa to varčevanje v part 202 pod toč. 10, ki govori o stroških kazenskega postopanja. Vsakdo, kdor je imel opravka s sodišči, ve, da so v tej partiji obsežene pričnine, stroški za izvedence, porotnike itd., torej za vse, kar je v zvezi s kazenskim postopanjem in izvrševanjem kazni. Tukaj najdemo vsoto 2,900.000 Din. Poglejmo pa, koliko se je porabilo v tem pogledu tekom lanskega leta. Po statistiki je dokazano, da je bilo samo v 8 mesecih 1. 1. to je od aprila do novembra porabljenih 1,606 666 Din. Naknadnih kreditov je pa bilo do voljenih 1.270.000 Din, tako da je znašala skupna vsota 2,936.666 Din in to samo v teh par mesecih. Sedaj je pa ta znesek, ki je določen v sedanjem proračunu za celo leto, za celih 36.666 Din manjši.
Pri tem, gospodje, se ne smemo zazibati v kake sanje. Od 1. 1914. že ni bil obnovljen noben inventar in tudi sedaj ni nobene postavke, da bi se to obnovilo. Posledica vsega bo, da ne bo hotel noben strokovni izvedenec več, nobena pričn, noben porotnik pred sodišče in da bodo oni, ki bodo kljub temu še kaznovani in prišli v sodnijske zapore, morali goli ležati na tleh.
V part. 202. toč. 13. je ustavljena vsota 150.000 dinarjev za nabavo obleke raznim paznikom v jetnišnicah in zaporih. Ta znesek je do skrajnosti reduciran. Kako bodo sodišča s lom shajala, jo drugo vprašanje. Najbrže bodo oblekla samo vsa-
kega desetega paznika, ker drugače s tem zneskom no bo mogoče izdajali. Poleg tega pa morajo biti po obstoječih predpisih uniformirani tudi podurad-niki in sluge. Kako bo to šlo, ue vem. O tem naj premišljuje gospod finančni minister, ki je vse to črtal. (Franjo Smodej: On je vladal) On komandira vse naše resorne ministre, ki ga ubogajo molče. (Dr. Kulovec: Ga morajo!)
Vse bo razpadlo.
Ne bom govoril o zapostavljanju jefniškegit osobja pri zbornih sodiščih napram onemu v kazenskih zavodih, o krivicah, ki se gode raznemu uradništvu, zemljiškoknjižnemu, poduradnikom in slu-gam itd. O vsem tem se je že govorilo v finančnem odboru in radi tega ne bom tukaj izgubljal časa, ker vem, da naletim samo na gluha ušesa. Poglejmo pa še neko drugo stvar glede proračuna za Slovenijo. Tu bi skrajno ožigosal metode ministrstev ravno napram pravosodnemu ministrstvu. Tako je n. pr. g. minister za zgradbe prevzel vse državne stavbe v svoj resor. To bi bilo na vse zadnje v redu. Ako pa pogledamo proračun, vidimo, da jo preskrbljeno samo za zgradbe njegovega resora, za druge zgradbe pa ni v tem proračunu niti pare. vse razpadlo, ako bo šlo to tako naprej in minister kajti on najbrže niti vedel ni, kaj namerava minister zgradb. Nikjer ni nobenega kredita za vzdrževanje sodnih poslopij, zaporov itd. V par letih bo vse razpadlo, ako bo lo to tako naprej in minister za zgradbe ne bo imel več časti imenovati se minister >gradjevina«, ampak minister »ruševina«, ker bo imel upravljati samo razpadle stavbe. (Klici n« levici: Tako je!)
Poglejte n. pr., kako je v Celju. V Celju 'ima« mo okrož.no sodišče, okrajno sodišče, državno pravd-ništvo, jetnišnice in ne vem kaj še. Vse to je nastanjeno v šestih poslopjih, ki so oddaljene drugo od drugega, in ki se drugo za drugim podira. Dvojo teh poslopij je z zadnjim decembrom 1. 1. odpovedanih. Kam bodo šli potem uradi, ki so sedaj nastanjeni v teh poslopjih, ne vem. (Franjo Smodej: Pucelj jih bo vzel pod streho!) šli bodo na cesto ali pod dežnik.
Že vstavljen kredit 1 milijon dinarjev je go-spod_ finančni minister črtal in se je s tem zopet umešal v delokrog pravosodnega ministra.
Naj vam na kratko opišem zgodovino te zadeve v Celju. Kakor znano, so se vselili justični uradi v Celju v današnje prostore meseca julija 1914^ ker je bilo določeno, da se poslopje starega okrožnega sodišča podere in tam sezida nova stavba za vse sodne urade. Takrat je bil že določen in kupljen prostor za novo poslopje in s podiranjem okrožnega sodišča se je pričelo baš, ko je izbruhnila vojna, ki je zgradbo preprečila. Med vojno se delo ni moglo dovršiti, sedaj po vojni se pa tekom 7 let samo premišljuje, kako bi se ta mizerija rešila oziroma ne rešila.
Razumljivo je, da sedanji prostori ne zadostujejo, ker so bili namenjeni le za kratko dobo, dokler bi trajala gradnja. Zapori jetnišnic v Celju se podirajo in so danes taki, da razni jetniki ostanejo notri samo prostovoljno, ker je toliko lukenj in ruševin, da bi mogli vsakčas izginiti, če bi hoteli. (Smeh.)
Gospodje, predstavljajte si pa posebno to-le: Jetniški prostori so ločeni od sodišča. Jetnike pre-peljavajo okovane po glavnih ulicah iz ene podrtije v drugo. Ljudje se smejejo in zbijajo šale na račun državne avtoritete. Posebno mučen vtis pa naprav-lja lo ob času porotnih obravnav. Kakor ob demon-sti •acijah se zbirajo ljudje v gručah na ulicah, kadar se ima peljati okovani jetnik k obravnavi in od obravnave nazaj v zapore.
Istotko je videti vsak dan opoldne in zvečer cele vrste jetnikov, ki prenašajo običajni ričet po ulica1' iz enega dela zaporov v drugega.
Kdor vidi jelniške zapore v Celju, ga mora navdajati samo gnus in nič drugega. Kakšna nevarnost preti Celju v higijenskem oziru! Kakšno nevarnost preti radi tega prebivalstvu v Celju, ki je baš v zadnjem času podvrženo itak raznim epidemijam. Vse pritožbe polom časopisja, vse pritožbe mestne občine, sanitenega urada itd. so bile bob ob steno. Vlada samo premišljuje, kako bo to mizerijo rešila. (Dr. Kulovec: Kako je nc bo rešila I) Oziroma kako je ne bi rešila.
Skrb za upokojence.
Omenim naj še eno točko, oziroma razmerje ministrstva pravosodja proli ministrstvu financ. Finančno ministrstvo je v zadnjem času kratkomalo uvedlo prakso, da razne izdatke prevrže na druge resore, tnko tudi na pravosodno ministrstvo. Tako se prakticira, da mora vsak resor plačati pokojnino nameščencu skozi eno leto od dneva penzioniranja dalje, nato ga šele prevzame v lastno breme finančno ministrstvo. Pri tem se pa zneski, ki so potrebni za penzije in rodbinske pokojnine v posameznih resorih, ad absurdum znižajo. Posledica tega bo, da se razen par ljudi ne bo moglo nikogar plačati in da bodo upokojeni nameščenci za dobo enega leta po upokojitvi ostali brez vsakega solda. (Franjo Smodej: Škandal!)
Finančni minister radi tega svojega budgeta ni znižal, proračuna pravosodnega ministra pa ne zvišal, finančni minister se je samo izne bil gotovih ljudi in gotovih izdatkov.
Drttovni uradi no uživajo najemninske zaščite!
Gospodje, omenil bi še eno rak-rano, ki ob* stoja pri nas, lo so najemnine — kirije. (Franjo
Smodej: Kyrie eleison!) To je največja parodija, ki jo dela država. Poglejte samo opisani slučaj v Celju. Vlada, ki vedno skrbi zase in za žepe svojih privržencev, je pozabila v stanovanjskem zakonu ustaviti določbe, ki naj ščiti tudi državo. Država je danes popolnoma odvisna od hišnih gospodarjev. Pred sodišči je država enaka drugim strankam in če ne plača zapadlih visokih najemnin, je to brezpogojno razlog za odpoved, izpraznitev ali delo-žacijo. Vse to je nesmiselno in dvakrat škodljivo. Vsi veste, da je hišnonajemninski davek jako visok. K temu davku pridejo še občinske priklade, invalidski davek in koniorska priklada, tako da znaša v nekaterih občinah davek na hišno najemnino do 140?,' najemnine. Država daje torej hišnim posestnikom v obliki najemnine 100%, v obliki davkov pa dobi nazaj do 140% ali pa mogoče še več. To je stvar, kateri bi moral gospod pravosodni minister posvetiti vso pnžnjo in te nedostatke odpraviti. Navadno je pa seveda drugače, država pobere samo davke, ne plača pa nič.
Kakšne bodo posledice za državo. Tisti prostori, ki so odpovedani, niso zaščiteni po stanovanjskem zakonu in se bodo morali v njih nastanjeni državni uradi izselili. Ne bo preostnjalo drugega, kakor razprostreti na cesti velik dežnik in pod
njim nastaniti deložirane državne urade. (Dr. Ku-lovee: Javni forum. — Fr. Smodej: Rimljani so imeli forum Romanum, mi bomo pa imeli forum Celeanuml)
Največja industrijsku podjetja — brez surovin!
Oglejmo si še pravosodno ministrstvo kot industrijsko podjetje Čudno se bo zdelo, da se pravosodno ministrstvo peča tudi s tem. Hoče jetnišnice in kaznilnice uporabljati v moderna industrijska obratovanja. Gospod finančni minister izkazuje v svojem proračunu od tega gotove dohodke. Nimam nič proti temu, če se bodo iz tega naslova res dobili kaki dohodki. Toda stvar je pa druga. Gospod finančni minister je črtal v proračunu pravosodnega ministra iz razloga varčevanja vse izdatke za surovine. (Smeh.) Radi bi vedel, kakšne dohodke bo imel, če se črtajo vsi izdatki za surovine. Brez surovin ni mogoče produkcije, brez produkcije pa niso mogoči dohodki. Če hočejo gospodje iz vladne večine imeti ta špas naj ga imajo, toda potem je vsa tista mašinerija, vse tisto osobje nepotreben luksus, ki ga je treba na vsak način črtati. (Franjo Smodej ironično: Zopet nov način varčevanja!) Tako izgleda to varčevanje.
krat, potem »Oče naš« na enakem prostoru v osmih jezikih. Na papirju, dolgem osem centimetrov toda tako ozkem, da more skozi uho navadne šivanke, je tudi napisal »Oče naš«. Prvi odstavek iz knjige Mojzesove (800 besedi) je napisal istotako na prostoru za eno znamko. Poročilo o zaroti Charlesvvortha, ki obsega čez 9000 besedi, na navadno dopisnico napisati, to je pa že nekaj. Tudi to je ta umetnik naredil in sicer je rabil za to 32 ur.
S »Pravila« o nošenju prstanov. Iz angleškega lista posnemamo: Ce ženska nosi prstan na prstancu leve roke, pomeni, da je zaročena. Ako pa na mezincu, da hoče osiati samica. Prstan na kazalcu moške roke znači, da bi se nosilec prstana rad oženil na sredincu da je zaročen, na prstancu pa, da je poročen. Če ga nosi na mezincu, hoče ostati samec. Stari Grki so nosili prstane, v katerih so bila vrezana razna božanstva, češ, da jih to varuje pred vsem hudim. Stari Britanci so imeli na prstanih graviranega sv. Krištofa, da bi jih varoval bolezni in poplave, sv. Barbaro pa. da bi jih varovala nenaelne smrli. V enajstem stoletju so bili v modi roženi prstani, ki so jih natikali na mezinec, kar naj bi nosilca varovalo božjasti.
H Srce v hlačah. Kandidatu Labour stranke Tilletu se je dogodilo, da je na nekem shodu vstal volivec ter glasno protestiral proti volitvi takega človek« za poslanca. »Le poglejte, kakšne hlače ima,« je končal ter se vsedel. Govornik pa ga je mirno zavrnil: »Kaj pa je napačnega na ieh hlačah? V njih bije istotako pošteno srce kot je vaše.« Govornik v prvem hipu ni vedel, čemu je tem besedam sledil splošen krohot.
S Otroeieek milijonar. Še eno leto, pa bo sedem let stara Baby Peggy, ki igra za film imela v banki naloženih en milijon angleških funtov ali čez eno milijardo naših kron. Punčka je filmska igralka, ki presega tudi Jackie Coogana. Pred dvemi leti so njeni starši sklenili pogodbo z neko filmsko družbo in sicer za tri leta, po 300.000 funtov letno, a po preteku te dobe še 100.000 funtov nagrade. Pripovedujejo, da je dekletce zelo skromno in si le želi »drdre«. Ker pa življenske zavarovalnice za nezgode z »drdrami« ne predvidevajo odškodnine, mora mali Baby še eno leto čakati, preden jo dobi.
H Rešitve iz grobov. Iz premogokopa v Falkirku na Angleškem so nedavno tega rešili pet rudarjev, ki so bili že devet dni v rovu zasuti. Ta dogodek nas spomni na razne enake rešiitve iz prejšnjih let. Tako sta leta 1913 bila rešena v Cumberlandu dva rudarja, ki sta bila zasuta šest dni. Hrano so jima pošiljali po neki cevki, dolgi 80 metrov. — V Ca-rieru blizu Lensa je bilo 13 rudarjev rešenih po dvajsetih dneh, a eden celo šestindvajseti dan. V aprilu 1877 je bilo pet mož 10 dni v jami. Hranili so se s svečami. To je bilo v ru-dokopu Pontyprid. Ko se je zvedelo, da so rudarji rešeni, so po vsem Walesu v znak veselja streljali s topovi, a v parlamentu so no-
cigani
potujejo po raznih evropskih deželah.
Dva brzovlaka
ki sta pra.kar zapustila Čikago, so fotografirali po telefonski žici, tako da je bila slika
15 ur pred prihodom že v Newyorku.
vico pozdravili z veselim vzklikanjem. — Leta 1859. je 11 rudarjev v departmentu Gard v Franciji bilo 14 dni v rudniku, leta 1902. v Colefordu pa 3 pet dni.
H Prebrisan pos. V vasi Firle blizu Le-\vesa na Angleškem ima neki mesar psa, z imenom »Pat«, ki ga prištevajo med najraz-umnejše na svetu. Mesar pravd, da ga ne bi prodal za nobeno ceno. Gospodarja spremlja na 5 miij oddaljeno klavnico, tam skoči z voza, poišče ključ od vrat ter ga izroči gospodarju. Nato prime z zobmi za vajeti ter pelje konja v hlev. Doma koristi toliko kot kak izurjen služabnik. Dan prične pri njem s tem da leta od ene spalnice do druge ter loja, dokler uslužbenci ne vstanejo. Ko je mesnica odprta, čaka pripravljen za razna pota. Ob sobotah n. pr. raznaša račune enega za drugim po raznih hišah. Tudi denar prinese skupaj. Pri neki taki priliki ga je napadel drug pes iu ga pozval na boj; ta pa je hitro nesel mošnjd-ček z denarjem za vrata v veži najbližje hiše, se spustil v boj premagal nasprotnika, skočil v vežo po mošnjiček in mirno nadaljeval pot proti domu. Ko je bil šest mesecev star, je sam šel na občino po znamko. Iz trgovine prinese vse. samo popra se ne dotakne. Zavoje z mesom raznaša strankam, a še nikoli ga ni skušnjava premagala, da bi bil pokusil, kar je nosil. Patov gospodar trdi, da mu naredi potov za dva človeka.
S 1. april. Leta 1860. je nekdo za 1. april potegnil Londončane na tale način: Mnogo aristokratov in drugih visok stoječih oseb je tekom meseca marca prejelo vabila, katera so bila na videz oficielna. Na vabilih je stalo: »Nosilec tega vabila je upravičen za vstop v Tovver k ceremoniji umivanja belih levov, ki se vrši v nedeljo, dne 1. aprila 1860. Vhod samo skozi bela vrata.« Vse nedeljsko dopoldne so drdrale ekvipaže iu kočije okoli To\ve-ra, a oni, ki so se v njih vozili, so zaman iskali bela vrata. — Dva človeka pa sta vendar nekoč blagrovala neumnost prvega aprila. Neki francoski plemenitaš in njegova žena sta bila z.a časa velike revolucije zaprta v ječi mesta Nantes. 1. aprila se jima je posrečilo, preoblečena v kmečko obleko, ubežati. Pri mestnih vratih ju je nekdo spoznal in začel kričati, da sta to te dva ubežnika, a nihče mu ni verjel, češ, da jih lioče potegniti za 1. april. Onadva pa sta srečno ušla.
S Filmi v šoli za modistinje. Pariške mo-distinje so na splošno v svoji stroki precej izobražene in ta izobrazba mnogo pripomore k uspehu pariške modne industrije. V najnovejšem času uporabljajo pri strokovnem pouku tudi film. V Lemonierjevi šoli, kjer se učenke tri leta vadijo v risanju in krojenju, sede v nekakem kinu in gledajo na platnu historične mode in najnovejše kreacije. Te figure si lahko ogledujejo po deset minut, učitelj (inšpektor pariške umetnostne šole Bruneau) pa stoji poleg platna in opozarja mlade dame na značilne podrobnosti toalet. Potem prižgo luč in učenke morajo v dveh minutah narisati skice, v katerih morajo ujeti vse podrobnosti in značilne gibe slik. S tem, da ne proučujejo oblek na mrtvih lutkah, ampak tako, kakor se v resnici nosijo, si izredno dobro vadijo pogled in pazijo na zvezo med linijami obleke in gibi telesa. Vsled tega so njihove skice zelo žive in naravne in če same ustvarjajo nove modele, upoštevajo zahteve, ki jih stavi gibanje telesa na oblikovanje vsake toalete.
E3 Likalnik kot ilesinfekcijsko sredstvo. V tankih tkaninah zamoriš vse bacile že, če enkrat potegneš z vročim likalnikom po blagu. Močnejše tkanine je treba za lo že zlikati po obeh straneh. V prav debelem blagu pa s samim likanjem sploh ni mogoče zatreti bakterij; tu pomaga le prav vroča sopara. • • •
Juristi pri izpitu.
Profesor: »Povejte mi, kaj je mednarodnost?«
Jurist: »Mednarodnost je,... če turška godba boijševiške garde zaigra na janonskem
poslaništvu v Londonu slovensko narodne himno: »Ze dolgo nismo pili ga...«
Demanti.
»Slišal sem, da ste se drznili včeraj izra« žiti se v neki družbi, da sem jaz umstveno omejen človek. Ali je to res?«
»Res je, toda jaz tega nisem rekel.«
Učenjaki med seboj.
Arheolog Ornega je bil v Egiptu in pri-poveduje svojemu kolegi profesorju Iksu: »Pri drugih Nilovih brzicah smo dobili med izkopinami globoko v zemlji drogove in žice, kar jasno dokazuje, da so imeli telegraf že stari Egipčani!«
»Malenkost,« pravi tovariš, »ko sem jaz kopal pri Jerihi, nisem dobil nikjer v zemlji drogov in žice, kar jasno dokazuje, da so ime-ii stari Izraelci že — brezžične radioapa-ratek
Najhujše.
Poiokar toži ves obupan svojemu prijatelju: »Poglej, ravnotak sem, kot svetopisemski Job! Ob ves denar sem, blago so mi pokradli, hiša mi je pogorela in nazadnje mi je ušla še žena. Kaj se mi more še hujšega z goditi?«
»Ne prenagli sel To se ti lahko še primeri, da pride žena nazaj i«
Prijateljski pogovor.
»Izak, slišal sem, da je pri tebi včeraj gorelo. Moje sožaljek — »Brez skrbi! Šele prihodnji teden!«
Utemeljena žalost.
Stari Rotšild je umrl. Med pogrebci so opaz;li tudi Arona Pinkelesa, ki je neutolažljivo jokal. Eden od gospodov ga tolaži: »Nikar tako ne jokajte, saj vendar niste v soro. du z ranjkim gospodom.« — »Saj ravno zate jokam!« se odreže Pinkeles.
Zakaj nemogoč«?
Dobro rejena gospa — iz vojne dobe — pripoveduje sosedi: »Ko se peljem včeraj s tramvajem po Rimski cesti, kaj misliš, kdc stopi v tramvaj? Sr.m pesnik Prešeren!«
»Nemogoče!« pravi soseda ter se ironično smeji.
»Zakaj nemogoče? vpraša gospa že užaljeno.
»Zato, ker tramvaj ne vozi po Rimski cesti.«
Nevoščljivost.
»Koliko let ste stari, gospodična?«
»23 let.«
»In vaša mlajša sestrica?«
»O, ta je pa že 26!«
Ponesrečen poizkus.
»Dobro, da sem te srečal. Posodi mi takoj 100 Din, sem v strašanski zadregi.« — »Zal, nemogoče! Nimam nič pri sebi k — »Pa doma?« — »Doma? Hvala, vse zdravo in veselo!« In jo hitro odluiri.
Uganke.
V čem sta si podobna 1000 dinarski bankovec in postrežček? (Oba sta modre oarve, numerirana, in kadar ju rabimo, ju ni pn roki.)
Kaj napravi vesten vojak, kadar se gta-si povelje: »Prostovoljci naprej«? — (Umakne se, da imajo prostovoljci prostor.)
TELEGRAMI.
Belgrad. (Izv.) Danes se je vršila tu seja šefov vidovdanskih slrank. V vseh sklepih je bila dosežena soglasnost. Radikali so sklenili postati radikalni, demokrati demokratični in samostojneži samostojni, j skratka, vsi so sklenili prelomiti s preteklostjo.
Somišljeniki! Ne pozabite na prispevek za ljud. sklad SLS!
Samoobiožba v spanju.
Romanopisci pravijo, da je ni večje dramatike kakor če se zločinec v spanju sam izda. Stvar pa se ne dogaja samo v romanih, ampak tudi v resnici.
Pred nedavnim časom je na Angleškem mož neke lepe, mlade žene na skrivnosten način izginil in vsi poiskusi, da bi se našla kaka sled za njim, so bili brezuspešni. Medtem se je neki sosed, kateri je mlado ženo že pred njeno poroko oboževal, začel tej približevati, jo zasledovati itd., tako da je po preteku enega leta žena bila pripravljena z njim stopiti v ziakon in se res ž njim poročila. Drugo noč po poroki žena ni mogla spali ter bdeča ležala na postelji. Naenkrat pa speči mož zakriči, pade s postelje ter glasno in razločno pove, da je on umoril pogrešanega moža in truplo pokopal v bližnjem gozdu. To je večkrat ponovil ter natančno označil meslo, kjer ga je zagrebel. Zena je strahu skoro znorela, toda molčala. Drugo jutro pa je vse to javila policiji. Kopali so na mestu, katero jim je žena povedala in res so našli ostanke njenega izginulega moža. Morilec je bil seveda takoj aretiran, spoznan krivim ter obsojen na smrt.
Približno sličen slučaj se je dogodil nekje v Avstriji. Kmet je umoril svojega prijatelja, kateri je imel ljubezensko razmerje z nenavadno lepim dekletom. Hotel se ga je znebiti, da bi tako laliko on nemoteno zavzel njegovo mesto. Zločinec pa je podpisal svojo lastno smrtno obsodbo s tem, ko je v spanju, dremajoč pri peči v hiši nekega znanca, izpovedal ves svoj zločin.
Malo manj dramatičen, a zanimiv slučaj se je dogodil v nekem železniškem spalnem vozu v Ameriki. Spodnjo posteljo je zavzel neki detektiv, oni na postelji zgoraj pa je naenkrat pričel pripovedovati o drznih tatvinah juvelov, pri katerih je bil tudi sam udeležen. Izkazalo se je, da je bilo vse resnica, kar je mož v spanju izdal in detektiv je seveda dobil lepo nagrado, dasi je pravzaprav ni zaslužil.
Pred par leti se je v Liverpoolu v nekem navadnem prenočevališču dogodilo tole: V eni sobi sta spala dva moška, v eni postelji morilec, v drugi neki mornar. Mornar ni spal. Oni tam na drugi postelji se naenkrat strahovito zasmeje, nato pa pripoveduje o izvršenem umoru v liverpoolskem predmestju. Mornar se splazi iz sobe, pove gostilničarju, kar je ravnokar slišal, ta pa policiji, katera je, ko je došla na lice mesta, takoj spoznala, da je ta mož morilec, katerega so že iskali.
Gotovo pa se je dobro odrezal oni zakonski mož, ki je na ženino predbacivanje, da ponoči v spauju vedno govori, rekel: »Saj podnevi itak ne pridem do besede!«
• «! •
B Tudi umetnik. Neki Rispin v Alvastonu Ba Angleškem je napisal na prostoru za navadno pisemsko znamko (angleške so malo manjše od naših) »Oče naš«, in sicer osem-
ISrbski
to »opM podvMtt potovanje po «*eta in
Gospodarstvo
i^večji sejem sveta.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Lipsko, 3. marca .1926.
K poglobitvi gospodarskih stikov med Jugoslavijo in Nemčijo so golovo sejmi zelo veliko prispevali. Posebno lipski sejem, ki mu moramo med vsemi sejmi sveta priznati prvenstvo, vrši svojo nalogo v veliki meri in interes Slovenije na tej prireditvi raste od dne do dne. Vsako leto gre več Slovencev na ta sejem. Medtem, ko je lani jeseni ljubljansko zastopstvo sejma Stegu in drugi izdalo 10 kart (za Maribor mi niso znani podatki), je bilo za letošnji spomladni sejem izdanih že 29 kart, h katerim je treba prišteti še dva zastopnika slovenskega tiska.
Vendar lahko približno cenim, da je letošnji sejem obiskalo okoli 50 oseb iz Slovenije, kar jo za naš mali narod veliko število. To veliko število je dokaz, kako raste interes Slovenije za nemško gospodarstvo, katero ravno predstavlja lipski sejem.
Lipsko je v več ozirih svetovno mesto, čeprav ne šteje nad milijon ljudi. Naj omenim na tem mestu visoko glasbeno kulturo mesta, o čemur sem se imel priliko prepričati na posebnem koncertu v krasni dvorani »Uevvand-haus«. Nadalje ima Lipsko največji kolodvor v Evropi, ker je prometni centrum Nemčije, v kar ga usposablja njegova geografska lega. Lipsko je središče nemškega književnega trga, ki je priznano eden najvažnejših, da ne rečemo najvažnejši v Evropi. Pa tudi zgodovinsko je Lipsko zanimivo mesto: o tem priča ogromni spomenik »Volkerschlachtdenkmal« (bitka narodov 16., 17. in 18. oktobra 1813).
Pozabil sem še omeniti, da je v Lipskem tudi vrhovno sodišče za vso Nemčijo.
Vendar pa vse to še ne bi opravičevalo naziva »svetovno mesto«, če ne bi imelo Lipsko sejma, ki mu daje pravico do tega imena. S sejmom je postalo Lipsko znamenito.
Sejem v Lipskem ima za seboj stoletno zgodovino. Prvi zgodovinski podatki o njem datirajo iz 13. stoletja, o čemur so ohranjeni še dokumenti. Sejem se je obdržal skozi stoletja. Sicer moram omeniti, da so v Nemčiji tudi drugi stari sejmi kakor n. pr. v Frank-furtu, vendar ti niso vzdržali kontinuitete. Da se ohrani institucija sejma, je med vsemi sejmi prvo Lipsko prešlo od »blagovnega« na »vzorčni sejem«, kar mu je zagotovilo ta veliki poy,zdig.
Letošnji pomladni sejem šteje samo nekaj nad 10.000 razstavljalcev napram 13.000 je-.%inseni lanskega leta. Vzrok temu je gospodarska kriza v Nemčiji, katero karakterizira ogromno število konkurzov in brezposelnih (3 milijoni delavcev). Med razstavijalci je omeniti za nas važno razstavo monopolske uprave, ki je na majhnem, a okusno opremljenem prostoru in sicer v trgovski visoki šoli pokazala Nemčiji naše najboljše vrste tobaka in cigaret, izdelanih seveda za izvoz in temu primerno dragih. Tako nismo zastopani samo med obiskovalci, ampak tudi med razstavljal«.
Na letošnjem pomladnem sejmu je opaziti, da ne kupuje toliko Nemčija, pač pa se kaže vedno bolj rastoče zanimanje inozemstva za nemško blago, posebno za kvalitetne izdelke.
Poleg vseh zanimivosti, ki jih nudi splošni vzorčni velesejem, ki je raztresen po raznih zgradbah v sredi mesta — vendar pa so zgradili letos že posebno sejmsko' palačo »Ring-nafihaus«, v kateri so razstavljeni športni predmeti (še ni popolnoma dograjena) — je
vsekakor najzanimivejši tehnični sejem. Nahaja se na jugu mesta v bližini spomenika bitke narodov in obsega 13 ogromnih zgradb, nad katerimi kraljujeta dve velikanski anteni. Zunaj teh zgradb (»Hallen« imenovanih) je razstavljenih še na stotine strojev, lokomotiv, vagonov itd. Od najmanjše pile in noža pa do ogromnih turbin in motorjev za aeroplane je najti vse predmete, ki jih producira nemška industrija v tako veliki meri. Tehnični sejem je lahko ponos nemške tehnike, ki je poleg ameriške vodilna na svetu.
Tehnični sejem kaže nazorno, s kako velikimi koraki se bliža nemška industrija ameriški. Nemčija se zaveda, da bo mogel le ogromen eksport plačati reparacije. Za tak ex-port pa pridejo v poštev predvsem industrijski izdelki in sicer ne toliko masni kakor kvalitetni. Le v kvalitetnem delu je rešitev. V dosego tega namena služi ravno tehnični sejem, ki predstavlja taktično na prostoru 36.000 kvadratnih metrov najnovejše pridobitve nemške tehnike.
O važnosti sejmov v Nemčiji ne.j navedem par številk. Leta 1925. je bilo na celem svetu 134 razstav, samo v Nemčiji pa 141 (podatke navaja razstavni urad Zveze nemške industrije), sejmov: na celem svetu 59, samo v Nemčiji pa 65. - O važnosti lipskega sejma pa govori sledeče: Od 22.900 razstavljalcev na nemških pomladnih sejmih jih je imelo samo Lipsko 14 tisoč, kar je karakteristično. Letno cenijo, da se porabi 60 do 70 milijonov mark za sejme. Zaradi tega pa se vedno bolj kaže nagnenje h koncentraciji. Več provincialnih sejmov je opuščenih in vsa pažnja velikih gospodarskih organizacij je posvečena sedaj samo lipskemu sejmu. Tako se racionalizira tudi »sejmarstvo«.
Inozemstvo je na lipskem sejmu dobro zastopano. Tako ima Češkoslovaška svojo razstavo, Švica, Italija Anglija itd. Izmed vseh tujih držav ima pa SSSR najzanimivejšo razstavo, ki je nameščena v posebnem paviljonu na tehničnem sejmu. Sploh so gospodarski stiki med Rusijo in Nemčijo vedno tesnejši. Na sejem je prišel tudi sovjetski poslanik iz Berlina Krestinski, ki je v ponedeljek zvečer imel na banketu na tehničnem sejmu zelo značilen govor o nemško-ruskih gospodarskih vezeh, katerega so splošno zelo komentirali.
Drago Potočnik.
Bančni škantfai v lta5š|L
Razsodba italijanskega senata proti upravnim svetnikom likvidirane Banca Italiana di Sconto menda ni presenetila nikogar, ki količkaj pozna ozadje procesa in pa sedanje politične razmere v Italiji. Ako se Se navadno sodišče ne more odtegniti vplivu vodilne struje v času političnih prekucij, kako naj pričakujemo to od sodnega dvora, ki ga tvorijo člani senata, t. j. politično strogo opredeljeni ljudje. Ako poleg tega še pomislimo, da so bra-mtelji in večina italijanskega tiska zavili obtožence v plašč narodnih junakov, t. j. upraviteljev banke, ki da je s svojim denarjem največ pripomogla k italijanski zmagi, potem nam postane jasno, zakaj so bili oproščeni tudi upravni svetniki, za katere je zahteval državni pravdnik 3 in celo 4 leta zapora.
Meseca novembra 1921 je znani gospodarski dnevnik v Milanu s-Sole« priobčil kratko vest, da se je osnoval konsorcij, ki naj reši neko banko. Vest je posnel »Times«, nato večina pariških listov, in v par dneh je bilo dvignjenih pri inozemskih podružnicah zavoda Banca Italiana di Sconto 300 do 350 milijonov. Sledil je naval na banko v Italiji, banka ni imela dovolj denarja na razpolago in je bila prisiljena zapreti lokale. Prošnje upravnega sveta za posredovanje vlade niso zalegle, ker je banka zahtevala o<l vlade nič manj kakor 2 milijardi lir. Tedanji ministrski predsednik Bonomi ni hotel riskirati 2 milijardi državnega denarja, da reši navse zadnje čisto zasebno bančno podjetje, in se je postavil na stališče, da se država ne more
vmešavati v zgolj zasebne zadeve. Senator Marconi je med tem poskušal srečo pri angleških bankirjih, a ti so zahtevali račune o taktičnem stanju banke; računov ni bilo mogoče sestaviti in Angleži niso dali denarja. Vloge pri banki so znašale okoli 4 milijarde lir, na denar je čakalo 400.000 upnikov. Slo je torej za ogromno maso državljanov, prizadeto je bilo celo narodno premoženje. Vlada torej ni mogla ostati popolnoma indiferentna. Po dolgih posvetovanjih je s posebnim ukazom od 28. decembra 1921 dovolila banki moratorij, kateremu pa je moral kmalu slediti konkurz. Kakih 14 dni pred proglasitvijo moratorija je podal ves upravni svet ostavko; sodišče je nato zaplenilo vso premoženje upravnih svetnikov. Uvedeno je bilo sodno postopanje proti upravnim svetnikom. Ker je bilo med obtoženci več senatorjev, se je mogel vršiti proces v smislu italijanske ustave le pred senatom.
Polom nekdaj tako cvetoče banke je treba pripisovali brezdvomno slabemu vodstvu. Banka ie zrasla kakor goba, a je ravno tako naglo padla. Ta primer je dal zopet onim prav, ki trdijo, da je za vsako bančno podjetje imobilizacija velikih kapi-talov v industrijska podjetja pogubna; toliko bolj velja to za investiranje kapitala v vojna podjetja, ki so požrla po vojni ogromnega denarja, da so se mogla preobraziti zopet v navadna industrijska podjetja. Osebno koristolovstvo je menda igralo ludi tu precejšnjo vlogo.
Banca Italiana di Sconto je pred vsem finan-sirala velike livarne Ansaldo, ki so dobavile armadi največ vojnega materiala. Ob zaključku vojne je imela Ansaldo :?50 milijonov dolga pri tej banki, proti koncu 1. 1921., t. j. ob času konkurza, je znašal do'g že 757 milijonov! Kredit sta preskrbela brata Perrone, ki sta vodila Ansaldo in bila obenem upravna svetnika omenjene banke. Da sta lahko pritisnila na banko, sta nakupila 300.000 delnic te banke, ki sta jih lahko v vsakem trenutku vrgla na trg in ubila banko. Na isti način sta hotela brata Perrone, katerih imetje cenijo danes "a 05 milijonov, spraviti v odvisnost podjetja Ansaldo iudi : •-vod Banca Commerciale Italiana; toda ta banka s-j je takoj krila s tem, da je pokupila vse delnice, ki so bile na razpolago. Brata Perrone sta postala nevarna vsemu narodnemu gospodarstvu in vladi sami; zato je tudi vlada odpovedala vsa naročila pri Ansaldo. Zato je bil ministrski predsednik Bonomi proti ustanovitvi nove banke za rešitev zavoda Banca di Sconto, ker bi imela brata Perrone tudi^ pri tej banki glavno besedo. Pri procesu so skušali obtoženci dokazati, da jo Bonomi s tem preprečil rešitev banke. Ta argument je danes zelo dobro došel, še posebno, ker se Bonomi ni mogel braniti. Predsednika senata je prosil trikrat, naj ga sodni dvor zasliši; a vse zaman. Branitelji so povzdignili zasluge brata Perrone za podjetje An-sahlo, ki je s svojimi kanoni prineslo Italiji zmago; državni pravdnik jih je lepo zafrknil, da 60 za ta patriotizem dobili tudi milijone.
Banca di Sconto je investirala nadalje 2 milijona dolarjev v Amerikansko paroplovno družbo. Radi nenadnega padca prevoznin se podjetje ni obneslo.
L. 1917. je Banca di Sconto na pobudo vlade prispevala za rusko posojilo s 47 milijoni. Z nakupom vojnega materiala v Italiji je mogla Rusija vrniti le del tega posojila. Banka je izgubila na ta način 8 milijonov.
Za leto 1920. je banka razdelila med delničarje in upravne svetnike 31 milijonov 740.000 kot dividendo in nagrado, medtem ko je bilo pozneje dokazano, da je imela banka takrat 50 mi'ijonov zgube. Med seboj so si upravni svetniki razdelili 460.000 lir, dasi so imeli pravico v smislu enega izmed prejšnji!' občnih zlorov le do 100.000 lir; ostalih 300.000 lir so vzeli h »tajne rezerve«. Posamezni svetnik je inkasiral od 50 do 60 tisoč lir. Bilanca za 1. 1920., ki sta jo sestavila upravna svetnika Pogliani in Comte, je bila napačna. Knjigo o »tajni rezervi«, ki je znašala 90 milijonov, je vodil kom. Combe kar doma. Nekemu Naldiju je dovolil komendator Pogliani kredit 247.000 lir; Naldi je ostal dolžan 90.000 lir. Pogliani mu je nato nakazal kredit kar 5 milijonov za dobo 8 let... brez obresti! Pri procesu je direktor Pogliani izjavil, da je bil ta kredit izdan v... politične svrhe.
Upravni svetniki so bili predvsem obdolženi, da so si razdelili kar na svojo roko 360.000 lir, kot nagrado za 1. 1920. in da so sestavili krivo bilanco. Za Poglianija in Combeja je državni tajnik zahteval i, oziroma 3 leta ječa. Kakor rečeno, so bili vsi oproščeni. V gospodarskih krogih upravičeno dvomijo, ali se je oprostitev izvršila v interesu ostalih bank. Kako naj potem hranilci zaupajo bankam? Kdo naj ščiti njihov denar?
Banca Italiana di Sconto je takoj po prevratu
otvorila v Jugoslaviji več podružnic.
* * *
Velikanska borzna katastrofa na newyov-Ski borzi.. Vsled silnega in naglega padca sen
na žitnem trgu so bile silno ogrožene banke, ki se pečajo z žitno trgovino. Vsled tega je sledil velikanski naval na efektno ne\vyor-ško borzo. Vse se je hotelo iznebiti vrednostnih papirjev, ki so v kratkem času neverjetno padli. Efektne borze se je polastila ena največjih panik, kar jih pozna zadnje dni Amerika. Ljudje so izgubili velikanske vsote, ki gredo že sedaj preko pol miKjarde dolarjev.
Znižanje obtoka bankovcev v AvstrijL Avstrijska narodna banka je znižala obtok svojih bankovcev za 25 milijonov šilingov (1 šiling = 8 Din).
Oprostitev taks. Kmečke in obrtne zadruge so na podlagi tozadevnega odloka ministrstva oproščene pristojbin za račune, note, knjižice za kupovanje blaga po zadružnikih.
Znižanje izvozne carine na svilo v Franciji. Na podlagi nove carinske tarife, ki je stopila v veljavo v Franciji dne 21. februarja, je izvozua carina na svilo pri izvozu iz Francije znatno znižana.
Naraščanje monopolskih dohodkov, V novembru 1925 so bili monopolski dohodki sledeči: tobak 142,455.118 Din, sol 39,558.252 Din, petrolej 23,202.120 Din, žveplenke 12 milj. 84-8.645 Din, cigaretni papir 12189.432 in drugi predmeti 539 590 Din, skupaj torej 230,793.157 Din. V proračunu so bili za ta mesec predvideni doli. od 192,265.847 Din, tako da znaša večji dohodek 38,527.847 Din. V proračunski peri jod i od 1. aprila do 30. novembra je bilo predvidenih za monopolske predmete 1.543,733.333 Din dohodkov, medtem pa so znašali dejanski dohodki 1.709 milj, 878.417 Din. Od tega odpade samo na tobačne izdelke 1.147 748.046 Din dohodkov. V tej dobi so prinesli samo kadilci državi za 177 milj. 257.590 Din v#č dohodkov, kot je bilo predvidenih v proračunu.
SoJTSTflf
Dne 5. marca 1926.
Denar.
Zagreb. Berlin 13.52—13.57 (13.517—13 557), Italija 227.15-228.35 (227.26-228.46), London 275.55-276.75 (275.40-276.60), Newyork 56 61 — 56.91 (50.50-56.90), Pariz 211—2x2 (213 50-215.50) Praga 168.05-169 05 (107.97—168.97), Dunaj 7.99 -8.03 (7.9945—8.0345), Curih 10 9250—10 9650 (10.9175—10.9875).
Curih. Belgrad 9.155 (9.16), Budimpešta 72.80 (72.80), Berli'i 123.70 (123.70), Italija 20.82 (20.84) London 25 2425 (25.245), Newyork 519.50 (519.50), Pariz 19.29 (19.33), Praga 15.385 (15.38), Dunaj 73.25 (73.25), Atene 7.40 (7.40), Bukarešt 2.27 (2.27). Sofija 3.70 (3.70), Madrid 73.25 (73.25), Varšava 05.50 (66.50), Amsterdam 208 20 (208.12), Bruselj 23.00 (23.59), Stockholm 139.30, Koponha-gen 134.50, Oslo 110.50.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.475, Kodnjij 181,^0, London 34.52, Milan 28.40, Newyoric 708.75, P.iriz 26.35, Varšava 92.35. Valute- dolarji 707.,r0, lira 28.37, dinar 12.42, češkoslovaška krona 20.95.
Praga. Devize: Lira 135.92, Zagreb 59.70, Pariz 125.80, London 103.87, Newyork 33.70.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posojilo 77—78, vojna odškodnina 280—282. zastavni lisli 20—22, kom., zadolžnice 20-22, Celjska 200—202. Liubij. kreditna 200—220, Merkantilna 100—102, SLavenska 50, Kred. zavod 175-185, Strojne 118 bi., Vevče 110 den., Stavbna 80- 90, šešir 115—120.
Zagreb. 7% invest. posoj. 77—78, vojna odškodnina 277.50—278, za april 281, Hrv. esk. 119 —120, Kred. 115-110, Hipobanka 66.50- 67. Ju-gobanka 104-104.50, Praštediona 964—970, Ljubljanska kreditna 200 den., Srpska 144—146, Eks-pioatacija 23—25, šečerana 410—420, Nihag 34 bi., Gutmann 280—300, Slavonija 44—45, Trbovlje 350—360, Vevče 100 den., Danica 03 bi.
Dunaj. Podom.-savska-jadr. 712.000, Živno 787.000, Alpine 240.CC0, Greinitz 121.000. Trbovlje 455.900, Hrv. esk. 130.000, Levkam 151.000, Iliro-banka 83.000. Avstr. tvornice za dušik 217.000, Gutmann 318.000, Mimdus 1,000.000, Slavonija 51.000.
Otroke kapitana Granta.
214
(Potovanje okoli sveta.) francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B.
Glenarvan je bil malo ali prav nič pripravljen na podoben začetek. V zadregi je pogledal tovariša, ki sta molčala. Pomislil je za trenotek, nato pa je odgovoril:
—	Ayrton, če ugodim vaši prošnji, ali mi boste povedali vse tisto, kar bi rad vedel?
—	Vse,, mylord, to se pravi vse, kar vem o usodi kapitana Granta in o Britaniji?
—	Samo čisto resnico?
—	Da.
—	Pa kdo mi more jamčiti? ...
—	Oh, saj vem, kaj vas vznemirja, mylord. Treba se bo pač zanesti na mojo besedo, na zločin-čevo besedo! Pa kaj hočete? Položaj je že takšen. Treba je sprejeti ali pa pustiti.
—	Verjel vam bom, Ayrton, je dejal Glenarvan.
—	In prav boste naredili, mylord. Sicer pa, če vas bom varal, ali nimate še vedno možnosti, da se maščujete?
—	Kakšno?
—	Da me pridete iskat na otok, s katerega itak ne bom mogel pobegniti.
Ayrton je imel odgovor na vse. Sam je predvideval vse t žavnosti, sam proti sebi je obračal zanesljivo orožje. Videli je bilo, da hoče skleniti odkritosrčno pogodbo. Posrečilo se mu je, da je v tej »ne-sebičnostk prekosil celo samega sebe.
—	Mylc rd in gospoda, je pristavil, hočem, da ste prepričani o eni stvari, da sem namreč to pot odkritosrčen. Nočem vas prevariti, dati vam hočem še nov dokaz odkritosrčnosti. Ravnam pa tako zbog tega, ker pričakujem iste tudi od vas.
—	Povejte, Aj rt .n, je dejal Glenarvan.
—	Mylord, deslej še niste pristali na mojo ponudbo, in ventar se ne pomišljam priznati vam, da vem le prav malo o kapitanu Grantu.
—	Le prav malo! je vzkliknil Glenarvan.
—	Da, mylord. Vse, kar vam morem povedati, se nanaša le bolj name in vas ne bo moglo spraviti na izgubljeno sled.
Na G.enarvanovem in majorjevem obrazu se je začrtalo bolestno razočaranje. Mislila sta, da ve čolnar za važno skrivnost, sedaj pa je sam priznal, da bo njegovo odkritje skoro brezpomembno. Kar zadeva Paganela, se ni prav nič čudil.
Bodisi že kakorkoli, res je, da je to Ayrtonovo priznanje, ki se jim je ž njim izročil tako na milost in nemilost, zelo geniio njegove poslušalce, posebno ko je čolnar na koncu jrLtavil še to-le:
—	Tako sem vas opozoril, mylord; kupčija bo vam prinesla veliko manj kakor meni.
—	Kaj zalo! je odgovoril Glenarvan. Sprejmem ponujeno kupčijo, Ayrton. Dam vam častno besedo, da vas izkrcamo na enem izmed samotnih otokov Tihega oceana.
—	Hvala, mylord, je odvrnil čolnar.
Ali je bil čudaški človek vesel takega uspeha? Človek bi dejal, da ne. Njegov molčeči obraz ni izdajal nikakega čustva. Zdelo se je, kakor da se pogaja za koga drugega in ne zase.
—	Pripravljen sem, da vam odgovarjam, je dejal.
—	Ne vemo, kakšna vprašanja naj vam stavimo, Ayrton, je začel Glenarvan. Povejte nam kar vse, kar vam je znanega in začnite s tem, kdo ste pravzaprav.
—	Gospodje, je začel Avrton, jaz sem v resnici Tom Ayrton, čolnar z Britanije. Zapustil sem Glasgovv na ladji kapitana Granta dne 12. marca 1861. Celih štirinajst mesecev smo križarili po Tihem oceanu in iskali primernega kraja, kjer bi ustanovili škotsko koloniji. Harrv Grant je bil človek, ki je bil zmožen kaj velikega, toda midva sva se nogosto
sporekaia. Njegov značaj mi nikakor ni prijal. Jaz se ne znam ukloniti, Harry Grant pa je bil človek, mylord, ki nm ne sme nihče ugovarjati, kadar se je bil odločil za kako stvar. Mož je bil kakor iz železa, neizprosen do samega sebe in strog napram mornarjem. Jaz sem si vseeno drznil upreti se mu. Poskušal sem zanesti k uporu tudi posadko in se tako polastiti ladje. Ali sem imel prav ali ne, to je danes že brez pomena. Najsi bo torej, kakor že hoče, res je le, da me je kapitan Grant dne 8. aprila 1, 1862. kratkomalo izkrcal na zapadni avstralski obali.
—	Avst alski oba1 i? je prekinil maior Ayrtoriovo pripovedovanje. Torej ste zapustili Britanijo, predno je pristala v pristanišču Callao, odpoder imam zadnje vesti?
—	Tako je, je odgovoril čolnar, zakaj Britanija ni nikdar prhtala v Callao, ko sem bil Še jaz na krovu. Če sem vam govoril na Paddyjevi kmetiji o Callao, mi je bilo to mogoče le tako, ker sem vas bil slišal o tem govoriti.
—	Nadaljujte, Ayrton!
—	Tako sem se znašel sam samcat na obali, toda samo dvajset milj proč od kaznilnice v Perthu, ki je glavno mesto zapadne Avstralije. Ko sem tako blodil po obali, sem srečal t.dpo konviktov, ki so pravkai ušli. Pridružil sem se jim. Mislim, da ne zahtevate, mylord, tla vam popišem svoje življenje v zadnjih dveh letih. Zadosti naj vam bo, da sem postal poglavar ubeglih zločincev in da sem se imenoval Bon Joyce._ Meseca septembra 1864. sem prišel na Irčevo kmetijo. Sj r jal me je za hlapca pod mojim pravim imenom Avrton. Tam sem hotel počakati ugodne prilike, da se polastim kake ladje. To je bila moja najfrisrčnejša želja. Dva moseca pozneje je prišel D u n c a n. Ko ste bili na obisku pri Irčevih, s!e povedali vso zgodbo o kapitanu Grantu. Tako sem izvedel še ostalo, česar nis"m vedel, namreč o pri- 1 stnnku v Callao in zadnjih vesteh iz junija 1862. i leta, to se pravi dva meseca do mojem izkrcanju.
;;	a	a
"S	.2	m
n	—	M
QJ	CZ	Q
trt
es
2 S -c s j
s d ° .H 2
>,Q 2 S d
N (M
o /Š° j 8 : ..rt es .
S -C > O
® s « « .a £ 0= £ £ i;
Q r-
s * s.c g
N .J St ■- 01
> H-« c
00 .5
e	4>
...... .S	I
g-s. s ~	i
O C =	?
5 !3
c o
e5
O co
■Si	:	s
~ D	_	»'O
N	—	.O
> s	3
S . 5	«	-
i .3 3
W	M
a o	u
a —	c ••	N
»N —	■ —	O
~ C C g	N
Š	Š *
<D ..	2 CO	C
> i	P "	o
° s: -s«
«- * a. O 05 |
a B a
C
d
« o
2 S > ž S Š <c « g N
rsi
v 3 " "D
««s
.S- u	C
■-	u
C hi	Q

Blago.
Ljubljana. Les: Deske, smreka, jelka, 20 mm, I., JI., z malo (II., 4 m, media, 25 cm, fco Po-siojna tranz. i vag. 560—570, zaklj 560, deske smrekove, 20 mm, 4 m, III., od 16 cm naprej, fco Postojra tranz. 1 vag. 500 zaklj. 500, bukovi obrobljeni plohi, I., II., od 88—98 mm, največ od 58 mm, od 2 m naprej, največ od 2.20, oz. 2.80 m, zdravi, ostro robi, fco vag. Postojna tranz. 1 vagon 700, zaklj. 700, bukova drva, meterska, suha, zdrava, fco vag. Postojna tranz. 2 vag. 25, zaklj. 25, bukovi testoni, čisti, 20 mm, od 18 cm naprej, fco vag. Postojna tranz. 1 vag. 700. zaklj. 700, hrastovi plohi, neobrcbl eni, od 40—130 mm, o<i 2.E0 m dolž., I., II., III., fco meja 1100 bi., bukovi plohi, neobrobljeni, o<I 40—130 mm, od 2.50 m dolž., I., II., III., fco meja E00 d. — Premog: Kal ca. 7000 anlracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 teno 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bi., orehovec, za 1 tono 400 bi., zdrob. za 1 tono 350 bi. Kal. ca 4800, fco vagon Ormož: kosovec liad 60 mm, za 1 tono 260 bi., kockovec 85-60 mm, za 1 to-
BHMIMI
no 240 bi., orehovec 20-35 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10-20 mm, za 1 tono 190 bi. Kal. ca. 3500, fco vag. Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 bi., kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, za 1 tono 140 bi., zdrob, za 1 tono 180 bi., rovni, za 1 tono 120 bi. — Ž il o i ii p o 1 j s k i pridelki: Pšenica bačka 76-77, 2%, fco vag> n Novi Sad 1 vag. 278, zaklj. 278, pšenica bačka, 76 kg, 2%, par. Senta 275 bi., koruza nova za takoj, fco vag Novi Sad 116 bi., koruza nova za marc, fco vag. Novi Sad 120 bi., koruza nova za april, fco vag. Novi Sad 127 bi., koruza stara, fco vag. Novi Sad 145 bl„ koruza umeino sušena, fco va>>. Novi Sad 185 bi., ječmen 64 kg, par. Novi Sad 140 bi., zeleni fižol, okrogel in podolgovat, fco vagon Maribor 270 bi., krompir beli, rinf., fco vag. slov. p. 80 bi., krompir zgodnji, roza, fco vag. slov. post. 75 bi. — Gradbeni m a t e r i j a 1: Prima Port-landcemont »Zagorka«: v sodčkih po tPO—200 kg 64 bi., v jutavrečah po 50 kg 54 b!., v papirnatih vrečah po 50 kg, za 100 kg, fco vag. postaja Zidani most 58 bi.
Vremensko poroHDo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 5. marca 1926.	višina barometra 308'8 m
pri EsMd. Baraga^ LJubljana
SeSenburpova u?. ■«/!. TeSeion štev. ©SO.
Opazovanja		Baro melei	loploto » C'	Kel. tloga ' /o	Velet in brzino • m	Oblačnost 0-H	Padavin		
krni	ros						v<slo	ntiBjiiiavmmilo?1'	
	7	750-0	4-7	65	NW 3	10	škrop	dež 0'1	
Ljubljano (dvorec)	8	749"/	4-6	66	NW 2	10	»		
	14	751-6	2-4	87	SVV t	10			
	21	/57-3	29	70	SSE 2 *	9			
Zagreb		749-8	4-0	83	mirno	10	pršica	dež 1-0	
ti ol i, rad		750-2	40	76	W 3	0		0	
Sarajevo	8	751-4	4-0	49	E 3	1		0	
S&optfe		754-7	o-o	96	mirno	6		0	
Gru£ - Dubrovnik		752-6	8-0	67	SE 1-5	0			
Praga	1	750-3	2-0	—	W 5	2		dež 10	
OOD

Vsaka drobna vršilca »Jat S'5C» ali vsaka beseda 50 per. Naj. m&njši - Din. Oglasi nad devet vrslic se računajo više. Za odgovor znamko!
POZOR! KROJNI TEČAJ
za krojače, šivilje in ne-šivilje se je pričel. Za za^udr.ikfi čas še do 8. t. m. - »KROJNA. šO'.\« v Ljubljani, Stari trg 19/1.
jfgWKBMBWfl8WIIMil.il1 JMUlilI	H| |l|y|HWHWilillHWMKS0
HLAPCA h konjem
vajenega vožnje in kmet-skega dela — sp-ejmem. Franjo Grobovšek, posestnik, Novo mesto 89.
Krojaškega vajenca
sprejmem. Naslov se izve v upravi pod štev. 1496.
Trg. pomočnika
ali prodajalko, starejšo moč mešane stroke, dobro izurjeno — sprejme trgovec IVAN SENICA, Šoštanj. _1497
DELA IŠČE .....
gospa, pridna, poštena, za čez dan. Prevzame tudi snaženje pisarn. — Ponudbe na upravo pod: »Poštena«« 1498.
KUHARICA
pridna in poštena, vajena vsakega dela, se išče v župnišče brez gospodarstva in dekle. Ponudbe na: Župni urad CRNAC, Podravska Slavonija.
Trgovsko obrtno podjetje
(dežela) sprejme v družbo
TRGOVSKO MOČ
ki bi vodila filijalo. Potrebni kapital 15—25.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod: »Družba 1508«
28 letni trgovec
fposestnik) želi poročiti vemo mladenko. Dopise na upravo lista pod šifro »Pomlad« št. 1509. Slika željena.	1509
"Masilpulant
t večletno prakso, vešč v manipulaciji z mehkim in trdim lesom, se išče za žago v Sloveniji. — Ponudbe je poslati upravi
»Slovenca« pod šifro: »Manipulant štev. 1456«.
KAPELNIK, ORGANIST in OBČINSKI TAJNIK
pevovodja in učitelj gla-sovirja, dobro izvežban, s prav dobrimi spričevali išče službo iste stroke ^Pripravljen je tudi menjati za mesto. Nastop službe lahko takoj. Naslov v upravi pod: 1366.
Zelo dobičkanosno ZASTOPSTVO
oddaja velika inozemska tvrdka agentom, zastopnikom itd. Dopise pod: »Ohne Kapital und Vor-kenntnisse« št. 9784 na »PIRAS«, Praga, JfrHrig-ska 18, Češkoslovaška.
Potujočemu
Kupim 100 m3 suhih
»Mi lili
debelih od 25 cm naprej in dolgih od 4 m naprei,
IVAN ZAKOTNIK
Ljubljana, Dunajska c. 46.
z gospodar, pocopjem, 2 lepa vrta za sočiv,e, sad vrt, njiva, studenec, vse pri hiši, na glavni cesti, lepi pot, 10 minut od Ptuja. — Vse drugo se poizve pri gosp.
FRANC NEDOG
v Ptuju
uvedenemu pri mestni in kmečki publiki, zadrugah itd., dajemo dobre artikle proti proviziji. IŠtEMO ZASTOPNIKE v vseh krajih. — Ponudbe z na-značbo refcrenc in prodajne delavnosti je poslati pod šifro MARLJIV na »PUBLICITAS« D. D., oglasni zavod, ZAGREB, Gunduličeva ulica 11.
Stek!ena strešna opeka
je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. v Ljubljani.
POZOR! OSTANKI za perilo
so naprodaj po polovični : ali zelo znižani ceni. Ne 'zamudite ugodne prilike! ! Ljubljana, Rcsljeva cesta i št. 30/1., desno.
JA Vffl štirisedežen, v M® It) dobrem stanju, r karbid, razsvetlj., se p~o-da za 16.000 Din. Na lov v upravi pod štev. 1499,
Parni stroj
60 P. S. (Expansions-Ma-schine, Riedersteuerung), s kondenzatorjem, regulatorjem, ležeč, v zelo dobrem stanju, v obratu, se ugodno proda. - Ogled v usnjarski tovarni Carl Pollak d. d. Kranj.	1471
KOKS -OEBIN
Vfollova ulica l/I I. - Telelon 05
Pletilja
Ca nogavice se spreime v Kamniku. - Naslov pove uprava lista pod št. 1474.
POMOČNIK
čfobro izurjen v mesarski in prekajevakki stroki, se sprejme takoj. Ponudbe je poslati na upravo lista pod »Mesarija 2«.
IŠČEM SLUŽBO
Jcot skladiščnik, paznik ali boljši sluga; položim do Din 20.000 kavcije. Cenj. ponudbe na upravo pod: »Zanesljiv« 1434.
naročnino!
csvgmmmmvair
POZOR!
Radi preselitve se prodaja raznovrstno blago po fako znižanih cenah.
barija Poznič
Sv. Petra cesta št. 11
A. SlISNIK
železnina Ljubljana, Zaloška cesta
Posredoval, za služkinje
Pavla SVlrak
(prej v posredovalnici g. Novotny), Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4, poleg zmajskega mostu, se naj-topleje priporoča.
Zahtevajte povsod
Čevljarski STROJ
močan, znamke »Elastik« prodam. — Anton Turk, čevljar, Loški potok.
(Broispcck)
zelo poceni. Naročila do 100 kg Din 19.— (suha), preko 100 kg Din 18.— (suha). Ista soljena slanina pri kilogramu 1 Din ceneje. — Prva bjelo-varska tvornica suiio-mesnate robe — Josipa Svobode sinovi d. d., Bjelovar.	1514
Naprodaj imam več thoč
SMREKOVIH S \DIK i
velikost od 10 do 30 cm. Cena od 100 do 1000 kosov 65 par, od 1000 do 10.000 kosov pa 35 par za komad. Anten Valant, lesri trgovec, Zasip pri Bledu.	1.01
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI
slovar
Nad ^'P.000 besed z bogato frazeologijo in kratkim imenikom krstnih in zemljepisnih imen. i>r Josip Vaijavec. Cena vez. Din 7ir—
«5*
kj? JSL
ovensko - italijanski slovar
Dr. Josip Vuljavee. Cena vez. Din 65-—
Kdor namerava zid Ii in rabi: HQSlBli€. CCRSCIJf. ŠSllHatfOr, 5JC-
to?*s!! o tn <11: 00 ?erezo ohotfe. *ied9 n'Kr, ptci, mreie
za O . rajo iu \se v to stroko spadajoče predmete dobi iste ceno in v veliki izbiri pri
(r jc¥ini leicznine na deb< to ln drobno
Efubljana, JJuinajska cesta iS. Točna posSrežbsai	Smerne cene I
Dne 4. marca je umrl naš ljubi stanovski tovariš
ii. ieisrii nični mm
od 2. do 9. maja 1926.
Zbirališče vseh poljskih pridobitnih krogov. - Najboljša prilika za nave:'.anje trgovskih stikov med Jugoslavijo in Poljsko. - Za Jugoslovanske uvoz-nike in izvoznike edinstvena prilika. - Železniške in vizumske olajšave. - Brezplačna pojasnila in informacije daje generalni reprezentant
R. GOLEBIOWSKI, Ljubljana, Stari trg 19.
Služboval je na našem zavodu od njegove ustanovitve (1. 1888.) nepretrgoma. — S pokojnikom smo izgubili odličnega in izbornega strokovnjaka.
TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA v Ljubljani.
hrastovih, macesncvih in borovih od 25 cm debeline in 4 do 10 m dolžine. - Ponudbe z navedbo cene na parno žago SLOGRAD d. d. Ljubljana, Spodnja Šiška.	1515
ki zanesljivo in popolnoma pokonča mrčes (ščurke in ruse). Škatlja 250 gr. velja 15 Din. Ako ne pomaga, vrnem denar. — Pošilja po pošti :
Lekarna Krajčovič, Vukovar.
TRGOVINO
c. meš. blagom v ljublj. okolici oddam ugodno takoj. - Ponudbe upravi pod: «Trgovina« 1616.
Vsakovrsten ŽAGAN IN TESAN
L F ^
Ifen
(suhe deske, trami)
za mizarje in tesarje, vsako množino - po najnižji ceni - se dobi vsak čas v največji zalogi pri tvrdki
Fran Šuštar
lesna industrija, trgovina in parna žaga,
LJUBLJANA Dolenjska ccsta 12.
OBBBfflBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Kupujte srečke za Orlovski stadion!
Krompir
zdrav in prebran, dobavi Kmetijska zadruga -Ptuj.
Naprodaj je po nizki ceni
vež spalnih OPRAV
iz hrastovega, orehovega in mehkega lesa — pri JOSIPU KURNIK, Zgor. Šiška St. 51.	1319
mm*
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni, predobri in skrbni soprog, oče, tast in stric, gospod
v četrtek 4, t. m, ob četrt na 3 popoldne, po kratki mučni bolezni preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto, 6. marca t. 1. ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Novi Vodmat 166, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi pri Sv. Petru v ponedeljek ob pol 8 zjutraj.
Novi Vodmat, dne 5, marca 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
Ljubljanska tvrdka, protokolirana, strogo solidna,
ozir zalogo primernih izdelkov domače industrije za Ljubljano odnosno za Slovenijo. — Ponudbe pod šifro: »Ljubljana« na Oglasni zavod Kopitar, Ljubljana, topova ulica 21.
Svetovno znani nai-boljši šivalni stroj je edino te $f©ewar za rodbinsko in obrtna rabo.
ZAE.OOA
IBHifi, Vi lil
JELENBURGOUA ULICA G/I
Teloton &-ov 98(1.
prvovrstna, originalna (črno, opolo, šiller in belo), v večjih količinah Obrniti se je na: »TEŽACKA SLOGA« — Kuna (Pclješac), Dalmacija. — Vsaka malverzacija in mešetarska prevara zaradi kontrole društva izključena. Tajnik I. VidoS.	Predsednik: Ig. Ostoja.
S tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je gospod
Ivan Velkavrh
nadporočnlk v pok,, hišni posestnik, bivši cbč, svetnik itd. «
po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, v 82. letu starosti izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 7. marca 1926 ob pol 4 popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ulica štev. 7, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se položi v rodbinsko grobnico k večnemu pečitku.
Počivaj v miru, dobri starček! V Ljubljani, dne 5. marca 1926.
ŽALUJOČI OSTALI.
Mestni pogrebni zavod.
(19. marca) priporoča Jugoslovanska knjigarna cerkvenim zborom sledeče skladbe: CHf ONDO\V-SKI: St. Joseph, invokacija za mešani zbor in orgle. Partitura 6 Din, glasovi po 1 Din. — Besedilo te skladbe obsega kratek stavek: »St. Joseph proteetor noster, ora pro nobis ad Dominum.« Skladatelj je to besedilo razširil v veličastno in lepo skladbo, W se prav učinkujoče menjata zbor in samospev. Za praznik sv. Jožefa je ta skladba kot motet po ofertoriju zelo primerna. — FAIST: 12 cerkvcnih pesmi za mešani zbor. Partitura 20 Din, glasovi po 4 Din. Obsega poleg drugih tudi dve prav lepi pesmi sv. Jožefa. — FERJANČIČ: Li'.ari'e sv. Jožefa za uieša- i zbor. Partitura 6 Din. Mclodijozne in lahke. — POGAČNIK: Missa St. JosepH za mešani zbor. Partitura 12 Din, glasovi po 4 Din. Lepa in lahka; tudi za šibkejše zbore. — PREMRL: Pesmi svetnikov za mešani zbor. Partitura 12 Din, glasovi po 6 Din. Obsega 20 raznih pesmi svetnikov, med temi tudi veličastno pesem sv. Jožefa. — SATTNER: Svetniške ptsKl za mečani zbor, II. zvezek 18 Din. Vsebuje šest svetniških pesmi, med temi zelo lepo pesem svetega Jožefa.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol C et
izdajatelj; dr, Fr. Kulovee.
Urednik: Franc Terseglav.