Številka 185. Trst. v petek 7. julija 1905. ainoVl e;nbajt altja &[ "•-igebnSiaO i{eio5I v ionogal« oe dej Teeaf m- Izhaja. Tatkl ! mdl ob neoeiiafi in d razorih ob 5. un. od ponedeljkih ob S. nri cjarrmj. Piuai/if itevllke se proaajajo po 3 aovć. <6 stotink) • moofih t* • r>ararna.n ▼ Trnu in okolici. Ljubiiam, Gorici, Ertii o. Mariboru. Celovcu. Idriji, £t. Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. Iflase ta aar«ebe surejema u Drava lista -Edinost", tUm vlorcio Gaiattl (t. - 1 radne are so od 2. pop. 4« L rve^er. — Cene orianom 16 m na tttco petit: poslanice, Mimnniee. javne zanvaie in domaći oriaai po oofodbi. TELEFON itev. 1167. ptlitiČMga „EiiMtt" za Primrsk«. ▼ edinosti je moč t laroinlnt snaia v is ne to eiaui ca vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 ^ aaročbe brez dopoalane naročnine se uprava ne o Mrs. Vai dopisi naj m pošiljajo na uredništvo lista. pisma se u sprejemajo in rokopisi se ne Tra^iso Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na uprav^ UREDNIŠTVO: nI. Ctlor*lo Gaiattl 18. fNarodnl dtfmH ladajatelj in odgovorni urednik ŠTBFAN O OD INA. Lastnili konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Bdinost" v Trsta, ulica Giorgio Galatti It. z 8. Poitno-hrnnllnlčnl račun št. 652.841. Dogodki na Ruskem. (Brzojavne vesti.) PETROGRAD 6. Govonce, da j« danes prišlo do spopada med delavci Pati-iov.h tovarn in med črtam;, ss M potrjujejo. PETROGRAD 6. Štrajk v tukajšnjem trgovskem pristanišču je končan. Povišana e bila plača in ca delavce uvedeno zavarovan e za čtši dela v pristanišču. PETROGRAD t>. V Kavkazu preti it-rub epi- pne obcrcžene ustaje. V T.fl eu vladajo že nekoliko dni nemiri. Temne go-vor ee o uporu na »Potemkinu« pomnožujejo razburjenje. Casn;ki ne izhajajo. Osebni premet med T t! som in Batumom je prekinjen 9 dva dni, tovorni promet med Batumom n Baku pa že dva tedna. Na ekearha Ge- s e je bil na njegovim potovanju v Pe t grad izvršen atentat. Iz.d pa še ni znan. „Knjaz Potemkin44. FEODOZIJA *>. Na poziv »Knjaza Po-fmkina«, ki se Je tukaj vsidral, so bc za-• >pniki mestne uprave danes pedali na la->, k er j h je v adm ralovi kab ni vBpre-ei aka, už galic itd. Med tem časom ostane moštvo na ladiji. A • ee ž e 1 j i ne ugoi, ee bo pozvalo prebivalstvo, naj zapusti mesto, katero bo ledija >-trel;evaia. Odbor je na to pozval župana, naj :z in na prebivalstvo proglas, v katerem -e zah'eva zvršetek vojne z Japonsko in sklici e zemstev, a nar d naj se pozove, da se firdruži revciucijonarjem. Prebivalftvo je vrnem;r eno in zapušča mes*o. Vznemirjeno iciivsko prebiva ^tvo zahteva, naj Ee »Potema nu< ugodi. Občinski svet je v izredni s«-j: okleni dati lad:ji t vil, a mkakega premoga. ker ga mesto u m a. PARIZ 6. »Matin« poroča iz Petrc-grada : Ko se je crnomorska eskadra povrnila v Seva-t>pol, je bila ista razirožena in po-edke eo bile odpuščene. Toda nekoliko ur pezjeje so bile na ukaz carjev zopet oborožene nekatere oklopnjače. Sestavilo se je po možnosti nove posadke. Obdržalo se je ia lad jah one ljudi, ki so se zdeli manj nevarni : »troji so bili zročeni železniškim str • ev< djem n inženirjem, katerim se je za-m-'glo zaupati. Kar se tiče častnkov, jim je 10 dano na svobod , da ostanejo na krovu z roma te izkrcajo. Tako so zamcgle odpluti t*i oklopnjače ter ee padati v Odeso, da pri vedejo v Sevastopol okioj nječj »Pobjedono-se»*«. Kar se tiče »Potemk.na«, se je zdelo, la je iz Kcnštaoee odplul v Batum. Posadka -i je pa morala mislit', da je to mesto zava- rovano z močnimi utrdbami ter je sklenila odpluti v Feodoaijo in Krim. Kakor je anano, ne manjka oklopnjači denarja. Na ladiji je bilo poldrugi milijon frankov. Toda oklop-njnči nočejo postiti, da ae svobodno gib je po Črnem aaorjn. Pomorske oblastni je so odposlal« is Sevaatopola štiri torpedovke, ki imajo aalog, da pogreznejo ustaško ladijo. Sodi ae, da je mošt?o na torpedovkah zanesljivo. Rusija se zahvalila Romunski. BUKAREŠTA 6. Giof Lamedoiti je romunskemu odposlancu v Pftrogradu Rc-setti Soleec^, izročil oajpresrčnejo zahvalo carjevo za energično in korektno vedenje romunske vlade nasproti upornim mornarjem oklopnjače »Potemkin«. Rešeni častniki „Potemkina". BEROLIN 6. I« Odese poročajo : Ča-stoiki, ki so povodom upo/a na »Potem-kinu« ostali na življenju, so : poročnik baron Klodt, pr dpolkovnik Svitkov, attšć za ktrelno šjIo, nadalje častniki Makarov, Vahtin, Na-žarov in Jastrebc?v. Odredba bolgarske vlade. SOFIJA 6. Bolgarska vlada j s ukazala j vsem pristan ščnim oblastnijam, nsj vse ru-ske ustaške ladje, ako dospejo v bo!g?iska pristanišča, takoj razorožjo oziroma jih pa- ! tovejo, da zapuste pristanišče, ter naj v po- [ trebi rabijo silo. _ . 1 l'porni mornarji ..Jurija Pobjedonosca-. ODESA <». Uporne mornarje z »Jurija Pobjedonosca« odvedejo ba e v Krč, kjer jih postavijo pred vojno sodišče. Admiral Krieger. PARIZ 6. Poročila listov iz Petrograda govorč o velikem r&zburjenju, ki ga je v ruski prestolnic, pr^vzročilo uradno poročilo o uporu flDte. Ostro se kritikuje vedenje admirala Kriegerja. Poveljniku energije R>-ždestvenskega ali Skridlova ne bi bili, glasom splošnega mnenja, uporniki zamogli ubežati. Kakor *s govori, bo Krieger od stavljen. Vojna na skrajnem Vztoku. Japonski mirovni komisarji. BEROLIN (i »Wo fl jv biro« poroča iz Tokija : Komisarji za mirovna pogajanja v \Vashingtonu o 1 po tu jej o dne 8. t. m. Grof Katsura prevzame začasno vodstvo minister stva vnanj h stvari. Is Tokija LOXDOX 6. »Daiiy Telegraph« poroča iz Tokija : Obe armadi sta pri HaUunčengu narazen le 30 milj. Od početka vojne do konca junija t-o Japonci uplenili 54 inozemskih ladij, med temi 22 angležkib. Brzojavne vesti. Reklamacije proti tržaškim volilnim listam. DUNAJ ti. Danea zjutraj je upravno sodišče pod predsedstvom grofa Soho zborna pričelo raspravljati o reklamac jah glede volilnih list aa tržaški mestni taste p. DUNAJ 6. Upravno sodišča seje bavilo danes s pritožbo tržaškega obrtnika Valentina Vouka proti odloku tržaškega namestništva. Po veČurni razpravi je upravno soiišSe izpodbijani odlok tržaškega namestn štva razveljavilo kakor nezakonit. Nadalje je upravno sodišče razpravljalo o pritožbah, ki jih je zastopal dr. Bnlfalini, s katerimi je bila spodbijana volilna pravica vseh kategorij državnih in dvornih uslužben-oencev. Upravno sodišče je po daljši razpravi odbilo vse pritožbe kakor neosnovane. Iz liberalne stranke. MAROS- VASARHELY 6. Vsi uradniki županije Maro^-Torda so izstopili iz liberalne stranke. Zabava pri c. in kr. avstrijskem poslaniku t Pariza. PARIZ 6. Avstro-ogrski poslanik grof Khevenkiiler je včeraj priredil vrtno zabavo, katere so se udeležili soproga predsednika s hčerjo, ministerski predsednik Rouvier, predsednika cbeh zbornic, ministri, senatorji, poslanci in razni drugi dostojanstveniki. PODLISTEK. 24 s Prokletstvo. fifodsvinaki roman Avgruata fteaoe. — Nadaljeval in dovriil I. E. Tomić. Prevel M. O—e. Tako je izginjalo med mladim hrvat-ak m plemstvom ti§t3 krasno junt>:vo, tisti plemenit! v.težki vzlet, ki mu je cilj braniti z junaško d«6nico sveto cgnjišče p emeua, Č sto poštenje rodu, braniti domovino, njeno pravo, njeno slavo, in ne samo na redni brazdi radi koristi, ampak kjer-koli bi se pojavil napad, kakoršn h je morala Hrvatska mnogo prestati. Pa more-li cresti čisto junaštvo, more-li plamteti v srcu čista ljubezen do doma, ko sa sedaj ta, sedaj eni tujinec :rte za domačo krono, in trgajoči ss za dragoceni plen obhaja okoli kakor rjoveč lev, na bi li koga ugrabil, ter pedkepuje brez crbz.ra narod in njega pivake, semo da izbriše iz njihove duša domače pravo, sam a da iz njihovega trca sveti svet domovine, a mesto tega da postavi svojo podobo kakor malika. Tako je bilo tedaj v Hrvtrnki. Š.šman je bil zzamen t kupovalec človeških duš, uai-Čavalec človeškega poštenja vsakogar in hrvatskega prava. Ali kupčija mu je \spevala in cvela, ker si je pridobil besnih Četovodij, ljutih pobijačev, Četo razbrzdanih mladičev, ki se niso menili za poštenje, za pravo in domovino, ampak le ra S šmans, ta njegovo voljo, za plačo in plen. Plenom pa jim je bilo imetje vsakogar, ki se ni po suženjski klanjal $išmanu. A ta milostni kralj sa ni nimalo strašil potrditi razbojake prisvojitve pismom na celo vi koži pod velikim pečatom. Pravo pravcato tvojih časov je bil laladi Nikič Prodanic, mlad človek, lep, vitek, pameten, okretea; pod boljim kraljem, pod zastavo pravice morda prvi janak na svetu, dika domovine, ali v tistih blatn h Satih postopač, razbijač, pijanec, norec za ženskami, ali vendar dobričina v duši. Od deda do vnuka se je pokvarilo pleme Prodani*5?v, pokvareno staro ž :rko vine. Ej, kakov je bil ded tema mladeniču, stari Mikič,1 O naši šolski mizeriji in njenih posledicah. (Dopis.) IX. Tudi akcija, ki jo vodijo slovenski stariši v Trstu že nad 20 let za rešenje na-.š;ga šjlekega vprašanja, je jemala v pošte v može o »t tega rešenja po tej pot , da nam država da, v kar noče prisiliti občino tržaš&o. V prežnji s'ovenskih staršev, oziroma njihovih pooblaščencev, sestavljeni po gospodu d.ru Gregorinu leta 1892, torej pred leti, na tukajšnje namestništ\of se je glasil n. p. petit: Naj visoko c. k. namestništvo kakor deželna c. k. šolska oblast naloži slavnemu mestnemu svetu, oziroma magistra'u, da ustanovi na mestne stroške na primernih krajih mesta tržaškega ljudske šjle se slovenskim učnim jez kom, ali pa naj visoko-isto ukrete petrebco, da rečene šole ustanovi — kakor za Nemce tržhšie ietotako tudi za Slovence tržaške — na svoje stroske država, kaker najviši čuvar pravi.* po.a mičn h avstrijskih narodov, in to s posibiim c žirom na nujno potrebo, dokazano s podpisi očetov, z izkazanimi otroci dolžnimi po- slavonski ban. Močan človek, di bi bil s svojima rokama bika zagrabil za rogove, juoak hiter kakor strela, biBter kakor sokol. Ni trebalo druzega, nego da se zaleti in neprijatelji so se razleteli kakor vrat c . Bil je oster in pravičen sodnik, a k temu hiter ter je umtl litičit", zvija'i in varovati, dokler ni vseh srditež»v stlačil v svojo torbo. Šj več, ban Mikic je bil tudi silen bogataš — v vtem žilav kremecjak, ostroviden umnik, brgat mogočnik, po imenu ban, v resnici pa skoro kralj v Slavoniji. In ban Mikić je ba-noval dolgo. Tudi sii mu Ahacij je postal slavocskim banom, ali kratka je bila njegova slava. Ni minulo ni eno Uto in že so mu iztrgali žezlo iz rok. B.l je v resnici Blibega tre j, plah klanjalec; cčatovo obilje se je manjšalo, nekoliko zbog gospodske potratnoeti nt kraljevem dvoru, nekoliko cd vojnega pustošenja ali s abih letio, pak so prišli tudi dolgovi. Nu, bana Ahaeija je vendar zazeblo v dušo, kadar te je zgodila ktiviea bodi Člo* veku pojedincu, bodi vtej kraljevini. Ni ugaanila v njem sadnja iskra starohrvattkega po»4. r-- Qa J^ u^gi ijfti 8:1.vit nasilnik, k: ne pozna ne Boga ne zakona. Žito ni bil po bajati ljudsko šolo in s podpiti sloveoskih davkoplačevalcev. Stariši slovenski bi ee bili torej zadovoljili s tem, da država ustvari možnost in priliko za šolsko vzgojo njihovim otročičem nn podlagi materinega jezika. A najekonom-neji in najlaglji oziroma naihitreji način takega rešenja bi bil vsakako ooi, ki sta ga priporočala gg. dr. Gregorin v gori navedenem petitu in pa pok. Nabergoj ustmeno na Dunaju : na tukajšnjih nemških državnih šolah naj bi se zasnovale posebne vsporednice za otroke slovenske narodnosti! Ta način rešitve ne bi prav za prav provzročil nikakih novih troškov za džravo, niti ne Bprememb v organizaciji teh šol. Te šole imajo itak že vsporednice. Mesto da se otroci le slučajno, ali morda po kakih drugih kriterijih poraz vrŠčajo po VBporednih razredih, naj bi otroke slovenske narodnosti združili v vsporednice, njim določene. Ravnateljstvo bi ostalo kakor je sedaj. A tudi število učiteljskega OBobja bi ostalo približno isto. Levsestavi učiteljekega osebja na dotični državni šoli, kjer bi se imele ustanoviti slovenske vsporednice, bi sa morala izvršiti sprememba. Mest^, da se nastavljajo le uči-tsiji iz nemških pokrajin, nevešči našemu jeziku, bi morali imenovati vsaj toliko slovenskih učiteljev, kolikor jih bo potrebnih za slovensVe paralelke. Će uvažujemo torej, da bi tak način začasnega rešenja našaga eolskega vprašanja ne provzročil državi nobenih posebnih troškov in da bi o»načano spremembo v učiteljskem o*eb u zahtevala najedmstavenja pravica, tudi će se ne mis i na slovenske piralelke, vidimo, da bi mogla država dati tržaškim Slovencem brsz po3sbnih žrtev in težav to, kar daja peščici Nemcev ob ogromnih žrtvah na denarju, s čemer se vrhu VBega še naklada grd odij protekcionizma na eno in kriviČnosti na drugo stran. Rusko-japonska vojna. T r b t, dne 6. julija 1905. Položaj v Mandžuriji. — >Tamen ruske ofenzive v Koreji. (Dopis iz strokovnjaškega peresa.) Položaj na armadni fronti se ni nič spremenil, kakor sporoča LineviČ v svojem raportu od 3. t. m. Položaj je torej isti, kakor smo ga črtali doslej in sosebno v včerajšnjem poročilu. Istodobno pa javlja L'nevič, da so v Koreji ruske čste prešle v ofenzivo in da bo o tem zasedle kraj Kopuuzanta in so zavzele nekatere pozicije južno od tega. Kakor znano voljiŠ šmanu. Pajdaš poslednjega ni smel vedeti za Boga, ampak samo za Š šmana, ni se smel meniti za zakon, ampak ie za voljo kralja. Zat) bo mu postavili najprej Madjara Lu-čenca za nadziratelja, a Hrvatski za diktatorja, katere čaBti hrvatsko pravo ni poznalo. Slednjič so Ahaeija vrgli z banske stolics v kot, a Madjar Lučenac je postal banom. Tako so kršili domače pravo, a žalili plemenitaša Ahac ja. To mu je tudi pretreslo dušo do dna, spomnil se ja staroslavnega si plemena, odločil ss v veče junaštvo in začel razmišlj; ti, kako bi se maščeval nad Š smanom, ko bo prilike. Vnuk slavnega bana, mladi Miki<5 ni bil podoben ne dedu ne očetu, ampak suha vejica tvojega plemena, pravo dete svojega časa. Ni bil posebe ne dober ne slab, ampak nagibal se je na dobro ali zlo, kakor je slučajno p->pihnil veter. Silno sa je bahatil, kakor sin bivšiga bana, ali nikdar ni pomislil niti v sanjah, da bo enkrat banoval, kakor sta ded in oče. Nauka in znanja je bilo tedaj v obča malo med plemstvom, a v mladem Mikića manje, nego pri drugih. (Pride Š2.) je stala zadnja fronta japonskih sprednjih čet Lsdija se nahaja baje 30 kilometrov daleč v Koreji CatČudegi-Pcgutin. Pod varstvom' od takaj. Rušilec torpedov, ki je bil odpo-teh čet so Japonci megli, bržkone nemotjeno, slan, da poišče »Potemkin*«, se je povrnil iskrcavati daljne čete pri Kengzengu. S tem zopet v Oiesc. Isti ima rasvito rudečo za dejstvom je bržkone v svezi danes javljena ruska ofenziva v Koreji. Tej je namen, da Japoncem onemogoči iskrcavanje čet blizu šaliva Poejet. Militarično važnost tega zaliva osirom na eventuelno obeganje Vlad voetoka sm > že opetovano označili in dokssovali v tem listu. I sto tako tm) opozorili tudi, kako bi savzetje zaliva Posjet po Japoncih vplivalo na sedanjo rusko fronto v Mandžuriji. Od tu vodita namreč dve poti, Mitsi-Nin gita in Kegan Omoso, v levi bok sedanje ruske armade : Kirin Tsantšun. Ako bi Japonci nspredovsli po tsh poteh, bila bi v teao momentu pri Ningita tudi pretrgana železnissa zveza Vladivostok Harbin. Potemtakem je jasna — od nas že tolikokrati pov-darjana — velika važnost zaliva Pcsjet v Koreji. Zato je tudi umevno, zakaj da bodo Ras; tudi z ofenzivnimi ispadi skušali čim dalje zidržavati ; vsaj tako d algo, da prid« prej na zapadu do odločitve. Iz gernjih razlogov — lo eden boče naprej, a drugi ne sme absolutno dopustiti tega — je jako naoino, da pride tu do odločilnih bojev v vel.kib dimenzijah. Kajti če bodo Japonci tamkaj izkrcavali nadaljne čete, bo gotovo tudi L aevi* moral dirigirati veče čete v kraje cb zalivu Posjet (reka Tumeo) in sicer preko Mitsi, Kegan in Vladivostok koncentrično proti rečenemu zalivu. * • * Obrambene naredbe na otoku Sihalino. Ie Moji e) sporočili »Daily Mailu« ; Glavne obrsmbene utrdbe na otoku Sahalinu so v Korzakovskem in Aleksandrovskem, kjer je v posadki približno 400 mož ruskih čet in 800 nezanesljivih kaznjsccav, ki so se prijavili kakor dobrovoljci Kakih 20 topov so vzeli s »Oitoee« ki je po bitki cd 10. avgusta prip ula di Sdialina. Ob morski obali je mnogo brzostrelnih topov. O bitki v k »rej-ssi cest ni na Sbhalinu se ničesar znano. V pružanje o vojni odškodnini. D >pianik londonskega dop en ka v N*\\-^ orku, poroča, da ga je barcn U j&ea pooblastil, naj dementira franozka poročila, čee, da bi bila Rusija v gotovih mejah pripravljena plačati vojno odškodnino. Vojna in mirovna pogajanja. Iz Ntw-Vorka poroČ2jo: Tukej so me-nen a, da se bo Japoaska sicer iz )git>aia več: bitk:, da t o pa vendar ime a vojsko pripravljeno, dokler ne bo lo rćšjoe najteživ-neje t eke mirovnih pogajanj. etavo ter namerava baje, da pod varstvom revolucionarnega snamenja zavede »Potemkina« v zasedo. Častniki, ki preoblečeni kakor mornarji tvorijo poeadko, so ee baje hoteli približati [»Potemkinu«, da bi pozdravili upornike kakor revolucionarne tovariše ter potem odstreMi torpedo proti ladij i. Križarenjt » Potemkina c. Is Odeae poročajo od 4. t. m. Na »Zlati Obali«, 30 kilometrov od Odese, je »Potemkin« aakroal živil in premoga ter je potem odplul v smeri proti Konstaaoi. Iz Konetance pa so sporočili dne 4. t. m. zvečer: Ravnokar došla brzojavka is Gale ca pravi, da je kapitan tjakaj dospelega italijanskega trgovinskega parnika pripovedoval, da je srečal »Potemkina«, ki j« plul v smeri proti Batnmu. Strah pred »Potemkinom«. Iz Oiese poročajo od 5. t. m. : Bati se je, da se »Potemkin« povrne semksj. Zato so na notranjem nasipu nastavili v vsej naglici mnugo 16-solnih topov. Avstrijska poslanska zbornica. D u n a j 6. V svrho obstruiranja nemške trgovinske pogodbe so češki radikalni poslanci uložili 700 nujnih predlogov, ki pa niso hili zadostno podpisani. Predsednik je izjavil, da mora predloge revidirati. Poel. Ritaj, Chcc in Klofač so energično protestirali proti postopanju predsednik«. Predlog poal. Fressla, naj sa prekine seja, da se zamorejo pregledati nujni predlogi, je bil s 153 proti 30 glasovi odklonjen. Na to so bile prečitane došle uloge. Posl. Derachatta je položil čast načelnika odseka za posvetovanje razmer z Ogrsko. Konftranca načelnikov k'ubov je skle nila, da se razprava o nemški trgovinski pogodbi m o kredit h za alpske železnice, eventualno predloga glede ustanovitve italijanske pravne fdkultste v Roveretu ter predloge glede nekaterih manjih lokain.h železnic rašijo še v tem zasedanju in sicer po m žno sti kotcem tega tedna. Dogodki na Ruskem. »Potemkina« zasledujejo Iz Konetance javljajo od 4 t. m. : Ru a lic t rpedov »Stremitelnij« je zapustil Kon tancu po enourcem bivanju. Njegov povsljc k, polkovnik Lange, je izjavil, da ima na og zasledovati »Putamkina«. -0 m:lj dale? od tb'tž a sa nahaja:o dva okl p na kržsra in dve torpedovki činomor-sie esaa tre, da počakajo poročila >Stremi tel; neg?.«. Na istem je posadka, ki obstajale is Častnikov, petdeset na štsvilu, ki so oblečen: kakor navadni mornarji. Potem, ko sa častniki »Siremiteljnega« g >von!i z rusko postajno led jo »Psezuape« m z l'-kalmmi oblastmjami, je ladija odp'ula proti južni smeri. Kapitan Jakobov, ki za-povedu Je torpedovki, dospevš. daaes semkaj, se je obvestil o »Potemkmu« ter izjavil, da sam zasleduje ladijo, ki se mora gotovo udati, sieer da jo pogrezae. It O lese so sporočili dne 5. t. m., da je možno, da je »Potemkin« odplul preti kavkaiki obali, kjer bi njegov prihod utegnil na ustaško domače prebivalstvo imeti zelo Blab upliv. Prebivalci rta Fontaine, 10 milj daleč od Oiese, pripovedujejo, da so o peluneči videli na visokem morju eskadro. S išati ;e bilo streljanje, najbrž je bilo streljanje za vežbanje. Sel, kt je bil odposlan na rt Foataine, je videl daleč na obzorja šest ali eedem ladij, ki eo b le, sedeč po dimu, veliki parai ki. 8_>di se, da je to eekadra, ki preži na » Potemkina c. Londonski list »Central News« poroča % Odeee od 4. julija zvečer. — Esksdra Črnega morja baje išes »Kajaca Potemkina«. Shod hrvatskih opozicijonel-nih poslancev. Kakor javljajo iz Osjeka, se je v torek vrš:l tamkaj eho i opDzicijoneln.h pristašev. Shoiu, katerega se je udeležilo kak h 100 oseb, je predsedoval dr. Dragotin Neuman. Prisotni so bili tudi poslane', Harambts ć, Šašej in Zagorac. Shod ;e sklenil resolucijo, da bo na bodočih volitvah za eabor vsa hrvat-ka opozicija brez razlike strank slcžao postopala preti »narodai« (madjaroneki stranki). V t> svrho je bil izvoren izvrševalni odbor, ki ima Btopiti v stiko z voditelji posameznih opoz c:jonelnih strank. Organom tega ekse-kutivnega odbora je bila d< ločena oaješka »Narodna Obrana«. Račun tega je bilo določeno, da se ima skleniti volilni kompromis z onimi Srbi, ki so pripravljeni upočtavati prava hrvatske države. Poljsko vprašuje. I. K. Mako\vski iz Krakova je priobčil v »Franfartar Zeitung« članek, v katerem pobija demnevanje, da so Poljaki mrtev narod. Poljakov je v Evropi 17 milijonov, v Ameriki pa dva. Njihov Živahni narodni Čut, nj hovo kulturalno življenja in njihov gospo« darski razvoj dokazujejo, da Poljaki nimajo la volje, ampak tudi potrebno moč sa življenje. Velic temu pa so se Poljaki — tako izvaja Makc\vski nadalje — odpovedali vsaki re/clucijonarni misli, v kolikor se tiče revolucije s orožjem. Žalostne izkušnje so jih poučile, da preti Mauserjevim in Manlicher-jevim puškam in Kruppovim topovom ustaje niso več nožne. Tega tudi ne treba več Poljakom. Ž a pred stoletjem je pisal eden najzasluženejih poljskih mež: »Pasti more tadi velik narod, popolnoma pogubiti se pa le spriden narod«. Le tisti narod je možno uničiti, ki je sam obupal nad seboj. To so postala načela Poljakov. Oai hočejo živeti in si utrditi pravieo do življenja po resnem, Marljivem kulturelnem delu, po napredku na vseh po1jib. Ako narod 18 milijonov, narod s veliko minolostjo in neisbrianim narodnim čntom, sledi tem načele mr ne more in se ne pogubi nikdar. V mirnem tekmovanju s drugimi naredi hočejo Poljaki napredovati, v nadi, da tudi njim pride ura odrešenja. Za revolucijonarne sanjarije oni nimsjo časa, ker jih čaka Se mnogo drugih nalog. Neverjetno, ali resnično : ravno to se v Nemčiji zamerja Poljakom in se jih proganja. »Narod mislecev (nemški) prisvaja menda le sebi pravico do življenja. Morda pride čas, ko bo to obžaloval. Kakor ae v Prnsiji postopa s Poljaki, to ne more vzbujati ljubezni, ampak vabuja le eovražtvo. In kdo ve, da-li se sovražtvo nesrečnega naroda ne okrne izključno le proti Nemčiji. Veleznačilna je nastopna izjava Ma-kowskega : Z Avstrijo smo se že popolnoma spravili. Sprava z Rusijo tudi ni več daleč. In potem bo imel poljski narod le enega sovražnika. Nemšii narod š;eje 60 milijonov glav a ima le — malo prijateljev. Makowški zaključuje: Poljaki niso ne mrtev, ne živ pokopan narod. Oni hočejo živeti in bodo živeli, ko bo nemški hakati-zem že davno uničen od svetovne zgodovine kakor sramota 20. stoletja. Drobne politične Testi. Is Makedonije. Kakor poročajo iz iz Sofije, se je med bolgsrskimi ustaši pod Ataaasijem Babato in turškimi četami pri Krivi Rieki v okraju Kr.tova viš 1 resen boj. Turško topništvo je vso četo uničilo. Na mestnih dopolnilnih volitvah v Rimu je zmagala klerikalno konservativna koalicija, liberalne stranke so bile med seboj nesložne. Socijalisti so dobili 800 glasov. Domače vesti. Odlikovanje. Cesar je vadniškemu učitelju na učiteljišču v Gorici Antonu S k u -binu povodom njegovega umirovljenja podelil zlati križec za zasluge. Na državnem gimnaziju v Trstu je razpisano mesto učitelja za nemški jezik kakor glavni predmet, in za latinščino in grščino, kakor stenska predmeia. Prošnje je predložiti predpisanim elužbenim potom namestništvu v Trstu do dn9 29. julija. Demonstracije t Kopru. Pišejo mm: Micolo nedeljo sem bil v Ko{ ru. Na trgu pred kavarno sta svirali domači in godba iz Rovinja. Poslednja j« prišla z rovinjsbimi izleta ki. Mej godbo na tgu, jc kar naenkrat na nekem oknu začal nekdo vsklikati na vse grlo, kar je bilo v jkakor se vidi,, dogovorjeno) znamenje, da so začeli tudi doli Da trgu kričati : Ž ve'a ital'janaka Istra, živelo italijansko pobratimstvo, ia — živela Italija ! ! Isti prizori in vskl.ki so sa ponavljali ob obhodu parnika iz Kopia. Živela Italija !.....in oni, ki tako vaklikajo so ped posebnim varstvom c. kr. avstrijskih vhd!! — Smo pač v Avstriji! Komisijski ogled za podaljšanje električne male železnice TrBt Opčina, od radnje postaje na Opčintl? do postaje Opčina tia Železniški progi Trst Gjrica, sa bo vršil v soboto dno 15. t. m. ob 9. uri dopoludne pod vodstvom namestniškega svetovtlca gosp. Fa-biani-ja. C. k. državni gimnazij v Trstu. — »Slovenski Narode piše: Ta zavod je, kaker p:šs »Edinostc, pravi avstrijski unikum glede ondotnih pro fesorjev. Tri narodnosti pohajajo ti gimnazij, a profesorji na njem so vsi nemški. Ti profesorji so ali zagrižsni Tirolci ali pa naduti nemški nacionalci, kakor Be naši prr^avni vledi bolje zdi, da pomagajo graditi vsenem-ški most do Adrije. Ćudno ni tore;, da ti nemški profeserji občutno žalijo nenemške dijake, ssj zoper te žalitve ni nobene pritožbe. Umevno je pa potem tudi, da se iz-lasti na klasificiranju godi trpka krivica Slovencem in Lahom, ker ca klasificiranju Fe ne gleda na to, kako in koliko je dijak odgovoril, ampak kakšno prepričanje ima kla-s'fikajoči profesor. Da pa imsjo nemški profesorji, kakor v Trstu tako povsod drugod, kjer klasificirajo snanje nenemških dijakov, precej izredno prepričanje, snano nam je dovolj is mnogih rgledov. Nemškemu dijaku ee ce skrivi las, nasprotno se ga povsod protežira ia vedno gleda, da se ga gladi; ne-nemški študent pa mora prenašati dvojke, četadi je saslužil boljši red. To se prakticira islasti na državnem gimnasiju v Trstu. V velikanski gorečnosti za Vssnemčijo gledajo nemiki profesorji, ds uničjo nenemškega di-jaka — na najhujšem stališču smo seveda Slovenci — da se ga vrže in če preje ni mogel nemški profesor pokazati svoje nemške mogočnosti in naBilja nad dijakom, nudi sa mu na maturi prilika za to. Take krivične razmere se morajo odpraviti. Svoj čas je bilo na tem zavodu polovico slovenskih profesorjev, ki so pravično postopali nasproti dijakom, kar so priznavali Nemci in Lahi. Sčasoma so bili ali prestavljeni aH pa po šli v pokoj in raepis&no mesto je dobil vselej nemški kompetent, da je dandanes ves profesorski kolegij na tem zavodu nemški. Ako bi vlada ravnala pravično — česar pa menda že ni več zmožna! — morala bi uvesti slovenske paralelke in potem tudi nastaviti slovenske profesorje. Predno as kaj takega zgodi, minijo prejkone še desetletja. Nekaj pa je peprej izvedljivo in potrebno, namreč da pride na ta zavod nekaj slovenskih profesorjev. V par Ieth, morda že letos, bo izpraznjenih več učiteljskih mest. Za t9 se je treba brigati. Naloga naših poslancsv mora biti, da se pobrigajo za to stvar in krepko ter odločno zahtevajo s pomočjo vseh slovansk h skupin v parlE-m3ntu, da se nastavijo na izpraznjena mesta na državnem gimnaziju v Trstu slovenski pretesorji, katere ee zdaj pošilja na vse možne tuje gimnazije. Trst naj ostane to, kar bi moral bit', namreč mednaroden trgovski emporij naše monarhije, ne pa etapa Velenemčije! Slavnost društva »Slovan« v Štanjelu. V nedeljo sd imeli v Štanjelu dao, o katerem sodimo, da je nekako mejnik med dočelanjostjo in bodočnostjo tega zgodovinsko znamenitega kraja. Tam so Bi u9tanovi:I pevsko društvo »Slovan«, a na prvo svojo prireditev bo pozvali našs »Kolo« na Eodelovanje, čemur se je to pus'einje odzvalo z rodoljubnim cav-dušenjem. In z redoljubnim navdušenjem so v Štanjelu vaprejeli in pozdravili naše »Kolo«. Ob lepo pr rejeaem slavoloku jih je društvo »Slovan« pričakovalo polnoštevilno in z zastavo, a z društvem je čakalo v>e črno drugega občinstva. D.šle g03te je v imenu druarva pozdravil gospod na<'učite!j Ivan G r a h 1 i, zahvališi se ji aa iz sroa, ker so ee tako bratski odzivu ali pozivu Štanjel se v. Na tem iskrecem ponlravu se je zahvalil prepsednik i Kola« gospod Maks C o t i č, označi vi i razlog rtdi katerega se ie »Kolo« toli razveselilo povabilo v Stanje^. Z novo železn e:) — je rekel govornik — pridejo novo razmere. Nova ž»lezr.iea prinese evcluc jo v gospodarB^em, socijalnem ž vljeniu. A iz te evolucije pa bi mogla navatati ne-varnest za csšo narodno stvar. Nove raz me-re odpro vrata tujinskina eenoent.m in n£Š Kras stopi v stike z vnanjim svetom. To bi moglo postati nevarno, ako ce bomo m.slili na primerno obrambeno delovanje, z a go?; »»• darsko in Bccijalno organizacijo. Imenitno sredstvo za tako delovaaje pa bo ra\no na-red a a društva. Zat j smo se iz srca razveselili, doznavši, da Fe je tu zasnovalo društv > »Slovan« in *ato se je »Kolo« z rad stjo odzvalo povabilu na sodelovanje na prvi prireditvi tega društva, liratska vam hvala iz bratskih erc za to povabilo. Od slavoloka soio koraka'i v sprevo u na slavnostni prostor, ki je bil prirejen tako ukupno in tako udobno, da smo bili radostno presenečani. Slavncst te je pričela cb 4. uri popc-ludne ob ogromni udeležbi obČ n tva, ki »e pa niti menilo ni za tropično vročino, ki e vladala mino1© nedeljo. Pevske to5ke, mogle in mešane zbore, je izvajalo »Kolo« z vidno skrbjo in ljubeznijo, kar je tem hvalevred-neje po večurni vožnji po toliki tropični vročini. Dražestna psvkinja »Kolac, gcBpica Marija Krebelj, je deklamovala Gregorčičevo »Domovini« finim nijansira nje m in plemenilim patosom, ki ni nikjer prekoračil dovoljen« meje. Burna pohvala je sledila tej veleptsa: slovenske ljubavi do domovine. Gospod nadučitelj Grahli pa je pozdravil občinstvo nastopnim pomembnim in s posebnim zanosom govorjenim nagovorom : Cenjeno občinstvo! Ni še minolo eno leto, kar smo ustanovili pri nas bralnD in pevsko društvo z imenom »Slovan«. Nameravali smo ves ta čas prirediti veselico sami, a uvideli Bmo, da nam tega samim še ni možno radi pomanjkanja pevskih in drugih moči. Zato smo naprosili za današnjo prireditev vrlo, Širokpen:no pevsko društvo »Kolo« iz Trsta, ki se je tudi odzvalo rade volje. Hvala mu ■zi to ! Pridruž lo pa fe je s'tmn tudi mnogo drugih tržašk h izletnikov, ki jih srčao po zdravljamo. Tudi društvom iz okoliše, Ko j.rivcem, šmar em. Kobjeglavoem, iz Braniče a vfeem drugim vdeležcncem kličemo: B >g vas i:vi ! Zahvaliti pa moramo tudi želez-n;«k) podjetništvo, ki nam je mnogo f>vi pomoglo v priredit sv današnje veselic*. Pred kakimi 35 leti vzbudili so ee med našim narodom rodoljubi, ki so pričeli skliceval po nzsi doxovini tabore in kdo ee ne spominja istih na šempaskem polju, v Vipavi, v Tolminu itd. Oni so bili seme, iz sater:h so verastla Eedanja naša tarcdna bralna, pevska in gospodarska društva. Saj so res narodna društva naša n rodna ognj šTa, cb katerih se cgreva vsako narodno srce. Oaa goj?jo lju\>ezen med člen-, vs: za enega eden za vseh. Čitanjem 1 stov in kn ig se goji izobrazba. l>Tuštva odpravljajo razne napake me 1 naŠ3 mladino, posebno javna ple*e, ki premnogckrat ns dosezajo svojega razve-seijujočega nameni. Z lepa pesnijo Be vzbuja čut do domovine ia dražega nam naroda. Kaj bi bili nas rojaki danes v tržaški okolici, kaj v Trstu, brez narodnih druš ev ? ! Kako gosto je posajena naša prelepa vipavska dolina ž njimi. Da, ptuici nas morajo danes občudovati, nas upoštevati in cen ti. Ali Slovenci emo majhen narod, obkoljeni cd neprijateljev o i severa in juea, ki naoa od nekdaj trgajo naš j rodno zemljo izpod nog. Le popačena inceia goia in voda, vasi in mest kažejo nam na potuj-oeai zemlji naše poao enje. Naši pradedje pa spe pod ledino večno spanje, v pottijčeni zemlji — UEoda ! ! Trpini fm o bili Sioveaci od starih čssov. Oi severa so sovražniki valili se v našo remljo : v eni r^k; so cam nosili križ, v <1rcgi meč i težki ptuji jarem. Bjrili s> se a8=i pradedje semi, brez n kakega zafčltai ia, n.kaVe pcmo*i cd nikjer. Ia čudo j*, da še i viaao. Le njihovi vstrajnosti ee mimo aa- Še ne ve imena. Prvega sta dva moža spremila v bolnišnico, ostala dva je pa od vedel tja sdravnik se zdravniške postaje, ki je bil posvaa k njima na pomoč. Najhuje je sedeč Fdbjan, o katerem sd zdravniki izjavili, da je le malo nade, da se ga reši. # # # Oni neananec, o katerem smo včeraj poročali, da je bil predvčerajšnjem predpoludne zadet od solnčarice pri skladišču »Silos«, je umrl, ne da bi se bilo moglo izvedeti kdo da je. # * * pobirat' novčiče sa prekoristno ntšo šolsko družbo. Odlor »Kola« je tej prošaji ustregel drage volje. Ia tako se bo na slavnesti dne 9. julija prvikrat v Trstu pobiral, zraven vstopnine, tudi novčifi za narodni kolek. Da slavno občinstvo bolj na tanko ob-vc stimo o stvari, ne znanjema, ds bodo v sredini med blagajno in pobiralci vstopnic poslovale gospe s narodnim kolekom. Nikdo ne bo siljea, da plača novčič za narodni kolek ; ali nadejati se smemo pa, da sleherni pomore drage volje dobri stvari ter da v ta namen podari enega ali tudi več novčičav. Na delo za našo mladino — sa načo bodočnost ! Nesreča na ttoijancih ali umor ? Is Novega mesta nam pišejo : Mi pa, ki nismo juristi in ne kriminalisti, [ a smo že a priori drugače sedili o tem dogodku, I a sicer: le posebni razlog je m :>ral Popoludne je pihal lihek veter. Kmalu po 6. konja kreniti s pota. Konj, tspi ga kaker uri smo pa imeli nekoliko viharja, ki je hočeš, ne pcjde v brc z dno. Konja sta b.la trajal kakih 20 minut. Viharju je sledil gotovo prisiljena nagloma krenti s mo5an dež, ki je pa trajal komaj pel ure. pota in ob gaber. Tu sta se zajezdila. Juršič 1 Neviht*. Tekom minole noči emo inceli bi bil moral vspričo preteče mu ceireče,' hudo nevihto. Okolu 2. ure je začel padati predno je sam kaj storil, na ves glas vpiti na J obilen dež, ki se je pa kmalo spremenil v pomoč. No, in če ga ni čul n hče drug, nje- grozen naliv, tako, da so se vse ulice kmalu gov »prjatelj«, ki ga je bil ravno šole sa- spiemenile v deroče potoke. V začetku je pustil, bi ga bil meral slišati. Da-'i grozno bliskalo in grmele. Ntkolikokrati se je Turka sploh kaj vprašalo o tem, to nam je tudi treščilo, in sicer enkrat v neposredni ni znano. Gotovo je le, da bi ee ga bilo bliž ni »Narodnega doma«, a nismo še mogli moralo! Vršilo se je rezsnje vrvi in jermen, zvedeti kje. Sadaj bo — uptmo — vročina Za rezanje vrvi pa treba menda neža. Za nekoliko pojenjala. rezanje y rmenov po hrbtu konj pa je treba Telika tatvina. Gospod Fran Pa ta, v prvi vrsti zlobnosti, ker js tak> rezanje atanujoči v hiši št. 8 v ulici T. Grossi, je popolnoma brez pomen1. Juršič pa — to si prijavil ainoČi na policiji, da eo mu naznani moramo zapomniti — ni imel ne noža tatovi ukrtdli mnogo dragocenostij in nekaj Kakor smo pozneje izvedeli, je Fabjan umrl že pol ure pozneje, ko je b.l prinešen v bolnišnico. Tudi stanje onega neznanega moža s postaje sv. Andreja, je jako t žko in skoraj bres nade. Tročina je še vrdao afrikanska. Toplomer je včeraj presegel 34. stopinjo Celzija. na trgu ssna, prilepil na zid v ulici delle Sette Fontane lepak, katerega naslov sa je glssl: »Gli anarehici al popolo« (Anarhisti ljudstvu) in je bil podpisan : »Gli anarchici (Dalje na četrti strani.) Borza* poročila 4ae 6. julija. Tržiška borza. Napoleoni K 1912— 19.15—, anglsike tira K-- do—— London kratek termin K V40 30—'240 60 Francija K 95.65-95.75 i talij s K 95 50-95 70 italijanski bankovci K —.— —• Nemčija £ 117.30—117.55, nemški bsnkovoi K--•-- avstrijska ednotna rent* K 100 33 100.60 ograt* kronska renta K S6 90 S7.30 Italii*««k» __ _ kreditne akcije K «57--t»fi9— državne železnice K 670--«>72-- L,ombr-^ ^ 8dil. Brez noža pa je nemožno rezati vrv:, ^————^—— i£DJLTic=: ali n: tkero etotako? ! On:, se mtnjo pa jermena. Več nego log eno je k a: re; »t ■ooe o La? videt;. <»ji pa. ki ni f torej, da je to d*lo m ^ral opraviti nek-io drug morali. nimajo srca do a- da ! 81cverpito ... I Al hoče tako šj dai^e h!1 Zdkaj ? 1 • Društvene vesti in zabave. Društvo ..Narodni dom včeraj 100.90 1C0 8S 119-35 10D-45 9275 117 35 97-0^ — 1639.— 657.no 240X2% 117.40 23 i9 19.12 «5.65 11.28 danes ieven JuršČa, ia da j.o tem takem Jurš.č ni bil B£m na l cu mesta. To izvajanje eamo društvo ^Edinost" V Trstu imata svoj H ceno li ' pa odgovarja prvo ns glavao vprašan e : JurSie skupni ur*d v »Narodnem (hmm. ur. Glorzio Državni dc g v papirju „ „ srebru Avstrijska re^ta v zlatu . „ kronah 4°/0 Avst. investic ska renta 3 V,°/, Ogmka renta v zlata 4®/0 rt „ kronah 4®(J 3i/ Akcije nacijonahie banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep ) — Francozka renta 991», italijanska renta 10l>0. španski ezterieur 90 37. akcije otomanske banke 592 —. Menjice na London 251.40. Pariz. (Sklep.) Avstrijska dr2avas ielezn « —.— Lombardl —o-dfic^na tnrika r«ntt 85 92 avstrij. zlat* ren 101 ~ ex, ogrska 4zl» renta 9u 25 ex. Lfinder1-- —.— torBk« nrsi e 133.25 parižkfc banka 13.65 ex, itaHiansk« marirt -jonalne akcije --.—, akci e tt " lmtc 15.76. Mlač "» L o n rf o a, (Skl*n> Konsollairao đr»u 90.11 , Lombardi 3 7, srebro Ž7— Španska renta 8 ).5/, t> lijanska renta 104.--, trfcni diskont, 13/V ononjiue u* Dunaj v --.— dohodki banke —izplačila bas* j —.—. Staloa. Tržna porcćlla 6. julija. Bndimreata. rkt. K IS 82 K 15^4: rž za okt. K 12.S1 do K 12 80 ; oves z- okt. od K 11.46 do 11 50; koruza z* julij K do K 15.—. F'Su«;*: nonudbe zadoatie. povpraševanje zbolj^ano, tendenca vzdržana. Proiaia 22.000 met. stot., z 1 5 s:o-tink višje. Oves trdno. Druga žita nespreaaeu eno. Vreme: vročina. , Ha vre. (Sklap) Kav* Santaa ROOii « -rage za tek. meses po 50 Kg 4l.3/4 frkt cs s^pt 45.—. New-York. (Otvo^' • • p. Kava Rio ta ' dobavp, nepravilno, nesprencenjeno, 20 stotink zvijanja. Prodaja : 16.0-0 v eč. HžmDstg. • r>op.'f Ka™ ^ansna averaca za aortember 36\ dec. 371/., za marec ter polit.! — za .iaj _ ^ ^ -- Stalno. — Kavu iiu c- viidr« loco 37—39 Javadaa realna 3:M0l/t ni 'A l n der . 41- 43. Hamburg. (Sklep) Sladkor sa julij '22.4.., -e nadalje dopuščati, d* aes p.ujec tlači, na ] n j ponesrečil! T j je bila takoj, in to Galatti 18, II. nadstr. Tu je urada-"k imc-no- za avgust^2.30 van h driš^ev, rtszun nedelj in prtznikov, j v^rne : oblačno. Sladkor tuzemski Centrifagal 5 cromu._fl?d. K 74*— do 7r*—, za mej-avgust Iv Ji*— do 75 — C ncassž in Melisitl promptno K 7j-7"i, za juli. a jrust K 75 — do 76 50. LioaUou. dimlfcor ie repe ll1/,,. d - zemlji ?! Ne in nikakor n«! Neši na- je iujj se 90dba vse javnosti. društva ssj pro-majo naš narod, naj Samo cl> sebi je dalie umljivr, di je vsaki dsn cd 4 do D1/* ure popoludne na !elu>J«.» za n ^ oiitiaek. La ta^o se rarstre | s dtj z.i nas kaj lahko tudi drugo vprašanje, r« zp »lago 6 eaom imenovanih d ruš te 7. Kar ee destaje društva »Narodni dom«, Bfeš. ma*err Sioveaij,i tužni ra-tjr r nje^fga I «'J. reržari raj te njero oe!o v oS:g!e,i !;oi že ^'►do^co-«i r>'e s nov ! Nfj vekl:kum a pe-n k;-m dentfn e deklamacije : Prcfct mora bit*, proat m-j rod. Na evi ženi j svoj gocpbd! P.j ve;e*ici je zapr cel ca slavnostnem prodoru živahen narodtn piea, z pet ob it ain udeležb . P-i gosulaeh ja je vrvelo i Pioiilei mera • ' a-tva, k ee je zabaval) ob prepeva n u I Čeau to posledn aic je mi in prijatelji-ih pogovorih. Bil je cof, ki se ga to lep dan, ki cam (Stane vsem v najpr;jet- ne more izneb:t . a*- em =:om cu. Siavno^t je vppela najlepše. Društvu „S ovai" čestitamo ca t m vspehu ; odi. ru društva, \/ a«ti pa nsdučitelju G rahli, u, pa treba itreSi najveće priznanje. Pr pomn:t: m 'a o a , di so tudi Ko-pr rei ziazali Trža^anom b-at*ko ljubav. O tem nam pomaga odbifo levo u'"o. Uradni list piše, da ga je moral udarit« « končam 86 v kratkem razpošlje vaem društvenikom j Staloo revolverja. L uJje si pa icnenja, da s tako- racunaki zakljuSek za leto 1004 Zaostala zvanim tr tei nom cd \oza. Ular«c je pr šel udnina za to društvo ee bo iz irjevala še le od zadei. Uho je odtrgano. (Pride še.) oi 1. januvarija t. 1. naprej, stareji zaonanki Služba cestarja je razp sana v Kamnem, P» 0e vsled sklepa zadn egs tbCnega zbora Sn. f a r i 1. K! z« tekoči 5 5D avgust 15 25. za sept.-oktober 15 25, z^ sept. december 1E\15 (ttiruo.f - fmenica za taSroc in aec 24.05, za avgust 2 J.—, za september-oktober 22.lO za sept -december 22 hO (t-dno). Moka za tekoči masec 30 d5. avgust oO.S), c« sept.-oktnber v stavbenem okraju" Tolmin. Prcšnje jo poslati popuate. Dežnikom, ki so se svoje čisno za- 29.95, ja ^ pt^- december rtfO d > julja okrajnemu gla7arstvu v Tolmin, vezali plačati kak delež in ki tega do sedaj j „aJ september-december 50.\4 za januvar - april tO ali uri.daika. V soriškem nadškofijskem deškem semenišču je bi o koncem šolakegs leta 71 gijer <• i v. Bolezen goriškega nadškofa mons. Andreja Jordana se olr*ča na bolje. Zdravniki so odredili lečanje z mlekom ter se aa- Na p< tu v S:anjel je pričakovalo pred dejaic, da ss rana v želode 1 popolnoma zaceli, K ra? vnepod učitrj Hoje Orožna nevihta je bila minoli po ede — na čemer sj e issrem z*hlvalil prid^ed- Ijek v kožjanakem okreju na Štsjerskem. n k »Ko'ic, g. Cotič, naglasivši, kako fo Največ škode je napravila v P.lstanju. Viher \s d 4«iao . alati v Koprivo Tržačizicm v je rszdjal deset hiš ter prevrnil vse kezoles. n*;x ie/m spom nu — a v mani gostilni 3 cerkvenfga stolpa je odnesel 3 metre visok so eietmkom p atrfgh i z bor n m zsjutrekom, železni krii 150 korakov dale5. Vihar je ki gi je .Kolo~ osUjalo z otš) pesmijo v izruval tudi mnogo dreves. Viharju je sledila vei.ao veselje zbranemu domačemu narodu, se toča. Narodni kolek. Ozirom aa pjziv odbora drutbe ev. Cirila in Metodija, naj bi druitva kolekoval« vse spise n ustopniee na Umrljivost v Trsta. Od nedelje 25« m. to. do vštete sobote 1. julija je umrlo 53 moških ia 41 ženskih, akupno 94 oseb, na- vese ce z narodnim kolekom, je odbor pev- 8Proti 78 v t€dnu Uga lel»- ske;s dro~*va »Kolo« «klenil, da »Kolo« oe Solnčarlca. Včeraj smo imeli zopet tri mor« u# reči tej scfr opravičeni želji, ker slučaje sjUčance. Prvi je bil 52 letni težak društvo te mora žrtvovati tolike svote, a Mihael Vouk, stanujoči v ulioi Crosada it. pob raaj« po novčiču ob takem navalu kak >r 13 — Pal je na tla idoč po ulioi malo pred bo gotovo na Javnosti pr hodnjo nedeljo, bi m težko moji> vršiti. Odbor »Kolac j« torej a^etovai rečenerau olboru, naj družba uvede zjl društva kolek po eno »totiako. 10. uro predpo u ine. Drugi je bil 44 letai ?f*s¥ Matej Fabjaa, stanujoči v ulici Cavazeeni It.' 6. Delal je pri tvrdki Juliue Polleck ia mm je mej delom v svobedai laki zgrudil bres Slavna nžaika žsnaka podružaies je pi zavesti na tla. Ob 2. uri poludne je pa pal naprosila odbor »Kole« naj isti dovol , da sa solndarco na postaji državne želeaniee pri »mejo dame rame kolekovati vstopnice in sv. Aadreju, neki 40-letni mež, kateremu se »Delavsko podporno društvo« priredi dne 13. avgusta t. J. običajno obletnici blagoslovljena društvene zafetiv?. Toliko na uvaževanje bratsk m drušsvc m. Slarnost »Kola«. O Ibor p »v. društva »Ki L« nam javlja, da je z ozirem na neznosno vročino sklenil sledeče spremembe: OJkod is pred gojzd či na siavco tne prostore bo ob S. mesto ob 4. uri popoludne, kaker je bilo določeio prvotno. Z ičetek slavnosti cb 6. mesto ob 5. uri popoludne, a blag«j na se odpre ob 4. ia pol mest j cb 3. in pol kakor je b.lo določeno prvotno. O Ibor »Kola« in odbor »Narodnega doma« pri sv. Ivanu storita vsa možno, da bo čim več sence. Najbolje pa bi bilo, ako bi bog Plutij storil kaj primernega s kako plchico. oktober-janu?ar ■ manira. 6tt— Vreme: oblačno. Porotno leđlMe. Včeraj §e je vršila kasenska razprava proti 19 letcemu Ivanu Co!ombint doma is Milj, in sc*r rani pregreŠka ičuvanja k sovraštvu mej družabnimi sloji potom razšir-jevanja proglasov anarhistične vsebine. Predsedoval je raspravi predsednik dež. sodišča, dvorni svetnik v t. Urbane ©h ; votanta sta bila sodai svetovalec Andrich i a sodni tajoik Parisin*'. D.žavno pravduištvo je aastopal namestnik državnega pravdaika ClaricL Branitelj t jftecci je bil pa dr. Robba. Dae 1. meja t. I. je l'olcmbio, po koo-čaaeaa socij slisti Sne® shodu, ki se je vršil Sprejemajo ae vsakovrstna dela posebnih načrtih. in Jiusttovaii cenit brezplačno in franko, -mi Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po melo nimkih cenah. -tOi'Oi O'iO'iOiiOtiOiiOKOKO nO > O-- cmr Tovarna pohištva m Aleksander levi JVfinzi ulica lesa Stv. 52. A (lastna HiSa). c ZALOGA: PIAZZA ROSMRIO (šolsko poslopje). Cen«, da m ni bati nobene konkurence. SpFejemajo se vsakovrstna dela tudi po ..^l^-c-cjco: posebnih načrtih, oceccccccc= Ilastrovan oenlk brezplačno In franke "V lOnOnOiiOii O 11 O i < O •1 O H O 11 O O i a Trie&tt« (Tržažki anarhisti). Pri tem delu je bil pa Colcmbina ralotil policijski agent Ha-nau ter ea aretoval. Pczaeje je bil Co-lombin spuščen na svcbcdc, a državno prtvdn stvo ga je tožilo radi ščnvanja. Na včerajšnji razpravi ee je toženec izgovarjal, da mu je bil one proglase izrcčil neki — njemu popolnoma neznan — elegantno oblečen mladenič, narcčivši mu, naj jih prilepi po zidovih in- po telegrafskih drogih. Dejal je, da je prilep.l dva izvoda, ne da bi bil prej prečital vsebine. Kakor priče sta bila zaslišana policijski agent Hainau, ki je bil Colombina aretoval, in policijski višji komisar Osti, ki je bil istega zaslišal po aretovanju in ga vzsl na zapisnik. Na to so bile prečitane izjave če nekaterih prič, a za tem je sodišče stavilo porotnikom eno glavno in eno eventuelno vprašanje : glavno, da je li kriv pregreška ečuvanja, a eventuelno, da je li kriv prestopka razdeljevanja tiskovin brez dovoljenja pblastr. Popotniki eo zanikali prvemu, a pritrdili m Tržaška posojilnica in hranilnica ===== — registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Caserma Štev. a, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon št. 952. Vhod po glavnih stopnicah. Hranilne uloge »prejema od vsakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0« Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Poeojiia daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5V,aU, na menjice po 6°/0, na zastave po 51/,0/,. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.-4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmodernije urejeno varnostno eelico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. - Pofttno hranilnični račun 816.004. - - S \s> m m m \P m m m KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje In čiščenje svetilk na plin ob Časa selitve. Neprekosljive A plinove mrežice. — Vsakovrstni pripadki na razsvetljavo, g _Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. drugemu vprašanju, valed česar je bil lombin obsojen v plačilo 50 K globa, roma 5 dni zapora. Co- czi ftirodii kolek je vdobiti pri spravi .Edinost" S to razpravo se je zaključilo drugo lf-t saje zasedanje porotnega sodiščs. Sicer ee je imela danes vršiti razprava Sagre Rumer proti Edvardu Cuttinu. A vtled izjav zdrav-n ka dra. \Vj1z a, ee je ta itzprava odgodila do oribodniega zasedanja, da se mej tem izvedejo neke potrebne poizvedbe. Zadnje brzojavne vesti« Dogodki v Rusiji. -Potemkin SOFIJA 7. B gireka šobka ladija »Na-dežia«, ki je včeraj dospela v VTarno, je 30 morskih milj južao od Se>*8 6tcpola srečala *• Potemking <, s kaferim je izmenjala strele. (t ii-om poroč.l »Nadežiec, se rabaja na »Po-temsiDUi rtzua iij>orn h mornarjev ktk b 200 eviliatov, med t mi tudi žsmke. FEODOZIJA 7. Na ukaz cb a^tnj eo prebiva!«* raeun *o^ako7 ia uradnikov, zapuši 1 rnepio. Pričakofit je, da bo > Pot°m kin« zrič?r streljal na mest). Rusko-japonska vojna. J&ponski mirovni komisarji. TOKIO 7. C3-»ar j* danea mirovne konj s .rje vtpre^el v avdijenc; ter se ol njih p slovi!. Francozka zbornica. PAKIZ 6. Finančni minister je pred o žjI proračun za leto l^CHj., ki je bil Da predlrg R uviera icroČen prt računski komi •iji, da bo mežao proračun rtš ti še pred zvršetkem !eta. — Rouvier vsprejme danes nemškega poslanika Ridolina. ^Ill7hn icpn mož z dobrimi spričevali, OIUZ.LPU I3tt3 ve&g slovenskemu, hrvatskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku. — Ponudbe administraciji tegu lista. Na prodaj je n\m lina -°1,rem kraju- vratar hiše 'Ji) ulice Giuliani. Naslov ]»ove mf|nn hektolitrov vinskih sodov v vsaki ■yVU velikosti od 5—70 hektolitrov pn-.laja po jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi, Krizevac. Denar na raznolao jm j»ja in na zemljišča <>d K 1000 naprej. Prodajo se mali kosi zemljišča. Naslov: „Trgovinska kavarna" ud 4—5. ure pop. Pnflen iHar ali inženjer hodnost. Oglasiti ee pri Živic in dr.i, trgovinska ulica št. 'J. Izvrstno molzno Kram sedaj četrto tele, proda Bezeg na Goćah pošta Vipava. Y nedeljo bo v^Gostilni Trošt" v Sfcortlji nad Rojanom od 5.—10. ure zvečer javni ljudski ples na podovih in v senci. — Vsak plesni komad le 5 nč. (10 st.). TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5 ■EBL07AKJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH KATALOGI BREZPLAČNO. naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico Alta Citta di Trieste v ul. Torrente št. 40 (nasproti gledišču Goldoni). Tam se vdobiva velika zaloga izgotovljenih oblek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve-vrste kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejšo novosti. Pekarna in sladčičarna z lastno tovarno biškotov Jran tampe TRST - ulica Molin Grande št. 32 - TRST 3 krat na dan svež kruh, raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, flne vina y buteljkah, sladčice itd. Sprejema naročbe za sladčice. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedenec. Trst - Carlo Goldonijev trg 11. - Trst. Zastopnic tovarne toles in motololes „Pucii". Napeljavam zaloga električnih zvončkov Izključna prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles ittl. Velika zaloga prlpadkov po tovarniških oonuh. TELEFON štev. 1734. Drogerija GUSTAV MARCO ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. IZZZZ Zaloga šip in steklenin. —-- Stanje hranilni h vlog: nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. 1 ■ v lastni hiši v Prešernovih u! 3. poprej M fetUBffl trgll ŽITO FGtOVŽa, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od S. do 1_. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 40/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Uentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog pop< '-n, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar ma; - :.iih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. poštne hranilnice Posoja se na zemljišča po 4 s/4°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. \a ta način se ves dolg poplača v (i-in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto <»% izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) i v aodcekih in v boteljkah, kakor tudi u ~ k^s&sa, — i* iz tovarne Bratov Reiniaghaua Steinfeld pri Qradcu. zaloga JSattoRljevc glcsshubkr vedno sveže kisle vode po zmorcib osnah on ANTCNU DEJA& junior TRST Via degli Artisti štev. 10. Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJKE so naše stiskalnice „ERGOLE" najnovejšega in najboljšega sestava z dvojno in nepretrgano pritiskalno močjo : zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse druge stiskalnice. HIDRAVLIČNA* STISKALNICA. Najl.oljSe automatično patentovane utn« brizgalnic«, ki delujejo same od sebe, ue da l.i jih l»ilo trel»a goniti. .;Syphonia" plugi, stroji: za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilniee za žita, AUMatiCEa bliZiaMca. čistilnice, rešetalnice. — Slamoreznica, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo. Izdelujejo in pošiljajo na jamstvo kot posebno najnovejžega izbornega uresničenega, najbolj pripoznaoega in odlik, sestava. grozdja. PH. MA7FARTH & Co. tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh državah sveta z nad 530 zlatimi, Brebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki * mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno. Razprodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani. lil ■I:«) mm ~ Stiskalnica © Caro & Jellinek © Trst ul. Romagna št. SS Trst. —TELEFON št. 1627 . PoimŽIlice: Dunaj, Budapešt in : Lvov. : Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. = Se priporoča za preskrbljenje seljenj zaprtimi blazinjenimi vozovi za pohištvo toli v mestu koli v tu- m inozemstvu. pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in = državne ^uradnike = Pošiljatve ysalre Trste po stalili nizki prevoznini. tr Proračuni brezplačno, — „SANU S" — novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. C O MINI, Trst Barriera 28 .^LAVLJA- sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodne zavarovanje na doživetje in smrt s zmanjšuj očimi se vplačili. "Vtak Član ima po preteku petih let »»cw pravico ao dividende. occsxc J „S I a v i j a" t H'- Tzajemna zaiamalna kanta ? Prafij. — Rezerrm rond 31,865.386*80 K, izplačane odštoinine: 82T737.159'57 E. Po velikosti drug* vmajemna zavarovalnica naše države m vseskozi slovansko-narodno upravo* ▼m pojaaalla «aja: Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje is čistega dobička izdatne podpore ▼ narodne in občnokoristne