GLAS NARODA
Jj The only Slovenian daily in the O ni ted States :«
list slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued every day except Sundays and Holidays

TKLKFON PI8AENS: 4687 CORTLANDT.	Intend as Second- Class Mattsr, September U, IMS, al the Post Office at Mew York, H. Y., under the Act of Congress of March 3, 187».	TELEFON FU	IABJU: 4187 CORTLAND!
NO. 189. — ŠTEV. 189.	NEW YORK, THURSDAY, AUGUST 13, 1914. — ČETRTEK, 13.AVGUSTA, 1914.	VOLUME X3	□2 -i LETNIM XZD
Nemci prepodili Francoze iz Alzaciie. Srbi operirajo v Bosni in Hercegovini. Kozaki pognali avstrijske čete nazaj.
NEMCI BODO ZAČELI OBSTRELJEVATI UTRDBE PRI LUE TTICHU S TEŽKIMI TOPOVI. NEMŠKI GENERALNI ŠTAB IMA SVOJ GLAVNI STAN V LUETTICHU. NEMČIJA JE KONCENTRIRALA VEČINO SVOJE ARMADE PROTI FRANCIJI. IZJAVA FRANCOSKEGA VOJNEGA MINISTRA. CIVILISTI ZAPUSTILI PRISTANIŠČA.
Princ Jurij ranjen?
SRBI SO POSLALI TRI ARMADE V BOSNO IN HERCEGOVINO. ČRNOGORCI JIM POMAGAJO. AVSTRIJCI ŠE VEDNO OBSTRELJUJEJO BELGRAD. "ITALIJANI LAHKO OSTANEJO V FRANCIJI". DVE NEMŠKI KRIŽANKI PRED CARIGRADOM. PAPEŽ JE TAKO POTRT, DA NE MORE OPRAVLJATI NOBENEGA DELA.
Nemčija in Belgija.	[toraj šestino obeh premaganih
Bruselj, Belgija, 12. avgusta J francoskih regimentov. NeruAka armada jt- začela prodi- Panz> Fr.aneiJa> 12' avgusta.— rati v sredino Belgije. l\>t, kate- ! lzJava>	J« i^alo francosko
ro si je izbrala, se še ne da na-
tančno določiti. Fronto tvorijo močni oddelki kavalerije. Belgijci so razstrelili več mostov. Neko poročilo pravi, da so ulanci u-kradli več kot dvajset milijonov niark. Belgijci so zagnali pri Ai-neffc dva regimenta nemških dragoncev nazaj. 152 mož je bi-lo mrtvih, 102 so pa ujeli. OIj trdnjavah v okolici Luetticha se še vedno vrše hudi hoji. Ker Nemci z navadnimi topovi niso mogli liočesar opraviti, so začeli obstreljeval i utrdite z težkimi poljskimi topovi.
London, Anglija. 12. avgusta. Sera ja dospela iz Iiotterdamu brzojavka, ki pravi, da je polk nemškega prestolonaslednika sain prekoračil reko Maas. O presto lonasledniku ni baje nobenega sledu. Prestolonaslednik poveljuje huzarskemu regimentu štv. ] ki jc v mirnem času štacioniran v Dancig.
Bruselj, Belgija, 12. avgusta. Nemški vojaki so utrdili v Luet-tichu samostan Svetega Srca in K* preuredili v glavni stan nemškega generalnega štaba. V samostanu so velikanske zaloge moke in drugih živil. Proti Ijucttichu prodira še en nemški armadni zbor.
London, Anglija. 12. avgusta. Dopisnik Exchange Telegraph Company v Rimu je sporoči!, da je podal general Stein natančno }>oročilo o 'obleganju trdnjave. Nemcev je padlo nad 20,000, število padlih Belgijcev pa ni natančno dognano. Dosedaj sc jc vzdržalo š»> vseh dvanajst trdnjav. — Nemški cesar noče — pravi general — da bi se po nepotrebnem prelivala kri. Če začnemo s težkimi poljskimi topovi streljati na utrdbe, ni mogoče, da bi se vzdržale več kot dva dni. Stališče Nemcev je precej težavno, ker so celo belgijske tolkli do zadnjega moža~
vojno ministrstvo, se glasi: — Razen malih spopadov, se dosedaj niso vršili še nobeni resni boji. Francoska infanterija je zavzela M ueHiausen, ker se pa poveljnik ni čutil varnega, se je u-maknil nazaj. Naše strategic-lie pozicije so naravnost izvrstne. Spopadi med nemškimi in francoskimi prednjimi stražami se neprestano vrše. Francoska vlada odločno zanikuje, da bi Francozi prej, predno je bila napovedana vojna, vdrli v nemško ozemlje.
Poveljnik 14. armadnega zbora, generallajtnant Isbert, je padel v boju z Nemci.
Poročila v nemških listih naznanjajo, da je padlo pri Alt-kirchu 20,000 Francozov. To nikakor ne more biti resnica, ker ni vsa tarnošnja posadka štela 20 lisoč mož.
Nemci in Rusi.
London, Anglija, 12. avgusta. Poveljnik ruske trdnjave Svea-liorg na Finskem, je pozval prebivalce, da naj zapuste mesto, češ. da ga bo začel sovražnik kmalo obstreljevati. Kusko brodovje je zasidrano pred Helsinfor»om, nemško brodovje pa straži uhod v Vzhodno morje. Nemci so baje izkrcali ob finski obali 40,000 mož.
Avstrija in Rusija.
London, Anglija, 12. avgusta. Časopis "Central News" je dobil iz Rima poročilo, da je vdrla v rusko ozemlje avstrijska ka-valerijska brigada, pa so jo ruski kozaki vrgli nazaj. Avstrijska kavalerija je napadla kozake in bi jih mogoče tudi zmagala, če bi jih ne spremljala artilerija. Ko je hotela avstrijska kavale-rija prekoračiti zopet mejo, je zašla v neko močvirje. PoročiFa naznanjajo, da so jih kozaki po-
leži 26 milj jugovzhodno od glavnega mesta Bosne, Sarajeva. Srbi so nadalje zavzeli bosensko vas Vardičo. Med Donavo in Savo se neprenehoma vrše spopadi med srbskimi in avstrijskimi' prednjimi stražami. Avstrijci še vedno obstreljujejo Belgrad. Poročila iz Zofije naznanjajo, da je bolgarska vlada za vse slučaje pripravljena.
London. Anglija, 12. avgusta. Neki tukajšnji list je dobil iz Niša poročilo, da nameravajo Srbi in Črnogorci vdreti v treh armadah v Bosno in Hercegovino. Prvi oddelki so že pri Plevi ju, severno od Novega Pazarja, prekoračili mejo. Ker je general Ra-domir Putnik obolel, je prevzel vrhovno poveljstvo general Janko vič.
Rim, Italija, 12. avgusta. — ČVnagora je napovedala razen Avstriji »tudi Nemčiji vojno. Vlada je izročila včeraj zvečer nein-šemu poslaniku v Cetinju listine, ki je takoj nato odpotoval v Berlin. Ta vest še ni potrjena in je že sama po sebi precej iievrjet-
ua..
Napoved vojne.
London, Anglija: 12. avgusta. Angleško zunanje ministrstvo je izjavilo, da so prekinjene vse di-plomatične zveze med Francijo in Avstrijo. Francoska vlada je naprosila angleško, da naj da av-stro-ogrskemu poslaniku v Londonu sledečo izjavo: — Ko je Avstrija napovedala Srbiji vojno. je začela brez vsakega izziva-
. nja oboroževati -tudi proti Fran-London, Anglija. 12. avgusta, jciji. Z ozirom na to je Francija
prisiljena z orožjem odgovoriti na pretil je od strani Avstrije.
ženske zgrabile za orožje.
London, Anglija, 12. avgusta. Vradno poročilo angleškega vojnega ministrstva se glasi:
Iz različnih brzojavk se da sklepali, da koncentrirajo Nemci svojo armado med Luxemburgom in Lmettichom. Ob ruski meji ima Nemčija primeroma malo vojaštva. Njen glavni namen je obračunati najprej z Francijo potem pa z Rusijo. To se ji bo tem lažje posrečilo, k$r mobilizacija ruske armade še dosedaj ni končana.
Nemčija in Francija.
Berlin, Nemčija, 13. avgusta. Nemci so pregnali skoraj vse francosko vojaštvo iz Alzacije. Včerajšnje poročilo pravi, da so morali Francozi zapustiti Muelhau-acn in vsa ostala mesta, katera so pred kratkim zasedli. — Pri Muelhausenu so vjeli Nemci de-t francoskih častnikov, 500 mož in zaplenili »tiri topove, deset voz ter veliko število pušk. Neka brzojavka naznanja, da so pri vasi La Garde vjeli Nemci tfi vojakov,
Petrograd, Rusija, 12. avg. — Pater Bulatovie, prejšnji gardni častnik in sedanji opat na gori Athos, namerava zopet vstopiti v rusko armado. Redovniško obleko bo še obdržal, in bo vodil vojake v boj kot so jih vodili menihi za časa križarskih vojsk.
London, Anglija, 12. avgusta. Berolinski dopisnik "Daily Tele-grapha" je sporočil svojemu časopisu, da so Nemci izgubili ob ruski meji veliko število vojakov.
Avstrijci, Črnogorci, Srbi
Rim, Italija, 12. avgusta. — "Corriere de la Sera" poroča, da so črnogorske čete zavzele Ska-der. Neka brzojavka iz Londona naznanja, da so zasedli Črnogorci goro Taraboš, ki leži tik Ska-dra.
Dunaj, Avstrija, 12. avgusta. Avstrijsko brodovje je blokiralo črnogorsko obal.
Nil, Srbija, 12. avgusta. — Na hercegovinski meji so se združile srbske in črnogorske-»čete ter sedaj skupaj operirajo. Srbska artilerija obstreljuje Gorazdo, ki
"Central News" je dobila brzo javko, da je srbski princ Juri ranjen. Ko je gledal obstreljevanje Belgrada, ga je zadel košček avstrijske granate in ga precej nevarno poškodoval. Zdravniki u-pajo, da bo ozdravel. Če se rana prisadi, utegne imeti zanj še zelo slabe posledice.
(Princ Juri je starejši sin kralja Petra. Rojen je bil leta 1887 in se je leta 190P 'odpovedal prestolu).
Papež.
Rim, Italija, 12. avgusta. — Papež je vsled vojne tako potrt, da ne more opravljati nobenega dela več. Zadnje dni je preživel v neprestani molitvi in premišljevanju. Vatikan se boji, da bi sveti oče od prevelike žalosti ne zbolel.
Razna poročila.
Atene, Grško, 12. avgusta. —, Nemški križarki "Goeben" in! "Breslau" sta zasidrani »pred Carigradom.
London, Anglija, 12. avgusta. Dopisnik je poslal "Daily Mail" sledečo brzojavko: Pred kratkim je bilo poročano, da je na nemškem torpednein čolnu eksplodiral kotel, vsled česar se je .potopil. Sedaj se je dognalo, da se je torpedni čoln zadel v mino, katero so položili Nemci. Švedski in danski parniki ne vozijo več v Severno morje, ker so Nemci vse dohode in morske ožine podmini« rali.
Bruselj, Belgija, 12. avgusta. Ker namerava poslati Nemčija nekaj svojih čet preko Nizozemske v Francijo, je vprašala belgijska vlada nizozemsko, kaj bo storila, če bodo Nemci prekršili njeno nevtralnost. Dosedaj ni dobila še nobenega povoljnega odgovora.
Soul, Koreja, 12. avgusta. — Sem je dospelo več Nemcev, ki pripovedujejo, da v pristanišču Vladivostok polagajo ruske kri-žarke mine. Mesto je zapustilo 150 nemških rezervistov in 1C5 civilistov.
London, Anglija, 12. avgusta. Jutri bo zapustil avstrijski poslanik Anglijo. Grof A. Mensdorff je opravljal na Angleškem neprenehoma 18 let službo avstrijskega poslanika.
Izpoved očividca.
London, Anglijar 12. avgusta. Neki nemški vojak je povedal dopisniku "Standarda" o bojih pri Luettichu sledeče: — Naše vrste so se vedno bolj manjšale. Kamor je padla sovražna granata, je nastalo grozno kričanje, ki je' pa kmalo potem vtihnilo. Ali ste že bili kdaj v 9gnju, ali ste že videli kdaj okoli sebe par sto razmesarjenih človeških itrupelj? Ne privoščim vam tega pogleda. Mo-1 derna artilerija je nekaj strašnega, modernim topovom se ne more postaviti nič v bran. Kdor še ni bil v vojni, ne ve kaj je vojna. Po mojem mnenju je veliko vojakov zastonj žrtvovalo svoje življenje. Poveljniki so nas poslali naravnost pred žrela ka-nonov. Na bojič.u je ležalo brez vsake pomoči kakih šest ur na stotine ranjencev. Nesrečneži so grozno trpeli, ker se niso mogli nikamor premakniti in ni bilo nikogar, ki bi jim dal požirek vode. Po noči so sanitejci »pravili mrtvece na kupe, jih polili s petrolejem in jih zažgali.	(
Avstrija se je uklonila. Rim, Italija, 12. avgusta. — Vsled energičnega nastopa italijanske vlade glede obstreljevanja Bara, katero je izvršilo avstrijsko brodovje in vsled kojega je zelo trpela italijanska posest, je dunajska vlada izjavila, da bo povrnila vso povzročeno škodo.
Odgovor na poslanico italijanske vlade je bil zadovoljiv, vendar pa bo Italija zahtevala, da je treba škodo nemudoma poravnati.
Rim, Italija, 12. avgusta. — Veliko se razmotriva v vladnih krogih o dejstvu, da je vložil svojo demisijo avstrijski poslanik v Rimu. Kot vzrok je baje navedel slabo zdravstveno stanje.
Velika demonstracija proti vojni.
Newyorški policijski komisar Woods je dal dovoljenje za veliko žensko parado, ki se bo vršila dne 29. avgusta in s katero bodo ženske protestirale proti vojni v
{'Evropi. Sprevod se bo pomikal po 5. Ave. do Union Square.
iiiiiiiniiiinn' ur1 luni
Pomoč Amerikancem.
Konzulatom in poslaništvom se je naročilo, naj najamejo parni-ke za ostale Amerikance.
Washington, D. C., 12. avg. — Ameriška poslaništva in konzulati v Evropi so dobili danes od zvezne vlade v Washingtonu pol-nomoči, da najamejo parnikc, S katerimi se bo prevedlo domov Amerikance, ki so vsled vojne zaostali v Evropi. Tozadevna na*-vodila je razposlal vojni tajnik Garrison kot načelnik vladnega komiteja, katerega se je sestavilo
v	ta namen, (»lasom navodil vlade lahko najamejo poslaništva in konzulati toliko ladij in parni-kov, da se lahko prevede vse za ostale. Upoštevati se mora v pi>
vi	vrsti nevtralna pristanišča. Posredovalci ne smejo zahtevat od potnikov nikakih višjih cen ter bo plačati le pristojbine kol jih predpisujejo parobrodne dru žbe. Opustilo se je prejšno misel da bi se odposlalo iz Amerike parnike.
Bojne ladij e Proti severu.
Washington, D. C., 12. avg.—
Vse velike bojne ladije, ki so se 'laj zasidrane pred V»*ra Cruzora se bo s 1. septembrom odpoklica lo ter se jih bo poslalo proti severu. Pri Hampton Roads bo prevzel poveljstvo podadmiral Fletcher. ker pre istega dne admiral
Badger v pokoj.
V mornariškem departmentu se jc zagotovilo, da nima ta od redba nikakega stika z vojno v Evropi, vendar pa se bo par ladi.i uporabilo za vzdržanje nevtral nosti.
Pošta za Evropo.
Italijanski parnik "Caserta", ki odpluje danes iz New Yorka v Napol j, bo vzel tudi pošto za Avstro-Ogrsko, Nemčijo in druge dežele.
Dementi rumunskega poslaništva.
London, Anglija, 12. avgusta. Tukajšnje rumunsko poslaništvo je danes odločno dementiralo vest. da se namerava Ruinunska pridružiti Avstriji in Nemčiji ter nastopiti proti Srbiji. Izjavlja se. da se tičejo vse vojaške odredbe Ruraunske le zavarovanja meje.
Rezervisti jemljejo prvi papir.
Odkar divja v Evropi vojna, se je zelo pomnožilo število onih, ki nameravajo postati državljani Združenih držav. Oglašajo se v prvi vrsti Avstrijci in Nemci, a tudi Rusi, Angleži in drugi.
Canada straži svoje električne naprave.
Niagara Palls, Ont, 12. avgusta. — Canadska vlada je odposlala k električnim napravam oddelek vojaštva. Naprave preskrb-Ijajo 40 mest in krajev v Ontario z gonilno silo in svetlobo. Zastra-žilo se je naprave z ozirom na vojno.
Finske vasi v ognju.
Stockholm, Švedsko, 12. avgusta. — Kapitan nekega parnika. ki je dospel včeraj sem, je sporočil, da je ob finski obali vse polno vasi v plamenih. Tudi trdnjava 1/ibava gori. Kapitan je slišal streljanje in sklepa iz tega, da so Nemci napadli s suhega in morja trdnjavo. Rusi so zažgali mesto Windau, ker nočejo, da bi padlo Nemcem v roke.
Bitka pri Tirlemontu.
Pari*, Francija, 12. avgusta. — Francosko vojno ministrstvo je danes naznanilo, da se bije v bli zini Tirlemonta, Belgija, vroča bitka. Sedaj se bojujejo samo Belgijci in Nemci, toda prvim bodo prišli v kratkem še Angleži in Francozi na pomoč.
Iz Bruslja prihaja primeroma malo poročil.
Stotisoč angleških prostovoljcev.
Rim, Italija, 12. avg. — Lord Kitchener, novi angleški vojni minister, je odredil, da se ustanovi nov armadni zbor prostovoljcev. Štel bo 100,000 mol
Nemci v Canadi.
Njihove interese v Canadi bodo ščitili ameriški konzuli. Avstrijski podaniki.
Washington, D. C., 12. avg. — Kakor znano je prevzela ameriška vlada varstvo in zastopstvo Nemcev in Avstrijcev, ki se mudijo v Canadi. Glasom navodil, katera ie je poslalo vsem ameriškim konzulatom, so nemški in avstrijski podaniki upravičeni do iste zaščite kot so jo deležni Angleži v Evropi od strani ameriških konzulatov.
Pričakuje se, da se bodo ameriški konzuli v prvi vrsti zavzeli za one nesrečneže, katere se je v najhnih, nevtralnih deželah aretiralo kot ogleduhe. Konzuli bo do morali skrbeti v prvi vrsti za to, da se. bo stavilo te ljudi pred *edna sodišča.
Rusija in Bolgarska.
Sofija, Bolgarsko, 12. avgusta, luski poslanik Savinski se je dales dolgo časa pogovarjal s krajem Ferdinandom. Med drugim mu je tudi rekel, da je Rusija prepričana, da bo ostala Bolgarska nevtralna. Če se to zgodi, ji bo Rusija zelo hvaležna in jo bo po vojni bogato odškodovala. V dučaju, da pa stopi Bolgarska na stran ruskih sovražnikov, naj si sama sebi pripiše posledice. Kaj nu je odgovoril kralj, ni nikomur <nano. Ljudstvo je odločno proti Rusiji in zahteva takojšnje vojne ■i Srbijo. Časopisje pravi, da so Srbi izdajalci, ker so v zadnji balkanski vojni prekršili pogodbo in udarili na Bolgare.
Amerikanci bodo prišli domov preko Napolja.
Washington, D. C., 12. avg.—
V	državni department je došla vest, da se je določilo Napolj kot shajališče Amerikancev, zaostalih v Evropi. Iz tega pristanišča se bodo vrnili domov. Prevoz bode preskrbela v prvi vrsti Sicula-Americana ter bo odplul prvi parnik dne 15. avgusta.
Nevtralnost Italije.
Parizf Francija, 12. avgusta. — Italijanski poslanik na Francoskem, Tommase Tittoni, je dal danes nabiti na poslaniško palačo in po onih delili mesta, kjer stanujejo Italijani, plakate sledeče vsebine: "Italija je proklamirala nevtralnost in bo tudi gledala, da se bodo vsi tozadevni predpisi strogo izpolnjevali. Italijanom se ni treba ničesar bati. Oni, ki so v Franciji, naj v Franciji ostanejo in naj bodo brez skrbi."
POŠTNA ZVEZA MED ZDR. DRŽAVAMI IN AVSTRIJO.
|f Naše prejšnje poročilo o pretrgani poštni zvezi med
V	Z dr. državami in Avstrijo ne odgovarja povsem resni-
Jf ci. Pošta prevzame pisma ter jih skuša spraviti na-flf prej s parnikom kake ne-3f vtralne države. Ne prevza-me pa odgovornosti za pri-poročena pisma in denarne lf posiljatve, kar naj vzamejo rojaki na znanje.
Vse postaja dražje in kongres bo započel korake, da se prepreči nadaljnje podraževanje.
Washington, D. C., 12. avg. — V resoluciji, katero je vložil danes poslanec Howard iz Georgi-je, se poživlja justično oblast, naj sporoči, kakšne korake hoče započeti prorti dozdevnim načrtom velikih trgovcev z živili, ki nameravajo podražiti vse stvari. Istočasno se je naročilo trgovskemu departmentu, naj poroča, koliko živil se je ekfjportiralo od časa, ko se je pričela evropska vojna.
V uvodu k resoluciji se glasi, da so porabili trgovci evropsko vojno le kot pretvezo, da zvišajo samovoljno cene.
Poslanec Kahn iz Californije jo naznanil, da bo vložil predlogo, glasom koje bo kaznjivo, ako se bosta dva trgovca domenila ter sporazumno zvišala cene.
Stavkarji brez strehe.
Nanaimo, B. C., 12. avgusta. — Požar je uničil kraj >South Wellington, šest milj od tu. kjer se nahaja glavni stan Pacific Coast Coal Mine Co. Vsled požara je brez strehe 350 ljudi, ki so povečini premogarji ter stavkajo že nad -eno leto. Povzročena škoda znaša $50,000 ter je le v majhnem obsegu pokrita z zavarovalnino.
Doadevna morilka.
Freeport, L. I., 12. avgusta. — Tu se je raznesla vest, da je ne ka ženska v Buffalo priznala, da je dne 30. junija ustrelila Mrs Bailey v sobi dr. Carmana. Dr. Carman in njegov odvetnik se mudita sedaj Buffalo, da izvesta, kaj je resnice na tej vesti Mrs. Carman se nahaja v Niagara Falls v nekem sanatoriju, ker je Btrasno nervozna.
iiHr
V New Yorku postaja draginja z vsakim dnem večja.
Trgovci so podražili cene za skoro vsa živila ter izjavljajo, da se je moralo to zgoditi z ozirom na prekinjeni izvoz. Zagotavlja se, da ne bo mogoče tekom enega meseca dobiti nikakih citron. Pričakuje se, da se ho tudi podražila moka in kava. Slednja v prvi vrsti raditega, ker hoče vlada naložiti nanjo vojni davek.
Župan Mitchel je naznanil, da bo imenoval komisijo, ki bo preiskala, jili ni podraženje živil ,u-metno in vprizorjeno od trgovcev v lastnem interesu. Župan nima seveda nobene pravice, da bi -ic* guliral ceno živil, vendar pa upa, la bo komisija moralno vplivala na trgovce, ki so dosedaj samovoljno zvišali cene.
Mehikanci so ustrelili 35 duhovnikov.
Monsignore Freri v New Yorku je dobil včeraj iz Laredo, Tex. brzojavno poročilo, glasom kojega so konstitucijonalisti v San Luis Potosi ustrelili 35 katoliških duhovnikov.
Ustaja v Ecuador ju. Guayaquil, Ecuador, 12. avg. V obrežni provinci Manabi je izbruhnila ustaja. Vlada je poslala na lice mesta čete, ki naj bi zatrle upor. Narodno-gospodarske razmere v Ecuadorju so vsled vojne v Evropi zelo trpele in temu vzroku je tudi pripisovati izbruh ustaje. Kongres, ki zboruje v Quito, si je danes izvolil predsednika in sicer v osebi Augusti-na Ca bezaš.
Odgovor]
vsem onim, ki so nas vprašali glede varnosti deaarja, naloženega v Mestni hranilnici ljubljanski ter drugih hranilnicah in posojilnicah v starem kraju za časa sedanje vojne.
Kakor hitro je napovedala Avstrija Srbiji vojno, so prenehali vsi denarni zavodi v Avstriji z izplačevanjem vlog, in sicer za nedoločen čas. Raditega ni mogoče niti iz ene niti iz druge posojilnice ali hranilnice dvigniti v tem času denarja. S tem pa nikakor še ni ogrožena varnost vlog.
Vsak vlagatelj ve, da izposoju-jejo denarni zavodi vloge strank na posestva, poslopja itd. Ko je izbruhnila vojna, so pričeli vlagatelji trumoma dvigati denar. Hranilnica pa nima vedno toliko gotovega denarja na razpolago, da bi zadostila vsem zahtevam. Da obvaruje torej zavoda propada, vlagatelje pa izgub, ji ni preostalo nič drugega kot ustaviti plačila.
Kdor ima hranilno knjižico, naj jo dobro hrani. Denarja sedaj ne more dvigniti in dokler se razmere ne izboljšajo, tudi tvrdka Frank Sakser ne more posredovati pri dvignjen ju denarja, naloženega v hranilnicah in posojilnicah v starem kraju.
FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New £ork at A
glas narodi; 13. avgusta, 1911
GLAS NARODA" Izvirna poročila o dogodkih nepozabnega dne na Slovenskem.
Daily.) Owned »ud published by the
Publishing Ca
mrpOMtiOQ.)
r&ANK SAKSER, President. JANKO PLEŽKO, Secretary. IOUIS BENEDIK. Treasurer.
corpora tic addressee of above officers : 81 Cortland t Street, Borough of Man-) battan. New York City, N. Y. ,
la eelo leto velja hat za Ameriko in
Canado........................$3.00
pol leta....................... 1.50
,M Mo xa mesto New York........ 4.00
ista sa mesto New York ... 2.00
■a vac leto...........4.60
" pol leu............. 2.65
" cetrtleta............ 1-70
"GLAS NARODA" Uhaja vsak dan faviemii nedelj in praznikov.
■GLAS NARODA"
("Voice of the People") •very day except Sundays aoi Holiday«. Subscription yearly $3.40.
t
brea podpi-» in osobnosti se ne
priobčujejo. naj se blagovoli potiiljati po — Money Order. Plri spremembi kraja naročnikov pro-enrvo, da se nam tudi pr^jinj« MvaliUe naznani, da hitreje ___najdemo naslovnika.
DefNeom in pefljatvam naredite U r _
•GLAS NARODA" 9
t Cortland t St., New York City.
Tslefan 46d7Cartlaadv.
444
Nemški cesar.
P.»ti trm -naslovom je priobčil •fwyoritki n«-tiiški list "Staats-Xeitunf" članek, v katerem se akuša rešiti čast nemškega cesarja. V članku se glasi: "Neruskega cena rja se ne more ločiti od nemškega naroda." Viljem II. se je baje vedno gibal v okviru ustave, ni nikdar povzročal j>ogromov iu drugačnih klanj ter je vedno kazal izvanredue simpatije do Združenih držav.
Nekaj teh trditev je resničnih, druge so p« vse brez vsake podlage. Napačni so tudi vsi poskusi tega lista, s katerimi se skuša identificirati interese nemškega naroda z onimi cesarjeve osebe. V resnici je stvar prav tako kot o dozdevni harmoniji med kapitalom in delom. Resnica leži v ravno nasprotni strani. Kar koristi cesarju, Škoduje narodu, kar rsar, izgubi širša masa
Dan sv. Ane, ali 26. julija 1914 bode ostal našim rojakom v stari domovini do smrti v nepozabnem spominu. Kakor znano, je tega dne avstrijska vlada odpoklieala pod orožje vse moštvo od 24. do 42. leta, namenjeno za vojno proti našim rodnim sobratom na srbskem ozemlju.
O tem nepričakovanem dogodku se je tudi sera v Ameriko po-
pešpolka sta že odšla ob 11. uri proti Italiji; drugi gremo pa danes ob 11. ponoči. Prišlo je to kar naenkrat in nepričakovano. Nekoliko sem razburjen. — Fantje vriskajo in pojo vojne pesmi — vmes igra vojaška godba. To me veseli, da sem bil pred enim tednom na dopustu doma; uboga mati bodo gotovo žalostni, a jaz ne morem pomagati. Danes so
ročalo brzojavnim potom, vendar brzojavno poklicali rezerviste in
gredo že notri letniki 1909 in 1910.
Sprejmite torej tam v daljni tujini bivajoča brata in sestra ter ostali moji morda zadnje najsrčnejše pozdrave. Pišite mi kaj kar na stari naslov v Celovec, ker potem že pošljejo pisma za nami. Ako bom imel kaj časa, pišem tudi jaz vam.
Vas poljublja vaš zvesti brat N. N., korporai.
Z Bogom!
■idol trod Do
ia.
ike meje pa gre pravzaprav interesna skupnost Ilolirn-xollerncev z nemškim narodom?
"Staats-Zeitung" piše, da seje napovedalo vojno glasom določb nemške ustave, ker je bila Nemčija napadena in ker stoji celi netnški narod za svojim "vojnim gospodom Kdo pa je napadel Nemčijo? Dosedaj že ni nikdo slišal o tem, da je bila Nemčija napadena. Napovedalo se je vojno edinole raditega, ker je Rusija mobilizirala ter ni hotela pustiti mobilizacije kljub pretnji Nem čije. Kako pa je z rusko mobilizacijo. je razvidno iz poročila, da rabi Rusija celih šest tednov, da mobilizira vse svoje čete.
V tem postopanju nemškega cesarja leži primera, kako si on po svoje razlaga ustavo. Vsled strahopetnosti nemške buržuazije pa se rnu ne upa nihče postaviti po robu in on dela lahko, kar se mu zljubi.
Resnica je, da je državni svet dovolil zahtevane svote za vojno. Ne sine se pa pozabiti, kako se je izvršila ta dovolitev. Kakor hitro je bila proglašena mobilizacija, so bile preklicane vse ustavne ga rane je (jamstva) in vsakemu, ki bi se zoperstavljal, je grozila smrt.
Nemški narod kot tak je proti militarizmu. Zmagala pa je vojna stranka raditega, ker je — z izjemo demokratičnih poslancev — celi državni zbor le marijoneta v rokah nemškega cesarja, ki si prisvaja oblast, katera mu ne gre.
IČČEM DEKLE
za pomoč v kuhinji. Katero veseli, naj se pismeno ^avi. Plača od $15 do $20 mesečno. Naslov: Frank Tišler,
Norwich, Pa.
pa o podrobnostih mobilizacije na Slovenskem niso pisali obširno nit i domači ali starokrajski listi, niti inozemski. V takih slučajih moramo vedno upoštevati strogo cenzuro vlade.
Gotovo pričakuje marsikdo izmed vas vsaj nekaj vrstic iz starega kraja; morda od očeta, matere, brata, sestre, svaka, prijatelja itd., a pisma le ni. Vsled homatij v Avstriji najbrže tudi ne bo dobivalo več naše uredništvo starokrajskih listov. To je v resnici hud udarec za nas vse. osobito v teh kritičnih trenutkih.
K"r vemo, da bodo podrobna ali privatna pismena poročila o tej mobilizaciji nase čitatelje gotovo zanimala, prinašamo danes na tem mestu nekaj izvirnih poročil o žalostnih prizorih, ki so se odigravali dne 26. julija 1914 v stari domovini. Morda je dobil še kdo drugi kako pismeno obvestilo o splošni mobilizaciji na Slovenskem? Uredništvo našega lista bi rado priobčilo vsa slična pisma, ki bodo našo slovensko ameriško javnost gotovo izredno zanimala. Prosimo torej dotični-ke, naj nam blagohotno dopošlje-jo ona pisma za objavo. Osebnosti v pismih bomo izpustili ter pisma vsakomur vrnili nazaj.
Prvo pismo, katero prinašamo v izvirniku ali dobesedno na tem mestu, je pismo slovenskega vojaka, ki ga je pisal svojemu bratu semkaj šest ur pred odhodom na vojno. Pismo se glasi:
Celovec. 26. julija 1914. Dragi mi brat!
Naznanjam ti, da smo danes mobilizirani. Brusimo orožje in se pripravljamo za odhod. V šestih urah se že odpeljemo proti meji; kakor slišim, menda proti Kotoru. Dva bataljona našega 17.
vedno lažje, ker ga je nosilo upa- princesa Žita jo je pa navadno nje na svojih krilih. Konečno sta spremljala.
prišla ven iz gozda. V jutranjem Vitka, gibčna postava, fini o-solncu se je razprostirala pred val obrazka, sanjave oči, temno njima zelena planjava.	' plavkasti lasje, vesela, vedno na
"Zunaj sva!" je dejal tujec, smeli pripravljena princesa Žita "Gozd, skozi katerega si moral je bila takorekoč vzor prinčevske iti. je bil gozd trpljenja. Ne po- neveste. Bila je zelo izobražena zabi tega nikdar! Sedaj pa od- in zato se ne sme nihče čuditi, da loži svoje breme."	'je brhka, mala sorodnica očarala
Mladenič je vrgel hlod s svojih princa, ko jo je prvič zagledal v ramen in je vprašal:	j domačem salcnu ob obisku svoje
"Kdo si ti, ki si me vodil tako babice nadvojvodinje Marije Te-iepo?"	'režije. Nadvojvoda Karel Fraric
"Jaz sem Delo!" je odgovoril Jožef je nato skrbel, da je prin-tujec in izginil.	jceso Žito večkrat videl bodisi v
-------------— 'palači Karela Ludovika ali pa v
palači Leopolda Salvatorja. Ko se je princesa Žita pred pustom udeležila prvega dvornega plesa, je bil tudi nadvojvoda Karel Franc Jožef navzoč, ki jo je ta-Princesa Žita Parmska ni bila ko odlikoval, da je skoraj le sa-Dunajčanom in veliki javnosti jmo žnJ° P^sal. Kmalu se je pre-znana in čuli so nrvič njeno ime, seliIa farmska vojvodinja na ko se je izvedelo, da jo snubi &ra(1 Pianore> » kmalu, poleti 1.
0 bodoči avstrijski cesarici.
Svibno pod Kumoin, 27. jul. Ljuba sestra!
Najprvo te prav lepo pozdravimo vsi skupaj ter ti naznanjamo žalostno novico, da je izbruhnila pri nas krvava vojna. Včeraj, na sv. Ane dan, ali 26. julija, je bila na znani božji poti na Zaplazu velika slavnost in tako so šli tja tudi naš oče, mati in brat Fran-celj ter nekaj sosedov iz drugih vasi. Kar nenadoma v cerkvi na Zaplazu pridejo orožniki in začno pobirati fante za vojno. Ta strašna novica jih je zelo iznenadila. Preje godba, veselo petje in po-trkavanje zvonov se je naenkrat spremenilo v žalost; ogromno ljudstva se je naenkrat razšlo vsak na svoj dom. Se isti večer se je raznesla vest: od 24. do 42. leta morajo vsi možje in mladeniči v 24 urah tam biti. Šlo je skoraj polovico naše fare; podlo-ška dva, naš oče, Zidar iz Sel in veliko drugih.
Lahko si misliš, kako nam je bilo pri srcu ob poslavljanju. Oe nam bodo oče kaj pisali, kako se imajo, ti bomo že sporočili. Sedaj pa ne morem več pisati vsled prevelike žalosti.
Z iskrenim pozdravom od vseli naših domačih.
Tvoja sestra N. N.
Z Bogom!
1911 sta se pripeljali tja nadvoj-vodinja Marija Jožefa in njen
nadvojvoda Karol Frane Jožef. Kakor je cvetela na tihem ob Starnberškem jezeru rajna cesa- sin nadvojvoda Karel Frane Jo-riea Elizabeta in je postala zna-!žef> ki sta zasnubila Zito. V ma-
na širši javnosti šele, ko se je s:lem rodbinskem krogu se je sla-
je post
Je
cesarjem Franc Jožefom I. zar <"i!a. tako tudi širša javnost ni niti slutila, da postane še Žita Najmanj so to mislili tisti, ki so kdaj bodoča avstrijska cesarica, tolikrat v Dunajskem Gozdu (Wienerwald) na solneiiatih livadah srečali skupino veselih smejočih in povajoeih deklic. Ne daleč od Dunaja v Reielienaiiu je bila njena domačija v gradu Schwarzau jmrmskega vojvode Roberta Farmskega, ki je živel ločen od sveta tu le svoji veliki rodbini.
Gozd trpljenja.
Srbska pravljica.
Z0LA3I NAJ SE
SO&&AK, ki je bival] ni£ za svojim vodnikom, preje v Milwaukee, Wis., na u-
Dobiti
i 'je", je rekel mladenič konečno { in se ustavil.
"Pot je dolga, a tvoje noge so j slabe", je odgovoril mož, "jaz te J ne morem več spremljati. Toda I čez nekaj časa prijezdi tod mimo Neke temne noči je stal mlade-j popotnik. Tu imaš meč in vzemi | nič ob robu gozda. Obdajalo gaj mu konja, ki te ponese dalje." je visoko drevje in gosto grmov-j "Gorje mi!" je kriknil mlade-je, z ostrim kamenjem posute po- i <lič. "Kdo si, ki mi svetuješ kaj ti so se križale na vse strani. Spo -tako groznega?" četka je korakal mladenič hitro j "Imenujem se Zločin!'* s povešenimi očmi in globoko za-J "Proč od mene!" je zaklical mišljen. Niti opazil ni, da se gozd | mladenič in se vrgel na" tla. Začini dalje bolj gosti, dokler ni pa-1 slišal je za seboj peklenski kro-del preko neke korenine. Sedaj hot. v naslednjem trenutku pa je je šele spoznal, da je zašel ter da i zopet bil sam. A že sta stala pred je v grozni puščavi. Urno je vstal njim dva človeka.
in hitel naprej, sedaj po tej, sedaj po drugi poti, da bi čim preje prišel iz gozda. Toda vse zaman.
Blodeč po gozdu, jc zapazil, da je zopet tam, kjer je bil najprej. Tukaj je legel na tla, moči so mu omagale, lakota ga je začela moriti. Pokril si je z rokama obraz in je začel glasno vzdihovati. Ko je zopet dvignil glavo, se je zdrznil : Pred njim so stali trije moški, ki jih doslej ni bil opazil. Prv i je nosil z zlatom vezeno obleko, pas pa mu je bil obsut z dra-
"Kaj delaš tu?" sta ga vprašala.
"Umiram, usmilita se me!"
"Česa želiš!"
"Da pridem čimprejc iz tega gozda."
"Kdo izmed naju naj te vodi?"
Mladenič si je izbral onega z rdečim pasom. Molče ga je neznanec prijel za roko in ga je odve-del s seboj. Čez dolgo časa sta prišla do brezdna, odkoder je bilo slišati jok in zdihovanje. Mladenič je zopet omagal in je ječal, da ne more dalje. Črni neznanec
gimi kamenji. Drugi je bil ogr- pa je dejal:
njen v črno haljo, prepasano z rdečim pasom. Tretji je nosil višnjevo haljo, okoli pasu pa se mu je ovijal kožnat pas, v močni roki je držal sekiro.
"Kaj delaž tukaj?" so ga vprašali vsi trije obenem.
"Umiram", je odgovoril mladenič, "usmilite se me!"
"Česa želiš?"
"Samo po tem potu moreš iz gozda. V tem brezdnu je smrt in ta te reši vseh muk."
"Joj meni! Kdo si, ki mi svetuješ to?"
"Jaz sem Obup!"
"Proč od mere!" zavpije mladenič in se zgrudi na tla.
Ko je zopet odprl oči, je stal pred njim oni tretji mož v višnje-
"Želim, da pridem čimpreje iz:V halJi in s Eekiro v roki- DeJal tega gozda."	'
"Izberi si enega izmed nas, dal <<P°jdi z men0J' mladenič! Dol-ti pokaže pot."	tvoJa Pot polna muk; to-
Mladeniču je najbolj ugajal;da kdor trPi> temu P°jnaga Bog." oni, ki je imel zlato vezeno oble-; Vesel Je se*el mla<ienič neznanko, zato je dejal: "Tebe sem si>cu v roke ln Potem ie izbral."	; pred njim. S sekiro »je delal pot
Mož v zlati obleki se je nasmeh-jskozi nil in je prijel mladeniča za ro-J <<Tu zadeni si hlod na rame!" ko; ostala dva pa sta izginila.' j« ukazal neznanec. Hitrih korakov je stopal mlade-. Mladenič je ubogal, dasi je bil
Dasi-, truden in ga je mučil glad. Kma-ravno sta hodila £e več ur, stajlu se je začel gozd svetliti, mlatila še vedno v foedu. v jdenič je postajal dim-dalje vete-,
Tu so vojvodov i otroci živeli veselo in zadovoljno, med igro in športom so se izobraževali obda-j 2ii od naravnih čudežev. V detin-ski dobi so že znali princi in princese s puškami ravnati, krotiti konje. Bili so dobri znanci in znanke kmetov in kmetic v okolici. a širši svet jih ni poznal. Kolikokrat so se vozili Parmski o-troci v z zelenjem "okrašenih sta rili kočijah mimo dunajskih izletnikov, ki so jih veselo začude-* no pozdravljali in njih pesmi po vzetih po kmečkih pesmih, občudovali. Nihče teh Dunajeanov in Dunanjčank ni slutil, da je čul koncert, pod milim nebom, v katerem je soprepevala bodoča avstrijska cesarica in to tem manj. ker so Dunajčani osobito na nadvojvodo Karla Franc Jožefa vedno pazili.
Nič čudnega! Saj ko je bil povit v plenice, so že v njem videli bodočega cesarja. Ko so uredili prestolonasledsko vprašanje tako, da bo bodoči prestolonaslednik nadvojvoda Karol Franc Jožef. je širšo javnost zelo skrbela poroka bodočega prestolonaslednika. O tem se je govorilo ravno tako v salonih visokega plem stva kakor 'tudi v meščanskih gostilnah. Morebiti govorica ni nobenega priča zaročila tolikokrat, kolikorkrat je princa Karla Franc Jožefa. Vse za zakon sposobne princeze raznih evropskih dvorov so že ljudje za njegove neveste proglasili, tudi cesarjevo vnukinjo hčerko rajnega prestolonaslednika Rudolfa so imenovali, dasi je bila pet let starejša in se je veliko prej kakor Karol Franc Jožef s princem Otonom AVin-dischgraetzom poročila. Znali so pripovedovati, da to poroko sivolasi cesar želi, ker bi tako prišli na prestol njegovi neposredni potomci. Vsak vladarski obisk na Dunaju je izprožil nova ugibanja, a skrbni Dunajčani pa Du-najčanke, ki so povsodi iskali bodočo cesarico, pač niso mogli slutiti, da prebiva tako blizu Dunaja. Ko si je nadvojvoda Karol Franc Jožef že izbral svojo nevesto, ga je govorica zaročila s hčerko nemškega cesarja. Ko so oficielno proglasili njegovo zaroko s princesinjo Zito Parmsko, je novica udarila kakor bomba, in kar verovali niso, da je to res. Nato je pa vse povpraševalo, kdo je ta zakon povzročil ali politika ali poredni bog ljubezni? Kmalu se je pa dognalo, da je tu poredni Amor posredoval.
Mali ljubezenski roman se je izigral v tihi palači rajnega nadvojvode Karela Ludovika, kjer jo je nadvojvoda Karel Franc Jožef prvič videl. Princesa Žita je namreč večkrat prišla v palačo nadvojvode Karla Ludovika, ker sta si obe rodbini v sorodu. Babica nadvojvode Karla Franc Jožefa je namreč teta pricese Zi-te in ce je kdo Parmčanov prišel na Dunaj, je vedno tudi svoje sorodnike obiskal. Osobito od L 1907. nadalje, ko je umrl vojvoda Robert Parmski, je obiskala
mi, se bodo morali vrniti nazaj v Ameriko, ne da bi kaj opravili. Tako v Parizu kot v Londonu se jim je izjavilo, da se je ustavilo tekom vojne vsako izročitev. Iz Pariza naj bi detektivi privedli tam zaprtega tatu demantov, Kil-singer-ja, iz Londona pa nekega Josepha Cohen, katerega se dolži veletatvine.
Kako dolgo žive ptice.
Labud more živeti do 160 let, sokol do 162, orel je živel v klet« ki 104 leta, papiga, živi preko 100 let; istotako dolgo žive močvirne in morske ptice, gos in kukavica moreta živeti do 30. leta. Tudi vrane žive 100 let, sraka v svobodi do 40, petelin pa največ do 15 let; istotako kratko žive fazani, golobi in manjše ptice-pevke. Kos živi v gajbici okoli 15, slavec pa le 10 let. Pesniki imajo torej tudi med pticami le kratko življenje.
Miloš Pietor umrl.
Pred kratkim je zatisnil oči v Budimpešti odlični slovaški budi-telj in časnikar urednik Miloš
»l ... ,0 j vila zaroka. Vse se je je nato hitro razvilo. Jeseni je bila popoka.
Velika dunajska javnost je bi la presenečena. Leta iu leta mu je nevesto iskala, zdaj se pa brez. da bi Dunajeane za svet vprašal, zaljubi, zaroči in poroči. A če stitali so mu vsi.
Poroka se je izvršila v najširšem slogu. Cesar sam je prišel in objel svojega nečaka, ko mu je čestital. Zbrano je bilo vse v ma leni SclnvarzaifU, ko je Monsig. Bisletti poročil mlado dvojico.
Mlada zakonska dvojica je bivala deloma v Arili Wartholz, deloma na ženit van jskem potovanju. Preselila se je nato v Bran-dys, kjer je bil mladi nadvojvoda v garniziji. Nadvojvodo Karla Franc Jožefa je spremila nad-vojvodinja Žita tudi iz Brandysa v Kolomejo, kamor je bil Kari Franc Jožefov polk premeščen in se je preselil v marših tja, za kar so šest tednov potrebovali. Povsod, kamor sta takrat prišla nadvojvoda in njegova žena, je vse drlo gledat bodočega cesarja in bodočo cesarico.
Francoski parnik "Rochambeau" ne bo odplul iz New Yorka.
Parnik "Rochanrbeau"' francoske parohrodne drrižbe. ki bi moral odpluti včeraj iz New Yorka s 1500 potniki med njimi francoskimi rezervisti, bo ostal v New Yorku. Tozadevno povelje je pri- Pietor v :JS. letu. Miloš Pietor je šlo iz Pariza. ,	^ bil urednik katoliškega tednika
--/ "Narodny Hlasnik", uglednega
' lista v Turčanskem Sv. Martinu. Zaprti bakreni rovi.	Po svoji marljivosti in vestnosti
Douglas, Ariz., 12. avgusta. — je rajni dvignil rečeni list na James S. Douglas, podpredsednik znatno višino. Študiral je v Pa-Canada Consolidated Mining Co., |rizu in je vrlo dobro umel vpra-je včeraj objavil, da bo družba jšanja, ki se-tičejo češko-slovaškc oil sobote naprej zaprla svoje ro- vzajemnosti., ve in sicer radi negotovega položaja na bakrenem trgu. Prizadetih bo 1900 delavcev.
Razne zanimivosti.
N Rasputin.
Prerok in čarovnik Rasputin. Njegovo pravo ime je Novič. Gri-gorij Rasputin mu pravi ljudstvo v znak. da je on nenavaden človek, ki vse ve in vse zna. Zatekale so se k njemu ženske in moški po svet — nekaj navadnega po ruskih selili, kjer ne manjka ljudskih svetovalcev, ali Rasputin je človek posebne vrste, on se jc znal s svojim prorokova-11 jem, s svojimi nasveti dvigniti med navadne "ljudske svetovalec'', na ruski dvor je segel njegov vpliv. Oblečen je kot duhovnik. Grot" White je imel o njem silno dobro mnenje, označil je Rasputina za nadčloveka, čegar delovanje se ne more meriti z navadnim merilom, to je z ljudskim razumom. Največ sovražnikov je imel Rasputin med duhovniki, ki so trdili, da s pomočjo hipnotičnih sredstev vara ljudi, poslužujoč se pri tem nekih ceremonij. Tega Rasputina je pred kratkim neka ženska zabodla. Rekla je. da ga je hotela ubiti, ko so jo aretirali. Rasputin je bil odpotoval iz Peterburga v svoj domači kraj Proskoje. Ko je šel iz cerkve. se mu je približala neka ženska in začela ž njim živahen razgovor: Končno jej reče: 'Pojdi, pojdi, bo bolje zate!" in od-šel je na svoj dom. Popoldne so ^rišli k njemu kmetje in ga prosili, naj bi razsodil v neki sporni zadevi med dvema bratoma. Rasputin je šel iz hiše, ali komaj je napravil par korakov, kar ga sune ona žena, ki je dopoldne žnjim govorila, z velikim kuhinjskim nožem trikrat v trebuh. Onesvestil se je in kmetje so ga prenesli domov. Ženo so aretirali. Rekla je, da je Rasputin slepar, va-ralica, neumen je, kdor- mu kal verjame. Rasputinovi .prijatelji pravijo, da je kriv napada nanj menih Eliodor, katerega je poprej ščitil Rasputin, potem pa mu je odtegnil svojo pomoč, vsled česar je upadla slava Eliodora. ki je tudi eden izmed "ljudskih svetovalcev." Ta bi bil najel ono ženo, ki je izvršila napad na Rasputina.
%
Izročilne listine niso več vredne.
Trije newyorski detektivi, katere se je odposlalo v Evropo s
LISTNICA UREDNIŠTVA. Dopisniku iz Powell River, jB. C., Canada. — Vaše anonimno, do skrajnosti nesramno pismo smo prejeli. Kakoršen je človek, takega se kaže v tem, kar zapiše na papir. Nimamo nobenega povoda, da bi opravičevali svoje stališče glede položaja v Evropi. Kar pišemo, odobrava pretežna večina ameriških Slovencev, seveda z izjemo par takih kot je a cenjena oseba. Vsa podla
r\- t	,. -	i obrekovanja pa lahko utaknite v
LMStriktno zvezno sodišče te da- • i < • - o i- at
ua tsvoj lastni zep. Spoznali smo Vas
Italija se ne bo vdeležila svetovne razstave v San Francisco. Rim. Italija.	avgusta. —
Vsled splošne vojne v Kvropi se je Italija končno odločila, da se ne vdeleži svetovne razstave v San Franciscco.
Harvester Trust Co. razpužčena. y.(-' St. Paul, Minn., 32 avgusta. 1
iz Vaše pisave. Kaj sodi svet o
nes odločilo, da je smatra!! International Harvester Tm>t ('o mo-!	-». • -i ir -	i
.	, , , . 1IU l - nm anonimnih piscih. Vam je menda
nopolom. vsled koica ie ovirana	i-i	, -	,
t , »ti«	j<. u\ir«iua znano. lvdor strelja iz zasede, iz-
na m inozemska trgovi-Vsled tega
meddržavna in inozemska trgovi-jza plota je zavratnež ter se ga
je treba družbe, llikakor ne more prištevati med razpustiti. Ako ne bo družba tekom ;>0 dni predložila načrta za razdelitev družbe v tri neodvisne
žbe \
značajneže. Pozdrav!
M. Š., Mcnt. — Avstrijci, ki ni-
..	.so bili vojaki in ki so prestopili
organizacije, se bo imenovalo pri- U7 leto sploh nimajo nobenega
silnega upravitelja za imetje dru opravka z avstrijsko armado. Raki znaša $140 000.000. | dito£?a se jim tudi ni treba nazna_
sodni jskem odloku se glasi, I uiti I|a konzillatu. Če kdo ni bil da je družba kršila Shemianovo vojak tudi ne morejo kazn(> postavo od leta 1002, ko je bila|vati< razven -e j(l bn že potrjen ustanovljena. Kakor znano, izde- in je ušeL Avstrijski konzulat bo
' ke str"= V PrVi VrSti P°ljedel" skušal spraviti rezerviste nazaj s
s ___; kakim parnikom nevtralne drža-
, , .	; ve. Malo upanja je, da bodo
urad kupuje srebro. S])loh prisli
v stari kraj. Na mor-
■7 MaS,mn^Cn' ,* C" lL>- aVgUSta	^ jih ne napadlo, temveč le
/.akladmski urad je kupil danes zapienilo in dotični rezervisti bi 1,1 ia 000 unc srebra za ceno 52 postaIi vojni jetniki a0vražne dr-eentov pro unco.
Ad»e.
"Naravnost iz
distilerije k vam."
Ekspresm g	m m ^gfg* m Odpošiljate?
S Ig^P Iisti dan kot vnaprej. ^^^TV^ ^j^Mjdžj* naročilo.
TA DVOJNI ZAVOJ, ki vsebuje sralono izbranega starega 100 ODSTOTNEGA južnega destiliranega Whiskey-a iz rži in galono sto odstotnega Kentucky rženegaali SourMash whiskey-a, sevam pošlje, s stroški plačanimi vnaprej, po sprejemu $5.00. Posamezna galona, plačana vnaprej $3.00.
Onučeio bUgo, odposlano posebej ca dva različna naslova zp $5.60, plačan* vnaprej.
Naš slovenski department LT4tkoyj^aSne
vrste po posti in vse posle v tem departmentu se vrši v vašem domačem jeziku.
Zahtevajte naš slovenski cenik.
Krasen, oksidiran srebrni privesek za uro ly^
ako preskrbite imena in naslove 10 ali več prijateljev, ki bi radi kupili whiskey. Privesek za uro vam bo gotovo ugajal.
THE rail. 6. KELLY CO., Iu. MW
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznini.
"KRACKERJEV" brinjevec je kuhan iz zrelih, čistih, importiranih jagod in se prodaja samo v steklenicah. — Rojaki, varujte se ponaredb in zahtevajte pravi in čisti brinjevec, to je "Krackerjev", znan že nad 20 let. Ako ga Vaš lekarnar a ^ gostilničar nima v zalogi, se obrnite . pismeno na nas. V zalogi imamo tudi čisti domači
TROPINJEVEC in SLIVOVKO,
kuhana v naši lastni distillery.
Poštna naročila se točno izvršujejo.
Prva Slovenska veletrgovina
The Ohio Brandy Distilling Go,
6102-04, ST. CLAIR AVE., CLEVELAND. 0.
V
GliAS NARODA, 13. AVGUSTA, 1914.
Skrivnostna igra.
H. Hesse. — Za "Glas Naroda'1 priredil J. T.
—	Da, slučaj, — je rekel dr. Bery — beseda je kratka, izgovori se hitro, ne da bi človek bog-vekaj mislil pri tem. Pred časom sem se pečal, veliko pečal s pojavom takoimenovanih slučajev. Trudil se nisem posebno, ker sem bil vedno strasten in izvrsten igralec. Lahko pa reeem, da še nikdar ni napravilo nič takega vtisa name kot naslednji slučaj:
Zdravnik je govoril vedno pre-mišlej 10 in rajši ni odprl ust, če je vedel, da ni o kaki zadevi popolnoma prepričan.
—- Nekdaj so v kazini predstavljali igro "Faust". — Dvorana se je kmalo izpraznila in igralci so hiteli vsi v igralnico. Pri neki mizi sem takoj opazil nekega suhega slabooblečenega moža. Več kot -celo uro je sedel, nepremično pri mizi, ne da bi kaj stavil. Slednjič je položil malo svoto denarja na neko številko, zdi se mi. da na številko osem. Ravnotakrat se je menjal blagajnik.
Nekaj mi je reklo, da je ta človek kakor nalašč za moja opazovanja. vsled česar ga nisem hotel spustiti izpred oei. Kolo na igralni inizi se je zavrtelo in mož je izgubil. Slednjič je vzel iz žepa zapisnik in se zatoipil v svoje račune. Nato je pogledal na uro in potegnil parkrat po svojih ku-stravih laseh. Vstal je in šel opoteka joeih korakov proti vratom. &el sem za njim in ga dohitel pri parku. Položil sem mu roko na ramo rekoč: — Ali ste vse izgubili T
—	Da gospod, po svoji lastni krivdi sem izgubil vse.
—	Seveda »po svoji lastni krivdi. Gotovo ste upali, da boste dobili!
—	Meni ni treba upati. Prepričan sera bil da bom dobil.
—	Res T
—	Da vedel sem, da bom dobil. Toda zakaj bi vam pripovedoval, ker mi takoalitako ne boste vrjeli.
—	Kako bi vam vendar vrjel. Vi ste gotovo že stoti v tem mesecu, ki roma praznih žepov domov. Svetoval bi vara nekaj, kot sem že svetoval vsem...
Nesrečnež ni pustil da bi izipre-govoril do konca.
—	Svetovati mi hočete, gospod? Dovolite, da vam jaz svetujem.
Po teh besedah je potegnil uro iz žepa.
—	Za dvajset minut bo sedem. Točno ob sedmih se bo menjal blagajnik in takrat pride številka osem zopet trikrat zaporedoma na vrsto.
Skomignil sem z ramami. Tujec se je krčevito oprijel moje suknje in me ni pustil vstrau.
—	Nikar ne mislite gospod, da sem blazen. Pri računu sem napravil napako kot jo lahko vsakdo napravi. Samo eno uri prezgodaj sem igral, to je vse. Ce bi imel še pet zlatnikov, bi lahko postal srečen.
—	Name se ne smete čisto nič zanašati, prijatelj — sem ga prekinil.
—	Prosim vas, poskušajte sami. Ali hočete rizkirati dvajset frankov T te boste videli, da bo prišla vprvič številka osem, lahko postavite še v drugič.
—	Zakaj pa ne dobite sami dvajset frankov na posodo.
Najprej me je začudeno pogledal, potem pa vzdignil roko proti nebu.
—	Midva se ne razumeva. V tem slučaju ne gre za nikako navadno forimjio, ki je podvržena vsakovrstnim zmotam. Vedite toraj, da sem jaz popolnoma znanstveno in filozofično prepričan da bo nocoj zvečer prišla ob gotovi uri trikrat zaporedoma ista številka na vrsto.
Moj čudni znanec se je o-brail in odšel. Sel sem za njim, ne da bi ga izgubil izpred oči. Na ovinku je o4mt&l in začel govoriti % nekim elegantno oblečenim gospodom. Pomislil sem sam pri sebi : če je naletel na strastnega igralca, mu ho skoraj gotovo sedel na lim. Sel sera naprej in obstal čisto za njima v grmovju. Moža sta se ločila in jaz sem slišal natančno sledeče besede: — Toraj v dvajsetih minutah si bova na tem mestu razdelila dobljeno svoto.
Nato je izginil čadni mladi mol v noč.
del sem ca črnooblečenim go-v igralnico. Sedel je za jaz sem se pa posta-
ga videl natančno v obraz. Iz že-{ravno smo hoteli začeti brez te-jpa je vzel uro in neprenehoma,be.'*
gledal nanjo. Ob sedmih se je menjal blagajnik.
Zlezel sem preko klapi na svoj sedež. Potem šele, ko sem si mal-
Tujec je vzel iz žepa polno pe- ce oddahnil, sem zapazil, da je
rišče zlata in ga položil na številko osem.
—	Številka osem je zadela! — je rekel blagajnik in izplačal tujcu isto svoto kot je bila na številki.
Tujec se denarja niti dotaknil ni.
—	Ali naj ostane? — je vprašal blagajnik.
—	Da, za vse skupaj.
Zavrtel je kolo.
—	Številka osem je zadela znova.
Blagajnik je prebledel. Ker ni imel dovolj denarja, si ga je izposodil pri sosednji mizi.
—	Še enkrat za vse skupaj! — je rekel tujec. Ljudje so se še bolj začudili. Po vsej dvorani se je zaslišalo mrmranje.
Blagajnik je poklical ravnatelja.
—	Ta gospod pravi, da pusti celo svoto na številki osem.
—	Seveda lahko pusti, če hoče.
Ljudje so bili tako razburjeni, da ni nikdo več stavil.
—	Gospoda moja, številka o-
sem!
Blagajniku se je tresel glas, ko je zaklieal številko. Tujec se je sklonil preko mize in si nabasal žepe z zlatom. Nekoliko bled je bil, ko je stopal proti vratom.
Naslednjega dne zjutraj so našli na bregu reke zaklanega nekega suhega, slabooblečenega moža, v katerem sem takoj spoznal svojega včerajšnjega znanca—
—	Kaj mislite gospod doktor, kaj je bilo to? — so ga viprasali navzoči.
Zdravnik se je naslonil nazaj in rekel nekoliko skrivnostno: — Meni se zdi, da ni bil to slučaj. Usoda je hotela, da nisem jaz sprejel predloga tega človeka, ampak da ga je sprejel lopov in morilec. Namesto, da bi mu dal polovico dobička, ga je enostavno umoril. Po mojem mnenju je bilo to maščevanje nekega mogočnega božanstva, kateremu je bil tujec ukradel veliko skrivnost ...
Vojna in upor.
Francoski spisal Alplionse Dauded Sola.
Pozno je že bilo tisto jutro in vedel sem, da bom mudil. Strašno sem se bal, da bom zopet zmer-jan, zlasti še, ker je rekel gospod Hamel, da bo izpraševal, jaz pa nisem vedel i^ičesar. Mikalo me je, da bi jo krenil mimo šole in se potepel kam v polje.
Vreme je bilo tako čudokras-no, tako lepo.
V meji nad šolo je žrgolel kos in na Rippertovem travniku za žago so se eksercirali Prusi.
Vse to me je veliko bolj vabilo v greh kakor ipravila o deležnikih, ali močan sem bil in jadrno sem odbrzel v šolo.
Pred županstvom so se zbirali ljudje in čitali velik razglas na občinski deski. Tam, s tiste table so prihajale k nam vse slabe vesti o izgubljenih bitkah, rekvizi-cijah, komandaturna povelja; in pomislil sem, ne da bi se ustavil:
"Kaj neki bo zopet?"
Ko sem tekel čez trg, je zavpil za mano sosed kovač, ki je ravno čital svojim učencem poročilo:
"Le počasi, dečko! Nikamor se ti ne mudi. Zgodaj dovolj boš še prišel 1"
"Norčuje se'', sem vzdih nil in ves upehan sem planil na šolsko dvorišče.
Navadno se je pred začetkom pouka razlegal po šoli glasen hrup, da ga je bilo čuti ven na cesto; pulti so se odpirali in zapirali, vse je na glas ponavljalo naloge in si pri tem tiščalo ušesa. Tako se človek uči veliko lažje. In učitelj je z dolgim ravnilom tolkel po mizi in kričal: — "Mir!**
Na ta trušč sem računal. Tiho se splazim v klop in ne bo me zapazil. Ali prav onega dne je bilo v učilnici kakor na nedeljsko jutro. Skozi odprto okno sem videl, da ie vsi sede na svojih prostorih in gospod Hamel je s svojim dolgim železnim ravnilom marširal med Vrstami. Odpreti sem moral vrata in vstopiti sredi te mučne tišine. Kako sem bil rdeč in kako sem trepetal! Pa gospod Hamel me je pogledal brez vsake jeze in rekel prijazno:
TiKiatflr PVWIMIT *
prostor,
oblečen gospod učitelj v lepo zeleno suknjo, fino naguban jabot in Črnosvilene, vezene hlače, ki si jih je privoščil samo, kadar nas je posetil gospod nadzornik ali ob drugih podobnih slovesnostih. In vse v razredu je bilo nekam nenavadno svečano, kar pa me je presenetilo najbolj, je bilo to, da so sedeli v zadnjih klopeh, v tistih, ki so bile običajno (prazne, ljudje iz vasi, stari Hauser v svojem triogelniku, prejšnji župan, bivši pismonoša in še drugi. Žalostni so bili njihovi obrazi in v njem ogromni naočniki.
Med tem, ko sem se vsemu temu čudil, je stopil gospod Hamel na kateder in dejal z istim mehkim glasom, s katerim me je pre je sprejel:
"Deca moja, danes vas pouču jem zadnjikrat. Iz Berlina je pri šel ukaz, da naj se v šolah v Al zaciji-Lotaringiji poučuje samo še nemški... Novi učitelj pride jutri. Danes je vaša zadnja francoska ura. Prosim vas, bodite ipaz ljivi!"
"Teh par besedi.. Bog nebeški!"
Oh! Razbojniki! To torej so razglasili na županstvu!	t
Moja zadnja francoska ura!...
In še pisati nisem znal. Torej se ne naučim nikoli! Nikoli ne pojdem naprej! Kako mi je bilo zdaj žal izgubljenega časa, za-"mujenih šolskih ur, ko sem po lo gih razdiral gnezda in se drsalna Sani! Moje knjige, pred par hipi še tako neznosno težke, moja slovnica, moj veronauk so se mi zazdeli zdaj ljubi stari prijatelji, ki sem jih zapuščal le s težko dušo. Enako gospod Hamel. Ob mi sli, da skoro odide, da ga ne bom videl nikdar več, sem pozabil vseh kazni, vseh udarcev z ravnilom.
Ubogi mož!
V počeščenje tega zadnjega dne je oblekel svojo nedeljsko oble-1 ko in pojmil sem, zakaj so ti vaš ki očetje napolnili zadnji konec dvorane. Hoteli so na ta način izraziti svoje obžalovanje, da ni so že preje večkrat prišli v šolo. Tudi je bila to neka zahvala naf šemu učitelju za njegovo štiridesetletno zvesto službo in izvrševanje dolžnosti do domovine, ki se je poslavljala znjim.
Tako daleč sem bil s svojimi mislimi, ko sem nenadoma začul svoje ime. Vrsta je bila na meni. Cesa ne bi bil dal z veseljem, samo da bi bil znal povedati ono vražje pravilo bre zapake, toda zapletel sem se že pri prvih besedah in obtičal, z bolečino v prsih se pozibaval v klopi naprej in nazaj, na levo in na desno in s po-vešeno glavo bulil predse v tint-nlk. Dobro sem slišal gospoda Ha-mela:
"Ne bom te kregal, Francek, zakaj kaznovan si dovolj... Tako mora priti, ker vsak dan si govori človek: ej, časa dosti, naučim se jutri. In kako se potem nameri, vidiš sedaj... To je bila velika nesreča Alzacije, da je svoje učenje neprenehoma odlagala na jutri. Danes imajo ljudje prav, ki so trdili: Kaj! Francozi hočete biti in jezika svojega znate ne pisati ne govoriti! Ali glaven krivec nisi ti, Francek! Vsi si imamo dokaj očitati.
"Vaši starši niso dosti cenili vašega nauka. Raje so vas pošiljali na polje in na delo v (predilnico, da dobe par sousov več. Jaz sam, mari sem jaz nedolžen? Ali vas nisem pogosto pognal na vrt zalivat, mesto da sem delal z vami v šolski sobi? In kadar se mi je zahotelo iti lovit postrvi, ali sem se kaj poraišljal, kako si napravim prosto popoldne?"
Potem je govoril gospod Hamel po vrsti z vsakim o francoščini in zatrjeval, da je najlepši, najčistejši jezik, kar jih premore svet: ohranimo naj si ga in ga ne pozabimo nikoli, ker ljudstvo, ki zapade sužnosti, ima ključ do svoje svobode v rokah, dokler je zmožno svoje materinščine. In slovnico je vzel v roko in nam poJ jasnjeval našo nalogo. Čudil sem se, kako dobro sem vse razumel; vse, kar nam je razlagal, se mi je zdelo lahko. Tudi pazil menda nisem nikoli tako vestno in zdelo se mi je, da i on ni še nikdar predaval tako potrpežljivo. Videti je bilo, kakor da nam hoče ubogi mož, preden odide, zapustiti vse svoje f nan je.
Ko je končal s slovnico, smo prišli k lepopisju, a tisti dan nam je gospod Hamel prinesel čisto nove predloge, v lični okrogli pisavi je stalo na njih: France, Alsace, Alsace, France. Kakor da — -
je vihralo po pultih nebroj majhnih zastavic! Videti nas je treba-lo, kako tiho in pridno smo delali! Slišati je bilo samo škrtanje peres po papirju. Dvoje, troje hrošeev je pribrnelo skozi okno v sobo in nihče se ni zmenil za nje, niti najmanjši ne, temveč po-tezali so svoje poševne črte s tako skrbnostjo, kakor da pišejo resnično francoščino.
Od časa do časa sem dvignil glavo iznad zvezka in videl sem gospoda Hamela, kako je netpre-mično stal na katedru, ogledoval predmete v sobi, kakor da hoče odnesti s seboj v srccu eelo to veliko učilnico. Pomislite! Štirideset let! V isti hiši, v isti izbi! Samo klopi so se obrabile vsled dolge uporabe. Orehi na šolskem vrtu so porastli, in hmelj, ki ga je zasadil on, se je oklepal Qken vse gori do strehe. Kako je morala žgati moža zavest, da bo prisiljen ostaviti vse to in je čul korake svoje sestre, ki je v stanovanju nad nami pospravljala svoje in njegove stvari v kovčege. Naslednji dan sta se namenila odpotovati... za vselej!
Po lepopisju smo imeli zgodo vino, za tem so mali peli svoj ba, be, bi, bo, bu. Koncem učilnice je stari Hauser nataknil očala in z obema rokama držeč abecedjnik slovkoval z učenci. Poznalo se mu je, da se trudi resnično, glas mu je podrhteval razburjenja in tako mu je bilo pri srcu, ko sem sem ga poslušal, da nisem vedel, ali se mi hoče smeha ali joka.
O, mislil bom še katetrikrat na ta poslednji šolski dan___
Ura v zvoniku je udarila poldne. Pod našimi okni so zapele trobke z vežbališča odhajajočih Prusov.
Gospod namel se je bled dvignil izza mize. Še nikoli ga nisem videl tako velikega.
"Prijatelji moji", je rekel, "deca moja... jaz... jaz..."
Toda beseda se mu jc zapieila v grlu, ni končal stavka. Okrenil se je k tabli, vzel košček krede in z vso močjo je napisal z visokimi, krepkimi črkami:
"Vive la France!"
Zaječal je, naslonil se z glavo na steno, zamahnil z roko v znamenje :
"Šola je končana! Idite!"
Raznoterosti.
Zaušnica in profesura.
Vratislavski profesor (Steffens pripoveduje v svojoh spomnih iz mladih let sledeči zanimivi slučaj: Popolnoma neizobraženi človek z imenom Ascanius je bil imenovan za vseučiliškega profesorja naravoslovja v Kodanju in sieer vsled zaušnic, ki jih je dobil od svojega kralja. Danski kralj Friderik V. se je zanimal za neko damo od dvora, ki je stanovala v kraljevem gradu. Ka-day je kralj šel po grajskem hodniku k svoji izvoljenki, so se u-maknili vsi, kajti nevarno je bilo srečati kralja. In ravno to o-kolščino je hotel izrabiti Asca-niusl Med dvornimi uradniki je imel prijatelje in lahko je izvedel, kdaj bo srečal kralja na hodniku. Posrečilo se mu je to. Kralj se je tiho plazil po hodniku ter pri tem naletel na Ascania. Ves razjarjen je stopil k njemu, vprašal ga, kaj da želi, ter mu dal par zaušnic. In to je bilo, kar si je Ascanius želel. Ascanius se je delal obupanega in s pomočjo svojih prijateljev, ki so bili okoli kralja, je vso stvar tako opisal, kakor da bi slučajno srečal kralja. Ascanius je obolel. Njegovi prijatelji so govorili, da bo zblaznel. Dobri kralj je bil zelo vznemirjen. Zagotavljal je, da nima nič proti Ascaniu in izpraševal je, s čim bi ga zadovoljil. In tedaj so mu nekateri predlagali, naj podeli Ascaniu izpraznjeno profesuro naravoslovja. Zagotavljali so kralja, da se je Ascanius tudi mnogo bavil s to vedo. Kralja je veselilo, da more svoj prenaglem čin zopet popraviti in Ascanius je profesuro dobil. Toda njegova nezmožnost je bila preočividna. Kmalu so ga vpoko-jili, seveda s polno pokojnino.
Njih možgani so kakor obteženi, nočfe se jim delovati. Izvlečki iz imenovane žleze pa izboljšajo njih stanje, ali kakor hitro se preneha z zdravljenjem, padejo v prejšnje stanje na veliko žalost svojih roditeljev. Štirinajstleten tak deček je prišel v Niči k dr. Voronovu, da bi ga ozdravil. Bilo je jasno, da bi ga bilo moči ozdraviti, ko bi se mu dal zdrav organ, v katerem je izvirek njegove bolezni. Ali kje naj ga vzame? Dr. Voronov je predlagal dečkovim staršem, naj si da vsak izrezati del obrambne žleze in jo žrtvuje v zdravljenje sinovo. Ali starši niso sprejeli zdravnikovega predloga. Tedaj pade dr. Voronovu v glavo srečna ali jako smela misel. V svojem laboratoriju je negoval mlado opico iz rodu pavijanov. Dr. Voronov se je odločil, da ji vzame del re čene žleze in jo prenese na deč ka. Operacijo je izvršil v Niči v bolnici ob navzočnosti 17 zdravnikov. Ko so bili dečku odprli tisto mesto, kjer je obrambna žleza, so našli, da je bil nje levi in srednji del tenak, skoraj brezkrven traček. Del pavijanove žleze je zdravnik prišil bolniku in rano na koži zaprl. Prenesena žleza se je zrastla z dečkovo žlezo začela je delovati, in bolnikovo stanje se je kmalu izboljšalo. Njegovo liee je naglo izgubilo rumeno barvo, nos in ustnice na-pihnjenost, oval obličja se je po« daljšal, deček se jc oživil, je za čel burke uganja,ti in se šaliti Vsi njegovi učitelji so trdili, da se njegova nadarjenost razvija rapidno. To je konštatiral tudi bordeauxski vseučiliški profesor Hobbes, ki je vsakih štirinajst dni obiskoval dečka. Kakor du ševno se je deček začel razvijati tudi telesno. — Francoski akade miki so iznajdbo ruskega zdrav nika vzeli na znanje z burnim ploskanjem.
Dreadnoughti — staro železo?
Komaj so se države vrgle na gradnjo ogromnih vojnih ladij — dreadnoughtov, že se tem orja kom očita preživelost in nerab nost. Britski admiral Sir Percy Scott, ki se je svoj čas z vso silo zavzel za sedanjo težko aborož bo angleške vojne mornarice, iz javlja, da je čas za težke vojne ladje žc minul, dreadnought je premagano stališče, sedaj nasto pa doba podmorskih čolnov in aeroplanov. Admiral Fremantle je is-totako izjavil, da je vloga podmorskih čolnov izredno resna in važna, vendar pa bi bilo tre ba šele dokazati, da velike voj ne ladje nimajo nobenega zmisla .eč. Ta dokaz pa hi mogla dopri nesti le vojna, kakor je n. pr rusko-japonska vojna doprinesla dokaz, da torpedu ne gre tista važnost, ki se mu je bila pripisovala dotlej. Niti en slučaj ni man, da bi se bila kaka ladja -otopila potom torpeda. V ports-moutskih mornariških krogih tuli pritrjujejo Scottovemu mnenju, le toliko pristavljajo, da danes podmorski čoln še ni dosegel svojega viška, pač pa ga bo v bližnji bodočnosti; že danes je podmorski čoln odločilen v ozkih vodah, toda že se grade tipi, ki zavladajo tudi v širokem morju. Sir Hiram Maxim, znani mornariški in topniški tehnik, se popolnoma strinja s Scottom. Vsekakor je danes težko dohajati tehniko na vseh poljih in bi bila malo večja počakanost in dalckovid-nost zlasti na vojnem polju velik blagor za davkoplačevalce.
Zapuščina Teodorja Dreherja.
Z Dunaja poročajo: Kakor znano, se je 24. aprila t. 1. ubil Teodor Dreher, sin člana gosposke zbornice Antona Dreherja, pri avtomobilski katastrofi blizu Celovca. Teodor Dreher je bil pod kuratelo. Njegova rodbina ga je žc dvakrat ranžirala, toda le pod pogojem, da se ga da pod kuratelo. Pri zapuščenski razpravi so se zopet oglasili upniki z novimi zahtevami v znesku 700,000 K. OČe pa je izjavil, da ničesar več ne plača za svojega umrlega sina. Vsled tega je dunajsko deželno sodišče otvorilo konkurz o zapuščini Teodorja Dreherja.
Lečenje idiotiima,
Na dan sv. Petra in Pavla je predaval Rus dr. Voronov v Zdravniški akademiji v Parizu, kako se da lečiti telesna nerazvitost otrok in idiot izem. Davno je znano, da je oboje bolezen, ki ima svoj postanek v nezadostnem delovanju izveštne žleze. Otroci s to hibo so na oči stari kasti, zaspani, njih kretnje medle, s težavo govore, ne rastejo ter rarumeva-jo malo ali slabo zunanje vtiske.
CENIK KNJIG^
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
t
MOLITVENIH:
—.80 LOO
•le-
Duina paia
Dušna paša ▼ usnje vexa.no GcMpoa usliSi mojo molitev,
gantno vezano Ključ nebeških vrat Marija varhinja v usnje vexano Marija varhinja elegantno vesano Otroška pobožnost Rajski Glasovi
Rajski Glasovi v usnje vesano Skrbi za Dušo v usnje vezano Skrbi za Dušo elegantno vezano Skrbi za Dušo elegantno vesano s
sapono	1-40
Skrbi za Dušo t ■Ionovo kost vezano	1.30 Sv. Ura elegantno vezano 1.20 Sv. Ura elegantno vesano s sapono 1.44 Sv. Ura v šagrin vezano s sapono 2 00 Sv. Ura v slonov« kost vesano 1.20 Vrtec nebeški _M
POUČNE KNJIOM: .
1.40 —.50 —.80 1.S0 —.26 —.40 .80 —.70 1.20
Naseljenlcl	_j|
Navlhanci ^ . Nedolžnost preganjana ln povelieana_.M
—M -H
44,000 pisemskih znamk za
tieo".
Iz Pbma poročajo o zanimivi narodni požrtvovalnosti. Blagajnika mestnega odbora Osrednje Šolske Matiee v Plznu je pred kratkim oddal obsolvent češke realke v Plznu Jurij Vaigl 19,000 pisemskih znamk, 610 peres, 446 voznih listkov in 1 kg staniola. Poprej pa je bil navdušeni nabiralec že podaril Matici 25,000 pi-

Abecednik nemški	—.25
Abecednik slovenski	—.25
Ahnov nemško angleški tolssal	—.58
Angleščina brez učitelja	—.4»
AngL slov. In slov. angl. slovar	—.48
Dobra kuharica	18.00
Domači zdravnik	—M
DomaČi Žlvinozdravnlk	—-M
Drugo berilo	—.40
Hitri računar	—40
Katekizem mall	—.15 Navodilo za splsovanje rožnik
pisem	—.75
Novi domovinski sakon	—.80
Odvetniška tarifa	—48
Pesmarica, nagrobni««	1.—
Poljedelstvo	—.56
Popolni nauk o čebelarstva	1-—
Pouk zaročencem	—.70
Prva nemška vadnlca	—-35
Prva računi ca	—-10
Ročni slov enako-nemški slovar	—.50 Schlmpffov nemško-slovenski slovar 1.20
Schlmpffov alovensko-nemškl slovar 128
Sadjereja v pogovorih	—.25
Slovar slov. nemški (Janežlš - Bar-
tel) nova izdaja	tU
Slovar nemško slovenski (Janetlč-
Bartel) nova izdaja	1-50
Slovensko-anglečka slovnica	91-00
Slovenska slovnica	$1.25 Slovenska pesmarica, L ln U. sve-
zek, vsaki po	—OS
Splsovnlk ljubavnlb pisem	—-40
Spretna kuharica	91-26
Srednji katekizem	—-SO
Trt na uš ln trtoreja	—-40
Umna živinoreja	—.50
Umni kmetovalee	—.50
Veliki katekizem	—-40
Voščllni listi	— 20
Zgodbe sv. pisma	—.60 Zlrovnlk, narodne pesmi, vezano,
L 1. I. in 4. zvezek vsaki po —M
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE.
Andrej Hofer,	—.20
Avstrijska ekspedlclja	—-20
Avstrijski junaki, bro«.	—70
vesano	—90
Baron Laudoa	—SO
Baron Trenk	—.20
Bele noči________—20
Belgraj8kl biser
Beneška vedeževalka	—.M
Berači ca	—20
Boj s prirodo	—.15
Boj za pravico	—40
Bojtek	—10
Božični darovi	—15
Burska vojska	—-25
Car in tesar	—SI
Cerkvica na skali	—.15
Cesar Fran Josip	—20
Ciganka	—.25
Clganova osveta	—.30
Ciganska sirota, II sveskov	I.—
Cveti na borogr&jska	—.40
Cvetko	—20
Caa je slato	—25
Cez trnje do sreče	—.60
Človek ln pol	1.—
Darinka mala Crnogorka	—20
Deseti brat	—80 Deteljica žvljenje treh kranj. bratov —.20
Nesrečnlca
Nezgoda na Palavana Nikolaj Zrlnski O Jetlki O te ženske Pariški zlatar Pasjegiavcl
Pavlih*
Petrosini. zna.nl N. T. detektiv Pod turikJm Jarmom Poroka po pomoti Pot ■ pokorni k* Pota ljubezni 110 sveskov Potop
Potovanje v Lillpui Poslednji Mohlkane« PoMgslec Pred nevihto Prihaja« '
Pregovori, prilike, raki Pri Vrbčevem drogi Princ Evgen Savojskl Prva ljubezen Punčlka Repoštev
Revolucija na Portugalskem Ribičev sin Rlnaldo Rin.ninj Robinson
Ruska Japonska vojna 4 sv. Sad greha
Sanjska knjiga velika
Sanje v podobah
Sherlock Holmes detektivske povesti. 1-, 2.. 3., 4., 5. ln 6. zvezek. Vsaki zvezek vsebuje 6 zanimivih povesti. Vsaki zvezek po —.80
—.15 1.00
i.-.
—40 5.50 2.50 —S*
—20
—*
—.50
—It
—.60 —oo
—M
—.15
Sita, mala Hlndostanka
Skozi ftirno Indijo
Skrivnosti srca
Slovenski Šaljive«
S prestola na rnorišče
Stanley v Afriki Stezoeledec StraSna osveta Sv. Elizabeta Sveta Genoveva
Sveta noč
Sveta Notburgm
Srečolovec
Stoletna pratlka Strab na Sokolsketn grada, IN sv. Šopek lepih pravljic Strelec Šaljivi Jaka Štiri povesti Tegethof
Turki pred Dunajem Tisoč ln jedna noč Tlun Ling
Timotej in Filemon	__
Tri povesti grofa Tolstoja Trije rodovi Uporniki Vohun
Vojna leta 2000
V	delu rešitev
V	gorskem zakotjg Vrtomlrov prstan Veliki trgovec
Vojna na Balkanu 11 sveskov
V	srca globini Žalost In veselje Zadnl grof celjski Za kruhom Zaroka o polnoči Za tuje grehe Zbirka znamenitih povesti Zlato Jagode Z ognjem ln mečem
—M —m
—50 —M —.20 —M —M —o* —.40 —.20 —.20 —.M —M M
—SO
—aa —.20 —.20 —M 7-00 —.20 —.20 —.40 —.50 — M —80 —K —.20 —20 —M —SS 91-86
i® Zmaj is Bosne
Devica Orleanska Don Klžot Doma in na tujem Dobrota ln hvaležnost Dve čudopolne povesti Dve povesti Erazem Predjamskt Evangeliji
Kvstahlja. dobra h«0
Fabiola
Fra Diavolo
George Stephenson, oče telesnlo Godčevskl katekizem
Gorenjska knjižnica:
1- zv. Kukmanova povest
3.	zv. Izpokorjena romari ca
4.	zv. Grajski lovec
5.	zv. Kukelcev stan
6.	zv. Šmartno pri Kranja Gosdovnlk. 2 zvezka
Grof Montekrlsto
Grof Radeckl
Grlselda
Greh in smeh
Hlldegarda
Hlapec Jerneff
Hlrlanda
Hubad. pripovedke, L tn IL sv po
Ilustrirani vodnik po Gorenjske
Iadajavec
Islandski ribič
Islet ▼ Carigrad
Izdajalca domovine
Ivan Resnicoljub
lianami, mala Japonka
Izidor, pobožni kmet
Jama nad Dobrušo
JaromU
Jazbec pred sodnljo
Jetnik ovl otroci
Kaj se Je Marku sanJaM
Kako se je pijanec IzpreobrnQ
Kapitan Marl jat
Kraljevič ln bera«,
Kraljica Draga
Krištof Kolumb*
Krvna osveta
Knes Cnd Jurij
Krvava noE v T
Lažljtvl Kljuk ec
Lieban. sto beril
LJubesen ln maščerranja, 102 sv
Mak >1 milja it
Marjetica
Marija aa polkova Materina žrtev
—SO —20 —20 —00 —20 — 20 —M —M —.20 —25
—.15 —.15 —.15 —.15 —15 —80
—.20 — 10 —.50 —SO —M —SO
—20 —U L— —SO —SO
—so
—so
—so
1-— —IS
—so —u
5-— —M —BO
samotar Mlinarjev Jane« Moč ljubezni Mrtvi iisliB Na različnih potih Na valovili Južnega Narodne pri povesti. L« IL. m. ta < „ svesek. vsaki 90 Na divjem Na bcdUCn Na Indljekih Najdenček Na * ~ N«
1.— —70
—IS —40
—II
Življenjepis Simona GregortlCa Življenje je trnjeva pot Krasni roman "Prekleta"!
1.	zv. Prokleta,
2.	zv. Volčji ubjalee
2. zv. Na pokopališču v FremlcourM
4.	zv. Skrivnosti starega Mardochea
5.	in 6. zv. UgraMjenl groflO 7. ln 8. zv. V kamnolomu.
Cena vseh 8 zvezkov, trdntf
—lf —M —.30 —SO
o —
—50
—.SO
	v platno vezano	1M
		
	BPILMANOVE POVESTI	i
L	sv. Ljubite svoje sovražnika	—SI
2. sv. Maron krščanski deček		—.25
S.	sv. Marijina otroka	—10
4.	zv. Praški judek	—SI
1.	zv. Ujetnik morskega roparja	—M
0.	sv. Arumugan sin Indijanskega	
	kneza	—SI
7.	sv. Sultanovi sužnji	—.88
8.	ev. Tri Indijanske povertl	—n
0.	sv. Kraljičin nečak	—n
10.	sv. Zvesti sin	—Si
11.	zv. Rdeča In bela 11 lilil	—.80
12.	zv. Korejska brata	—80
IS.	sv. Boj ln zmaga	—SO
14.	zv. Prisega huronekega glavarja	—.80
15.	sv. Angelj sužnjev	—m
1«.	zv. Zlatokopl	—00
17.	sv. Prvič med Indijanci	—M
18.	sv. Preganjanje Indijanskih mlsl	1-
	Jonarjev	—m
10.	sv. Mladfe Mornarja	—.m
	TALIJA.	><3
	ZBIRKA GLEDALIŠKIH IOEPL	
Brat sokol		—SI
Cigani		—.40
Dobro došll		—20
Doktor Hribar		—SI
Dve tašči		—M
Idealna tašča		-10
Medved snubal		—SO
Ne	kliči vraga	—80
Nemški ne znajo		-M
Pot do srca		—SO
Pri	puščavnlkm	—M
Prvi ples		-SO
Putlfarka		
Raztresenem		—.SO
Revček Andrejček		—40
Rokovnjačl, narodna Igra		—40
Stari nari ca		—n
V	medenih dneh	—so
RAZGLEDNICE i
Newyorike. s cvetlicami, humorlstlS-ne. božične, novoletne ln velikonočne po komad
ducat po	-
Narodna nošnja ln mesta IJub'Ja-
ne, ducat po	_
Humoristične razglednice z motivi slovenskih narodnih pesmi; 1 dura t	—
Z allkaml mesta New Torka P* Rasne svete podobe po ducat
Album mesta New Task 1 ■ slikami, man veliki Ave Marija
—TO —II
—U
Avstro - Ogrske, Avstro-Orgskeu \ Kranjske dežel* Združenih držav«
veliki ■vropa, vezan Gorenjske s novo ško železnico Celega sveta Balkanskih držav Zemljevidi: New York. Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania. Minnesota. Wisconsin, Wyoming la Weal Virginia, vsak SS c


Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v go-taTini, poštni nakaznici, ali postnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah ie vra&maiia.
' riMkti ninMiniiil'iikTi i	—^Ttriiii^ 11 1-- ---------- '
=s
Kiti!, Jedniti
a
tafcorporiraoa do• 24. januarja 1901 ▼ državi Minn—ota.
Sedei ▼ ELY, MINNESOTA.
eULVNI UBADNID:
Pred tednik: J. A, GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-
be rton, O.
Glavni tajnik: GEO. Ii. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VBHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IYEC, 900 N. Chicago St., Joliet, Hi NADZORNIKI:
MIKE ZTTNTCH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, K»r>i. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, III. JOHN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŽNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. -GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn.
ALOIS CHAMPA, Box 961, od društva štv. 2., Ely, Minn. JOHN KOVAC'n, Box 365, od društva stv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poJK jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritoži* »a na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se nebod' »siralo.
Druitveno glasilo; "GLAS NARODA".
IZ URADA TAJNIKA J. S. K J.
Asesment za mesec avgust.
Asesment štev. 193.	Izdelan dne 1. avgusta 1913
i
POROČILO UMRLIH ČLANOV (IC)
George Rogina, eert. 15,37». rojen leta 1878. član društva sv. lVtra in Pavla štv. 66. v Joliet, 111. Umrl dne 23. juuija 1914; vzrok smrti: kap. Zavarovan je bil za $500.00, pristopil k Jednoti 27. junija 1912.
Rudolf Primožič, eert. 11,517, rojen leta 1884, član društva sv. Janeza Krstnika štv. 37. v Cleveland, Ohio. Umrl dne 4. junija 1914; vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $1000.00; pristopil k Jednoti 18. aprila 1909.
dolin Ribič, eert. 1241, rojen leta 18G:i. elan društva sv. Cirila itn Metoda štv. 16. v Johnstown, Pa. Umrl dne 19. junija 1914.; pristopil k Jednoti 4. junija 1902.
Sprio Zegorae. eert. 6461, rojen leta 1885, član društva sv. Barbare št. :t!>. v Itoslvn, Wasli. Umrl dne 2. julija 1934; vzrok smrti: krvavljeuje pljuč. Zavarovan je bil za $1000.00; pristopil k Jednoti 28. aprila 1908.
Mitar Kekič, eert. 1551. rojen leta 1848, član društva sv. Jurija Štv. 22. v So. Chicago. 111. I'mrl dne 21. julija 1914; vzrok smrti: starost. Zavarovan je bil za -flOOO.OO; pristopil k Jednoti 15. septembra 1901.
Jakob Kranje, eert. 2171, rojen leta 1884, član društva sv. Jožefa štv. 29. v Imperial, iVnn. Umrl dne 13. julija 1914; vzrok smrti: vročinska bolezen. Zavarovan je bil za $500.00, pristopil k Jednoti 1. novembra 1903.
Marija Poderžaj, e«-i t. 12,549, rojena leta 18S7, članica društva sv. Frančiška štv. .">4. v Hibbing, Minn. Umrla dne 11. julija 1914; vzrok smrti: jetika. Zavarovana je bila za $500.00; pristopila k Jednoti 12. januarja 1910.
V mesecu juliju je bilo izplačano društvom kakor sledi: Za smrtnino članov in članic	$ 5,500.00
Za bolniško podporo in odpravnine	$ 5,895.43
Skupaj izplačano
$11,395.43
OPOMBA: — Tajniki društev se prosijo, da pazljivo prečita-jo sledeča pojasnila:
OPOMBE
za uradnike krajevnih društev in člane J. S. K. J.
Meseca julija se je vršila polletna seja glavnih uradnikov oziroma nadzornikov J. S. K. J., pri kateri se je marsikaj važnega razmotrivalo in sklenilo. Prošeni ste. da prečitate zapisnik, ki je bil objavljen v glasilu dne 30. julija. Nekaj važnejših (točk ponavljamo še enkrat tukaj in sicer:
Vsi člani, kateri bivajo v starem kraju nad dve leti, ne glede kako dolgo že, ne morejo več ostati člani na podlagi točke 270. Jednotinih pravil, ki veleva, da lie more ostati v starem kraju nobeden nad dve leti. Ta točka se tolmači tako, da pridejo pod njo vsi, ne glede kako dolgo so bili v starem kraju. To važno točko naj prizadeta društva vzamejo takoj na znanje in naj takoj pošljejo v glavni urad potne liste za vse, ki se nahajajo v staran kraju manj kot dve leti; vse, ki so tam preko dveh let, naj poročajo kot odstople.
Bolniške nakaznice ne smejo biti v nobenem slučaju narejene za več kot za 60 dni; najbolje je, da se pošiljajo vsaki mesec, če pa to ni mogoče, vsaj vsaka dva meseca; nobena se ne bode vpo-števala za več kakor za 60 dni; zatoraj pazite, da ne bode nepotrebnega dopisovanja in ugovarjanja.
Po sklepu nadzornikov in po želji več društev, bodemo osnovali otročji oddelek takoj; ker je pa otročji oddelek v protislovju
8 postavami nekaterih držav, ga bodemo morali popolnoma samostojno voditi in to točko spremeniti potom inicijative. Pristopnino za vse otroke, za katere smo sprejeli zdravniška spričevala, bodemo prišteli k asesmentu za mesec september in vse bomo vpisali o<i due 1. septembra naprej Od tega časa lahko sprejemate VBe o-troke, za katere obenem tudi priložite pristopnino 50 centov, kakor za irlane. Ce je kateri med tem časom umrl, naj se nam takoj sporoči.
Točka 294. kakor tudi ves otročji oddelek se mora izpremeniti potom inicija.tive, ker smo pa tudi sprejeli prošnjo za dodatek novega oddelka ca pouinrtnino za $250.00 in za združenje Jednot, bo-demo dah vse skupaj na micijativo in volitev, če bo dovolj d*u
GLAS NARODA, 13. AVGUSTA, 19».
na v glasilu, kakor hitro, dobimo popravljeno inicijativo glede združenja, katera ni bila dovolj jasno spisana, ko je bila poslana v glavni urad. Ce ima katero društvo priporočati še kako spremembo, naj jo takoj naznani glavnemu uradu, ker zamorejo edino le potom glavnega urada priti take inicijative v glasilo Jednote.
Društva naj vzamejo tudi na znanje, dft se mora plačati vsak asesment do zadnjega dneva v mesecu. Ce kako društvo ne more tega pravočasno storiti, naj se uradno opraviči; na tej opraviebi morajo biti podpisani društveni uradniki in mora biti opremljena z društvenim pečatom.
Od društev, ki se nahajajo v Colorado, smo sprejeli ponovne prošnje za darove za stavkarje. Ce je mogoče še kakemu društvu kaj darovati, naj to stori, ker nekatera društva v stavkarskem okraju so bila močno prizadeta vsled stavke.
Mesečne spremembe v članstvu Jednote se imajo poročati na glavni urad samo na uradnih listinah in ne v privatnih pismih; navedeni morajo biti vsi podatki, ki so na teh listinah zahtevani.
Bolniške nakaznice za bolniško podporo ali poškodbe sc imajo pošiljati naravnost na glavnega tajnika in ne potom vrhovnega zdravnika, ker nastanejo potem nepotrebne zamude. Bolniška podpora se nakazuje po dvakrat na teden, in denarne nakaznice so poslane naravnost na društva potom predsednik Jednote. Z bratskim pozdravom
GEO. L. BROZICH, glavni tajnik.
-o-
MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO. za mesec juli 1914.
Prva številka znači številko društva; druga znači svote vplačanega denarja; tretja znači smrtnino;
četrta znači koliko se je izplačalo podpore iu poškodnine, peta pa koliko so člani posameznih društev skupaj prejeli.
	Dohodki:			Izdatki:	
1.	463.16		—	384.00	384.00
• 2.	423.15		—	120.00	120.00
3.	236.61		—	119.00	119.00
4.	149.48		—	12.00	12.00
5.	85.00		—	144.00	144.00
6.	102.30				
9.	432.01		—	230.00	230.00
11.	102.09			•	*
12.	145.54		—	68.00	68.00
13.	123.00		—	43.00	43.00
14.	74.52				
15.	209.21		—	53.00	53.00
16.	230.55	1000.00	—	183.00	1183.00
17.	108.03		—	75.00	15.00
18.	543.79		—	53.00	53.00
19.	255.20		—	200.00	200.00
20.	175.95		—	40.00	40.00
21.	183.32		—	25.00	25.00
22.	254.37	1000.00	—	91.00	1091.00
25.	302.60		—	308.13	308.13
26.	137.08		—	104.00	104.00
27.	133.42		—	94.00	94.00
28.	67.53		—	13.00	13.00
29.	173.71	500.00	—	19.00	519.00
30.	471.02		—	178.00	178.00
31.	227.65		—	65.00	65.00
32.	203.08	1	—	248.00	248.00
33.	240.95		—	73.00	73.00
35.	173.14		—	61.00	61.00
36.	258.85		—	126.30	126.30
37.	616.98	1000.00	—	168.00	1168.00
38.	136.20		—	37.00	37.00
39.	204.22	1000.00	—	44.00	44.00
40.	230.68		—	84.00	84.00
41.	74.35		—	44.00	44.00
42.	161.47		—	50.00	50.00
43.	103.24		—	56.00	56.00
44.	86.70		—	13.00	13.00
45.	178.91		—	127.0Q	127.00
47.	185.08		—	66.00	66.00
49.	162.46		—	9.00	9.00
50.	63.98	-			
51.	94.60		—	53.00	53.00
52.	187.80		—	7.00	7.00
53.	216.43		—	44.00	44.00
54.	131.89	500.00	—	61.00	561.00
55.	91.85		—	80.00	80.00
57.					
58.	115.58		—	67.00	67.00
60.	94.22				
61.	86.20*		—	62.00	62.00
64.					
66.	174.86	500.00	—	55.00	555.00
68.					
69.	97.36		—	46.00	46.00
70.			—	61.00	61.00
71.	232.55		—	127.00	127.00
72.	55.62	"t.			
75.	150.17		—	91.00	91.00
76.	73.58				
77.	67.30		—	342.00	342.00
78.	204.16		—	28.00	28.00
79.	34.52				
81.	51.62		—	35.00	35.00
82.	179.14	1			
83.	66.15				
84.	193.25		—	179.00	179.00
85.	183.02		—	150.00	150.00
86.	64.16				
87.	53.82				
88.	91.61		—	24.00	24.00
89.	107.07		—	90.00	90.00
90.	70.73		—	28.00	28.00
92.	74.93		—	43.00	43.00
94.	279.87		—	159.00	159.00
99.	125.17		—	26.00	26.00
100.	52.40		—	21.00	21.00
101.	28.80		—	19.00	19.00
303.	119.94				
104.	66.48		—	14.00	14.00
105	99.91		-	100.00	100.00
106.	84.59		—	7.00	7.00
197.	31.33				
108.	67.10	• —«.			
109.	55.85				
110.	76.53				
iii.	114.24	'- "1 f	—	18.00	18.00
112.	30.67	•			
114.	110.98		—	31.00	31.00
115.	23.27				
116.	4&81			4 '	
117.	32.97		!' ' 1 1 ■	------------ ----	
118.	Credit			. ..	
119.	12.59				
A. Korenčan 10.(3		- -i {}		' -.v " -1	

Za smeh in kratek čas,
&
H
&
V družbi
w —	prijatelj Štefančie je pa zadnji čas silno zamisljei
žalosten. Ali nima sreče v ljubezni?
—	Kako bi jo vendar imel.
—	Kdo se je pa poročil z njegovo zaročenko?
—	On sam.
Draga jed.
Natakarica (gostu, ki želi kaj majhnega in cenega za večerjo) : Vzemite enega slanika!
Gost! O, slanik je najdražja večerja!
Natakarica: Kako? Saj stane en slanik le deset vinarjev!
Gostt: Da, a potem moram izpiti najmanjc deset vrčkov!
Zlobno.
K °'a V aft 6 \
6 -a a
—	Dovolite, da vam predstavim svojo hčer Amalijo.
—	Kako divno ime! »Škoda, da se tako malo strinja z njeno zunanjostjo !
i
Nasprotno.
—	Hvala Bogu! Jaz nisem nikdar hodil za ljudmi, ki so imeli kaj denarja.
—	So pa ljudje hodili za teboj, ker nisi imel denarja.
Flegmatično.
—	Zdi se mi, gospod, da sedite na mojem klobuku.
—	Kaj zato! Saj smo v gledališču, in samo vi menda ne boste pokriti!
Moderne opere.
V dobi šolskih izpričeval.
"Kaj pa se zgodi doma, ko pri-neseš tako izpričevalo?"
"Nič. Le oče postane rdeč od jeze, — mati zelena od strahu in jaz ves moder od palice."
Slabo.
—	Grofa Santonsa bodo postavili pod kuratelo.
—	Ali zato, ker preveč stavi?
—	Xe, zato ker nikdar ne dobi.
Vprašanje.
—	Mama, ali je zamorec tudi pod kožo črn?
V
VZDIK.
—	Idiva vendar enkrat igrat v gledališče, da bodo že vsaj ljudje kaj poštenega slišali.
Moderni slikarji.
—	Kaj pa predstavlja ta slika?
—	.Sedaj še ne vem, si bom že pri priložnosti izmislil.
Modemi zakon.
Pred sodnikom Svetom stojita mbret Wicdski in gospa Albanija.
Sodnik: Po tako kratkem času se hočeta že ločiti? Kakšne vzroke pa imata vendar?
Gospa Albanija: On ni mož in — na za prav nobeno rabo!
X
— VcŠ kaj, Ana, kako lepo je bilo, ko je še tvoj prvi mož živel.
V
—	Moj Bog, ali Se dosedaj niste narisali te grde živali?
—	Samo glavo ji moram še malo popraviti.
—	Saj je dobro. Morskemu konju je vseeno, če je glava lepa ali grda.
PRI OBEDU.
V
(glasno): — Ali ste že br»li gonpa najnovejšo knjigot (Sam pri sebi): Prokle
GLAS NARODA, 13. AVGUSTA. 1911.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO,
želarskoga sina Valentina Per-novška iz Zgornje Ponikve, ker je kradel djvjaeino v revirju barona Becka.
Velike tatvine. Iz Hrastnika se poroča: V Vovkovi trgovini so
'to jo je vrgel na tla in jo davil Fran jo Čkerj&nec. I>ne 19. ju-!t"ko	dokIer ni prišla mati.
j«- umrl Kratijo Škerjauec Surovina se je pa spravil še na prišli na sled velikim tatvinam.
Trije učenci Novak, Hanošee in Grča so kradli blago kar na debelo in ga s pomočjo raznih ljudi prodajali. Čevljar Kovae je porabil mnogo usnja in podplatov
jupnik v Ljubljani V mater iu tudi nj° začel stiskati
oki je blagoslovil k<* *uJE*™1*' )venski duhovnik Dru-I Tatvuia- Plačilnemu natakarju
■ila in Metoda v Ljub-iv železniškl reslax'r*e,ji na Jese i, da jo je postavil za
dedinjo vse muil se je
I nieah je neznan tat ukradel iz od-svoje Prte£a	predala, in sicer;v svoji obrti, ki si jih je na ta
tudi "So-1*2 vre"ce» kjer Je imel veejh svo-jnaČin pridobil. Orožniki sq Kova-
stopili v vlak in pes je izgubil vsako sled. Dosedaj se še ni posrečilo orožništvu, da bi tatove izsledilo.
važnega faktorja na- t0
robu jen ja. s tem, da je,	.
i Nesreča pri snažen ju stroja. 42
dvesto kron bankevcih
v dveh
Jštvu "Sokol II." v Ljub- 1	P" snaztmju
»to 100 K. Pokojni žunnik!le.tni. tova™lškl dela v«
Dr lval
tt _
iiatjia nisua posesrnica v
l.jubljaui. Premoženje utegne bili vredno okroglo 20,000 K. Posojili Frunjo Škcrjanec se je po-
li dne 26. februarja 1843. leta jubljani, kjer je študiral nor
malko
zanesla ee, meti žil kot n i k v I »koz bi stir, ki
n gimnazijo. Usoda ga je
med istrske brate Sloven-kate
not
iga duša, dober dušni papa ni nikdar zlorabil svojega poklica za namene, ki naj 'd tuji vzvišenemu duhovske-poklica. Ko je pa čutil sta-t. j«' dal vpokojiti, želeč, da zadnja leta svojega življenja Slabo pa je
»okojni župnik'lu>a,I,1SK1 u?HVec Andrej Ski-rjanec je bil prvi slovenski Sk"f S<? JC Ponesrecl1 v papirnici duhovnik, ki je imenoval Družbo!v °®"čanih s tem, da ga je vsled sv. Cirila in Metoda za svojo uni-1BJeffOVe lastne neprevidnosti vrrzalno dedinjo, postal je tedaj!ZfirrabU pn snaženJu stroJ ^ S* vreden vrstnik Pollaku, Kotniku,Itežko Pfkodoval 1'M-m in Vilharjevi. Zapustil je\ NeVlhta- ^ JullJa ob 12-družbi tudi svojo hišo, tako da je,un 30 minut P°Poldne je izbruli-Uirila in Metoda zdajlni,a v Novem mestu huda nevihta hišna posestnica v m dez Je curkoma hl- v bitimi Novega mesta je podrlo več kozolcev, dreves in na bregu odkrilo tudi malo hišico Pirnata. Sadje je veliko trpelo, pod vsakim drevescem si videl debelo naloženi sad.
Vjel se je. Pred par dnevi smo imi je dolgo let slu- Por°čali, da sta v zaporni čevljar-k, slednjič kot žup-| kl delavnlcl Pn okrajnem sodi-i. Pokojnik je bil vse- M'u v LJUbljani znana potepuha
Anton Novak, po domače Frnak, in Leopold Pajsar pokradla več usnja in ščetin ter jo ponujala nekemu čevljarju. Ko je o tem izvedela policija, je napravila za njima lov ter Novaka, kateri je dejal, da je usnje dobil v Betle-hemu. vjela in izročila sodišču. Pajsar je bil pa že srečno odnesel pete proti Gorenjski. Ker mu je pa pošel drobiž, je prišel na ljubljanski magistrat in prav ponižno prosil podpore, katero je tudi dobil in bo z njo dlje časa preskrbljen, kakor je mislil. Ker so na magistratu o tej zadevi tudi nekaj čuli, so se informirali telefonično na državni policiji, katera je odposlala takoj varnostnega organa, ki je Pajsarja veselo sprejel in odvedel na policijsko ravnateljstvo, odkoder so i tega poslali v "Betlehem".
Smrtna kosa. Dne 23. julija je umrla najstarejši žena na Viču Marijana Pance (Sončeva). Bila je v 88. letu svoje starosti. — 25. julija je umrl v Ljubljani Gvi-don Stedrv, hišni posestnik in bivši e. in kr. nadporočnik, v starosti 74 let. Blagi pokojnik je bil znan in čislan v celi Ljubljani.
Nož ukradel. Dne 25. julija je na Vodnikovem trgu v Ljubljani ukradel neki kinetski fant prodajalcu galanterijskega blaga Ivanu Cizerlu nož, vreden 60 vinarjev. Dečka je Cizerle prijel in izročil stražniku. Fant je bil zaradi tatvine obsojen na policiji na tri dni zapora.
Slavnostna otvoritev "Prve gorenjske cbrtne razstave v Radovljici" pod pokroviteljstvom dež. predsednika barona Schwarza pl. lvarsten se je izvršila v nedeljo 26. julija ob 11. uri dopoldne v šolskem poslopju v Radovljici. Razstava ostane otvorjena do 30. avgusta, in sicer vsaki dan.
bi
preživel v domovini zadel v svoji beli Ljubljani. Mo ža, kateremu ni nikdar mogel njegov višji cerkveni predstojnik ničesar očitati, kar bi nasprotovalo cerkvenim interesom ali eer-kveni morali, je suspendiral škof Jeglič a divinis ter mu prepovedal maševati. Pokojni župnik Škerjanee se ni strinjal s politi-kujocim škofom Jeglieem in to je bila menda njegova največja krivda. Mož kaj takega ni bil navajen v vsem svojem duhovniškem službovanju. Značilno je, da se je v časih, ko klerikalci najbolj besne zoper Družbo sv. Cirila in Metoda spomnil družbe tako velikodušen slovenski duhovnik, uvažujoč njeno obrambno delo. Slava njegovemu spominu !
Nesreča. K večnemu počitku so spremili dne 20. julija vpokoje-nega orožnika I. Varla, kateri zapušča vdovo in kupico nepreskrbljenih otrok. Dne 17. julija obiskal je Vari znano gostilno "Pri železnem mostu" ob reki Kokra ter se vračal precej pozno v noč po stezi na Klanec, kjer je stanoval. Na tem potu — po stezici — zavije jo mož, najbrže zmot-Ijen po električni svetilki na desnem bregu reke, proti tej luči, meneč, da je to vas Klanec. En korak naprej in žc je zdrčal mož po strmi visoki pečini nizdol na dno nevarne kokrske rečne struge, kjer so moža po skrbnem iskanju čez dva dni našli mrtvega. Kdo ima na vesti ponesrečenega moža, otročiče-sirote in vdovo? Je že skrajni čas, da se to grozno in skrajno nevarno obrežje reke Kokre že vendar enkrat ogradi, posebno v bližini Kranja in tam, kjer ob tem obrežju leže obljudeni in prometni kraji. Menda županstvo, orožništvo in okr. gla-1 varstvo ne čaka še nadaljnih — žrtev i
Zanimiv pojav za naravoslovce. Pod starim drevoredom v Kranju se spreletava pet galebov in poseda na prod pod Struževem. Galeb (Larida) je morski ptič z dolgimi, koničasto pristriženimi peruti in z ravnim, redko izstriže-nim repom. Kljun je spredaj na-lahko zaokrožen in štiriprstne noge imajo plavalno mrenico. Razločuje se jih več vrst. Omenjeni so najbrže takozvani "sme-joči se galebi" (larida ridibun-dus), ki se nahajajo na vseh pri-m or jih Evrope.
Napad. France Žurbi, cestar iz Smlednika, je bil 18. julija okoli polnoči za svojo hišo napaden od neznanega človeka, kateri mu je ptii/Tadjal precejšnjo rano na čelu. da je bila že kost nasekana. Ponarejeni stokronski bankovci Takoj naslednjega dne je pa pri-j krožijo po deželi. Spozna se jih šel k ranjencu Janez Hafner ter; najlažje po tem, da imajo na o-ga prosil odpuščanja, da ga je on beh straneh nemški tisk. poškodoval, ker je bilo to drugim Ustrelil se je v Zgornjih Ška-' Hudelist nevarno ranjen. Prepe-namenjeno, ki so po vasi streljali, lfih pri Šoštanju 91 let stari ob-!ljali so ga v celovško bolnišnico. Torej zopet .samokres v Smledni- činski ubožec Valentin Oštir iz Vlcmi. V okolici Št. Lenarta ku. Smrkači so imeli včasih še Velenja.	»pri Sedmih studencih se vlomi
aj jnn pa le samo- j Alkohol. Dne 20. julija zjutraj strašno množijo. Pred kratkim so korajžo. Le tako na-^so našli v Mestnem vrhu v Ptuju vlomili neznani zlikovci kar na
viničarja Cafuto. Mož se štirih krajih in odnesli mnogo in sestri. Na Ježi- je prejšnji večer hudo napil in v vrednostnih stvari. Iz Št. Vida ob 'jar se je spri s pijanosti na potu domov umrl. j Glini so poklicali policijskega i dal tako močne j Kradel divjačino. Iz Žalca po- psa, a ta je sledil sledi tatom lej
tatnvi
ŠTAJERSKO
Netaktnost ali kali? Splošno se v Mariboru v vseh krogih ostro kritizira, da predsedstvo mariborske okrožne sodnije ni imelo niti toliko taktnosti, da bi ob smrti dež. sod. svetnika Fil. Kr-meka izdalo kake parte. Ce umrje kak malenkostni vsenemški ofiei-jal, pa je Maribor poln uradnih
žalnih naznanil.
Obisk spodnještaj ersfcih toplic,
izvzemši Rogaško Slatino, letos ni nič ugoden. Na Dobrni, v Laškem in v Rimskih toplicah je le prav malo gostov.
Skrlatica je v Mariboru prenehala. Pač pa se nekod po deželi zelo širi. Tako se poroča od Sv. Križa na Murskem polju, da je v Vučji vasi zatvorjena šola radi škrlatice. Kakih 10 otrok je zbolelo v eni vasi. Radi škrlatice je izostala 2. avgusta tudi primicija o. Viktorina Fiirsta v Vučji vasi. Okrajni zdravniki se vse premalo brigajo za sanitarne razmere na deželi.
ca in Novaka zaprli, ostala dva učenca sta jo pa pravočasno popihala. Vovk ima več tisoč kron škode.
Za priboljšek. 411etni malopridnež Franc Frfihauf, rodom iz Pusternwalda, okraj Judenburg na Zgornjem Štajerskem, je nazadnje obsedel v Steyru zaradi javnega nasilstva lOmesečni zapor in ko je tega sedaj dostal. so ga oddali za priboljšek še v prisilno delavnico.
Občinske volitve v Slivnici pri Celju, pri katerih so zmagali na-prednjaki. so potrjene. Župnik si lahko svoj nos, ki ga je dobil z rc-kurzom, vtakne za ogledalo.
PRIMORSKO.
Utcnil je na Žagi 20. julija finančni nadstražnik Laganis. Šel se je kopat v Učejo pod most in je izginil v tolmunu. Cez eno uro so ga potegnili jnrtvega iz vode.
Nevihta. 23. julija dopoldne je razsajala nad Trstom huda ne-da nevihta, ki je napravila mnogo škode. V ljudski kopeli pri svetilniku je izbruhnila panika, ker je hud veter raztrgal leseno ograjo in odnesel obleko približno 100 možkim in ženskam v morje. Kopajoče, ki so na ta način prišli ob obleko, je policija spremila na državni kolodvor, kjer so" jim dali okrepčila in kjer so dobili iz ubožniee obleke. Na morju je razsajal hud vihar in sta se odtrgala od sidra parnika "Stambul" in "Austria". Pri tem je trčil parnik "Stambul" v parnik "Perseveranza" in sta bila oba parnika hudo poškodovana. Parnik "Austria" pa je večkrat zadel ob pomol in se tudi hudo poškodoval. Neka italijanska jadrnica je bila tudi hudo poškodovana. Na pamiku "San Paolo" je odtrgal vihar krov. Več ribiškh bark je bilo v nevarnosti in jih par še pogrešajo. Mnogo škode je napravila tudi velika plima. Tramvajski promet je bil za dalje časa prekinjen. Mestni nasadi so hudo trpeli pod hudo točo, ki je padala. — Tudi z Reke se poroča o hudih poškodbah, ki jih je povzročila 23. julija nenadna nevihta. Zlasti je močan veter poškodoval strehe in prevrnil več ribiških bark. Vendar ni zahtevala nevihta nobene človeške žrtve. Mestna telefonska centrala je hudo poškodovana. Na cesti je vrgel veter nekega moža ob tla in so ga težko poškodovanega prepeljali v bolnišnico.
Toča v Istri, imeli hudo točo, ki je uničila ve iik del vinogradov in drugih poljskih pridelkov.
Pcnarejalec denarja. Konnin-sko orožništvo je aretiralo I8let-nega Josipa Tomazina iz videm-ske okolice, ker je skušal razpe-čavati ponarejen denar. Radi istega delikta ga iščejo tudi že italijanske oblasti.
Nesreča na električni železnici.
V Pulju sta trčila na progi skupaj vozova - električne železnice, pri čemer se je napravila škoda za približno 300 K. Neka dama, ki je sedela v enem Vozu. je bila ranjena na roki. Druge nesreče vsled previdnosti voznikov n bilo.
Nesreča. V Gorici se je vnel pri delu 33!etnemu monterju Petru Konteju pod tramvajsko lopo bencin. Plamen se je prijel tudi njegove obleke, vsled česar se je močno opekel po rokah in nogah. Prepeljali so ga v bolnišnico.
KOftOiKO,
Nevarna igrača. Iz Celovca poročajo o nezgodi, ki jo je povzročilo zopet nespametno ravnanje z orožjem. Na vrtu restavracije "pri Zvonu" sta se 24. julija popoldne igrala dva fanta s flober-tovo pištolo. Pri tem se je enemu sprožilo orožje in je bil 141etni
Bolezen živcev
je jako razširjena med vsemi 3io j i človeštva ter se pokazu je v nervoznosti, slabem spanju bledosti lic itd. Neprekosliivo in od najnoljših zdravnikov priporočeno zdravilo zoper to bolezen je
PARTO-GLORY
Dobi se v steklenicah pc $1,00 3 za $ t.CO v občeznani lekarni
PARTOS160-2 A*e. Kew York.
VSLED SPLOŠNE VOJNE V EVROPI SE VSAKDO Z AN 151A ZA DOGODKE V STAREM KRAJU. DNEVNIK "GLAS NARODA" JE NAJZANIMIVEJŠI MED SLOVENSKIMI LISTI, KER PRINAŠA DANZADNEM NAJNOVEJŠE VESTI 0 TEJ VOJNI.
NAZNANILO.
Ker glasilo K. S. K. J. noče sprejemati podatkov od svojih lastnih društev, smo primorani. da se obrnemo na "Glas Naroda" in sporočimo sledeče:
Članom društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. se naznanja, da se vršijo od meseca junija redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. To moramo pojasniti zategadelj, ker glasilo K. S. K. J. še vedno piše. da se vršijo seje vsako tretjo nedeljo v mesecu. iz tega je razvidno, kako malomaren je glavni odbor, ker ne upošteva in noče upoštevati poročil posameznih društev. "Am. Slovenec" ima vendar pogodbo s K. S. K. J. in je zato tudi pošteno plačan. Kot člani zgorajonie-njene Jednote želimo, da naj se "Ani. SI." odstavi kot glasilo in predlagamo. da naj si Jednota ustanovi sama svoje glasilo, ki nam bo že vsaj kaj koristilo. S tem se strinjajo člani, kar potrjujeva s svojim podpisom.
Frank Furlan, predsednik.
Frank Brence, tajnik. (Pečat društva.)
Iščem svojega svaka FRANCETA FLAJS. Doma je iz vasi Hije. pošta Št. Janž na Dolenjskem. Poročati' mu imam nekaj važnega iz ' starega kraja, zato prosim, da se mi javi. ali pa naj mi kdo drugi iz prijaznosti naznani njegov naslov.— Joseph Hribar. R. 6, J. Culutto. Taylorville, 111. (13-15—S)
Kje je MATEVŽ ŠTERLE, podo-mače Jernejovic- od Loža? Sedaj se nahaja nekje v Minne-soti. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam javi na naslov: Jacob Baraga, 1040 E. Gl. St., Cleveland, O. (13-15-8)
VOJNI ATLAS
vojskujočih se evropskih držav: Rusije, Avstrije, Srbije, Nemčije. Anglije in Francije.
SVETOVNI ATLAS
kolonijalnili posestev vseh velesil.
Vsak zemljevid je v lepih barvah. Skupno 8 zemljevidov. Cena 25e, 10 komadov $2.00.
Balkan Book Co., P. O. Box 10», New York, N. Y.
POZOR POŠILJATELJEM DENARJA!
fly One, ki žele poslati domov denar, obveščamo s tem, DA POD NOBENIM POGOJEM ne odpošiljamo DO PREKLICA denarja v staro domovino. Nobena banka v New Yorku ne dela kupčij in raditega smo TUDI MI USTAVILI POSLOVANJE. KAKOR HITRO SE RAZMERE IZBOLJŠAJO, BOMO OB VESTILI ROJAKE PO TOM ČASOPISJA. Tvrdka Frank Sankser.
BRATA VOGRie,
SLOVENSKI SALOON IN RESTAURANT,
211 Graham Ave., Cor. Stagg St., Brooklyn, N. Y.,
se priporočata greaternewyor-škira Slovencem za obilen obisk Fina kuhinja, izvrstna domača in iiuportirana pijača, izborna postrežba. V nedeljo dopoldan brezplačen prigrizek. Ob nede Ijah in sobotah zvečer je na raz polago velika dvorana za ples Moderno opremljeno kegljišče. — Svoji k svojim! —
NAZNANILO.
Cenj enim rojakom v Forest City, Pa., in okolici naznanjamo. ■Ja vas bode obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glas Naroda" in iz davati pravoveljavna potrdila i i > ga rojakom toplo priporočamo.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., okolici naznanjamo, da je
in
NAŠLO SE JE VEČJO SVOTO DENARJA.
V Conemaugh, Pa., se je našlo v Commercial hetelu krog 10. ju-V občini Roč so nija večjo svoto denarja.
Ako je kateri Slovenec izgubil ta denar, naj se nemudoma obrne na lastnika hotela. Win. II. Barn-hard, Commercial Hotel, Main St., Conemaugh, Pa.
(11-8 3x)
NAZNANILO.
Rojakom in cenjenim delegatom K. S. K. J. priporočam svoj novo urejeni slovenski * SALOON na vogalu 1. Ave. in Virginia St.
Milwaukee, Wis.
Pri meni lahko dobe gg. delegat je hrano in stan.
Za obilen obisk se priporoča Valentin Maei,
417 Virginia St., Milwaukee (12-14—8)	Wis.
VAŽNO NAZNANILO.
Vsi potniki, kateri so nameravali potovati v staro domovino ta teden ali na. m era vajo potovati v pri hodnje, naj ostanejo na svojih mestih, ker so vse paro brodne družbe prekinile za nedoločen čas s prometom. Kadar se zopet razmere pre-dragačijo, bodemo pravočasno poročali na tem mestu.
Tvrdka Frank Sakser.
Za en dolar
dobite dnevnik "Glas Naroda"
SKOZI 6TIRI MESECE.
"Glas Naroda" izhaja V Šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važneje vesti vsakega dne vesti iz stare domovine in zani mivč povesti
Vsa oaobja lista Ja organizirano
Mr. M. PAPIČ, 123 Frederick St., Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izda vati pravoveljavna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. TTpravništvo Glas Naroda.
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočat
*voj*
MmVNi VTSa is najboljšega grosdja
I^Dikn mdefo vino po 404 gmi •«taro rndec« vino po 45* galon* •finsko bfclo vino po 454 gaL ir u a j boljše staro belo vino po 50« gaL 100 proof močan tropin j« ve« galone $12, 30 galon pa *2fi Vino oolOjam po 18 in 9Š Vinaraa bi iistiltoija Wise »<
m pisma na-
Stephtn Jaelr*«.
fr J* SLOVENSKO ZAVETIŠČE. J* i
* ■*• *	^ ^ ^ ^ ~ i, ^ ^---- - - - — ^ — - - m ^
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortland St., New Torte, N T. PortpredaetlnlJi: Paul Scfineile-, Caluinet, Mlch. Tajnik: Frank Kzrtn 2711 S. Millard Ave.. Collar o. KU. Karajnlk: Oao. L»- BroxUch, Ely, Minn.
DIREKTOR! J:

D! rek torij obetojl Is Jedre^a zastopnika od tskkH Rlorermklh podporni* organizacij, od vseh Slovenskih listov ln od vn-h namoetojnih druSt-T.
Tb. mamko, knjižice in vse <lni|o se obrniti« na tajnika: Frank Kerte, <711 S. Millard Ave.. Chicago. III. Tudi vse denarna poftlljvitve pošiljajte na ta.
Narod ki ne skrbi za svoje reva, nima postora med clvllizovaniml narodi. Človek kl ne podpira narodnih savodov, ni vreden aln svojepa naroda.
Spominjajte n* ob v«®h prilikah fqoven*ke*» ZaveUnr-a
n
==JE3:
!SSf
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
IVAN ZUPAN
82 CORTLAND ST.	1215 WILLOUGHBY
New York, N. Y.	Ave., Brooklyn, N.Y.
IZDELUJE in PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Roj p kom. ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Isdel.ijc razne
prestave iz tujih jezikov. Obrnite se zr.-jpno na njega, kjer boste tečno in solidno postreženi.
Prave Lubasove HARMONIKE
importirane iz Slovenjega Gradca imam v zalogi in sicer:
Model "H" trivrstna, dvakrat uglašena........ $ 45.00
,, "K." trivrstna, trikrat uglešena.......... S r,.*..IA>
"K" trivrstna, štirikrat uglašena........ $ «'.a.i>0
"L." štirivrstna, dvakrat uglašena........S 60.00
,, '"M" štirivrstna. trikrat uglašena........$ G-j.00
,, *-JVT' štirivrstna, štirikrat ujjinšena......$ 80.00
Kranjsl-.i modol, trivrstna. dvaterat uglašena...... $ 45.00
Kranjski model, trivrstna, trikrat uglašena...... $ 60.00
Kranjski modei, stirivrstna, dvakrat uglašena____S 60 00
Kranjski model, štirivrstna, trikrat uglašena .... ? 70.00
Hromatieno uglašena harmonika................ $ 00 00
Imam v zalogi tudi kovčege za harmonike po 9 5 GO Za natančnejši popis harmonik pišite na:
ALOIS SKULJ, P. O. Box 1402, New York City.
c&b	oft*	'rfflb	'Tfab
Po znižani ceni!
Amerika in Amerikanci.
Splaul Rov. J. M. Trunk
je dobiti poštnine prosto za $2.59. Knjigra je vezana v platno in za spomin jako prilična.
Zalcžnik je imel veliko stroškov in Be mu nikakor*« izplačala, zato je cena znižans, dn£qe vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
82 CortlanSt Street,	New York,TN.cY.
! I i i
A *
%
t
^ ^
^
*
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJ« vTEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.	. a
	
j . IBB	
	
GG
GG
Slovenska linijska
TISKARNA
Rojaki in društveni tajniki, ali pa* zite, da so vaše tiskovine vedno narejene v unij ski tiskarni ? Naša tiskarna je popolno založena z najbolj modernimi črkami, okraski in z vsem tiskarskim materijalom in je največja slov. nnijska tiskarna.
NAJNIŽJE CENE
vsem tiskovinam za vsako drnitvo, trgovca ali posameznika računamo vedno pri nas.
GARANTIRANO 0ELO
da ste zadovoljni s tiskovino in da so
izdela natančno, kakor želite. P redno
so obrnete kam drugam, pišite k nam po cene za ▼•ako tisksrrina, Id jo pot« rebujete. Pri nas je vedno ceneje.
CLEVELANDSKA AMERIKA
Najstarejši slovenski dvotednik.
6119 St Clair A?c., Cleveland,
GL.AS NARODA, 13. AVGUSTA, 1914.
Prazna hiša.
Detektivska povest.
(Nadaljevanje.)
Poslednja tri leta v resnici niso zmanjšala strogosti njegovega značaja in nepotrpežljivosti.
"Seveda se je premaknila", je rekel. "Mar sem jaz tak norčav mojster skaza, da bom postavil tamkaj tako postavo ter pričakoval, da bo prekanila enega najbolj premetenih mož v Evropi. Sedaj sva že dve uri v tej sobi in Mrs. Hudson je že osemkrat nekoliko spremenila to posestvo ali vsake četrt ure enkrat. Ona dela to od sprednje strani, tako da se njene sence ne more opaziti. Ali!*' Slišno in vznemirjeno je potegnil sapo vase. V medli svetlobi sem videl njegovo glav« nagnjeno naprej in vsa postava je bila nepremična vsled n»p«-te. pozornosti. Ulica je bila popolnoma zapuščena. Ona dva človeka sta morda *e vedno čepela v veži, vendar ju nisem več videl. Vse je bilo mirno in temi no izvzentši oni sijajni zeleni za-stor pred nama s črno postavo na sredi. In zopet sem v polni tišini slišal oni raldi. si k a joči glas, ki j«* pričal o močnem, pa uduše-nem vznemirjenju. Trenutek pozneje so se čule plazeče stopinje po hodniku — stopinje, ki so skušale biti tihe, ki so pa glasno odmevale po prazni hiši. Holmes se je stisnil nazaj k zidu in jaz sem storil isto, medtem ko je moja roka zgrabila za ročaj revolverja. Ko sem pozorno zrl skozi temno, sem »gledal nerazločne obrise nekega človeka, ki so bili za senco temnejši kakor tema odprtih vrat. Za trenutek se je ustavil, nato pa se tiho priplazil v sobo. Kake tri korake daleč od naju je bila ta mračna postava in že sem se pripravil, da se u-stavim njegovemu skoku, ko mi je prišlo na misel, da mu najina navzočnost ni znana. <"'isto blizu je šel mimo naju, se splazil k oknu in ga zelo tiho in brezglasno vzdignil za pol čevlja, iu ko sije priklonil do odprtine, je svetloba z ulice padla na njegov o-—~ Jbraz, ki je ni več zatem n jeva l iprah z okna. Bilo jo videti, kakor da je ta človek tudi močno razburjen. Njegove oči so se svetile tn poteze njegovega obraza so krč.-vi t o utripale. Bil je postaran človek z drobnim, velikim nosom, golim čelom in ogromnimi, osivelimi brkami. Klobuk je imel pomaknjen nazaj in lepa bela srajca se je svetila izza suknjiča. Njegov obraz je bil suh in temne barve, zaznamovan z globokimi, divjimi pote/nini. V roki je nosil nekaj palici podobnega, ko pa jo je položil na tla. je zazvenelo kakor kovina. Nato je izvlekel i* žepa plašča neko veliko stvar, s katero je nekaj delal, dokler se ni na koncu začni glasen, oster pok, kakor da bi kak vzmet ali zapah skočil na svoje mesto. Š«. vedno klečoč na tleh se je sklonil naprej ter položil vso svojo težo iu moč na nek vzmet, tako da je bilo slišati dolg brneč, škripajoč glas. ki se je zopet končal 7. močnim pokom. Nato je zopet vstal in jaz a*»rn opazil, da je bilo ono, kar je držal v roki. neke vrste puška, ki je imela kopito čudne oblike. Odprl jo je zadaj, vtaknil nekaj vanjo, nato pa zoj>et zaprl. Potem je počeni!, položil konec cevi na rob okna in videl sem njegove velike brke pasti preko puškinega kopita in njegove oči se svetiti, ko je pomeril. Slišal sem ti-hot en vzdih zadovoljnosti. ko je uprl kopito ob svojo ramo. in videl ono čudovito tarčo, črnega moža na rumenem polju, prav v smeri njegove puške. Za trenutek je stal mirno in nepremično. Zatem pa je njegov prst pritisnil na petelina. Čuden glasen žvižg in dolg, srebrn žvenket raz-W bitega stekla se je začul. V tem trenutku je skočil Holmes kakor tiger proti strel če vem hrbtu ter ga vrgel na tla. Ta pa je bil v trenutku zopet pokonci in krčevito zgrabil Holmesa za vrat; toda jaz sem ga udaril s kopitom svojega revolverja po glavi tako, da se je zopet zvrnil po tleh. Padel sem nanj in ko sem ga držal, je moj tovariš glasno zažvižgal na piščalko. Začul se je glas hitečih nog na tlaku in v sobo •ta prihitela skozi sprednja vrata dva stražnika v uniformi z enim detektivom.
'Ali at« vi, Lestrade!' je vpra-ial Holmes. "Da, Mr. Holmes. Sam sem »tvar v roke. Dobro je,
ako se vas vidi zopet v Londonu, gospod."
"Zdi se mi, da potrebujete nekoliko neuradne pomoči. Trije neodkriti umori tekom enega leta, tako ne gre, Lestrade. Toda v skrivnostnem Molesevskem slučaju ste ravnali z manj kakor navadno — to se pravi, ravnali ste precej dobro."
Vsi smo vstali in naš ujetnik je sredi med dvema krepkima stražnikoma težko hropel. Na u-liei se je že nabralo nekoliko radovednežev. Holmes je stopil k oknu, ga zaprl in potegnil zastor nizdol. Lestrade je vzel iz žepa dve sveči, stražniki pa so odprli svoje svet-iljke. Tako in i je bilo navsezadnje mogoče dobro videti našega ujetnika.
Neznansko moški in vendar zloben obraz je bil obrnjen proti nam. Ta človek filozofa in z čeljustmi pohotneža je moral začeti z velikimi zmožnostmi za dobro in slabo. Nihče pa ni mogel pogledati njegovih okrutnih modrih oči s povešcnimi ciničnimi očesnimi vejicami ali njegovega drznega nosu in prozečcga, globoko nagubanega čela, ne da bi razumel teh očitnih nevarnostnih znakov narave. Za nikogar izmed nas se ni zmenil, tupiral je svoj pogled samo na Holmesov obraz " izrazom, v katerem je bilo videti sovraštvo in začudenje. "Ti zlodej!" jc neprestano mrmral. "ti prekanjeni, lokavi zlodej!"
'Ali polkovnik!' je dejal Holmes in si popravil svoj ovratnik, * koncem potovanja se ljubimci srečajo', pravi prestari pregovor. Mislim, da nisem imel časti videti vas, odkar ste mi izkazali one pozornosti, ko sem ležal na skali nad Reichenbachskera slapom."
Polkovnik je še vedno zrl na mojega prijatelja kakor zamaknjen. "Ti zviti, zviti zlodej!"je bilo vse kar je mogel iapregovo-riti.
"Nisem vas še predstavil", je dejal Holmes. "Ta gospod je polkovnik Sehastijan M oran, nekoč v indijski armadi Njenega Veličanstva kraljice in najboljši strelec za veliko divjačino, kar jih je naše Iztočno cesarstvo kdaj imelo. Nadejam se. da imam prav, polkovnik, ako porečem, da je število tigrov, ki ste jih n-strelili, še vedno nedosežno."
Sil ni stari človek ni izprego-voril ničesar, vendar je še vedno nepremično zrl na mojega itova-riSa. S svojimi divjimi očmi in močnimi brkami je bil sam videti čudovito podoben tigru.
Čudim se. da je mogla moja zelo preprosta bojna zvijača prekaniti tako starega shikarja", je rekel Holmes. "Kaj takega morate vendar prav dobro poznati. Ali niste še nikoli privezali mladega kozliča pod drevo, se vle-gli -jor nad njim s puško v roki in čakali, da I »i vada privabila vaš.-pa ti«»ra ? Ta prazna hiša je moje drevo, vi pa moj tiger. Svoje čase ste gotovo imeli še več pušk v rezervi za slučaj, ako bi prišlo več tigrov, ali ako bi se morda — kar je neverjetno — zgodilo, da bi svoj cilj zgrešili. Tole ", jed ejal in pokazal na o-koli, "so pa moje rezervne puške. Prispodoba je prav dobra."
1'olkovnik Moran je v divjem srdu planil naprej, toda stražniki so ga potegnili nazaj. Srd na njegovem obrazu je bil videti strašen.
"Priznam, da ste me v enem oziru vseeno malo iznenadili", je rekel Holmes. "Nisem pričakoval, da se boste tudi vi poslužili te prazne hiše in tega pri-pravne-Tole je dejal i"n pokazal na o-perirali s ceste, kjer vas je čakal moj prijatelj Lestrade in njegovi vrli možaki. Izvzemši to pa je šlo vse, kakor sem pričakoval."
Polkov nik Moran se je obrnil k uradnemu detektivu.
"Vi morda imate ali pa nimate pravega vzroka, de me pri-mete" je rekel "na vsak način pa ni nobenega oipravdanega povoda, da bi moral poslušati zasmehovanje tega človeka. Ako sem v roki pravice, potem naj se vrši vse skupaj postavnim potom."
"No to se razume samopose-bi\ je dejal Lestrade. — "Ali imate še kaj povedati. Mr. Holmes, preden odidemo?"
Holmes je pobral mogočno zračno puško od tal in si ogledoval njen mehanizem.
'Čudno orožje, ki mu ni primere', je dejal, 'brez glasu je in ima silno moč. Dobro sem poznal slepega nemškega mehanika pL Herderja ki jo je sestavil po naročilu rajnega profesorja Mo-
. riartorvja. Več let sem že vedel, da obstoja to orožje, dasi nisem nikoli imel prilike, da bi ga imel \ rokah. Priporočam ga prav .posebno vaši skrbi, Lestrade, in prav tako krogle, ki so zanj." | "Lahko se zanesete na nas, da bomo skrbno pazili nanj, Mr. Holmes", je rekel Lestrade, ko ( se je začela vsa družba pomikati proti vratom. "Imate še kaj drugega povedati?"
"Vprašal bi vas samo še, katera obtožba vam je ljubša?"
"Katera obtožba, gospod? Samo posebi se vendar razume, da radi poskušenega umora nad Sherlock Holmesom."
"Ne tako. Lestrade. Jaz sploh ne želim, da bi nastopil v tej zadevi. Vi in samo vi imate zaslugo radi znamenite aretacije, ki ste jo izvršili. Da, Lestrade, čestitam vam! S svojo srečno premetenostjo in drznostjo ste ga
prijeli."
"(ia prijeli! Koga pa. Mr. Holmes?"
"Onega, človeka, ki ga vsa policija že dolgo zaman išče — polkovnika Sebastijana M orana, ki je ustrelil mladega gospoda Roji al d a Adairja s kroglo iz zračne puške skozi odprto okno v drugem nadstropju spredaj na št. 427 Park Lane, dne 30. minulega meseca. To je obtožba, Lestrade. Sedaj pa. Watson, ako moreš prenesti prepih vsled razbitega okna. mislim, da ti bo nudilo po-
lurno bivanje v moji sobi morda nekoliko poučne zabave."
Pod nadzorstvom Mycrofta Holmesa in neposredno oskrbo Mrs. ITudsonove so ostale naše stare sobe neizpremenjene. Ko sem vstopil, sem opazil veliko snažnost, toda stari predmeti so bili vsi na svojih mestih. Tamkaj je bil kemični kot in od raznih kislin zamazana miza. Tamkaj na polici zopet je bila cela vrsta mogočnih zbirk raznih izrezkov iz časnikov itd. in raznovrstnih slovnikov; te stvari bi marsikdo naših someščanov ja-ko rad požgal. Dijagrami, škatla za vijolino in stojalo za pipe — celo perzijski ee\eljček s tobakom — vse sem opazil, ko sem se oziral naokoli. Dalje sta bili dve postavi v sobi — ena je bila namreč Mrs. lludsonova, ki se nama je smehljala, ko sva vstopila; druga pa voščena podoba, ki je igrala tako važno ulogo pri dogodkih tega večera. Bil je voščen doprsni kip mojega prijatelja, ki je. bil dovršilo izgotov-ljen, da mu je bil popolnoma popolnoma podoben. Stal je na majhnem podstavku, ogrnjen z nekim starim ITolmesoviin plaščem tako dovršeno, da je bila iluzija z ulice čisto popolna.
"Upam, da ste ukrenili vse potrebno, Mrs. lludsonova", je rekel, Holmes.
(Konec prihodnjič.)
NAZNANILO. \
Rojakom v Milwaukee, Wis., in okolici naznanjamo, da je
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lind, Ark. in okolica: Michael Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin.
Denver, Colo.: John Debevc •n A. J. Terbovc.
Leadville, Colo.: Jerry Jam-nik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig in I. M. Roitz.
>alida, Colo, in okolica: Louis
i'os t ell o (The Hank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-ticli.
Indianopolis, Ind.: Alois Rudni an.
Depue, HI.: Dan. Badovinac. Chicago, HI.: Frank Jurjovee. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Kan*.: John Stale. Waukegan, IH.: Frank Pet-kovšek in Math. Ogrin. So. Chicago, HI.: Frank Cerne. Springfield, HI.: Matija Bar-borie.
Frontenac, Kans. in okolico:
Frank Kerne.
Mulbery, Kans. in okolico:
Martin Kos.
Calumet, Mich, in okolico: Pavel Shaltz in M. F. Kobe.
Manistique, Mich, in okolico: !I. Kotzian.
So. Range, Mich, in okolico: M. >. Likovič. Chisholm, Minn.: K. Zgone. Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon.
Ely, Minn, in okolico: Ivan
Gouže in M. L. Kapseh.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotzc. Gilbert, Minn, in okolica: L.
Vesel.
Hibing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwauk, Minn.: Geo Ma urin Virginia, Minn.: Frank Hro-
vatich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zohee Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceša-rek.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser, ■T. Marinčič. Chas. Karlinger in Frank Kovačič.
Bridgeport, O. in okolico: Fr. Hočevar.
Barbeton, 0. in okolico: Alois Bal ant.
Collinwood, O.: Math. Slap-nik.
Lorain, Ohio in okolico: John Kumše 1935 E. 29th St.
Youngstown, O.: Ant. Kikelj. " Oregon City, Oreg.: M. Justin.
Allegheny, Pa. in okolico: M. Klarieh.
Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudolf Pic teršek.
Burdine, Pa. in okolico: John Keržišnik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-lich.
Brcughton, Pa. in okolico: A.
Demšar.
Export, Pa. in okolica: John Prostor.
Forest City, Pa.: Karl Zalar in Frank Leben.
Farrell, Pa.: Anton Valentin-čie.
Irwin, Pa. in okolico: Frank Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabre-nja.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz.
Moon Run, Pa. in okolico: Fr.
Maček.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-pič.
Willock, Pa.: Frank Seme in Joseph Pe tern el.
Winterquarters, Utah: Louis Blasieh.
Black Diamond, Wash.: Gr.
Porenta.
Ravensdale, Wash.: Jakob Romšak.
Thomas, W. Va. in okolica:
Frank Kocijan in Frank Bartol.
Grafton, Wis.: John Stamp-fel.
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik. John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton S>ta-rich.
West Allis, Wis.- Frank Skok. Rock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. Stalieh.
Kemmerer, Wyo.: Josip Mot oh.
Mr. FRANK MEH
naš zastopnik, torej je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljav-
na potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glasa Naroda.
HAKMUN1M
bodisi kakorSnekoll vrst« izdelujem ln popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In zanesljivo. V popravo zanesljivo vsakdo pošlje, ker aem že nad 16 let tukaj v tem poslu in sedaj V svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu kakorSno kdo zahteva brez na daljnih vpraSanJ.
JOHN WENZEL
1017 E. 62nd St., Cleveland, Ohio.
m

POZOR, SLOVENSKI FARMERJI!
Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH
E KRANJSKIH KOS B
V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kaše so izdelane i? najboljšega jekla v znani tovarni na Štajcr-
:-: skem. Iste se pritrdijo na kosičee z rinkcami. :-:
Cena 1 kose je 1.10,
Kdor naroči 6 kos, jih dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi □ □ klepalno orodje iz finega jekla; a B
cena garnituri je $1.00.
Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos.
Dalje imamo^tudTfine jeklene srpe po 50c.
Order.
Naročilo je priložiti denar ali Postal Money
Frank Sakser,
82 Cortlandt St., s - s New York, N. Y.
je
ližna knjiga: "VOJSKA NA
balkanu1
Kadar potujete v stari kraj
sli kadar ate na poti ako« New York, pridite k svojemu rojaka v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Washiaftoi St, NEW YORK, N. Y. Coner Cedar St.
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, naj bolj fie in najcenejše postrežem. Izvrstna domača kuhinja. Čute in urejene »obe sa spa van je.
Otei (tri MB s) 21 ceatev.	Spini)« 25 ceatev.
Z veles poStov an jem	JANKO TUSKAN. lastnik.
®> ® ® <S)
NAJBOLJŠA
® 0) ® d)
SLOVENSKO - ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing: Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Ceni ▼ platno vezni $1.00. Rojaki t derebad, 0. dobe isto ▼ podraairi Ft. Sakser, 1604 St Clair Ave., N. E.
Valed vsestranske želja naroči li smo več iztisov te knjige in je sedaj eemj. rojakom mm raxpo lago.
Knjiga "Vojska na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih se&itko? obsegaj očih skupaj na Teč jem formatu 192 strani Delo je o-premij eno z 255 slikami, tikajo če se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešit kom je prideljea tudi večji slovenski zemljevid balkanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti p* 15c, vseh 13 seaitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.8s. Na roča se pri:
■lovenic Publishing OoH 82 Cortlandt St.. New York City.

(Francoska parobrodna družba.)
Direktna črta do Havre, Pariza, Švice, Inomosta in Ljubljane.
Poštni parniki so:
'LA PROVENCE-M dwm nitk*
ET A SAVOIE" dva vijaka
"LA [LORRAINE™ aaldra vijak*!
**LA FRANCE"
t« a i tiri vijaka
Pod platni je »najditelj najuapeSnej -Se tinkture na ■vetu Alpen-tinkture in Alpenpoaade - Ženskam In raožk i iti. kateri jo rabijo, zrastejo v Šestih tednih lasje popolnoma. n<* bodo izpadali in ne bodo aaiveli.
_ _ __Ravno tako
zraste moii rr.l v tirtfli *tittiIH brada in brke. ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teka 8 dni popolnoma ozdravim revmatizem k o« ti bol. trganje po rokah, nošah in hrbtenici. Rane. opekline. bule, ture, krasta in kurja očesa, bradavice, potenje noff, zeb!ine itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washington o. znamenje, da so čista in najbolj uspešna. Piiita takoj po cenik! Poiljem sa zastonj.
JAKOB WAHCI0, 1091 B. Mth St. Cleveland, O.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam J500.
Amerika in Amerikanci.
Spisal BEV. J. M. TRUNK.
Slovenio Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Bev. J. M. Trunka:
AMKRTTTA IN AMEBIKANCl.
Ni nas namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem in posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo stariši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj le marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih ali preteklih dni Čudimo se le. da je povpraševanje po knjigi primeroma majhno, menda raditega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi t svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božični dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 i poštnino vred. Za isto .ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari domovini.
Slovenic Publishing Oo«
82 Cortlandt St.. New York. NT
rojaki naročajte se na "glas naroda", največji slovenski dnevnik V ZDR. DRŽAVAH.
filler	Bxprecnl parniki so?
"Chicago", "La Tonraine", "Rochambeao"in "Niagara"
Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
•orner Pearl St., Cheiebrougk Building.
Poštni parniki odplujejo redno ob sredah is pristanišča številka
17 N. B.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
W Denar mecete proč!
ako ne podpirate svojega rojaka."
Pri mani dobite
izvrstno domače vino
galon po 75 c. in več.
Pri odjema vtC kot 10 galon dajem popust, ter se posebno priporočam slavnim slovenskim društvam ob prilikii kake veselice, tudi onim sa svatbe.
V zalogi imam izvrstne dom tie klobase in vsakovrstno grocerijeko blago, katerega ljubi nal narod. Pošiljam denar na vee strani sveta in parobrodne listke za vse proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam in kupujem avstrijski denar. 8 tvrdko Frank gakser sem v trgovski sveži. Upravljam vse v notarski posel spadajoCe dela, ker sem javni notar. (Notary Public)
pr a rs k: jurjoveg
1801 W. Z2ad S tract,	Ckica**, DL
PHONE 246
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET
WAUKEOAN, ILL.
PRODAJA fina vina, izvrstne smotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vožne listke'vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
"glas naroda" je edini slovenski dnevnik V
zdr. drž. .naroČite se nanj i
V
Y