^IIIIHIIHIHUIII S ^fl^li ^HXi ~ 2 . ^joV^rrATM ŽS 1 IvžiM^OND' ^ s fLfittfV 5 »jgPl^^MM S Shiimiiiriiiiiiiiiiiiii AMERfCAN IN SPIRIT FOR&QM " M LANGUAGE ONLY ------+ — - : t -» N. 178 AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O., FRIDAY MORNING, JULY 31, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. =N jOsišče uporablja novo tehniko v borbi proti četnikom Ira ' Švica ~~ 0sišče je baJe Kro?0^ n°V0 tehniko v borbi iPr°1 eetnikom v Jugoslaviji. ezgodaj je še, da bi se mogla | Jtoviti njena uspešnost, »rh Zadnjih vesteh, ki so sem ■Lsle iz Italije so fašistične in ■f ^ske edinice organizirane na |An;nučil>, kakor četniške čete. P partizanske čete se borijo |feči|adlCi0nalnem Partizanskem »udar"' in kombiniraJo taktiko ^iher- 1 •Pa beži" s Političnimi IFn0 Proti Prebivalstvu. 'AL 0!6 os'ščne edinice imajo lah-in so pod povelj-ifciajo sp0sobnih oficirjev, ki FLih0. polno moč glede strate-fajpi!n °Peracijskih vprašanj, f lorbe lpravneJ'Se čete za to vrsto iCNnvS° profašistični vstaši, ki !o VeJ.JU&°slovanske planine in ( i2 j ' pai"tizanske tradicije. iabiiu se ie taktika upo- 6vero Vlč na Planini Kozari v ^ NsnikPadn' Bosni' Za^rebški Oi-očai madžarske£a tiska je ' kak« so vstaši pod po-•ej 2a°lr! osiščnih oficirjev naj-' ^ja VSe Prebivalstvo tega ive j ' p°tem pa preiskali goz-Poi-očv nine za guerilci. - [e SeU H 0 UsPehu te nove tak- i j^'0 razlikujejo med se-da bil° 60o. ° Partizanov ujetih p!V 'o Ubitj!1!101 pa P°r°cajo, da je v teni omaj 1'100 oseb. Ker 0 guefi°kr0žju Prožno 20,-h si n v- tudi ta nasprotu-I il(iem POr°čila ne kažejo o odlo-! |'Gi0rU8pehu. K?al° d'ltalia" je pred Poročal naslednje: K n/gne toliko Italijanov še Tt a kanu? Še vse eno si %n>Ujanov postavlja to 'a balkanska vojska (!.ki l Pravo narodno giba-!'škib inajema energijo vseh, "e. o^ Zensk> starcev in mla-in sPor srbskih, črnogor-^ 10 Poi°Venskih elementov se Jasni s tem, da ti ele-?a prav dobro, da •• »lov slovanstva na za-Ja < Cev 25pljuje 300,000 Slo- A Sn0 n° borbo » -obo- ^ It«,8 700'000 Slovenci, h . tej!Jani skušali zasu- C yse slovenske vasi fiV- Italnskib osvobodilnih 'Jani kontrolirajo štiri velika mesta in 20 osrednjih naselbin. Drugo središče odpora je dolga planinska veriga južno od Karlovca. Tretje središče, kjer se sedaj vodijo glavne borbe, je planina Kozara, o kateri je bilo prav govora. četrto središče je južnovzhod-na Bosna. Peto glavno središče odpora je Hercegovina in črna gora, ki ima približno 30,000 kvadratnih kilometrov in je skoro tako velika, kakor Švica. Ta planinska pokrajina je središče poveljstva generala Mihajloviča. Tu on vlada neuzmirjen od strani osišča, izdajajoč svoje lastne potne liste in pobirajoč svoje davke. šesto središče odpora je Pri-morje, Dalmacija itd. "Giorna-lo d'ltalia" ugotavlja, da je železniška proga čez Dinarske Alpe vzdolž Jadranskega morja od Reke do Splita stalno izpostavljena sovražnim napadom, kjer je pokrajina za to primerna, četniki uporabljajo neko posebno pripravo, ki vrže vagone iz tira, in ki se zelo lahko pritrdi na tračnice. S tem mehanizmom razpolagajo v izobilju, ker se je prej izdeloval v Kragujevcu. Sedmo središče je severoza-padna Srbija okoli šabca, kjer se rodoljubi žilavo drže, sodeč po nemških poročilih o "končnem čiščenju." Osmo središče odpora je srb-sko-bolgarska meja, kjer se vodi stalna borba pod poveljstvom Dragoljuba Jovanoviča, in kjer je določeno število članov bolgarske zemljoradniške stranke pristopilo k Srbom. Deveto središče odpora je južna Jugoslavija — Makedonija, kjer malim guerilskim edinicam uspeva, da se še vedno drže, čeprav so poročila o njih delovanju pičla. Deseto in glavno središče odpora je meja med južno Madžarsko in Hrvatsko blizu Srema, odkoder prihaja borba na srbsko ozemlje, ki jo je Madžarska anektirala. Po jugoslovanskih virih je bilo na tem ozemlju ubitih preko 100,000 Srbov. --—o- Kdo bo dobil $500? Akrabolt, če ni to en lep papirček, na katerem se zrcali številka 500! In tak "papirček" s tako številko bo nekdo dobil v nedeljo na bazarju, ki ga bo priredila župnija Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. na cerkvenih prostorih. Poleg vseh dru-gi[h teUsnih dobtfih del, ki se navadno dobe na bazarjih, bo oddanih tudi 16 nagrad in sicer za $1,000 v vojnih bondih. Prva nagrada bo pa vojni bond za $500. Torej le skupaj v nedeljo in pojdimo si ogledat tisto srečno osebo, ki bo dobila $500! Zdravnike kličejo v armado Včeraj je dobilo 800 zdravnikov v severnem delu države Ohio poziv, da takoj vlože prošnjo za vstop v armado. Ako vlože prošnjo v teku 48 ur, bodo sprejeti v armado s šaržo častnika. Ako se pa ne priglasijo, bodo klicani v armado kot prostaki. Od 800 se jih je vče-raj priglasilo iz 15 okrajev 69, čas za priglasitev imajo pa do jutri. Roji angleških bombnikov noč in dan poletavajo nad Nemčijo in jo sesipljejo Najnovejša slika ameriškega narodnega junaka, generala Douglas Mac Arthur ja, junaškega branitelja polotoka Bataana. Slika je bila nedavno poslana iz Av-straiije. Rusi so ustavili Nemce pred Stalingradom Toda na južni fronti pri Rostovu se Rusi umičcjo dalje proti Kavkazu. Na severu pri Voronežu imajo iniciativo še vedno Rusi. Na fronti pred Stalingradom, to je v ovinku, ki ga naprav-]ja reka Don, so Rusi včeraj s silnimi protinapadi vrgli Nemce nazaj. Toda na kavkažki fronti) južno od Rostova, so se Rusi umaknili dalje proti jugu, ko so nemške rezerve tankov in pehote naskočile rusko linijo. Na sevteru, na fronti pri Voronežu, so Rusi pregnali Nemce iz več važnih pozicij. Voronež, kjer se vrše najbolj krvavi boji te vojne, bo najbrže začetna točka za veliko rusko ofenzivo. Poročila vedo povedati, da imajo Rusi tukaj velike rezerve, katere še niso stopile v akcijo. Rusko časopisje zatrjuje, da poganja Hitler v boj svoje zadnje rezerve, da izsili zmago z geslom "zdaj ali nikoli," ker dobro ve, da ne bo dolgo, ko bo sneg zopet pobelil ruske stepe. Na fronti pred Stalingradom je glavno opravilo ruske armade, da pobije one nemške edinice, ki so prešle reko Don. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj poročalo, da so zaprli Rusom umik vzhodno od reke Dona. Toda rusko uradno poročilo o polnoči zatrjuje, da so se ruski tanki in opovi zagozdili v nemške vrste in tam na debelo pobijali. 1,500 Nemcev je padlo in Rusi so jim razbili 11 tankov in 18 topov. Vemci plenijo cerkve v ljubljanski provinci Lisbona, 25. julija — Nemške okuPacijske oblasti so zasegle vso imovino 142 rimsko-ka-toliških cerkev in vseh cerkvenih ustanov ljubljanske cerkvene oblasti na ozemlju, ki je pripadel Nemčiji. Tako poroča ljubljanski škof v pastirskem pismu, ki je prišlo semkaj. Škof je izjavil, da je duhovni-štvo bilo pregnano iz 148 župnij, da je l4 cerkvenih domov zaprtih, njih člani izgnani, in da je zavod Sv. Vida, glavna slovenska srednja šola, v kateri je stanovalo 600 dijakov in 38 članov učiteljskega osobja, pretvorjen v koncentracijsko taborišče. --—o- 100 mestnih delavcev bo ob delo za 3 mesece Mestni oddelek za pobiranje smeti in odpadkov bo danes odslovil 100 delavcev. Ravnatelj Samuel David pravi, da je to potrebno, ker je ta oddelek potrošil že $25,000 več, kot pa dovoli proračun. Na dopustu Frank Ivančič, ki služi Strica Sama v taborišču Claiborne, Louisiana, je prišel na dopust k svojim staršem, Mr. in Mrs. Frank Ivančič, 1241 E. 61. St. Nazaj odide v torek zjutraj. Prijatelj &a lahko obiščejo na gornjem naslovu. Naborne komisije ne smejo devati nabornikov iz razreda 3-A v razred 1-A ! Polkovnik Chester Goble, ki je načelnik obvezne vojaške službe za državo Ohio, je po-Islal navodila vsem nabornim komisijam in jim ukazal, naj | ustavijo premikanje nabornikov iz razreda 3-A v razred 1-A toliko časa, da bodo izčrpani vsi naborniki iz razreda 1-A. To se tiče onih oženjenih moških, ki so se oženili pred 8. decembrom 1941 in ki sedaj živijo s svojimi družinami, to je z ženo in otroci. Dalje so posvarjene naborne komisije, naj še naprej upoštevajo one, ki so v razredu 2-A in 2-B, kamor so bili premeščeni radi obrambnega programa ali v interesu narodnega zdravja. -o- Osišče dela končne račune z Jugoslavijo Bern, Švica. — Nemčija, Italija, Madžarska, Bolgarija in Hrvaška, osiške zaveznice, so 22. julija podpisale v Berlinu pogodbo, gkHom katere bodo likvidirali finančne obligacije JugOr sla vi je. Podpisane države niso formalno določene kot naslednice Jugoslavije, ampak se smatrajo kot prejemnice teritorija ,ki so si ga vzele po razsulu Jugoslavije. Vse te države se zavezujejo, da bodo za ozemlje, ki so ga dobile iz Jugoslavije, plačevale gotovo vsoto v sklad, iz katerega se bo plačalo vse dolgove in druge obligacije bivše Jugoslavije. Tako so te države prevzele 30,500,000,000 dinarjev dolga •Jugoslavije, toda države niso prevzele nobene obveznosti za dolgove, ki jih j« imela Jugoslavija v inozemstvu. -o- Vojaška patrulja je prišla po vojake v Cleveland Štirje ameriški vojaki, ki so se "pozabili" vrniti v taborišče Ft. Hayes pri Columbusu, so včeraj spoznali, da se z armado ni šaliti. Ponje je prišel arma-dni patruljni truk in jim dal do Columbusa prosto vožnjo. Doma bo imel pa besedo gospod stotnik. Veselo iznenadenje V soboto sta se poročila v cerkvi sv. Vida Rose Supančič iz 1058 E. 69. St. in Mike Fili-povič iz 14815 Westropp Ave. Ko se je zvečer vršila poročna slavnost na nevestinem domu, je družbo nenadoma veselo presenetil nevestin brat Anthony Supančič, ki se nahaja v Great Lakes, Illinois, pri Co. 451 O. G. Vi United States Naval Training Station. Dobil je bil dopust za en dan, da je prišel na ohcet. Uslužbenci ulične železnice so za zmagoslavno stavko Unija clevelandskih uslužbencev ulične železnice se bori za zvišanje plače. Najprej-je zahtevala 121/oc na uro priboljška, zdaj zahteva 18c. Mesto je pri volji dati 10c. Večina unijskih uslužbencev je zato, da gredo na stavko v slučaju, da mesto ne bo hotelo dati zvišanje. Stavka, ako bo, bo na ta način, da bodo ulični vozovi obratovali, toda sprevodniki ne bodo pobirali prevo-znine od pasažirjev. Edwards Co. prodana Znano firmo William Edwards Co. bo kupila neka družba iz Fall River, Mass. Kupčija je bila pa ustavljena na sod-niji do 11. avgusta vsled akcije delničarjev, ki bi radi vedeli, kaj bodo dobili iz te kupčije. V Anglijo je dospel ameriški brigadni general Frank Hunter, ki bo vodil ameriško letalsko silo v ofenzivi proti Nemčiji. London, 30. julija. — Sinoči so angleški letalci razbijali Saarbruecken, nemško premogovno in jeklarsko središče. To je bil tretji napad angleških bombnikov na to mesto v štirih nočeh. Zračna ofenziva angleške zračne sile proti Nemčiji se \rši nepretrgoma noč in dan. Drugi angleški bombniki pa neprestano poletavajo nad Biskajskim zalivom in preže na.nemške podmornice, ki odhajajo od tukaj na uničevalno delo po Atlantiku. " ~~ Angleški bombniki so danes poleteli čez Rokavski preliv in bombardirali francosko obal. Velike formacije angleških bombnikov so. se udeležile napada in se vrnile v teku 30 minut. Angleške bombe so napravile v Saarbrueckenu ogromno škodo, kot trdijo zanesljiva poročila. Razdalja do tega mesta iz Anglije je 700 milj in ta napad je bil prvi od 8. novembra, 1940. S tem so Angleži vrnili Nemcem škodo, ki so jo napravili z metanjem bomb na London in druge kraje te dni. Opazovalci na angleški strani Rokavskega preliva poročajo, da se je vila cela procesija angleških bombnikov v smeri proti Nemčiji v I e p i mesečni noči. Eksplozija bomb na francoski obali se je slišala prav na angleško stran. Mesto Saarbruecken je mesto z 135,000 prebivalci ter leži v središču bogatega premogovnega okrožja v dolini Saar. Tukaj je eno glavnih središč nemške jeklarske in železne industrije. Trinajst angleških bombnikov se ni vrnilo z napada. Kot se poroča, je dospel v Anglijo ameriški brigadni general Frank Hunter obenem s tremi drugimi ameriškimi poveljniki zračne sile. General Hunter bo vodil zračno ofenzivo ameriške zračne sile proti Nemčiji z angleškega otočja. Poroka slovenskega para V soboto ob desetih dopoldne se bosta poročila v cerkvi sv. Vida gdč. Francka Zakrajšek in g. Louis Arko. Nevesta je najmlajša hčerka slovenskega po-grebnika, Mr. in Mrs. Frank Za-krajška, ženin je pa sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Arko iz Addison Rd. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni maši. Mlademu paru pa želimo mnogo sreče v novem stanu. Tretja obletnica V soboto ob osmih bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. sv. maša za pokojno Mary Romih v spomin 3. obletnice njene smrti. Prijatelji in znanci so vabljeni. V bolnišnici Martin Stesanič iz 18615 Chapman Ave. se nahaja v Huron Rd. bolnišnici in sicer v sobi 425, četrto nadstropje, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Jakominov pogreb Pogreb za pokojnim Erne-stom Jakomin bo v soboto zjutraj ob 9:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv Kristine. Osišče je vzpostavilo zračno zvezo z Japonci Kairo.—Iz zanesljivih angleških virov se zatrjuje, da je osišče že vzpostavilo direktno zračno zvezo z Japonci. Italijanski a vi j oni redno vozijo iz italijanskega ozemlja, najbrže iz Libije, do japonskega okupiranega ozemlja, najbrže na otoku Sumatra. Iiimški radio je poročal v torek, da je italijansko letalo napravilo en tak polet in ko se je letalo vrnilo v Rim, je posadko pozdravil sam Mussolini. Kje se pa italijanski avijoni spotoma ustavijo, je zavito v temo. Sodi se pa, da v francoski vzhodni Afriki. —:—o-— IVaraščanje atentatov in pritisk v Hrvatski Radio poročilo "New York Post"-a in "Chicago Daily News"-a — Poročila iz Hrvatske podajajo zelo različno sliko o osiščnih težavah na Balkanu in odkrivajo, da obstoje nemiri celo v mestih, ki jih osišče popolnoma kontrolira. Po teh vesteh se celo v samem Zagrebu dogaja najmanj petkrat na teden, da ubijejo nemške in italijanske vojake na za-mračenih ulicah. Vsak večer pri-jahajo elitni Hitlerjevi napadalni gardisti v črnih srajcah v zagrebško mestno hišo in odvedejo po 20 do 50 talcev, kolikor je bilo pač ubitih Nemcev in Italijanov. Talce takoj ustrele. Kogar zalotijo na ulici po deseti uri zvečer, ga odpeljejo čez noč v mestni zapor in ga smatrajo za talca. Pred dvemi tedni sta dva nemška vojaka, ki sta iskala uživanje odšla v neko hišo in iskala ženske. Hišna gospodinja jim je rekla, naj prideta prihodnji dan. Ko sta se vrnila, sta jih čakala dva Hrvata in ju ubila. Za kazen so nacisti prihodnje jutro obkolili glavni zagrebški trg in zajeli vse, ki so se tam nahajali. Trde, da so pri tej priliki nacist ubili 450 nedolžnih žrtev. Naboj ne pozna šale Trije dečki, John Zoldak, Joseph Timko in James Matisak, stari po 10 let, so zakurili mal ogenj na dvorišču Zoldakove hiše, 2816 Woodhill Road. Eden izmed fantičkov je vrgel v ogenj naboj. Naboj je eksplodiral in krogla je zapela John Zoldaka v prsa. Odpeljali so ga v bolnišnico sv. Luke. Zadušnica V soboto ob osmih bo v cerkvi sv. Vida darovana sv. maša za pokojnega Johna Zgonc v spomin prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. jf^LjI^^L^ mSKR r t 1117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio. NAROČNINA: 2a Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko In Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c _ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, (2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.____ >83 No. 178 Fri., July 31, 1942 Baklja je že prižgana Kakor danes moderni prusjaški Huni, tako so tudi v srednjem veku ogražali Evropo divji Turki, ki so s pomočjo evropskih prepirov iz Male Azije pričeli uhajati v Evlropo. V tej dobi se je na Balkanu razprostirala velika jugoslovanska država, ki ji je vladal car Dušan Silni. Turki' so resno ogražali Dušanovo državo in 15. junija 1389 se je bila na Ko-sovem polju med srbskim vladarjem knezom Lazarjem in Turki največja bitka tedanjih časov. Bitka sama je zahtevala smrt obeh vojskujočih se vladarjev. Bitka na Kosovem polju je zlomila odpor Južnih Slovanov in za več kot pet stoletij utrdila turško oblast nad njimi. Na Kosovem je propadlo mogočno srbsko carstvo, ali osveta za Kosovo je bila odslej vodilna misel in naloga Srbov. Misel Kosova pa se je razširila tudi med ostale Jugoslovane, zlasti Slovence in Hrvate _ v novo podjarmljenih pokrajinah so Turki uvajali nasilno poturčevanje srbskega naroda in z ognjem in mečem zatirali krščanstvo sv. Cirila in Metoda. Tako se je v teku stoletij in posebno še po postopnem osvobojevanju severnih predelov Srbije, čedalje bolj krepko pričela utrjevati misel za popolno osvobojenje vseh pokrajin, kjer živijo Jugoslovani in njihovo politično zedinjenje v skupno državo. Posebno aktivni so bili bratje Srbi, ki so zlasti potem, ko je zasedel srbski prestol blagopokojni kralj Peter I. Osvoboditelj, vso svojo moralno silo in vse svoje legendarno junaštvo usmerili proti jugu. Tam na jugu' je čakalo Kosovo polje maščevalcev. S turškimi nasilniki je bilo vsako mirno reševanje političnih, verskih in narodnostnih vprašanj po polnoma nemogoče. Srbskim rodoljubom ni preostajalo dru gega, kakor da se proti nasilju borijo z orožjem in na ta na čin krotijo.-turška nasilja. V to svrho so se pričeli srbski rodoljubi organizirati v posebne četniške formacije, ki so imele nalogo zaščititi slovanske kristjane in ugladiti pot za njihovo osvobojenje izpod turškega jarma. Četniške akcije so delovale v glavnem od sredine spomladi pa do sredine jeseni. Pozimi ni bilo četniških podvigov. Četniške akcije so pričenjale po starem običaju na Jur-jevo. To jutro so se četniki, ki so se pozimi držali na svojih domovih, zbrali na določenem mestu in odšH v gozdove in gore, da z oboroženo silo priborijo svojim rojakom v turškem suženjstvu, potrebno spoštovanj^. Četniški podvigi so se pozneje prenesli tudi na sever ta kratne Srbije in je bilo njihovo delovanje pred prvo svetovno vojno v Bosni in Hercegovini, posebno živahno. V balkanskih vojnah so se četniki izredno junaško borili in marsikatero zmago srbskega orožja je treba pripisati njim. Po osvo-bojenju Južne Srbije in po zedinjenju severnih krajev Jugoslavije so četniške organizacije prenesle svoje aktivno delovanje v tiste predele, ki jih osvobojenje ni zajelo. Tako smo tudi mi Slovenci prišli do organizacij, ki so jim četniki služili za vzor. O delu in podvigih teh naših organizacij v dobi zadnjih dvajsetih let, je vsekakor prezgodaj govoriti. O tem bo sodila zgodovina. Naše velike žrtve pa dokazujejo, da je četniški duh zajel ves naš rod pod Italijo in ga ohranil pred nasilno asimilacijo fašistovskih razbojnikov. — Po figarskem napadu pet držav, med njimi dveh velesil, na našo državo in zlasti potem, ko je bila redna vojaška sila Jugoslavije zlomljena, je četniški duh zajel vso Jugoslavijo. Istočasno so delovali četniki v Srbiji^ Bosni in Hercegovini, kakor tudi v Sloveniji. Sedaf nam prihajajo Vesti tudi o četniških podvigih na Štajerskem, zlasti na Pohorju. Četniške organizacije pa delujejo'tudi na ozemlju, ki so ga zasedli Lahi. Tako čitamo v laških listih o četniških podvigih na Snežniku, Vinem vrhu, na Krimu in zlasti v Gorjancih. Še prav posebno pa se je utrdil četniški duh med našimi rojaki v Primorju. Ne samo, da na tem ozemlju delujejo četniške formacije, pač pa se številni četniki vtihotapljajo preko nekdanje jugoslovansko-laške meje in dalje, proti jugu v vrste borcev vojvode Draže Mihailoviča. Iz zanesljivih virov vemo, da je med četniki gen. Mihailoviča veliko število Slovencev in med njimi je bilo nekaj tudi odlikovanih. Beograjski listi, ki so trobila prusjaške propagande, pogostokrat omenjajo tudi Hrvate, ki se borijo v četniških vrstah. Tudi zagrebški ustaški listi tega dejstva ne morejo zamolčati. Iz vsega tega sledi, da se danes ustvarja Velika Jugoslavija z ognjenim krstom Srbov, Hrvatov in Slovencev in da bo ta kri skupno prelita za našo veliko domovino, zabe-tonirala bodočo solidarnost med vsemi Jugoslovani, zlasti potem, ko bodo po končani vojni, izločeni vsi tisti, ki so v usodnih časih sramotili veliko idejo Jugoslavije. Jurjevo pa ni samo praznik akcije Jugoslovanov. Ta praznik se je razširil po vsej Evropi, ki ječi pod udarci prusja-škega in laškega barbarizma. Na Poljskem, na Češkem, v Belgiji in na Nizozemskem, v Grčiji in na Norveškem, v Franciji in vseh ostalih zasužnjenih zemljah vstaja četniški duh velike armade "V" (zmaga). Milijoni in milijoni se pripravljajo in nekateri tudi že izvajajo osvobodilne podvige. Armade "V so povsod tudi tam, kjer se jih Hitler in Mussolini najmanj nadejata. Vsa zasužnjena Evropa je podmi-nirana z njimi. Po Balkanu se že čujejo posamezne eksplozije. Tudi na nekaterih drugih delih Evrope poči tu, pa tam. Ali čas za splošni naskok še ni prišel. Potrebne so še priprave, kajti čas je eden izmed velikih generalov armade "V." Hitler in Mussolinusedita na ogromnem sodu razstreliva, ki se razteza od severne Norveške pa do španske meje ter od Kanalskega preliva pa do ukrajinskih step. Baklja je že prižgana in mogoče ni več tako daleč čas, ko bo položena v — sod. Mogoče ni več daleč čas, ko bo zadonel poklic na udar in se bodo strnile milijonske množice zatiranih in razžaljenih v enem samem izreku — maščevanje. Ko bo zadonel ta klic, se bo razgibalo ogromno navidezno grobišče ponižane Evrope in armade "V" se bodo vrgle nad sovražnika s tako silo, s takim ogorčenjem in takim fanatizmom, kakor ga svet še ni videl in doživel. In takrat gorje tistim, ki slišijo na ime: German, Lah, Madjar, Bolgar ali Japonec. Ta čas bo prišel, kei< mora priti, kajti vsi, ki z mečem opravljajo, bodo z mečem pokončani. BESEDA IZ NARODA Narodni tabor Iz tisto malo poročil, kar jih prodre iz naše zasužnjene domovine, vidimo, da postajajo naši junaški četniki z vsakim dnem bolj aktivni. Zadnja poročila vedo povedati o napadih slovenskih in hrvaških četnikov na italijanske in nemške garni-zije v bližini Trsta in Reke. Štiri indvajset let je naš slovenski in hrvaški narod trpel nezaslišano nasilje od strani Italijanov in Nemcev. Zadnje novice nam izpričujejo, da vse nezaslišano nasilje ni moglo uspeti, da bi našim zasužnjenim bratom v domovini zlomilo voljo, zlomilo zavest, zlomilo zahtevo po popolni svobodi. In naj je nasilje še večje, čim večje, tim odločnejši in tim večji odpor! Amerika in nje demokratična ideologija bo naša rešitev. Na miljone naših ameriških fantov je danes pod orožjem. Ni namen Amerike, si zavoj e-vati nove zemlje, večjega bogastva. Amerika ne potrebuje prostora za ekspanzijo, ker ima dovolj zemlje in dovolj bogastva. Naši ameriški#fantje. se nahajajo danes na svetovnem bojišču, 'da žagotov^ vsem narodom sveta svobodo in pravico prostega gibanja, gospodarskega, kulturnega, političnega. Dolžnost nas državljanov, ki ne nosimo orožja, je, da našo armado z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpremo, da se vrne zmagovita iz boja za svobodo in pravico. Delajmo, delajmo požrtvovalno, kakor se žrtvuje za nas naš vojak. Ku-pujmo vojne obveznice! Vsaka desetka šteje, vsaka desetka utegne biti ona tenka, nevidna črtica, ki je ločilo med zmago pravice in propadom krivice. Naša sveta dolžnost je, da z vsemi nam razpoložljivimi sredstvi delujemo na to, da se po sedanji svetovni vojni zagotovi resničen svetovni mir, da ne bo treba našim materam danes roditi otrok zato, da se bodo morali, ko dorastejo, zopet boriti proti nasilni krivici Hit-lerizma, Hirohitizma, Fašizma. Kot Amerikanci slovenskega porekla moramo smatrati za svojo sveto dolžnost, da zagotovimo tudi našim bratom, la posebno zasužnjenim, jamstva, da bodo deležni pravic, ki jim pristojajo ravno tako, kakor vsakemu drugemu narodu. Naša zahteva mora biti odločna, tako neomagljiva, da preprečimo in si zagotovimo že sedaj, da se ne bo ponovila po sedanji svetovni vojni nad našim narodom v nekdanji naši domovini zopet krivica, ki že štiriindvajset let vpije k nebu po maščevanju! Strnimo se, združimo se dne 9. avgusta v narodni tabor, ki mora ustvariti in vzbuditi v slehernem faktorju, ki bo odgovoren za bodoči mir, spoštovanje do nas in naših zahtev. Marijan Urbančič ^UNITED STATES' DEFENSE bonds STAMPS Vl|!' ^ pa» I®* Nfi !Ht tel put im Psa rn Pia Zadnja pot Mervarjevih V torek opoldan je bila na Kalvariji končana dolga in žalostna pot spoštovane in sirom Amerike priljubljene družine Mervarjeve: očeta, mater in sina, ko so bila položena njih trupla v hladni in prerani grob na Kalvariji pokopališču ob ogromni udeležbi naroda, ki je zrl na krste ob zadnjih molitvah č. g. monsgr. Ponikvarja in drugih duhovnikov, ko so se utrinjale solze navzočemu ljudstvu po licih, ko je edini otrok družine, hčerka Justina, zadnjič polagala cvetlice na njihove krste s trepetajočim srcem, vdana v voljo božjo, tistim, katere je tako ljubila in kateri so ljubili njo s tako ljubeznijo. Nikogar ni bilo, da bi se mu ne prosilo oko ob temu prizoru, na katerega je tudi solnce sijalo žalostno. S tem žalostnim trenotkom je bila zaključena dolga, prvo vesela pot potovanja, končana pa z veliko žalostjo. Naj bo na kratko še nekaj omenjenega o njih in nesreči. Ni potreba te tragedije in teh prizorov pozabiti. Dobro je, da se jih bomo večkrat spomnili, saj so nam ti rajni družinski udje pridigovali celih osem dni. Njih pridige so bile pravi misi-jon. Molče so ležali, odkar so utihnile njih ustnice, toda, molče so pa tudi govorili in sicer glasno in pripovedovali: "Danes meni jutri tebi." V soboto, 11- julija, so se odpeljali proti zapadu. To ni bilo nič izvanrednega. Družina Mer-varjeva, je bila navajena potovanja. Enkrat na leto, ako ne še večkrat, so se peljali širom Amerike, to je zahtevala njih obrt, vsako njih potovanje je pomenilo trgovanje in obiske njih številnih prijateljev, katere so imeli po vseh državah. Kakor vselej poprej, nič hudega sluteč, so se odbijali veseli. Nekaj pa je vendar bilo pred odhodom tega potovanja, kar nam sega globoko v srce, da premišljujemo. Ravno pred odhodom na potovanje, že ko je bil avtomobil pripravljen, sta rajna Mr. in Mrs. Mervar naredila oporoko. Njih spremljevalka Mrs. Marija Špe-hek je to tudi lastnoročno kot priča podpisala. Bodi to le slučaj ali kar koli, toda, to nam da misliti veliko, kar se je potem na tem potovanju dogodilo 1,024 milj daleč od doma. S potoma tja so se ustavili v Lemontu z najboljšim namenom, da prisostvujejo slavnosti posvetitve spomenika škofu Baragi. Družina je bila verna in kot taka vršila verske dolžnosti. V Lemontu smo se srečali in pozdravili. Da je bilo vse potovanje do usodnega dneva veselo povsod, kjer so se oglasili, je bilo že po-rečano. Oglasimo se še na mestu, kjer se je to dogodilo. Ravno sem prejel razvito filmsko sliko od mesta in ceste, kjer se je to dogodilo. Moj sin Anthoney je vzel s seboj kame-! ro, da je slikal ta kraj, cesto,; razdalje in vodo ali jarek, v katerega se je bil avto prevrnil. Slika je vseskozi jasna, vidimo kakor da se nahajamo tam, vidimo sled koles, kako je tvto zdrsnil in zavil na drugo stran ter zavozil naravnost v jama Ko vse to vidimo in premišljujemo, pridemo do zaključka, da je bila usoda namenjena iii da je zanje prišel čas ravno tukaj, da sta dokončala svoj zemeljski tek in potovanje. (Slika b» že ob priliki pokazana vsem, ki bi jo radi videli). Tam vidimo pred seboj tudi dotičnega pogrebrika, ki kaže kod je drsel avto, pr«dno se je zvrnil v vodo. Od tu naprej so se vozila mrtva trupla dveh v naselbini trgovsko poznanih. Po času tri četrt ure, so jih odpeljali z mrliškim vozom v pogrebni zavod. Brzojav je bil odposlan na njihov dom. Sin Anthoney je prejel brzojav in je omedlel, od tedaj ni bilo v njem več upanja do življenja, vzelo je tri četrt dneva, da je mogel podpisati pooblastilo na Anthoney Grdina mlajšega, da sme to, kar je tam ostalega vzeti s seboj in pripeljati \ Cleveland. Istotako se je goflilo s hčerko Justino, vendar je bila pa močnejša in ni vzela tako skrajno kot nje brat Anthoney, ki je pa bil že poprej vedno bojehen, na kar ga je ta nesreča čisto po-trla. Predno so trupla dospela, je hčerka prihajala k sebi, sin pa je pešal, odpeljan v bolnico v četrtek, je podlegel v petek zjutraj ob 2 uri. Od tedaj je vse gorje in breme padlo na vso že odprej potrto hčerko Justino. Ta pa jena občudovanje vredno vse tako vdano in tako ljubeznjivo prenašala, da se ne more to dopovedati, le kdor jo je opazoval, je moral priznati njeno visoko izobrazbe in pa veliko ljubezen do njenih staršev in brata. Njeno vedenje je ganilo vsako še tako trdo srce. vsak ji je mogel priznati, da se je vedla tako, kakor se spodobi ubogljivemu in udanemu otroku do staršev. Vse to stori verno in izobraženo srce. Ko so Ibna trupla položena t krste, je ona z največjo milobc vsakemu posebej, potem, ko jt zanje opravila molitev, ovila rožni venec okrog njih rok. Po tri. krat na dan je ponovila to vsaki dan. Predno so bila trupla pokrita, je ona vsakega pokrila z odejo in se milobno poslovila brez glasnega joka, čutilo je lc srce in duša, vedela je, kot katoliško verno dekle, da je ta ločitev samo le začasna in kratka, ter da se je to moralo tako zgoditi in da bo znjimi zopet združena po smrti. V istem duhu je tudi na Kalvariji vrnivši se od grobov uda-na odšla v družbi njenih prijateljic in sorodnic tete in drugih, ki so se vsi potrtih src vračali s pogreba v torek opoldan 28. julija. To je bil osmi dan, odkar se je tragetična igra življenja in smrti začela in skončala. Blag naj ostane spomin nanje! Za nas' vse je bil to velik mi-sijon. Oni so prestali in odšli po poti, kakoršna jim je bila usojena, mi drugi vsi pridemo še na vrsto, prej ali slej. Dobro je če si to veliko pridigo ohranimo v spomin, kajti vemo, da se smrti ognili ne bomo. Bog jim daj večni mir. A. Grdina. šješolsko izobrazbo, pozneje je pohajal v večerne šole, kjer je napravil natečaje v knjigovodstvu. Sedaj je zaposlen pri šolskem zboru. Mr. Hora je vedno pomagal kandidatom slovanskih narodnosti, ker je i sam Slovan. Ako bo izvoljen poslancem, obljubuje, da bo vedno podpiral predloge, ki bodo liberalnih in progresivnih nazorov ter v dobrobit preprostega človeka. Našim volivcem prav toplo priporočamo, da napravijo pri primarnih volitvah 11. avgusta križ pred imenom RAYMOND J. HORA. pravimo kakih 200 korak" stopimo v prostore hotela* ski kralj, že so se razletela kla. Bombe so padale na: dišča pri postaji in na p0: ja ob Vardarju. Napad .i' tro minil, dolgo pa je še ^ alarm. Ko smo potem val mesto, smo videli, da f relo katoliško župnišce 11 je bila cerkev poleg vsa Pr< sena brez stekla in brez $ Kasno popoldne smo vCl dobili vlak, ki nas je ob)4 rju odpeljal proti meji*|« smo kasneje zvedeli je bi'l nji. Pred napadi nas je 0 vala noč. Opolnoči smo > na obmejno postajo DJel ja. Hoteli smo v meste^ prenočimo, toda vse Pre stvo je zbežalo od doma. tu so doživeli ta dan naP1 vedeli, da je bojišče bliJf mestu torej s prenoče^ ni bilo nič. Našli pa sin0 tišče, ki je bilo varno bombami. Tu je tekla 1 ska fronta 1917. Nemš^ ljerija si je napravila * betonska zavetišča ob S1! ( ki kakih 500 m. od postaj' V ATENE Tu smo med vojaki Pr' li. S spanjem je bilo % malo. Drugi dan smo Pre' ic mejo. Na grški obmejni ' ji Idomene so nas spet» ^ iz vagonov pa smo m0'" ic večera čakati v nekem ^ , blizu postaje. Ta dan ^ naše čete 50 km. od ^ j gažene od nemških tan* smo slišali le zamolklos v nje topov. Bilo nas je o beguncev: Grkov, ic Francozov in Jugoslovani so se umikali pred NeIllt'|ž čer smo se odpeljali v Sj'] ob polnoči prišli v hote. a smo zvedeli telefonsko f>, šega konzula, da je ^ it grad bombardiran in \ minister dr. Kulovec. ' j ob štirih zopet na via*' i Atenam. Bila je borba > 1 store. Na intervencij0 Ji konzula smo vendar Ui meren prostor. Vožnja j( je bila zopet dolga. ^ ie časne vožnje in čakanJ*.' si stajah. Bil je to z»d, 1 ki je vozil iz Soluna ^ r! zadnji iz Jugoslavije °p'! !b je pripeljal na Grško. ,2 Kaj bi se dalo v i 'I merah povedati o Atel, b slavnem grškem mes^'j r< pa je bilo mesto —- ,J( Vsako noč so nemški w napadali bližnji Pire J f 'S sko pristanišče — ^ ^ stvo je iskalo atočiŠfJM fizijonih — zavetišči!1;. f; h kdor je ostal v posteč j ^ ker je celo noč pokal0'(l J( pa se je čutila vojsk* po gostilnah. Dobili 'U in slabo. Tu smo osta"^ je like nedelje 13. aprila.i; 'J so nas Angleži na!0^ konvojem prepeljali ^ 0 sandrijo. Bila je to guncev vseh narodn0 ^ 9 nje Evrope. Na rao^,' ^ (Dalje na 3 att^j 1 lili"1 8] j i« 0 0! i, iN < m* * • j 1 "Ali si se ž© kdaj y zdravljenu svojih PaC' vpraša kolega zdravi 'ba "Samo enkrat!" Ji "Ali je bilo hudo?" f (1 "Da, zelo hudo! N^ "j niku sem namreč raču' ^ Ig operacijo, pozneje S^ del, da bi bil prav ['( $200." ^ # "Ali je kaj upanj^, I ^ ozdravel?" je vpi'aS ^ svojega zdravnika. ( ^ "Absolutno!" odvf^i (ni vnik. "Zdravniški re^f ^ jo, da na taki bolezni^ i te vi, umrje devet iz i tih bolnikov. Vi ste a jaz zdravim na tej ^ "j gih devet je umrlo- ^ ne laže. Vi boste stike torej ozdraveli- RAYMOND J. HORA za državnega poslanca Na demokratski listi je kandidat za državnega poslanca tudi Raymond J. Hora, rodom čieh, vzgojen v Clevelandu. Ima vi- Z izgnanci okrog Afrike Piše Franc Gabrovšek Da vstrežem Tvoji radovednosti, hočem na kratko opisati svojo pot iz domovine do Londona. Tudi, če se malo zavleče, bo še vedno na kratko, ker je bila ta pot v resnici dolga in na poti precej postaj. Za pot od Ljubljane do Londona je treba naravnost poldrugi dan, jaz pa sem hodil tako po ovinkih, da sem prišel v London čez šest mesecev. 27. marca je Beograd s svojim vojaštvom vrgel vlado. Četudi je bil ta puč bolj notranje političen, vendar je postalo kmalu jasno, da gre Jugoslavija vojski nasproti. Nova vlada je izjavila, da priznava pogodbo z Nemčijo, ki jo je podpisala prejšnja vlada, toda vsaki dan se je jasneje videlo da bo Nemčija udarila. V Sloveniji smo vedeli, da se naše meje proti združenim Nemcem in Italijanom ne dajo dolgo držati. Kaj potem, ko bomo okupirani? Na končno zmago za-padnih velesil .je vsakdo raču nal, toda ali bo kdo pri tem mislil na naš slovenski narod in njegovo bodočnost? Vedeli smo, da je mnogo Slovencev v tujini, toda ti morajo stvoriti neko zvezo med seboj za rešitev naroda. Da bi se na tako narodno delo. zunaj mislilo in da bi se to vršilo po nekem načrtu, so poslali naši politični veljaki urednika Slovenca g. Kuharja in mene v svet. Midva naj bi tvorila vez med Slovenci iz domovine in Slovenci v tujini. Tako sva odšla iz Ljubljane 31. marca. Iskala sva po Beogradu potnih listov. Ker je zmešnjava že rastla, sva s težavo dobila v petek 4. aprila zvečer potrebne listine za odhod na Grško. Ob polnoči nas je odpeljal počasen vlak — bila je mobilizacija — proti jugu. Z nama se je vozila žena slovenskega ministra Kreka s spremljevalko in otrokom. Počasi smo se pomikali proti jugu med vojaškimi transporti. V nedeljo zjutraj ob petih smo 'stali na postaji "Vojvoda Mišic" 12 km. pred Skopi jem v Macedo-niji. Naenkrat slišimo oddaljeno bobnenje. Kaj bi moglo biti? V daljavi vidimo neki dim. Kaj je to? Ni bilo treba dolgo premišljati. Nad nami se pojavita dve nemški letali. Iz enega iz majhne višine prileti bomba v ozadje postaje. Brez kake napovedi smo vedeli, da je vojska. Postaja je bila takoj razbita; na vlaku so se razletela stekla. Ubit je bil postajen ačelnik in dva vojaka neke pekarske čete. Sreča v nesreči je bila, da se ni nič zgodilo vlaku, ki je stal zraven nas v postaji in vozil — municijo. Po dolgem obotavljanju smo odvozi li v Skoplje. Poizvedovali smo, kdaj gremo naprej, pa nismo zaenkrat mogli ničesar zvedeti. Na postaji smo se malo osnažili v umivalnici in hoteli pogledati v mesto. Ko smo Čakali po napadu na postajo "Vojvoda Mišic" smo brodili okrog postaje po blatu. Hotel sem v Skopi ju dati očistiti čevlje. Snažilec mi je pred postajo ravno osnažil en čevelj, ko zapojo sirene alarm. Hočemo proč od postaje, ki je najbolj nevarna točka. Komaj na- Z IZGNANCI OKROG AFRIKE K. MAY: ZAKLAD V SREDRNEM JEZERU CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue HEnderson 1126 V BLAG SPOMIN % Oblak Furniture Co. o <► TRGOVINA S POHIŠTVOM <> Pohištvo in vse potrebščine i) X za dom Z €612 ST. CLAIR AVE. <> /K HEnderson 2978 PREMOG — COKE Razvažamo do vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. IIEnderson C177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE MERRYMAKERS CAFE ! 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila tretje obletnice smrti naše ljubljene in nikdar pozabljene hčere1 in sestre czxxxxxxxzxxxixxxxjzlxxxxxz} D TREBUŠNE PASOVE IN H ELASTIČNE NOGAVICE 3 H imamo v polni zalogi. Pošiljamo k M tudi po pošti. 1 M M AN DEL DRUG CO. j M 15702 Waterloo Rd., Cleveland. O. g txxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx; GAY INN 6933 St. Clair Ave. Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) FQ&yiCTORY BUY UNITED STATES WAR %ONVS AND .STAMPS BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 A. MALNAR CEMENT WORK ENdicott 4371 1001 East 74th Street Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) Tem potom izrekam iskreno zahvalo vsem onim, ki ste mi izkazali naklonjenost, ko sem vodil svojo obrt s popravljanjem čevljev. Obrt sem opustil, ker sem bil pozvan k ameriški armadi. Torej, hvala vsem Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFfSER ENSSRAN0E &GEKCY 6106 St. Clair Avenue Vojaško opazovališče v džungli v Panami. Te vrste mcoplovi so na stalni straži nacl Panamskim prekopom j so jako važno obrambno sredstvo proti sovražniku. Da> sir! Opazil sem sicer, r 1 niste napačen človek, na- j ^tiio, celo zelo hitro, ste se c Ias1' v razmere divjega zapa- j [' Pa povem vam, marsikaj bo- ] •te še doživeli v tej blagoslov- Č F deželi, slišali in tudi vide- r ( tor se vam bo zdelo nemogo- [|Tudi vi bi ne zašli?" r , Jaz—? Hm—! Odkrito po- r aiio, niti na misel bi mi ne 1 QU°. da bi takole divjal med r P gričevjem ! Lepo počasi bi I ' 11 in si natančno ogledal i k ovinek, preden bi stopil ] nJem. in vkljub temu bi jutro ob svitu ne bil na 1 kamor sem bil name- ™P ^ a kaj podobnega se lahko j 1 tudi našemu poglavar- j ^jemu—? Ne! Takle rde- i ni pot kar navoha, vam re- t • kar je poglavitno, na ] i', jm konju spet sedi! In ta- 1 ;n»dijanski konj ne bQ kre_ ( " ko'Za korak v stran od sle-' D(ia ei' Jezdil njegov go- ' " !ciim^ In po Dsagovi sledi 1 ' V ker je bil namenjen S y ttlerjevo farmo. \ p0Siejte si! Nebo je te- . t ivij? Vreča saj in od zemlje •'L lte »»ti toliko, kolikor bi : * bai? n°het' vkljub temu Pa gladi,- °b belem dnevu in -ver/ cesti! Stavim vam 0 ž!r lko' - Preden bo mi- 5 id ' ur' b°mo stali s konji >lJ Rvah ATati farme!" nno se je vzravnal An- :el Kako —? Stavite? j 1! torej' da bomo stali 11 b0 erjevo farm0> ! Prav?1'11110 Šest ur Jaz K 1 Pet da ne bom°. in sta~ ,» | ^larjev! Deset dolar- ' Siji; greste še više?" je bij mylord! Tisto o sta-J' eclai Sairio takole prazna ši kaj zine človek, ne da "!' : sUvi?18111 Pri "Jej. Nikdar { f!za7: 0bdržite svoj de-i^odpf 1Uge' P°trebne j še reči l rabili !" h kaj v" e Sa Preračunajte, koli-Ifteni !-morali Plačati stricu tjei» /ie zai današnje doživ- 'St0 ,}0l3e zamahnil z roko. h Pet J€V' Petdeset za ti-Jeset Us^reljenih trampov, njet . za osvoboditev osa-Ski 70V- In napad na Je »Pet ? b0m° seveda odbi-njeVa°življaj, ki bom tu-Plačal petdeset do- Nohv • 0 znaša zaenkrat "Jllk°0b imetje." * odbil,- ?! Pa da bomo - kak o 86 ni tako čist0 l^ižiti Morebiti mislite! liilriev "VSaj tistih petdeset Kli, ni treba'- Še nismo 1 ) f1, "kakn je Podjetno pri-1 lJe bil° tisto z Old j| Old z Winnetouom J' da Random —? Dejali i,tiste tr-Ca^e' če vam pokaže- Sti. «7r! se je namuznil jutti aljerJetno je, da bode-^ Vh/rjutrišnjem videli i ; ' Je živahno vprašal a,>;^ttierjevi farm.)( hand je na Buttler- Ni >, a Pride." > V diru se je , vPrašal prijetno iz-slavni beli l0- t hlikod n Ve moj beli brat, " | ^i, ki atnP je pravil." 3e tako dolgo govo- ■il _? Odkod pa tisti ve, da >ride Old Firehand —? Je vi-lel velikega belokožca —? Ali e morebiti celo govoril z njim. i je bi ga bil srečal — ? Tak :lovek se boji poštenega in slav-lega lovca!" "Rdeči je pravil, da pride )ld Firehand iskat na farmo lekega inženjerja, čemu, tega li povedal. Prišel pa bo z ne-rimi rafter j i, ki prinašajo de-lar. Tisti denar diši lopovom. :n tudi farmo samo mislijo izkopati, ker je, pravijo, farmer 3uttler bogat človek." "In kedaj mislijo napasti be-i roparji farmo?" "Jutri popoldne odrinejo iz 3saškega kota, na večer prispelo in ponoči jo bodo menda na-Dadli." "Uff —!" je vzkliknil pogla-/ar. "Moj prijatelj Buttler je sicer v nevarnosti, pa beli roparji mu ničesar ne morejo, saj ti slavni lovec Old Firehand xltehta tisoč trampov. Zelo se veselim, da bom spet ridel svojega slavnega belega brata Old Firehanda!" "Poznaš ga?" "Kadil sem z njim pipo prijateljstva. Dežuje! In to je dobro za nas!" "Da! Mokrota bo dala travi moč, da se bo kmalu spet vzravnala. Trampi ne bodo več našli naše sledi!" Nepretrgoma so hiteli. Svet sam jim ni nudil težkoč. Travnat je bil, mehek, kamenja in skalovja ni na valoviti preriji, tudi ne potov in jarkov, dolinice so široke, da je lahko nekaj konj stopalo vštric, le tema je bila nadležna. Od časa do časa so pridržali konje, da bi jih preveč ne utrudili, sicer pa so jezdili v dir in v skok. Nekaj ur je minilo in Billova samozavest in njegovo zaupanje v poglavarjev "naravni nagon" se je le omajalo. Vprašal ga je: "Ali je moj rdeči brat res prepričan, da smo v pravi smeri in na potu k farmi?" 'Moj beli brat naj se ne skrbi!" mu je dejal poglavar z mirno gotovost j o. "Pohiteli smo, kmalu bomo prispeli na kraj, kjer sem srečal tebe in strica Gunsticka." Ali je imel rdečkar pot v "Kosteh" —? Ali je"tako dobro poznal svet okoli Osaškega kota — ? Bili kar verjeti ni mogel, da imajo že toliko poti za seboj. Pa za dežjem je zapihal krepek veter ter bistveno olajšal konjem tekanje. Družba je bila prepričana, da bodo v nekaj urah prispeli do farme.. Pa zgodilo se je drugače. Poglavarjev konj je kar nenadoma in sam od sebe prešel v počasni korak in nazadnje obstal ter rahlo zaprhal. "Uff —!" je šepnil poglavar. "Kaj pa je?" je vprašal BiH, l ki je jezdil poleg njega, i "Ljudje so pred nami. Konj - jih čuti. Obstojmo pa poslušajmo! Vohajte!" Anglež se je namrdnil, pa le vtaknil dolgi, z višnjevim tvorom oboroženi, šiljasti nos v zrak in vohal. Tudi drugi so vihali nosove. "Ogenj —!" je šepnil poglavar. "Nič ne navoham —!" je go-del lord. "Sledu ni videti o ognju!" je pravil BiH. "Dim navoham, ki prihaja, se zdi, okoli griča tamle pred nami. Nekdo kuri taborski ogenj." Moj brat," je dejal Billu, "naj raz j aha in naj gre z menoj na višino, ki je pred nama __i" (Dalje prihodnjič.) -o- V Zed. državah je najmanj 13 vrst javora. (Nadaljevanje z 2 strani) veda nosili umazane rešilne pasove in čakali napadov. Imeli pa smo močno spremstvo angleških bojnih ladij. Drugi dan je hil res napad. Italijanska letala so priletela, toda v taki višini, da niso nič zadela. Bilo pa je neprijetno, ko smo videli, kako je 40 metrov od ladje padla bomba v vodo. V EGIPTU Naša ladja "Comeronia" nas je izložila v Aleksandriji. Obiskali smo tu slovenske šolske sestre, ki so nas telefonsko napovedale v Kairo. Tu smo bili od Slovencev sprejeti z vso ljubeznivostjo in gostoljubnostjo. Tu smo tudi zvedeli natančneje, kako nagel je bil nemški napad na Jugoslavijo. Komaj smo malo ogledali Kairo in okolico, že je bila jugoslovanska vlada za nami. Prišla je z aeroplani, morala pa je takoj naprej v Port Said. Nismo seveda zamudili priložnosti, da si ogledamo svetovno znane piramide v Gizeh blizu Kaira. Čudovita je ta egiptovska dežela. Čudovita se nam je zdela, ko smo slišali o egiptovskem Jožefu, pa je še danes nekaj samosvojega. Ozek pas rodovitne zemlje ob reki Nilu, r zemlje, ki jo morajo namaka- j ti iz reke, ker dežja ne pozna- £ jo; na obeh straneh pa peščena } puščava. Še-le severno od Kai- , ra se dežela razširi, toda pušča- ; va jo spremlja do morja. Ob ] Nilu stoji milijonsko mesto . Kairo, z velikim bogastvom in ( veliko revščino, 15 kilometrov , proč pa se začenja nerodovitna , puščava, ki je služila za grobo- , ve starim Egipčanom. Tu so , sezidali faraoni mogočne stav- . be — piramide — kot svoje nagrobne spomenike. Tisočletja občudujejo ta mogočna dela in bo preteklo še tisočletja, predno bo zob časa zglodal te čudovite mojstrovine. Pogledali smo seveda tudi kraj, kjer je po pripovedki bivala Marija, ko je moral Jezus bežati v Egipt, pogledali zadnji ostanek mesta Heliopolis, graniten obelisk s hieroglifi, najzanimivejše stvari v Kairu pa ni mogoče danes videti _ to je: muzeja. ; Izkopanine iz kraljevskih grobov, ki krase te muzeje so da-i nes po kleteh — v skrivališčih i pred aeroplani. OBLJUBA V SVETI DEŽELI Iz Kaira nas je pot peljala - za vlado v Port Said ob koncu i Sueškega kanala. Od tu pa da-i lje čez kanal in skozi puščavo i _z moderno železnico seveda, - ne s kamelami — v Jeruzalem, o Vse narode, ki so se zapletli v vojno je Bog nagnal na to sveto mesto. Tu smo srečavali Po-' ljake in Čehe, Avstralce in No-1 vozelandce, Angleže in Franco-1 ze, črnce iz afriških kolonij in zarjavele sinove puščav. Mnogi so tu ob božjem grobu tudi res razumeli, kako strašno je1 če ljudje odpadejo od Boga in napravljajo sebe za božanstvo. Kako nujno mora priti potem do vojske in kako nujno je za mir življenje po naukih Gospodovih. Nas so nastanili — 50 Jugoslovanov — v Tantur-ju — starem samostanu pred Jeruzalemom in Betlehemom. Jugoslovani vseh treh narodov, vseh1 strank, vseh prepričanj so imeli tu priliko premišljevati o strašnih napakah, |ki bo pripeljale do tako nepričakovanega poraza naše države. Vsak razume, da smo skušali ogledati v Sveti deželi vse, kar se je dalo. Poromali smo večkrat v Betlehem in v votlino Gospodovega rojstva, še večkrat v Jeruzalem in njegova svetišča. Ogledali smo Cerkev božjega groba in posebej božji grob sam, kjer je še kamen pravega Gospodovega groba za altarno ploščo, ogledali Oljsko goro, odkoder je šel Gospod v nebo in Getzemani, kraj trpljenja, stopili smo na Sion, kjer je postavil Jezus zakra-nent Sv. Rešnjega telesa in cjer je prišel sv. Duh nad apostole. Škoda, da je Oljska go--a in Sion v rokah — muslima-iov. Zraven muslimanske mo-ieje so postavili benediktinci trasno cerkev, ki spominja na smrt Marijino na Sionu. V tej ;erkvi smo obljubili Slovenci, 3a bomo vse storili, da postavimo oltar — v kripti, prelepi spodnji cerkvi — naš slovenski altar — če -ob koncu te vojne pridemo vsi Slovenci svobodni " in zedinjeni v našo državo. Predaleč bi šel, če bi opisoval sedaj vse svete kraje, ki smo jih še obiskali. Naj bom j res kratek. Nismo imeli daleč v lepo mestece Ain Karin, kjer je Marija zapela svojo pesem "Moja duša poveličuje Gospoda" in kjer je bil rojen sv. Janez Krstnik; blizu nam je bila cerkev sv. Šteana, na mestu, kjer je bil kamenjan, blizu nova cerkev, kjer je Peter zatajil Gospoda, blizu čudovito lepo ohranjen (tlak, Litostratos — kjer je bil Kristus obsojen. Pod samostanom Sionskih' sester obiskovalci v kapeli s starim tlakom vzidavajo svoje spomine. Tudi slovenski begunci iz leta 1941 smo tu vzidali spominsko ploščo. Pregledali smo v Jeruzalemu spominske kraje, koder je stopal Gospod po križevem potu od Pilatove palače do Kalvarije ... Pa naj 'zadostuje. Bili smo begunci; marsikaj 1 je bilo neprijetno, toda ti sveti 'kraji so nam hili tako ljubi, da je to odtehtavalo vse drugo. Nismo se spodtikali nad Judi — modernimi in starimi —, nismo se menili za Arabce; ni nas pohujševalo, da se celo kristjani med seboj prerivajo, kdo bo imel več besede na svetih krajih. — Mi smo občutili lepoto in svetost krajev, ki so za nas najsvetejši. Da končam s Palestino, naj povem le še, da smo pogledali tudi Omarjevo mošejo, ki stoji mogočno na kraju, kjer je bil nekdaj judovski tempelj, pod katerega ozidjem še danes joka to nesrečno in nesrečo razširjajoče ljudstvo, da smo videli Mrtvo i morje in Jafo, Nazaret in Ge-nezareško jezero, Kano galilejsko in Jakobov studenec. (Dalje prihodnjič) -o- • Cesar Vespazijan je bil v stal-. nih denarnih zadregah. Ko mu je hotelo neko mesto postaviti na čast kip za 250,000 denarjev, - je pomolil roko in dejal: "Le : dajte mi denar. Ta mu bo za - podstavek." MALI OGLASI Posebnosti za ta teden ![; funt Govedina za peč, pot roast A. A. cena ............30c Sveže vampe....,,...........14c i Telečja pljuča ...........10c ! Teletina za pohat ........38c J Male suhe šunke .........32cl Svinjska jetra ...........22c i Leg-O-Lamb..............38c Izvrstne domače suhe klobase in novo domače kislo zelje. Se vljudno priporočam. 1 Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Soba se odda 5 Odda se opremljena soba, - pripravna za pečlarja. V sobi - je postelja in peč za kuhanje. - Zglasite se na 1081 E. 66. St. b _______(178) 1 žensko iščem 6 Takoj se sprejme v službo žensko, da bi stregla bolni ženi. Plača po dogovoru. Oglasite se na 1185 E. 172. St. Telefon KEnmore 3815. _(178) Lepa prilika Naprodaj je apartment poslopje s 4 stanovanji, 5, 4, 3 in 2 sobi. Cena je $6,500. Nahaja se na 103. cesti. Za informacije j pokličite GLenville 8004. (179) Stanovanje se odda Odda se stanovanje 6 sob, furnez, nanovo dekorirano. Nahaja se na 1332 E. 68. St. Klju-či so na 1053 E. 72. St. 1 SPECIALS i Friday — Saturday ! Fresh Eggs, doz......39c ; Roll Butter, lb.......42c Evaporated Milk, can ..8c ICrisco, 3 lb. can.....69c [New Cabbage, \h.......3c | New Apples, 4 lbs.....17c |V-8Juice,48oz.can ..29c Fresh Fish At Lowest Prices SPECI FOOD STORE 1100 E. 63rd St. I HE-0674 RUDY B0ŽEGLAV WINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. Se priporočamo! j BODITE PREVIDEN VOZNIK | •Mnogo nesreče se pripeti radi pokvar- j lenih oil. Dajte si pregledati oči. da še boste počutili varne Vid mora biti tak da lahko razločite številke na metru'brzine, dtr vidite, kako hitro vosi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni bo-lite v vsakem ozira. »„__ EDWARD A. HISS ?Bliarna—farmacija In optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. 1 —...... ....... '/AKRAJSEK FUNERAL HOME. Inc 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113 Ignac Slapnik. si Mary Romih ki .ic izdihnila svojo blago dušo 2. avgusta. 1939 Tri leta dni je že minilo, kar tvoja pot se je končala, ker Bor poklical te je k sebi in spomin nam žalosti srce. V miru sladko le počivaj, ter v tuji zemlji sladko spi, prosi za nas tam v nebesih, da b' se združili enkrat vsi. Žalujoči ostali: STARŠI in SESTRA Cleveland, O., 31. julija, 1942. 1913-1939 JZ,ahx)ala JOE GRBEC 6026 St. Clair Ave. gftiiiiiiiiiiiiiin m Ilir? — Ne greši, Milica Jurjevna, — je odgovorila pomirjevalno sreča zate. Res, današnji dogodek ni prijeten: bila si hudo prevarana, kaj bi o tem govorila! Jaz sama bi nikoli ne pomislila, da bi te mogel knez varati s to podlo Poljakinjo. Toda če se rešiš takega človeka, vendar ni to nikaka nesreča, ampak narobe. Boš pač drugega vzela, to je vse; ne bo ti manjkalo ženinov. Daj, da ti očke umijem; rdeče so, kakor jih ima kunec. Nato izpij kapljice in zaspi. Milica je poslušno izvršila vse, kar ji je rekla pestunja, se smehljala skozi solze, ko je ta sedla k njenemu vzglavju, nato pa je utrujena zaspala. Naslednjega dne se je pozno zbudila. Spanje ji je povrnilo hladnokrvnost, toda nevolja in užaljeno samoljubje sta jo še mučili. Ogorčena, toda mirno si je predstavila vse podrobnosti včerajšnjega dne. Zdaj ne bi mogla povedati, koga je bolj zasovražila: nevredneža, ki jo je tako užalil, ali predrzneža, ki si je upal prerokovati ji to podlost in ki se bržkone veseli njenega poraza. Izgovorila se je s slabostjo in z glavobolom, zato ni šla k za-jutreku ne k obedu, ampak je ves dan presedela na divanu in kovala maščevalne načrte proti Igorju in Berenklavu. Baronesa in generalka sta jo prihajali obiskovat in ji nosili novosti. Na njih veliko začudenje se je Milica nasmejala, ko je zvedela, da ima Janina razbit nos in je vsa v bulah, in sploh je obrnila na smešno doživljaje bodoče nune; toda glede kneza ju je prosila, naj ji ga niti ne imenujeta, ker se ne zanima za usodo tega gospoda. Po kosilu je prišel k njej general. Milica se je čudila njegovemu veselemu in živahnemu obrazu, toda ni nič rekla, poljubila je deda in mu odkaza-la prostor poleg sebe. — Ali si dovolj mirna, draga, da boš mogla hladnokrvno in pametno soditi o vprašanju, ki ti ga mislim staviti? — jo je vprašal Mihail Petrovič in jo narahlo udaril po licu. — Sem popolnoma mirna, dedek, in te poslušam. — To ti je v čast. Najprej se pogovoriva o Igorju. Govoril sem z njim danes in skesano mi je izpovedal vso zadevo z Os-jecko. Kakšno razvratno dekle, vrag jo .vzemi! Zaslužila je, kar je dobila. Ne da bi hotel ajmanje braniti Igorja, moram reči, da sem našel pri njegovem prestopku mnogo olajševalnih okolnosti. S primerno obzirnostjo je povedal Milici prekanjeni in nesramni Janinin napad na kneza v utici. — Če bi bila moški ali pa vsaj omožena ženska, — je pristavil, potem bi razumela, da je postal knez žrtev strastne omame, zlasti če upoštevaš, da je imel razdražene živce, ker se je malo pred tem s teboj zaročil. Globoko in iskreno se kesa svojega dejanja in njegov obup je resničen; na kolenih te prosi odpuščanja. . . . — Ne, ne! Tu ni govora o kakšnem odpuščanju, — ga je nestrpno prekinila Milica. — Dejstvo ostane dejstvo: na dan svoje zaroke je Igor Nikolaje-vič zapeljal deklico, ki je še poleg tega gostja v tej hiši. Naj bo Janina še tako razvratna, ona ga ni mogla prisiliti k izdajalskemu dejanju, in jaz prav za prav niti ne razumem, Čemu mi pripoveduješ podrobnosti teh podlih dejanj? — Zato, da bi ti pojasnil, da im|a Igorjevo dejanje olajševalne okoliščine. In ker te ljubi, tedaj bo ta dogodek zadostno jamstvo za njegovo zvestobo v bodočnosti. Prisegel je, da prične novo življenje. — Hvala! Imam dovolj dokazov o njegovi ljubezni, a vloga angela varuha na trnjevem potu čednosti takega spokorne-ga grešnika me ni naj manj e ne mika. Prosim te, dedek, Ida sporočiš knezu, da je med nama vse končano, in izroči mu tudi ta prstan. — Upam, da mi dovoliš, da se vrnem v Petro-grad ali Turovo. Nečem ostati tu, da bodo s prstom za menoj kazale mnogoštevilne priče mojega ponižanja. General si je pogladil brke in se zagonetno nasmehnil. — No, če je tvoj sklep, pretrgati z Igorjem vse odnošaje, nepreklicen, tedaj ti moram sporočiti predlog, ki daje tvojemu upravičeno užaljenemu ponosu popolno zadoščenje. — Pred uro me je grof Berenklau prosil za tvojo roko. Vsekakor ti jaz, upoštevajoč tudi tvo!j sedanji neprijetni položaj, svetujem, da sprejmeš grofovo roko. No, Milica je že raztreseno poslušala konec njegovega stavka, ker jo je grof ova snubitev docela presenetila. — Kaj pomeni to? Ali se grof norčuje iz mene? — je vzkipela. — Njegovega sožalja ne potrebujem, hvala Bogu! Ali si 'morda predstavlja, da mora nadomestiti kneza in da se jaz ne bom mogla poročiti brez njega, "Nemca," ki se je odkrito bahal, da bo ženo dre-siral kakor psa? Sporoči mu, da ga zahvaljujem za čast, toda da ostanem rajši prosta. — Počakam še nekoliko s tvojim nespametnim odgovorom, dokler ne premisliš vsega in ne sprejmeš njegove ponudbe, ki ti je samo v čast. Ne morem razumeti, v čem vidiš tu norčevanje? Viteško ravnanje grofa dokazuje samo to, da te ljubi in te hoče rešiti iz neprijetnega in dvomljivega položaja, v katerega si prišla brez svoje krivde. Ali si moreš želeti boljšega ženina? Mlad je, lep, bogat in iz imenitne rodbine ... — Vse to je res, toda Nemec je in ravnal bo z ženo kakor s psom, — ga je prekinila Milica. — Ne oče, ne stric Valeri-jan bi me nikoli ne dala njemu. General je nestrpno skomiz-gnil z rameni in se zasmejal. —Res, mislil sem, da si pametnejša, Milica. Prosto šalo, ki jo je izrekel zato, da te je podražil, sprejemaš za resno. Niti najmanje ne dvomim, da bo grof ravnal z ženo, kakor se spodobi vsakemu dobro vzgojenemu človeku, t. j. obzirno in nežno. To, da je Nemec, ne pride vpoštev: celo tvoj oče in Valerij an nista nikdar istoveti 1 a naroda s posamezno osebo, ne človeka in stvari — kljub nestrpnemu sovraštvu napram Nemčiji. Jurij je bil v prijateljskih odnošajih z mnogimi tovariši nemškega pokoljenja, a tvoj stric je bil v stalni pisemski zvezi z nekim profesorjem iz Gottingena; pa tudi jaz na primer, ki sovražim Žjde, imam za zaupnika nekega Juda in nikdar ne bi zamenjal tega poštenega človeka za nobenega kristjana. Končno poslušaj še zadnji razlog. Tvoja zaroka z Berenklavom je zate zdaj silno ugodna: vse spletke in govorice bodo prenehale in dobiš popolno zadoščenje za ne-zasluženo žalitev. Kar se pa tiče bodočnosti, je ta v tvojih rokah. Če ti novo življenje ne bo po godu, ali če se vajina značaja ne bosta strinjala, kdo ti bo mogel braniti ločitev? . . . Ko je videl, da se je pri zadnjih besedah zdrznila, se je general veselo nasmejal in nadaljeval : — Da, da, ločitev! Časi "ne-razrušnih" rodbinskih vezi so že davno minilo in s silo ne udržiš več žene. Poleg tega pa ti tvoje ogromno premoženje daje popolno neodvisnost od moža in ostane kot nepretržna zveza med tabo in Rusijo. Vsako leto preživiš lahko nekaj mesecev na posestvu, tvoja glavnica ostane v državni banki, torej kaj tvegaš? Ali boš srečna žena, ali pa se ločiš, kadarkoli se ti bo zahotelo, če ti postane mož zopern. Naj pristavim še to, da je za lepo in bogato dedinjo, kot si ti, najprimerneje, da se poročiš, a mene bo posebno veselilo, ko stopiš pod moževo zaščito. Milica je povesila glavo; čuv-stvo nemoči in žalosti sta ji stiskali srce. Iz zadnjih generalovih besed je odzvanjala njegova lahkomiselnost in sebičnost. Hotel se je na vsak način odkrižati skrbi in odgovornosti za vnukinjo. V Miličini duši se je v tem hipu vzbudilo sovraštvo do generalke in ta hiša ji je bila zoprna; osamljena in tuja se je čutila v njej; toda svobodomiselni nazori o življenju, katere ji je Mihail Petrovič razložil, so napravili svoje. Saj res, mogla se je ločiti, kadarkoli bi se ji zahotelo, in med njenimi znankami je bilo mnogo dam, ki so ostavile svoje može in so živele vesele, neodvis- ne, proste. "Tako je, če me bo dodobre-ga ujezil, grem od njega ali mu zbežirn domov," — je pomislila. Predstavljala si je, kako bo neprestano ugovarjala in se upirala grofu, zavedajoč se možnosti bega izpod zakonske strehe, in ta misel se ji je zdela zelo zapeljiva in zabavna. Milica je dorastla brez matere; neizkušena in razvajena od svojih, ni razumela važnosti predstoječega koraka in dolžnosti, ki jih nalaga zakonski stan, a lahkomiselna nravnost "boljše družbe," kjer je medsebojna naklonjenost ženina in neveste večkrat postranskega pomena in se bolj gleda na bogastvo in na višino družabne lestve, je vzbudila v njej napačne predstave o zakonskem življenju. Skoraj bi bila rekla "da," toda tedaj ji je iz globine duše vstala neka bojazen, ker je slutila v Berenklavu neko nevarnost. To čuvstvo jo je oddaljevalo od njega, zlasti še, če je pomislila na čudno moč, ki jo je imel nad njo. Toda ne nadoma se je v njej zbudil srd na izdajalskega Igorja. Kako lepo se mu more maščevati in mu javno pokazati svoje zaničevanje, če sprejme grofovo ponudbo že naslednji dan po prvi zaroki, ki se je tako sramotno razdrla! Maščevalnost in želja odgovoriti z udarcem na udarec sta zamorili v njej vsa ostala čuv-stva; ne da bi se več pomišlja-la, je rekla: — Priznavam tvoje razloge, dedek! Sporoči grofu, da sprejemam njegovo ponudbo. Mihail Petrovič je bil ves navdušen nad izidom tega pogo- Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke THE MAY CO. AVGUSTOVA BELA RAZPRODAJA $5.98 SCOTCH ČIPKASTO PLATNO 4.98 6Gx86 inch mera Prodajna cena po ......... Tkano iz finega sukanca v krasne vzorce, ki jih ljubijo tisoči. Platno, ki bo krasno ozadje za vašo najboljšo namizno posodo in stekleno posodo. Krasno tudi za dekoracijo podnevi. Krasno barvano PLATNO ZA LUNČ 1.00 52x52 inč mera Navadna cena 1.29 ....... V krasnih vzorcih za vaše zajtrkovalne mize ali za malico. Rožnati ali sadežni vzorci, slikani na najboljšem sail-platnu v sijajno mešanih barvah. Perfektno za dom ali kabino ali za darilo. "Lady Pepperell" ali "Surety" RJUHE IZ MUŠUNA Mere 81x99, 72x99 ali 63x99. Regularno $1.89 vrednost, na izbero. Tkane iz močnega sukanca ter posebno trpežne, v raznih velikostih. Posebno močni robi. Popolno beljene in oprane . . . vse za takojšno rabo. Napolnite si vaše omare in jih SHRANITE. 1 .69 vsaka 2.09 posebne mere 72x108 ali 81x108, vsaka .....1.89 RT A7TXTT? f 60c mere 42x36 ali 45x36, vsaka ..45£ XLAMN&: j 55c mere, 45x38i/a ali 42x3814.....50^ "Lady Pepperell" ali "Surety" RJUHE IZ PERCALE 1.79 Mere 81x99, 72x99 Regularno 1.95 ............... vsaka Fine rjuhe iz percale, ki so popularne pri tisočih hišnih gospodinj, radi finega izdelka nalik svili in radi izredne trajnosti. So lahke in jako pripravne za perilo in luksuzno udobnost. 2.15 posebne mere 81x108 ali 72x108, vsaka ......................................199 BLAZINE: 50c mere 42x36 ali 45x36 45c 5bc večje mere 45x38 >4 50c "Carter Bros." preproge in "MARTEX" BRISAČE 10% popusta Vzete iz regularne zaloge so te dobro poznane brisače za kopalnico in Pre_ proge za kopalnico velike vredflostl-Založite se ž njimi sedaj ... ker jih rabite skozi vse leto in tudi za poročna ali obletnična darila. 4. NADSTROPJE vora, častital je Milic' njene pametne odločitvi ljubil in prekrižal: — Poslal bom k tebi klava, ki jedva čaka, ? odgovor iz tvojih ust, -stavil in vstal. —Dobro! Prosi ga, de črez pol ure k men' raso; moram se preob'*'. Berenklau je imel noč. Možnost pridobiti" no žensko in bojazen, ^1 bi odbila, sta ga mučili1 mu je nemirno utripa'0. NAZNANILO IN ZAHVALA ] Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tu*®j °0 vest, da je za vedno zatisnila svoje mile oči naša nepozabna ic proga in mama li Victoria Blasko S rojena STRANCAR 1 ki nas je nagloma zapustila in odšla k Bogu dne 8. julija, 1» ' starosti 58 let. Doma je bila iz Ajdovščine v vipavski dolin'. ^} Po spremstvu iz pogrebne kapele in opravljeni pogreoi i maši v cerkvi Marije Vnebovzete je bila položena k večnemu 2e čitku dne 11. julija, 1942 na pokopališče sv. Pavla. ^ ,, V dolžnost si štejemo, da se tem potom prisrčno zany ;j Rt. Rev. Msgr Vitus Hribarju za podeljene sv. zakrament , Rev. Joseph Celesniku za opravljene cerkvene pogrebne obreo Rev. Frank Baragi za obisk v kapeli. _rž Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so blago ranjko - j;, pokropit , vsem, ki so čuli in molili ob njeni krsti ter se ua« sv. maše in pogreba. jt> (j Posebno prisrčna hvala pa Mr. in Mrs. Frank Neme® ^ Krist Bolko, Mrs. Katherine Božič in hčer iz Irwin, Pa., ^ 41 Mrs. Ciril Furlan ter Mr. in Mrs. Louis Fatrick, ki so pr's" f in se poslovili od pokojne ob krsti ter se udeležili pogreba. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvaliti vsem. a v blag spomin okrasili krsto pokojne s krasnimi venci in »p >ti( Mr in Mrs. John Strancar Sr.. Mr. in Mrs. Ernest Bauch" ^ Mr. in Mrs, Frank Stramcar, Mr. in Mrs. John Strancar Jr- j v' Son, Mr. in Mrs. Rudy Strancar, Mr. in Mrs. Henry Blasko ^ \ j) družina. Mr. in Mrs. Henry Blasko Jr. in družina, Mr. Cir" • j v, ko, Mr. in Mrs. Stan Kinese, Mr. in Mrs. Chester Ramash, Mrs. Chester Augustine, Miss Olga Kinese, Mr. in Mrs. 11 Opaskar, Mr. in Mrs. Anton Vidmar, Mr. in Mrs. Frank Hf j , in družina, Irwin, Pa.; Mrs. Katherine Bosich in družina, | ■ v Pa.; Mr. in Mrs. Louis Patrick. Sharon, Pa.; Mr. Christ Ifi družina. Irwin, Pa.; Mr. in Mrs. Clril Furlan in družina, Sn ■ Pa.; Mr. in Mrs. Louis Batich. Mr. in Mrs. Anton Batich, M u Ji Mrs. Frank Pavlovič, Mr. Martin Pavlovič, Mr. Joseph tf ki Mr. in Mrs. Cebron, Mr. in Mrs. Krist Marc, Mr. in Mrs. J* ^ Batich, Mr. in Mrs. Krist Lokar, Mr. in Mrs. Frank Suban. Mr. in Mrs. Stan Herrmann, Mr. in Mrs. A. Zaman in ciru ,, Vg Mr. Peter Usay in sin, Mr. in Mrs. Benedict Fike, Mr. in t{ Henry Opalik. Mr. in Mrs. Matt Kuchling, Mr. in Mrs. Jake . ling, Mr. in Mrs. Frank Falla, Mr. in Mrs. A1 Schurra, Mr. in^j )2 James Manahan, Mr. in Mrs. Peter Kuchling, Mr. in Mrs. »_jf Martin, Mr. in Mrs. Joseph Ukepic Jr., Mr. in Mrs. Ed j VX Mr. in Mrs. A1 Schlatter, Cleveland Twist Drill Co., Dept. . družnica št. 10 SŽZ, društvo Vipavski raj, št. 312 SNPJ. i ' Našo prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so darov"*, sv. maše, katere se bodo brale za mirni počitek blage duše, < ^ reč: Mrs. J. Ostrovska, Pittsburgh, Pa.; Mr. in Mrs. Joseph -j i rencic, Girard, O.; Mr. in Mrs. Kure, Mr. in Mrs. John 1 5[; Mr. and Mrs. Frank Zadeli, Mr. in Mrs. John Hrastar Jr., jfj ■ Mrs. Max Kobal, Mr. in Mrs. Troha, Mr. in Mrs. Anton « Mr. in Mrs. Joseph Ulepic Jr., Mr. in Mrs. Noda. } Vg, Mr. in Mrs. Fred Strniša, Mr. in Mrs. Frank Petrove^ g Mr. in Mrs. John Strancar Sr., Mr. in Mrs. Ernest Baucher ^ i, Mr. in Mrs. Avsec, Sewing Club, Mr. in Mrs. Anthony Petr0^ ?c, in Mrs. Steve Batich, Mr. in Mrs. Jalovec, Miss Josephine > . Mr. in Mrs. John Pike, Mr. in Mrs. Joseph Pike Sr., Mr. in J J0 Tomsic, Mr. in Mrs. Victor Oposkar, Mr. in Mrs. Max C« gj Mr. in Mrs. Frank Stebil Jr. . jjf |„ Mr. in Mrs. Frank Favlovic, Mr. Anton Pavlovic, Mr. :: Krist Lokar, Mr. in Mrs. Skoff, Mr. in Mrs. Louis Batich, > Mrs. Sedaj, Mr. in Mrs. Frank Baucher, Mr. in Mrs. Anton j tich Sr., Mr. in Mrs. Frank Zaller, Mr. in Mrs. Micke: ;f Mr. in Mrs. Anton Zaman, Mr. in Mrs. John Asseg, Mr. i , Victor Bernot Sr., Mr. in Mrs. Frank Nemetz, Irwin, Pa.; " Mrs. Chipirlo, Mr. Ernest Baucher Jr. jf dj Mr. in Mrs. Frank Brodnik, Mi", in Mrs. Louis ColograsS°'^f in Mrs. Ray Bidinger, Mr. in Mrs. Anton Kushlan Sr., Mr. Wf Cerne In družina, Mr. in Mrs. Joseph Trobentar Sr., Mr- ' jjf Stibil Sr.. Mr. in Mrs. John Stibil, Mr. in Mrs. Anton pinta1'. 'jf , Eppich, Mr. in Mrs. Frank Pike. Mrs. A. Lokar, Mrs. DolgaIV Kl in Mrs. Anton Vidmar, Mr. in Mrs. Henry Blasko Sr. in dfU i ( Mrs. Intihar. Mr. in Mrs. Henry Blasko Jr., in družina, s I . Miss Christine Blasko, Miss Pauline Blasko, Mr. in ^'jf Cernigoj, Mr. in Mrs. William Turk Sr., Mr. in Mrs. Anton - $ £ ser, Mrs. Hvala, Mr. in Mrs. Klun in družina, Mr. in Mrs. . Mr. in Mrs. Fred Trobentar, Mr. in Mrs. Stince, Mr. in M**' i J seph Stibil, Mrs. Frances Nadra, Mr. Anton Grundner, er Mrs. Benedict Pike, Mr. in Mrs. John Kuchling, Mr. in " . Sustarsic in družina, Mr. in Mrs. Chas. Benevol. . sf £ Nadalje naj velja naša prisrčna zahvala vsem, ki so da .0 i je avtomobile brezplačno na rjuspolago ob priliki pogreba ''«5 cer: Anton Batich Jr., Albert Volk, Ernest Baucher, Chester j-mash, Herman Kravos, Adolph Somrack, Chas. Augustine- j: seph Pike, Louis Colograsse, John Kuchling, Stanley Kines^'(f>' U seph Ulepic, Frank Strancar, Frank Klun, Anton' Race, P j Vidmar. Anton Batic, Joseph Zele. rf Prisrčna zahvala naj velja vsem, ki so nam izrazili sv