Po same sne StevOkei N avadne Din —••75, ob nedeljah Din l'—.
.TABOR" ixba'a mak rian, raste« nedelje m prašnikov, ob IB. ari s datumom naslednje?« do« ter stane mesečno po posti 6 10*—, sa »o-nemštvo D 18' —, dostavljen na doa D 11*—, ne tskaeniee D JO —.
Naroča s« pri opravi .TABORA* MkRffiOR. Joratiova alka ***«.
kina irfalftna v flotoflnf* Cena c&arcasnie ssev- 75 para.
TABOR
Posamesne Storilke« Navadno Din —‘75, ob nedeljah Din 1*-—v
UKEDNISTVO ~ •*!>•!• » M«rt-boru, Jnr2i2e<r« el. K- i, L and* •tropje Talefaa mterarb- it 278 UPRAVA •* nobajs • Jaržidevi •lici it 4» pritličje desna. Tal*-<•» a 24. - SHS posta očakov** ra čas Hav 11 -787
Na naročila bre* dcaarjs M m - Rokopisi •• •e .reofsio
m a——on 1 *
Naslov
Maribor, sobota 17. oktobra 1925.
mmmmmmmmmmKmrnamammmnBmmKBBiMmmim
Leto: VI. — Številka: 236.
BORZA.
ZURTH, (Avala), 16. oktobra. (Tzv.) Pariz 23.15, Beograd 9.225, London 25.10, Berlin 12.1.45, Praga 15.35, Milan 20.80, Newyork 518.75, Dunaj 73.15, Brussel 23.60, Budimpešta 0.00726, Varršava 85, Sofija 3.77H, Bukarešta 2.50.
Važen dogodek v evropski zgodovini
Nemčija je sprejela varnostni pakt
V znamenju sprave in sporazuma.
. LOCARNO, 15 oktobra. Z današnje Plenarne seje je bil izdan komunike, ki "aglaša, da je bilo sprejeto celokupno besedilo varnostnega pakta. Na tej seji ®o delejrat.je tudi zaslišali izjave češko-s’<jTaSkih in poljskih zastopnikov ter »kleniij, da bodo njih predloge o razsodiščih sprejeli in objavili na prihodnji seji.
LOCARNO, 15. oktobra. Pri zajutrc-***> ki so ga priredili časnikarji na čast J Loearnu zbranim ministrom je povzel P?®do minister Chamberlain in povda-da
govori ▼ imenu vseh navzočih to-arišev, tudi kanclerja dr. Lutra. Težko . ,lzr#ziti — je rekel uvodoma — čustva o različnih vlad; zahvaljuje pa so v ..n.Cnu konference vsenra svetovnemu tisku za njegovo dragoceno sodelovanje Jri velikem delu za mir in spravo, ki ga izvršila konferenca v Loearnu. Konferenca je tik pred zaključkom. To, kar Sjno sc crd nje nadejali, se je zgodilo. Za bspehe, ki smo jih dosegli, ne gre hva* ** tej ali oni delegaciji, marveč skupne-
mu delu vseh in pa duhu sprave, ki je preveval sleherno delegacijo.
Vsi smo bili presenečeni, je dejal minister, da so Izginjale težkoče, kot nočni oblaki, ki jih je davi prodrlo veselo soln ce. V domovino se vračamo s pogodbo, ki je naše skupno delo.
Nihče nb bo več zmagovalec nad drugim. Če bi bila v I.ocarnu katera stran poražena, tedaj ne bi prišlo do pogodbe.
Z našo pogodbo je zasigurana vsemu svetu bodočnost. Prvikrat se jo sklenila pogodba na podlagi popolne enakopravnosti. Sigurno je, da bo imel uspeh v Loearnu velik vpliv na mednarodno politiko. Tu se ni mir izsilil, marveč je bil sklenjen mir, ki slcni na vsestranskem sporazumu in soglašanju. Tak mir bo prinesel narodom po teflikih letih napo rov in trpljenja veliko olajšanje.
S tem govorom je Chamberlain jasno označil važnost dogodka, ki je po sklepu pariške mirovne konference največ j! dogodek v svetovni politični zgodovini.
Zapadu mir, Slovanom meč!
Nemčija noče jamčiti za varnost poljskih meja.
BERLIN, jg oktobra. Mnogi Usti Poročajo, da so poljske zahteve o var-,Vu v*hodnih meja izzvale na nemški rani nov- in energičen odpor. Včeraj ™ ministri Chamberlain, Briand in andervclde na posebnem sestanku razpravljali o njih; po sestanku je izjavil friand časnikarjem:	»Še	nismo	kon-
čali «.
Težkoče so po vesteh berlinskih listov sledeče;
Poljska delegacija zahteva za poljske rneje enake teritorijalne garancije kot Jih je dala Nemčija na zapadu Franciji.
Pred važno se o radikalskega kluba
Bašičev ekspoze. — Izjava o sporazumu. •Samouprava« o samostojnih demokratih.
k Pograd, 16. okt. Kakor poročajo, jfl ?n‘trišnj4 plenarni seji radikalskega Privt- Prisostvoval tudi Paši£. Ob tej ,	* ,h° podal klubu izčrpen ekspoze o
1;^, railj'el>0litičnozii položaju.	Nekateri
eti so razširili danes vest. da bo Pano -?avno ,n Sve^nno izjavil, da je on
SSu , nT*’"™ m*d radikali in ra-dičevci Ta poročila smatraj« dobro poceni krogi za tendencijozna.
giuB£°GRAD’ 1<5, okt V Poetičnih kro-5 ,.N izzval članek ginvnoga organa radikalov, »Samouprava« veliko senza-'Jo. »Samouprava« piše o sporazumu in h^v^r.ia: Tz protokola o sporazumu, ki ti jtTn'fJd'n objavljen, ni mogoče razbra-ranja hi za pogajanja z radi^evci delegl-sllli ZDst°Pn'ki radikalne stranke mi-kraj0na. Vključitev samostojnih demo-res V lz novo kombinacije, ampak je moz,raJVno .na^Protno. Zastavili so vse tudi ’.,	h',	v kombinacijo pritegnili
so amoiS,tojni demokrati. Zadeli pa
vatske sedja*r f fitr!ini flf,lrW*oy hr-hil o te ,	stranke.	PriblčeviJ	je
‘1 0 *e'm dobro poučen.
Stjepan Radfč pri Pašiču
*jUa sta se veliki molčečne* in veliki
k Sfln,ra — Rckon-^kclje najbrž ne bo. Slabo zanima-n.1e za parlamentarno zasedanje.
je
brijEOORAD, 36. okt. Štefan Rad^ sbi*o	v Beograd danes ob 7.20 uri v
fiiRjj tv« poslancev Bačinida in Kožno ‘a-Mudi! se je pri ministru za agrar-3him, ,rrn<)- Ptfvlu Radiču. Ob 11. uri Je in bil pri njem ltž ure. Ale.j Ja pogovora obeh državnikov do-1 Se znaz-.a.
Nemčija pa takih garancij noče dati in
podpirajo vlado v tem vprašanju vse
stranke od skrajne desnico do skrajne
levice. Tudi glede postranskih vprašanj
se je položaj poostril.
*
LOCARNO, 15. oktobra. Pogajanja vodilnih državnikov radii razsodišča med Nemčijo na eni ter Poljsko in Češkoslovaško na drugi strani se nadaljujejo. Pričakovati je, da bodo pogodbe o raz sodiščih predložene jutri plenarni kon forenci. Če bodo takoj sprejete, tedaj bo konferenca v soboto zaključena.
D—
BEOGRAD, 16. okt. Kljub temu, da je določena za jutri izredna skupščin ska seja, še niso vsi poslanci v Beogradu. Politično življenje je zelo oživelo, vendar ni opaziti za jesensko zasedanje posebnega zanimanja.. Največ pozornosti posveča politična javnost načrtom ministrskega predsednika. O njegovih zasnovah niso informirani niti njemu naibližjl krogi, vendar je gotovo, da za sedaj ne namerava izvesti zaželjene rekonstrukcije.
Mussolini v Loearnu
LOCARNO, 15. oktobra. Danes je pri spel semkaj ministrski predsednik Mussolini., Po prihodu se je peljal najprej pred »Grand Hotel«, nato pa v vilo Fa-rinelli. kjer ga je čakala velika množi on ljudi. Prvi je obrita! Mussolinija, angleški zunanji minister Chamberlain kmalu za njim pa je prišel tesinski dr-žavni svetnik Oattcri v spremstvu policijskega šefa Rosisija.
Z manjšinskega kongresa v Ženevi
ŽENEVA. 15. okt. Na Prvem kongresu^ narodnih manjšin, ki mu predseduje tržaški Slovenec dr. Vilfan, ja bilo soglasno sprejeto poročilo zastopnika nemške manjšine na Lp takem dr. Schie-rnana, ki izzveni v sledeči sklep:
Delegati 33 skupi,n in 12 manjšin, ki zastopajo 35 milijonov ljudi, proglašajo slovesno nastopna načela:	Narodno-
kulturnu svoboda je prav tako kulturna dobrina, kakor verska svoboda. Ta princip naj velja kot najvišje načelo pri izvajanju zaščite v smislu določb Društva narodov. V skladu s tom principom naj vsaka država zosigura svojim manj š in ant neskrajšano in prosto uživanje vseh državljanskih pravic.
Konferenca se bo jutri nadaljevala.
Športnlkl-pionirji zbližanja z Bolgarijo.
BEOGRAD, 16. okt. Danes je odpotoval v Sofijo »Beograd»ki Sportski Klub«
na nogometno tekmo, ki jo bo igral z bolgarskim prvakom »Levski-m«. Bolgarski poslanik v Beogradu jo obvestil našo vlado, da bo v Sofiji prirejen beograjskemu klubu of:eijelen in svečan sprejem. To je prvi bratski obisk po vojni.
Otvoritev romunskega parlamenta.
BUKAREŠTA. 16. okt. Včeraj je bil na svečan način otvprjen romunski par-1- nt. Celokupna opozicija se je abstinirala. Prisostvoval pa je‘ves diplomatski zbor in dostojanstveniki. Kralj Ferdinand je imel prestolni govor.
Dr c* n« kronika
— Dopusti davčnih uradnikov v S'0-veniji so bili avgusta nenadoma prekinjeni. Uradniki, ki so se nahajali na dopustu, so prejeli poziv, da morajo takoj nastopiti službo. V seji Finančnega odbora 12. oktobra je poslanec dr. Pivko primerno karakterizirail ta korak finančne oblasti, ki je naperjen kot nekaka kazen za naše davčne urade. Uradni izkazi vplačanih dohodkov na davčnih uradih v Sloveniji so najboljši dokaz da se uiradništvu ne more pavšalno očitati zanikrnost. Finančni minister dr. Stojadinovič je izjavil, da je delegat znane odredbe po dogovoru in po na logu finančnega ministra.
— Zanimiva ugotovitev. V znanem italijanskem dnevniku »Corrieve del la Sera« je objavil bivši italijanski zunanji minister grof Sforza članek, v katerem pravi med drugim, de so nekatere italijanske skupine trošile denar za hrv at',ki separatizem. On (grof Sforza) je svaril pred tern, no..zdaj ,pa je Radičev sporazum . pokazal, »col bel frutti che tutti sanno .« (kako. lepe saaove je vse to imelo) Z drugimi besedami: Ttalijhni so podpirali radičeve«, navdajajoč se. da bodo,lažje in .še dalje potisnili svoje meje na jugoslovanska tla. — Radovedni, kaj poreko na Sforzovo iz javo v Zagrebu!
— Ali se bo vl:'da rekonstruirala? Zagrebški režimski listi pišejo, ds ministrski predsednik Pašič ni vnet za večjo vladno rekonstrukcijo; k večjemu bi se imelo odločiti vprašanj« prometnega ministra, ki si je nakopal,več sporov v stranki. 7a-to pa se ministrski pred sodnik bnvi z mislijo, pospešiti kar najbolj izvedbo zakona o centralni upravi Ob tej priliki bi sp več ml iv-irskih resorjev opustilo, nakar bi se vlada teme liito rekonstruirala. Rndičcvci upajo, da bi se dalo na podlag! zakona o centralni upravi uresničiti St. Radičevo željo f»tr-de vstopa v vlado.
— Kraljica je odpotovala, Tz Boo grada, poročajo, da je kraljica Mirila odppt-ovaTa v Romunijo, kar priča, da je kraljeva bolezen zelo lahka.
— Tatvina. Neznan tat je ukradel v noči od 10. na 11. t. m. posest^ku Albinu Pokeršku v Lokah pri Trbovljah novo. konj -ho o prsno opremo, vredno 3750 Din. Oprema je iz črnoga umijn. vajeti so rjave, pri brzd-h so 4 rdeči ramijasti obroči, a okovi so nikljnsti Pred nakupom svarimo.
Mariborske vasil
Msrlbor 16. oktobru 1955
m Smrtna kosa. Včeraj je preminula gospa Elizabeta Durjava, v 77 letu starosti. — Drl je je umrl tovarnar in posestnik g. Hinko Čopič. Bodi jima blag spomin, žalujočim pa naše sožalje!
m Odlikovanje g. Mitroviča. Na jutrišnjem koncertu bo predal prosvetni šef g. dr. Poljanec g. opernemu ravnatelju Mitroviču red sv. Save IV. stopnje, ki mu ga ,io podelil kralj v priznanje njegovih zaslug na kulturnem^ polju. Tako bo nudil koncert tudi občin-1 stvu priliko, da pokaže poslavljajočemu] se umetniku svoje priznanje,
m Večer češke umetnosti. Tugoslov,-češkoislovaška liga je priredila snoči v| prostorih »Ljudske univerze« v vsakem, ožigu uspelo prodavanie . 'Juš znani u-1
motnostmi zgodovinar g. dr. Fran Mesesnel z ljubljanske univerze je predaval o nedavno umrlem češkem slikarju Vojtehu Hynaisu. Lepo Število krasnih posnetkov je spremljalo predavateljeva izvajanja. V enournem prijetnem, lepem in zanimivem predavanju nas j« g. dr. Mesesnel dokaj temeljito seznanil z življenjem, umetniškimi nazori in deli enega največjih slikarjev bratskega češkega naroda, umetnika, ki je zaslovel tudi preko mej svoje ožje domovine in ga po pravici štejejo med največje srednjeevropske slikarje realistične stru je. Navdušen aplavz na koncu predavanja je pričal o hvaležnosti slušateljev. Pri predavanju je bil navzoč tudi ljubljanski generalni konzul RCS1., v Mariboru že dobro znani in priljubljeni g. dr. O. B e n e š, ki ga je pred predavanjem v prisrčnem nagovoru pozdravil tajnik Jč. lige g. Doležal ter izrekel dobrodošlico in zahvalo tudi g. predavatelju. Oba gosta iz Ljubljane sta prebila večer v krogu odbornikov Jč. lige in se ob 23. uri vrnila v Ljubljano.
m Švicarski konzul g. Sehmldlin o sprejemu »Basler Liedertafla« v Mariboru. Kakor smo že na kratko zabeležili, se je švicarski konzul v Zagrebu gosp. Sehmldlin ze,lo laskavo izrazil o lepem sprejemu bazeljskih pevcev v Mariboru. Sedaj oto prejeli pismo, v katerem g, konzul sporoča, 'd-a so bili gostje uprav vzhičeni in samo želijo, da bi se kmalu tudi, njim nudila prilika, povrniti to srčno gostoljubnost, oe bi prišlo v Švico katero slovensko pevsko društvo. Gostom je bilo zelo žal, da se niso mogli dalje Časa pomuditi v lepi Sloveniji in se seznaniti z njenim pr.ebivalstvomi. — Zato pa naj bi se delalo na tem, da bi slovenska pevska društva seznanila Švicarsko z divno slovensko pesmijo in obratno, s čemer, bi se že obstoječo simpatije med obema državama povečal« in duševnost njih narodov Še bolj zbližala. G. konzul zagotavlja, da bo vsek-dar podpira! vsako stremljenje v tem praven. — Pismo g. konzula Schmidi in a, ki je že ponovno posvedočil svoj« sim1-P ab| j e do Slovenije, s katera ga vežejo tudi ožje vezi, je dokaz, da je imel nedeljski sprejem na kolodvoru res prijazen odmev. Veseli nas. da smo lahko tudi tu ob meji pokazali simpatije lepi in svobodni Švici in njenim narodom. — Prod'og g. konzula glede medsebojnega obiska pevrkih draštev pa je treba Ro prav posebej pozdraviti in priporočiti naš:m pevskim društvom,
m Predavanja v higiionskem tečaji*. V sredb je predaval v ciklu zdravstvenih predavanj na »Ljudski univerzi« g. dr. Ante Š a r i o_ tuberkulozi. — Predavanje se je naslanjalo na obsežen in vseskozi lnjičen film, ki predočuje razvoj, zdravljenje in profilsko tuberkulozo ter ima nekaj prav učinkovitih Posnetkov. Predavatelj je po primernem uvodu pojasnil za vsakim filmovim dolom marknntnejše slike in tako na poljuden način seznanil slušatelje z največjo morilko sodobnega človeštva, pri čemer je podal mnra’ka.k praktičen migljaj zn življenje. Slušatelji so poljudnemu predavatelju sledili z velikim' zanimanjem. Obisk je bil kakor po navadi razveseljivo številen.
m Nadaljna predavanja v hlgljen-shem tečaju. Nocoj, v petek bo predaval g. dir, .Turečko o splošni higijeni, To bo zaključek njegovih dosedanjih splo-šno-higijenskih predavanj. — V ponde-ljek pa bo predavala specijaliatinja za ženske bolezni ga doktor Klara K u-kovčeva o higi jeni žene. Predavanje bo sigurno zanimalo vsako Seneko, naj žene veliko premalo poznajo osebno hi-gljeno ženske. Zato priporočamo obisk tudi enim, ki sicer ne posedajo redno predavanj v »Ljudski univerz’« Pripomnimo pa, da je namenjeno izključno ženskam in moški slušatelji nimajo dostopa.
m Samostanska vzn-oln Stari še-n. ki nekoliko samostojno mislijo, ki pa PO-SiU-v svojo otrokp v m'mostu neko šolo, se začenjalo pologoma odpirati oči. Tako se, iz njihovih vrst množe pritožbe, rl.n «nmo.stnn.ske sodre oelo nfljmlaj-šitu otrokom vcepljajo v Rvcn mir/n jo do drugovercev. .Sedemletna deklica je pripovedovala rimam neko zgodbico, ki jo je slišala v Soli: v tei zgodbici SC *Uo<*
iTA BT) Tft
po vzdiguje deklica* ki se je oclrekl' protestantski veri in postala katoličanka. Na tak rafi mira n način se napajajo nežna srca zversko nestrpnostjo in deoa zre v drugovercu zločestega, izprijenega človeka. V šoli se dan za dnetn kaj pobira; posebno obilno je beračenje za »male zamorčke«. Stariši, ki ne vidijo, da ima samostanska šola namen, vzgoje vati terci j alke, bodo to spoznali šele potem, ko se bodo kesali, da so dali o troku tako enostransko vzgojo za življenjski boj.
m' Društvo stanovanjskih najemnikov sporoča svojim olainoim:	1.	Počenši od
15. oktobra t. 1. dalje odpadejo društvene uradne ure in sicer ob pondeljlkih in četrtkih, ob ostalih delavnih dineh pa ostanejo nespremenjene. Ta dva dni pa bo pisarniški tajnik pobiral od članov zaostalo članarino po stanovanjih. Prosimo vse prizadete, naj mu ne otežko-ča,i0 že itak neprijetnega posla, temveč naj mu gredo na roko in poravnajo članarino. Ker pa ima društvo dovolj drugega im nujnega opravita, apeliramo sploh na vse člane, da žrtvujejo letno tistih par minut za društvo ter sami izročijo v društveni pisarni redno svojo članarino. 2. Zadnji čas se večkrat dogajajo primeri, da hišni lastniki nekaterim najemnikom samovoljno odvzemajo razne pritikline, kot drvarnico, klet itd., m Pcrutninarjem. Prejeli smo: Prihodnjo nedeljo, dne 18. i. -m. si hotite c-gledali ob uri popoldne na vriu g. Ernesta Birtiča, gostilničarja pri mestui klavnici v Mariboru, gaj-be za raztavo perutnine, ki »o ravnokar dospele iz Nemčije. Vljudno vabim' porutuinarje in ključavničarje iz mesta in bližane o-kolioe, da se tega zanimivega razkazovanja zanesljivo vdeteže. — Frano Pirnat, drž. viš. živinozdravnib.
m Neprevidnost kolesarja. Na Grajskem trgu je podrl s kolesom neko žensko neprevidni P. Matevž in ji raztrgal krilo, vsled česar je bil odpeljan no policijo in bo prejel zaisluženo plačilo.
m Jiigoslovenski Matici je daroval g. Jakob Zadravec iz Središča ob priliki petletnice koroškega plebiscita 100 Din. — Hvala!
ni Za Sokolski dotm je nabralo uirad-feišt-vo tvrdke Durjava mesto venca na grob t matere g. Durjava znesek 120 Din. Denar v našem upravništvu.
m Policijska kronika. Od četrtka na petek sta bili izvršeni dve aretaciji, a vloženih je bilo 15 prijav, ki se tičejo najrazličnejših prestopkov.
tn Zadruga slikarjev, pleskarjev itd. javlja, da bo v nedeljo dne 18. t. m. ob 9. uri v gostilni Rotovž vpisovanje in eproščanje učencev.
m Kuhinjski tečaji na delti, zavodu Vesna v Mariboru se začnejo 26. okt. Prijave sprejema vodstvo dnevno od 10. do 11. uire._	K	188
m Brzojav. Popularni ruski kapelnik Zinchart Gueldeberg gostuje s kvartetom v soboto in nedeljo v hotelu Halb-widl. Z Gneldeberg je nekdanji član iri prvi vijolinist dvorne opere in prvi koncertni mojster Lebarjevega simfoničnega koncerta. V soboto pojedina gosk in zajcev
m I. jesenski elitni koncert pod vodstvom kapelnika Silbersteina se vrši v petek dne 16. t m. v Veliki kavarni. Klub bar, novi spored.	2209
V MarllEoru, tfne 17. oktobra’ 192$
Trgovinska pogodba z Avstrijo
Pogodbene tarife za, uvoz blaga iz-Jugoslavije.
Dne 16. septembra je stopila v veljavo pogodbena tarifa za uvoz blaga
Jugoslavije v Avstrijo. Iz objave Zbor niče za trgovino, obrt in industrijo povzamemo z ozirom na važnost te tarife za naše obmejne kraj e sledeče točke:
V tej pogodbeni tarifi se nahajajo deloma znižane, deloma vezane carinske postavke za uvoz vseh glavnih izvoznih predmetov iz naše države v Avstrijo, Carina na pšenično moko in zdrob znaša 3 zl. krone k. carini na pšenico. Ca rina na pšenico pa je sedaj določena za dobo od' 16. do 31. oktobra z 0.70 zl. kron za 100 kg. Za severne kiraje Slovenije so iz te tarife posebno važne postavke za fino namizno sadje, kakor tudi za sadje za industrijsko predelavo, carinske postavko za sočivje, povrtnino in krompir, sveže cvetlice, hmelj, živino, prešiče in perutnine, ki pridejo vsi kot izvozni predmeti tudi za Slovenijo v znatnem obsegu v poštev.
Za vinorodne kraje Slovenije so važne določbe glede uvoza vin-a brez razlike na alkoholno vsebino iz mariborske in ljubljanske oblasti po znižani carinski postavki 30 zlatih kron za 100 kg. Kontingent za uvoz takegtai vina je določen s 40.000 hi belega in 46.000 hi nudečega. vina. S tem je izpolnjena dolgoletna želja vinogradnikov, da se j-iim omogoči nazaj nridobitev avstrijskih tržišč.
Po natredbi finančnega ministrstva št. 14 000 1924 je uvoz vina vezan na u-vozna dovoljenja. Uvozna in izvCzna dovoljenja daje v Avstriji »Zentralsfelle fiir Ein-, -Aus- und Dnrckfuhrbewill,i-gungen«, (Wien II. Marxergaisse 2) (brzojavni »orlov Esd Wien), ki ima svoje podružnice v Linču, Solnogradu, Insbrucku, Feldkirchnu, Gradcu in Celovcu. Zbornica opozarja eksporterje vina, da je bilo v posebnem zaključnem protokolu sklenjeno, da se bodo uvozna dovoljenja izdajala prosilcem- brez razlike na to, ali so avstrijski, odnosno jugoslovanski državljani, kakor bodo prošnje vložene.
Med nadaljmiro-i važnimi določbami pogodbene tarife je omeniti znižano u-vozno carino na mineralne vode in na bučno -olje, ki se producira Posebno v mariborski oblasti, dalje na ipeso 'n mesne izdelke, sadne konzerve in stro-jilni izvleček.
■Uveljavljenje pogodbene tarife za uvoz iz naše Kraljevine v Avstrijo pri nas dose-daj iz neznanih razlogov še ni bilo objavljeno.
Določbe splošnega dela trgovske po godbe, kakor tudi sporazuma o žival sikih boleznih, sporazuma o' paši, o obmejnem prometu, o potih in mostovih elp-HričnUi napravah, regulaciji Mure, 2216 ribolovu- in o izkoriščan in vodnih sil ter
o turističnem prometu še niso stopile v veljavo, ker jih obojestranski parlamenti še niso odobrili. Podobne določbe pogodbene tarife so interesentom v zbornični pisarni na razpolago.
Načelnik COS o vseslovanskem sokolskem zletu v Pragi leta 1926
(Izviren -dopis »Cepsa« iiz Prage).
Načelnik ČOS dr. Jindfih Vaniček, ki vodi češko Sokolstvo že od tretjega zletia 1. 1895, je izdal na Sokolstvo pro glas, v katerem poziva vse članstvo, da se pripravlja na bližajoče se zletne dneve. Obenem1 je dal novinarjem nekaj zanimivih podatkov o programu sokolskih svečanosti.
Glavna točka zletnega progj-ama bo do tekmovanja za slovansko sckolsk« prvenstvo. Glavni dnevi sokolskih slav nosti so določeni na 4., 5. in 6. julija, tako, da b-cd-o slavnosti dosegle višek ravno na predvečer Husovega državnega praznika. Telovadba se ho vršila prvič na velikem sokolskem stadijonu, ki je zgrajen na Strahovski poljani blizu Prage. Zletne proste vaje bo izvajalo 14.590 telovadcev. V svečani povorki bo najmanj 150.000 uniformiranih sokolov. Zletu,a- novost pa bo telovadba starih sokolov. Udeležba inozemstva, bo izvan-redno velika. Udeleženci sp prijavljeni s celega sveta, tako da. bo ta zlet nudi' sliko ne samo češkoslovaške sokolske annpak tudi inozemske telesne vzgoje. Nekatere vesti zatrjujejo, da se udeleže zlota, posebni telovadni oddelki jugoslovanske in angleške vojske. V zvozi s tem razmišljajo tudi o nastopu češkoslovaš ko vojske. Meseca junija pred vsesoko-1-fikim zletom se bo vršil- v Pragi tudi zbor sokolskega nairaščaja in dece.
brima kri lama, ter izborno vratarico. Mura si je pridobila v letošnji sezoni lepe zmage. Pedvsem je treba, omeniti ztmago nad prvakom Slovenije SK Ilirija 10:9, LSSK Maribor 10:3, Dolnja Lendava 19:1, proti močnemu Čakovcu je bila borba 3:3 neodločna. N er bo gotovo tudi Merkur zastavil vse sile* da se častno odreže, je pričakovati, da bo prvo srečanje z Muro interesantno poteklo in bomo lahko videli dober šport.
SCSeio
/©©rž
: ISSK Maribor. Sestanek igralcev prvega moštva ee vrši danes v petek zvečer ob 6. url v gostilni Pečnik na Rotovškem trgu.
: SK Mura - Hazcna v Mariboru. V nedeljo dne 18. t. m. ob 10.30 uri se sreča rokometni prvak okrožja Maribor. S K Mura prvič z Merkurjevo družino. Team Muire Igraz veliko ambicijo ter razpolaga z dobrimi, močnimi napadalkami, do-
Grajski kino predvaja krasni fil"? »Sveti hudič«, v katerem nastopa znani igralec Rudolfo Valentino. Vsebina j« zajeta iz družabnega življenja južnoameriške. španske aristokracije in .1° podajam« v naslednjem. Don Al01120 (R. Valentino) je po španskem običaju že od svojega drugega leta zaročen s prekrasno Julietto. Vanj je zaljubljena oskrbnikova hči Cbairlotta in ga odvrača od Juliette celo na dan poroke. Ker ji prigovarjanje ne uspe, pokliče strašnega razbojnika, ki so ga radi m nog in grozodejstev imenovali »Tigra«, da se maščuje nad Alonzom. Kr volek zbere močno četo iti v temini noči naipa-de nič sluteče stanovalce dvora. Ubije lastnika, odpelje Julietto, težko rani Alonza m zažge dvor. Alcnzo okreva a Julietto ne najde. IUtro zbere svoje ljudi in gre zasledovat. Tigra. Toda Juliette ne na>
. ’ cer 'e zbežala v času, ko se je on boru s Tigrom. Ves žalosten se vrne k svojcem in «e u-da-.ia pijači. Končno izve po naključju da je Julietta, misleč, da je Alonzo imr-tenr. odšla v samostan, kjer jo tudi najde in srečna zakonca sta z veseljem prenašaj a trpkosti zakonskega življenja.	—el.
—D—
N«w York je naslov epohalnemu I'1' mn, ki ga bo predvajal Apoln kino od 16. do 20. t. m. Film je izvanredno poučen in nas upe-lje v tajnosti Smilj011' s-kega mesta. Hrepenenje, videti življenje in vrvenje tega -mesta polnega bujne fantazije in čudežev, pestrih pripetljajev, brezmejnega bogastva in revščine, ki ji ni primere, nanu utolnži živo prikazujoč film. Dve mri — in film n-aS npelje v družabno življenje Neivvorča-nov, v poslovni svet. politično življenje; seznani nas z amerikanskim športom, a-lPcriško mentaliteto, z v nebo kipečimi nebotičniki i. t. d. i. t. d. Film je, kakor že poprej omenjeno, nestransko P0" učen in ga priporočamo vsem krogom-
Ferromaltochina „Usm!ani-
zdravilno Kina vino /. železom pripravljeno na ba-.i nnjhplj-Segi vina z otoka Rab, iz listnih vinogradov. Predpisujejo in priporočajo g« zd avniki kod sigurno radikalno zdravih' za sledeče bolezni; Slabost, onemoglost, bledoličnoit mn-Jarijo. rahitidisa in kot robo-rans te eto-nnehieum. Razen trga se pri oro’a porodnicam jn rekonvalescentom. Feiro-maltochina so priporoča tudi otrokom za dober tek in kar je poglavitno, ne kvari želodca, temveč ga ojaču.je in po.eč« apetit. Ferromaltochina AN mi ani* originalna steklenici od 350 gr. vsebine se dobi po vseh lekarnah, a kje ga ne bi bilo se naročuje pri izdelovat- bu Pazi na ime: Firromaltochina rUamiani“. Ims in znamka po zakonu zaščitena Varujte sc ponareienih znamk. Ferromaltochina izdeluje edino lekaina Usmiani, Rab (Dalmaciia’. Zahtevajte specialni cenik katerega se posije bretplačno v ▼pogled. Številne zahvale in priznanja so r pegled. 2163
Denarnice, Šolske torbice, ma-
Se in lermene za knjige, na-rbtnike kakor tudi različne-kovčeke in torbice za potova nje priporoča Ivan Kravos Aleksandrova 13.
talezna blagajna, železna peč in voziček, se po ceni proda. Frankepanova37,1 nad. levo.
2212
fprejma sa dijaka na hrana.
Gosposka 62, pritličje, levo.
2211
Naslove neizrabljenih stanovanj odsotnih najemnikov 'častnikov, zasebnikov i. t. d.j nujno potrebu;e stanorani«ka borza „Maistan“.	2213
la plesne šole, ali dmpe prireditve za družbe, se priporo ča epa. ve'ja dvorana vresta vr očiji ..Puntlgem'*, Mbnska ul. 23.	2215
ž za gospode, dame in otroke najboljše kakovosti po naj* nižji ceni knpite pri tvrdki
flnka Trami, Maribor, GrateM ftrg
Velika kavarna
16. Okt.	16.	Okt.
ped vcdslvom gospoda SILBERSTEIN.
KLUB-BAR
Moraw et Charlotte, Witmann Fiameta, Wilany, Adrienne de Salvy
18.
18.
nedeljo ČAJNI PLES
Ob 4'/, popoldne - vstop prost - navadne cene.
Naša nad vse ljubljena, skrbna mati in stara mati, gospa
Elizabeta Dariava m Maš
nas je dne 15. t. m., po dolgotrajni mukepolni bolezni, v 77. letu svoje dobe za vedno ostavila.
Nepozabno pokojnico položimo v soboto, dne 17. oktobra 1925 ob 16. uri na mestnem pokopališču na Podrežju k poslednjemu počitku.
Sv. maša zadušnica bo darovana v torek, dne 20. 1. m. ob 7. uri v mestni in stolni župni cerkvi.
MARIBOR, dne 16. oktobra 1925.
2217
Žalujoči ostali.
Brez posebnega obvesti..
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskrenoljubljeni mpž, oče, brat in stric, gospod
Hinko (opic
tovarnar In popostnik
dne 15. t. m. ob 20. uri mirno v gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v nedeljo ob pol 16. uri iz kapelice, mestnega pokopališča na Pobrežju.
3214	Žalujoči	ostali.
ft®
'v'
(Tiokar; »Mariborska Tiakarna* v Mariboru, predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik Vekoslav _S p i n d 1 e r. novinar. Izdajatelj: Konzorcij »Tabora«
Predstavnik: Vekoslav Špindler, novinar. Oba v Maribora