Št. 161*
V Gorici, dne 3f. ftecemka 1901.
Ishaj« trikrat a» tedea t šestih li&njlh, in sioer: vsak torek, četrtek In soboto, jutranje 1i-daaje opoldne, veeeruo Izdaaje pa  ob 3. uri popoldne,  in stane  z ttredniSkimi  izrednimi prilogami ter s tKažipotom( ob novem letu vred po poŠti pre-jetnana  ali v Gorioi   na dom po&ljana: Vse leto   ....... 13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta ..,...-...  6 , 60 ,   ,    ,   3-30 :Uetrt-let»i  ......  ;"."»-,¦ 48nr-.-*:**4tfQ««...
Poeasione Številke stanejo 10 vin. NaroSnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v cGoriSti Tiskarni* A. GabiSSek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer;'ob nedeljah pa oti 9. do 12. tire. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne ozlramor
„PRIMORIC" izhajft„neodvisno od «So8e> vsafa. petek in stana vso leto 3 K 30 h'ali gld. 1-60.
«So5a* in »Primorec* so prodajata v Gorioi v to-baiami Scbvrars " Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulioi; — v JCrstu v tobakarni Lavrenfiii na trga della Cacerma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra.
T«6a§ XXXI.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavči
Leto 1902.
je pred nami in »Soča« nastopi v njem s prihodnjo številko svoj — XXXII., reci: dva in trideseti tečaj.
Danes končujoče leto 1901. je prineslo goriškim Slovencem neizmerno veliko razburjajočega, nebrzdanega boja; strankarska strast gospodstva-željnih, brezvestnih življev Črne brez-domovinske vojske je prekipevala kakor besneč hudournik Čez rodovitna polja ter izpodjedala stebre jiaSemu narodnemu biti ali ne biti: omiko, svobodo, napredek! — Pod praporom »Vse za vero,dom, cesarja!« je zdivjala ta vojska na naši slovenski zemlji ter mesarila svoje brate, razjedala in morila jim duševne sile z grozoto pekla in hudičevih krempljev, dobro vedoč, da ljudstvo, ki ob vsakem koraku trepeta pred vicami in peklenskimi mukami, se da voditi na vrvici kakor mlado otroče ter dft od sebe sleherni groS v nikoli sito Žrelo, odvrže tudi svojo voljo ter se brez pridržka podvrže gospodstvu tistih življev, ki si prilastuj^jo neomejeno vlado nad vsemi stanovi, nad vsemi narodi, nad celim svetom, dasi je dejal Učenik: »Moje kraljestvo ni od tega svata«.
Na§ nepozabni Lavrič se je bojeval pod praporom: »Vse za omiko, svobodo, napredek!« Pred dobrimi 30. leti je zadonel ta bojni klic iz njegovega plemenitega grla! Imel je sobojevnikov ! — Zadnjih par let pa smo videvali i stare Lavričeve vojake v besnih četah črne vojske, ki preklinjajo ] Lavričev spomin ter ob vsaki priliki profanujejo vsklik • »Tse za vero, dom, cesarja!« — geslo, ki se ni še nikdar tolikokrat pregrešno imenovalo in zlorabilo. — In zakaj? Črna internacijo-nala je najstrašneja morilka —značajev. Po eni strani nevednost, neumnost, slepota, po drugi pa korupcija, brezznačaj nos t, brez-domovinstvo, koristolovstvo, to vse se tlači skupaj pod plaščem krščanske morale in Kristovega učenja v mogočno moro, ki hoče zadušiti sle-hern proste ji pojav človeške duše, svo-bodomiselnejega gibanja in modernega razvoja naroda na realni podlagi izkušnje, znanstva in vede. — Da, cel6 najčistejo vedo 20. stoletja hočejo ukloniti v okove, katere so postavili srednjeveški lenuhi latinske pasme, ki so imeli o človeštvu in njegovih nalogah edino ta pojem, da ga je ljubi Bog poslal na ta svet, da bo služilo njihovi požrešnosti, gospodstvaželjnosti in njihovi nebrzdani volji.
»Soča* izpolnuje težavno nalogo, da se bori proti toliki nevarnosti, ki grozi našemu narodnemu napredku na lestvici svetovne kulture. Trd je ta boj, ali neobhodno potreben. Zato pojdemo po začrtani poti dalje i v novem letu, vedno naprej in naprej do konečne zmage! Naše delo je le neznatna mrvica tistega svetovnega gibanja, ki se hoče otresti _.ne m6re, katera tlači človeštvo Že tisočletja, hoče pregnati vse predsodke, ter na podlagi pozitivnega znanja in izkustva osrečiti vse narode ter jih privesti do urejenega duševnega življenja brez neprestanega strašila v obliki pekla in hudiča. — Otroke krotijo z »bau-bauom«, s škratom ali parkeljnom,  ko odrastejo, pa
Uredništvo
ahaja v Gosposki ulioi 8t 7 v Gorioi v I. aadatr. Z urednikom je mogoSe govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne t* od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 19. dop. UpravniStvo so nahaja v Gosposki ulici Stil. .
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge re5i, katere ne ^padajo  v delokrog uredništva,  naj  se  pošUjajo le rupravniStvo.                ,_____                         *
Oglasi In poslanic«
Ua raSunijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat « kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Ve8krat po pogodbi. — Večjd Srke po prostora.
Naročnino Is oglase Je »lagati loco Gorica.
„«oriSka TIskarna« A. GabrScek tiska in zalaga razen «So6e» in »Primorca* Se JSIoransko knjižico", [katera izhaja mesečno v snopifiih obsežnih 5 do 6 pol |ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. jknjiiniei» se raSunijo po 20 kr. petit-vrstica.
<Goi. Tiskarna* A. GabrsČek (odgov. iv, Meljavec) tiska in zal.
pridejo s hudičem nad nje, in ta jih ne pusti več iz krempljev. Ljubezen do bližnjega, ljubezen do Najvišjega bitja, strpljivost med sosedi, stanovi, narodi se naravnost satira, ker i odraslo otroke treba držati v krempljih duševne in materij alne odvisnosti s pomočjo nasilstva na najdražji zaklad, položen v srce človeško — prosto voljo.
Do te proste volje, svobode pridemo le po omiki, po omiki in svobodi pa do napredka, kakor je Že pred 30 leti oznanoval ljudstvu naš Lavrič. — In »Soča«,njegova hčerka, hoče z vso gorečnostjo nadaljevati delo svojega prvega učitelja in očeta, hoče voditi vse delovanje po njegovem zlatem geslu:
Vse za omiko, svobodo in napredek.
Kdor Čuti v sebi dovolj neodvisnosti, dovolj poguma, da se pridruži Lavričevim učencem, naj se nas oklene ter hodi z nami zvesto i po trnju i po gladkih oestali, s trdnim prepričanjem v srcu, da tako neizmerno napredujoči | človeški duh se ne bo dal več kovati | v bedaste spone srednjeveške teme ter da v 20. stoletju požene brezvestne tla-čitelje iz svetišč, kamor pridejo pravi ¦apostoli miru in ljubezni, učitelji strplji-vosti in humanitete.
In to prepričanje lahko v toliki meri pomnoži naše vrste, da i mi Slovenci z velikim vspehom pripomoremo k zmagi onega svetovnega odpora zastarelim naukom in pohlepnosti gospod-stvaželjnih kast. V tej zmagi je tudi rešitev vseh sporov, ki danes tako ! strašno razburjajo naše ljudstvo ter ga ovirajo v duševnem in gmotnem napredku.
Oblika dosedanjega boja med strankama na Goriškem ne zasluži pohvale. Ne moremo pa obljubovati, da bo »Soča* zanaprej sladka kakor med, obzirna in ljubezniva^ ako bo imela opravila s tako strupeno jato razi j u-čenih kač, ki grizejo na levo in desno. Kakor kdo v gozd trobi, tako mu iz njega odmeva, pravi star pregovor. — Želeti bi vsekakor bilo, da bi zadobil boj vsaj dozdevno bolj stvarno obliko. Naša krivda ne bo, ako so ta želja ne vresničL
Oboroženi z jasnim programom narodno-napredne stranke pojdimo no-gumno na vstrajno delo v letu 1902. — Somišljeniki! Vi za nami, mi z Vami, roko v roki, ramo ob rami bodimo ne-vstrašna vojska, Lavričeva naslednica, ki postavi na oltsr svojega prepričanja i vse najdražje, kar ima na svetu, saj brez žrtev ni zmage, ni napredka. »V mislih domovina, v srcu smelo s t, v dlani sila!« je krasno geslo vseslovanskega Sokolstva! Držimo ga viBoko — in zmaga bo naša!
Veselo novo leto!
Klerikalni škandal v det zboru.
Ernest Klavžar je bil izvoljen v deželni zbor pod najostudnejšim terorizmom politi-kujoCih nuncev. Njega so kandidovali pod zastavo: »Vse za vero, dom, cesarja"! — zanj so stopali v boj vsi nunci z vsemi svetniki in hudiči na uzdi, deleči vica, pekel in nebesa med voliice, dajajoči odpustke in »papežev žegen". Takega škandala Slovenci na GoriSkem se nismo doživeli!
In izvolili so Ernesta Klavžarja, o katartm smo mi ves čas trdili, da ne bo potrjen, ker v deželnem zboru je sicer dovolj prostoru za »narodne trote*, za kvintale prazne in noporabne mase, ali ne za defrav-danto in sleparje. Zgodilo se je tako, kakor smo mi napovedali: Deželni zbor je izključil Gaheja iz svoje srede, ki te Castt ni vreden, ker je njegovo osebno poštenje grdo omadeževano z grehi, ki so tako veliki, da je najbolje zanj.... da se skrije za vselej pred jasno svitlobo božjega solnca. Od 18 navzočih poslancev jih je glasovalo 15 proti potrditvi in za izključenje. To je pač tako strašna obsodba, da hujše ni doživela §e nikdar kaka stranka na našem jugu, — Moralna vrednost stranke se kaže pač ob takih prilikah, ko se pošiljajo zastopniki na-.roda v deželni ali državni zbor. In klerikalna stranka je izvolila Gaheja, ki je kot človek tako nizko padal, da ima za večno vžgon na čelu pečat — sleparja in defravdanta, torej znake najgršoga zločinstva,
Zagovornik mu je bil c. kr, profesor Janez Berbue, nas stari znanec. Nekdaj je bil znan vsaj pod nazivanjem »lepi profesor*, kajti drugega posebno dobrega svojstva niso videvali na njem. Domišljije pa je imel vedno poln svoj kvintalskr koš. —- In s tako domišljavostjo dobrega zagovornika slabe stvari je nastopil v obrambo prijatelja Gaheja. Z bombastiškim naglaševanjem je mlel prazne fraze in trditve, da se je poslu&ilcem mož kar smilil, kako slabo se priporoča za težavno službo deželnega odbornika. — „Obre-kovati in denuncirati je lahko l" — je dejal, »ali treba je tudi — dokazati!"
Da ne ostanemo dolžni vsaj nekoliko dokaza nasproti javnosti, naj podamo poročilo o tej žalostni seji deželnega zbora goriškega.
Jeden dokaz bi bil prof. Berbuč lahko čital v protestu volilcev iz goriške okolice. Ta protest se glasi lako-le:
Veleslavni deželni odbor! Ko je bil predsednik cestnemu odboru goriške okolice pokojni deželni glavar Franc grof Gor o ni ni, bil mu je desna roka t. j. tajnik, ki se je pečal tudi z vsemi denarnimi manipulacijami, vpokojeni deželni asistent, zdaj novoizvoljeni poslanec za tolminske kmetske občine, Ernest Klavžar.
Ko je Fran grof Goronini odstopil in prišel na njegovo mesto baron Tacc6 ter kmalu na to pokojni Matija Doljak v Solkanu, so se pokazali v denarnem poslovanju velikanski neredi, t. j. primankljaj za primanklja-jem, ki so šli vsi na rova S Ernesta Klavžarja. Bivši deželniračunar Jeglič je prevzel nelahko nalogo, da bi spravil račune in blagajno v red. On je dognal konečni primankljaj 2523 gl. 12 kr.
Ernest Klavžar je tekel v Solkan k svojemu prijatelju in takratnemu predsedniku cestnega odbora Matiji Doljaku ter v lastnoročno pisani izjavi dd.o Solkan 12./VHI. 74. pripoznal primankljaj 2523 gl. 12 kr. in se obvezal, odplačati po 20 gld. na mesec, dokler ne poplača vsega zneska.
Deželni odbor je z odlokom od 24./VIII, 74. št. 3253 naložil deželni blagajni, naj odteguje Erneslu Klavžarju od mesečne plače po 20 gld. ter jih izplačuje proti uradni pobotnici naravnost cestnemu odboru za goriško okolico. Ta odlok je podpisal bivši deželni glavar Franc grof Goronini.
Toda Ernest Klavžar ni držal lastnoročne izdane obveze, in odlok deželnega odbora je izgubil svojo veljavo, ker je Ernest Klavžar bil moralno prisiljen odpovedati se službi asistenta, ter je postal le navaden dijurnist; kajti med tem časom je prišla na
dan nova »nerodnost* v denarni manipulaciji celo v deželnem uradu. Okrajno glavarstvo v Tolminu je bilo poslalo po nakaznici večji znesek, a Ernest Klavžar je nakaznico podpisal, denar sprejel, si ga pridržal in nikamor vknjižil. AH in koliko je Ernest Klavžar ta znesek povrnil, nam ni znano; sledila pa je odložitev službe asistenta.
Cestni odbor za goriško okolico je izkazoval 12 let otli primankljaj v svojih računih. Iz ozira na Klavžarjevo družino cestni odbor ni storil sodnih korakov in je Bel v svoji obzirnosti in popustljivosti tako daleč, da je konečno ta primankljaj črtal iz računov kot neiztirljivo tirjatev.
Ernest Klavžar pa je po nedolgem času postal zopet deželni asistent z vsemi pravicami, prejemal je v redu svojo plačo in konečno dobil lepo penzijo 2900 K, ne da bi se bil spomnil svoje obveze v rečeni izjavi, in ne da bi bil deželni odbor izdal prej označenemu nov odlok, da bi se tako vsaj polagoma poravnala škoda, katero je bit napravil davkoplačevalcem celega goriškega sodnega okraja.
Gestni odbor ni imel nikake pravice izbrisavati tako veliko tirjatev na korist Ernesta Klavžarja; marveč bi bil moral poprej storiti vse možne korake, da pride do plačila.
Podpisani davkoplačevalci zategadelj pro-lestujejo proti nepostavnemu izbrisu onega dolga in prosijo: *
Veleslavni deželni odbor naj blagovoli preskrbeti, da se napravijo v tem oziru točni računi z obrestmi vred, ter poskrbi, da Ernest Klavžar plača cestnemu odboru ves dolg. Njegova penzija je danes tako visoka, da to lahko stori in sega lahko prisili tudi sodnim potom, da odplačuje 1300 K na leto. Davkoplačevalci nimamo nikakega razloga, da bi trpeli škodo nasproti možu, kateremu se le na penziji lahko zapleni 1300 K na leto. Dalje prosimo veleslavni deželni odbor, da predloži ta naš protest tudi visokemu deželnemu zboru, ki naj ob verifikaciji deželnega poslanca Ernesta Klavžarja prevdari, ali je mož po taki preteklosti v deželni hiši res sposoben in vreden, da zastopa naše ljudstvo s visokem deželnem zboru.
Poročilo o izvolitvi E. Klavžarja je pre-čital deželni tajnik. —• Kakor je Klavžar sam sedel v klopi pri maši, tako tudi ni hotel noben odbornik in poslanec prevzeti poročila o njegovi izvolitvi. — Poročilo omenja, s kolikimi glasovi je bil izvoljen in da so podane • proti tej izvolitvi različne pritožbe. Ne predlaga ničesa, marveč prepušča razsodbo zbornici sami. — Na to se oglasi k besedi
gosp. d*. H. Tuma, ki govori tako:
Težko mi je govoriti o tej stvari, ko vem, da je taknjena čast našega slovenskega ljudstva po tem, kar imam izreči, in te visoke zbornice. Ali, kedar se čuti, da je rana gnila, je dobro, da se nanjo pokaže in se pokaže tudi poguma, da se žrtvuje del bolnega uda, da se celo telo ohrani. Gg» poslanci, pred 40 leti, ko se je ta zbornica zbrala, zbirala je naša dežela svoje najboljše može, in ako danes deželni poslanec čita govore prvih dveh let, se divi na teh govorih, ker vidi, da so te besede besede mož časti, poštenja in znanja, ki so polni ljubezni do svojega naroda. Bilo je povsod po Avstriji in menda povsod po svetu, kjer se volijo deželni poslanci, prvo načelo, da je prvi pogoj za poslanca poštenje, in še le drugi znanje in zmožnost. Imamo pred seboj volitev, kije formelno več ali manj pravilna, ali so ugovori' le taki, ki po svoji malenkosti ne priha-
jajo t poštev |n bi ne provzročiti drugega j rezultata volitev, kakor ta, ki ga imamo pred j seboj. Volitev v občini Trenta je neveljavna, j ali ker daje Trenta le eneg» volilnega moža, | ne bi pravilna volitev v tej občini provzro-čila dragega konečnega rezultata. Je pa draga okolišema,, s katero se moramo baviti. Po mojem mnenju ni dovolj, da je volitev samo formelno pravilna; ampak je treba gledati, da je volitev pravi izraz volje ljudstva, in da se ni vplivalo na volitev tako, da se ji jemlje z n a k prostosti. In po mojem mnenju imamo tukaj opraviti s tako volitvijo, kjer se je ta okoliščina pokazala. Volilci tolminski niso volili po svoji volji — toliko spoštovanja do našega slovenskega ljudstva ira^m še, da to trdim — d e f r a v "d a n t a. § 98. našega kazenskega zakona pravi, da oni, ki od drugega izsili kako dejanje s pretnjo, da mu bo sicer škodoval na telesu, svobodi, Časti in lasti, pregreši hudodelstvo izsiljevanja. Jaz pa mislim, da manjka tu še dodatek, da je tega kriv tudi oni, ki preti volilcu z dušnim pogubljenjem, ako ne bode volil z njim. V predležečem slučaju se je vplivalo na volilce s tem, da se je pretilo, da je njih duša v nevarnosti, in da jih Čaka večno pogubljenje, ako bodo volili z naprednjaki; kajti le tako je mogoče, da je bil izvoljen tak mož. Višji cerkveni dostojanstvenik je o tej osebi o priliki slovesnosti zlate maše pred Najsvetejšim, ob zbrani inteligenci in pred množico ljudstva, pridigoval v tolminski cerkvi: »Mož, ki vsled nemarnosti ni mogel dovršiti srednjih šol, bi moral naposled priti vsled kaznjivega dejanja pod kriminal, lazi okoli vas in vas zapeljuje." Kot novinec v totminskem okraju nisem poznal osebe, ki je bila tako opisana, ali višji sodni dostojanstvenik, sedaj na okrožni sodniji v Gorici, mi je na vprašanje odgovoril: da je to notorično, da je ta mol E, Klavžar. — Ako je torej ta mož tako znan v naši deželi, potem ni mogoče, da je nas volilec dal glas za takega moža, ako se ni njegov glas izsilil, ako se ga ni prisililo pod pretnjo večnega pogubljenja, da je svoj glas tako oddal. Je tukaj le en motiv, katerega navajam in nečem se spuščati dalje.
Drag pa je ta, da je ta zbornica dolžna, da varuje svoj.* čast, in da ne sprejme v svojo sredo vsakega, tudi Ce je še tako umazan. Ako o Ernestu Elavžarju govore naši spisi, da je kot deželni t adnik na tem mestu poneveril svoto denarja in istotako pone-veril tudi drugim javnim fondom, potem mislim, da ne moremo veriflkovati volitve takega Človeka, ki ima ta madež na sebi. Nič ne de to,* kar izreka državno pravdništvo. Državno pravdništvo je državna administrativna oblast, ki ima največkrat svoje posebne tendence, se ravna po uplivih, ki prihajajo od zgoraj ter ima svoje posebne teoretične nazore, češ, da je hudodelstvo poneverjenja zastarano, daje svota po možnosti povrnjena, in da se za to hudodelcu nič ne more.
Ako bi bil jaz sam o tem slučaju vedel, ne bi bil o tem govoril; ali mož je zahteval, da se javno o tem govori. Zaradi-tega je stvar javna, in danes ve vsak član te zbornice, zakaj se gre. Zbornica ima danes izreči, ali priznava Čast in pravico sedeti med nami temu možu, ali ne.
Strinjal bi se z mnenjem državnega pravdništva, da stvar nima nikakega pomena več, ako ni mož tudi pozneje kot uradnik vrsto let služil denar na način, ki ni časten. Gospodje, kot deželni odbornik sem imel leto za letom priliko videti, da so stranke prihajale k meni in rekle: aKako pridemo do svojega denarja? Naročili smo delo Elavžarju, a on je delo in plačilo sprejel, dela pa ni izvršil«. &.<urJ je zastarano hudodelstvo poneverjenja ia davnih let s tem, če tudi bi domnevno bila škoda plačana, vendar se mož ni obnašal v poznejših letih tako, da bi pokazal, da je pošten. Nemški zakon pozna prestopek zakotnega pisaštva in ga imenuje nečasten prestopek, s katerim so zvezane iste posledice, kakor s poneverjenjem. Četudi nimamo takega zakona, vendar čutimo vsi, da je stvar nečastna, in da tak mož ne zasluži spoštovanja svojega bližnjega. Vsekako pa, četudi nimamo tega kazenskega določila, imamo obrtno oblast, ki žal do danes ni nič storila proti temu. Uiika se mnogokrat kakemu čevljarju ali peku prepovedati obrt, ako le količkaj prekorači mejo iste; ako pa kak javni uradnik opravlja zakotno pisaštvo, potem molči, čeravno ga je morala kazniti radi obrtnega prestopka.
Gospodje, vse to so momenti, ki nam j nalagajo, da o tem govorimo, in sicer impe- j
rativno nalagajo, ker je mož stvar spravil sam v javnost. Nikdo mu navedenih dejanj ni očital, ali on je hotel, da se o tem govori, in torej izreče, ali je vreden, da postane zastopnik ljudstva v tej visoki zbornici, ali ne. Ko sem bil pred 6 leti izvoljen v deželni zbor, nisem se smatral kot enega najboljših našega ljudstva, atf nekaj sem čutil v sebi: če se me kliče na to mesto, se me vsaj zato, ker se me ima za poštenega človeka. Tudi danes mislim tako in trdim, da je poštenje prvi pogoj za poslanca. Gospodje, poučite me, da to ni res!
Iz teh razlogov predlagam, da se izvolitev Ernesta Klavžarja ne verifikuje. Ponavljan razlog, da se je volitev vršila pod pritiskom take sile, kateremu na^s pošteno gorsko ljudstvo ne more odoleti, pod vplivom duhovstva, ki je vplivalo na vest in verski čut našega ljudstva, da je volilo tega moža. Predlagam torej, da se volitev Ernesta Klavžarja ne overovi. Nimam pa nič proti temu, da se potrdi izvolitev dr. Antona Gregorčiča. _________    (Konec prid«.)
DOPISI.
V Gorlel, 30. decembra. — Ernest Klavžar si dovoljuje v »Gorici* podtikati mi kot deželnemu odborniku stvari, katere so potrebne pojasnila, ne zaradi njega t. j. osebe, katera ne zasluži nikakega odgovora, marveč zaradi naše javnosti in stvari same. Dolžnost deželnega odbornika je, da daje vsaki stranki pojasnila in svete, ki se v de-želnozborskih zadevah nanj obrnejo. Ako sem dal svet bivšemu županu g. Ignaciju Tancetu, sem to storil, ker je bila to moja dolžnost, in ako sem dal svet v zadevi novemu županstvu, če se ne motim, po g. Ivanu Gaharija, potem sem zopet izpolnjeval le svojo dolžnost. Prepovedano je odvetniku ali osebi, ki dela za denar, da svetuje tudi nasprotni stranki potem, ko je že eno stranko proti plačilu prevzel. Nasprotno pa je dolžnost sodnika in vsakega uradnika, da vsako stranko pouči, kaj ima storiti. Ernest Klavžar, ki je proti postavi služil denar s sestavljanjem različnih vlog in dejanjem svetov, bi le še nepoštenejše ravnal, ako bi prevzel eno stranko proti plačilu, potem pa tudi drugi stranki dajal svete. Če je Ernest Klavžar imel količkaj poštenja, moral je odkloniti drugo stranko potem, ko je že prvo stranko proti plačilu prevzel. Kolikor se tiče pravdne stvari župana g. Ignacija Tanceta proti občini, moram dati kot odvetnik sledeče pojasnilo: Zadeve g. Ignacija Tanceta nisem hotel sprejeti, ker po mojem prepričanju nisem mogel njegovega stališča zagovarjati. Storil sem torej le svojo dolžnost, ako nisem pravde prevzel, katero sem jaz imel kot deloma negotovo. Ako sem mu nasvetoval, naj se obrne na mojega sodruga odvetnika dr.Treo-ta, sem izrecno g. Tancetu povedal, da je isti nasprotnega mnenja. Sicer pa sem mu to povedal tako, da je g. Ignacij Tance moral videti, da mu je ljubše, da se naše skupne pisarne ne postreže. To je g. Ignacij Tance razumel in si je poiskal drugega odvetnika. Glede razsodbe, katero je g. Ignacij Tance dosegel in mu je ugodna, pa je moje stališče to, da se je sodišče utegnilo pač motiti v pravnem naziranju. Zakotna pisaštvo je po zakonu prepovedano in vsled tega tudi ne-iztirljiv dotični zaslužek. Ako si je Ernest Klavžar zaračunil 160 gl. po mojem prepričanju za neznatno delo, potem ni bil ta zneskek iztirljiv tudi iz drugega razloga, ker plačano delo se ne sme ceniti le po izgubi časa, marveč po času, katerega bi rabii veščak, da bi izvršil dotično delo. Za veščega človeka naprava zadruge in sestava pravii ni zvezana z nikakim posebnim trudom, in ogromni troški, ki so se v to svrho nakopičili, so popolnoma neopravičeni. Ako bi se bita občina obrnila na me kot deželnega odbornika, bi jej bil pač izvršil brezplačno dotično delo, in če si bi bil to delo zaračunil kot odvetnik, bi zaračunil n? iveč 50 K. Zakaj je sodišče prisodilo on; ogromni znesek, to je meni nejasno in k -•. azumljivo, in ker sem ravno taknjeoo stalil' > zavzemal, sem dal g. Tancetu dotične rete. Sicer pa še enkrat ponavljam, da tega pojasnila ne dajem Ernestu Klavžarju, ki ne zasluži nikakih ozirov, marveč dajem ga javnosti kot deželni odbornik.                                   Dr. H. T.
Borec, dne" 28. decembra 1901. — (Dodatek k zadnjemu dopisu.) — Vendar bodimo pravični I Vzemimo tega bovškega kaplana, o katerem smo zadnjič pisali, kakor je v resnici. Kakor vsa njegova zu-
nanjost kaže, je začetnik, neizkušen in vse i drago, kar moramo kot pravični uvaževati. Ali si upa ta kaplan proti tukajšnjemu prebivalstvu, katerega večina je v naprednem taboru, da je iz lastne inicijative, iz lastnega srda, tako nastopil? Na to moramo z vso gotovostjo reči — da ne.
Sam sprevidi, da je kot tak zelo neznatna osebica, da bi se upal s takim ognjem tako nastopati. Tudi ve, da že vsaka Sepava mezga ne more brcati napredne stranke in njenih somišljenikov. Z gotovostjo smemo trditi, da je bil ta napad zoper njegovo voljo, da je pričel to udrihanje zelo težko in bi ga najraje ne pričel. Tudi ako podpiran od nekterih kolegov, tudi ako bi hotel posnemati njih zglede, ve, da je še premlad, še prebojazljiv, nezrel za take nastope. Vdati se je moral višjim roigjjejem ali celo — po-; veljem. To je prišlo od zgoraj. Nekdo je moral vendar Bovčanom povedati, da kleri- i kalci nikakor ne marajo in ne marajo za j narodno-napredno stranko in vsa njih društva, j In za tega ,Sondenbock-a", izvršitelja te misije, so izvolili bovškega kaplana. Zato ne \ obdolžujemo vse grobostij, katere so se razsule na napredne liste in Bovčane, le neznatnega kaplana, ampak obsojamo tudi vse one generale, kateri so ga k temu za- j peljali.
Iz Lokave«. — (Na puhlo bahati j dopis v .Gorici' z dne 21./12. 1901. nekoliko odgovora.)
Tako bohato mogočnega dopisa človek j ne čita vsaki dan. Visoko je zlezel ta iokavški i župan. Domišljuje si v svojih bolnih možganih, da živi v srednjem veku, v svesti si, da tiči v njem kos grofica s plavo krvjo, ker iz j celega dopisa se čita, da še le pri njem začne ; človek, a kar se njemu zdi nižjega, to šteje | med nižja bitja, katera sme v svojej mogočni I bahatosti svojevoljno mrcvariti. Zapomnite si j i pregovor;  .Napuh' gre pred padcem". Ža- j lostno pa je, da ta človek uporablja zaup- | nosti,  katere se tičejo strogo našega notra- : njega življenja. A klin s klinom !
Človek Vašega kalibra govori o mojej duševnej revščini! Smešno! Pridrsali ste do j 4. razreda,  a vsled kljuk morali sle obesiti j šolo na klin in hajdi past krave. Nasprotno I sem vendar napravit svoje izpite in imam i spričevala, katera so mi izdale izpraševalne komisije,  koje ne kažejo mojega duševnega i ubc<tva. Preširen pravi: „Le čevlje sodi naj j kopitar"!
t          Ali ste res tak, da si domišljujete, da
| mi imponira Vaše  bogastvo,  ako ga je kaj. Bodite uverjeni, da vsi Vaši tisočaki z vsemi | pritiklinami, Vaša županska čast in še pseudo-j grofovski naslov ne napravijo name nobenega i utiša in so mi deveta briga. Zahvalite Boga, | ako ste imeli v kupčiji srečo, drugače bil bi navaden Iokavški mož, kateremu bi vsa Vaša duševna bogatija ne prislužila niti vinarja. Sin sem posestnika, kateri plačuje dva-[ krat toliko zemljiškega davka nego Vi,  torej i sem i jaz posreden,   pa   tudi neposreden davkoplačevalec.  Vsled tega ni mi bilo neobhodno potrebno iti »s trebuhom Za kruhom*, katero geslo pa tudi Vi pridno uporabljate v I kupčiji. Ostudna pa je pisava in očitanje, da ' sem Vam delal škodo in nadlego v Vašej hiši. | Cele popoldneve in dneve prečepeli ste v mojem stanovanju.  Morda v dobiček? Kdo I je plačeval dovožnjo čokov in kar je Vaša , hiša rabila v času Vaše  odsotnosti,  to pra-( šajte Svoje uslužbenca ? Saj pravi pregovor: j Roka roko umije.  Da ne potrebujem Vaših | darov,  to Vam je znano, ker imam doma, i kar potrebujem. Za mogočo škodo pa pošljite ! račun, katerega poravnam. Žalostno je, ako mora človek rabiti tako orožje. Sedaj zanikate prijateljstvo med nama? Dobro. Torej ste bil hinavec, kateri je imel dva obraza. O vetru, kateri piha v Lokavcu proti meni, mi ni nič znano, in se ga sploh ne bojim. j          Ali morete biti tak butec, misteS, da
I se mi hlače   tresejo  pred Vami   in Vašimi j trabanti? Nikdar se nisem nikogar bal in tudi sec*.j, ko me ne" krije več Vaš mogočni hrbet, je moje čelo prosto  in sem Vam na razpolago. Moja vest mi ne očita ničesar.
Ako trdite, da sem strastno agi- i tiral pri volitvi, ste lažnik, kar Vam lahko | sodnijsko dokažem; tožite me!
Namigovanju  posledic  tepeža  v  šoli
moram pritrditi.  Sodi naj javnost! Učenec,
kateri je tepel druge šolske otroke v cerkvi
ter kradel po štacunah tobak, katerega sem
f mu vzel, bil je na ta način kaznovan. Vsled
I tega je bila uložena ovadba pri sodniji v
iijdovšf i-.:, a bil sem pri isti obtožbe oproščen.
I Na priziv na okrožno sodišče v Gorico, ka-
e tere obravnave se nisem udeležil, sem bil obsojen. To je fakt. Konstatirati pa moram, da od tega časa deček ni več kradel, vsaj. toliko časa, dokler je hodil v šolo. Po mojem mnenju storil sem dečku dobroto, vkljub temu, da sem bil kaznovan. Ta novica Vas je toliko mikala, da ste jo spravili v javnost, sedaj jo imate. Priznati pa Vam moram, da ste prijazen šolski ogleda, kateri pomaga vzgojevati šolsko raladež. Za moj »greh* za-
I dostil sem zakonu. Vprašam Vas pa, ali ste
i zadostili Vi zakonu, ko ste »Kaučko* udarili s palico in vrgli starega moža iz hiše, da je preletel v drugi zid črez pot ? Ne glejte smeti v mojem očesu, a bruna v svojem ne opazite. Veseli me, da le»au duševnemu revčku vendar prisojate sposobnost »vidiranja* do-
I pisov. Reči moram, da niso bili slabo pisani,
j ažorttviibn»ir^
I poznam jaz Vaše znanje pismenega sloven-
I skega jezika, moram reči, da pisave istega ne poznate. V svesti pa si bodite, da sem imel jaz pri tistih dopisih ravno toliko delovanja in vidiranja kolikor Vi.
Zahtevati ne morete od mene, da zla-sam uredništvo »Soče", ako sprejema dopise proti Vašej osebi, ker pri vsem intimnem znanju, kakor pravite, in pri vsej prošnji me noče ubogati. Krivda je najbrže pri uredništvu .Gorice", katera je prva priobčila dopis iz Lokavca. Jaz sodim, ko bi tega ne bilo, bi »Soča" istotako molčala. Gotovosti pa nimam, ker me sploh ne briga.
I          Cenjeni čitatelji  pa naj mi oprostijo,
da sem rabil pri tem odgovoru ravno isto grdo orožje kakor župan Lokavški, a prisiljen
I sem bil.
(          Le to si še dovolim pripomniti, da sem
' pripravljen temu županu odgovarjati, kadar in kakor hoče.  Torej do svidenja contin de Lokavec!
Lokavec, 24, decembra 1901.
Jan. A. Tomažlč, i. r., nadučitelj. Vipavsko, dne* 29. dec. (Vidmarju za novo leto!) — Oče Vidmar v Lokavcu so sloveč možak.  Te dni so izvolili svoje plemenito ime podpisati pod dolgo klo-basarijo v .Gorici*, katero je najbrže ko-modnemu  domišljavcu  spisal Gabej.  Cahej pozna ljudi in se že tudi iz tona v dopisu vidi,  da pristoja  zdolej   častno  ime  »Jožef Vidmar*. Jožef Vidmar se korenito zavedajo svoje »časti",  svojega upliva  in božje vsemogočnosti, zato pa nas navadne pozemeljske črve gledajo  nevoljno doli  s svojih jasnih višav. Kedo  bi se mogel še približati ali se primerjati z veličanstvom, z NjBi visokostjo Jožefom Vidmarjem, vladarjem Lokavškim? Kedo, pravim, bi bil tako drzen smrtnik ? Ni li še znano vsemu  svetu, da kamor se prikažejo ta ljubljenec bogov in še bolj   »boginj*  s svojo svitlostjo,  omamijo in premagajo vse,  prav  kakor  zatemne prijazne zvezdice   ob   solnčnem  izidu I   Kako  torej vnebovpijoče je bilo ondan, ko seje ondotni učitelj, učitelj pravim! hotel opravičiti in se v svoji napuhnjenosti .zaletel", v svitlo vlado jasnega Jožefa Vidmarja I. :- Jasno so izvolili dokazati, kako cenijo oni svoje podložnike, svoje nemirne črve in kako se ne upajo ponižati s svojo  svetovno slavo in častjo doli do nas vsakdanjcev, kamoli do s trebuhom za kruhom v Njih kraljestvo privandranega »šolmojstra*!...
Kakor znano,   smejo  oče   Vidmar po posebni božji milosti brez orožnega lista nositi več cm dolge nohte, kar služi vladarju gotovo v povzdigo avtoritete. Zato se pa ne boje nikogar in ničesar in zato tudi ne kon-čavajo svojih dopisov, rekriminacij, odlokov itd. n. pr. z »Bog dobro plačuje, hudo kaznuje" in podobnimi izreki, kakor to <wla pobožni Klavžar; saj  se  mora  človek že, ko nohte zagleda,  stresli  po  vsem životu in občutiti nenavadno spoštovanje in blaženost. — O tej nebeški  slavi, časti in  moči vedo tudi »boginje* mnogo zalih skrivnosti.... Pozor, vi
smrtniki!                                          fani.
Brje,  28. decembra 1901. — Družina Ivana Furlana, p. d. Jakopičeva, je pretekli teden izročila  materi žemljici svojo  mlado Marijo. Mlada deklina je v cvetu in najlepšem življenju — v sanjajočih mladostnih dneh zapustila to varavo solzno dolino. — Vsi domačini smo, ko smo zvedeli za nenadno smrt vsem priljubljene zorne mladenke, kar osupnili. »Pred smrtjo ne obvar'je koža gladka, od nje nas ne odkupijo kupi zlata......* poje
naš kraljevski pesnik, in res naša tako živa, nenavadno delavna in pridna ter telesno prav lepa in razvita v dobi 19 let se nahajajoča Marijca se je preselila v boljši svet večnosti! — Kako je bfla pokojnica v čislih, je poka-
zal pogreb, katerega se je poleg sorodnikov in bližnjikov udeležila zlasti odrastla mladina obojega spola skoro v polnem številu iz cele občine. Bodi ji žemljica lahka, družini pa nase sožalje!
Že več let imamo v Brjah bralno društvo, katero je ob raznih prilikah dokazalo, da tudi živi  in da je tudi res živ-
zapestnic in veC spodnjih kril, gospa Bizjak kos hrušek, gosp. Kopač zabojček luči, gosp. A. Jeretič okraske za božično drevesce, gosp. Drašček 40 kolačev.
NajiskrenejSo zahvalo darovalcem izreka dražba sv. Cirila In Metoda, ženski oddelek v Gorici.
Ijenja vredno. BroSlv«^je^^nogo^jtorik..zaJjkj^)?i imel svoi urad deželnega odbornika,
probujo in napredek med domačini in priredilo tudi več veselic, o katerih vspehu vedo i oddaljenejši naši prijatelji in somišljeniki sosednih krajev in občin.
Da se vjresjnxcj.za naše društvo domačini vrlo zanimajo, so pokazali jasno dne 21. ,. t. m. pri občnem zboru, kates-ega so se nenavadno obilno udeležili. Volitev odbora je bila dolga in nenavadno živahna. Zlasti je mladina hotelaimeti v iijemrsvoje zastopnike.^ In res je bil predsednikom izvoljen vrl domač kmečki mladenič Ivan Cink. Izmed odbornikov je za denarničarja izbran naš skrbni podžupan M r e v 1 j e in za tajnika M a k o-vec; podpredsednik je Franc Pečenko, posestnik.
Med raznimi predlogi in nasveti se je sprejelo tudi, da se scitani časniki pošljejo drugi dan po prejemu po raznih domačih vaseh in hišah tudi med neude, da jih čitajo. Društvo hoče s tem ne samo udom ampak vsem služiti.
Ako uvažujemo vnetost udov in osobito odbora, smo lehko veseli, in vemo, da se bo društvo razvijalo, česar je tudi najbolj želeti.
Domate in razne novice.
Vabilo na naroftbo. — Opozarjaje vse dosedanje gg. naročnike, prijatelje in somišljenike na prvi današnji članek, vabimo jih, da ostanejo .Soči* zvesti podporniki ter jo Sirijo v vsako hišo, kjer lahko ugreš<§ 6 gld. 60 kr. naročnine za celo leto. Kjer sami ne morejo naročiti, naj se združita po dve hiši ali tri, a kjer niti to ni mogoče, naj si naroče vsaj »Primorec", ki je tednik in stane le 1 gld. 60 kr.
Prosimo pa bolj točnega plačevanja. Vedno ista pesem 1 Dolžnikov je veliko preveč! Prosimo, da uredijo svoje račune i
Stlvestrovo. — Drevi bo torej zopet prijetna domača zabava v salonu »pri Jelenu". Naše mlado a že sloveče »Pevsko in glasbeno društvo" dokaže tudi danes, kaj zna in za-moi-e in — koliko simpatij vživa v našem mestu. Društvo si je pridobilo najboljši glas celo med Nemci in Lahi, ki sicer neradi kaj hvalijo, kar je slovensko. — Poleg petja in salonskega orkestra bo tudi govor in bogato srečkanje. ¦ ¦- Na svidenje drevi »pri Jelenu"!
Spored je ta-le: 1) Koračnica, svira salonski orkester; 2) Kniti: »Sabljica«, poje moški zbor; 3) V »Venec slovanskih pesmij", svira orkester; 4) A. Nedved: »Nazaj v planinski raj", mešan zbor; 5) 1901; 6) E. Bach: »Vzbujenje spomladi", svira orkester; 7) I. pl. Zaje: »Večer na Savi", poje moški zbor s spremljevanjem orkestra; 8) L. Lebitzkv: »V gorski krčmi", svira kvintet salonskega orkestra; 9) M. Zega: »Mi smo mi", šaljiva polka, poje moški zbor; 10) Loterija; 11) Pozdrav novemu letu.
Vstop imajo člani in gostje. Vstopnine ni nikake. — Pevske točke na vspor :du so nove, ali zbor bo pel, ako bo čas, še drugih prekrasnih zborov, kakor velika in sloveča zbora »Crnogorac Crnogorki* in »Svoji k svojim".
P« porečejo, da nI napredka! — Drevi bo gotovo zopet vse natlačeno »pri Jelenu* samega lepega, uglednega občinstva! Take vrste Silvestrovega večera še ni bilo v Gorici. Torej napredek!
V Čitalnici pa tudi ostane vse pri starem. Želimo le, da bi bilo kaj napredka, da ne bo tiste dolgočasnosti, ki je vladala pretekla leta. Pravijo, da bo napredek i tu. Pevci pridejo celo iz Št. Petra. — Napredek bo menda i v tem. da letos ne bo stereotipnega govora Cahejevega, ki je druga leta donel po dvorani v zasmeh častitljive družbe. Torej napredek na vsej črti! In tako je prav!
.Pevskemu In glasbenemu društva" je darovala naša rojakinja gosp.ca Rozalija Rebek na Dunaju kron 2'— Bog živi njo in posnemovalce!
Za hošlenleo otroškega vrta t Pevml so darovali: gospa Jakopič 6 K, gospa Primožič na Dunaju 5 K, gosp. Komijanc 3 K, gospica Pertut 2 K, gospica Franzoni 60 v. Usnje so darovali: gg. Hausner & Lokar, g. Drufovka, gosp. Jakil Andrej in Jakil Franc. Dalje so darovali: »Krojaška zadruga" več kosov tkanine za dekliške obleke, gosp. F. Resen 18 m. tkanine za dekliške obleke, N. N. več kosov blaga za dekliške obleke, gosp. A. Marcuzzi blago za "deške in dekliške obleke, neimenovan razno blago, gosp. M. Poveraj 2 deški obleki, gosp. Steiner več malih deških oblek in drugo, g.Potatzkv 80 parov: nogo-vic, rokovic in zapestnic, g. Zornik 2 volneni . ruti, par volnenih čevljev, 2 p. rokovic, gosp. Oblaschiach nogavice, rokavice, 2 maji. gospa P. Seidl 18 parov nogovic, baronica Tčmmel 60 parov možkih in Ženskih nogovic« veliko
Novi deželni odbor. —
bil že izbral -posebno   sobo  v deželni
češ: on hoče .vse bolje delati nego se je delalo doslej. Deželnega odborništva je bil popolnoma gotov, in že je sanjal o zlatih časih, ko bodo ljudje romali k njemu, on pa bo služil stotakov, da bo veselje, ne da bi mu bilo treba poravnavati bivše defravdacije in sleparije.
Toda zapodili so ga iz deželne hiše in vse lepe sanje so bile zaman. — Gaheja zdaj ni! Kdo bo torej deželni odbornik? Neki hudomusnež je_dejal_to: Don Gredolčič .^-j^—^.-.^^.z7gger SVojj|}ežki doma, da je celo jako dobro, ker so Gaheja zapo-AiU tako se je vsaj iznebil nevarnega tek-
dili,
meča, kajti na deželno odborništvo je mislil on sam, kajti malo sam delati, pustiti delo uradnikom in prejemati 4000 kron za klerikalno agitacijo... to je pač lepa reč!
Iz res je danes v ospredju klerikalna spletkarija, da bi postala Berbuč in Gredolčič deželna odbornika, ki sta za resno delo v dežel, odboru sicer nesposobna, toda... dr. Mah nič, sedanji škofnaKrku, je dobro poznal oba, posebno Gregorčiča, v katerem je videl poosebljeno sebičnost.
Klerikalci imajo velik apetit. Tri svoje čiste možake imajo, ali zevajo po obeh deželnih odbornikih.
Radovedni smo le, ali bodo trije zastopniki veleposestva res tako slepi, da bi pustili Slovence brez jurista v deželnem odboru. Ako to store", naj se pripravijo na odgovor, kateri bodo morali dati volilcem. — Kdo bo odgovoren za posledice?
Desna roka Berbučeva in Gredolčičeva bi bil — Cahej, On pozna dosedanje poslovanje deželnega odbora, dočitn sta una dva docela nesposobna za tako nalogo. Ali bi ne bili to krasni časi, ko bi bil slepar in de-fravdant sodnik nad imetjem in pravicami našega ljudstva ? Tak škandal bi rad videl Gredolčič!
Deželna norišnica. — Odposlanci, ki so pregledali deželne norišnice v Golovcu, Solnogradu, Kierling - Guggingu in v Mauer-Oehlingu, so sestavili poročilo o tem na deželni odbor; poročilu je dodanih nekaj opa-zek glede norišnice v Pragi in v Dobranu ter uradno izvestje dr. Jos. Krajatscha. Vse to v svrho študij, kako naj se sezida norišnica za našo deželo. O predmetu bomo še govorili,
O dnu Gregorcig-u smo v zadnji »Soči* pisali, da ni spregovoril besedice slovenske, ko je vodil razpravo o volitvi laških veleposestnikov v deželnem zboru. Danes po-polnjujemo to notico v toliko, da je rekel samo besede: »Ali želi še kdo besede?" slovenski, ter da je otvoril razpravo in dal predlog, da se volitev potrdi, na glasovanje, edino le v laškem jeziku. To pribijemo, pa naj »Gorica" pravi, da je to laž, kolikor-krat hoče. Ušes nima samo poročevalec »Gorice", ampak tudi drugi, kateri so to slišali in se nad tem škandalizovali, in škandal je in ostane to, da se je don Gregorčič tako obnašal na onem mestu, kjer se čuje iz Pa-jerjevih ust samo laščina. Toliko, kolikor je Gregorčič govoril slovenski... bi storil lahko sam dr. Pajer brez škode za... nadvlado italijanščine nad slovensko pastorko. Don Gredolcig meni, da se s takim postopanjem prikupi Lahom, za katerih prijaznost se peha. Mi pa rečemo, da Italijani sami ga morajo le zaničevati, ko vidijo, kako se ta človek obnaša.
Proti braniškemu kuratu Marku Vaiesu smo dobili v zadnjem času dva dopisa, katera se strinjata v pripovedanju, kako g. Marko udriha v cerkvi po naprednjakih, in oba pravita, da ako ne bo z lepa konec tej zlorabi cerkve, bo treba g. kurata zopet pošegetati tako, kakor se je zgodilo tam spomladi. G. Marko, pazite sel Skoro je boljše jezik za zobmi, kakor pa kako tako ljubimsko pisemce o ccescih v javnost?. Jeden teh dveh dopisnikov pripoveduje, da so nekemu posestniku v Gor. B ranici tekom leta poginili dve govedi. Tisti mož je velik pristaš nunčeve stranke. Kaj bi bilo, ako se je pripetilo kaj takega kakemu uaprednjaku? Hitro bi bili skrpucali dopis za »Prismojenca* ter bi bili rekli, da ga je prst božji potipal. Taki so ti naši klerikalci.
Drugi dopisnik pa se čudi velikim troškom 14 K za okliče. Dopisnik.pravi, da se je ubožni ženin prestrašil teh stroškov, češ, kaj pa bo še v Stijaku za poroko treba plačati, ko že oklici toliko stanejo. Tam pa je plačal 5 K 60 v. Reklo se mu je, da je toliko po postavi, ko je vprašal: Ali nič več? še vedno začuden nad troški za okliče. — Tudi ta dopisnik svetuje g. Marku resno, naj odneha od politike v cerkvi ter od napadanja naprednjakov, ko mu tako nihče nič ne verjame, kar klobasa o njih. Cerkev je hiša božja, tempe! molitve in Kristusovega nauka, ne pa jama razbojnikov, pohujšanja in obrekovanja!
Vprašanje profesorja Berbucn. — Vprašali bi ga, če pozna tistega strastneža v profesorski suknji, katerega politična strast je
taka, da mu je zamorila čut za čast lastnega stanu in blaginjo šolske mladine ? Ali se ni oglasil tak strastnež v profesorski suknji v petek v dež. zboru ? Ali ni kazal, da mu je strast zamorila čut za čast lastnega stanu? In kaj naj rečemo o čutu za blaginjo šolske mladine pri profesorju, ki zagovarja javno v dež. zboru — sleparja? Kaj naj sodimo o takem c. kr. profesorju, vzgojitelju mladine, na sploh?! Gospod profesor Berbuč, kam ste zašel?   * '        *
Klerikalna politika ne pozna morale.
Sv. Štefan In naprednjakl. — Kurat Pavlin na Gradišču je imel na dan m. Štefana pridigo o tem svetniku. Sklenil jo je tako, da je rekel: Tisti, ki berejo »Sočo«.in »Primorca«, so ravno taki, kakor oni j udje, ki so kamenjali sv. Štefana.
Z besedo se ne ubija ljudij, g. kurat, pač pa je palica orožje, s katerim se lahko koga pobije. In km-at Pavlin je svoj čas udaril j palicor Pahorja, torej je prav blizu poboj-nikom in tistim judora, ki so sv. Štefana kamenjali. Ako bi smeli, kamenjali bi možje Pavlinovega kalibra dandanašnji naprednjake, kakor so judje sv. Štefana. Kaj ne, gospod Pavlin?
Ali ako bodo tako zlorabljali sv. vero in cerkev, kdo ve, da se ne zgodi v bodočnosti, da jih bo ljudstvo res kamenjalo, seveda ne po nedolžnem, kakor sv. Štefana, ampak po zasluženju.
Kako le vzgajajo naši mladi fantje v »Alojzevišču ?" — V »Alojzevišču" se sprejemajo, kakor znano, le otroci od 9,—14. leta. Mi smo o tem zavodu le jako malo pisali, akoravno bi se bili morali že mnogokrat oglasiti in pribiti škandale, katere pripovedujejo 10-»12 letni fantiči, ki so tudi bili, oziroma so še tako nesrečni, da morajo bivati v tem zavodu. Groza nas je obhajala, ko smo slišali iz ust nedozorele mladine take stvari, kakor jih je uganjal z različnimi gojenci v »Alojzevišču« šolski brat Fridolin in tudi tu nam zastaja pero, tako da ne moremo zapisati drugega, kakor da je za njegova dejanja premalo rečeno, ako rečemo, da je uganjal z otroci svinjarije.
Znano je tudi, da se otroci v tem zavodu do skrajnosti pohujiajo, in kdor je imel priliko s kakim gojencem iz Alojzevišča priti skupaj, se je o tem lahko prepričal kedarkoli. Pa ne samo to. V Alojzevišču se vceplja otrokom, posebno v zadnjem času, naravnost sovraštvo do starilev in drugih sorodnikov, ako so isti slučajno naprednjaki. — Pred kratkim smo namreč slišali, da prefekt-bogoslovec uči, da so taki stariši oz. sorodniki prestopili k drugi veri in jih svari, naj ne bodo tudi oni taki. Torej zraven slabe hrane in oskrbe, katero imajo naši otroci v Alojzevišču, in zraven vsega pohujšanja se godi še to. Stariši, pomislite dobro, predno izročite svoje otroke v tako klavnico. — Rodoljube pa opozarjamo na ta zavod, da premišljajo, ali ne bi se dalo odpomoči denioralizaciji naše mladine v »Alojzevišču". Ali ne bi bilo morda dobro, ustanoviti dijaški konvikt, ki bi se eventuvelno sam vzdrževal ali pa bi bilo potreba le malih prispevkov? Razmišljajte torej o tem, da otmemo vsaj nekaj naših revnejših otrok!
V  Oepovann se je ustanovilo »Politično bralno društvo*. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 22. decembra ob nepričakovano obilni udeležbi. Pristopilo je društvu že okoli 60 udov, pa še vedno. se oglašajo novi udje. Društvu namen je, delovati za narodne in gmotne koristi tukajšnega kmetskega in delavskega ljudstva, ter širili politično zavednost, omiko in napredek mej isto.
Pozdravljamo društvo, želimo obilo vspeha ter ga stavimo za vzgled krajem, ki so še potrebni sličnih društev.
Škofovsko agltaeljsko pismo. — Na Kranjskem Živi neki duhovnik, kateri se noče baviti z grdo klerikalno politiko, marveč živi le svojemu pravemu poklicu. Ljubljanski škof pa je hotel pred zadnjimi volitvami v deželni zbor spraviti tudi njega v volilni boj. Pisal mu je tako pismo:
Velečastiti gospod!
Dobro veste, da ste dolžni svojega škofa poslušati v vseh zadevah, katere so v ožji ali daljnji zvezi z verskim in cerkvenim življenjem. Sem spadajo vprašanja cerkveno - politična in družabna. O teh imate raznih raztresenih navodil v listih vernikom in duhovnikom. Iz njih morete točno spoznati, katero gibanje v naši škofiji odobravam kot škof in katero moram-tJbsojati. Tudi ste natančno brali, kaj priporočam vernikom glede volitev. Škofijski list, ki bo te dni izšel, prinese zopet navodila za duhovne in vernike. Od Vas želim, pa tudi odločno hočem in pričakujem, da boste pri sedajšnjih volitvah delali po mojem navodilu. Nasprotovanja, javnega ali tudi skrivnega, absolutno ne trpim in ne dopustim. Sami spoznate, da se ne sme delati protivno navodilom, danim vernikom v pastirskih listih škofovih; kako pohujšanje, ko bi župnik postopal proti slovesno izraženi volji škofa svojega!
V  trdni nadi, da se bote po tem ravnali, Vam želim blagoslov iz nebes.
Udani t Anton Bonaventura m. p., tkof Na Goric a n ah, 14. 8. 1901. »Slov, Narod*  dostavlja Memu:  »Tu imamo dokaz, da si  škof prisvaja pravico,
ukazovati duhovnikom, kako morajp pri volitvah postopati, da se identificira sitterikalno stranko, da je zanjo s svojo škofovsko avtoriteto agitiral, in dokaz, da je z nečuvenim terorizmom podil duhovščino v volilni boj za ono kliko, ki zasirvplja vse javno življenje v deželi. Bilo bi jako hvaležno, napisati temu škofovemu pismu komentar, a mislimo, da je bolje, da tega danes ne storimo, nego prepuščamo državnim poslancem, da to pismo komentirajo tam, kjer jih slišijo, kakor se je izrazil »Slov. Gospodar«, vsi ministri, sam cesar in vsa država*.
K temu dostavljamo, da v naši deželi se je istotako silila duhovščina v tak boj ob volitvah. Naš kardinal sicer ne piše takih pisem, ker se im sploh ne izpostavlja, ali tim pridneje je delil nasvete v svoji palači sam, pisarili pa so drugi po njegovem ukazu. Zategadel smo pa videli, da so lezli na volilno bojišče tudi taki duhovniki, ki so stali dotlej vsaj kolikor toliko izven političnega boja v deželi. —¦ Jasno je, da na-komando ,od zgorej« so divjali naši duhovniki po cerkvah in po voliščih, jasno je, da pod pa-tronanco škofov se podivljuje naše ljudstvo s klerikalizraom, jasno je pa tudi glede na nase goriške razmere, da višja duhovska oblast nas tira v laško sužnost prav tako, kakor prosluli sistem iz Trsta; je pač njegova desna roka. - Klerikalni listi seveda lažejo, da se naši »slovenski« škofije ne utl-kaio v politiko, lažejo po jezuitskih naukih: Namen posvečuje sredstva, in še greha nimajo za tako laž. — Toda mi moramo prav od te strani učiti ljudstvo, da bo poznalo vsa zla, ki prihajajo nadenj.
Baraba v gosposki suknji. — »Soča* je priobčila neki dopis iz učiteljskih krogov, ki je spekel pobožnjake okoli »Gorice*. Ne veruje, pa da je dopis res iz učit. krogov, marveč pravi, da ga je gotovo spisala znana... baraba v gosposki suknji.
Ali to ni ljubeznivo P No, pa se kdo čudi, ako so tako zdivjane razmere v deželi I Ali je mogoče »Soči* nasproti vsak teden trikrat se ponavljajoči plohi enakih lumparij v »Gorici* in »P, L.*, da ostane vedno v mejah najškrupulozneje dostojnosti P — Gregorčičevo glasilo me psujo z »barabo*, ker sem mu odpovedal 10-lotno tlaeanstvo, za katero mi je le... vse dolžan, i hvale i česa drugega!
Kar so pa tiče nadzorovalnega odseka, naj povem to-Io; Ako je bil, ako je tU ako bo ta odsek, ne pojde h »Gorici" v šolo, kako mu je vršiti svojo nalogo. Ni pa on odgovoren za svinjarije, katere počenjajo klerikalci.
K skle s? to-le: Odklanjati moram pridnost in ..rednost, katero mi »Gorica* podtika. ~ Bilo bi veliko preveč, ako bi jaz pisal celo vse dopise za »Sočo*. Tudi oni dopis iz učit. krogov je doSel uredništvu iz peresa ljudskega učitelja, zato moram že odklanjati pohvalo v »Gor.*, da je prišel iz mojega peresa.                             A. G—k.
Ustnica. — Nekaj dopisov smo morali še odložiti radi pomanjkanja prostora. Prihodnjič.
Razgled po svetu.
V Bosni In Hercegovini se pripravljajo baje velike premembe v politiški in vojaški upravi, kakor poročajo ruski listi. To bi pomenilo končno popolno aneksijo teh dežela Avstriji. Aneksija se more izvršiti seveda ob soglasju vseh velevlastij, si so podpisale svoj čas pogoje v Berlinu.
? Senjn slavijo danes 300-letnico borbe »Uskokov* za slobodo mesta. V dvorani hotela »Nehaj* bodo imeli drevi predstavo: Čuvaj se senjske ruke!, po romanu Avg. šenoe dramatizovano; dalje godbo, petje, deklamacijo in ples.
Nova vojna f — Med državama čile in Argentinija vlada že dlje časa razpor radi meje. Gre za večji kos zemlje, ki je sicer pust, ali bogat na rudah, radi česar si ga lastita obe državi. Sedaj se vrše nekaka pogajanja, o katerih se pa šr nič ne ve, kako skončajo. Prav lahko torej da pride tudi v južni Ameriki do vojne.
Naseljevanje v letu 1901. v Ameriki. — Tekom poslovnega leta 1901. prišlo je v Zjed. države 562.868 naseljencev in sicer 487.918 v medkrovju in 74.950 v kajitah. V newyorškej iuki izkrcalo se je 47.219 potnikov več kakor v minolem letu, dočim je število v druga pristanišča došlih naseljencev manjše nego ono prejšnjega leta. Iz Evrope je prišlo 469.237 potnikov, iz Azije 13.599, Afrike 177, Avstralije, Polinezije in Mikronezije 4915 osob. število evropejskih naseljencev se je povečalo razun onih iz Avstrije, Anglije, Rusije in Portogalske. Po narodnosti je prifilo v Ameriko naseljencev: Slovencev in Hrvatov 17.928, Slovakov 29.343, Poljakov 45.617, Italijanov 131.807, Židov 68.098, Skandinav-cev 40.217, Nemcev 37.742, Ircev 30.404, Angležev 13.488, Ogrov 13.311, Drugih 68.903.
Iz Ganade prišlo je 21.671 osob. — Tako poroča »Glas Naroda*.
Konji za Južno Afriko. — Pretekli teden sta oJplula z Reke dva angleška pa-robroda; na enem je bilo konj 850, na drugem 900, vsi namenjeni v južno Afriko. Do konca meseca se ima ukrcati na Reki vsega vkup 50.000 konj na 55 parobrodih. Nabavijo jih na Ogerskem in v Galiciji.
Mn pspifarst«.
»KatoilSke" zavarovanje, — V go-ri&i okolici živi dobro znani nune, ki se veliko preveč vtika v narodno gospodarstvo, v katerem dela samo zgago in Škodo. Pečal se je tudi z zavarovanjem goveje živine, menda pod geslom: Vse za vero, dom, cesarja! Kmetje so ga ubogali ter mu nosili svetle kronice.... Med njimi je bil tudi kmet, ki je zavaroval svojo edino kravo za 160 K ter plačal zavarovalnino do konca tega leta. Pretekli teden pa mu je krava crknila. Šel je seveda to takoj naznanit gospodu nuncu, ali ta noče nič slišati o nikakem plačilu ter pravi, da tista zavarovalnica ne obstoji več. Kmetic pa javka in kolne, da: čemu so pa moje krvave novce sprejeli ? Tako pravi naš poročevalec K temu svetujemo kmetiču, naj si poišče pravice, saj vaSki nune ni njena zadnja instanca. Tukaj vidite zopet kos .katoliškega* gospodarstva 1 Tukaj vidite, kakšne dobrote vam prihajajo iz farovžev. Zato svarimo prav resno kmete, naj se nikar ne dajejo loviti na sladke besede g. nuncev. Oni so poklicani za božjo službo med ljudstvo, I ne pa da bodo istemu gospodarili, ko ne j znajo. V gorenjem slučaju imate za to zopet en doka* več. Ali ako ne bo drugače, raz-modrijo ljudi take izgube kakor pri omenjenem kmetu! 160 K ni kar tako, da bi jih kmet proč metal! —
Ker smo že pri zavarovanju, naj omenimo Se, da je prišla slavna zavarovalnica »Unio catholica* nakant. Njeno gospodarstvo je tako zavoženo, da se mora raziti ali pa se rešiti s tem, da vzame kaka druga zavarovalnica v svojo režijo vse njene zavarovalne pogodbe in vso izgubo. Želeti je, da se zgodi to slednje, ker ako bi se razšla, bi morali po njenih pravilih izgubo poravnati člani. Glejte, v kako nesrečo lahko pride kmet, zavarovan pri tej »katoliški* banki I Škofje so j» žegnali, ali nič ni izdalo, propadla je, kakor propada sploh vse klerikalno gospodarstvo. Vedno očitneje se kaže, da nune ni za to; naj ostane iorej pri svojem poklicu. Farovške zapeljivce in škodnike ter izkoriščevalce kmeta v klerikalno politiko moramo popolnoma iztisniti iz narodnega gospodarstva, akc hočemo, da prenehajo taki pojavi, kakor gori označeni.
Pobiranje deželne davščine na pivo. — Deželni odbor naznanja s tem, da je podelil pobiranje deželne davščine po 1 krono od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva za leto 1902. in za celo deželo gosp. Vit. Karolu P o m a v Gorici. Županstva bo povabljena, da objavijo to v svojih občinah, posebno pa dotičnim obrtnikom.
Karol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
pisalni stroj   „IDEAL'
Vzbuja senzacijo. Jasna pisava od prve do zadnje črke. Stroj je jako trpežen. Na močnem ministerjal-nem papirju izdela 4—6 iztisov, na kon-c !.jem papirju &—10, na lanjkem papirju 12—16. Najvišje priznanje ter prva zmaga amerikanske konkurence. — Zlata svetinja; Berlin (maj 4901.)
davna zastopata za Avstro - Ogerske:
M Scliott & Bomi
Dunaj lli-|3. Heumarki 9L
Iščejo se zastopniki za deželo.
Zahvaljuj6 se za naklonjenost in neumorno sodelovanje v preteklem, vošči iz srca vsem čč. članom in članicam ajdovske učiteljske podružnice
srečno in veselo novo leto
načelnik.
Trgovroi tna registrovana zadruga
z neomejenim jamstvom.
V GOBICI, SemeniSka al. St. 1., I. padstr.
—.....- ~.sl&---------------
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki se nalože za najmanj jedno leto po 5$, navadne po 47t% in vloge na Conto - corrent po 3-60%. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga, sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na 10-letno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.   ,
Sprejema zadružnik«, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6-15%
Vplačevanje se vrši osebno ali potom položnic na čekovni račun Štev. 842.366.
U r a d n e u r e: čd 9—12 dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardino 8 priporoča
pristna bala in Črna vina iz vipavskih, furlanskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree.
Cene zmerna. Postrežba poltena.
Švicarska urarska obrt.
Samo 16 K.
Naznanjamo vsem veščakom* častnikom, poštnim, železniškim inredarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki rabi dobro uro, da smo oprejeli
edi o razprodajo novoiznajdene originalne genfske 14-karatne remont, ure zlatega - elektro - pla-que, , sestav glas-hutte". Te ure imajo protimagnetične pre-ciziski urni stroj, so najnatančneje regulirane in preskusen« in dajamo za vsako uro 3-lelno pismeno jamstvo. Okrov, ki je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krasno izdelan ter napravljen iz novo iznajdene amerikanske goldinske kovine ter prebit s 14-karaL zlatom, tako, <! a je podoben čistemu zlatu, in veščaki jo ne morejo razločevati od prave ure, ki velja 200 kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi nikoli zlatega lica. Sprejeli smo v 6. mesecih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri za gospode ali dame le 16 kron poštnina in col-nina prosta. Vsaki uri je brezplačno pridejan moš-njiček od usnja. Krasne in moderne verižice od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po 3-— a-— in 8— K. Ako ura ne ugaja, se sprejme nazaj vsled česar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po postnem povzotju bIi predplačilu.
Naročbe je pogajati na Respotnjtnje ur »Chrones Baael" (Svlca). Za pisma v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot.
!8
16. januvarja 1902.
v vrednosti.
Srečke k 1 krono
priporočajo: 6. Gantlll, V. A. Jona, Mlchelst&dter & Comp. In A. Ptnchorlsj v Gorici.
Milijon dam uporablja
„FEEOLIN".
Vprašajte Svojega zdravnika, če ni »Feeolin* najboljše lepšalno sredstvo za kožo, lase in zobe! NajnečistejSi obraz in najgrše roka dobijo Lilro aristokratsko finost in obliko z uporabo .Feeolina*. »Feeolin« je iz 42. najplemenitejib in najsvežjih zeljižč sestavljeno angleško milo. Mi jamčimo, da izginejo dalje po uporabi »Feeolina« brez. sledu gube in črte na obrazu, zajedce, raozoli, rdečica nosu itd. »Feeolin« je najboljše čistilno, negovalno in lepšamo sredstvo za lase, zabranjuje izpadanje las, plešo in bolezni glave. »Feeolin« je tudi najnaravnejše in najboljše čistimo sredstvo za zobe. Kdor redno rabi »Feeolin« rassto mila, ostane mlad in lep. Zavežemo se, denar takoj vrniti,, če bi ne bil kdo s »Feeolinom« popolnoma zadovoljen Cena komadu K 1.—, 3 komadom K 2*50, 0 komadom K 4.--, 12 komadom K 7.~. PoStnina pri 1 komadu 20 vin., od 3 komadov navzgor 60 vin* Povzetje 60 vin. več. Razpošilja glavna zaloga M. Felth, Dunaj, VII., Mariahilferstrasse 38,1
IM 186L y Gorici ustanovljena tadka
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške po. trehe, vošCene sveče itd. vse po zmerni ceni. NaroČila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi 'ojo tiskarno črk na perilo.
Dobre ure in po ceni!
s  3-letnim  pismenim jainslvom| razpošilja na zasebnike
Hanns Konrad,
i*v«raa ur ter fzroi zlataiaef
Moat (AeSko). Dobra ura Rem. iz niklja fl. 375, srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica (L 1 -20; budilaik iz niklja! fl. 1-95.
Tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom; ima zlateff in srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnibr pisem. — Ilustrovan cenik zastonj t
1*1
Mizarska zadruga J|[ v Gorici (Solkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
veliko zalogo
ištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdkc Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vccchža žt. t, katero bodeino vodili pod jednakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
Cene zmerne. Deli j« ISftM ter idr* os*Jmi
Jaz Ana Csillag  •
Gospa Ana Csillag! Prosim, da takoj  pošljete šest lončkov Vašega preskušenega mazila za raSčo las na naslov: Gospa grofica Cavrtani - Auersperg Grad Gleicbenberg pri Gradcu.
Blag. gospa Ana Csillag! Izvolite mi kretom pošte poslati s povzetjem zopet 2 lončka Vašega izvrstnega  mazila  za   raščo las.           Spoštovanjem
Emilija pl. Baumgarten, Stejer. Gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi kretom pošte pošljete en lonček Vaše  izvrstne pomade.
Ludv. vit pl. Ljeblg, Liberec. Blag. gospa Ana Csiilag! Vaše znamenite pomf.de prosi Še en lonček.
Grof Srečko Conrey, Dunaj. Blag. Ana Csillag! Prosim   Vam,   da  mi kretom poŠte posnete Vaše izvrstne lasne pomade dva lončka.
L Somveng pl. Reindorf, c. kr. stotnika soproga v Pragi. Gospa Ana Csillag! Dunaj. Od Vas poslana mi Csillagova pomada je izvrstno delovala, in me veseli Vas obvestiti o tem. da.-siravno sem jo malo Jasa rabila. Radi izvrstnega delovanja jo bom toplo priporočala vsem prijateljem in znancem.
Adela Santfrock, gledališka |igralka. Vaše blagorodje! Uljudno prosim,  da bi mi  s poštnim povzetjem  doposlala en lonček lasnega mazila. Gvido grof Starhemberg, Kuposd.
Blag. gospa Ana Csillag! Blagovolite mi Vašega  presku-šenega mazila poslati še 1 lonček. Jaka Girardi pl. Ebenstein.  Trient. Blag. gospa Ana Csillag! Dunaj• Na ukaz Njene ekselence g   ,>e pl.   Szogyeni-Marich  prosim,   da mi pošljete en lonček Vašega izvrstnega mazila za 3 gld.
Sprejmite ob jednem zahvalo. Gospa grofinja  se je   o   vspehu mazila izrazila jako pohvalno. 11    Z odličnim spoštovanjem Frida Gtesa, ¦ kpmorna. gospa Njene ekselence.
s svojimi 185 centimetrov dolgimi Loreley - lasmi dobila sem jih vsled 11-mesečne vporabe svoje samoiznajdene pomade. To so najslovitejš? avtoritete priznale za je« dino sredstvo, ki ne provzroča izpadanja las, pospešuje rast istih, poživlja lasnik, pospešuje pri gospodih polno močno rast brk ter daje že po kratki vporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter popolnost in ohrani te pred zgodnjim osivheojem do najvišje starosti.
Cena loučkn 1 gld. 2 gld., 3 gld , 5 gld. Pošiljam po pošti vsak dan, ako se znesek naprej pošlje ali pa s poštnim povzetjem po vsem avetu in tovarne, kamor naj se pošiljajo vsa naročila.
Dunaj I., Sallorgntsft 5.
Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, ua mi pošljete en lonček  Vaše fcrolne pomade za lasi.
Grofica Vilma Metternlh, Grad Rubcin p. Meranu, Tirolsko. Blag. gospa Ana Csillag! Pošljite um*  po porzelju 1 lonček  Csillovega  mazila za raščo las kojega sem že imela. SpcVisvanjem Knog. HoheRlohe roj. kneg. Solm.
Blag gospa Ana Csillag! Pvoshn Vas, da mi Vaše slavno znane lasne pom de pošljete še en lonček.
Mejnigrof A. Paliavlclni, A banj Szemere. Go-pa Ana Csillag! Za še enkratno pošiijatev enem lončka Vašega  izvrstnega mazila za lasi prosi
Kneglnja Karlvta CStaen, (Anhalt). Vaš. Blag. gospa Ana Csillag! Prosim Vas, da mi po poštnem povzetju pošljete   še  en   lonček mazila za lasi. Spoštovanjem Baronica Basalli, Ennt, Westbahn. Blag. gospa Csillag! Slišal sem že mnogo dobrega o Vašem čudodelnem mazilu,   vsled česar Vas utfuduo prosim d«, mi kretom pošte pošljete dva lončka. Vas lepo pozdravna
Antonija Welonter, Gorica. Bekony-Sz. Saszld. Gospa Ana Csillag! Pošljite mi po poštnem povv.tju dva lončka Vašega preskuSenaga mazila za lasi.
Grof Em. Esterh&rv star. Vaše Blagorodje! ' Pošljite mi po poštnem povzetju en lonček   Vašega   preskušeaega mazila za lasi.
Groltca pl. Wurmbrandt, Birkfeld. Blag. gospa Ana Csill? V
uunaj. Prosim, da ».v spodnji naslov blagovolite po^;«U za ekselenco gospo grofico Kielmansegg, namestnico na Dunaju. Gosp. ulice 6. 3 lončke pomade po 2 gld za ohranjenje las\j, k, tera je izkazala dobre \spehe. Spoštovanjem
Irma Plutzt, komorna gospa Njen. ekseitr«&