"'.T i" -
The Oldest and Most
Popular. Slovene Newspaper, in Untied States oft America.
ŠTEV. (NO.) 228.
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do emagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. 3RU2INE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA y CHICAGIj
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V JEN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE Y ZED1NJENIH DRŽAVAH
______(Official Organ of four. Sloven* Organizations), -»I*®
NajstarejH <i najbolj priljubljen tlovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 23. NOVEMBRA — SATURDAY, NOVEMBER 23, 1935
LETNIK (VOL.) XLIV
Italijansko-abesinski spor stopa počasi v ozadje in Evropa , se pripravlja na drugo dramo, kateri tvori omenjeni spor le nekako predigro. — Nemčija tvori glavni predmet zanimanja velikih držav.
.f
Ženeva, Švica. — Afera z Italian, o kateri se je v Liginih krogih in splošno v Evropi pred mesecem dni s tako ži vahnostjo razpravljalo, je iz-•gubilo svojo privlačnost kot senzacija in se ji zdaj ne posveča več posebne pozornosti. Opazovalec dobi pri tem vtis, da vse to razburjenje, ki je pred kratkim vladalo v Zene vi glede Italije, ni pravzaprav veljalo Italiji, marveč so se za njim skrivale druge zadeve. Vendar pa ni pri tem nikakega dvoma, da obstoja še vednc resna možnost za izbruh vojne med Italijo in Anglijo; akc bodo Ligine sankcije učinkovite, utegne vojno izzvati Itali ja> ako sankcije ne bodo dosegle svojega namena, zna pri četi sovražnosti Anglija.
Kakor omenjeno, pa Evrope ta zadeva ne vznemirja toliko marveč oči velikih držav so bolj obrnjene v drugto smer: namreč proti Nemčiji in vse ^diplomatske spletke in intrige, vodijo v krogu, katerega ^edišče je Nemčija. Zanimivo Pi"i tem je, da nekatere drža ve ljubimkujejo z Nemčijo, dasi tega ne mislijo resno, Marveč je njih namen le, da ' tem izvijejo čim več koncesij od drugih držav, ki se Nemči je boje.
Nemčija gleda to bojno ko lo, ki ga plešejo države okrog nje, pri tem pa računa in kal-kulira, kje je krog najslabši, da bi ga lahko prodrla in prišla v ozadje. Diplomatsko delo se vrši tajno, toda vsaka po teza je dobro preračunana "Počasno je Nemčija obrnjena predvsem proti Angliji. Ta je že prej pokazala, da se zaveda, da ji zna Nemčija prav priti, in zadnja skuša to ugodnost izrabiti. Na ta način se da tudi razlagati, da je Nemčija izrazila svojo nevtralnost, da ne bo po Šiljala blaga niti v Italijo, niti v Abesinijo; Abesinija je pri tem imenovana le zato, da videz nevtralnosti stopi tem bol; v ospredje. Vse to je storila Nemčija bolj na ljubo Angliji kakor pa iz kakih morebitnih koralnih principov.
S tem prijateljstvom Anglije skuša Nemčija nekoliko urav ^otežiti moč ene nasprotnice, Francije. Ima pa še drugo mo Sočno nasprotnico, namreč Ru-sij-|o in tudi proti tej vodi svo-zakulisno diplomatsko igro, lri sicer ji gre pri tem za to, da razdeli ogromno vojaško ^oč te države. V ta namen si pridobila prijateljstvo Ja bonske, s katero je celo skle Mla vojaško zvezo, katera si-Cei" ne obstoja javno in uradih0« a ni zato nič manj učin-*°vita. Med obema obstoji Namreč dogovor, da si boste seboj izmenjavale voja ke inštruktorje, in še en spo-jazum, namreč, da bo imela aPonska ob ruski meji stalno k°tovo število divizij, s čimer niorala biti sovjetska arma-
Ua
razdeljena na evropsko in a Azijsko mejo.
tega se razvidi, da se v
20 NOVIH KARDINALOV
Vajvišje število, kar jih je bilo
kdaj imenovanih istočasno.
—O—
Vatikan. — V sredo je bilo objavljenih v vatikanskem glasilu 20 imen tistih cerkvenih dostojanstvenikov, ki jih je pa pež povišal v kardinale. To je največje število, kar jih. je bilo še kdaj istočasno imenovanih Na ta način bo zdaj ..zasedenih 69 kardinalskih sedežev, naj več v cerkveni zgodovini. Vseh sedežev skupno je 70, a niso bili nikoli vsi zasedeni. Instalacija novih kardinalov se bc vršila 16. decembra v tajnem konzistoriju, 19. decembra pa javno. Od imenovanih je 15 Italijanov, dva Francoza, eden Argentinec, eden Spanec in eden Ceh. Ime zadnjega je Kari Kaspar, nadškof v Pragi. — Isti dan sta bila imenovana tudi dva ameriška škofa, namreč Most Rev. J. C. Pla-gens za marquettsko škofijo, in Most Rev. G. P. 0'Hara za škofa v Savannah, Ga.
POŽAR NA BRZl LOKOMOTIVI
Gallup, N. M. — Uradni preizkus nove električne loko motive na Santa Fe žel. progi se ni obnesel. Na lokomotivi, ki je močna 3,600 konjskih sil, je blizu tukajšnjega mesta nastal požar v sredo zvečer ir. odklopiti so jo morali ter je vlak nadaljeval i (pot v Los Angeles z navadno parno lokomotivo. Po novem načrtu bi moral vlak s to novo lokomo tivo prevoziti progo iz Chicagp v Los Angeles v 43 urah, do čim se zdaj potrebuje za tc progo 55 ur. Vodstv'o žel. družbe izjavlja, da ta nezgoda ne bo imela nikakega vpliva na družbine nadaljnje načrte za skrajšanje voznega časa. --o--
ZAGONETNA NESREČA
Chicago, 111. — Policija se je spravila na intenzivno delo, da dožene okoliščine, ki so vodile do usodne nesreče, v kateri je preteklo sredo zjutraj izgubila življenje 19 letna Sadie Mitkowski, 4508 No. Pulaski rd. Dekle je bila ubita, ko je kakor omamljena hodila v zgodnjih jutranjih urah po Harlem ave., blizu 42 ceste. Udaril jo je avto nekega Jos. Disciano. Dve prijateljici ubite deklice izpovedu jete, da so vse tri sprejele po vabilo večer prej od nekega Walterja McDuffy, da jih je s svojim avtomobilom peljal domov. Odložil je najprej obe prijateljici, kaj se je nate zgodilo z Mitkowski, ne veste. Policija skuša zdaj najti omenjenega Walterja.
0 BES1NCI SE UMAKNILI
Napadli iz zasede, nakar so so
razkropili.
Asmara, Eritreja. — Kako je prišlo v četrtek poročilo v tukajšnji glavni stan, je prišlo v pogorju blizu novo zasedenega mesta Makale v Abesiniji do spopada med italijanskimi četami in bojevniki abesinskega vojskovodje Ras Seyoum. Abe-pinci so počakali Italijane v neki visoki poziciji v gorovju, od koder so vsipali ogenj iz strojnic na sovražnike. Bitka je trajala par ur, na kar so se Abesinci umaknili, ko so videli, da so Italijani v premoči.
INDUSTRIJSKO ŽIVLJENJE ŠKODUJE ŽENSKAM
St. Louis, Mo. — Na neki zdravniški konvenciji je dr. Elb. Dunlap iz Dallas, Tex., opozarjal, da ženske biološko niso ustvarjene za prenašanje bremen, ki jim ga nalaga današnja skrb za življenje, ka terega si morajo služiti .z delom v indutriji, in da vsled te ga resno trpi njih zdravje. Nadaljnjo škodo njih sistemu pa povzroča tudi moderno pitje, kajenje in druga podobna "razvedrila."
—o-
MORILEC OBSOJEN NA ELEKTRIČNI STOL
Chicago, 111. — Porota je preteklo sredo zvečer spozna la 30 letnega Jos. Rappaporta, 3430 Douglas blvd., krivim umora, izvršenega 8. oktobra nad federalnim agentom Mak som Dentom. Dopoldne istega dne je neka priča* krivo pri segla v prid obtožencu, nam reč neki Schufeldt, a je popoldne to priznal, na kar je sle dila smrtna obsodba.
VPLIVATI SKUŠALI NA POROTNIKE
Chicago. 111. —Preteklo sredo bi se bila imela pričeti ob ravnava proti advokatu J. P. Waitchesu, ki je obtožen, da je skušal ponaresti oporoko za J. Th. Kellyem, kateri je lmrl meseca marca v cunjah n v revščini, dočim so pozneje našli, da je znašalo njegovo premoženje do $100,000. Kmalu po smrti .je bila predlože-la oporoka, ki jo je ponaredil >menjeni Waitches. Namesto pa, da bi se v sredo pričela ob ravnava, so bili porotniki od puščeni in bodo novi odbrani, Porotniki so bili namreč imenovani v torek zvečer in jim je bilo dovoljeno, da so smeli iti domov čez noč. Zvedel pa je državni pravnik, da so se porotnikom približale razne osebe, ki so skušale vplivati na nje, naj oproste Waitchesa Aretirana vsled tega sta bila dva moška in neka ženska, pobota pa razpuščena.
Z BOMBAMI NAD STAV-KARJE
Barberton, O. — S plinskim? bombami je'policija razgnala preteklo sredo . okrog 150 stav 1 arjev, ki so tie ' zbrali okrop ograje tukaj-nje tov.:rnc Ohio Insulator Co., v kateri je de laviitvo na stavki od 17. sept naprej. Delavstvo zahteva po višanje plača 20 odstotkov in poldrugo plačo za* čezurno de lo prek« 10 ur na teden
KRIŽEMjiVETO
—	Jeruzalem, Palestina. —-Med tolpo arabskih banditov j in britanskimi varnostnimi organi je prišlo preteklo sredo v Gilboa pogorju do spopada, v katerem je padel en Anglež in šest Arabcev, aretiranih pa je bilo pet članov tolpe.
—	Praga, Cehoslovaška. --Od tajnega državnega sodišča je bilo v sredo obsojenih na ječo od 12 do 15 ]et šestnajst oseb, obdolženih špijonaže v prid Nemčiji. Med obsojenci je tudi neka ženska, stara 68 let. ki je dobila 12 let.
—	Varšava, Poljska. — Pri obravnavi proti 12 Ukrajin cem, obdolženim zarote proti notranjemu ministru Pieracki ju, ki je bil lani umorjen, je prišlo do burnega prizora, ko je vodja obtožencev zahteval, notranjemu ministru Pieracki-ukrajinskem jeziku.
-o-
ANGLEŠKI PREMOGARJI ZA STAVKO
London, Anglija. — Velika premogarska stavka se napoveduje Angliji, ki ima izbruhniti pred Božičem, ako ne bo do tega časa ugodeno premo garskim zahtevam po višji plači dve šilingov (okrog 50 centov) na dan. Vršilo se je tozadevno glasovanje med pre mogarji in 93 odstotkov se jih
PREUREDITEV
KMETIJSTVO
Evropi počasi plete velika dra ma, kateri tvori sedanji itali jansko-abesinski spor le neka ko predigro.
Italija bo znižala produkcijo
tistih pridelkov, ki jih je doslej izvažala v inozemstvo.
—o—
Rim, Italija. — Mussoliilije-va vlada izdeluje načrte, kako bo mogla uspešno klubovati Ligi narodov in njenim sankcijam in si pomagati, da bo postala čim najbolj neodvisna od inozemstva. V to svrho se je v sredo vršila pri Mussolini ju konferenca, katera se je bavila v prvi vrsti s preureditvijo kmetijstva.
Vsi načrti, katere je vlada sklenila, so ostali v tajnosti ir. neki visok uradnik se je izrazil, ako bi inozemstvo vede lo za načrte, bi tudi vedelo, kje bi moglo najbolj uspešno pritisniti na Italijo. Objavil pa se je glavni načrt, namreč ta, 'da bo Italija omejila pridelovanje tistih produktov, katere je doslej izvažala in istočasno pospešila produkcijo pred metov, glede katerih je bila odvisna od inozemstva.
Pri tej konferenci se je tudi prišlo do zaključka, da lahko Italija uporabi veliko množino svojega alkohola v industrijske svrhe, zlasti za avtomobile. Posvečala se je dalje pozor nost problemu, na kak način naj se dobi nadomestek za surovine, ki jih zdaj ne bo več dobivala Italija iz inozemstva. Objavilo se je pri tem nena vadno odkritje, namreč, da je možno izdelovati nadomestilo za volno iz neke mlečne se stavine.
Iz Jugoslavije*
Tragična smrt železniškega uradnika Mlakarja, ki se je bil odpravil iz Maribora v Konjice, da obišče grob svojih staršev, pa ga je že v mestu podrl avtomobil. — Vesti in novice iz starega kraja.
Žrtev avtomobilske
nesreče
je odločilo za stavko. Člani vlade so se izrazili, da se bo podvzelo posredovanje, da se prepreči stavka, v kateri bi bilo prizadetih pol milijone premogarjev.
PRIPRAVE ZA DVIG
"Amer. Slovenec je dediščina naših pijonirjev in te dediščine ne damo iz rok prej, kot na smrtni postelji amerikanskega .lovenstva.
Slika kaže notranjščino velike gondole in v njej oba moška, ki sta se pred nekaj dnevi dvignila z njo v doslej nedoseženo višavo 14 milj, namreč A. W. Stevens in O. A. Anderson. Na sliki tudi vidimo delikatne aparate, s katerimi je bila gondola opremljena.
Maribor, 2. nov. Včeraj, na praznik Vseh svetnikov, se je pripetila na križišču Tržaške in Ptujske ceste na Teznu nesreča, ki je zahtevala življenje vzornega moža in javnega delavca. Pod kolesi osebnega avtomobila je dobil smrtne poškodbe 39 letni želez, uradnik Janko Mlakar, težje pa je bila ranjena njegova 38 letna stoproga Ana ter neka (55 letna Marjeta/ Harz iz Studencev.
Včeraj dopoldne se je napo til pokojni Janko Mlakar s svojo soprogo z doma v Bet-navski ulici 44, kjer posedujeta malo hišico, na tezenski kolodvor, da bi se odpeljal v Konjice na grob svojih staršev. Na Tržaški in Ptujski cesti je bil velik osebni promet in tudi avtomobili so živahno švigali sem in tja. Mlakar je šel s soprogo v večji gruči ljudi, ki je zavila s Tržaške v Ptujsko cesto. Okrog pol 12, ko je ta skupina pravkar pre koračila železniški prelaz, je privozil po Tržaški cesti in za vil .v Ptujsko neki motociklist, tik za njim pa neki osebni av to. Najbrže je hotel avtomo bilist prehiteti motociklista, pri tem pa ga je zaneslo čisto na zunanji rob cestišča ter je treščil v skupino ljudi, med katerimi je bil Mlakar s soprogo. Učinek je bil strahovit Kakih šest oseb je avto podr" na tla, med njimi zgoraj na vedene osebe. Mlakar je ob ležal s prebito lobanjo in nevarnimi notranjimi poškodba mi, njegova soproga je dobila precej hude poškodbe na glavi. Harzova pa je imela po škodbe na nogi. Neki zasebni avtomobilist je naložil Mlakar ja in njegovo soprogo ter ju naglo zapeljal v bolnišnico. Mlakarjeve poškodbe pa so bile take, da je popoldne kljub zdravniški negi umrl.
-o--
Tatovi
V čebeljnjak Josipa Goršeta z Gotne vasi pri Novem mestu so vlomili tatovi. S krampom so odtrgali stene čebelnjaka, ker niso mogli sko*;i vrata. Dva močna panja čebel so po norili z žveplom, odnesli med v satju in nekaj posod že či ščenega. Škoda, katero občuti tudi Josip Gazvoda, svak orne njenega, ker je imel tudi on tam čebele, znaša preko 1000 Din. — Vlomljeno in pokradeno je bilo tudi v čebelnjaku čebelarja Mikca Alojza iz Ra teža in Jermanu Francu iz Krke.
-o-
Nesreča
Hudo se je ponesrečil 29 letni ključavničarski pomočnik Konrad Gošnik iz Ptuja. Ko j je delal v delavnici, ga je stroj zagrabil za roko in mu jo je prav grdo razmesaril. Bi! je pripeljan v ptujsko bolnico.
—	V isto bolnico so tudi pripeljali 27 letnega Martina Majhena, viničarja v Gradišu pri Sv. Barbari v Halozah, katerega so trije neznani moški napadli ponoči in ga premla-tili s koli do nezavesti.
-o--
Smrtna kosa
V	Ljubljani je umrl Anton Doktorič, davčni upokojenec.
—	V Ložah pri Sv. Miklavžu nad Laškim je umrl Jožet Pavčnik, sadjar in vinogradnik. — Pri Sv. Juriju v Slov goricah je umrl Miha Verzel, ki je pred kratkim praznoval železno poroko star 91 let. — V Ptuju je umrla Ana Dvor Šak, branjevka stara 81 let.
-o--•
Z odra je padel
Smolo je imel zidar Anton Mihelčič iz Moravč. Ko je za Bežigradom v Ljubljani dela1 na neki stavbi se mu je pripe tila nesreča, da je padel z odra in se tako poškodoval, da 5<o ga morali spraviti v bolni co.
-o-
Pod vozom
Mesar Ivan Selinšek iz Sp. Polskave je v Mariboru pred neko kavarno povozil 8 letno ža garjevo hčerko Miro Duhovo. Voznik se ni zmenil za žrtev, ampak je zdirjal naprej. Šele na jlavnem trgu so ga ljudje ustalili in stražnik ga je odgnal na policijo.
-o-
Nevarna pištola
V	bolnico je bil pripeljan 30 letni posestniški sin Andrej Vi-trih iz Sv. Ane pri Makolah. Ko je nabijal pištolo, s katero je nameraval ponoči stražiti, mu je zmes puhnila v obraz in je siromak v nevarnosti, da izgubi oči.
-o-
Nezgoda
Pri obiranju jabolk je padel z drevesa do 20 čevljev globoko Franc Cajlinger, kočar iz Dra-goviča in se močno poškodoval. Zlomljeno ima tudi roko v rami.
Ogenj
Pri posestniku Janezu Foka-šu v Dancih pri Murski Soboti je radi neprevidnosti nastal požar, ki je vpepelil do tal gospodarsko poslopje z raznim poljskim orodjem in večjo množino sena.
-o-
Zmešalo se mu je
V neki shrambi sredi Maribora se je vnelo seno izvoščeka Konrada Pukla. Ogenj je. uničil ostrešje stavbe in grozila je nevarnost, da se razširi še na sosednja poslopja, kar so pa gasilci preprečili. Kmalu po požaru se je javil na policiji Konrad Pukl in povedal, da je sam zažgal. Policija je pri zasliševanju spoznala, da ima pred seboj človeka, ki se mu je očivid-no zmešalo in je v takem stanju povzročil nesrečo.
r Mmt I
"AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 23. novembra 1935
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovanski list v Ameriki. Ustanovljen leta 189L
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredniitva in uprave:
1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto _________________________________$5.00
Za pol leta______________________2.50
Za četrt leta ________________________ 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto_________________$6 00
Za pol leta___________,___________ 3.00
Za četrt leta __________________________ 175
Posamezna številka ____________________ 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year _______________________
For half a year ______________
,..$5.00 ._ 2.50 _ 1.50
For three months ____________________
Chicago, Canada and Europe:
For one year _________________________$6.00
For half a year
3.00
For three months __________________.'.—1-75
Single copy __________________________________ 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.______________
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.	_
"Sankcije--leseni meči..
Najnovejše vesti o italo-abesinskem sponi so take, da nudijo resnemu opazovalcu vse razne dvome o iskrenosti in poštenosti evropske diplomacije, ki se zbira okrog zelene mize v Ženevi.
V krogih angleškega zunanjega ministrstva so mnenja, da je govor zunanjega ministra sira Samuela Hoarea in ministrskega predsednika Baldwina zelo olajšal nalogo, ki si io je dal francoski ministrski predsednik Laval, da izposreduje sporazum med Italijo in Anglijo in končno tu di sporazum med Italijo—Francijo—Anglijo in Abesinijo za ureditev abesinskega spora. Čeravno je namreč javno mnenje z ogorčenjem beležilo, da je italijanska vlada odklonila Lavalov posredovalni poskus, imajo v angleškem zunanjem ministrstvu točne informacije, da za kulisami razgovori med Parizom in Rimom niso prekinjeni in da celo obstoja stvarno upanje, da bo uspeh prej ali slej mogoč. Čeravno prihajajo iz Rima zanikanja o kakšnih razgovorih, izjavljajo v Parizu poluradno, da je Laval nadaljeval poskuse za sporazum med Italijo in Zvezo narodov na podlagi nekega kompromisa, ki je angleški vladi znan, a iz razumljivih razlogov ne more biti objavljen.
Zanimivo je kaj k vsemu temu pravi angleški tisk. "Observer" piše: "Zdi se pa, da ima kompromis za podlago razdelitev abesinskega ozemlja v protektorate in mandate. Pokrajina Tigre na severa ter večja obmejna ozemlja ob italijanski Somaliji, kot pokrajina Ogaden in Bag-heri ob reki Šebeli bi naj prišla pod ital. protektorat in sicer na podlagi načela o samoodločevanju narodov, ker so se baje dejansko nekatera plemena Italiji podvrgla. Nad ostalo Abesinijo bi pa Zveza narodov proglasila mandat, dokler ne odpravi suženjstva. Mandat bi v imenu Zveze narodov izvrševala Italija, ki bi imela, razun v ozemlju, ki ga Anglija smatra za svojo interesno cono (Tana jezero), večje gospodarske privilegije in politične predpravice. Vse to se razvija silno počasi za kulisami in je še izključno v rokah tajne diplomacije.
Delavski dnevnik "Daily Herald" ki je še vedno poluradno glasilo delavskih članov angleške vlade, pa objavlja silno strupen članek proti zunanjemu ministru, ki mu očita, da je to, kar se sedaj dogaja, navadna kravja kupčija med Anglijo in Francijo. Obe državi namreč si prizadevata, da bi na noben način ne prišlo do kakšne blokade Italije ali do zaprtja Sueškega prekopa. Sankcije ali kazni, ki jih je izrekla Zveza narodov proti Italiji, naj bi postale po skupnih prizadevanjih Anglije in Francije tako medle in neučinkovite, da bi brez nadaljnega omogočile Italiji nadaljevanje vojne. Nadalje so po mnenju tega lista v teku še draga pogajanja, ki imajo za cilj, da bi se Mussolini ju in njegovi Italiji pustila slava zmagovitega pohoda junaške italijanske vojske poleg slave pa tudi sadovi tega pohoda.
V "News Chronicle" pa piše bivši angleški finančni minister lord Sncr.vden, da so sankcije, ki jih je sklenila
Zveza narodov proti Italiji, takšne narave, da Italije v ničemer ne morej'o ovirati. To so leseni, s srebrno barvo prepleskani meči, ki pa bistrega očesa ne morejo prevarati, da niso iz jekla. Tako imenovana sankcija št. 1, ki prepoveduje uvoz orožja v Italijo, je smešna in more preplašiti samo naivneže. Italija ne potrebuje orožja iz inozemstva. Tudi prepoved kreditov je absurdna, saj Italija že 11 let ni iskala posojil ali drugih kreditov v inozemstvu in je krila svoje potrebe iz lastne finančne moči svojega ljudstva. Gospodarske sankcije so samo strašilo. — Prvič je država, ki je sprejela riziko vojne, računala tudi z rizikom takšnih ukrepov in se na nje pripravila. Poleg tega ima Zveza narodov danes toliko lukenj, da bo Italija lahko skozi nje (Nemčija, Amerika, Avstrija, Madjarska, Poljska) dobila vse, kar bo hotela. Vse, kar je Zveza narodov sklenila in s čemer se sedaj tako ponaša, ni vredno, "da bi pameten človek o tem govoril, pravi lord Snowden, še manj pa da bi se nad tem razburjal.
Snowden ima vtis, da so se velesile med seboj dogovo-ile, da bodo s pomočjo male vojne v Afriki Italiji omogočile, da si razširi svoja kolonijalna posestva, kar bi bilo sicer povezano z velikimi težavami. Sedaj se Nemčija, tako zaključuje Snowden, ne bo mogla izgovarjati na Italijo, kadar bo zahtevala za sebe kolonije. Velesile bodo lahko odgovorile: Italija si jih ie zavojevala z zmago svojega orožja in v sporazumu z Zvezo narodov; stori tudi ti tako!
ča" za dober obed.
Vsi prijatelji dobro došli!
Župnik.
-o-
ristije, pod plaščem varstva in pa, še bolj ginljive in lepe
TUDI V NEW DULUTHU SO IMELI VISOKI OBISK
New Duluth, Minn.
Nekaj časa že pričakujem in opazujem v Amerikanskem Slovencu', če se bo kdo oglasil iz naše naselbine ali ne. Ker pa ni nobenega glasu, zato sem se sama spravila do pisanja, da nekaj sporoči iz naše naselbine.
Snega imamo nekoliko, a le toliko, da ne moremo reči, da ga nič ni. Zato je pa bolj mrzlo in nam je prav prijetno ob topli peči. — Delavske raz mere so pa bolj slabe. Nektv
vašem potovanju okoli slovenskih rojakov in vaše delo!
V cerkvi smo slišali oznani lo od našega č. g. Schweiger-ja, da bomo imeli pri nas sv. misijon in sicer od 1. pa d'o 8 decembra. Sv. misijon bo vodil dobroznani slovenski misijonar Rev. p. Odilo Hajnšek, ki je znan kot dober pridigar in vnet misijonar. Zato ste vabljeni na sv. misijon vsi Slovenci iz naselbine in okolice, kakor tudi )ratje Hrvati, ki ste oddaljeni po več milj od tukaj. Lepa prilika se vam nudi, da pridete
teri delajo v jeklarni, 'neka-, ta čas med nas in boste vide teri pa na reliefu. Dosti je pa še tudi takih, ki ne delajo nc tu ne tam, tako. da vladajo le vsepovsod bolj slabe razmere.
Ne smem pozabiti omeniti, da so nas obiskali visoki gost, prevzvišeni ljubljanski nadškof dr. G. Rozman in sicer v torek 5. novembra popoldne. Zvečer tfo imeli večerno po božnost; govor, o evharistič-nem kongresu v Ljubljani, katerega smo vsi zvesto poslušali, potem pete litanije Matere, božje in nato blagoslov z Naj svetejšim. Po dokončani cerkveni pobožnosti smo se poda v cerkveno dvorano, tudi prevzvišeni yladika se nam je pridružil v spremstvu čč. gg. Rev. J. ,T. Omana iz Clevelanda in drugih duhovnikov. V dvorani je imel vsak posamezni priliko, da se je s prevzvišenim kaj pogovoril o svojem rojstnem kraju, česar so se ljudje
li, da vam ne bo žal, ko boste slišali najboljšega misijonar-ja-govornika v Ameriki. — Vsak lahko opravi kar se za dobrega katoličana spodobi v adventnem času. — Pozdravljeni čitatelji.
Mrs. M. Spehar, zast.
-o--
"THANKSGIVING" KARD PARTY
Milwaukee, Wis.
' Kakor vsako leto, tako tudi letos bomo imeli v naši šoli "Thanksgiving Card Party" v torek dne 26. novembra ob 8:00 uri .zvečer. Kdor ne zna karte lahko se udeleži Bingo igre. Vsi tisti, kateri bodo igrali Bingo bodo dobili pet iger prosto za listek za katerega plačajo na vhodu v šolo. Bo zelo lepih dobičkov za razne igre, kakor tudi za listke na vratih.
Kakor po navadi se bc v resnici lepo p o služil i. Drugi jžrebalo za različno perutnino, dan 6. novembra je .bila ob V .posebno purane, brez katerega uri sv. maša, nakar so se prev 'gotovo ni Thanksgiving kosila, zvišeni nadpastir poslovili od |Tu imaš priliko, da po ccni nas. — Bog Vas spremljaj na !dobiš dobrega "Ilaloškega ti
OD DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER
Milwaukee, Wis.
Društvo Krščanskih žena in mater, cerkve sv. Janeza Evangelista priredi v nedeljo 24. novembra, takoimenovani kard party. Prav prijazno vabimo vse farane, da se ob 3. uri popoldne zberejo v cerkveni dvorani, kjer se skupaj poveseli-mo in pozabavamo.
Prav lepo zahvalo smo dolžni našemu č. g. Fathru Schif-frerju, ki tako izvrstno vodi našo faro in skrbi za vse cerkvene potrebe. V resnici sm< farani lahko ponosni nanj. Bodimo veseli njegovih lepih zgledov in poslušajmo njego ve lepe nauke, ki nam jih da je. Bog ga živi in ohrani, da bi pri naiši cerkvi še dolga leta deloval v zadovoljstvo fara-nov in zveličanje njihovih duš — Res, majhna je naša cer kvica, pa se zbere vsako ne deljo vendar do 400 vernikov k cerkvenim opravilom, k sv. maši in pridigam.
Dne 12. novembra je nas obiskal prevzvišeni nadškof ljubljanski, dr. Gregorij Rož-man. Prav iskreno še zahvaljujemo za njegov obisk, za nje gove lepe nauke, ki nam jih je polagal na srce. Nadškof je blagoslavljaj P" nas tudi daroval sv. mašo in sicer za žive in mrtve članice Marijinega društva. Delil nam je sv. zakramente, tako društvenicam, kot tudi ostalim faranom in farankam. Nikdar nismo kaj takega pričakovali, zato smo bili tembolj veseli in presenečeni, ko se je prevzvišeni približal tudi 1-. nam in nam podelil svoj nad pastirski blagoslov. Vedno, do zadnjega diha ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Pozdrav vsem in nasvidenje v nedeljo v cerkveni dvorani sv. Janeza Evangelista na kard party, kamor vas vabi odbor. -o-
Marije Pomagaj z Brezij, ki je pripeljala ves slovenski na rod v Belo Llubljano. To so bile zares slike, ki jih nihče navzočih ne bo pozabil. Množice za množico so se zgrinja le v procesijah. Z vlaki so se pripeljali, z busi, avtomobili in z kmečkimi vozmi; tudi pe^ so prišli. Tisočglave množice so se klanjale evharističnemu Kralju in brezijski Kraljici. Ni bilo vieteti utrujenosti na teh obrazih,- vsi sveži so bili. kot bi se ravno okopali. Saj so se tudi, v ljubezni Evharistije, kakor smo ravno prej slišal: prevzvišenega nadškofa dr. Rožmana, ki je v cerkvi pri pridigi omenil ta veličastni kongres, to manifestacijo, ka koršne Slovenija še ni videla. — To so bili sohčni dnevi v domovini, katere smo mi sedaj v enem večeru doživljali Vmes pa te ljubke vasice in trgi sl'ovenski. Kako ti vse to
govore. Ce ima človek le še trohico srca do Boga, bi se mo gel udeležiti tega misijona in lepih obredov.
Prav lepo sm0 sprejeli prevzv. nadškofa ljubljanskega tukaj pri sv. Janezu Evan gelistu v Milwaukee dne 11. novembra popoldne ob 5 uri. Ob 7.30 smo pa imeli cerkve no pobožnost in pete litanije Matere božje. Pelo je pa vse ljudstvo, kar ga je bilo v cerkvi, da je bilo res veselje to poslušati. Zlasti smo bili veseli tako krasnega govora, ki ga je imel prevzvišeni nadškof ljubljanski. Govoril je nam v tako izbranih besedah, kot da nam bere iz svete knjige. Člo vek bi ga kar naprej poslušal, zlasti, ker nam je vedel toliko lepega povedati in vseh rečeh tudi podučljivega. Lepo je bi lo prav zares. Drugi dan zjutraj je imel prevzv. ob 9. uri sv. mašo, pri kateri je podelil
pozivi m ogreje spomine na sv. obhajilo vsem ženskam, ki
domovino. — To so bile slike ki ji je ljudstvo, ki je napol nilo dvorano do izadnjega ko tička, sprejelo z odprtimi očmi in odprtim srcem. Nobena slovenska naselbina bi naj ne bila brez teh slik. Kjer jih boste videli, jih boste veseli in jih boste želeli še videti.
Eden navzočih
LEPA NAŠA DOMOVINA.."
So. Chicago, 111.
V ponedeljek in torek, 18. in 19. novembra smo imeli priliki na južni strani svetovno znanega mesta Chicago, videti lepoto domovine v pestrih sli kah, ki jih je kazal Mr. Anton Grdina iz Clevelanda.
Veliko se je pisalo, veliko se govorilo o teh slikah po naših slovenskih listih, zato ni čudno, da se je oba večera zbralo številno občinstvo k tem slikanim predstavam. Prvi večer v srbski dvorani pod srbsko cerkvijo, na Commercial Ave., kjer so bratje Srbi do zadnjega kotička napolnili dvorano in občudovali že znane in ne znane kraje
BARBERTONSKE NOVICE Barberton, O.
V	kratkem času so se tukaj poročili kar trije pari. — Mr. Alojzij Meglič si je .izbral za družico v'življenju Francozinjo in Miss O čepek si je iz brala Mr. Štefana Peruš, ki je madžarske narodnosti. Tretja ki se je poročila je Miss Slat-nar. Poročil jih je naš župnik Jbs. Meden. — Novim parom želimo v zakonskem življenju mnogo zadovoljnega življenja.
V	naši naselbini je umrl spoštovan rojak Mr. Anton Stritar. Pokopan je bil v soboto 16. novembra S peto sv. ma?o, katero je daroval g. župnik Father Jos. Meden. Cerkveni moški zbor je pod vodstvom Mrs. Beg zapel žalostinke. — Istalnih naročnikov.
jih je bila skoraj polna cerkev in so to članice društva Krščanskih žena in mater. Ob tej priliki je bil zopet lep go vor, da bi ga človek poslušal in poslušal. — Od tu je visoki gost se podal k Mariji Po magaj na West Allis, kjer so ga ravnotako navdušeno spre jeli in od tam se je podal iv slovensko naselbino v Sheboygan, Opomnil bi pri tem, da bi vsak zaveden in katoliški Slo venec bolj prebiral katoliške lište kot pa brezverske in tiste, ki so vedno le bolj na sprotni veri in Bogu. Vsak pač dobro ve, da bo prišla tudi zanj zadnja ura in umreti bo moral, pa naj bo tudi naspro ten Bogu. To mu prav nič ne bo zabranilo smrti. In ko člo veka enkrat smrt drži za vrat, takrat ima vse drugačne misli in pojme, samo če mu Bog'da še milost popraviti kar je zagrešil in se z njim zopet sprijazniti. Nihče smrti ne uide, tudi naS^otniM vete in Boga ne. — Končam ta moj dopis z željo, da bi Amerikanski Slovenec dobil veliko dobrih
Naj pokojnemu sveti večna luč, ostalim žalujočim pa naše iskreno sožalje. F. S. zast.
IZ MILWAUKEE PIŠEJO Milwaukee, Wis.
Naj bo tudi meni dovoljeno nekoliko napisati v naš list. --Najprej naj omenim, da kar se tiče delavskih razmer, likaj posebnega poročati iz na šega mesta. Po nekaterih to varnah sicer še precej dobro delajo, pa je kljub temu še veliko število brezposelnih in delo se silno težko dobi. — Dolžnost me pa veže, da orne nim, da smo imeli v svoji sredi
ljubljene domovi- jprevzvišenega ljubljanskega
ne, se divili njenim lepotam in navdušeno vzklikali s solzami veselja, "Lepa si domovina!"
In drugi večer, 19. novembra je ta domovina »opet zažarela na platnu v slovenski dvorani, pod cerkvijo sv. Jurija na 96 cesti in F^wing Ave. Zažarela je mila Slovenija v luči Evha-
nadškofa dr. Gregorij a Rož mana in sicer je najprej prišel obiskat faro Presv. Trojice ravno ob sklepu sv. misijona katerega je vodil znani sloven ski misijonar Rev. Odilo Hajnšek, OFM. Obema gg. duhovnikom se imamo prav lepo zahvaliti za tako ginljive obrede
John Vidergar
DOLGČAS MU POSTALO V JEČI
Butler, Mo. — Chas. Bee man je bil zaprt v tukajšnji okrajni ječi, a postalo mu je tako dolgčas, da ni mogel ve,v vzdržati in je pobegnil. Pred nekaj dnevi se je glede tegfl dolgočasja pritožil šerifu, rekoč, da je vse tako tiho, da b> •skoraj lahko sam svoje misli slišal, ter je šerifa prosil, naj gre ven in pripelje koga, da mu bo delal družbo v ječi. Šerif se je potrudil po svojih najboljših močeh, da bi mu postregel, toda po celem o!; raj'J je bilo vse mirno in ni mogel nikogar aretirati. Pretekli ponedeljek je našel šerif ječo prazno; jetnik si je prodrl izhod skozi zid iz opeke in pobegnil. V ječi je pustil za šerifa listek z zabeležbo: Nisem več mogel vzdržati. Ti sam si kriv; svaril sem te.
ZLATO MESTO IN TARZAN
(57)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
"Bodi torej prepričan," je nadaljeval Gemno-, ne proti Tarzanu. "M'duze je tvoja največja sovražnica, ki bo gledala na to, da te usmrti, kajti resničen je pregovor, da kogar M'duze sreča in ga pogleda, je že zapisan smrti. Varuj se M'duze, varuj se Tomosa in Erota, a kot prijatelj ti rečem, varuj se tudi Neraone."
"Vendar pa pozabimo sedaj vse te grozovito-sti ki so pretekle in tudi te, ki še niso. Pozabljeno naj bo kot bi se ne zgodilo," reče Gem-none Tarzanu. "Ppjdi raje z menoj nekoliko okoli, da ti pokažem tudi lepoto mesta Cathne, ne samo njene senčne strani." — Tako sta se oba prijatelja odpravila na sprehod.
Začudeno je Tarzan ogledoval lepoto mesta. Hiše in palače so se svetile v jutranjem soncu in v niih se je odsevalo zlato, da je kar vid jemalo. Lepe so se mu zdele široke ulice, zasajene z mogočnim drevjem. Povsod sta bila pozdravljena od sužnjev in drugih, Gcmnone kot vitez, Tarzan pa kot najmočnejši tujec.
Po lepem drevoredu sta nato prišla pred visoko obzidje, ki je delilo en del mesta z drugim. Pred močnimi vrati sta stala dva oborožena močna vojščaka, ki sta, ko sta zagledala Gem-none in Tarzana, vrata na široko odprla. Ob vstopu skozi ta vrata, je Tarzan, dasi vajen presenečenj, pred nečem obstrmel.
je poleg vašega imena in naslova »značba '11-35' je to znamenje, da je vam ta mesec potekla naročnina za "Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših lo kalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, ki lahko in morejo poravnati naročnino točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo. Opomin za obnovitev naročnine je poleg vašega imena in naslova.
' Sobota, 23. novembra 1935
"AMERIKANSKI SLOVENEC"
Btran •
NADŠKOF ROZMAN PRIDE NA CALUMET
Calumet, Mich.
Tukajšnja slovenska naselbina napeto pričakuje prihoda ljubljanskega nadškofa, dr. Gre-sorija Rožmana, ki pride k nam na Zahvalni dan ter bo ostal vsaj dva ali tri dni tukaj.
Prvotni načrt, po katerem je toenil nadškof imeti pontifikal-no sv mašo na dan 28. novembra v Marquettu, je sedaj spremenjen v toliko, da se bo maša vršila na Calumetu, mesto v Marquettu. Kakor vam je že znano, je požar uničil škofijsko katedralo v Marquettu pred par tedni in ž njo je zgorela tudi skoraj vsa cerkvena oprava lfi druge dragocenosti. Požar je nastal zgodaj zjutraj v kleti pri Parnem kotlu in predno je kdo 'stega zapazil, se je že tako razširil, da ni bilo lepe cerkve več Mogoče rešiti. Pogorela je do 'al tako, da molijo samo še šti-ri stene kvišku, nema priča moči požara.
Pod katedralo, pod glavnini oltarjem, se nahaja kripta, v kateri leže trupla štirih škofov, trije izmed njih Slovenci: Ba-raga, Mrak in Vertin. Zidana kripta ni bila poškodovana od Požara. Kakor piše Rev. Odilo Hajnšek, O.F.M., kateri bo spremljal vladiko na Calumet, se bodo vstavili v Marquette za kratek čas, da pomolijo na grobu Barage, za katerega povzdi-£o na altar se nadškof Rožman 2elo zanima.
Danes, ko to pišem, še ne ve-natančno kdaj bo dospel vi-s°ki,gost na Calumet. Rev. Odi-
piše, da bodo dospeli ali v sredo popoldne ali pa v četrtek z.lutraj. Upamo, da bomo pravočasno zvedeli za njegov prihod, ker bi farani radi priredili nadškofu dostojen sprejem. Toliko je gotovo, da se bo vršila na
Zahvalni dan, 28. nov. ob pol-enajsti uri zjutraj pontifikalna sveta maša, katero bo daroval nadškof in zvečer, ob polosmi uri bodo večernice s petimi li-tanijami. Po končani večerni pobožrosti se bo vršil sprejem nadškofa v cerkveni dvorani, kjer bodo imeli farani priliko se pogovoriti ž njim ter izraziti svoje spoštovanje in veselje nad njegovim prihodom.
V petek, 2'j nov. se bo "ršila sveta maša na Eagle Harbor v Baragovi cerkvici. Kakor že omenjeno, se vladika j ako zanima za proglasitev Barage blaženim. On hoče videti kraje, kjer je misijonaril Baraga in po katerih je neprestano potoval, v grdem ali lepem vremenu. Zato bo imel obisk nadškofa tukaj dvojni pomen. Priporočati je, da se ljudstvo v velikem številu udeleži romanja na Eagle Harbor ta dan ter tam z nadškofom pomoli, da se bo čim prej uresničila naša želja, da sc Barago postavi na altar.
Vse farane in društva se opozarja, da se zberejo v cerkveni dvorani pred prihodom nadškofa, da mu narede špalir ko bode dospel sem. Vsa društva in farani se naj zberejo tudi ob deseti uri zjutraj, na Zahvalni dan, v dvorani, da se korpora-tivno udeleže pontifikalne svete maše, z zastavami in regalija-mi. Glejmo, da bomo priredili vladiki sprejem, kakoršnega se nam spodobi narediti, kot eni najstarejših in najboljših slovenskih župnij v Ameriki. Malokdaj se nam nudi prilika pozdraviti v svoji sredi višjega duhovnega pastirja, našega rojaka, kakor bomo imeli sedaj priliko, radi tega naj nihče ne izostane od te redke slovesnosti.
J. C.
SPOMENIK NEZNANEMU VOJAKU
ZA NAŠE GOSPODINJE
DROBNO PECIVO
Doma napravljeno pecivo, da-ni tako lepo in fino kakor ono, ki-se izgotavlja v slaščičarnah, 'e neoporečno okusne j še. Zato Se skrbna gospodinja ne straši '■''Uda, da pripravi po možnosti °kusno pecivo, zlasti ker je cenejše nego kupljeno. Seveda je možno le, ako gospodinja uporabi pravo mero in m preveč Potratna.
Tako si doma pripravi čajno Pecivo, da bo na razpolago tudi nepričakovane goste. Pri tem lahko prihrani drage man jHine in orehe s tem, da si ponvico potrebnih mandeljnov ali °rehov razreže na drobno ter v k°nvi lepo zarumeni. S tem pridobijo mandeljni ali orehi moč-^jši okus, nego ga imajo ne-^'aženi in tako si lahko prihra-^š polovico potrebne količine.
se mandeljni zarumene, jih J**lo popari z vrelo vodo in na 0 ocejene brzo vrzi v mrzlo °do ter hitro olupi, kajti dru-^če postanejo mehki, uveli in olj nati ter izgubijo na okusu. , Pri pečenju treba paziti tudi, ako se rabi pekač, zlasti pri 'Pejšem pecivu, da se pri peki pcivo ne zlomi ali odkrha. Za-0 treba pekač za pecivo z drož-(kvasom) dobro namazati s 'Pehovo kožo ali z maslem tei /to dobro potresi z moko, ka-lahko odstraniš, ko je pe-
z mastjo bi bilo potratno, če bi mazala še pekač z maslom, kajti testo samo je dovolj mastno, da pušča dovolj maščobe, katera zabranjuje, da se ne sprime. Vkljub temu se pecivo čestokrat rado prelomi. Zato je dobro, da ga previdno odločiš od pekača s tankim in širokim nožem.
PRAKTIČNI NASVETI
Bakreno poaodo na.juspešne je čistimo z milom, z alkoholom, ki smo ga razredčili z vodo in s kredo zdrobljeno v prah. Posodo najprej z milom in toplo vodo umijemo, potem jo odrgnemo s kredo, ki smo jo zmočjli z razredčenim alko holom.
Sočivje takole ohranijo sveže* solato položimo glavo ob glavi s koreninicami navzgor,
Slika je bila vzeta v noči Neznanemu vojaku. Tukaj rem je pozival svet k miru.
dneva premirja na Arlington pokopališču in predstavlja spomenik je imel predsednik Roosevelt svoj govor omenjenega dne, v kate-
počez pa položimo mokro cunjo ;
*
cvetačo zavijemo v perga-mentni papir, ki ga obložimo
še z zelenimi, cvetačmmi listi,
*
sparjeno zelenjavo za juho namakamo nekaj minut v malo slani vodi, potem jo pa pustimo, da se odcedi; prav tako
napravimo s paradižniki;
*
sveže kumarice očistimo v vodi z mehko ščetko, nato jih pa pazljivo namažemo z beljakom. Tako konzervirane kumarice obesimo na vrvce, da ostanejo prav dolgo časa sveže.
ZDRAVSTVO.
IMUNIZACIJA ZARES PREPREČUJE
Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar niesta Naw York.
Difterija (davica) bo kmalu nadvladovala, kajti ta bolezen se najbolj pogostoma pojavlja v mrzlem vremenu. Ako imate doma otroka v starosti manj kot šestih let oziroma ga imate kje drugje, je vaša dolžnost skrbeti za to, da je ta otrok takoj zavarovan proti difteriji. Novi način vbrizganja (toxoid treatment) potrebuje le eno injekcijo za otroke do starosti šestih let in razvije imuniteto (varnost pred boleznijo) v roku šestih do osmih tednov. Otrok, ki je sedaj imuniziran, bo od novega leta naprej varen pred napadom difterije.
Vsled - imunizacije pred difte-rijo število bolezni in smrti vsled davice padajo širom Zdr. držav. V mestu New York je število smrti vsled tega vzroka padlo od povpvečnih 750 na leto na povprečnih 95. Vsled tega, da se občinstvu za več kot sedem let stalno propoveduje važnost
imunizacije, starši čim dalje poskrbujejo za imunizacijo svojih otrok, vendarle imamo še vedno mladih otrok brez imunizacije.
Že vsak dojenček, čim je šest mesecev star, bi moral biti zavarovan potom te imunizacije, in ko to postane splošna navada, bo difterija postala j ako redka bolezen. Zdravstvena oblast me sta New York se je borila več kot štirideset let, predno je prepričala starše o potrebr cepljenja koz, in sedaj, ko mora vsak otrok biti cepljen pred vstopom v šole, nimamo več koz, katera bolezen je svoje čase ubijala na tisoče Newyorčanov vsako leto.
Novi način toxoid imunizacije je popolnoma neškodljiv in nima nikakih zlih posledic. Vsak zdravnik je pripravljen vcepiti ga takoj. Ako imate mladega otroka doma, pokličite takoj svojega zdravnika in poskrbite za njegovo imunizacijo.
Le imuniziran otrok je zava rovan proti davici.
ZRAČENJE
Organizem potrebuje poleg trde in tekoče hrane še eno važno živilo: sveži zrak. Zato je potreba zračenja tako nujna. Zračenje pa mora biti učinkovito. Samo odpiranje oken ne zadostuje vedno, če ni prepiha. Kjer tega ne moremo napraviti, pustimo vsa.j zgornja okna dalj časa odprta, ker se porabljeni zrak nabira, kakor nas izkušnja uči, baš v višjih legah sobe in ob stropu. Kadar je mrzlo, vlažno ali megleno vreme, je treba ponovno zračiti, a vsakokrat krajši čas, ker bi drugače trpela oprava in bi se tudi ftere preveč ohladile.
TO IN ONO
NA STRAŽI OB DNJESTRU,..
Ljubljanski pešpolk št. 17 v bojih z donskimi kozaki pri Zlati Lipi leta 1915.
(Ob 20-letnem spominu na, ruskem bojišču padlim junakom napisal Frank Smole)
ZASTRUPLJENA PEKARSKA SODA V SAN FRANCISCO
San Francisco, Cal. — Med zdravstvenimi krogi kakor tudi med privatnim prebivalstvom je vladalo pretekli torek razburjenje vsled velike nevarnosti, v kateri se je nahajalo to mesto. V mestu se je namreč razproda-jala pekarska soda, ki je bila močno zastrupljena. Razproda-jala je to sodo neka department trgovina in je razpečala 900 funtov. Po pomoti je bila soda vtak-njena v sodčke, v katerih je bil prej hud strup in tako je tudi soda postala zastrupljena. Oblastem se je posrečilo, da so izsledile 800 funtov od prodanih 900, in svare prebivalstvo k previdnosti.
-o—
GROCERIJSKA TRGOVINA
na prodaj z vso opremo; bli zu šole. Trgbvina se vodi že 17 let. Vprašajte na upravi tega lista.

gotovo, s tem, da se potolče
J^kač na spodnji strani, nakar Pade sama, ko se vzame peci-^ ven. Lahko se moka odstra-tudi, če se na lahko maha s . stini prtičem sem in tja. Obi-J110 pihanje pa ni iz higijenič-
, ozirov nikakor priporočlji-
P..- i	•	•
ru malem pecivu zmesenim
H. M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.) Tel. Canal 3S17
CHICAGO
ZA BOŽIČ
se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile naše cene.
PRODAJAMO
illoniški "Egg" premog; 1 vre če $1. Dostavljamo brezplačno kamorkoli. Tona $6.50, pol tone, $3.50. Pokličite LAWndale f.699.
PRIPRAVE ZA POMORSKO KONFERENCO
Washington, D. C. — Za mednarodno pomorsko konferenco, ki se bo pričela v Londonu 6. decembra, so imenovani kot ameriški zastopniki N. H. Davis, splošni poslanik, državni pod-tajnik Wm. Phillips in admiral Standley. Tako je sporočal predsednik Roosevelt sam na časnikarski konferenci pretekli torek. Imenovani bodo v kratkem od-pluli v Evropo.
"MOJ MALI DEČEK JE BIL TAKO SUH - ZJOKALA SEM SE, KADAR SEM GA POGLEDALA"
"Nagovarjati sem ga morala, da je jedci, in nič, kar je pojedel, ni pomagalo, da bi pridobil na teži. Vedno boni hvaležna tisti materi, ki mi je povedala o Trincrjevem grenkem vinu."
Trinerjevo grenko vino je staro, zanesljivo družinsko zdravilo, ki odpravlja zaprtje, pline, nespečnost, slabo sapo, nečistost kože in težave, združene s prebavnimi nerodnostmi, in nav<la z življenjem oslabeli tele. Dobite ga laliko v vsaki lekarni.
TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA
Joseph Triner Company, Chicago
Dinarji:
Za. $ 2.75........................100 Din
Za S 5.10........
Za $ 7.20........
Za $ 9.60........
Za $11.70.......
Za $23.40........
Za $9.20............
............200 Din
............300 Din
............400 Din
............500 Din
..........1000 Din
Za izplačila v dolarjih:
Za $ 5.00 pošljite...........$ 5.75
Za $10.00 pošljite............$10.85
Za $15.00 pošljite............$16.00
Za $25.00 pošljite............$26.10
Za $40.00 pošljite..........$41.25
Za $50.00 pošljite............$51.50
B O Z I C
v Jugoslaviji
PRIDITE! PREŽIVITE BOŽIČNE PRAZNIKE V STARI DOMOVINI
1'arniki iz New Yorka:
Lire:
......100 lir
Za $87.25.
Za $44.00................. 500 lir
........1000 lir
Vsa pisma in pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
(V pisarni Amerikanskega Slovenca)
1819 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
New York - -Bremen - -Hansa - -
5. decembra 7. decembra 12. decembra
- - - - 15. decembra
Kkspresni vlak ob I!REM FA* in lU'ROl'A v Brenierbaven jamči za udobno potovanje <lo l.jubljatu-. Isjotako točne zveze iz Hamburga.
130 W. RANDOLPH STREET, CHICAGO, III.
(Dalje.)
Pripovedoval mi je od zadnjih bojev, kako so donski kozaki uničili naš polk, ki je sedaj postal tako majhen, da šteje komaj za 2 bataljona, medtem ko jih ima celovški c. in kr. polk št 7, osemnajst vojnih stotnij predpisano število, še dve več, kot jih potrebujejo. Zato so oni lahko večkrat v rezervi, medtem ko mora ubogi Janez vedne biti naprežen. Ga denejo pač kamor se jim poljubi in najraje tja, kjer je najslabše.
Ležali smo za neko leseno hišo. Dvorišče je bilo obzidano in okrog hiše vse snažno. Gospodar je bil že prileten možakar, ki se je prijazno z nami pogovarjal. Večkrat je tožil: — O, vojna vojna. Donski kozaki so tu v Ivanjo Zlot. O Bože, Bože, Pan. — Začel je jokati kot joče otrok. — Donski kozaki so napadali naš drugi bataljon z vso silo, pa so jih naši srečno in hrabro odbili. Imeli so nekaj mrtvih in več ranjencev. Nam. ki ni bilo treba iti na pomoč, pa. dobimo povelje, da zasedemo postojanko levo od našega drugega bataljona, kjer je bil neki slo-vaško-madjarski polk. Težko jc. bilo priti v postojanke, ker je bil povsod lep razgled na žitno polje, čez katerega smo morali iti. Žito se je osipalo ko smo hodili po njem. Zrelo je bilo in nihče ga ni požel, ker so vedno padale krogle. Naši častniki so jogledali pokrajino kje bomo naj-laglje in najvarnejše prispeli v določene postojanke, nakar smo posamezni odkorakali drug za drugim v bojno črto, le strojno puške so še ostale v rezervi zadaj, da bodo nastopile ko bo sila. Prišli smo, tako, tri korake oddaljeni drug od drugega, v bojno črto v gozd in videli straš" no razdejanje, ki so ga na drevesih napravile topovske krogle prejšnje dni. Daleč smo že bili skozi gozd in pridemo do male ravnine, v katere sredini je stal velik križ, ki so ga postavili vojaki svojim padlim tovarišem-, ki so padli zadeti od ene same ruske granate, 17 po številu. Obstali smo in nemo zrli na imena padlih za domovino in številko polka h kateremu so pripadali. — Okrog planjave po gozdu je bilo veliko pogorišč, pri katerih so si vojaki kuhali kavo.
Še en pogled na te vojne žrtve in njihov spomenik, že smo se odpravili naprej. Tukaj so nas pa že pozdravile krogle, ki so jele brenčati mimo naših glav. Ko je ena priletela mimo mojo glave in sem se kakor podzavestno nagnil nekoliko na stran, mi eden tovarišev šaljivo pripomni, češ, kje je že ta krogla, za druge pazi, ki še prifrčijo. — Naprej grede smo prišli nekoliko bolj v nižino in je bilo varnejše, ker so krogle letele čez nas. Kar naenkrat je pred nami gozda zmanjkalo. Posekali so ga in stali smo pred počiščeno planjavo — vse drevje je bilo posekano. Postojanke so bile toliko skopane, da je bilo varno pred svinčenkami. Ko smo se u-sidrali v izkopanem jarku, je sledilo povelje, kaj smemo delati in kaj ne. Pred vsem se je glasilo povelja, nemudoma se pripraviti za boj, kajti pred nami je bilo vse polno donskih kozakov.
Ko so se bili v prejšnji bitki donski kozaki jeli približevati našim žičnim oviram, so eni obležali, drugi obsedeli. — Bili šo mrtvi. — Strašna je bila ta slika. Vročina je pritiskala z vso silo in trupla donskih kozakov so trohnela in razširjala strašen smrad. Bili so ravno med našo avstrijsko in rusko bojno črto in ni jih bilo mogoče pokopati. Kadar je veter potegnil proti našim postojankam od ruske strani, .j« bil tak smrad, da smo ga komaj prenašali. Tako se je približala noč, z nočjo smo pa dobili novo povelje, ki
se je glasilo, da samo vsaki drugi mož sme nekoliko spati in samo po eno uro. Pred bojno črto in zadaj ob postojankah pa postaviti straže. Dobil sem od narednika povelje, da pazim na stražo in da moramo straže pre-meniti vsako uro. Medtem pa jih večkrat pregledati, da bi kateri od. utrujenosti ne zaspal. Poveljnik prvega voda mi daje pojasnilo glede nočnih straž in mi pove, da so od našega bataljona poslane močne nočne patrole. Nikogar ne smejo straže pustiti čez naše žične pvire v naše postojanke. Varstveni znak za prestop žičnih ovir, oziroma za dovoljenje za prehod sta bili dve besedi in sicer je bila beseda za "feldruf" 'Lance', za "Losung" pa 'Radom'. Lance je kozaška sulica, Radom je pa poljsko mesto, katerega so Avstrijci vzeli Rusom. — Vsakemu možu, ki ga postaviš na stražo, tako mi je poveljnik dajal stroga pojasnila, dobro žabici naj si dobro zapomni ti dve besedi in mu pojasni kaj ima za delat. Največje paž-nje pa je treba proti jutru, ker v jutranjih urah Rusi najraje napadajo. Tedaj namreč skrbno vohajo, kje naše straže zaspijo. Če bo kaj posebnega me pa pokliči, saj veš, kje je moje ležišče. Tako se je glasilo povelje.
. Noč je bila temna, posebno v gozdu. — Z. enoletnim prostovoljcem četovodjo Turkom sva pregledovala straže. Če je kateri cd utrujenosti spal, sva ga takoj zbudila. Ponoči je prišel sam poveljnik večkrat pogledat kako se izvršujejo povelja, saj ni imel daleč, naše pozicije so pa bile silno važne, zato tolika skrb.
Prvo noč nas donski kozaki niso nič nadlegovali, ker so imeli še vsolej veliko izgubo, kadar so hoteli prebiti našo bojno črto.
—	Ko se je zdanilo, smo dobili zajufrek, ker prejšnji večer nismo ničesar jedli in nam je za-jutrek prav teknil. Kadar so eni obedovali, so morali drugi stra-žiti. Treba se je bilo namreč menjati, ker sovražniku ni bilo zaupati. Hrana je namreč dišala tudi Rusom. Častniki so nam pa dali povelje, da se ne smemo preveč kazati ven iz postojank in tako izzivati sovražnika. Naš kraj je bil namreč na jako vidnem prostoru in bi nas bili Rusi takoj opazili, če bi kateri hodil zunaj in šaril. — Bili smo torej v jarku in si kratili čas s kartami in drugimi takimi rečmi. Nekateri so pripovedovali o donskih kozakih, da žive ob reki Don in da imajo najlepšo uniformo izmed vseh ruskih kozakov. — Pred našimi in ruskimi postojankami je bil studenec, v katerem je bila čista voda in donski kozaki so od časa do časa hodili ponjo. Nam pa je bilo prepovedano, ker ni bilo preveč varno se kazati ven, vseeno pa smo mi in Rusi hodili po vodo. Seveda, s puško ni smel nihče po vodo, ne kozak, ne od nas eden, ker bi potem sovražnik mislil, da je izvidna patrola, ki je prišla ogledoval sovražne postojanke in bi naj otvorili ogenj.
—	Ah, kako dobra je bila hladna voda iz prepovedanega studenca. —
(Konec prih.)
"Slovenski katoliški dnevnik nas druži, da se razkropljeni Tied tujci, ne izgubimo med njimi.—
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
DR, JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 052? 1 Uradi>c ure vsak dan 0(3 9. mtrai do 8.30 zvečer.
r Pttafi
"AMERIKANSKI ELOVENEC"
SoHota, 23. novembra 1935
se«
" Krščen denar "
'JHlBIH/M/miTL
POVEST, i
Spisal DR. IVO ŠORLI.
i
"Tako je, gospod," je rekel na koncu. "Koder sem do danes hodil, sem pošteno hodil, in ni ga človeka, ki bi mi mogel oponašati kako krivico. Le povprašajte za menoj, in ne bojim se nobenega. Ce pa je mati zadovoljna, da ostanem tu in sem ji na stare dni za kako pomoč, me oblasti, mislim, tudi ne bodo gonile naprej."
Orožnik je bil bolj in bolj prijazen in zdaj je rekel:
"Ne bomo vas, Martin, če je vse tako, kakor pravite. In zdi se, da tudi bo, ker niste videti slab človek. Samo še drugod moramo malo povprašati po vas, koder ste dodej hodili."
Orožnik je spravil svoje zapiske in se je odpravljal na pot. Takrat pa je stopila Silarica k njemu in ga je bolj po tiho vprašala:
"Saj ne zamerite, gospod, če bi rekla, da se je ta kaša tu blizu skuhala, ker bi drugače ne preganjali siromaka, ki noče nikomur zlega. Ali ni tako?" pomignila je gor proti Močnikovi hiši.
"Mi nimamo nobenega vzroka skrivati, da se je vaše županstvo te dni pritožilo na glavarstvo' trgu, češ, da se je priklatil tak in tak človek in da ne zna naprej," je stražmojster resno odgovoril.
"Aha, potem je pa ta!" so vzkliknili vsi trije. In so povedali, kako je bil napravil Martin v nedeljo guljaž in kako je bila polna hiša ljudi.
"Kaj, guljaž znate kuhati?" se je nasmehnil orožnik. "No, bomo pa tudi'mi enkrat prišli pokusit, ko nimamo daleč. Saj v teh krajih še ne vedo ne, kaj je to. Samo malo boljše vino morate imeti, Silarica, zdaj ko ste dobili takega pomagača."
O, tudi pivo da bodo imeli, pa če bo slavno županstvo še toliko pisalo, je zatrjeval Martin. In da-naj gospod stražmojster samo potrleda, kaj je on napravil ta teden. Ir. ie stražmojstru vse razkazal in mu je tudi povedal, kako so ga gori nakurili radi barve.
4. Kod je hodil, kje je bil.
V
' Kakor pa se je vedel Martin ves ta čas, dokler ie bil orožnik tu, mirno'in spoštljivo, so se mu začele zdaj,, ko je oni s prijaznim-pozdravom odšel, kakor od mrzlice tresti roke in bleščati oči. a v obraz je bil bled kakor zid. Tudi besede so se mu trgale, ko je začel:
"Torei biriče so poslali za mano! Tega mi do danes še nihče ni storil, čeprav sem obhodil že mnogo sveta, pretrpel veliko zaničevanja in preganjanja. Ker se je našla končno usmiljena duša, ki mi ni pokazala poti naprej, kakor so mi jo dosedaj kazali še vsi človeški prsti in vsi prsti na kažipotih ob cestah, pa gredo ljudje, ki imajo na svetu vsega preveč, in naženejo takorekoč psa za menoj! Čakajte vi tam goi i, to mi boste še plačali! Če vsega, mojega ooštenja se ne boste dotikali. Čakajte!"
Matiiček je Martina nekako zaradi lepšega tolažil in miril, starka pa je tiho uživala ta znamenja resnične jeze mladega človeka do ljudi, ki jih je tudi že ona tako dolgo sovražila. Ta jih bo, ta jim bo pokazal! si je govorila v srcu. Ne bila bi mislila, da se zna ta pohlevni človek, ta tiha voda tako razpeniti. O, ta jih bo, ta!
POVESTNE KNJIGE IN ROMANI
katere ima v zalogi naša knjigama:
In kakor da ji bere v srcu, se je Martin obrnil naenkrat k njej in ji je rekel s trdim glasom:
"Ne glejte na vsak krajcar, mati! Tisto vam že lahko obečam, da jih bom vam dal za deset dvajset nazaj. Ali brez nič ni nič, in če starca hočem izplačati, ni dovolj, da mu kažem gole roke. Ali o tem se bova že še pomenila, mati!" se je naenkrat ustavil in je naglo odšel tja v novo pivnico.
Tam je vzel Martin kos papirja in je natanko vse popisal, z dnevom in letom, kod je doslej hodil in kje je bil; in popoldne je sam stopil do bližnje vasi, kjer so imeli orožniki postajo. Našel je stražmojstra že doma in mu je izročil listek. Pa ga je moral ta prav okregati, naj se radi take malenkosti tako ne razburja. Oni so morali pač napraviti svojo dolžnost; ali naj bo brez skrbi, da bi ga še kdo nadlegoval, če se je doslej in se bo od slej lepo obnašal. Na svetu je za vse prostora in za vsakega pridnega človeka kruha dovolj. Močnik naj Boga zahvali, da do sedaj nihče ni razumel tekmovati ž njim. Ako bo odslej drugače, se bo moral pač udati.
Martin se je vrnil nekoliko potolažen; a kakor je sedel doma za ognjišče in strmel molče v ogenj, se mu je videlo, da le kuha in kuha v njem.
Šilarici se je zasmilil in ga je začela tudi tolažiti, da to ni nič; in kaj da se ozira na te hudobneže, ki mu ne morejo škodovati.
"Saj vem to, mati," je odgovoril Martin. "Hudo mi ie le to, ko vidim, da komur je tako usojeno, ne more nikjer najti miru. Najmanj pa, da mora biti suženj vsega sveta. Saj Močnik gotovo ni pisal po žandarje toliko radi onih par grižljajev guljaža, nego ker sem se mu zameril, da nisem hotel priti gor. Kar pritekel da bi, če ti kdo le požvižga. In še vesel, če ti požvižga!..."
Gledal je nekoliko časa molče v ogenj in brskal s tresko po njem. Potem je naenkrat pogledal starko in je rekel:
"Veste kaj, mati, najbolje bo, da vam kar zdaj povem, kako je bilo doslej z mano, ko sva sama ill naju najbrže ne bo nobeden motil. Imate vendar-le pravico vedeti, koga in kaj ste vzeli pod streho."
Silarica je rekla, da ni za tisto; ali bolje je res, če bo človek znal odgovoriti, ko toliko izprašujejo.
"No, vidite," je prikimal Martin. "Saj tudi nimam ničesar skrivati, kar bi bil sam zagrešil. Zakaj, da nimam očeta, nisem jaz kriv... In tudi matere pravzaprav nimam ..." je tiho pristavil in je zopet utihnil.
"No, kar se tiče matere ..." se je oglasila čez hip starka, kakor da bi mu hotela naprej pomagati.
"Vem tisto, vem, da ima vsak človek mater," je povzel Martin z razhlim nasmeškom. "Ampak ne vem, Če je taka mati, ki se za otroka ne briga nič več, kakor če bi ga nikoli ne bilo. Moja, pravijo, da me je prinesla iz Trsta, ko sem imel šele tri tedne... In potem da me je ponujala tam po vasi, kdo bi me vzel v rejo po dva goldinarja, po tri, po štiri na mesec. Šele za pet goldinarjev me ie vzel moj ujec.
(Dalje)
TISKOVINE
vse vrste za druStva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno
H!
Slovenska tiskarna
Amerikanski Slovenec
1849 \V. Cermak Road,
Chicago, Illinois
50c
70c
KRIŠTOF KOLUMB, ali odkritje Amerike. E. Sreknik. Brošura 282 strani. Interesanten ro man iz življenja Krištofa Kolumba ............................-..........— 65c
KRIVDA, Fr. Bevk. brošura 165 str. Povest nam odkriva preža-lostni slučaj, ki se je dogodil v slovenski družini. Poučna povest ............................................... 50c
KRIŽEM PO JUTROVEM, Potopisi in povesti s slikami. Izdala Cirilova knjižnica. Brošura 158 strani ................................- 60c i
KRIŽEM SVETA, V. Slemenik. Brošura 95 str. Zanimiva zgodovinska povest .............-........—- 35c
LISJAKOVA HČI, J. Stare. Brošura 130 strani. Povest iz življenja našega naroda v domovini ...........................-...................-
MALI KLATEŽ, Mark Twain. Trdovezana knjiga s 224 str. Zanimive slike iz življenja sužnjev črncev itd...........................-
MALI LORD, F. H. Burnett. Trdovezana 195 strani. Povest slika, kako dober otrok gane in omehča zakrknjeno srce starega odljudnega čudaka. Povest je pisana v tako priljudnem tonu, da bi jo brali kar naprej............ 90c
MALO ŽIVLJENJE, F. Detela. Broš. 230 str. Povest iz življenja štajerskih Slovencev ............
MARIJA KOŽUHOVA, L. He-
mon, povest iz francoske Kanade, ki je vzeta iz življenja kanadskih priseljencev. Broširana 164 strani ..........5100
MIMO CILJEV,. M. Pugelj. Trdovezana 180 str. Deset zanimivih kratkih povesti: Zaneseni. — Trije meseci. — Helena. — Jeroni. — Zaljubljeni kn.ei. — Labud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Vse v eni knjigi ............$1-00
MISTERIJA, G. LeRouge. Bros. 178 str. Zelo napet roman v ■katerem so opisana zanimiva potovanja in strašnih dogodkov na potovanju ..................... $1.00
mLADI GOZDAR. Izviren roman iz slovenskega življenja na Primorskem. Brošura 110 strani ...........-......-..........-...............
65c
NA POLJU SLAVE, Sienkiewicz. Broš. 292 str. Povest iz časa kralja Jana Sobieskega. Zelo zanimivega značaja________________ 75c
NA POMOČ, T. C. Bridges. Broš. 300 str. Napeta povest vse skozi, ki se čita z največjim zanimanjem ................................. 75c
NA RAZLIČNIH POTIH, F.
Frisch. Primerna povest za mlade fante. Poučna vse skozi........ 40c
NARODNE PRIPOVEDKE, 1.
zvezek. Dominikus ___________________ 35c
NARODNE PRIPOVEDKE, 4
zvezek. Dominikus ................... 40c
NARODNE PRIPOVEDKE IN PRAVLJICE, S. Sekolov. 27 kratkih pripovedk in zanimivih pravljic .................................... 35c
NASELJENCI, J. F. Cooper. Zanimiva povest ........................... 35c
NA SINJEM POLJU, trdo vezana knjiga ...................................... 51.25
Mehkovezana knjiga .................$1.00
NAŠA ANČKA, zanimiva povest, brošurana knjiga z 63 strani...... 45c
NA PRERIJI, J. F. Cooper. Povest iz življenja ameriških pijo nirjev -------------------------
NAŠA LETA, M. Pugelj. Trdovezana 187 str. 12 zanimivih novel v eni knjigi......................... 80c
PISANO POLJE
J. M. Trunk
___30c
45c
75c
MOJE ŽIVLJENJE, Ivan Cankar. 20 kratkih črtic in povesti in vse prav zanimive. Trdovezana knjiga ...........................~
MORSKI RAZBOJNIK, F. Mar-rvat. Zanii:iiva povest o možu,
ki ropal po morju in ugajal razne pustolovščine. Trdovezana 192 strani ..............................$1-00
MATI SKRB. Jako zanimiv roman spisal I-Ierman Suderman, brošurana knjiga z 249 strani.._$1.00
MRTVO MESTO, spisal Georges Podenbach, trdo vezana knjiga z 94 strani ................................$1-00
MOŽ V SIVI SUKNJI, B. Orczy. Broš. 223 str. Roman iz Napoleonove dobe. Vse skozi napet in ..animiv .......................................—• "Se
MUKA GOSPE VERE, F. Bevk. Broš. 104 str. Vrlo zanimiva povest z napetimi prizori............ 75c
NARODNA BIBLIOTEKA. Sestav najzanimivejših povesti iz domačega in drugega življenja. V zalogi imamo sledeče snopiče:
snopič: V gorskem zakotju...... 45c
6 in 9. snopič: Nesrečnica. Ivan Turgenjcv. Povest iz ruskega življenja ..........................................
12. snopič: Črtice iz življenja na kmetih. Andrejčkov Jože. Kratke, vesele povesti ....................... 30c
20.	snopič: Amerika, ali povsod dobro, doma najboljše. Poučna povest .................-........................... 30c
21.	snopič: Boj s prirodo. — Tre-skova Uršika -.............................. 30c
25. in 26. snopič: Beatin dnevnik. Lujiza Fesjakova. V srce segajoč roman .......................................
35. snopič: Kratke povcstice iz pristnega slovenskega življenja. Andrejčkov Jože .....
39.	snopič: Solnce in senca. Jos. Bedenek. Gore"iska povest........ 30c
40.	snopič: Svitoslav. Burna povest Slovenca ................-.............. 30c
43. snopič: Edip na Kolonu. So-foklej. Sta. ogrska drama----------- 30c
57.	snopič: Nekoliko iz ruske zgodovine ....................-........................ 30c
58.	snopič: Zaroka o polnoči.. Bas-nigoj. Povest slovenskega viso-košolca ............................................ 30c
59.	snopič: Več kratkih, zanimivih povesti. Andrejčkov Jože............ 30c
60.	snopič: Emanek, lovčev sin. Doživljaji mladega dečka. — Berač. Povest iz vaščanskega življenja .......................-................. 30c
NA KRVAVIH POLJANAH, J.
Matičič. Trdovezana 280 str. ilustrirana s slikami. Zanimiva povest izmed vojnih dni in trpljenja in strahote iz bojnih pohodov .........................................S1-50
NAŠI PAGLAVCI, Iv. Trinko. Broš. 110 str. Črtice in slike iz beneško-slovenskega pogorja...... 45c
NEPOZNANI ZNANCI, opis življenja v redu Cistcrjancev. Broš. 115 str................................. 50c
NAŠE ŽIVLJENJE, Ks. Mcško. Broš. 108 str. Črtice in slike iz življenja .......................................... 75c
NAŠI LJUDJE, Al. Remec. Brošura 94 str. Zanimiva povest.... 40c
NA VALOVIH JUŽNEGA MORJA, Ig. Hladnik, broš. 49 str. Zanimiva pripovedka .......... 35c
NEVESTA S KORINJA, Fr. Jaklič. Brošura 102 strani. Zelo zanimiva povest iz kmečkega življenja......................................... 30c
NIHILIST, Zavorič. Broš. 80 z 183 strani ....................................$1.25
NOVO MESTO. Roman, trdo vezana knjiga, spisal Miran Jarc, str. Povest, ki opisuje ruske re-volucionarce .................................... 40c
roke, kjer je "pridiga," da bi sam peklenšček ne mogel boljše sflikati, pa gre vse v ta — katoliški želodec, in list nikakor ne roma v — peč, še sosedu ga prinese in na polico g& shrani.
Mnogi, mnogi prižigajo kako lučico Sv. Mihaelu, ampak tudi — peklenščku pod Mihaelom se poklonijo.
*
Za — kulisami
Na odru, pred gledalci, .ie igra taka. kakršno hočejo igralci gledalcem pokazati. Za kulisami je čestokrat roba povsem drugačna. To je znano in je prešlo že v pregovor.
Ni morda le na kakem gledališkem odru tako. Ves svet je oder, pesnik Schiller gov o "deskah, ki pomenijo svet," in pred svetom se igra tako.
• , , , .... ...	, za kulizami pa ie pač — tako.
da le katoliških krogov. Tudi |
mesečnik "Times" je poslal tja j Na Koroškem je bilo ob pro-svojega poročevalca, ker ima slavi 15 letnice glasovanja na
Amerikanski — katoliki
Ali naj katoliški list kritizira — katolike? Pač. Zakaj ne? Ni nobeno blatenje, za to drugi poskrbijo, opravičena in odkrita kritika pa ne škoduje, celo potrebna je. Pre goVor pravi, da je samospo znanje prvi korak do poboljšan ja.
Amerikanski katolicizem. Kakšen je? Morda ni ravno najslabši, vrlo slab *pa bo v prav mnogih slučajih, ako je to sploh kak katolicizem. Tudi tu se vriva dolar v ospredje in poskrbi za — kritiko katolicizma, da je baje katolicizem hudo dober, kjer je mnogo — dolarjev. Ubi homines, ibi humana, ljudje smo in človeške slabosti se nas držijo ko klopi.
Zadnji evharistični kongres v Clevelandu je zanimal vso amerikansko javnost, ne mor-
toliškim .udejstvovanjem, prav j da so se Slovenci v tolikem
številu obrnili v nemški kil' turni krog, toraj nekako postali — Nemci. 7V) zadostuje za sodbo, kako ie za — kuh zami.
•-o-
Oglašajte v dnevniku "Amef
45c
.............. 30c
OBISKI, Iv. Cankar. Slike iz značajev naših pisateljev. Trdovezana knjiga 176 str..............$1.25
OB TIHIH VEČERIH, Ks. Mcško. Kratke zelo zanimive črtice. Trdovezana knjiga 232 str.. $1.00
OBRAZI, C. Jeglič. Broš. 100 str. Vesele in zanimive črtice iz življenja ......................-................ 85c
OD DUŠE DO DUŠE. Pisma
dobrim ljudem spisal S. J. Peter Lippert; trdo vezana knjiga $1.25 Mchkovezana knjiga .................. $1.00
OČE BUDI TVOJA VOLJA,
Iv. Pregelj. Broš. 95 str. Povest iz Istre ......................................... 50c
OČE NAŠ, Fr. Malavašič. Povest za mladino in ljudstvo ............... 75c
ODISEJA, And. Kragelj. Broš. 268 str. Starogrška pravljica zelo zanimiva za vsakega.............45c
OTROŠKA LETA, Mks. Gorki. Povest iz ruskega življenja po vojni. Broš. 237 str.—............... 85c
OGLENICA, F. Zakrajšek. Povest o hudobnem možu, ter še 6 kratkih povestic. Broš. 76 str. 35c
ONKRAJ PRAGOZDA, J. O.
Curwood. Trdovezana 129 str. Zanimiv roman, ki pelje čitate-Ije skozi burne slučaje................ 80c
OTROKA KAPITANA GRAN
TA, J. Verne. Trdovezana 607 strani. Vrlo napeta povest, ki vas vodi po Južni Ameriki in drugih krajih, da citate s posebnim uživanjem ................................$2.00
OVČAR MARKO, J. Jalen. Brošura 407 str. Povest iz življenja našega naroda, je zanimiva po napetosti' in značaju —...............$1.25
OZKA VRATA, spisal Andre
Gide, brošura ........................-...... 80c
Trdo vezana knjiga ............... $1.00
PATRI A, H. Fedcrer. Broš. 72 str. Povest iz irske junaške dobe ..................................................... 30c
PERPETUA, ali afrikanski mu-
čenči. Broš. 136 str. Povest nudi čitatelju pogled v dobo tretjega stoletja po Kristusu, ko so kruto preganjali kristjane ..........— 45c
PETELINOV JANEZ, J. Alešo-vec. Broš. 126 str. Ako se hočete zabavati, tedaj berite Pe-
. telinovega Janeza, ni jo zabavnejše knjige od te.......................... 85c
POD ..SVOBODNIM .. SOLN-CEM, povest davnih dedov v 2. knjigah, vsaka knjiga--------------$1.25
— odru, pred svetom, tako, da ne more biti posebnega ugO' Vora pri danih razmerah in prevladujočem mišljenju. Pre' cej korektno je bilo, saj se je prav iz najmerodajnejše stra ni opozarjalo, da je treba gledati na — svet, kako bo ta svet sodil. Kako je za — kulizami, je težko soditi. Vsaj tlozdaj je bilo za koroške Slovence precej obljub, in zn zdaj so zopet le — obljube, da bo nekaj.
Ampak za kulize je šel list "Reichspost," nekako glasilo sedanje vlade, in povedal j® ta list, kako je za kulisami-ko je pisal o famoznem ljudskem štetju (?,) kjer so v mbje rojstni va««l na^t-eH nn/
stalno rubriko o verskih pojavih v javnosti. Ampak ta poročevalec, ki je dobil vse informacije od vodstva kongresa, je stvar tako* naslikal, da je moral škof Schrembs nasto piti v javnem pismu zoper ta ko pisavo. Kaj mislite, da bo vsa "katoliška" javnost sledi la škofu in odklonila blatenje "Times"? Kaj še. Kakor vidim iz najboljšega in najbolj verodostojnega vira, je mnogo "katoliških" višjih šol in zavo dov, kjer je res katoliško časopisje postavljeno za — duri. naravnost vsiljujejo pa pleha-rijo, kakršna se širi po imenovanem mesečniku "Times" ? tutti quanti.
Katoliški zavodi..he..he, v
resnici so čisto navadni — do-'soo — Nemcev, dasi po n** larski zavodi, zato tudi dosti rodnosti niti enega ne bo tajfl-
misenje v res udejstvovanju.
Je nekaj čudnega s tem
katoliškem vsaj ne med domačini. In tak"
•	V •
povsod. Pa je ta prav urad*11 list razodel izredno vzhičen.fc.
ka-
povsod in ni dosti izjem. Bil sem na župniji, ker je bil prav v vsaki družini protestantovski list, da sem kar strmel, pa niti en katoliški list, in ko sem malo podregal radi takega — katoličanstva, sb me hudo grdo gledali. Cim prej sem pobral šila in kopita, dasi imam nekaj izkušeni o človeški in katoliški doslednosti in se mi je naredila radi takih izkušenj že prav slonova koža.
Povsod dosti mizernosti o nekem — katolicizmu. Kaj vse zamore prenesti marsikak "katoliški" želodec? Ob osmih v nedeljah morda res posluša evangelij in katoliški nauk, ob devetih pa vzame časopis v
kar.ski Slovenec"!
Kakovost
Točno*'
Poiteno»t
i F. WARHANIK
— LEKARNA — Poeluie preko 32 let. 2159 West Cermak Rd. ogel Leavitt Street CHICAGO. ILL
Naročilom je priložiti denar, . bodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu alii v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Vsa naročila pošljite na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Anton Grdina in Sinovi
POGREBNI ZAVOD IN TRGOVINA S POHIŠTVOM
Naše podjetje obstoji že nad 30 let v zadovoljstvo našega naroda. Poznano da prodajamo najbolje pohištvo za zelo zmernih cenah in po željah tudi na lahka odplačila našim ljudem.
Pogrebni zavod je moderno opremljen z opravami, nad 5000 pogrebov smo opremili v zadovoljstvo našim ljudem.
6019 St. Ckir Ave.,	1053 East 62nd Str.
CLEVELAND, OHIO
Telefon: Henderson 2088



1849 W CERMAK ROAD,
CHICAGO, ILLINOIS
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CH1CAG1
ILouis J. Zefran
1941 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILL. Phone Canal 4611
Na razpolago noč in dani
— Najboljši automobili za pogrebe, kr?te in ženitova-nja.— Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. Cene zmerne.