Igpps I m BI rnc glasilo delovne skupnosti elma, tovarna elektromateriala, 3 31.3.1972 VI. Ijubljana - Črnuče Pomanjkljivosti v proizvodnji Za nami sta že 2/3 prvega kvartala letošnjega leta. Mogoča je že prva ocenitev in primerjave rezultatov. Mislim, da je tako tudi pravilno. Vsakemu procesu je potrebno slediti od začetka in korigirati, če je potrebno, tudi proizvodnjo v podjetju. Zato so službe, ki I so organizirane tako, da neprestano sledijo ter rešujejo posamezne probleme, ki nastajajo v toku proizvodnje. Ako pogledamo malo nazaj in primerjamo rezultate, katere smo dosegli v letošnjem letu v tem času, bomo videli, da smo letošnje leto slabo začeli, kar nam potrjujejo tudi podatki v tabeli. leto realizacija proizvodnje izvrš. % januar, februar plan januar, februar 1970 326.484 točk 334.262 točk 97,50 1971 334.080 točk 348.980 točk 96,00 1972 333.981 točk 354.146 točk 94,00 333,981 točk je ocenjeno, kar bistveno ne odstopa od resničnega stanja. V sami proizvodnji so nastopili problemi, ki se vlečejo še iz leta 1971. V Proizvodnji smo bili nekoliko nepripravljeni glede postavljenega plana v letu 1972. Pokazalo se je, da tržišče rabi večje količine likalnikov. V našem planu za leto 1972 je v glavnem predvidena le povečava na likalnikih in sušilni avbi. Vsi ostali proizvodi »ELME« pa se ne povečajo nasproti letu 1971, nekateri ‘med njimi so celo v upadanju. Res je tudi, da smo posamezne signale dobivali že med letom 1971, pa je bilo s strani vodstva podjetja mogoče premalo napravljenega, da hi startali v novo leto z boljšimi pogoji v proizvodnji, kot smo. Vendar pa so tudi drugi činitelji, na katere vodstvo podjetja ni moglo vplivati — to je pridobivanje denarnih sredstev. Poglejmo samo nekatere glavne probleme : Že v preteklem letu smo se odločili za rekonstrukcijo galvane in brusilnice. Dogovorili smo se tudi, da bi rekonstrukcija morala biti gotova v januarju lota 1972. Gradbena dela pa so se začela šele v decembru in se bodo zavlekla verjetno do aprila. V proizvodnji je sedaj ozko grlo Prav v galvaniki in brusilnici, saj gre 10 % celotnega proizvodnega procesa Pfav skozi ti dve delavnici. Nabava materiala za proizvodnjo je tudi večkrat problematična. Prav v mesecih januar in februar je bila proizvodna slabša, ker je primanjkovalo posa-neanega materiala. Da bi bila -situacija se bolj kritična, ni bito materiala za izdelke, ki predstavljajo v proizvodnji že tako ozka grla. Zelo težko je potem, ko Material vendarle dobimo, nadoknaditi zamujeno. Verjetno se vsega ne da nadomestiti do konca leta, zlasti ne v proizvodnji, kjer so -ozka grla. Želo slična je slika orodja za proizvodnjo, kjer so neprestane težave, tako da posamezna orodja niso napravljena a*i popravljena ob pravem času. Že leta Se Pojavljajo vedno ista orodja. Napake s° vedno iste, ne vem pa, če smo jih sposobni odpraviti; ali jih sploh ne zna-iPo ali pa smo le površni. Z obnovo I orodja problem začasno rešimo in se j nam ne zdi več tako problematičen. Na orodja, ki gredo v popravilo v orodjarno, je treba vse preveč dolgo čakati. Velikokrat se zgodi, da prav zaradi orodja ne dosežemo plana oziroma ne izdelamo posameznih izdelkov. Kakšne so posledice, pa vemo. Primer: Izdelani so vsi polizdelki razen enega, za katerega je orodje v okvari. Vsi določeni izdelki, ki so že napravljeni, so vskladiiščeni, vložena je gotova vsota denarja, ki leži, kar pa je najhuje, na trgu prodajajo drugi. Vprašanje je, kdaj bomo izdelek lahko prodali, saj leži v skladišču po več mesecev. V mes-eou januarju in februarju je bil problem glede delavcev le v brusilnici in galvaniki, kjer je fluktuacija zelo velika. Že tako zaradi kapacitet problematična brusilnica izgublja vedno več delovne sile. V januarju je bilo zelo veliko bolniških izostankov v celotni proizvodnji cca 25 % od neposrednih delavcev. Prav to je bil -tudi eden izmed vzrokov za slab začetek proizvodnje. Zelo težko bo izgubljeno -nadomestiti, ker bo zlasti na likalniku zaostanek vedno večji. Čim dlje se bo vlekla rekonstrukcija galvane in brusilnice, tem večji bo zaostanek. Kapacitete obstoječih delavnic so premajhne za realizacijo letošnjega plana. Velike težave v proizvodnji imamo z nekaterimi delavci, ki nočejo razumeti, -da sta -potrebna red in disciplina. Nekateri med nami mislijo, da lahko delajo kar hočejo. Tako se uničuje družbeni inventar, ki ga plačujemo vsi zaposleni. Dela se škoda, za katero nihče noče biti kriv. Pojavljajo -se tudi kraje orodja in izdelkov, vendar so sodelavci, ki za to vedo, dolžni opozoriti nadrejene, ne pa, da molčijo. Nedisciplinirani delavci pa se morajo na vsak način vključiti v delovno sredino, sodelovati in se disciplinirati v kolektivu. Ravnikar Franc Nekontrolirana kvaliteta Uredniški odbor se je odločil, da bo v našem časopisu objavljal predloge za izboljšanje kvalitete na vseh področjih dela v našem podjetju, da bi tako prispevali svoj delež k programu akcije za kvaliteto 1972. Veliko je delovnih področij v našem podjetju, kjer za posamezna opravila ni nobenega predpisa ali merila za vrednotenje dosežene kvalitete dela. Marsikje in dostikrat se zato zadovolimo kar s prvo doseženo kvaliteto, čeprav je znano, da smo z obstoječimi kadri sposobni doseči vse, česar pa zaradi komoditete ali premalo zahtevnega vodje ne storimo. Povsod tam, kjer težnja po višji kvaliteti dela ni sestavni del delovne zadolžitve in delovne morale, postanejo ljudje zadovoljni z vsakim, še tako skromnim dosežkom. V takem delovnem okolju, kjer je dobro vse, kar je bilo narejeno, postane prizadevanje za boljšo kvaliteto nesmiselno in zato zgolj domena čudakov ter »večnih nezadovoljnežev.« Z nekaj primeri pomanjkljivega in oslabelega čuta za kvaliteto na nekaterih področjih dela (toda ne samo v našem podjetju), bomo skušali te trditve pojasniti tudi našim bralcem zato, da bodo lažje ločevali pravo kvaliteto od navidezne. Delovni sestanki, zasedanja odborov, komisij in DS največkrat niso sklicani zato, da bi nekdo kot iz prižnice na dolgo in široko oznanjal poslušnim vernikom svojo besedo. Toda skoraj na vsakem sestanku, ki ni dobro voden, bomo lahko odkrili vsaj enega takega pridigarja, ki ne uživa v modrosti svojih besed, temveč v tem, da lahko posluša svojo lastno besedo. Tovrstni uživači so velika nadloga za vse ostale udeležence, ker pri takih nastopih skoraj praviloma izgubijo občutek za čas ter kontrolo nad vsebino svojega govora. Zato se kaj radi med govorom »izgubijo«, zaidejo na čisto drugo področje, uporabljajo ponesrečene simbolične primere, vpletajo v govor napačne tujke, se prekomerno hvalijo, si izmišljajo komaj verjetne zgodbe, v katerih nastopajo kot osrednje osebe itd. Taki sestanki so nekvalitetni zato, ker govorni uživač s svojimi dolgimi govori ustvari vzdušje, ki je bolj podobno mitingu, kot pa delovnemu sestanku. Tako vzdušje pa, kot vemo, ni primerno za porajanje novih idej in iskanje najboljše rešitve, ker ne spodbuja udeležencev k aktivnemu sodelovanju temveč zgolj k poslušanju in dolgočasju. Primer nekvalitetnega dela je tudi premalo premišljeno in preveč dopadljivo določanje rokov za izvedbo neke naloge, kakor tudi kasnejše -izgovarjanje, če naloga ni bila (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) pravočasno opravljena. Ne zanikam, da je dostikrat zelo težko določiti zanesljivi rok, toda, če ga vsi sprejmemo kot svojo delovno obvezo, ki mora biti uresničena, tedaj bi prenekatera zamuda lahko odpadla. Ta ugotovitev pa seveda ne velja v primerih, ko je bil določen rok, kakršen ustreza hotenju nadrejenega, ne pa stvarnim možnostim. Nespoštovanje sprejetih obveznosti vnaša v poslovanje podjetja nered in vzdušje malomarnosti, to pa vse slabi delovno moralo in poslovno učinkovitost. Morda je prav osvajanje novih izdelkov eden izmed tipičnih primerov ne- kvalitetnega dela v večini jugoslovanskih podjetij. Marsikaj bi se dalo izboljšati že samo s tem, da bi govorne spretnosti, osebne zveze in intelektualne napore, vložene v utemeljevanje, zakaj je prišlo do prekoračitve roka, usmerili v prizadevanja za pravočasno izvedbo naloge. Pričakujemo, da nam bodo naši brald pomagali dokazati s svojimi prispevki za naslednje številke našega časopisa pravilnost v uvodu omenjene trditve. To pa bi hkrati tudi pomenilo, da se širši krog ljudi v podjetju zanima za izboljšanje kvalitete dela. Franc Križaj Leto kakovosti Prepričan sem. da je po radiu, televiziji ali v dnevnem časopisju marsikateri član našega kolektiva že slišal ali bral o letu kakovosti v Jugoslaviji, pa vendar se mi zdi potrebno, da o nakazani temi govorimo tudi v našem STIK-u. O letu kakovosti se v javnosti sliši in govori le nekaj mesecev. Zato, da je do tega prišlo, so bile potrebne nekajletne priprave strokovnjakov, organizacij in ustanov, ki se v naši deželi v veliki meri ukvarjajo s problemi kakovosti. Zaključek teh nekajletnih priprav je bilo sprejetje resolucije o kakovosti proizvodov in storitev in o razglasitvi leta 1972 za leto kakovosti v Jugoslaviji, dne 29. 12. 1971 v Zvezni skupščini. Kateri so bili razlogi, ki -so vodili k organiziranju tako široke akcije? Teh razlogov je razumljivo več in važnejše bom skušal povzeti iz besedila resolucije. 1. »Kakovost proizvodov in storitev je pomembni dejavnik na področju gospodarstva in družbenega standarda.« To pomeni, da slaba kakovost, ki se pojavi v obliki izmeta, popravil, nižjih prodajnih cen, odpisovanju vrednosti nekurantnega blaga, nadomestilih nastale škode, povzroča v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu ogromne izgube, ki se -seveda odražajo na nižjih dohodkih in tudi osebnih dohodkih v gospo-damskih organizacijah. 2. »Sedanja stopnja našega družbenega in gospodarskega razvoja ter odnosov terjata, da se bistveno spremenijo pojm-ovanja in politika na področju kakovosti proizvodov in storitev v smeri njenega nenehnega zboljšanja in še večjega vključevanja vseh dejavnikov, ki so na določen način zainteresirani zanjo in lahko vplivajo na njeno izboljšanje.« To pomeni, da sta postopno dviganje življenjske ravni in vse večji razmah proizvodnih zmogljivosti povzročila, z ene strani večje povpraševanje, z 1 druge pa večjo ponudbo vedno novih izdelkov. Razumljivo je, da se je s takim razvoj em povečala izbira izdelkov raznih kakovosti, -ki dajo možnost kupcu, da se odloči za nabavo na osnovi cene in kakovosti ter tako neposredno oblikuje pogoje proizvodnje. Očitno je, da se bo ta proces stopnjeval in povzročal vedno ostrejše zahteve po kakovosti, zlasti pri dobrinah trajnejšega značaja, med katere lahko prištevamo tudi naše gospodinjske aparate. 3. »V vse ostrejši konkurenci na domačem in svetovnem trgu pomeni kakovost proizvodov in storitev v sodobnem svetu dejavnik, ki ima prvorazreden pomen za nacionalno ekonomiko, zlasti s stališča vključitve v mednarodno delitev dela.« KoMiko smo že slišali in brali o mednarodni delitvi dela! Da, v današnjem času bi zapiranje v naro-dne meje pomenilo gospodarski samomor, vendar širokega svetovnega tržišča ni m-ogoče -osvojiti samo z nizkimi cenami, temveč tudi s kakovostjo, ki na tem tržišču že obstaja in ki je v povprečju boljša kot na našem tržišču. Lep in poučen primer je za nas Rowenta likalnik! Ko smo se hoteli pred približno desetimi leti vključiti v mednarodno tržišče, z izvozom tega že poznanega likalnika, nam je to onemogočila le slaba kakovost. Potrebno je bilo izboljšati izgled likalnika, kakovost sestavljanja in določene električne lastnosti. Po več kot polletnem kolektivnem delu nam je uspelo izpolniti postavljene zahteve po boljši kakovosti in od tedaj proizvo-dnja tega izdelka nenehno raste, tako da od nekdanje slabe desetine zavzema danes že skoraj tretjino vrednosti celotne naše proizvodnje. Brez izboljšanja kakovosti in na ta -način vključitve v mednarodno delitev dela, takega razmaha ne bi bili mogli doseči. Iz teh treh glavnih razlogov, ki so vodili k organiziranju leta kakovosti, j-e resolucija Zvezne skupščine konkretizirala, da je v prihodnjem obdobju potrebno: — da postane vprašanje kakovosti proizvodov in storitev skrb vse družbene -skupnosti; — da delovne -organizacije, tako proizvajalne, kakor tudi v prometu oziroma storitvene, z ustreznimi ukrepi (tehnično-tehnološkimi ukrepi glede usposabljanja strokovnih kadrov idr.) nenehno zboljšujejo kakovost svojih proizvodov in storitev; — da z normativno dejavnostjo na I področju kakovosti proizvodov in sto-1 nitev usmerjamo politiko kakovosti ter vzbujamo in zagotavljamo določeno kakovost proizvodov; — da se zagotovi učinkovit sistem kontrole kakovosti, tako v delovnih organizacijah, -kakor tudi v družbeno-po-Litičnih skupnostih in njihovih organih; — da se individualni potrošniki — občani še bolj zavzemajo za vprašanja i kakovosti proizvodov in st-o-ritev ter s svojimi predlogi in sugestijami vplivajo na nenehno zboljševanje kakovosti in tudi sami prispevajo; — da bi z raznimi vprašanji na področju kakovosti proizvodov in storitev še bolj pritegnili znanstvene in strokovne organizacije, ki naj bi tudi aktivno sodelovale; — da pristojni organi in organizacije -s sredstvi informacij (tisk, radio -idr.) -obveščajo javnost o vseh svojih ukrepih v zvezi s kakovostjo proizvodov in storitev in da z njimi vplivajo na javno mnenje, kot dejavnik, ki je pomemben za -politiko in za ukrepe, s katerimi naj bi -se resolucija izvajala. V zaključku resolucije Zvezna skupščina priporoča delovnim organizacijam in njihovim združenjem, družbeno političnim skupnostim in njihovim organom ter drugim organizacijam, da ukrenejo, kar je treba, in zagotovijo, da preide težišče konkretnih akcij za zboljšanje kakovosti proizvodov in storitev na delovne organizacije, zlasti tiste, katerih udeležba na trgu ima poseben pomen za življenjski standard delovnih ljudi. Ker ima kakovost že dolgo let pravo mesto v našem poslovanju, je bilo priporočilo resolucije s strani naše uprave pozitivno sprejeto. Zato, da bi Republiški svet slovenskih sindi-katov je tudi letos želel spoznati -odnos delavcev do nekaterih aktualnih političnih vprašanj. Center za raziskovanje javnega mnenja je od 22. do 26. 11. 1971 izvedel anketiranje v 100. podjetjih industrije in rudarstva v Sloveniji. Anketo je izpolnilo 3200 slučajno izbranih delavcev. Žreb je izbral tudi našo tovarno in zato je bilo -anketiranih 36 naših delavcev. Na osnovi posredovanih -podatkov bom skušal podati kratko razlago o mnenju delavcev naše tovarne in mnenju delavcev podjetij industrije in rudarstva o nekaterih aktualnih političnih vprašanjih, kot so mnenja: — -o vlo-gi sindikata — o socialni važnosti delavcev — o socialnih razlikah — samoupravni, sporazumni delitvi dohodkov in 'Osebnih dohodkov naše podjetje, tudi v last-rao korist, prispevalo k uspehu te akcije, je tovariš direktor določil predsednika in tajnika »teama«, ki bo v naši tovarni organiziral in vodil akcije, ki naj bi prispevale k uresničitvi načel in ciljev »leta kakovosti«. Predsednik »teama« ing. Novak, je zato, da bi lahko sestavil načrt »leta kakovosti« v naši tovarni, zahteval od vseh šefov služb, naj »teamu« sporočijo sledeče: 1. »Določijo naj osebo, ki bo v posamezni službi odgovorna za izpeljavo akcije, »leta kakovosti«. Razlog za tako zahtevo je, da bi bilo v vsaki službi možno, da -se konkretno dane naloge ne bi izvajale, zaradi raznih izgovorov. 2. »Koliko člankov bo za ,STIK' prispevala vsaka služba?« Kajti, čimbolj bomo seznanjali člane kolektiva s problemi kakovosti, tem lažje bomo reševali predvsem tiste, ki so v zvezi z delom neposrednih proizvajalcev. 3. »Naj seznanijo širši krog sodelavcev s cilji, ki jih zasleduje leto kakovosti ter naj jih aktivirajo zato, da bodo prispevali zamisli in predloge za konkretne večje ali manjše akcije glede izboljšanja kakovosti izdelkov in poslovanja.« Od odziva, ki ga bo izzvala ta zahteva v največji meri zavisi, s kakšnim uspehom bomo lahko zaključili leto kakovosti. V našem podjetju imamo tako kot -ostale, na primeren način organizirano tudi -službo kakovosti. Vendar se kakovost ustvarja s pravilno konstrukcijo, ustrezno tehnologijo, dobrim vzdrževanjem strojev in -orodij ter tehnološko disciplino v proizvodnji. Brez ustvarjanja vseh teh pogojev bi bila proizvodnja kakovostnih izdelkov nemogoča. Upoštevajoč to naj se z dajanjem predlogov za izboljšanje kakovosti proizvodov im poslovanja vključi čimširši krog zaposlenih, od šefov služb do neposrednih proizvajalcev. Vsak predlog bo deležen pozornosti, najboljši bodo nagrajeni. Prepričan sem, da bomo v letošnjem letu v našem časopisu brali o kakovosti toliko kot še nikdar. Te vrstice končujem prepričan, da, čimvečje število zaposlenih bo sodelovalo pri izboljšanju kakovosti proizvodov in poslovanja, tem večje koristi nam bo to sodelovanje prineslo. Franc Gerk — o samoupravnih odnosih. O vlogi sindikata Delavec s amoupravi j a I e c, -ki -odloča o bistvenih vprašanjih delovne organizacije, se tak-o družbeno in politično vse bolj razvija. Uspehi in neuspehi delovne organizacije bolj ali manj neposredno vplivajo na njegov gmotni položaj in pomenijo zanj tudi moralni uspeh oziroma neuspeh. Delavec-samouprav-Ijalec -naj bi torej čutil odgovomost za svoje delo in za gospodarjenje celotne delovne organizacije. Isti delavec pa se kot član sindikata včasih lahko znajde v konfliktnem položaju. Njegovi samoupravni interesi so is sindikalnimi identični, vendar kot član sindikata nemalokrat zahteva takojšnjo uresničitev, v vlogi samoupravljalca pa se zavestno podreja objektivnim zahtevam delovanja kolektiva. Posledica takega obnašanja je vtis, da je sindikat neka posebna opozicija, ki Mnenja delavcev o njihovem družbenem položaju pkrbi za zaščito delavčevih neposrednih interesov. To bi v bistvu pomenilo le kratko vidnost in zametavanje dolgoročnih ciljev. Pogosto lahko slišimo mnenje, da sindikalna organizacija v naših družbenoekonomskih razmerah ni več potrebna, zlasti ne takšna, kakršna je danes. Zato Je zelo pomembno vprašanje o vlogi in učinkovitosti sindikata, o tem, ali je sindikalna (organizacija takšna, kakršna je trenutno pri nas, še potrebna ali ne. In drugo vprašanje, ali sindikat ima, po Mnenju delavcev, svoje področje dela aIi ga nima več? Domnevajo, da se sindikalne organizacije ponekod aktivno ukvarjajo s številnimi vprašanji, medtem, ko drugje samo z nekaterimi kratkoročnimi parcialnimi vprašanji, ponekod pa so za kakršnekoli probleme popolnoma nezainteresirani. Podatki, ki jih je v zadnjih letih zbral Center za raziskavo javnega mnenja, potrjujejo ugotovitev, da je treba prav vlogi, vsebini in načinu dela sindikata v prihodnje posvetiti več pozornosti. Rezultati anket, ki so jih izvedli, kažejo, da se povečuje število z dejavnostjo sindikata nezadovoljnih delavcev. Ocena % odgovorov % odgovorov 1967 1969 % celot, vzor. 1971 1971 % odgovorov Elma zelo potrebna 24,7 17,6 14,7 11,1 potrebna 37,5 34,4 33,85 36,1 bolj malo potrebna 11,4 20,0 23,85 25,0 povsem nepotrebna ne vem, bi se težko 7,3 14,3 13,90 11,1 odločil 19,1 13,7 13,85 16,7 Navedena tabela prikazuje odgovore vprašanja: »Ali mislite, da je sindikalna organizacija, takšna kot je pri Vas, še potrebna ali ne?« Kot vidimo, se ocena o vlogi sindikata pomika v smeri — »bolj malo potrebna«. Ugoto-viti moramo, da je premik v tem obdobju dokaj velik, če primerjamo rezultate z letom 1967. Zato je potrebno Podrobneje spremljati odnos člana kolektiva do organizacije in ugotoviti vpliv različnih dejavnikov na stališča in aktivnost zaposlenih. Na vprašanje »Ali ima po vašem mnenju sindikt svoje področje dela ali ga cima več?«, so odstotki odgovorov tile: Celotni vzorec anketiranih Elma — da 41,41 44,5 —- ne 18,25 8,3 ne vem 39,25 47,2 Razlika med odstotki odgovorov celotnega vzorca anketiranih in anketiranci naše tovarne ni pomembna. Skoraj polovica anketiranih meni, da sindikat ima svoje področje dela. Zaskrbljujoče je dejstvo, da druga polovica anketiranih ne ve, katero je področje dela sindikata. Ta nevednost ali neseznanje-nost s področjem dela in vloge sindikata je privedla tudi do odgovorov v smeri, da je sindikalna organizacija bolj malo potrebna. Zato je potrebno spremljati odnos članov kolektiva do organizacije iin ugotavljati vpliv različnih dejavnikov na stališča in aktivnost delavcev. Edino na ta način hi sindikat opravil svojo osnovno nalogo. Ljupoo Karašov teiKffi,?51 • • • e Srečanje v Lendavi Stiki, srečanja in povezanost kolektiva je osnovni faktor, ki omogoča uspešno delo. Tega bi se morali zavedati vsi, zlasti še vodstvo kolektiva. V zvezi s tem je vodstvo podjetja organiziralo izlet za priučevalke in izmeno-vodje, ki so v lanskem letu uspešno končali šolanje v naši tovarni. Žal izlet ni uspel v celoti, saj se ga je udeležila le polovica že prej določenih delavcev, kljub vsemu pa je pripomogel k utrjevanju stikov med sodelavci. In ko smo se tiste februarske sobote odpra-viili na dolgo pot v Lendavo, smo si od izleta im srečanja s sodelavci obetali prijetno presenečenje, ki naj bi nam ostalo v trajnem spominu. Dokaj nejevoljni in utrujeni smo nekaj po deseti uri prispeli v Lendavo, v naš obrat, kjer nas je sprejel in pozdravil član izvršnega odbora sindikalne organizacije tov. Stanko Kelenc. Po ogledu proizvodnih oddelkov smo se srečali z našimi nekdanjimi sošolci. Srečanje je bilo toplo in prisrčno, saj se dolgo nismo videli. Med pogovorom so sodelavci in sodelavke začudeno ugotovili, da nas je iz Črnuč malo. Ko smo si ogledali še pisarniške prostore, ki so zelo lepo in udobno urejeni, smo se odpravili v zasebno gostišče, nedaleč od našega obrata. Med tem, ko smo se razvrščali okrog mize v veliki lovski sobi gostišča, si ogledovali slike in lovske trofeje, smo spili nekaj za dobro razpoloženje. Nato nas je pozdravil v imenu odsotnega šefa PE Lendava tov. Bela Vehtersbah (obratovodja nekovin) in nam želel, da bi se na izletu čim bolje počutili. Ob tem je svojim sodelavcem — izmeno-vodjem izročil spričevala o končanem šolanju ter jim zaželel veliko uspeha pri nadaljnjem delu. Zatem je sledila pogostitev, ki so jo pripravili naši so" delavci in je zlepa ne bomo pozabili Ne bo odveč, če povem, da je temu srečanju prisostvovalo sedemnajst sodelavcev iz PE Lendava — osem izme-novodij, tri priučevalke — Draga, Slavica in Darinka, obratovodja montaže, predsednik osnovne sindikalne organizacije tov. Petrovič, predsednik odbora za izrekanje ukrepov tov. Jože Vuk in dva prejšnja (starejša) izmenovodje, tov. Zadravec in tov. Žižek. Od sodelavcev iz Elme Črnuče pa le šest — štiri priučevalke: Gizela, Kati, Anka in Razpis za v novih Objavljen je razpis za pridobitev stanovanjske pravice v novozgrajenih stanovanjih Elme v Črnučah. Vsa novozgrajena stanovanja, ki pripadajo Elmi, bodo najemniška in temeljijo na obveznem plačilu samoprispevka. Samoprispevek se smatra kot posojilo in se bo nekaterim vplačnikom vračal v naslednjih letih v obliki znižane najemnine, nekaterim pa v gotovini. Samoprispevek je obvezen samo za nova stanovanja. Vrednost vseh stanovanj, ki jih je Elma kupila, znaša 3,758.000 ND. Samoprispevek, ki ga bodo bodici stanovalci vplačali, je le majhen del celotne obveznosti Elme do investitorja. Toda ta sredstva so bila tudi načrtovana in bodo v določenem času le olajšala plačilne obveznosti tovarne, kar je bil tudi cilj. Fiksni samoprispevek za stanovanje po I. razpisu je razpisan v razponu od 8.000 ND za garsonjero do 32.000 ND za trosobno stanovanje. Točne številke za vse vrste istanovanj, kakor tudi število in velikost stanovanj so razvidni iz razpisa. Vasilja, ter dva sodelavca — izmeno-vodja Stane in voznik tov. Vidmar ter jaz — skupaj torej štiriindvajset. Po okusnem kosilu ob dobri kapljici in glasbi smo zaplesali din zapeli, se šalili vse do večera, kljub temu, da je zunaj močno deževalo. Zdelo se nam je, kot da smo že stari znanci in ne le sodelavci. Tu in tam sem izrabil kak trenutek za krajši razgovor s sodelavcem iz Lendave. Simpatična priučeval-ka Slavica mi je med drugim povedala, da ji končana šola veliko koristi tako pri samem delu kot poučevanju ter uvajanju novih sodelavk in navezovanju stikov z drugimi delavkami v montaži. Meni tudi, da se dosti lažje znajde pri reševanju raznih problemov in da jo sodelavke zato bolj cenijo. Janez Petrovič se je med pogovorom zanimal za potek dela in problematiko v matičnem podjetju, spretno pa se je izmikal, ko sem želel vedeti, zakaj nihče iz Lendave že nekaj mesecev ne sodeluje pri našem glasilu STIK. Mnenja je, da nihče ni posebno zainteresiran za pisanje, čeprav problemov na področju dela tudi pri njih ne zmanjka, sam pa nima časa za pisanje ali pa ... Zanimalo me je tudi, kako deluje nedavno ustanovljeni odbor za izrekanje ukrepov zaradi kršitev delovnih dolžnosti, kateremu predseduje tov. Jože Vuk. Zaupal mi je, da žal ni sezna-jen s samim načinom dela tega odbora, sicer pa doslej še niso imeli »večjih« primerov kršitve delovnih dolžnosti im discipline. Smatral sem namreč, da bi kolektivu v STIK-u posredoval delo tega odbora, saj je bila podobna želja izražena tudi na enem izmed sestankov uredniškega odbora. Nasprotnega mnenja od tov. Vuka pa je bila njegova namestnica — priučevalka Draga, ki je povedala, da sama pozna nekaj takšnih delavcev, katerih izpadi in kršitve delovne discipline bi odbor moral obravnavati, vendar tega doslej ni jemal dovolj resno! No, veseljačenja je bilo konec, ko smo se okrog 22. ure mor ali posloviti. Lendavski sodelavci so nas pospremili do avtobusa in nam zaželeli srečno pot. Talko se je končal obisk pri naših sodelavcih v Lendavi, s katerimi smo se tako še tesneje povezali. Ignac Erhatič stanovanja stolpičih Gibljivi del (samoprispevka po II. razpisu, ki je razpisan samo za večja stanovanja in je pogojen s tem, da stanuje prosilec v stanovanju Elme, ki ga mora popolnoma izprazniti če si pridobi drugo stanovanje na podlagi tega dela razpisa. Gibljiv pa je v tem smislu, da ima prednost tisti prosilec, ki ponudi več kot drugi (licitacija). Osnovni samoprispevek za ta stanovanja je znatno večji od tistih iz I. skupine, in sicer 33.000 ND in 40.000 ND, odvisno od velikosti stanovanja. Namen drugega razpisa je, da damo nekaterim možnost izboljšanja stanovanjskih razmer, za kar prispevajo znatno večji delež in obenem izpraznijo dosedanje stanovanje za drugega prosilca. Prednost za pridobitev stanovanjske pravice s samoprispevkom za nova stanovanja po razpisu I. bodo imeli prosilci, ki se nahajajo na sedaj veljavni prednostni listi, ki jo je potrdil dne 28. 1. in 2. 2. 1971 odbor za kadrovsko organizacijske zadeve. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevane]' s 3. strani) Drugi po vrstnem redu bodo upoštevani -prosilci, ki stanujejo v stanovanjih Elme in bi stanovanja popotooma izpraznili, če bi si po tem razpisu pridobili drugo primernejše stanovanje. Pogoj za te prosilce je, da je izpraznjeno vsaj enosobno stanovanje s pritiklinami in sanitarijami. Kot zadnji bodo prišli v poštev prosilci, ki niso na prednostni listi in tudi ne stanujejo v stanovanjih Elme. Samske osebe imajo pravico samo dio samskega stanovanja (garsonjere). Zaradi finančnih obveznosti, ki jih ima Elma do investitorja in upoštevajoč časovni -pritok lastnih sredstev smo planirali dotok samoprispevka v času od takrat, ko bo objavljena končna lista koristnikov novih -stanovanj in do najkasneje 31. julija 1972. Z vsemi -koristniki bodo sklenjene ustrezne pogodbe. Odbor za kadrovsko organizacijske zadeve si je pridržal pravico, da regulira želje prosilcev, predvsem tistih. ki bi si radi izboljšali stanovanjske razmere in izpraznili dosedanje stanovanje tako, da dobijo večja stanovanja družine z več člani in obratno. Stanovanja bodo vseljiva proti koncu pomladi 1972. Sredstva, pridobljena s -samoprispevki bodo v celoti porabljena za stanovanjsko gradnjo. Razpisu je priložena tudi vprašalna pola, katero je treba vestno in natančno izpolniti. Celotno besedilo razpisa z vprašalno polo je v zadostnem številu -razmnoženo in ga lahko dobite v kadrovskem oddelku, kamor je treba tudi vrniti izpolnjene vprašalne pole do najkasneje 31. marca 1971. Akcija bo močno posegla v reševanje stanovanjske stiske naših delavcev, zavedamo pa se, da bo ostalo še mnogo nerešenih stanovanjskih problemov. Vendar to, kar bomo rešili sedaj, ni malo, zahvalimo pa se lahko ugodnim okolnostim, da je prišlo do tako močnega -posega v stanovanjsko gradnjo, v tako kratkem času. Dopust je učinkovit, če ga izrabimo za počitek, vezan na spremembo okolja in navad Življenjske navade — način, kako se hranimo, spimo, počivamo, se zabavamo, s čim se ukvarjamo, ko smo prosti — so stvari, ki so v človeku globoko zakoreninjene, zato je spreminjanje načina življenja proces, ki poteka zeto počasi, vendar pa zagotovo, če se le spremeni materialna osnova, ki način življenja pogojuje. Prav tako je s koriščenjem prostega časa — dnevnega, tedenskega, letnega. Pri odraslih ljudeh, kjer vzgoja ni več učinkovita, vpliva na način koriščenja poleg navad okolje, v katerem živimo in ki ga nehote posnemamo, predvsem materialne možnosti: to nam kaže tudi analiza podatkov o koriščenju letnih dopustov v naši tovarni. Zaradi ugodnih pogojev se namreč iz leta v leto veča število naših »letoviščarjev« ne le v počitniškem domu ob morju in gorskem letovišču v Sorici, ampak tudi drugje (glej tabelo I). Morda bodo koga od bralcev zanimali nekateri podatki o letovanju v letu 1972, ki jih tabela ne vsebuje, kot: — Največ članov kolektiva je letovalo po 10, 8 ali 5 dni, povprečno so torej letovanja trajala 8 dni. — Podatki kažejo, to vemo tudi brez podatkov, da sodelavci iz obrata Lendava letujejo zelo redko, izjema so le nekateri mlajši delavci. — Struktura delavcev v tovarni v Črnučah, ki gredo na letovanje, zajema vse kategorije, le da je % udeležbe delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo nekoliko večji. — Pozimi so šle na letovanje družine s šolskimi otroki, ali pa so člani kolektiva poslali na letovanje svoje šoloobvezne otroke. Ta letovanja so bila v povprečju časovno krajša od letovanj poleti. — Največ letovanj je bilo seveda v krajih ob morju. Letovišče na Sorici je bilo zasedeno le v poletnih mesecih, v zimskih šolskih počitnicah ter pred in med novoletnimi in novem-berskimi ter majskimi prazniki. Zelo radi pa gredo člani kolektiva na Sorico čez soboto in nedeljo. Ker menimo, da je dosedanja politika regresiranja letovanja v tovarni dobra, saj pospešuje zdrav način koriščenja dopusta, bomo, kot se je odločil organizacijsko kadrovski odbor, z njo nadaljevali tudi v prihodnje, čeprav se zavedamo, da z njo niso zadovoljni tisti, ki dopust iz različnih razlogov preživijo doma. In ker takih sodelavcev ni malo, predstavlja naša politika kompromis med željami le-teh in spoznanjem, da le namensko koriščena sredstva dosežejo svoj cilj. Tako bomo od skupno 50 milionov starih dinarjev, ki so z gospodarskim planom namenjena za letovanje član-ov -kolektiva v letošnjem letu, polovico sredstev razdelili v obliki dodatka za dopust (včasih smo temu rekli K-15) med vse člane kolektiva, druga polovica pa je namenjena za regrese pri letovanju, torej tistim delavcem, ki bodo dejansko šli letovat. Pri letošnjem regresiranju letovanja je značilno: — da dobijo regres poleg članov kolektiva in upokojencev tudi najožji nezaposleni svojci, s čimer smo želeli omogočiti letovanje družinam,- — da je regres za letovanje izven počitniškega doma v Bašaniji večji od tistega v Bašaniji, s čimer so vsaj delno izenačeni pogoji, saj so cene v drugih letoviščih v glavnem višje od cene v našem počitniškem domu (glej tabelo II). Pri tem moramo vedeti, da v ceno penciona v Bašaniji niso vračunani nekateri stroški, ki jih krije tovarna. Tak ukrep je potreben tudi zato, ker so kapacitete v Bašaniji omejene; — da je regres za letovanje v času, ko nismo navajeni letovati (glej tabelo III), torej pozimi in spomladi, večji od tistega poleti. S tem ukrepom želimo doseči enakomernejšo porazdelitev dopustov preko vsega leta in pospeševati letovanje v času, ko je, kot ugotavljajo strokovnjaki, počitek človeku najbolj potreben. Zaradi boljše obveščenosti navajal sklepe, ki jih je na predlog kadrovsko organizacijske službe sprejel odbor za organizacijsko kadrovske zadeve: 1. Višina dodatka za dopust v letu 1972 je 25.000 din. Pravico do dodatka ima vsak član kolektiva, ki ima pravico do rednega letnega dopusta. Dodatek se izplača delavcu, če gre na letovanje v zimskem času za najmanj 3 dni ali v letnem času za najmanj 5 dni, 2. Regres za letovanje v počitniškem domu tovarne znaša 2.000 S din na dan (za najmanj s dni letovanja). 3. Regres za letovanje izven počitniškega doma, torej tudi v letovišču v Sorici, v času od 1. 6. do 31. 12. znaša 4.000 S din na dan. 4. Regres za letovanje izven počitniškega doma za najmanj 3 dni, v času od 1. 1. do 31. 5. znaša 5.000 S din na dan. Do regresa za letovanje so upravičeni vsi člani kolektiva (in upokojenci), ki imajo pravico do letnega dopusta, njihovi nezaposleni zakonci in otroci ter starši, če nimajo lastnih dohodkov in živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu. Pravico do regresa imajo tudi tisti, ki gredo na preventivno okrevanje. Pregled porabljenih sredstev za letovanje TABELA 1 Z m 3 o cr O) štev. koristnikov £ višina sredstev g-na korist, oz. na l dan v SD £ m sredstva v milij. SD štev. koristnikov višina sredstev g* na korist, oz. na l dan v SD £ M sredstva v milij. SD štev. koristnikov q višina sredstev £ na korist, oz. ^ na l dan v SD S l sredstva v ^ milij. SD 5» 1 Dodatek za dopust 896 25.000 23 992 : 25.000 24.8 1000 25.000 25 Regres za Bašanijo 300 1.500 4.7 423 2.000 6.9 430 2.000 7 Regres za ostala letovanja (tudi Sorica) 236 1.500 2.4 335 2.000 6.1 370 4.000 13. OZ. OZ. 3.000 5.000 SKUPAJ 30.1 37.8 Pregled penzionskih cen turistične agencije Alpe-Adria v letu 1972 TABELA 1 1. 4,- -31. 5 1. 6,—31. 6. 1 7 —31. 8, 1. 10- -15. 12 1. 9,—30. 9 HOTEL PENZION DIN DIN DIN OD DO OD DO OD D< Hotel A - A Kranjska gora 54 61 60 69 67 7 Hotel A - A Radovljica 46 57 50 65 60 7 Penzion »Pri Mlinu« Kr. gora 40 45 45 49 49 5 Penzion A - A Planica 40 45 45 49 49 5 Penzion A - A Soča 37 41 41 45 45 5 Hotel »Bor« Barbat, Rab 46 52 50 58 66 C Depandansa hotela »Bor« 50 72 66 82 77 9 Privalne sobe Barbat, Rab 46 52 57 64 C Hotel A - A Selce 52 57 50 58 60 6 Privatne sobe Selce 57 64 6 Penzion A - A Poreč 58 65 66 7 Privatne sobe Poreč 57 6 Penzion A - A Savudrija 38 49 40 5 Privatne sobe Umag Samo nočnina 20 2 Hotel »Mediteran« Novi grad 57 6 Depandansa hotela »Mediteran« 55 6 Hotel »Korčula« Korčula 55 7 Privatne sobe Korčula 52 6 Hotel »Podgora« Baško polje 75 8 Poč. dom Fiesa 55 6 Cene veljajo za bivanje nad 3 dni. Za otroke od 3—7 let 30 % popusta pri hrani in lastno ležišče. Za otroke do 3 let se plača 50% penzionske cene brez ležišča. TABELA III Pregled koriščenja letnih dopustov v letu 1972: Mesec % koriščenja Januar 4 Februar 2 Marec 2 April 5 Maj 5 Junij 8 Julij 18 Avgust 17 September 10 Oktober 9 November 9 December 11 SKUPAJ: 100 Upravičenci lahko koristijo regres kombinirano (poleti in pozimi), vendar so upravičeni do največ 10-dnevnega regresa v koledarskem letu. Regres se izplača na podlagi potrdila ali računa gostinskega podjetja oziroma turistične organizacije. Da bi članek imel še svoj zaključek, naj rečem le še to: vemo. da morajo sodelavci, ki si gradijo lastne domove, pa tisti, ki morajo poleg službe obdelati še kos zemlje, ostati doma ne le zaradi denarja, temveč tudi zaradi časa, vemo tudi. da si priseljenci v dopustu predvsem želijo dopustov pod rojstno streho, vendar pa moramo vedeti tudi, da bo neprestano »garanje« brez počitka v spremenjenem okolju pustilo posledice našemu zdravju — to pa je, kot pogosto rečemo, nase največje bogastvo! Tistim, ki kljub regresu tovarne za letovanje nimajo dovolj sredstev, bo skušal pomagati sindikat, tistim, ki pa nimajo časa, pa menda, ni pomoči. Marta Klemenc ZAHVALA Sodelavcem v montaži se zahvaljujem za pomoč in izkazano sožalje ob smrti mojega očeta. Ana Sušina ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦ Glasilo STIK izdaja delovna skupnost ELMA — tovarna elektromateriala Ljubljana-Cmuče-Ureja ga uredniški odbor. Izhaja enkrat mesečno. Odgovorni urednik: Jože Tršar telefon 343 271, int. 12 Rokopisov ne vračamo Tisk: Tiskarna PTT, Ljubljana