Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020 COLOR CMYK stran 1 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 29. maja 2020 Letnik LXXIII  št. 42  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Črna kronika Ormož  S streli hoteli doseči, da umakne prijavo zoper delodajalca  Stran 12 Aktualno Podravje  Informacija o avtobusnih voznih redih stane od 0,4 do 1,7 evra  Stran 2 V središču Spodnje Podravje  Z nejasnimi priporočili prelagajo odgovornost na ravnatelje vrtcev  Stran 7 Politika Spodnje Podravje  19 občinam 3,2 mio evrov višje povprečnine  Stran 5 SPORED Pri Črnem Petru Ranko Babić se je naučil vriskati Darja Gajšek Srečna, ko deli pozitivno energijo Miha Deželak Že šestič na dobrodelno pustolovščino po Sloveniji! 28. MAJ 2020 št. 22 Od 29. 5 . do 4. 6. 2020 TV-spored Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 27. junija do 29. avgusta! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Stanko Kozel Ormoška sramota  Divje odlagališče pri lagunah se veča  Stran 3 Vinarji in vinogradniki obupujejo  Kleti so prepolne vina, prodaja stoji  Strani 6 in 7 Kidričevo  Peči v Talumovi livarni ugašajo Število zaposlenih bodo zmanjševali Splet razmer, v katerih se je to pomlad znašla tovarna Talum – nizka borzna cena aluminija, upad naročil za segment avtomobilske industrije in nazadnje še pandemija koronavirusa –, je pripeljal do tega, da se peči v kidričevski livarni ugašajo. Več na strani 3. Podravje Ptuj  Politika svoje prste rine tudi v Dom upokojencev  Stran 5 Aktualno Ptuj  EPK da, a veliko bolj skromno  Stran 2 Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 2 petek  29. maja 20202 Aktualno Odslej bo projekt pripravljala mestna uprava Županja Nuška Gajšek je na seji med drugim povedala, da bodo v prihodnjih dneh opravili razpravo tudi o tem, ali bodo nadaljevali sodelovanje z ekipo, s katero so sodelovali doslej: »Glede na to, da bomo projekte prilagajali realnim možnostim, je uprava tista, ki to ve in bi to lahko naredila. Zagotovo bomo potrebovali tudi kakšno pomoč, a v takšnem obsegu, kot je bil do danes, verjetno ne.« Zdaj bodo očitno ambiciozno zapisane cilje spremenili glede na zmožnosti. Podporo kandidaturi so že pred meseci izrazili tudi drugi župani občin Spodnjega Podravja, ne vedoč, da se po trenutni prijavni knjigi tudi od njih pričakuje delež pogače. Da bi ga bili dejansko pripravljeni prispevati, pa je zelo malo verjetno. Foto: Črtomir Goznik Čeprav se svetniki v osnovi stri- njajo s tem, da gre za projekt, ki bi mestu prinesel veliko, je fi nančna negotovost vnovič vzbudila bo- jazen, da tega v zastavljenem ob- segu ne bo možno realizirati. Tudi zaradi izbruha epidemije. Ptujski mestni svet je o kandida- turi razpravljal tretjič, odprtih vpra- šanj pa glede nedorečenega fi nan- ciranja države in morebitne ude- Ptuj  Svetniki o nadaljevanju kandidature za EPK 2025 Mesto nadaljuje kandidaturo, a ne več tako razkošno Ptujski mestni svet je v ponedeljek sprejel predlog, da se priprava kandidature za Evropsko prestolnico kulture 2025 nadaljuje, a v spremenjenem obsegu. Dejstvo, da je občina pripravljavcem dala proste roke pri pisanju vsebin prijavne knjige, se zdaj – očitno zaradi pomanjkanja sredstev v občinskem proračunu in nedorečene fi nančne konstrukcije tudi na ravni države – spreminja. Ambiciozno spisana lista želja, tako programsko kot investicijsko, se bo morala prilagoditi realnim zmožnostim. Verjetno pa to pomeni tudi konec sodelovanja z Alešem Štegrom in ekipo, ki je doslej delala pripravljala projekt. Foto: ČG Ptuj kandidaturo za EPK 2025 nadaljuje, a očitno prihajajo časi, ko bo z denarjem treba karseda racionalno ravnati. Na vprašanje, zakaj je številka, kjer lahko potniki pridobijo infor- macije o voznih redih in ki je na ve- liko izpostavljena na njihovi spletni strani, plačljiva, odgovora nismo prejeli. Dejali so: »Klicatelj plača za klice iz Telekomovega omrežja le 0,42 evra na klic, ceno za klice iz drugih omrežij določajo drugi operaterji. Številka INFO centra je torej plačljiva, vendar je tarifa klica ena izmed najugodnejših na trgu.« Da je cena klica resnično več kot trikrat nižja kot cena klica na šte- vilko 1991 oziroma klicnega centra Avtobusne postaje Ljubljana, drži. Ta klic namreč stane klicatelje iz Telekomovega omrežja kar 1,7 evra! Klic na Arrivino številko je tudi za skoraj devet centov nižji (iz Telekomovega omrežja) kot na klicno številko 1970, kjer je mogo- če pridobiti informacije o prometu na državnih cestah. Kljub navede- nemu se poraja vprašanje, zakaj je treba potnikom dodatno zaraču- nati tudi ta strošek. Za primerjavo: Slovenske železnice potnikom za- gotavljajo brezplačen dostop do informacij. V Arrivi Slovenija še dodajajo, da so vse relevantne informacije do- segljive preko e-pošte in da so na spletu objavljene tudi stacionarne številke. Navedli pa so še, da je informacije možno pridobiti tudi ustno na prodajnih mestih. Slovenija, Podravje  Plačljivi klici za osnovne prometne informacije Informacija o avtobusnih voznih redih stane od 0,4 do 1,7 evra Minule dni je bila popolnoma zaprta regionalna cesta Majšperk–Poljčane v kraju Pečke zaradi gradnje krožišča. Zaprtje je vplivalo tudi na avtobusni vozni red. Informacijo o spremenjenem voz- nem redu je občina objavila na svoji spletni strani, prav tako prevoznik Arriva Slovenija, a marsikdo ni vešč uporabnik spleta in mu je bližje številka za informacije za potnike, ki pa je plačljiva. Foto: Mojca Vtič Klici na posebne številke, kjer je mogoče dobiti informacije o stanju na državnih cestah, o voznih redih, točnem času, so plačljivi, cena klica pa je odvisna od operaterja. Manj kršitev, ker je pač manj parkirišč ... Na prometne spremembe, ki so bile vpeljane v zadnjih letih, se po izkušnjah Brkiča občani dobro navajajo. Število kršitev v mirujočem prometu je v zadnjem letu celo padlo: »To pa žal ne pomeni, da se je izboljšalo spoštovanje predpisov, pač pa se je ukinilo veliko število parkirnih mest, v Miklošičevi in Slomškovi.« Ptuj  Nov odlok ureja tudi parkiranje Lažje za stanovalce mestnega jedra Po osmih letih je spremenjen Odlok o ureditvi cestnega pro- meta na območju MO Ptuj. Najpomembnejša novost bo olaj- šala življenje stanovalcem mestnega jedra in branjevkam. Mesečni abonma za stanovalce, ki stanujejo na območju modre cone, bo po odloku, ki je bil sprejet v ponedeljek, znašal 15 evrov. Stanovalci in podjetniki, ki svoja vozila parkirajo na pripadajočem zemljišču, še naprej plačujejo 6 evrov obrabnine. Upravičencem izdana dovolilnica za vožnjo, parkiranje ali dostavo v območju za pešce je veljavna dve leti. »Poskrbeli smo za lažje parkiranje stanovalcev mesta, pa tudi za branjevke. Za 15 evrov mesečno bodo prodajalci na tržnici lahko parkirali v modri coni, povsod, kjer bo prosto,« je pojasnil Robert Brkič, vodja medobčinske redarske službe SOU Spodnje Podravje. Foto: ČG Odlok o ureditvi cestnega prometa na območju MO Ptuj olajšuje problem s parkirnimi mesti za stanovalce. Vprašanje pa je, ali bo dovolj prostih mest za obiskovalce. ležbe ostalih spodnjepodravskih občin, na katere pripravljavci tudi računajo, pa je tokrat bilo še več. Zapravili 140.000 evrov; se je neumno umakniti tik pred ciljem? Zgolj za pripravo kandidature je bilo iz ptujskega občinskega pro- računa doslej zapravljenih 139.000 evrov, pripravljavcem pa naj bi po pogodbi morali izplačati še vsaj 30.000 evrov. A ta znesek je le kaplja v morje v primerjavi s tem, koliko denarja bo potrebno, če bodo uspešni. Gre za več milijonov evrov, ki jih bo ptujska občina, kot so poudarjali mnogi, le s težavo za- gotovila. Tudi zato sta bila pripravljena dva predloga; enega je pripravila županja Nuška Gajšek, drugega odbor za splošne zadeve. Županja je svetnikom predlagala, da posto- pek kandidature sicer nadaljujejo, a da se program v prijavni knjigi v drugem krogu izbirnega postop- ka zaradi bistveno spremenjenih okoliščin vsebinsko in fi nančno prilagodi. Ni vprašanje, ali projekt želimo, ampak ali ga zmoremo izpeljati Predlog sveta za splošne za- deve in lokalno samoupravo MO Ptuj pa je predlagal amandma, da občina postopek kandidature zaradi nezmožnosti zagotavljanja sredstev nemudoma ustavi. Eden izmed zagovornikov tega predlo- ga, Milan Klemenc, je pojasnil, da sicer prepoznavajo prednosti, ki bi jih projekt prinesel mestu, a da je preveč negotovosti in infrastruk- turnih projektov, ki bi se jim morali zaradi tega odpovedati: „Ni vpra- šanje, ali projekt želimo, pač pa, ali ga zmoremo izpeljati. Razmišljati je namreč treba tudi o tem, kako ljudem omogočiti normalno živ- ljenje, a tega današnje glasovanje ni pokazalo. Skrbi me, kaj bo čez dve leti, ko bodo spet volitve. Vsi bodo polni besed o gradnji infra- strukture, zdaj pa se je izkazalo, da vsi ne razmišljajo tako.“ Klemenc problem vidi v tem, da mesto nima skoraj šest milijonov evrov, potrebnih za izvedbo. Veliko po- mislekov o potrebnem denarju za nadaljnjo kandidaturo je izrazil tudi Andrej Vindiš, medtem ko je Štefan Čelan ocenil, da bi bil umik tik pred ciljem politična neumnost. Andrej Čuš pa je ugotavljal, da bi lahko bila priprava kandidature ce- nejša, predlagal pa je, da se denar za pripravo »zapravi doma«. Naprej veliko bolj skromno, kot so si nekateri želeli Po dolgi razpravi je večina sve- tnikov sklenila, da tudi zaradi tega, ker so v projekt vložili pre- cej denarja, pripravo kandidature nadaljujejo. Bodo pa prijavno knji- go precej oklestili. Bojan Pahor in Andrej Lazar menita, da je prav to najbolj smiselna pot. „Spet bomo prevetrili, kaj ima- mo v proračunu, kaj dejansko lah- ko namenimo za EPK. Tudi če ne bomo uspeli s kandidaturo, bodo projekti, ki bodo vključeni vanjo, nekako našli svojo časovnico. Upamo, da do leta 2025 ali pa tudi kakšno leto pozneje. Ne bomo pa pisali nečesa, česar ne bomo mogli uresničiti,“ je dejala županja. Še ena sprejeta novost se nanaša na stanovalce, ki imajo dovolilnice za vožnjo v območju za pešce. Ti bodo lahko v času prireditev, ko zaradi zapor nimajo dostopa na svoja parkirišča, brezplačno parkirali v modri coni. Da so dejansko upravičeno do parkiranja na modri coni brez listka, pa bodo dokazovali tako, da bodo na vidno mesto namestili dovolilnice, ki jih imajo za uvoz v peš cono. Po odloku v plačljivi modri coni lahko parkirajo vozila stanovalci s stalnim ali začasnim prebivališčem v območju modre cone in vozila pravnih oseb s sedežem ali enoto na tem območju. Dovolilnico za letno ali mesečno parkiranje so dolžni namestiti na vidno mesto na armaturni plošči. Parkiranje je dovoljeno na celotnem območju plačljive modre cone v centru mesta in je časovno neomejeno. Vloge za izdajo dovolilnic je treba oddati v sprejemni pisarni Mestne občine Ptuj. Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020 COLOR CMYK stran 3 petek  29. maja 2020 3Aktualno »Glede na trenutne okoliščine in zelo realna pričakovanja o poslab- ševanju razmer v prihodnjih pole- tnih in jesenskih mesecih smo, da ohranimo temelje za dolgoročni obstoj, sprejeli odločitev o zniža- nju obsega proizvodnje aluminija v elektrolizi na 50 odstotkov zmo- gljivosti. Obseg bomo znižali do začetka julija. Posledično bomo ukinili proizvodnjo livarskih zlitin v poslovni enoti Livarna in skon- centrirali porabo elektroliznega aluminija za proizvodnjo drogov in rondelic, kjer dosegamo višjo dodano vrednost. Proste kapa- citete v livarni bomo namenili za pripravo materiala za poslovno enoto Rondelice, kjer smo zaradi potreb pakirne industrije za farma- cevtsko, prehrambno in kozme- tično industrijo, tudi v razmerah epidemije koronavirusa, beležili celo rast povpraševanja. Programa ulitkov in izparilnikov bosta, glede na trenutno zaznavo stanja in oce- ne po panogah, na letnem nivoju po obsegu prihodkov padla za 30 odstotkov,« je povedal predsednik uprave Taluma Marko Drobnič. Po- udaril je, da so razmere na trgih, kjer deluje skupina Talum, izredno zahtevne, pandemija koronavirusa jih je še poslabšala. »Borzna cena aluminija LME vztraja na izjemno nizki ravni, pritisk na zniževanje premij se veča, prihaja do zamikov odprem in v avtomobilski panogi tudi že odpovedi naročil. Znižanje povpraševanja čutimo praktično na vseh področjih. V trenutnih razmerah glede na konzervativne napovedi za celotno aluminijsko industrijo ocenjujemo vsaj 25-od- stotni padec prihodkov iz prodaje do konca leta. To dejstvo bo obli- kovalo naše delo in odločitve v prihodnje.« Novega zaposlovanja ne bo, pogodb za določen čas ne bodo podaljševali »Zmanjšani obseg proizvodnje pomeni prilagajanje tudi na kad- rovskem področju, kjer bomo še bolj intenzivno spodbujali interno mobilnost. Sodelavce iz progra- ma livarskih zlitin, ki ga z julijem ukinjamo, bomo prerazporedili v druge poslovne enote, enako smo naredili plan notranjih razpo- reditev za sodelavce iz elektroli- ze. Podporne strokovne službe in storitve ter proizvodne enote tam, kjer je upad naročil, se bodo mo- rale prilagoditi zmanjšanemu ob- segu proizvodnje. Nadomeščanje sodelavcev, ki se bodo upokojili, ni predvideno. Prav tako ni pred- videno podaljševanje pogodb za določen čas. V ospredje prihodnje organizacije prihaja učinkovitost, ne prisotnost,« je pojasnil prvi mož kidričevske tovarne in dodal, da pa je korona v okolje in miselnost vse- eno prinesla nekaj pozitivnega. In sicer to, da delo ponovno postaja vrednota. Kidričevo  Peči v Talumovi livarni ugašajo Število zaposlenih bodo zmanjševali Splet razmer, v katerih se je to pomlad znašla tovarna Talum – nizka borzna cena aluminija, upad naročil za segment avtomobil- ske industrije in nazadnje še pandemija koronavirusa –, je pripeljal do tega, da se peči v kidričevski livarni ugašajo. Foto: ČG V Talumu letos pričakujejo 25-odstotni padec prihodkov od prodaje. Že na daleč so vidni večji kupi najrazličnejših odpadkov, ki so po večini gradbenega izvora, izsto- pajo pa tudi kosovni (raznorazno pohištvo, vzmetnice) in komunalni odpadki. »Gremo se turizma, obuditve ormoških lagun, šolskega turizma, pa jih peljemo mimo kupa odpad- kov,« je na problematiko obsež- nega divjega odlagališča na zadnji seji opozoril tudi svetnik Simeon Marin. Da gre za neodgovorno rav- nanje nekaterih, je poudaril župan Danijel Vrbnjak in nadaljeval, da so smeti odstranjevali že večkrat in čistili za onesnaževalci, a da se te nenehno ponavljajo. Nekateri so očitno lokacijo vzeli za svojo in je postala njihovo odlagališče. »Ljud- je mislijo, da lahko tod navažajo vse, od zelenega odpada do grad- benega materiala itd. Čez teden odpadke odpeljemo, ob koncu tedna se zopet pojavijo. Je pa to naša slika. Lagune so edinstvene v Sloveniji, drugi pa nam sem mno- žično vozijo smeti.« Dogša: »Enemu podjetniku smo dovolili, potem ni bilo konca« Odlagališče se razprostira pre- ko parcele Tovarne sladkorja v likvidaciji. Likvidacijski upravitelj tovarne Jurij Dogša je opozoril, da sami niso pri tem nič krivi, saj niso odložili niti enega odpadka: »Niti en kubični meter odpadkov ni naš, vse so drugi navozili! Začelo se je s tem, da nas je eden izmed lokalnih podjetnikov prosil, da bi tukaj od- ložil nekaj gradbenega materiala. In potem so ljudje kar začeli nava- žati različen gradbeni material. Vo- zijo iz Frankovcev, Loperšic, Šalov- cev, celo nekatera podjetja, ki so v Ormožu izvajale gradbene posege. Nekatere kršitelje smo dobili na licu mesta in klicali na policijo, a so nam dejali, da za to niso pristojni. Tudi opozorilne table, ki smo jih namestili, nič ne pomagajo.« Ko bo svoje odpadke pobral podjetnik, bodo zemljišče ogradili Dogša je ob tem še povedal: »Po zakonu smo mi kot lastnik zemljišča odgovorni za odstrani- tev odpadkov, zato se s tem pod- jetnikom, ki je prvi odložil odpad- ke, poskušamo dogovoriti, da jih odstrani. Čakamo, da to izvede, in ko bo odpadke počistil, bomo ze- mljišče ogradili, saj se drugače ne- zakonitega odlaganja enostavno ne bomo rešili.« Kot je še dejal, ne ve, koliko sme- ti se je nabralo na parceli, ocenjuje pa, da gre za nekaj 100 kubičnih metrov odpadkov. Ormož  Smeti kar na zasebno parcelo namesto na odlagališče Turistična sramota: divje odlagališče pri lagunah se veča Na sramoten prizor velikih kupov odpadkov, ki jim ni videti konca, naletijo sprehajalci in obiskovalci na poti v naravni rezervat Ormoške lagune. Na zemljišču ob cesti je namreč že dlje časa obsežno in vse bolj neobvladljivo divje odlagališče, ki ne miruje, saj ga kljub čiščenju neodgovorneži spet zapolnijo. Foto: MH Kupom odpadkov ob cesti v neposredni bližini edinstvenih ormoških lagun, ki so tudi eden od turističnih potenci- alov te občine, ni videti konca. Pri delu ujeli nekatere kršitelje Kot je povedala občinska inšpektorica Jana Čavničar, se že od lanskega leta intenzivno ukvarjajo z reševanjem problematike nastalega divjega odlagališča, ki je sicer na zasebnem zemljišču. Za spravilo smeti je odgovoren povzročitelj, ki odpadke nezakonito odloži. A tu se seveda zatakne, saj običajno ni znano, kdo jih je odvrgel. Če povzročitelja ni mogoče ugotoviti, je odpadke dolžan pospraviti lastnik zemljišča oziroma tisti, ki ima zemljišče v posesti. Toda povsem po naključju jim je k sreči uspelo odkriti nekaj kršiteljev. Naložili so jim, da odpadke odstranijo. Lastniku zemljišča pa predlagali, naj zemljišče ustrezno zavaruje in nemarnežem prepreči dostop oz. odlaganje. Foto: MH Obsežno divje odlagališče na zemljišču ob cesti, ki vodi proti ormoškim lagunam. Najtežje šele prihaja »Večkrat v zadnjih dveh mesecih sem povedal, da nas najtežje čaka poleti in jeseni. Še vedno menim enako, pravzaprav sem o tem še bolj prepričan. Pred oktobrom ne pričakujem bistvenih sprememb pri obsegu povpraševanja, koronakriza nas bo spremljala vsaj leto, posledice bomo merili v letih. Zato se je treba v podjetju tako hitro, kot nas je korona prizadela, tudi odzvati. Pomembno je, da spodbudimo generiranje povpraševanja na industrijskem nivoju in s tem posledično – z delovnimi mesti in plačami za opravljeno delo, tudi povpraševanje na ravni gospodinjstev,« je prepričan šef kidričevske tovarne, ki daje kruh okoli 1.350 delavcem. Foto: Črtomir Goznik Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič Koristijo pomoč države »Ključno v trenutnem obdobju je, da nismo prenehali razmišljati razvojno. Za naše razvojne in investicijske projekte bomo izkoristili spodbude EU in ukrepe, ki jih prinaša država z novim svežnjem ukrepov za ponovni zagon gospodarstva,« je pogled v prihodnost usmeril Drobnič. Pojasnil je še, da si bodo tudi v prihodnje pomagali z ukrepi države, ki so namenjeni ponovnemu zagonu gospodarstva. »Do konca maja koristimo ukrep začasnega čakanja na delo. Po 1. juniju bomo za zagotavljanje potrebnega obsega proizvodnje kombinirali ukrepe, ki bodo na voljo (skrajšan delovni čas, začasno čakanje na delo). Izkoristili smo že tudi ukrep na področju odloga plačil kreditov, pričakujemo pa še tretji sklop protikorona ukrepov« Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  29. maja 20204 Podravje Starše  Krepko čez milijon evrov za ceste V planu so tri krožišča V občini Starše je dokončana sanacija na dveh odsekih, ki jo fi nancira Direkcija za infrastrukturo. Gre za odseka Rošnja– Starše v dolžini 800 metrov in Starše–Zlatoličje v dolžini 1.270 metrov. Promet pa bo skozi Starše v prihodnje še nap- rej oviran. V kratkem pa bodo začeli dela na glavni cesti skozi Starše. „Ureditev 1.050 metrov dolgega odseka bo obsegala tudi gradnjo treh rondo- jev. Prvi rondo bo stal v začetku naselja v smeri vožnje proti Ptuju pri transformatorju, drugi bo pri trgovini Jager, tretji pa pri OŠ Starše,“ je pojasnil župan Bojan Kirbiš. Ocenjena predračunska vrednost celotne investicije znaša 3,3 milijona evrov, levji delež sredstev pa bo zagoto- vila Direkcija. „Kar 72 % vrednosti bo prispevala Direkcija, 27 % stroškov investicije oziroma 920.000 evrov pa bo fi nancirala občina,“ je dodal Bogdan Rokavec, strokovni sodelavec v občinski upravi. Foto: KG Ormož  Izposoja koles spet mogoča Čakajo na turiste Turistom in obiskovalcem, pa tudi domačinom, je že nekaj časa zopet na voljo izposoja koles, ki so v prostorih Tica v ormoškem gradu. Na voljo je vsega skupaj deset koles, od teh tri na električni pogon. »Izposoja je brezplačna, kolesa si je mogoče izposoditi za nekaj ur ali tudi za kakšen dan, dva, celo tri. S kolesi smo želeli opremiti tudi turi- stične ponudnike, kajti kolesarski turizem ima velik potencial, a je ob ta- kšnem številu to za zdaj nemogoče,« je povedala v. d. direktorice JTKŠ Ormož Andreja Brglez in dodala, da so lani zabeležili več deset izposoj koles. Kolo si je sicer za zdaj mogoče izposoditi samo v času delovanja Tica (med tednom od 8. do 16. ure, ob sobotah od 9. do 16. ure, ob ne- deljah pa do 12. ure, v poletnem času pa bo kolo treba vrniti do 18. ure). Vrniti ga je treba na mesto izposoje. Foto: Pep's wine Izposojo električnih koles po novem ponujajo tudi v vinoteki Pep's wine na Svetinjah. V Podlehniku se nadejajo obno- ve Osnovne šole Podlehnik, stare občinske stavbe in stavbe v med- generacijskem športnem parku v Dežnem pri Podlehniku. Na obmo- čju Vidma so v projekt zajeti Vrtec Videm, podružnični šoli Leskovec in Sela ter stavba Občine Videm. Največji investicijski zalogaj v sklopu tega projekta v Podlehniku je obnova Osnovne šole Podleh- nik, zgrajene pred skoraj pol sto- letja, ki pa je pred desetletjem že doživela korenito prenovo. Sedaj naj bi izvedli dodatno toplotno izolacijo na fasadi telovadnice, dodatno pa naj bi izolirali tudi strop. Predlagana je zamenjava energenta za ogrevanja, in sicer prehod s kurilnega olja na obno- vljiv vir ogrevanja (črpalka zem- lja-voda) ter zamenjava razsvet- ljave. Vrednost del je ocenjena na 210.000 evrov. Izolacija fasade in podstrešja je predvidena tudi za stavbo v medgeneracijskem par- ku, ki je bila zgrajena pred 37 leti. Prav tako naj bi bila prenovljena kotlovnica, ki sedaj temelji na ute- kočinjenem naftnem plinu (UNP). Predvidena je postavitev toplotne črpalke zemlja-voda in prenova razsvetljave. Tretji objekt, ki bo deležen energetske obnove, pa je stara občinska stavba, ki je bila zgrajena pred več kot stoletjem in delno obnovljena leta 2005. Tudi ta objekt bo s projektom deležen prenove kotlovnice, fasade in še stavbnega pohištva. »S projektom bomo pridobili energetsko racionalnejše objek- te,« je občinskim svetnikom dejal župan Sebastian Toplak in dodal: »Mi kot investitor bomo prispevali 10 % vrednosti investicije, zasebni investitor oziroma partner, ki bo izvajal energetsko pogodbeni- štvo, 51 %, 40 % sredstev pa se na- dejamo preko razpisa.« Svetniki so podražitev vrtca potrdili po tem, ko so prisluhnili argumentom ravnateljice osnovne šole in vrtca Jel- ke Svenšek. »Dolgo smo vztrajali pri isti ceni, a ne gre več. Že tako imamo hudo krizo, ne vemo, kako bo z izplači- lom regresov, ker ni denarja. Kolektiv se je v teh letih precej postaral, to pa pomeni, da so se zvišali tudi stroški dela, saj je več napredovanj v višje plačilne razrede in nazive, višji so do- datki za delovno dobo. Že sicer so se plače povišale, pa tudi za živila plača- mo več, zato moramo oblikovati novo ceno, saj sedanja ne pokriva stroškov programa. Kljub temu bo ekonomska Foto: SD Po štirih letih se bo podražil vrtec v Juršincih. Juršinci  S prvim junijem dražji vrtec Dvig cen zaradi višjih stroškov dela Juršinski vrtec se je nazadnje podražil v začetku leta 2016, zdaj pa cene programov že dolgo ne dosegajo več ekonomske cene, zato je bila podražitev nujna. Foto: Mojca Vtič Občina Podlehnik načrtuje energetsko obnovo telovadnice OŠ Podlehnik Podlehnik  Celovita energetska obnova Občina v energetsko obnovo javnih objektov Občina Podlehnik se je s sosednjo občino Videm povezala v projektu energetske prenove sedmih javnih stavb. Vrednost investicije je ocenjena na nekaj manj kot 1,2 milijona evrov. Zaradi izgradnje kanalizacije je v občini kar nekaj odsekov cest, kjer je potrebna rekonstrukcija cestišča. V tem letu bodo uredili štiri take pasove. „Na treh odsekih Zlatoličje–Matjašič v izmeri 350 metrov, Rošnja–Dovečar v dolžini 170 metrov in Loka–Butolen v dolžini 80 me- trov, bomo sočasno uredili odvodnjavanje meteornih voda z dodatnimi muldami oziroma ponikalnicami. Lesene drogove javne razsvetljave bomo zamenjali s kovinskimi in uredili uvoze do občanov in bankine. Vgradila se bo tudi kabelska kanalizacija za ponudnike telekomunika- cijskih storitev,“ je povedal Kirbiš. Vrednost investicije na teh odsekih znaša 265.000 evrov. Na cesti Starše–Trniče pa bodo na novo asfaltirali 300 metrov ces- tišča. Investicija je ocenjena na 93.000 evrov, občina pa bo za ta odsek predvidoma namenila 23.000 evrov, iz naslova 23. člena Zakona o fi nan- ciranju občin pa naj bi pridobili 70.000 evrov. Prvi zasebni ponudnik z izposojo koles Po besedah Brglezove želijo z možnostjo izposoje koles prispevati k večji turistični privlačnosti. Temu so sledili tudi pri Pep's wine. V njiho- vi vinoteki na Svetinjah, kjer sicer združujejo bogato ponudbo prleških vinarjev, od začetka maja kot prvi med lokalnimi zasebnimi ponudniki ponujajo izposojo e-koles. Cena izposoje za tri ure znaša 10 evrov, za pet ur 15 in 30 evrov za cel dan. »Nabavili smo sedem koles, da bomo turistom še bolj približali spoznavanje lepot naših krajev. Glede na to, da gre za bolj gričevnat teren, smo se odločili za električna kolesa,« je deja- la Katja Jurkovič in dodala, da so se s kolesi že zapeljali prvi navdušenci, to so bili domačini. Sedaj samo še čakajo na turiste in odprtje mej ... Foto: Arhiv ŠT Na podstrešju šole nove učilnice Ker je juršinski vrtec že zdaj polno zaseden, po šivih pa poka tudi šola, je župan svetnikom napovedal, da bo občina kmalu naročila idejni projekt za ureditev dveh do treh učilnic z ustreznimi sanitarijami na šolskem podstrešju. Tja bi se potem preselili učenci višjih razredov, nekaj spodnjega šolskega prostora pa bi lahko odstopili potrebam vrtca. Stara in nova cena za juršinski vrtec Stara cena (v EUR) Nova cena (v EUR) Podražitev (v %) Prvo starostno obdobje 426,12 468,73 10 Drugo starostno obdobje 323,03 349,93 8,3 Vir: OŠ Juršinci cena še vedno presegala to povi- šanje, a nam je jasno, da za več kot deset odstotkov cen ne moremo dvigniti,« je dejala Svenškova. Kot je razvidno iz tabele, je doslej zna- šala cena programa za prvo staro- stno obdobje, v katerem so malčki od prvega do tretjega leta starosti, 426 evrov, po novem bo skoraj 469 evrov, za drugo starostno obdob- je, v katerem so otroci do odhoda v šolo, pa je bila cena 323 evrov, po novem pa bo skoraj 350 evrov. To pomeni, da se bodo »jaslice« pod- ražile za 10 odstotkov, preostali od- delki vrtca pa za 8,3 %. Dodaten strošek za starše od 10 do 40 evrov Svetnika Roberta Horvata je za- nimalo, koliko več bodo starši de- jansko plačali vrtca. »Cena na po- ložnici je odvisna od tega, v kateri plačilni razred so starši razporeje- ni,« je pojasnila ravnateljica. »Kot veste, je lestvica oblikovana glede na dohodke in premoženjsko sta- nje družine in ima devet plačilnih razredov. Največ, kar pri nas pla- čajo starši, je 200 evrov, torej bodo tisti po novem plačali približno 20 evrov več, odvisno od tega, ali je njihov otrok v oddelku prvega ali drugega starostnega obdobja.« Da nobeno zviševanje cen ni nik- dar prijetno, še posebej v kriznih časih, je dodal župan Alojz Kaučič. »A v bistvu nimamo druge mož- nosti, še zmeraj pa ostajamo med občinami, ki imajo najcenejše vrtce. Podražitev vrtca bo pravzaprav bolj kot starše, kjer večina plača od 30 do 40 evrov, tudi 10 ali sploh nič, še najbolj prizadelo občinski proračun; ker je, kot rečeno, veliko staršev uvrščenih v najnižji plačilni razred, to razliko do ekonomske cene krijemo iz proračuna. Kar bomo uskladili z rebalansom.« Za podražitev je Svenškova zaprosila že s prvim aprilom, zara- di epidemije covid-19 pa so predlog svetniki obravnavali šele v maju in nove cene odobrili s prvim junijem. Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020 COLOR CMYK stran 5 petek  29. maja 2020 5Politika Slovenija  V DZ o nedeljskem zaprtju trgovin Večina poslancev za zaprtje Državni zbor (DZ) je s 65 glasovi za in 12 proti presodil, da je predlog novele zakona o trgovini, ki predvideva nedeljsko zaprtje trgovin in ga je v obravnavo vložila Levica, primeren za nadaljnjo obravnavo. Slišati pa je bilo mnoge pozive k so- cialnemu dialogu, zato je v nadaljevanju obravnave priča- kovati usklajevanje med socialnimi partnerji. V Levici so v predlogu novele povzeli poziv Sindikata delavcev trgo- vine Slovenije (SDTS), naj trgovine ob nedeljah in na dela proste dni ostanejo zaprte. Kot izjeme bi lahko bile v nedeljo še naprej odprte prodajalne, ki ne merijo več kot 200 m2 in se nahajajo na območju ben- cinskih servisov, letališč, železniških in avtobusnih postaj ter bolnišnic. Cilj je vsem delavcem v trgovinah in v nekaterih povezanih dejav- nostih zagotoviti proste nedelje in proste dneve, ki so po zakonu določeni kot dela prosti dnevi. Anketa, ki jo je skupaj s Centrom za družbene raziskave izvedel SDTS, je pokazala na 98-odstotno podpo- ro nedeljskemu zaprtju trgovin med zaposlenimi v panogi. SMC in SNS proti zaprtju, DeSUS razdeljen Poslanci so v predstavitvi stališč poslanskih skupin večinoma izrazili podporo predlogu. Izjema sta bili SMC in SNS, kjer so nasprotovanje med drugim utemeljili s spoštovanjem ustavno zagotovljene svobo- dne gospodarske pobude. Če se bo izkazalo, da se noveli obeta za- dostna podpora, bi bilo po besedah Janje Sluga (SMC) v nadaljevanju obravnave smiselno razmisliti vsaj o razširitvi izjem, ki jim bo še naprej dovoljeno odprtje. Neenotnega mnenja so tudi v DeSUS, kjer so pod- poro predlogu napovedali trije poslanci, dva pa sta mu jo odrekla. Predlogu je nenaklonjena tudi vlada. Meni, da trenutno zaradi pos- ledic epidemije novega koronavirusa na gospodarstvo, vključno s tr- govinsko dejavnostjo, ni primeren za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru. Opozorila je tudi, da takšnih sprememb ne bi smeli uvajati brez predhodnega socialnega dialoga. Z zaprtjem ob zaposlitev 12.000 trgovcev? Da mora predlog v nadaljevanju obvezno v obravnavo na Ekonom- sko-socialni svet (ESS), je poudarila tudi predsednica Trgovinske zbor- nice Slovenije (TZS) Mariča Lah. Spomnila je, da so argumente, zakaj zakona ne podpirajo, politiki jasno predstavili. Opozorili so na posle- dično zmanjšanje prihodkov v panogi za okoli 10 odstotkov, na izgubo med 12.000 in 13.000 delovnih mest in tudi na nevarnost odliva dela kupne moči v sosednje države, kjer so trgovine ob nedeljah odprte. Foto: M24 Večina županov občin Spodnje- ga Podravja ukrep zvišanja pov- prečnin pozdravlja, nekateri so si- cer mnenja, da bi se moralo v zvezi s fi nanciranjem občin urediti še ka- tero drugo področje. Med drugim vprašanje pokrivanja stroškov de- lovanja vrtcev, ki so eno od večjih fi nančnih bremen za občine. 41 občin v celotni podravski regiji bo v skladu z interventnim zakonom skupno prejelo 11 mili- jonov evrov več denarja. To po- meni skoraj 35 evrov več po glavi občana, kot je bilo predvideno. V proračunu RS za letošnje leto je bilo predvideno izplačevanje povprečnine v znesku 589 evrov po občanu. S kriznim zakonom se je znesek povišal na 624 evrov, velja pa za celotno proračunsko leto 2020. Mestna občina (MO) Ptuj bo tako letos skupno preje- la 740.000 evrov več, kot je bilo predvideno, Ormož blizu pol mili- jona, občini Kidričevo in Videm pa vsaka okoli četrt milijona evrov. Občina Majšperk bo na letni rav- ni prejela dodatnih 180 tisočakov, občini Gorišnica in Markovci vsa- ka po 140.000 in Hajdina doda- tnih 130.000 evrov. Okoli 100.000 evrov dodatnega denarja bodo prejele občine Juršinci, Sv. Tomaž, Cirkulane, Destrnik in Dornava. 90.000 evrov bo znašal dodatni priliv v blagajno občine Podleh- nik. 80.000 evrov je znesek, ki ga bo dodatno prejela središka občina. Žetale bodo prejele doda- tnih 68.000 evrov, Zavrč 65.000, Trnovska vas 57.000 in Sv. Andraž 52.000 evrov. V skladu z napoved- jo vlade je ministrstvo za fi nance občinam sredstva za nazaj, za prve štiri mesece tega leta, že na- kazalo. Spodnje Podravje  Izplačan poračun povprečnine 19 občinam 3,2 milijona evrov Drugi interventni krizni korona zakon je vključeval tudi izplačilo višje povprečnine občinam. Država bo tako za letos vsem 212 slovenskim občinam neposredno nakazala 73 milijonov evrov več denarja, kot je bilo predvideno s sprejetjem državnega proračuna za to leto. Foto: M24 19 občin v Spodnjem Podravju bo v skladu z interventnim zakonom, ki je zvišal znesek izplačila povprečnin, letos prejelo 3,2 milijona evrov več denarja, kot je to predvideval sprejeti državni proračun. Za primerjavo: MO Ljubljana bo prejela dodatnih 8,5 in MO Maribor 3,3 milijona evrov. Toliko o velikosti oziroma majhnosti spodnjepodravske regije. Predvideno izplačilo povprečnine občinam Spodnjega Podravja za leto 2020 Občina Znesek (€) Ptuj 13.235.000 Ormož 8.676.000 Videm 4.247.000 Kidričevo 4.168.000 Majšperk 3.225.000 Markovci 2.559.000 Gorišnica 2.517.000 Hajdina 2.345.000 Cirkulane 1.916.000 Destrnik 1.849.000 Dornava 1.811.000 Juršinci 1.734.000 Sv. Tomaž 1.722.000 Podlehnik 1.592.000 Središče ob Dravi 1.447.000 Žetale 1.214.000 Zavrč 1.159.000 Trnovska vas 1.035.00 Sveti Andraž 931.000 Vir: MJU in MF Direktorica: "Dosedanje sodelovanje s člani sveta je bilo konstruktivno" Da se je vlada odločila za zamenjavo članov sveta zavoda, ki se jim aprila naslednje leto izteče mandat, direktorico Jožico Šemnički preseneča: »Upam, da bodo tudi novi člani kooperativni in bodo upoštevali okoliščine, v katerih delujemo domovi. Dejstvo je, da cena zdravstvene nege ne pokriva stroškov, da je to področje v zadnjem času še dodatno obremenjeno s stroški, da smo med najcenejšimi domovi v Sloveniji. Za svet zavoda je tudi pomembno, da dom deluje strokovno in skladno s predpisi.« Kot poudarja, so skupaj s svetom zavoda realizirali številne ukrepe inšpekcije, ki so se nanašali na ugotovljene nepravilnosti v času prejšnjega vodstva. Pomembno se ji zdi tudi, da so stekle aktivnosti za ureditev novih kapacitet; uredili so ustrezne prostore za oskrbo oseb z demenco v enoti Muretinci, področje posebnega varstva (mlajših od 65 let) skladno s predpisi, v realizaciji je gradnja v enoti Juršinci in v pripravi gradnja nove enote Žabjak. »Upoštevaje navedeno sem mnenja, da svet zavoda in direktorica v tem mandatu delamo dobro,« je sklenila Šemničkijeva. Foto: Črtomir Goznik V ponedeljek, 25. maja, je bil objavljen javni poziv za imenova- nje predstavnikov vlade RS v svet Doma upokojencev Ptuj. Zainte- resirani kandidati morajo vloge v najkasneje 30 dneh oddati na Ministrstvo za delo, družino, so- cialne zadeve in enake možnosti. Teoretično se lahko prijavi kdor- koli, ki izpolnjuje razpisne pogoje. V praksi pa je jasno, da bo seveda ključna strankarska in politična pri- padnost. Politika namreč na ta na- čin obvladuje dogajanje v zavodih in odloča o pomembnih zadevah. Tudi o imenovanjih direktorjev. Glede na spremembo oblasti na dr- žavnem nivoju sprememba članov predstavnikov niti ne preseneča. Država ima v svetu zavoda pet od skupno devetih članov V imenu ustanovitelja so doslej dogajanje v Domu upokojencev Ptuj nadzirali predsednica sveta zavoda Ana Osterman (SD) ter čla- ni Franc Kodela (neodvisni), Mir- ko Vamberger (SD), Milan Feguš (SAB) in Igor Kopše (SMC). Feguš in Kopše sta člana sveta šele nekaj mesecev, nadomestila sta Otona Mlakarja (SMC) in Žarka Markoviča (DeSUS). Oba sta namreč lani od- stopila sama, od tega meseca nap- rej pa je Markovič novi predstavnik države v svetu ptujske bolnišnice. S tokratno spremembo članov sveta Doma upokojencev Ptuj se »razmerje« političnih moči po- membno spreminja. Od skupno devetih kandidatov jih je kar pet imenovala država, dva sta pred- stavnika zaposlenih, po en stano- valcev in občine. Vlada ima torej večino glasov. Cilj menjav: oslabiti moč stranke SD Za poznavalce stanja odločitev o zamenjavi članov sveta, ki jih je imenovala država, niti ni veliko pre- senečenje. Povsem možno je, da SMC svojega predstavnika (Kop- šeta) ne bo spreminjala, ostale štiri pa bodo najbrž nadomestili novi člani iz drugih koalicijskih strank. Neuradno je slišati, da je prvotni cilj zamenjave oslabiti moč, ki naj bi jo v tem zavodu doslej imela stranka SD. Apetiti so veliki. Res ne morejo počakati nekaj mesecev, da se mandati iztečejo? Podobno kot direktorica tudi predsednica sveta zavoda, ki to funkcijo opravlja od aprila 2017, konkretnih in otipljivih razlogov za zamenjavo članov ne vidi: »Sku- paj z vodstvom smo poskrbeli za dobro počutje stanovalcev in zadovoljstvo zaposlenih. Vzdušje je dobro, poskrbeli smo za odpra- vljanje nepravilnosti iz prejšnjega obdobja. Tudi dobro spopadanje z epidemijo kaže na to, da smo us- pešni. Prepričana sem, da razlogov za zamenjavo ni, a je očitno nuja oblasti prevelika. In to tako zelo, da ne morejo počakati niti teh ne- kaj mesecev, da se sedanjim čla- nom izteče mandat.« Vlada je v zadnjih dveh mesecih in pol sicer sprožila postopke za zamenjavo članov sveta v kar 11 zavodih, ki izvajajo institucionalno varstvo. Ptuj  Menjava članov sveta Doma upokojencev Politika zdaj svoje prste rine tudi v Dom upokojencev Po presenetljivo hitri, a ne povsem nepričakovani zamenjavi članov sveta ptu- jske bolnišnice, ki jih je imenovala država, je zdaj na vrsti sprememba član- stva v svetu Doma upokojencev Ptuj. Karte se bodo očitno precej premešale. Ker gre za velik dom in posledično tudi za veliko denarja, si seveda marsikdo želi »oblast« nad njim. Foto: ČG Napovedi se uresničujejo zelo hitro; po zamenjavi članov sveta ptujske bolnišnice, ki jih je imenovala država, je zdaj na vrsti Dom upokojencev. Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 6 petek  29. maja 20206 V središču »Velike težave lahko pričakuje- mo vsaj do jeseni, za stabilizacijo pa bodo trgi potrebovali leto in več, zato so določeni ukrepi dr- žave nujni, kajti moramo obdržati likvidnost pa tudi ustrezno skla- diščiti presežke lanskega letnika, ki bo najbrž v kleteh počakal do nove trgatve,« ocenjuje. Simčič. Da izpada dohodka ne bo mogoče sa- nirati v letu dni, saj bo marsikdo v gostinstvu izgubil službo, se strinja tudi Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije. Veliko vinarjev ni prodalo niti enega litra vina Po podatkih, ki so jih na kme- tijskem ministrstvu prejeli od vinarjev, imajo velike kleti doslej od 30- do 40-odstotni upad pro- daje, tistim vinarjem, ki so odvisni predvsem od prodaje gostinstvu, pa se je prodaja povsem ustavila. »Precejšen upad je zaznati tudi pri izvozu vina. Kmetije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo vina, so s 16. marcem praktično čez noč izgubile doho- dek od prodaje vina v gostinstvu in turizmu, ki vrednostno predstavlja 50 % prodaje, hkrati pa se je obču- tno zmanjšala tudi prodaja vina končnim potrošnikom. Zato je vlada konec aprila spreje- la odlok o fi nančnem nadomestilu zaradi izpada dohodka v proizvo- dnji vina zaradi epidemije covid-19. Finančno nadomestilo se dodeli v obliki pavšalnega nadomestila na hektar vinogradov. Za ta namen je predvidenih 5,07 milijona evrov. Rok za oddajo vlog se je iztekel 15. maja, izplačilo pa je predvideno v prvi polovici junija. V postopku so še tudi nekateri drugi ukrepi, kot je npr. krizna destilacija vina. Slovenija, Podravje  Epidemija močno prizadela sektor vinogradništva in vinarstva Vinarji in vinogradniki obupujejo: kleti poln Zaradi izbruha covida-19 in popolnega zamrtja javnega življenja so tako rekoč strmoglavili gostinstvo, turizem, organizacija prireditev in sejem in vinarji, odvisni od teh panog. Številne kleti so tako še vedno polne vina, saj se je prodaja praktično ustavila, zaradi viškov vina pa je sev vinarji že v začetku krize državo pozvali k sprejetju nujnih ukrepov pomoči. Predsednik Združenja družinskih vinogradnikov-vinarjev Slove v času gospodarske krize, ki je izbruhnila leta 2008. Individualni turizem ali raj brez stranišča Razmere na vinskem trgu močno skrbijo tudi Jožefa Šmigoca, predsednika Vinarske zadruge Haloze: »Marec je mesec, ko običajno začnemo tržiti vina. Letos to ni bilo mogoče, saj se je življenje praktično ustavilo. Zdaj se počasi sicer spet prebuja, a ni videti, da s kakšnim posebnim tempom, tudi prireditev, kot kaže, ne bo. Naša zadruga je združenje, ki trži lastno vino, kleti so ostale polne. Cela veriga ima problem. Kdor je bil vezan na gostinstvo, ni delal nič, v trgovini pa še nekako. Država bo vinarjem, ki tržijo, zdaj dala neko pomoč, a nam je v zadrugi še ni uspelo 'preštudirati', zato je ne morem komentirati. Bo za prvo silo, da nekdo ne bo propadel že takoj v tem trenutku, dolgoročno pa se bomo morali prilagoditi na nove razmere in takšne scenarije, tako način življenja kot delovanje se bosta spremenila.« Pri tem ima v mislih individualni turizem, ki je velika priložnost za Haloze. »O turizmu za posameznike trobim že dvajset let. Če bi ga uspeli zagnati, bi lahko potem 70 do 80 % vsega prodali doma, in to po višjih cenah, kar bi za seboj potegnilo ves ostali razvoj. Zanimanje je, mi pa razen lepih gričev in dobrega vina nimamo česa ponuditi. Namestitev tako rekoč ni, gostiln tudi ne, obiskovalec nima niti kam na stranišče, še smeti ne more odvreči. Kaj nam pomaga ta velik potencial, če mu ne sledimo? Kljub temu eni še vztrajamo na teh haloških bregih, za katere še vedno trmasto verjamemo, da so rajski in bi jih radi še komu pokazali. Kuge pa so zmeraj prisotne, take in drugačne.« Viškom vina bodo najbrž sledile težave z jesenski Vinske kleti so še polne lanskega vina. Foto: SD Jožef Šmigoc Foto: SD Andrej Rebernišek Foto: SD Andrej Polanec Pričakovati je precejšnje težave z jesenskim odkupom grozdja Kot kaže, bo letošnja letina odlična, ugotavlja Andrej Reber- nišek, direktor ptujskega KGZ in sam vinogradnik. »Na žalost pa bo vse ostalo problem, saj ostajajo viški vina, precej verjetne pa bodo tudi težave z jesenskim odkupom grozdja. Kleti so v škripcih, saj sta za nami že dva bogata letnika, tako 2018 kot 2019, lanski celo kljub uni- čujoči toči na Ptujskem, kjer vsaj ni toliko viškov, jih pa je zato več na Radgonskem in Ormoškem. Tudi sicer vsa Evropa zaradi covida-19 beleži viške vina. Vinogradniki nas kličejo, negotovost je prisotna, a trenutno še vsi čakamo, kaj bo. Znašli smo se v nerodni situaciji, ko samo čakamo in ne upamo nič tarnati na glas, saj bi to bila slaba reklama za nas in bi cene samo še padale. Čakamo pa tudi na pomoč, ki jo je obljubila država.« Rebernišek sicer vinogradnikom predlaga, da s pletvijo zreducirajo pridelek in s tem letošnjemu letni- ku dvignejo kakovost. Vinogradniki odvisni od kletarjev Kako je s prodajo vina v ormoški kleti Puklavec Family Wines in ali morda razmišljajo o pocenitvi vin, smo želeli izvedeti od vodje mar- ketinga Sonje Erčulj, ki pa pravi, da smo z vprašanji nekoliko prezgo- dnji. »V naši kleti smo namreč še v fazi podrobne analize, zato še ne moremo podajati izjav, zaključkov oziroma morebitnih odločitev; kaj več bo znanega čez teden ali dva.« Je pa Mitja Herga, glavni enolog in direktor kleti, kmalu po začetku razglasitve epidemije povedal, da naročila sicer niso bila odpoveda- na, da pa jim večje težave pred- stavljajo prevozi. Delo v podjetju so zmanjšali na minimum, z izjemo tistega v vinogradih; delavci v pro- daji in režiji so v veliki meri delali, turistično-gostinske objekte pa so zaprli, kakor tudi klet za obiskoval- ce. Ptujskemu vinogradniku Andre- ju Polancu, ki na Mestnem Vrhu ob- deluje deset hektarjev vinogradov, glavobola ne povzročajo morebi- tni viški vina, saj ga ima doma le za lastno uporabo, ampak bodoči od- kup grozdja. »Skoraj vse grozdje, ki ga pridelam, namreč prodam Ptujski kleti. Težav, ki nastajajo v naši panogi, zato za zdaj še ne ču- tim, sem pa odvisen od tega, v ka- kšnem položaju se bo v teh čudnih časih znašla Ptujska klet, kako bo prebrodila krizo, koliko grozdja bo odkupila in po kakšni ceni.« V Ptujski kleti obljubljajo odkup vseh pogodbenih količin grozdja V Ptujski kleti pozorno sprem- ljajo dogajanja na trgu vina in so v dnevnih stikih s kupci po vsem svetu. »Iščemo rešitve za gromo- zanski izziv, ki je pred vinsko bran- žo tako doma kot v tujini. Kajti če ne bomo znali poiskati skupne poti iz te krize vseh kriz, bodo lahko posledice katastrofalne,« pravi vodja marketinga Vinko Mandl. »V kleti smo skrbno in preudarno minimizirali stroške in se prilaga- jamo novonastali situaciji na trgu. Ponudba je presegala povpraševa- nje že pred pandemijo, karantena jo je samo še pospešeno poglobi- la. Kleti so polne, nova trgatev je vedno bližje, cene vina na trgu že padajo. Odziv države, ki se mora zavedati pomena vinogradništva in vinarstva, ne samo zaradi delov- nih mest, temveč tudi zaradi ohra- njanja naravne krajine, je danes ključen. Če ne bo pravi in dovolj iz- daten, se bomo kmalu soočili z več tisoč tonami grozdja brez kupca, nižanjem odkupnih cen grozdja, opuščanjem vinogradov in propa- dom kleti. Kakšna bo konec avgu- sta realnost glede odkupa grozdja, je še prezgodaj govoriti, lahko pa z gotovostjo jamčimo, da bomo tako kot doslej našim zvestim vi- nogradnikom-kooperantom, ki s kletjo sodelujejo desetletja, tudi v teh težkih časih redno poravnavali svoje obveznosti in tudi letos od- kupili vse pogodbene količine,« ko- operantom Ptujske kleti obljublja Mandl. Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  29. maja 2020 7V središču e vina, prodaja stoji msko-promocijska dejavnost, posledice pa seveda čutijo tudi vinogradniki veda na mestu bojazen, da ga bodo prisiljeni prodajati pod ceno. Zato so enije Aleks Simčič je glede na situacijo celo napovedal hujše posledice kot Foto: ČG im odkupom grozdja. Foto: ČG Vinske velesile kličejo na pomoč Mednarodna organizacija za vinogradništvo in vino IOV s sedežem v Parizu je v svojem zadnjem poročilu napovedala, da bi se lahko letos prihodki vinarjev in distributerjev zmanjšali za polovico. Tri največje proizvajalke vina na svetu: Italija, Francija in Španija so Evropsko unijo že zaprosile za 350 milijonov evrov pomoči, s katero naj bi preprečili propad malih vinogradnikov. Po podatkih IOV je Italija v letu 2019 proizvedla 18 % vse svetovne proizvodnje vina, Francija 16 in Španija 13 %, kar skupaj predstavlja skoraj polovico vse svetovne proizvodnje. V minulih dveh majskih tednih je bilo v igralnicah ptujskega vrt- ca manj kot polovica vpisanih otrok, glede na napovedi staršev naj bi se prvega junija število ma- lih radovednežev povečalo. Na vprašanje, kako bodo zagotavljali prostorske in kadrovske stan- darde, je Vučakova odgovorila. »Ravnatelji vrtcev smo pri pristoj- nih že sedaj spraševali, ali so pri- poročila glede največjega števila otrok v igralnicah le priporočila ali zakonska obveza. Odgovorili so bili spretni, dvoumni in gredo v smeri, da mora ravnatelj sam prevzeti odgovornost za organi- zacijo dela.« To pomeni, da so v Vrtcu Ptuj sklenili, da bodo upoštevali ome- jeno število otrok v tistih oddel- kih, kjer je to mogoče. »Starši so o številu vključenih otrok, torej tudi o tem, da v njihovem oddelku ne bo možno upoštevati nižjega šte- vila otrok, ker nimamo prostor- skih možnosti v enoti, obvešče- ni,« je pojasnila Vučakova. Dnevno bi porabili 170 litrov razkužila Kljub temu v vrtcu skrbijo, da se ohranja distanca med skupi- nami, več pozornosti namenjajo higieni rok, prav tako pa skrbijo za dnevno razkuževanje skupnih prostorov in igrač. Tudi na tem področju pa so morali priporočila prikrojiti »Če bi se strogo držali vsega napisanega, bi v enem dne- vu porabili po 369 zaščitnih mask in rokavic za enkratno uporabo ter 170 litrov razkužila. Prepriča- na pa sem, da kljub prilagojenim priporočilom izvajamo vse oziro- ma najboljše za naše malčke.« Ob tem velja poudariti, da je strošek razkužila v celoti prenesen na vrtce, kar so potrdili tudi na šol- skem ministrstvu, čeprav je bilo sprva vzgojno-izobraževalnim ustanovam zagotovljeno, da ma- ske in razkužila prejmejo v okviru Civilne zaščite. Uradne informacije skope in nezadostne Ogromno stvari pa je še ne- dorečenih oziroma prepuščenih presoji zaposlenih. »Kaj storiti, če otrok zakašlja, če ima povišano telesno temperaturo, kar v vrtcu ni nič nenavadnega? Veliko je di- lem in izzivov, s katerimi se vsa- kodnevno soočamo.« Ob vsem tem pa tudi še ni povsem jasno plačilo oziroma neplačilo vrtca. »Uradne informacije o tem, da so starši oproščeni plačila vrtca za mesec junij, če njihovega otroka ne bo v vrtcu, še nimamo,« je de- jala Vučakova. Je pa znano, da bo odslej rok za plačilo vrtca kar 60 dni. »Bojim se, da nas bo ta ukrep povedel v likvidnostne težave.« A z omenjenim se bodo ukvarjali, če in ko bo do teh težav prišlo. V jeseni en oddelek vrtca manj V novo vrtčevsko leto Vrtca Ptuj bo v jeseni zakorakalo 894 malčkov v 51 oddelkih. »Letos be- ležimo za en oddelek manj vpisa- nih otrok kot lani. V jeseni bomo imeli 912 razpoložljivih mest, ki jih bomo predvidoma zapolnili okto- bra in novembra, nato pa bomo nabirali prijave za novi oddelek.« Največ otrok je iz domače, ptu- jske občine, najvišji delež otrok, vključenih iz okoliških občin, je pa v oddelkih, kjer zagotavljajo tudi popoldansko varstvo. Pediatrinja Iris Zrilić za vrnitev vseh otrok v vrtce (in šole) Ptujska pediatrinja Iris Zrilić meni, da bi se morali v vrtce in šole vrniti vsi otroci. »Kljub 35-letnim izkušnjam še nismo zabeležili tako malo bolnih otrok. Trenutno obravnavamo le malčke, ki so se poškodovali ali so naročeni na redne preglede. Otroci so torej zdravi in potrebujejo družbo sovrstnikov,« je dejala. Beležijo pa povišano število otrok s smrkajočimi noski in razdraženimi očmi. »Letos zaznavamo porast alergij, ampak alergija ni razlog, da bi moral otrok ostati doma.« Če pa otrok kaže druge znake, torej povišano temperaturo, nahod …, pa Zrilićeva svetuje, da naj starši otroka zadržijo doma in pokličejo otrokovega pediatra. Ptuj, Podravje  V ponedeljek ponovno večje število otrok v igralnicah Z nejasnimi priporočili prelagajo odgovornost na ravnatelje vrtcev S 1. junijem vrtci pričakujejo ponovno večje število otrok v igralnicah. Koliko malih noskov bo dejansko prestopilo vrtčevska vrata, v Vrtcu Ptuj še ne vedo, ravnateljica Marija Vučak pa zagotavlja, da bodo sprejeli vse, ki se želijo vrniti pod okrilje vrtca. Foto: Vrtec Ptuj 80-odstotno nadomestilo za starše le še do junija Vlada je na družabnih omrežjih objavila, da bodo starši, ki otrok v juniju ne bodo vključili v vrtec, plačila varstva oproščeni. Na drugi strani pa jim pripada tudi nadomesti- lo, a ne več v višini 80 % plače, kot je to veljalo z Zakonom o interventnih ukrepih. Po 1. juniju je starš upravičen do nadomestila v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, ki določa, da je delavec v primeru višje sile upravičen, da osta- ne doma in prejme polovico plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Ob tem pa bodo morali starši izkazati, zakaj se njihov otrok ne more vključiti v vrtec oziroma zakaj naj bi bili starši upra- vičeni do nadomestila. Foto: Vrtec Ptuj Foto: SD Branko Valenko Tudi zadruga se bo držala pogodb Bližajočih se težav z odkupom letošnjega grozdja kot posledico koronakrize in polnih vinskih kleti lanskega letnika se še kako zaveda prvi mož ptujske kmetijske zadru- ge Branko Valenko. »Prodaja vina je za dobra dva meseca padlo na nulo, zato je jasno, da ne bo lah- ko prodati grozdja. V dani situaciji imajo nekatere naše kleti že teža- ve, država to delno rešuje s pripra- vo ukrepov, v naši zadrugi pa smo dnevno v stiku z vsemi deležniki v verigi: izmenjujemo informacije, se pogovarjamo, a za zdaj ni znanega še nič konkretnega. Kako bo z od- kupom grozdja, kakšne bodo koli- čine in po kakšni ceni, je še v zraku, dejstvo pa je, da imamo pogodbe sklenjene in se jih bomo tudi drža- li.« Valenko še opozarja, da se zgodba z viški vina ni začela s covi- dom-19, ampak je vino v Evropi za- čelo ostajati že takrat, ko so Zdru- žene države Amerike nanj uvedle višje carine in se je prodaja evrop- skega vina na ameriškem tržišču močno zmanjšala, zdaj pa je epide- mija vse skupaj le še potencirala. Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 8 petek  29. maja 20208 Podravje Sv. Andraž  Začetek druge faze projekta Večina še brez javne kanalizacije Dela za drugo fazo ureditve infrastrukture skozi središče Vi- tomarcev, ki bo stala dobrih 125.000 evrov, naj bi se začela še ta mesec in zaključila do konca oktobra. Izvajanje projekta je zaradi fi nančno velikega zalogaja za občino Sve- ti Andraž razdeljeno na dve fazi: prva, ki je potekala od križišča pri ga- silskem domu do gostilne Rola, je že bila izvedena v letu 2018, druga pa se bo nadaljevala od gostilne Rola mimo občinske stavbe proti cerkvi oziroma natančneje do frizerskega salona Duška. Celotna trasa je dolga 335 metrov, zajema pa rekonstrukcijo cevovoda, novogradnjo kanali- zacijskega sistema, na tem območju bo postavljena javna razsvetljava s šestimi ali sedmimi drogovi z varčno LED-razsvetljavo, predvidena pa je tudi izgradnja pločnika. Občina šteje 1.160 prebivalcev, ki živijo v 408 gospodinjstvih, večina med njimi pa nima urejenega priključka na kanalizacijski sistem. Po be- sedah županje Darje Vudler Berlak so bili zaradi onesnaževanja podtal- nice s sanitarnimi odplakami in fekalijami nujni ukrepi zarešitev, kar pa je možno le z nadaljevanjem izgradnje kanalizacijskega sistema. Kljub skrbi za varovanje okolja pa se zavedajo, da omrežja čisto do vseh go- spodinjstev ne bo mogoče pripeljati. Foto: SD Trasa druge faze ureditve infrastrukture skozi središče Vitomarcev bo po- tekala od gostilne Rola do cerkve. Podlehnik  Uspešna čistilna akcija Čistilo 300 udeležencev Občani in občanke Podlehnika so ponovno zavihali rokave, pograbili vreče in orodje ter se lotili čiščenja okolice in cest. »Bila je fantastična akcija,« je dejal predsednik TD Podlehnik Milan Vidovič. Po njegovi oceni se je minulo soboto na 50 lokacijah po občini zbralo okrog 330 ljudi. Razdelili so se v skupinice po 10 ljudi, se opremili z zaš- čitnimi in delovnimi sredstvi ter se lotili dela. »Čistili smo mulde, jarke, ceste, tu in tam odrezali kakšno vejo, ter naravo olajšali odvrženih plas- tenk in pločevink. Udeleženci so bili resnično izjemno delovni,« je dodal. Plačila v denarni obliki ni bilo, je pa bilo zadoščenje, da je okolje čistejše in bolj urejeno. Z videnim in opravljenim je nadvse zadovoljen tudi prvi mož občine Sebastian Toplak. Foto: TD Podlehnik Do državne štipendije so upra- vičeni dijaki in študentje, kjer pov- prečni mesečni dohodek na osebo v družini v preteklem letu pred vložitvijo vloge ni presegal 668,35 evra. Vlogo za pridobitev držav- ne štipendije lahko dijaki oziroma študenti oddajo tudi med letom, štipendija pa upravičencu pripada od prvega dne naslednjega me- seca po vložitvi vloge. Decembra 2019 je bilo prejemnikov državne štipendije 54.302, od tega 33.663 Kot že v preteklem letu je v ob- činskem proračunu za podporo in spodbujanje malega gospodarstva v občini na voljo natanko 80.000 evrov. Na razpis se lahko prijavijo pravne osebe in samostojni podje- tniki, ki imajo sedež podjetja na ob- močju občine. Prav tako pa lahko za sredstva na razpisu kandidirajo podjetja, ki izvajajo investicijo na območju občine ali so investicijo izvedla času od 1. novembra 2019. Postopek za dodelitev pomoči bo predvidoma vodila tričlanska komisija, ki jo bo imenoval župan. Komisija bo pripravila predlog upravičencev do pomoči, ki bo romal do direktorice občinske uprave Mojce Kacjan. Slednja bo v roku 30 dni od dneva oddane vloge odločila o višini odobrenih fi nančnih sredstev. Višina sredstev pa za posameznega prijavitelja ne bo presegla 4.000 evrov. Nepovratna fi nančna sredstva so namenjena sofi nanciranju za pomoč pri samozaposlovanju in odpiranju novih delovnih mest. Do pet let brez plačevanja najemnine Glede na razpisno dokumentaci- jo bo občina za odprtje delovnega mesta prispevala 3.000 evrov. Pri tem mora zaposlitev trajati vsaj dve leti. Dalje bo občina fi nančno podprla tudi socialna podjetja, ki se na razpis lahko prijavijo za po- moč pri kritju stroškov. Sofi nanci- rali bodo stroške, ki nastajajo pri izvedbi pilotnega projekta s pod- ročja socialnega podjetništva, pri nakupu osnovnih sredstev ali pri razvoju novih produktov. Socialna podjetja bodo lahko pridobila do 4.000 evrov. Tista socialna podje- tja, ki delujejo v najetih občinskih prostorih, pa se lahko na podlagi razpisa potegujejo za petletno op- rostitev plačevanja najemnine. Na razpis se lahko prijavijo tudi majhna podjetja za pomoč kritja stroškov za investicije, vendar mora prejemnik pomoči prispevati najmanj 60 % vrednosti investicije. »Investicijski projekti morajo ostati v občini vsaj 5 let, višina nepovra- tnih sredstev pa bo dosegla maksi- malno vrednost 4.000 evrov,« so še zapisali v razpisni dokumentaciji. Foto: KG Starše  Tudi letos podpora malim podjetnikom Finančne injekcije so že na voljo Na občini so sredi maja objavili javni razpis za manjša podjetja. Spodbuditi želijo razvoj malega gospo- darstva in ga s fi nančnimi subvencijami podpreti. Zainteresirani bodo svoj mošnjiček lahko pristavili do 30. oktobra oziroma do porabe sredstev. Foto: FDV Pogoj za pridobitev Zoisove štipendije so med drugim dosežki na tekmovanjih, ki pa zaradi epidemije covid-19 niso bili izvedeni. Na prostojnem ministrstvu so že prilagodili pogoje za pridobitev te štipendije. Slovenija  Prilagojeni pogoji za pridobitev Zoisove štipendije Zoisovih štipendistov vse manj Število Zoisovih štipendistov se je v zadnjih letih več kot prepolovilo, nasprotno pa se povišuje število prejemni- kov državnih štipendij. V sedmih letih se je njihovo število povečalo za več kot 100 odstotkov. dijakov in 17.052 študentov, to je dobrih 32.000 upravičencev več kot leta 2013, ko je državno štipen- dijo prejemalo 22.813 dijakov in štipendij. Pred sedmimi leti je bilo iz proračuna za državne štipendije porabljenih 53 milijonov evrov, lani 70,2 milijona evra. Obseg sredstev za štipendije se torej ni podvojil, čeprav se je število upravičencev povečalo za več kot 100 %. Razlog gre iskati v znižanju štipendij, tako je bila pred sedmimi leti povpreč- na državna štipendija za skoraj 80 evrov višja, kot je bila decembra lani, ko je znašala okrog 115 evrov. Poleg državnih, kadrovskih in še nekaterih drugih štipendij obstaja- jo tudi Zoisove štipendije. Slednje se dodeljujejo, tako je zapisano na strani javnega štipendijskega sklada, kot spodbuda za dosega- nje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, ra- zvojne dejavnosti in umetnosti. In ta spodbuda znaša 122,88 evra za dijaka in 143,36 evra za študenta. V letu 2019 je Zoisovo štipendijo pre- jemalo 5.096 dijakov in študentov, kar pomeni, da je država morala razvezati mošnjiček za 9,5 milijo- na evrov, to je najmanj v zadnjih desetih letih. Največ je za Zoisove štipendije namenila v letu 2010, ko je bilo v Sloveniji rekordnih 13.284 štipendistov, država pa je zanje namenila 31 milijonov evrov. Nato je število prejemnikov t. i. štipen- dije za nadarjene začelo upadati, k čemur je pripomogla sprememba pogojev za pridobitev štipendije (leta 2014), ki je od prejemnikov štipendije zahtevala, da ob preho- du na višjo raven izobraževanja (na primer ob prehodu iz srednje šole na fakulteto) poleg učnega uspeha izkažejo še izjemni dosežek. Pogoji za pridobitev Zoisove štipendije ostajajo tudi letos enaki, treba je doseči določeni učni uspeh in izje- mni dosežek. Ker večina domačih in mednarodnih tekmovanj v tem šolskem oziroma študijskem letu ni bilo izvedenih, so na pristojnem ministrstvu sklenili, da lahko vlaga- telji uveljavljajo izjemni dosežek, ki so ga dosegli v šolskih oz. štu- dijskih letih 2017/2018 in 2018/2019. Na pošto čez zasebno zemljišče Kot je svetnikom na zadnji seji občinskega sveta pojasnil direktor ob- činske uprave Miran Čeh, si želijo urediti tudi deset parkirišč. »Vsi vemo, da nam parkirnih mest zelo primanjkuje. Teh deset bomo gotovo nare- dili, le da še ni jasno, ali bo to mogoče v sklopu ureditve infrastrukture skozi središče Vitomarcev. Spada pa zraven preplastitev parkirišč pred občinsko stavbo, a najbrž samo tistih, katerih lastnica je občina. Je pač tako, da je zemljišče, na katerem so parkirišča, delno v občinski in delno v zasebni lasti; ko gremo na pošto, moramo tako zmeraj čez zasebno zemljišče. Morda se nam bo z lastnikom uspelo dogovoriti in bomo par- kirišča obnovili skupaj.« Vrednost celotne investicije projekta, s katerim se bo uredila najnujnejša infrastruktura skozi središče občine, je ocenje- na na dobrih 222.000 evrov, od česar jih bodo iz občinskega proračuna zagotovili 96.000, preostala sredstva pa so pridobili po 23. členu ZFO, in sicer je dobrih 67.000 nepovratnih, 59.000 pa povratnih sredstev. Druga faza bo predvidoma stala dobrih 125.000 evrov, ki poleg skoraj 25.000 evrov občinskega denarja in 33.600 evrov kredita vključuje še vseh že omenjenih 67.000 evrov nepovratnih sredstev. Po zaključku projekta bo z vodovodnim sistemom upravljalo Komunalno podjetje Ptuj, z javno razsvetljavo in kanalizacijskim sistemom pa andraški režij- ski obrat. Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020 COLOR CMYK stran 9 petek  29. maja 2020 9Podravje Gre za inovativen turistični pro- dukt na tem območju, ki se na- vezuje na povezovanje narave in kulture ter v posebno okolje gra- du prinaša 15 novih namestitev. V sklopu projekta so v obstoječih prostorih, v katerih so že bila izve- dena groba gradbena dela, opre- mili tri apartmaje in tri sobe. Sobe so po pojasnilih občine Kozje so- dobno in stilsko opremljene. Prve nočitve bo možno rezer- virati na spletnih straneh gradu Podsreda po sprostitvi ukrepov zaradi epidemije novega korona- virusa. Na gradu Podsreda so v zad- njem času med drugim tudi na novo prekrili del strehe, zamenjali stavbno pohištvo, uredili dovozno pot in grad prilagodili potrebam invalidov. Na novo je bila urejena tudi osvetlitev, novo podobo je do- bila še črna kuhinja. Skupna vred- nost del je znašala 718.000 evrov, večina denarja je bila iz evropskih sredstev. Obnovili bodo del gradu okoli prvega dvorišča, vključno z vite- ško in poročno dvorano. Projekt je zasnovan v okviru varovanja naravne in kulturne dediščine. Po obnovi bodo v grajskih prostorih postavili trajno prirodoslovno razstavo – uredili bodo interpre- tacijsko-informacijski center ob- močja Natura 2000 – grad Borl. »Upravljavec obnovljenega dela gradu in prirodoslovne zbirke bo Prirodoslovni muzej Slovenije. Obstaja pa možnost, da upravlja- nje gradu prenesemo na občino Cirkulane oziroma na z njene strani ustanovljeni zavod, za kar si prizadevamo že dalj časa,« so povedali na ministrstvu za kulturo. Foto: MZ Na ministrstvu za kulturo so povedali, da bo grad Borl vrata za javnost predvidoma odprl v drugi polovici leta 2021. Cirkulane  Država za obnovo gradu Borl namenja tri milijone evrov Bi lahko grad v prihodnje upravljala občina? Podjetje Kograd Igem na Borlu začenja obnovo dela grajskega poslopja. Dela bo fi nanciralo ministrstvo za kul- turo, vrednost pogodbe je 1,4 milijona evrov, rok za končanje investicije pa konec tega leta. Cirkulane  Začenjajo se prve letošnje obnove cest Modernizirali bodo 2,3 kilometra cest V občini Cirkulane te dni začenjajo modernizacijo treh ce- stnih odsekov: v Brezovcu, Gradiščah in Cirkulanah. Skupna dolžina vseh treh cest, ki bodo dobile novo podobo, je okoli 2,3 km. Dela bodo predvidoma končana do konca avgusta. Najdaljši, 1,7 kilometra dolg odsek bodo obnavljali v Brezovcu, na relaciji Dolane–ADK–Meglošak. Vrednost del je 170.000 evrov, dela bo izvajalo podjetje Asfalti Ptuj. Cesto bodo preplastili in utrdili brežine. Stabilizacijo brežin bo izvedlo podjetje Geodrill, pogodbena vrednost del je 57.000 evrov. Cestno podjetje Asfalti bo poskrbelo tudi za moder- nizacijo 780 metrov ceste v Gradiščah, na odseku Maroh–Vegan–Šmid. Vrednost del je 96.000 evrov. Poleg dveh že omenjenih daljših odse- kov bodo v sklopu te etape del na cestni infrastrukturi modernizirali še 100-metrski odsek ceste v Cirkulanah. Dela na cestni infrastrukturi se bodo fi nancirala tudi z državnimi sredstvi, ki jih lokalna skupnost prej- me po 23. členu Zakona o fi nanciranju občin. Županja Antonija Žumbar je ob sklenitvi pogodb z obema izbranima izvajalcema poudarila, da pričakuje kakovostno izvedbo del. „Res si srč- no želim, da delamo z roko v roki. Če se na gradbišču pojavijo kakšne težave ali ovire, pričakujem, da smo o tem pravočasno obveščeni in se poišče najugodnejša rešitev. Ne želim slabe volje ne na eni in ne na dru- gi strani. Zavedam se, da pri vsakem delu nastanejo težave, brez tega ne gre. Ne moremo pričakovati, da bo vse gladko teklo. A se nadeja- mo, da se bodo morebitne ovire odpravljale takoj. Pričakujem tekočo in redno komunikacijo ter dobro opravljeno delo. Imenovali smo grad- beni odbor, ki bo spremljal potek investicij. Zelo cenim, da ko izvajalec med delom naleti na težave, že razmišlja o možni rešitvi. Res prosim za konstruktivno sodelovanje. Ne želim, da se gradbišče odpre in potem dela stojijo. Naj se dela začnejo, izvedejo in končajo. Če je gradbišče nekaj tednov prazno, to vzbuja tudi slabo voljo pri občanih. Vsi skupaj bomo zadovoljni, če bodo dela tekla kontinuirano. Tako boste olajšali delo sebi in nam. Prosim za konstruktivno sodelovanje in kakovostno izvedbo del. Ko sem kandidirala na lokalnih volitvah, je bilo med občani slišati največ kritik in pripomb prav na račun nekakovostne izvedbe del na cestni infrastrukturi. Zato res pričakujem, da bomo to, kar smo na- ročili in plačali, tudi dobili. Nismo naročili mercedesa, ker zanj nimamo denarja. Fičota ne želimo! Smo pa naročili opla in pričakujemo, da ga bomo dobili.“ Foto: MZ Pogodbo z izvajalcema je cirkulanska županja sklenila 19. maja. Z leve: direktor podjetja Geodrill Miran Juvan, županja Antonija Žumbar in di- rektor družbe Asfalti Ptuj Saša Tomić. Podravje  Projekt Life za ohranitev Nature Našli ogroženo vrsto hrošča brazdarja V okviru projekta Life za okrepljeno upravljanje Nature 2000 na območju Štajerske poteka pregled porečja Drave, ki bo os- nova za določanje ukrepov na vodah. V območju Nature 2000 Boč-Haloze-Donačka gora so na petih novih mestih našli hrošča brazdarja, ki velja za ogroženo vrsto. V območju Na- ture 2000 Volčeke pa so na več mestih našli donavske potočne piškurje in potrdili njihovo razmnoževanje drstitev. Sicer pa so v okviru posebne raziskave partnerji projekta Life izvedli tudi anketo, v kateri je kar 80 % od 1007 vprašanih odgovorilo, da bi bili ponosni, če bi živeli v območju Natura 2000. Večina je odgovorila, da bi bila za varovanje tega območja pripravljena prilagoditi svoje delovanje. Gnojenje bi bilo pripravljenih prilagoditi 86 % vprašanih, odstraniti tuje- rodno vrsto 84 %, prilagoditi košnjo travnika 79 %, ograjo za varovanje pred divjimi živalmi pa bi bilo pripravljenih postaviti 78 % vprašanih. Foto: Wikpedia Slovenija  Občina Kozje ponuja nočitve na gradu Podsreda Kmalu turisti v graščakovih posteljah Odprtje novih grajskih apartmajev in sob, katerih vrednost je ocenjena na 192.000 evrov, je načrtovano za 25. junij. Foto: MZ Občina bi grad upravljala, če bi država fi nančno pomagala Županja občine Cirkulane An- tonija Žumbar je na vrženo žogi- co kulturnega ministrstva, da bi lokalna skupnost lahko prevzela upravljanje gradu, odgovorila: »V Cirkulanah smo zelo veseli pred- videnih začetnih obnovitvenih del gradu. Vsekakor imamo v občini veliko idej in tudi znanja, vendar se, kot povsod, zatakne pri denar- ju. Naš proračun znaša dobrih 2,1 milijona evrov, od katerih jih za nujne investicije namenjamo okoli 15 %. Glede na višino stroškov de- lovanja zavoda se zavedam, da jih občina sama ni zmožna kriti, kaj šele v nadaljevanju vlagati v grad. Menim, da bi bil predlog, da občina prevzame upravljanje, ob pomoči pristojnega ministrstva najboljša ureditev, ki smo jo zmožni uresni- čiti.« Na Borlu dve gradbišči, država napoveduje dodatna vlaganja S pričetkom obnove dela graj- skega poslopja bosta tako na borlski vzpetini nad Dravo odprti dve gradbišči: prvo na brežini pod gradom in grajski terasi, drugo na poslopju gradu. Kot smo že poro- čali, so se sanacijska dela na brežini podražila in tudi časovno zamakni- la do jeseni. Vrednost projekta je 1,6 milijona evrov. Na DRSI, ki vodi projekt, so napovedali še dodatno sanacijo brežine in končanje del na grajski terasi. Oboje bodo izvedli v okviru novih javnih naročil. Za arheologijo blizu 400 tisočakov Še vedno ostaja odprto vpraša- nje nadaljnje ureditve grajske te- rase, pod katero se po najnovejših arheoloških odkritjih skriva nepre- cenljiva zgodovinska vrednost. Na kulturnem ministrstvu so povedali, da bodo sanacijo fi nancirali z inte- gralnimi sredstvi iz državnega pro- računa. Zaradi spremenjenih okoli- ščin se na novo izdeluje projektna dokumentacija. Kakšna bo končna vrednost obnove terase in zidov nekdanjega palacija, trenutno še ni znano. Ministrstvo za kulturo bo samo za arheološke predvidoma name- nilo okoli 388.000 evrov. 279 ti- sočakov je predvidenih po skupni pogodbi z DRSI (to je vključeno v znesek 1,6 milijona evrov, vse skupaj brežina in terasa). Iz tega budžeta so doslej porabili 150.000 evrov. Ministrstvo za kulturo del arheoloških raziskav fi nancira še vzporedno (neposredno), in sicer v znesku 108.000 evrov. »Od tega je bilo za arheološke raziskave v letu 2019 izplačanih 88.000 evrov, vrednost preostalih 20.000 evrov za poterensko obdelavo gradiva bomo izplačali v letu 2021.« Borl bo za življenje potreboval kaj več od statične razstave V Društvu za oživitev gradu Borl, ki ga vodi predsednica Sonja Golc, obnovo in napovedana nadaljnja dela pozdravljajo. »Bili smo zelo veseli, ko so se proti koncu leta 2018 pod grajsko skalo začela pripravljalna dela za njeno sanacijo. Ko pa so v začetku leta 2019 začele prihajati v drobcih novičke o najdbah in njihovi starosti, smo bili tega še bolj veseli, saj le-te postavljajo Borl na zemljevid Slovenije v povsem novi luči. Želimo si, da bi bila sanacija skale, predvsem pa starih grajskih zidov s teraso, čim prej končana, in to na način, da bi bilo pod določenimi pogoji te stare zidove možno tudi videti,« je pojasnila Golčeva in med drugim poudarila: »Delna obnova gradu, za katero smo si v društvu prizadevali leta in leta, pomeni upanje na novo življenje Borla, pomeni skorajšnje odprtje obnovljenega dela gradu po desetih letih popolne nedostopnosti. Ne glede na vsebine, ki jih obnova prinaša, pa si želimo, da bi imela Ministrstvo za kulturo in bodoči upravljavec obnovljenega dela gradu posluh za lokalne iniciative. Samo statična razstava Borlu ne bo prinesla življenja. Na gradu morajo potekati koncerti, prireditve, tako na dvorišču kot v viteški dvorani, pa tudi poroke in drugi dogodki. Vse to bo prineslo na Borl življenje, ki si ga vsi želimo. V preteklosti so imele take prireditve velik obisk in ljubitelji Borla od blizu in daleč nestrpno pričakujemo, da se grajska vrata odpro in da lahko ponovno pridemo na dogodke.« Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 10 Na slovenskih njivah že škropijo roboti, nadzorujejo jih letalniki, traktorji pa vozijo, kot jih usmer- jajo navigacijski sistemi. In to je nujna prihodnost, ki pomeni tudi lažjo, cenejšo in boljšo pridelavo. Proces digitalizacije sicer traja nekaj časa, tehnologijo so začeli uporabljati na večjih površinah, bodisi posestva bodisi posa- mezniki, Miran Lakota s katedre za biosistemsko inženirstvo pa bo tem poudarja, da je pomembno to, kar imamo tukaj. Danes imamo v poljedelstvu na- prave za uravnavanje gibanja stroja, v Sloveniji imamo v ta na- men celo dve omrežji, in čudovito pripravljeno infrastrukturo, tako da je nove tehnologije mogoče uvesti z majhnimi stroški. Nadgradnja namreč stane med 10.000 do 15.000 evri, kar pri sodobnih traktorjih ni več kakšen poseben dodatek k ceni. V državi imamo ta hip vsaj 30 traktorjev, ki uporabljajo sistem za uravna- vanje, najdlje pa so razviti molzni roboti, ki jih tudi že uporabljajo. Pri trajnih nasadih razvijajo siste- me avtonomne navigacije robo- tov, ki bodo škropili brez človeške posadke. Uspešni so bili tudi letošnji po- skusi z letalniki, s katerimi so pokazali, kje v Sloveniji jih je mo- goče uporabiti, imamo pa tudi servis, ki svetuje uporabniku. Ker so površine v Sloveniji majhne in razdrobljene, je v takih razmerah treba vse postopke op- raviti še bolj skrbno, da je poslov- ni rezultat pozitiven in omogoča preživetje ter hkrati zagotavlja določeno stopnjo samooskrbe s hrano. »Orodja, ki smo jih predstavi- li, dokazano prispevajo k temu,« je zatrdil Lakota, Sergej Kranjc iz podjetja Termodron pa je prak- tično prikazal koristi letalnikov, s katerimi je mogoče prihraniti stroške in hitreje odkrivati na pri- mer bolezni in škodljivce. Uvedba sodobnih tehnologij je primerna tudi za male kmete, saj jim omogočajo večji donos, manj uporabe materiala, boljše doku- mentiranje in manjše obremenje- vanje okolja, priporočljivo pa je, da se pri tem povežejo. »Bil sem fasciniran, da s temi teh- nologijami nekatere kmetije že živijo, in to je pravi korak v smer digitalizacije, optimizacije in vseh novih tehnologij, ki so na razpola- go, najbolj ključen pri tem pa je paket: ob pravem času pravi ljud- je, s pravimi idejami in rešitvami in seveda s pravo tehnologijo,« pa je bil ob tem jasen predsednik Zveze slovenske podeželske mla- dine Rok Damijan. Ob tem upa, da bodo novosti sprejeli tudi sta- rejši in si tako olajšali delo ter prihranili. Sicer je odvisno od posamezni- ka, kdaj in v kolikšni meri se bo odločil za uporabo sodobnih teh- nologij. A tisti z izkušnjami pravi- jo, da se je preprosto »treba vreči v vodo in zaplavati«. Sami so namreč zadovoljni z odločitvijo zaradi ugodnih poslovnih rezulta- tov, predvsem pa zaradi prihran- kov. Rob trate je zelo pomemben sestavni del zelene preproge ob hiši. Največkrat ni fizično omejen, ampak se ruša pač ne- kako konča. Tak rob sčasoma postane neraven, pogreznjen ali celo dvignjen; marsikje se trata umakne trajnicam ali niz- ko rastočim vejam grmov, ki si- lijo v trato; površina trate okoli debel se dviguje zaradi vse de- belejših korenin in drugih oko- liščin. Nikjer ne piše, da moramo rob trate zaključiti s fizično prepre- ko, vendar to olajša njeno nego. Kdor želi imeti trajno urejen rob trate, bo izbral katerega izmed naslednjih načinov obrobljanja trate. Kovinski in PVC-robniki Različni ponudniki priporočajo celo paleto robnikov: kovinske v obliki trdnih ali gibljivih trakov, ki jih vkopljemo v tla; PVC-rob- nike, ki imajo enake značilnosti kot kovinski, a manjšo težo. Vsi robniki omogočajo, da jih zakop- ljemo v tla tako globoko, da je gornji rob poravnan s površino trate oz. gredice ali pa jih pusti- mo za centimeter ali dva nad ni- vojem tal. Najpreprostejši robniki so prav- zaprav le pocinkani kovinski trakovi z zapognjenim gornjim robom. Zelo pestra je ponud- ba izpopolnjenih robnikov, alu- minijastih ali iz drugih kovin, ki z obliko pravokotnega profila omogočajo trajno in trdno pri- trditev v tla. Postavitev omo- gočajo tudi vogalniki in spojni elementi. Seveda so robniki raz- lično visoki; z njimi lahko robi- mo krivine oziroma kakršnekoli nepravilno oblikovane trate oz. gredice. Obstajajo celo robniki, kombinirani s kovinskimi cevmi, v katere lahko skrijemo kable ali cevi za zalivanje trate. Manjše, nepravilno oblikovane gredice, ki jih morda obroblja- jo ozke poti, bomo najlažje ob- robili z robniki iz umetne snovi. Ti so lahko vseh mogočih višin in celo vrtu prijaznih barv (ne le črni, temveč tudi zeleni, rjavi in sivkasti). Palisade in zidci Kadar trata meji na gredico, ne- koliko dvignjeno nad travnato površino, pa bomo morda raje izbrali viden robnik, pravzaprav mini ograjico ali zidec. Domači mojstri bodo brez težav nažagali količke, jih ošilili in zabili v vrsto. Manj spretni bodo v najbližjem vrtnem centru kupili takšno mini palisado in jo brez truda vgradi- li med gredico in trato. Kdor ne zaupa lesu, lahko seže po ograji- ci iz umetne snovi, prav tako raz- ličnih dimenzij in barv. Ljubitelji trdnih gradenj se lah- ko odločijo za zidec, ki bo za- nesljivo zadrževal prst gredice nad robom trate in prepreče- val razraščanje korenin vsiljivih rastlin. Za gradnike takšnega ro- ba lahko lastnik vrta izbira med betonskimi, kamnitimi ali kera- mičnimi elementi vseh mogočih oblik in barv. Na ravnem lažje kot na bregu Malce težav bo povzročal vrt, urejen na močno nagnjenem zemljišču. Tam seveda ravnih, trdnih kovinskih robnikov ne bo- mo mogli vgraditi. Morda si bo- mo lahko deloma pomagali s takšnimi PVC robniki, ki so gib- ljivi. Tudi palisada oz. ograjica iz količkov bo razmejila krajše raz- dalje. Rob, zgrajen iz betonskih ali kamnitih elementov, bo neko- liko zahtevnejši projekt, saj mo- ramo pri gradnji doseči, da med elementi ni razmika. Pri razgiba- nem terenu je postavitev takšne- ga zidca naloga za spretnejše oziroma bolj izkušene roke. Karkoli bomo izbrali – naš cilj ostaja enak: rob trate mora biti raven in cvetoče rastlinje mora ostati nepoškodovano! petek  29. maja 202010 Pametno kmetijstvo je tu, uporabljajmo ga Kako zarobiti trato na okrasnem vrtu Fo to : D re am st im e/ M 24 Fo to : M 24 Fo to : D re am st im e/ M 24 Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 11 petek  29. maja 2020 11 Več kot polovica vode za njive in vrtove Nakup traktorja za vsako kme- tijo predstavlja eno večjih in pomembnejših investicij, saj bomo z njim vrsto let opravlja- li vsa pomembnejša opravila na kmetiji, zato je treba ob na- kupu traktorja dobro razmisliti, za kakšna dela ga bomo potre- bovali, in izbrati takšnega, da bo maksimalno izkoriščen in da bo v vseh delovnih pogojih deloval optimalno. Sodobni traktorji so vedno hi- trejši, zmogljivejši, varnejši, eko- loško prijaznejši in varčni, saj so pogonska goriva izboljšana, eko- loški standardi pa višji. Delo s traktorji je postalo mehkejše in udobnejše, podobno je s presta- vljanjem menjalniških ročic. Tudi za varnost je v zadnjem času ved- no bolje poskrbljeno, saj je zaradi večje uporabe stekel preglednost boljša, varnejše delo pa omogo- čajo tudi zavorni sistemi, ki poskr- bijo za zaviranje traktorja in težjih priključkov, ki jih traktorji vlečejo. Ob nakupu traktorja je treba paziti na us- trezno moč in opremo Milan Munda iz Avtocentra Or- mož pojasni, da je ob nakupu traktorja zelo pomembno, da iz- beremo ustrezno moč: ''Za trak- tor je idealno, da večino časa dela v območju 70–80 % maksi- malne moči, kar uporabniku za- gotavlja optimalno porabo goriva in olja ter obrabo gum, obenem pa zagotavlja dolgo življenjsko dobo traktorja. Prav tako je po- membno, da ima traktor ustrezno opremo, kar pomeni hidravlič- no črpalko, kapaciteto hidravlike, menjalnik, ergonomijo v kabini in ustrezne pnevmatike. Dodatna oprema seveda pomembno vpli- va na končno ceno, a obenem še bolj vpliva na uporabnost in izkoriščenost traktorja. Zato pri svetovanju glede izbire primer- nega traktorja želimo, da nam kupec poda čim več informacij, s kakšnim traktorjem in priključ- kom dela trenutno ter kaj ima v načrtih za v prihodnje. Kmetje, ki imajo manjše do srednje veli- ke kmetije, običajno posegajo po traktorjih do 120 konjskih moči, glede opreme pa je njihov izbor zelo različen – od čisto osnovnih do tistih z več opreme.'' Po drugi strani pa po njegovih besedah večji kmetje posegajo po večjih traktorjih, ki imajo že v osnovi več opreme – to običaj- no še nadgradijo glede na indivi- dualne potrebe in želje. Trenutno Danes brez sodobnega traktorja ni uspešne kmetije Da je to dejansko možno opravi- ti v enem prehodu, je treba imeti združena orodja in priključke; ker so ti konstrukcijsko težji in večji, pa je nujno imeti tudi močnejši traktor, z vsaj 120 konjskih mo- či in več. Za nasade primernejši kompaktni in okretnejši traktorji ''V trajnih nasadih, sadovnja- kih, vinogradih in hmelju pride- jo v poštev kompaktni, okretni in pregledni traktorji. To so tu- di dejavnosti, kjer je zelo pogo- sta uporaba pesticidov, zato je treba dati velik poudarek vozni- kovemu okolju, predvsem pri ra- zvoju kabin. Filtracija zraka je pri sodobnejših traktorjih izvedena z dvojnimi filtri, klasičnimi za praš- ne delce (kat. 2) in specialnimi za pesticide (kat. 4). Izbiro filtracije zraka v kabini enostavno opravi upravljavec s stikalom glede na vrsto opravila,'' dodaja Munda in poudarja, kako zelo pomembno je, da se ob nakupu traktorja in kmetijske mehanizacije nasploh odločimo za prodajalca, ki nudi kompletno storitev – prodajo in poprodajo (servis, nadomestne dele, garancijo, po možnosti tu- di delo na terenu). Vsekakor je pomembno, da vzdrževalna dela na traktorju opravijo serviserji na pooblaščenem servisu, da upo- števamo predpisane servisne in- tervale ter da so materiali, kot so olja in filtri, ustrezni. Le tako bo mogoče traktor uporabljati dolgo in varno. Povpraševanja po novih traktorjih ni V času epidemije se je po bese- dah Milana Munde povpraše- vanje po traktorjih in kmetijskih priključkih močno zmanjšalo ozi- roma ga skorajda ni: ''Spomla- danski meseci so tradicionalno najboljši, kar se tiče prodaje kme- tijske mehanizacije, v tem ča- su smo v preteklih letih ustvarili skoraj polovico letne realizacije. Trenutno je povpraševanje le po manjših priključkih. Situacija v kmetijstvu je vse prej kot rožnata. Cene pridelkov in živine so padle in prav iz tega razloga se potenci- alni kupci ne odločajo za nakup, saj je prihodnost zelo negotova, še posebej, če bo jeseni drugi val epidemije, kot napovedujejo stro- kovnjaki,'' pojasnjuje Munda. Financiranje ob nakupu traktor- ja ali druge kmetijske mehaniza- cije je sicer mogoče urediti tudi pri samem prodajalcu. Kredite na bankah si kmetje običajno uredi- jo na svojih bankah, kjer so komi- tenti, vendar je kredit vedno težje dobiti. ''Druga varianta je financi- ranje preko leasing hiš, ki so bolj fleksibilne, leasinge pa običajno kupcem uredimo kar prodajalci, saj imamo tudi programe za in- formativne izračune, zaključuje Milan Munda iz podjetja Avtoce- nter Ormož. je kar nekaj povpraševanja po satelitski navigaciji. Traktorji so z njo lahko že tovarniško opre- mljeni, možna pa je tudi vgradnja po naročilu kupca z vgrajeno predpripravo v krmilnem siste- mu, ki ob naknadni nadgradnji omogoča samodejno krmiljenje. ''Natančnost si glede na namen uporabe uporabnik izbira kasne- je. Za obdelavo tal je natančnost okrog 25 centimetrov, za setev tudi do 2,5 cm. V praksi to pome- ni maksimalen izkoristek traktorja in priključka, saj ne prihaja do ne- potrebnih prekrivanj prehodov pri obdelavi tal, trošenju mineralnih gnojil in nanašanja pesticidov,'' pojasni Milan Munda. V zadnjem času je zaradi pod- nebnih sprememb, predvsem pa zaradi zmanjševanja stroškov, za- znati trend prehoda iz tradicional- ne, konvencionalne obdelave v minimalno obdelavo. Gre za teh- nologijo, pri kateri je treba rastlin- ske ostanke zdrobiti in jih vdelati do globine okrog 15 centimetrov, zrahljati zemljo in pripraviti setve- ni sloj – vse v enem prehodu. V Avtocentru Ormož ponujajo kompleten program traktorjev New Holland in Steyr, za ti dve znamki so tudi pooblaščeni ser- viser, zanju zagotavljajo servis in nadomestne dele. Od priključ- kov zastopajo in prodajajo predvsem slovenske proizvajalce SIP, Tajfun, INO Brežice, Gorenc, uredijo pa tudi dobavo preo- stalih znamk, glede na želje stranke. Fo to : K G Z Pt uj Namakana zemljišča v Sloveniji po vrstah zemljišč v letih 2018 in 2019 2018 (v ha) 2019 (v ha) Njive in vrtovi 2028 2018 Sadovnjaki, oljčniki, drevesnice 430 541 Zasneževanje smučišč 280 236 Drugo 365 270 Rastlinjaki, vinogradi in trajni travniki 57 54 Skupaj 3160 3119 Vir: Surs Po statističnih podatkih smo leta 2019 v Sloveniji za nama- kanje porabili 3,2 milijona ku- bičnih metrov vode, kar je nekaj več kot v letu 2018. Večina vode za namakanje je prišla iz zbiralnikov, kar prikazuje tudi priložena grafična tabela, po- leg tega so enajst odstotkov vode za namakanje pridobili iz podtal- nice, deset odstotkov iz tekočih voda, šest odstotkov pa iz javne- ga vodovoda. Kot je razvidno iz druge tabele, je bilo lani namaka- nih 3.119 hektarjev zemljišč, kar je malo manj kot leta 2018. Iz zbi- ralnikov so lani za namakanje pri- dobili za 23 odstotkov več vode kot leto prej, iz vseh drugih virov pa za 26 odstotkov manj. Zemljišča se pri nas namakajo iz dveh velikih povodij, in sicer Fo to : Č G iz povodja Jadranskega morja in Donave. Iz povodja Jadranskega morja je bilo porabljenih 2,1 mi- lijona kubičnih metrov vode, kar predstavlja 67 odstotkov vse za namakanje porabljene vode in četrtino več kot v letu 2018, iz povodja Donave pa 1,1 milijo- na kubičnih metrov, kar predsta- vlja 33 odstotkov vse porabljene vode za namakanje oziroma 22 odstotkov manj v primerjavi s prejšnjim letom. V več kot polovici primerov je bilo lani namakanje namenje- no njivam in vrtovom, 17 od- stotkov sadovnjakom, oljčnikom in drevesnicam, štirje odstot- ki pa rastlinjakom, travnikom in vinogradom. Omeniti je tre- ba še športna zemljišča, ki so v letu 2019 predstavljala osem odstotkov namakanih površin; med njimi so prevladovala smu- čišča, ki vodo potrebujejo za zasneževanje. Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 12 Oškodovanec, domačin B. P., je bil po dogodku v šoku in zelo redkobeseden: »Šokiran sem, ne morem verjeti. Niti v sanjah nisem pričakoval, da bi se lahko bivši de- lodajalec na takšen način spravil name. Vse skupaj se je odvilo v nekaj trenutkih. Še dobro, da se je vse skupaj končalo brez žrtev.« V trenutku, ko je pred hišo zavil avtomobil s tremi možakarji, je bila zunaj le njegova žena, sam je bil z otrokom v hiši. Izmenjali naj bi ne- kaj besed o slabih plačah, potem je ženska stekla v notranjost, takoj zatem so sledili streli v zidove hiše. Neuradno smo izvedeli, da naj bi bil med tremi nasilneži tudi nek- danji delodajalec napadenega do- mačina, avtoprevoznik z območja Šentilja, zoper katerega je vložil prijavo na FURS, domnevno zaradi nepravilnosti pri izplačilu osebnih dohodkov oziroma neplačila pri- spevkov. Napadalce policisti izsledili in ujeli na območju Maribora Da je res šlo za izsiljevanje, zastraševanje in prisiljevanje k umaknitvi prijave, so v svojem sporočilu zapisali tudi na Policijski upravi Maribor, ki primer preisku- je: »Eden izmed osumljencev je s strelnim orožjem nameril in naj- manj dvakrat ustrelil neposredno v stanovanjsko hišo, v katero se je tik pred tem zatekla oškodovanče- va žena, v hiši pa je bil tudi otrok. Na srečo ni bil nihče poškodovan. Po dejanju so osumljeni zbežali, vendar so jih policisti izsledili na območju Maribora in jih pridržali.« Kazen od enega do osem let zapora Vsi trije osumljeni so bili nato v nedeljo, 24. maja, s kazensko ovadbo privedeni na zaslišanje k dežurnemu preiskovalnemu sod- niku Okrožnega sodišča na Ptu- ju, ki je zoper vse odredil pripor. Utemeljeno so osumljeni storitve kaznivega dejanja in povzročitve splošne nevarnosti. Za kaznivo de- janje izsiljevanja je zagrožena ka- zen zapora od enega do osmih let, enaka kazen pa je zagrožena tudi za povzročitev splošne nevarnosti. petek  29. maja 2020Kronika12 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes dopoldne bo pretežno ob- lačno, rahel dež bo ponehal. Čez dan bo spremenljivo oblačno, popoldne bodo nastale krajevne plohe. Pihal bo severni do vzhodni veter. Najvišje dnevne temperatu- re bodo od 15 do 20, na Primor- skem do okoli 22 °C. V soboto in nedeljo bo sprva delno jasno, sredi dneva in popoldne pa bo nekaj ko- paste oblačnosti s kakšno ploho. Popravek V članku, objavljenem v Štajerskem tedniku 19. maja 2020, z naslovom »Primer obtičal na mrtvi točki«, je v tretjem odstavku članka napačno naveden stavek: „Oba predloga je sodni senat, ki ga vodi sodnik Marjan Strelec, zavrnil.“ Pravilno se glasi: „Predsednik Višjega sodišča v Mariboru je zavrnil izločitvi predsednika senata in predsednika Okrožnega sodišča na Ptuju kot člana senata. Senat Višjega sodišča v Mariboru pa je zavrnil prenos krajevne pristojnosti.“ Kot je pojasnila Mojca Završnik, predstojnica oddelka za laborato- rijsko diagnostiko, gre za serološko testiranje: »Namenjeno je doka- zovanju prebolele okužbe s SARS CoV-2. Prisotnost protiteles v krvi se praviloma razvije po okužbi. Če so torej v krvi prisotna protitelesa, pomeni, da je prišlo do stika z viru- som. Test ima 99,8 % specifi čnost ter 100 % občutljivost, kar je zelo pomembno, če želimo dokazati, da je bila oseba v stiku z virusom SARS CoV 2 in je razvila protitelesa. S testom pa ne moremo dokazova- ti akutne okužbe z virusom. Priča- kovano je tudi, da s časom število protiteles upada in lahko doseže ponovno negativno vrednost, zato prisotnost protiteles v krvi še ne zagotavlja imunosti.« Testiranje lahko opravi vsak, ki ne kaže znakov okužbe, se je pa treba predhodno naročiti. Če je rezultat testa pozitiven, to pomeni, da je bolnik v preteklosti prišel v stik s koronavirusom in razvil protitelesa. Naročanje poteka na telefonski številki 02/ 74 91 501, cena testira- nja pa je 20 evrov. Foto: M24 Fotografi ja je simbolična. Podravje, Ptuj  Testiranje na okužbo s koronavirusom v ptujski bolnišnici Test za 20 evrov pokaže, ali ste bili okuženi V laboratoriju ptujske bolnišnice so ta teden začeli presejalno serološko testiranje za dokazovanje prisotnosti protiteles proti koronavirusu. Ta pravzaprav potrdi ali ovrže sum posameznika, da je koronavirus enkrat že prebolel. Storitev opravljajo tudi za samoplačnike, stane pa 20 evrov. Veliki Brebrovnik  Strelski obračun na domačem dvorišču S streli hoteli doseči, da umakne prijavo zoper delodajalca V petek zvečer okrog 20.30 so se trije moški z avtomobilom pripeljali na dvorišče stanovanjske hiše v Velikem Brebrovniku v občini Ormož. Namen njihovega obiska je bil zelo hitro več kot očiten: z nekaj streli so tamkaj živečega domačina želeli prestrašiti in prisiliti, da bi umaknil prijavo, ki jo je zoper svojega bivšega delodajalca podal na Finančno upravo RS. Spuhlja  Teden se je začel s požarom Škode za 120.000 evrov V ponedeljek, 25. maja, zgodaj zjutraj je na obronku vasi Spuhlja zapel rdeči petelin. Zagorelo je v farmi, kljub hitre- mu posredovanju gasilcev jate le nekaj dni starih piščancev ni bilo moč rešiti. V požaru je poginilo okoli 15.000 piščancev. Gasilci so na intervencijo odhiteli okoli 6. ure. Gorelo je na kmetiji Kostanjevčevih, v farmi velikosti 66 x 12 metrov, skupne tlorisne po- vršine okoli 800 m2. V intervenciji so sodelovala štiri gasilska društva iz ptujskega gasil- skega poveljstva: Ptuj, Spuhlja, Grajena in Podvinci. Intervencijo je us- merjala enota PGD Ptuj. V požaru ni bil nihče poškodovan, materialna škoda, ki je nastala, pa je precej visoka. Foto: Mitja Mahorič, PGD Ptuj Ogenj je popolnoma uničil notranjost farme, vse lesene dele objekta, kr- milni sistem, plinsko peč in napeljave. V požaru je poginilo okoli 15.000 piščancev (brojlerjev). Foto: Zlatko Bolčevič »Po nestrokovni oceni je na farmi nastalo za okoli 100.000 evrov materialne škode in 20.000 evrov na krmilih ter piščancih, ki so bili last Perutninarske zadruge,« so dan po požaru sporočili iz Policijske uprave Maribor. Po ugotovitvah kriminalistov so prostor v farmi ogrevali s plinsko pečjo, saj so za vzrejo piščancev morali zagotavljati temperaturo 32 stopinj Celzija. »Iz peči je na steljo, s katero so bila prekrita tla celot- ne farme, padel goreči delec in zanetil požar,« so še sporočili možje v modrem. Kriminalisti bodo svoje ugotovitve s poročilom poslali pri- stojnemu tožilstvu. Kostanjevčevi se z rejo piščancev na svoji kmetiji ukvarjajo že okoli 50 let. V tokratni nesreči je ogenj popolnoma uničil notranjost objek- ta, vključno z vso opremo. Objekt so po požaru že počistili, za obnovo pa bodo nedvomno potrebovali nekaj mesecev. Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020 COLOR CMYK stran 13 petek  29. maja 2020 Kultura 13 Ste že brali / Malin Persson Giolito: Živi pesek Tokratno branje vas vabi na Švedsko. Pravzaprav nas tja vabi pisateljica Malin Persson Gioloto s svojim romanom Živi pesek. (Upam, da nas povabi še kdaj!) 50-letna pisateljica se je rodila v Stockholmu, po poklicu je pravni- ca – in seveda pisateljica. Oba pok- lica je uspešno združila v romanu Živi pesek, napisanem leta 2016, za katerega je dobila kar nekaj ug- lednih nagrad: za najboljšo švedsko kriminalko (2016), nagrado stekle- ni ključ za najboljšo skandinavsko kriminalko (2017) in nagrado za najboljši evropski kriminalni ro- man (2018). Po romanu je bila na Švedskem leta 2019 posneta TV- -nadaljevanka. Dovolj privlačno, da se lotimo branja? Pri pisanju o kriminalki je treba biti previden, kajti koga pa bi zanimal na primer roman Agathe Christie, če bi že na ovitku lahko prebrali: »Morilka je njegova ljubica!« Ker v romanu Živi pesek gre za umor. Za množični umor na neki ugledni srednji šoli. Kjer 'ugledni' pomeni, da so tam v večini otroci bogatih staršev, takih, ki mislijo, da 'človek toliko velja, kar plača', kot je to lepo spesnil naš Prešeren. 'Da le petica da ime sloveče!' V umor nas popelje že uvodno poglavje, saj nam avtorica slikovito predstavi prizor v neki učilnici minuto po morilskem dogodku, ko v razredu ležijo trup- la učitelja, ene dijakinje in treh dijakov; enega fantovskih trupel drži na rokah nepoškodovana dijakinja. Ker je edina preživela, je seveda ona obtožena za zločin. (Pravzaprav se pozneje izkaže, da je preživel tudi en fant.) In primer se devet mesecev pozneje znajde na sodišču ... Roman avtorica napiše kot osebno pripoved obtožene dijaki- nje Maje, osemnajstletnice iz bogatejše družine. Kaj je resnica, se sprašuje javnost – in seveda takoj verjame senzacionalističnim novinarskim poročilom: POKOL NA SREDNJI ŠOLI V DJUR- SHOLMU – DEKLE V PRIPORU; CLAES FAGERMAN UMORJEN NA ZAHTEVO SINOVEGA DEKLETA: UM- RETI MORA!; VIRI POTRJUJEJO: UBILA JE NAJBOLJŠO PRIJATELJICO. »Nekje sem prebrala, da je resnica tisto, kar se odločimo verjeti. To zveni še bolj noro, če je sploh mogoče. Kot da se je mogoče odločiti, kaj je res in kaj ne. Zadeve so lahko resnične in hkrati izmišljene, odvisno od tega, koga vprašaš? In če nekdo, ki mu zaupamo, nekaj pove, se potem lahko sami odločimo, da je to res, lahko sami izberemo resnico. Kako je nekomu sploh padlo na pamet nekaj tako trapastega? Če bi mi kdo rekel, da mi verjame, ker se je tako odločil, bi takoj vedela, da je pravzaprav prepričan, da lažem, vendar se bo raje pretvarjal,« razmišlja Maja na str. 15. (Mimogrede: če pomislimo na trenutno dogajanje v zvezi s koro- navirusom – ali se tudi vam kdaj zazdi, da je res tisto, kar se odlo- čimo verjeti? Da je res tisto, kar trdi nekdo, ki mu zaupamo? – Kot da bi pisateljica že leta 2016 slutila, kako nas bodo nategovali z res- nico in manipulirali z njo. Ob izdatni pomoči medijev seveda ...) Roman je poln namigov o tem, kako starši menijo, da so svojo vzgojno nalogo opravili, če otroku nudijo vse materialne dobrine, ne opravljajo pa svoje vzgojne naloge, ne najdejo stika z otrokom, ne poglobijo se v njegove težave. »Mama se je nasmehnila, malce prehitro in preveč široko. Oddahnila si je in skoraj komično je bilo videti, kako neverjetno srečna je, ker se ji ni treba ukvarjati s tem. Hkrati je bila zadovoljna in ponosna nase. Zanjo je bilo to odlič- no jutro; to materinsko vlogo je najraje igrala. 'Prisluhni otroku.‘ Odkljukano. ‚Vprašaj ga, ali lahko pomagaš.‘ Odkljukano.‘Pokaži mu, da ti ni vseeno.' Odkljukano.« (Str. 340.) Je Maja morilka, kot menijo mediji in ljudje na sodišču, ali je Maja tista oseba, kot se nam razkriva v romanu? Ali kot se sprašuje avtorica prispevka na spletni strani Dobre knjige Nina Jamar: 'Je res v življenju vse lahko samo belo ali črno? Kaj pa, če je sivo?' To ne velja samo za Ptuj, am- pak za celo slovensko ljubiteljsko kulturo, alternativne kulture, mla- dinsko kulturo ipd. Zelo aktivne so bile vse te skupine tudi v času koronavirusa, kar potrjujejo šte- vilne objave na spletnih kanalih oz. omrežjih. Nastala je izjemna produkcija. „Zlasti mlajši so naš- li izjemno veliko vsebin v novih medijskih oblikah. Nastali so lepi projekti, predstavitve, nastopi. Aktivirali smo se tudi v Teatru III. Posneli smo videospot za 27. april namesto občinske proslave. Od septembra 2019 smo zelo intenziv- no delali tudi v gledališkem studiu (začetnem, nadaljevalnem), tudi že pripravljali produkcijo. Koro- navirus nas je zaustavil teden dni pred premiero. Vsi smo se je že zelo veselili. V tem času je igrica Mali strah bav bav celo dobila tudi neke podtekste, neka nova sporo- čila. Sedaj čakamo, kdaj se bomo lahko toliko začeli družiti, da bomo igrico postavili na oder, da jo bodo ljudje videli. Mislim, da imajo vse skupine, gledališke, sploh pa pev- ski zbori, instrumentalne skupine, svoje projekte tako daleč priprav- ljene, da bodo ob sprostitvah lah- ko nadaljevali z vajami in izvedli tudi predstave, nastope. Vsi smo zelo pripravljeni, da se predstavi- mo občinstvu,“ je povedala Bran- ka Bezeljak, mentorica Tetra III. in gledališkega studia. Tudi teden ljubiteljske kulture je na nek način pokazal, da so bile v času koronavirusa aktivne vse kul- turniške skupine. V tem trenutku pa velja predvsem opozoriti na to, da bo vloga ljubiteljske kulture po sprostitvi omejitvenih ukrepov še pridobila na svojem pomenu, zlasti še pri blaženju vsega negativnega, čustvenih pretresov, kar je prine- sel koronavirus. Delo v ljubitelj- skih skupinah je namreč na prvem mestu namenjeno druženju, spro- ščanju energije in šele nato pride na vrsto umetniško ustvarjanje, iz- postavlja Branka Bezeljak. Upati je, da se odgovorni tega zavedajo, da sedaj ni čas za varčevanje v kulturi, ker bi imelo prednost vse drugo, sploh pa, ker so skupine, vključno z mentorji, izpeljale vse načrtova- ne programe. Ptuj  Ljubiteljska kultura v času koronavirusa Poslanstvo močnejše kot kdajkoli Vse kulturniške skupine, profesionalne, predvsem pa ljubiteljske, ki začenjajo sezono jeseni, so študij novih projektov začele že septembra lani, nekatere tudi že sredi poletja 2019. Vse programe so načrtovale tako kot v prejšnjih letih, saj nihče ni pričakoval, da se bo zgodil koronavirus. Občinstvu naj bi se že po tradiciji z novimi projekti oz. deli predstavile februarja, marca in aprila. Do zadnjega, dokler ni bilo omejitve zaradi druženja, so vsi zelo intenzivno vadili v pričako- vanju novega aplavza. Foto: Črtomir Goznik Branka Bezeljak: „Zdaj ni čas za varčevanje v kulturi, ker bi nekaj drugo imelo prednost. Še kako se je treba zave- dati poslanstva, ki ga ima ljubiteljska kultura že od nekdaj.“ Ptuj  Univerzum, najnovejši slikarski opus Gregorja Samasturja Razmišljanja in pogledi o sebi in o svetu Kljub nespornemu likovnemu talentu se Gregor Samastur ni odločil za študij na Likovni akademiji, ampak je izbral Pe- dagoško akademijo v Mariboru, smer fi zika in tehnika. „Ko sem se zaposlil kot učitelj praktičnega pouka v Dornavi, se je pojavilo kup vprašanj o tem, kakšne vsebine še ponuditi. Moj takratni sodelavec likovni pedagog Tomaž Hren me je začel vabiti na slikarska tekmovanja, likovne kolonije. Že na prvem takem likovnem srečanju, to je bilo v Svečini, sem dobil tre- tjo nagrado za sliko Ciringa 20, ki sem jo ustvaril v svojem stilu. To je bila svojevrstna spodbuda,« pravi Gregor Samastur. Za njegovo likovno prebujanje je pomemben tudi Tomaž Zupan- čič, ki je bil zaposlen v Zavodu dr. Marijana Borštnarja. »Oba sta mi posredovala veliko teoretičnega in strokovnega znanja ter mi sveto- vala, kako v bistvu ustvariti likovno delo s sporočilom. Zame je značil- no, da neprestano nekaj iščem, raziskujem, izbiram teme za svoje posamezne likovne cikle, ki jih, preden jih prelijem na sliko, raziš- čem v slikarskem in siceršnjem pogledu. S svojimi deli se na nek način izpovedujem in ohranjam spomin na sina Matjaža. Posame- zni cikli mojega likovnega opusa nastajajo zadnjih trinajst let. V te- mah teh ciklov poskušam raziskati sebe, svoje poglede, razmišljanje, tudi razmišljanja ljudi, ki jih sreču- jem. Moja dela pa niso samo slike, so tudi likovni objekti. Pred leti sem na doge soda vstavljal mavec in tudi glino, tako so nastali likovni objekti. Izražam pa se tudi v malih plastikah,“ je ob svoji najnovejši razstavi, ki je v Miheličevi galeriji na ogled pod naslovom Univerzum, povedal slikar Samastur in še po- jasnil: »Ko raziskuješ vesolje, spoz- naš, da je človek manjši od atoma. Vse skupaj pa je v vseh dimenzijah med seboj povezano v neko celo- to, univerzum.« Vsaka slika mora nagovoriti gledalca Samastur se v glavnem izraža v tehniki akrila na platnu. Njegove slike so barvite, četudi ga nekateri spomnijo, da so bile le-te še pred nekaj leti zelo temne. Še vedno pa je prepričan, da ni nujno, da je črna barva – negativna barva, barva obupa, nemogočega, da sploh ni barva. „Zelo rad imam kontrastne slike, svetle, temne. Vsaka slika, ki jo naslikam, mora gledalca na- govoriti. Slike Univerzum, vseh je 22, sem dokončal februarja letos, razstava v Miheličevi galeriji pa je posvečena moji 60. obletnici,“ še pravi slikar, ki je trenutno v fazi slikarskega mirovanja. V glavi pa je že skicirana ideja o novem ciklu za leto 2021, v katerem bosta kralje- vala les in glina. Najnovejšo razstavo Gregorja Samasturja si je mogoče ogledati do konca junija. Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji razstavlja Gregor Samastur. Slikarska žilica se je pri Gregorju Samasturju, doma v Slapah pri Ptujski Gori, pojavila že v osnovni šoli. To je bilo obdobje, ko še ni bilo risalnih listov, nekih pisal, barvic. Iz časopisa si je izrezoval nepopisane stranske dele, pri dedku pa si je izposodil t. i. tesarski svinčnik, da se je lahko likovno izrazil. Pri tem ga je spodbujal tudi njegov osnovnošolski učitelj likovnega pouka Anton Skok. V gimnazijski letih je bil njegov učitelj akademski slikar Albin Lugarič, ki je zaslužen za to, da je spoznal umetnostno zgodovino in likovno teorijo kot tudi vse likovne tehnike. Gregor Samastur se je ljubiteljem likovne umetnosti doslej predstavil že na več kot 40 samostojnih razstavah. Vseh del, ki jih je ustvaril v različnih formatih in tehnikah, pa je zagotovo že okrog 2.000, od tega 1.500 platen. Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 14 gibi potiskamo skozi medzobni kontakt, naj bo čim krajši, saj s tem zmanjšamo možnost poškodbe dlesni. Z zobno nitko najprej ob- jamemo medzobno površino od kontakta do dlesni enega zoba, nato pa še drugega, in jo nežno iz- vlečemo. Nitka se pri tem ne sme cefrati ali trgati. Navijanju nitke okoli prstov se lahko izognemo z nakupom nitke, ki je umeščena na plastični nosilec, podoben frači. Za večje vrzeli Če so medzobni prostori večji, je smiselna uporaba medzobnih ščetk. O velikosti medzobnih ščetk se je dobro posvetovati z oseb- nim zobozdravnikom ali ustnim higienikom, saj s premajhnimi ne odstranimo vseh zobnih oblog, s prevelikimi pa lahko obzobna tkiva poškodujemo. Medzobne petek  29. maja 2020Zdravstveni globus14 Veliko ljudi še vedno čisti zobe le z zobno ščetko, čeprav zobozdravniki vse bolj poudarjajo pomen medzobnih pripomočkov. Četudi je uporaba zobne ščetke natančna in redna, odstranimo zobne obloge le z lične, jezične, nebne in grizne površine zob, ne pa tudi iz medzobnih prostorov. Pri izbiri ustreznega medzobnega pripomočka je pomembna velikost medzobnega prostora. Za tesne prostore Za čiščenje tesnih medzobnih prostorov je primerna zobna nitka. Po končanem ščetkanju odtrgamo približno 30 centimetrov dolgo nitko. Stabilno, a ne pretesno, si jo moramo oviti okoli obeh sre- dincev. Pomagamo si s souporabo palcev in kazalcev. Del nitke med prstoma (kazalec-palec, palec-pa- lec), ki jo z majhnimi žagajočimi Foto: Dreamstime/M24 Na trgu danes ponujajo številne električne zobne prhe, ki ob pritisku na gumb usmerijo sunek vode ali druge tekočine v medzobni prostor. Zobna prha se zelo dobro odreže pri odstranjevanju ostankov hrane iz medzobnih prostorov in pod robovi dlesni, ki jih zobna nitka ne doseže. Poleg tega zobna prha tudi masira dlesni ter jih tako naredi močnejše in še bolj zdrave. Zelo uspešna je tudi pri odstranjevanju ostankov hrane pri protetičnih nadomestkih, predvsem pri zobnih mostičkih. Vendar zobna prha ni nadomestilo klasične ustne higiene, saj je pri odstranjevanju zobnih oblog manj učinkovita od (med) zobnih ščetk, se pa priporočajo predvsem ljudem s slabšo motorično sposobnostjo (duševno ali telesno prizadeti). Vsekakor pripomoček lahko izboljša ustno zdravje, vendar je njihova končna učinkovitost odvisna predvsem od posameznikove želje po boljšem zobovju in posledično vloženega truda, motivacije in časa. Pomagajmo si Zakaj je nujno uporabiti medzobne pripomočke za ustno higieno Zobe si je treba ščetkati vsaj dvakrat na dan, medzobne prostore pa je dovolj očistiti enkrat dnevno – zjutraj ali zvečer. V zadnjih desetletjih so se razvili številni medzobni pripomočki, ki nam prihranijo marsikateri obisk pri zobozdravniku, zmanjšujejo potrebo po protetični oskrbi zobovja in izboljšajo tako ustno kot splošno zdravje. ščetke so sestavljene iz tanke žice in daljših ščetin, ki zaobjamejo ce- loten medzobni prostor. Nežno jih uvedemo vanj, potisnemo skozi in izvlečemo. V vsakem medzobnem prostoru zadostuje le ena pono- vitev. Prav tako so primerne za čiščenje pod protetičnimi mostički in implantati. Sledijo splošna priporočila, ki se jih lahko drži vsak posameznik pri skrbi za svoj glas: – Izboljšanje mikroklimatskih po- gojev v prostoru: za normalno funkcioniranje potrebujemo dovolj svežega zraka, ki ne sme biti onesnažen. Nujno je prezra- čevanje prostorov in skrb za pri- merno temperaturo in vlažnost prostora. – Izboljšanje akustičnih pogojev v prostoru: zelo neugodno za glas je hrupno okolje. Hrup v okolju sili govorca h glasnejšemu govor- jenju in večjemu napenjanju fo- nacijskih mišic. Podobni neugod- ni vpliv lahko ima delo s starimi in/ali naglušnimi osebami. Zato poskrbimo za utišanje hrupa, če je to mogoče, in se približamo osebi, s katero govorimo. – Prilagoditev glasovne obreme- nitve zmogljivostim: sami mora- mo ugotoviti, kolikšne glasovne obremenitve lahko zmoremo brez utrudljivosti, neugodnih občutkov v predelu grla, vratu in brez poslabšanja glasu. Med gla- sovne obremenitve spada tudi smeh, kašljanje, odkašljevanje, hrkanje. Namesto pokašljevanja lahko zazehamo, popijemo malo vode, saj tudi tako sprostimo grlo oz. odpravimo občutek dra- ženja v predelu grla in žrela. – Ne zlorabljamo glasu: pri glasov- ni zlorabi so izrazito prekomer- no napete mišice, ki sodelujejo pri tvorbi in oblikovanju glasu, zato se hitro pojavi glasovna utrudljivost. Med glasovne zlo- rabe sodijo: preglasen govor, še- pet, oponašanje živali, motorjev, kričanje, pretirano petje in petje izven svojega obsega. – Med govorom sprostimo svoje telo, da bomo lahko sproščeno dihali. – Za dober dih je potrebna telesna aktivnost: za kakovosten glas je potrebna dovolj dobra pljučna funkcija, predvsem pa dobro uravnavan izdih. Svoje pljučne zmogljivosti bomo povečali s te- lesno aktivnostjo. – Za zbujanje pozornosti ali pri delu na prostem uporabljamo akustična pomagala: namesto kričanja pridobimo pozornost s ploskanjem, uporabo zvončka, piščalke. – Pri govoru, petju smo obrnjeni k poslušalcem in stojimo ali sedimo vzravnano: če je govo- rec obrnjen k poslušalstvu, bo potrebna manjša glasnost, da ga bodo razumeli. Pri vzravnani drži je prostornina prsnega koša največja, najlažje se tudi širi pri vdihu in kontrola izdiha je tudi boljša. – Ne govorimo prehitro in natanč- no oblikujemo glasove: povpre- čen poslušalec ne bo povsem razumel hitrega govora. Pri hit- rem govoru je tudi artikulacija nekoliko zabrisana in netočna, kar tudi zmanjšuje razumljivost. Če osebe poslušalci niso razume- li, mora še enkrat ponoviti pove- dano – to pa je večja glasovna obremenitev. – Pri govorjenju upoštevajmo loči- la. Ne govorimo predolgo. Spre- menimo monolog v dialog. – Glasovna obremenitev naj bo enakomerno porazdeljena pre- ko dneva in preko tedna. – Hripavost zahteva glasovni po- čitek. – Pazimo na ustrezno prehrano za preprečevanje zatekanja želodč- ne kisline do nivoja grla. Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj GLASOVNE MOTNJE PRI OTROCIH – 3. del Higiena glasu ali z drugimi besedami skrb za glas predstavlja način obnašanja, ki je ugoden za glas, saj zmanjšuje glasovno obremenitev, hkrati pa pozitivno vpliva na celo telo. Foto: Profimedia/M25 Jod je bistveno hranilo in po- membna sestavina ščitničnih hormonov. Ti hormoni so ključ- nega pomena pri uravnavanju presnove ter psihičnega in du- ševnega razvoja. Jod ima tako vlogo pri kognitivnih funkcijah, prispeva k sproščanju energije pri presnovi, delovanju živčnega sistema, ohranjanju zdrave kože, zob, nohtov in las ter je ključnega pomena pri nastajanju ščitničnih hormonov in pri normalnem de- lovanju ščitnice. Zato dobro vpli- va tudi na ženske reproduktivne organe in tkivo v dojkah. Potre- ben je za zdrav imunski sistem. Za opravljanje vseh teh funkcij mora odrasel človek dnevno zaužiti 200 mikrogramov joda. Kako opazimo pomanjkanje joda Dva od najbolj znanih in očitnih simptomov pomanjkanja joda sta nepravilno delovanje ščitnice in pojav golšavosti. A to sta skrajna simptoma, ki nastopita, kadar gre za ekstremno pomanjkanje joda. Če težav s ščitnico nimamo, to še ne pomeni, da zaužijemo dovolj joda. Kadar uživamo premalo joda, se pogosto počutimo depre- sivni in anksiozni, po nekaterih raziskavah smo celo manj zmožni zbranosti, pomnjenja in kognitiv- nih funkcij. Pojavijo se suha in lu- skava koža, krhki in lomljivi nohti, utrujenost, počasnejša presnova in težave z zaprtostjo, občutlji- vost na mraz, pridobivanje teles- ne teže, motnje srčnega utripa, zmanjšanje plodnosti, posredno se pojavijo tudi hemoroidi, migre- ne, ciste na jajčnikih in razvoj ško- dljivih bakterij v črevesju. Kako si zagotoviti zadostno količino joda Največ joda, ki ga ščitnica pot- rebuje za delovanje, se absorbira iz hrane. Zlasti iz živil, ki so oboga- tena z jodom, zato so največji vir joda morske ribe (tudi tunina in sardele), raki, školjke, alge in drugi morski sadeži ter seveda jodirana sol. Morske ribe in sadeži naj bodo za optimalno preskrbo z jodom na jedilniku od dva- do trikrat na te- den. Precej joda si lahko zagotovi- mo tudi z uživanjem sadja, kot so ananas, kokos, jagode, marelice, mango, in zelenjave, kot so česen, špinača, bučke, ter mleka, sira, jo- gurtov, jajc in vode. Ker jod močno vpliva na plo- dnost in reproduktivne organe, je pomembno, da ga dovolj zaužije- mo že v času, ko načrtujemo no- sečnost. Premalo joda med noseč- nostjo je lahko vzrok za spontani splav ali nepravilnosti v razvoju ploda, pozneje, pri novorojenč- kih, pa se pomanjkanje joda lahko kaže kot težave z mentalnim in telesnim razvojem, ki jim medicin- sko pravimo kretenizem. Foto: Profimedia/M24 Tedenski mikroskop Pomanjkanje joda boste občutili zelo hitro Čeprav se zdi, da v današnjih časih bolj trpimo zaradi posledic čezmernega vnosa soli, je jod, ki je tudi v soli, mineral, ki ga kljub temu zaužijemo premalo. Motnje v delovanju ščitnice Ščitnica za svoje delovanje potrebuje jod, in če ga ni dovolj, ščitnica kljub temu ohranja rezervo in z njo zagotavlja stalno tvorjenje hormonov, a pri tem bolj aktivno jod črpa iz krvi. Seveda ima naše telo samouravnalni sistem, ki preprečuje, da bi ščitnica dobila več joda, kot ga potrebuje, zato za tvorbo hormonov in rezervo počrpa zadostno količino, ostalo pa telo izloči z urinom. Lahko pa se zgodi, da samouravnalni sistem odpove. Takrat prav tako pride do motenj delovanja ščitnice, kar se kaže kot povečana nervoza, nespečnost, močno potenje, povečan srčni utrip in krvni tlak ter splošno slabo počutje. Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020 COLOR CMYK stran 15 petek  29. maja 2020 Za kratek čas 15 Stres, nespečnost in depresija so lahko tudi posledica prevelike uporabe raču- nalnika. Tudi sicer je veliko sodobnih težav, povezanih z računalnikom. Tri ure dela za računalnikom in izposta- vljenosti svetlobi ekrana poveča la- koto in metabolizem glukoze. Zato je dobro, da si na delovnem mestu vsako uro dela za računalnikom privoščite pet minut odmora. Razgibajte vrat in hrbet, sprehodite se po hodnikih, po- poldne in zvečer pa si privoščite malo posta od računalnika. PROKLOS - grški filozof, predstavnik neoplatonizma, TRABZON - turško črnomorsko pristanišče ob vznožju Pontskega gorovja, VJATKA - polmilijonsko rusko mesto ob istoimenski reki Razgiban živahen in prav klepetav teden je pred vami. Imeli boste veliko stikov z ljudmi, ki jih imate radi, predvsem z mladino. Kaj lahko se zgodi, da boste srečali osebo iz preteklosti, le pogovorite se z njo. Dinamičen teden izpopolnjen z vročično dejavnostjo. Glede vaše ljubezenske zveze vam zvezde niso ravno naklonjene, boste pa zopet dobili priložnost za odkrit pogovor. Ne bi bilo slabo, če bi razčistili s preteklostjo. Tudi za vas bo ta teden zelo živahen, vitalen, strasten in dinamičen. Ogromno lahko dosežete, saj boste imeli veliko energije, ki jo lahko uporabite za šport, rekreacijo, fi zično delo in podobno. Začnite s preurejanjem stanovanja, saj si to želite že kar nekaj časa. V dneh, ki prihajajo, boste stopali po spolzkem terenu, zato naj vas vodita predvsem občutek in intuicija. Še vedno ste v nevarnosti, da nekaj izgubite. Varujte se predvsem zahrbtnih besed. V soboto, ko boste prosti, naredite kaj za svoje zdravje. Razgiban teden, toda paziti morate, da vas ne zanese preveč daleč, ker se lahko zgodi, da boste izgubili trdna tla pod nogami. Zelo uspešen bo četrtek, manj uspešni boste v ponedeljek. Rahlo stresen teden, predvsem kar se tiče partnerske zveze, saj bo prišlo do preizkušanja moči ali vsaj strpnosti. Nič ne boste mogli narediti, zato je bolje, da počakate na "svoj" trenutek, saj ni več tako daleč. Previdnost v torek ne bo odveč. Zelo prijeten teden zlasti od petka naprej. Postali boste pogumnejši, razdvojenost bo minila, dileme bodo odpadle. Odličen teden za družabna srečanja in obnavljanje stikov. Tudi v ljubezenski zvezi se bodo stvari začele odvijati v smer, kot si želite. Na dveh stolčkih se pač ne da sedeti, pa če sta še tako srčkana. Slej ko prej se eden sesuje in na žalost se bo to zgodilo tudi vam. Vaša plavolaska namreč že zelo intenzivno razmišlja o tem. Za vas je bolje, če se bolj posvetite poslovnim nalogam. Polni boste energije, postali boste bolj močni, odločni, pogumni, drzni, morda celo bojeviti. Sodelavci vas ne bodo prepoznali. Obdržite svoj tempo, pomagajte si s športom, pojdite v fi tnes ali pa plavat. Ljubezen bo še naprej tako vroča in strastna. Stabilen in zelo uspešen teden je pred vami. Začela se bo dolgoročna sprememba, povezana s službo ali s posli. Lahko da boste dobili priznanje, obstaja tudi možnost nove zaposlitve. Teden bo zelo družaben in živahen. Neka negotovost, ki vas drži v šahu, bo kmalu minila in že v prvi polovici tedna boste vedeli, v katero smer je dobro, da greste. V ljubezni vas čaka zelo pozitivna sprememba. Umirjen teden, saj boste v sebi začutili, da je prišel čas, da se bolj zresnite in postanete še bolj poslovni in uspešni. Konec tedna preživite v družbi svojih najdražjih. Z ljubljeno osebo si naredite romantičen dan. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 5. junija Iz tega izhaja, da tudi v Sloveniji vsaj za zdaj še ni mogoče organi- zirati javnih prireditev, med kate- re seveda spadajo tudi vsakoletni festivali. Treba je poudariti, da branža – govorimo o kongresni, sejemski in prireditveni industriji – prinaša izjemno dodano vred- nost slovenskemu gospodarstvu. Po nekaterih grobih ocenah je v tej sferi zaposlenih več kot 15.000 oseb. Poleg tega je od organiza- cije dogodkov odvisnih še doda- tnih več kot 20.000 ustvarjalcev, ki so večinoma samostojni podje- tniki ali samozaposleni v kulturi. Glasbeniki, fotografi , oblikovalci, moderatorji, odrski in preostali delavci v ozadju so odvisni zgolj od tega, ali se zbiranje ljudi na jav- nih mestih dovoljeno ali ne. Dejstvo je, da je bila ob razgla- sitvi epidemije industrija srečanj prva prisiljena prekiniti z dejav- nostjo in bo verjetno med zadnji- mi, ki ji bo ponovno dovoljeno poslovati. Večina podjetij, ki delu- jejo v tej panogi, je s prepovedjo organizacije in izvedbe dogodkov praktično čez noč ostala brez dela in prihodkov, v prihodnjih mesecih pa ne pričakuje bistvenih sprememb, saj se bo dejavnost nadaljevala v zelo skrčenem ob- segu. Kako je s festivali domače glasbe Ptujski fes val v vsakem prime- ru bo, a v spremenjenem terminu. Najstarejši fes val domače glas- be bo v prvi različici izpeljan pred Mestno hišo Ptuj v petek, 18. sep- tembra. Dan pred tem v družbi Radio-Tednik Ptuj pripravljajo še največji otroški šolski fes val slo- venske glasbe, Otroci pojejo slo- venske pesmi in se veselijo. Druga različica, ki bo stopila v veljavo, če fes vala ne bo mogoče izves pred občinstvom, je televizijski fe- s val, ki bo potekal iz studia. Tako bo fes val v vsakem primeru tudi letos zadonel, tokrat že s svojo 51. izvedbo. Prijave ansamblov so še vedno mogoče na spletni strani fes vala www.ptujski-fes val.si. Ptujski fes val bo tudi letos po- tekal na več ravneh. Že čez poletje bodo organizatorji s pomočjo več deset radijskih postaj po Sloveniji izvedli radijski del fes vala s pred- vajanjem vseh skladb in glasova- njem, ki bo štelo polovico točk za nagrade občinstva. Drugo polovico bodo dodali obiskovalci fes vala, svoje pa bo seveda povedala še strokovna komisija. Vse dodatne informacije avtorji in ansambli do- bijo pri uredniku fes vala na šte- vilki 030 33 55 55. 18. septembra torej vabljeni na Ptuj. Slovenija  Ptujski festival tudi letos bo! Festivalska sezona 2020 pod vprašajem Aktualno stanje na dan nastanka članka po vsem svetu onemogoča ali celo prepoveduje zbiranje večjega števila ljudi na javnih mestih. Foto: Ptujski fes val tudi letos bo! Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 16 petek  29. maja 2020Poslovna in druga sporočila16 ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA! BLUE SHARP 18,90 €29,90 € 11,90 € 24,90 € 22,49 € 19,90 € PRODAJNI HIT! 39,90 € 080 6116GARANTIRANA KAKOVOST @najnakupi -60% -10% 9,90 € ENOSTAVNA NAMESTITEV V 3 KORAKIH! IZDELANO V ITALIJI trak, 1+1 GRATIS 29,90 € 24,90 € -17% Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers ki tednik. Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote (od 27. 6. do 29. 8. 20 20). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 17 vrnil Horvat, ki je že v polnem po- gonu. Važno je, da se vsi priprav- ljajo tako, kot da bodo v začetni enajsterici in da tako tudi razmiš- ljajo. To je pomembno, saj bomo za uspešno nadaljevanje potre- bovali vse igralce. Na tekmo bo sicer dovoljenih pet menjav, kar je majhna olajševalna okoliščina, ni pa to dolgoročna rešitev,« je dejal Grubor. Na uvodu čakata šumarje dve tekmi z Muro v petih dneh, v petek v prvenstvu, v torek v pokalu. »Mi se zaenkrat koncentriramo samo za prvo tekmo, tisto prvenstveno, in smo povsem osredotočeni na to. Resnično še ne razmišljamo o obračunu na Brdu. Veseli smo, da se bo začelo, bomo se pa mora- li vsi skupaj prilagoditi na tekme brez gledalcev,« je zaključil trener trenutno tretje uvrščene ekipe pr- venstva. »Jeseni se nam je obrestovalo, da smo šli tekmo po tekmo – tako bo tudi spomladi« Svoje videnje razmer je podal tudi Renato Pantalon. »Po skoraj treh mesecih smo znova v pogonu, skupaj z ekipo, kar se pozna tudi treningih, saj smo vsi veseli vrnitve na igrišča. Tako že komaj čakamo na uradni začetek sezone. Doma smo sicer delali po programu, a se to ne more primerjati z delom v klubu, s soigralci,« je dejal 22-letni Zadrčan in nadaljeval: »Kar se tiče prijateljskih tekem lahko rečem, da občutkov glede igre nismo izgubi- li in da se bomo hitro vrnili v naše prejšnje tirnice. Je pa vsaka tekma dobrodošla.« Se z enim očesom že ozirate k tekmama z Muro? »Mura bo na začetku zahteven tekmec, a smo pripravljeni na to. Jasno pa je, da moramo najprej oddelati prvo tekmo in se nato posvetiti drugi. Tako smo razmišljali tudi jeseni, ko smo imeli sezono kot iz učbenikov. Želimo zadržati trenutno 3. mesto ali ga še izboljšati, če bo to mogo- če. Tudi pokal je velika priložnost, rabi bi osvojili lovoriko,« je povedal visokorasli igralec, ki je pohvalil svoje soigralce v branilski vrsti: »Obramba vrsta je odlična, tukaj so še Kontek, Jakšić, Ploj, Petek in Vrdoljak. Zagotovo bodo v zgoš- čenem tempu potrebne rotacije, a smo pripravljeni svoje delo oddela- ti tako, kot je treba.« Kidričani bodo zadnjo prija- teljsko tekmo z Domžalami odi- grali v petek ob 17. uri v domačem športnem parku. Seveda bo tekma potekala za zaprtimi vrati … Jože Mohorič pogodbe … Nobena neposre- dna primerjava med Aluminijem in Bayernom seveda ni mogoča, nedvomno pa je mogoče primer- jati odnos do kapetanov! In se od vedno racionalnih Nemcev kaj na- učiti … Jože Mohorič Matic Vrbanec je leta 2011 kot 14-letni mladenič prišel k Aluminiju iz ptujske Drave, potem ko so bili ptujski kadeti in mladinci izločeni iz 1. lige. Matic je želel nastopiti v najvišjem rangu te starostne kategorije, zato je bil odhod v bli- žnje Kidričevo logična poteza. Vse ostalo je zgodovina, saj je kmalu postal nepogrešljiv član zasedbe šumarjev. Še pred 17. rojstnim dne- vom je v sezoni 2012/13 debitiral v članski ekipi v 1. ligi, njen kapetan pa je postal takoj po dopolnjenem 18. letu. Prav zaradi vsega naštetega je težko razumljivo, da bo po koncu sezone odšel iz kidričevskega kluba, in to celo brez odškodnine! Pogodba z rdeče-belimi mu namreč poteče po koncu sezone. Morebitni snubci seveda niso stali križem rok – po informacijah iz športnega dnevnika EkipaSN je najbližje selitvi k štajerskemu ligašu iz knežjega mesta … »Teh informacij ne morem niti potrditi niti ovreči, lahko samo po- vem, da Matic normalno trenira z nami, opravlja vse obveznosti in se pripravlja na nadaljevanje sezone,« je bil glede tega skop direktor Alu- minija Borut Arlič. Nato je vendarle podal nekaj dodatnih pojasnil: »Po pravilih NZS se lahko igralec pol leta pred iztekom pogodbe začne pogajati z morebitnimi novimi klu- bi, zato glede tega ni nič narobe. Mi smo se letos pozimi poskušali z njim dogovoriti za nadaljnje sode- lovanje, a se pri pogojih sodelova- nja nismo mogli zediniti.« Seveda ostaja v zraku vprašanje, zakaj z Vrbancem pri Aluminiju niso sedli za pogajalsko mizo vsaj leto pred iztekom pogodbe, torej pred letošnjo sezono? Tako to namreč počnejo vse resne ekipe s svojimi kapetani, še posebej pa s tako mladimi! Vrbanec je bil ob tem stalni reprezentant v mladinskih kategorijah, star pa je šele 23 let. Zgovorni primer je npr. nemški reprezentančni vratar, 34-letni Manuel Neuer, ki mu pogodba z Bayernom poteče naslednje leto. V nemških medijih in med navijači Bayerna je bilo zaznati ogorčenje, ker so Bavarci tako dolgo čakali na pogajanja o podaljšanju ter o tem, zakaj so mu ponudili samo enoletno podaljšanje, namesto večletnega – pa so to naredili (uspešno) leto dni pred iztekom Slovenski prvoligaši so le še te- den dni oddaljeni od nadaljevanja sezone, zato so sredi zaključnih priprav. Te zagotovo ne bodo opti- malne, časa po sprostitvi ukrepov za zajezitev koronavirusa je bilo namreč na voljo vsaj dva tedna premalo. »Časa za optimalno pripravo je premalo, lahko pa rečem, da smo ga doslej izkoristili na najboljši mogoči način. V prvenstvo bomo šli vsi klubi z enakimi možnostmi, skozi tekme pa bomo videli, kako se bo vse to razvijalo. Še naprej delamo po zastavljenih načrtih. Za- enkrat smo odigrali dve tekmi, eno med sabo, drugo z Olimpijo. Za slednjo lahko rečem, da smo lahko zadovoljni s prikazanim, s tempom igre, v fazi obrambe smo stali tak- tično zelo dobro ... Manjka nam še natančnosti in konkretnosti v končnici, z obzirom na okoliščine, pa je to bilo tudi pričakovano. V pe- tek nas čaka še tekma z Domžala- mi, kjer bomo poskušali še dvigniti nivo,« je strnjen opis podal trener Slobodan Grubor. Dotaknili smo se tudi igralske- ga kadra, nekaj neznank ven- darle obstaja. »Martinović je za nas zaključena zgodba, Štor se počasi vrača, majhni signali gle- de poškodbe Petka pa niso skrb vzbujajoči in bo nared do začetka prvenstva. Se je pa na drugi strani Tenis »Na Ptuju 'ne prodajamo megle'« Stran 19 Nogomet »Z uvrstitvijo v 1. ligo bomo lažje zadržali igralce« Stran 18 Pokal Slovenije: v petek z Muro v prvenstvu, v torek še v pokalu Razpored polfi nala (Naci- onalni center Brdo, prenos na Sportklubu): torek, 9. 6., ob 17.30: Alu- minij – Mura, sreda, 10. 6., ob 17.30: Kalcer Radomlje – Nafta. Finale: sreda, 24. 6., ob 17.30: zmagovalca polfi nalnih dvo- bojev. Šport Zavod in klubi vsak na svojih bregovih Stran 18 Nogomet »Številni niso verjeli, da nam bo uspelo« Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  Matic Vrbanec, NK Aluminij Kapetan odhaja v manj kot uro oddaljeno mesto? Nogomet  NK Aluminij »Tudi pokal je velika priložnost, radi bi osvojili lovoriko« Foto: Črtomir Goznik Dolgoletni kapetan Matic Vrbanec je član Aluminija od sezone 2011/12, pogodba s šumarji se mu izteče po koncu sezone. Foto: Črtomir Goznik 22-letni Zadrčan Renato Pantalon (v sredini, s št. 42.) ima z Aluminijem pogodbo sklenjeno do konca sezone, a z možnostjo podaljšanja še za eno sezono (1+1). Štajerski TEDNIK petek, 29 5. 2020  COLOR CMYK stran 18 V tem tednu so na občinskem svetu MO Ptuj sprejeli rebalans proračuna, ki je – kot smo že napo- vedali – sredstva za športne klube in društva močno oklestil. Medtem ko je bilo v prvotnem proračunu za postavko dotacije klubom in dru- štvom namenjenih nekaj več kot 270.000 evrov, jih bo po sprejetem rebalansu 185.000 evrov. »Le 25.000 evrov manj« »To je točna številka, vendar je k temu treba v kvoto športa vsee- no prišteti približno 60.000 evrov, kolikor je sedaj namenjeno za in- vesticijsko vzdrževanje in bodo porabljena za zamenjavo travnate površine na Mestnem stadionu, kar načrtujemo v tem poletju. S takšnim seštevkom je za šport na- menjenih le 25.000 evrov manj, kot jih je bilo v prvotnem proračunu,« je povedal Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj, in dodal, da bo nov razpis za programe športa (prejšnji je bil razveljavljen) objav- ljen še v tem tednu: »Računamo, da bo odprt do 15. junija, klubi in društva pa bodo po zaključenem razpisu prvi del sredstev na svoje račune tako predvidoma prejeli v začetku avgusta (50 %), nato pa do konca leta še v dveh obrokih (po 25 %).« »Za šport je to trikratni udarec« Medtem ko so na Zavodu za šport Ptuj s tem zadovoljni, pa je bil odziv klubov precej bolj druga- čen. Slišati je bilo veliko kritičnih besed. »Nobeno zmanjšanje sredstev v teh časih ni dobrodošlo, kvečjemu bi pričakovali nasprotno – poveča- nje. Zavedati se je treba, da smo vsi klubi doživeli izpad prihodkov od podjetij, ki jim je v teh časih težko. S sedanjim zmanjšanjem sredstev MO Ptuj bo šport še težje preživel. Ob tem se sprašujem, zakaj nov razpis, če smo vso dokumentacijo že enkrat oddali. S tem se znova odmikajo roki do dejanskega dne, ko bodo sredstva na računu,« je dejal Marjan Kelner, direktor Kole- sarskega kluba Perutnina Ptuj. Še bolj kritičen je Aleš Belšak, predsednik Rokometnega kluba Drava: „Novo zmanjšanje sredstev pomeni to, da smo korak bližje temu, da ugasnemo člansko eki- po. A to niti ni glavni problem, to se bomo interno odločili na našem upravnem odboru. Problem vidim v tem, da mladi ne bodo imeli vzor- nikov, da jih bo še težje privabljati na športna igrišča – to je glavna sramota odgovornih za šport na Ptuju. Glede športa bi se morali vsi združiti in povzdigniti glas, saj bodo klubi propadali. V nekaterih mestih so se odločili, da bodo zara- di nastale situacije pohiteli z izpla- čilom klubom, pri nas pa se bo to zgodilo avgusta. Resnično never- jetno in velika kritika za Zavod za šport in Športno zvezo.“ Z navedenim se strinja tudi Boris Šegula, predsednik Namiznoteni- škega kluba Ptuj: „NTK Ptuj zveči- ne sloni na mojih ramenih, sam pa se moram v teh časih ukvarjati z drugimi stvarmi, zato je to težka si- tuacija. Kriminalno pa se mi zdi, da se moramo sedaj še enkrat prijav- ljati na razpis! Zakaj ni bil izveden že prvi? Vsi smo morali delati od doma, le komisija se v tem času ni mogla sestati in odločiti?!?“ Pri Nogometni šoli Drava jih izpad sredstev ne bo zaustavil, kljub temu pa vsakršno zmanjša- nje sredstev pomeni nove težave. Boštjan Krajnc, direktor NŠ Drava Ptuj, je dejal: „Vsako društvo si na začetku leta naredi načrte, v ka- tere v skladu z razpisi vključi tudi predvidena sredstva iz teh raz- pisov. Težave že imamo, saj smo imeli v času mirovanja nekatere fi ksne stroške, obveznosti do tre- nerjev ... Seveda smo razočarani zaradi tega, ker bo sredstev manj, pa še ta bodo v avgustu. Bomo šli tudi skozi to, ni vprašanje, a se bomo soočali z dodatnimi teža- vami.“ Svoj del zgodbe je dodal še Franc Nani Matjašič iz MSM, ki med dru- gim združuje ŽNK Bar Ranca Ptuj in Humane zvezdice: „Za šport je to trikratni udarec: prva težava je, da ne moremo tekmovati, druga je ta, da si ne moremo iskati sponzorjev, za nameček pa bo še manj donacij- skih sredstev. Kaj kmalu se lahko zgodi, da se tega ne bomo več šli, resnično smo razočarani.“ Jože Mohorič Komisija Nogometne zveze Slovenije (NZS) za licenciranje nogometnih klubov je sredi tedna objavila rezultate licenčnega postopka za klube 2. slovenske lige za sezono 2020/21. Vseh šestnajst prosilcev je bilo uspešnih, so sporočili z NZS. Kot so pojasnili pri krovni zvezi, je vlogo za pridobitev ustrezne li- cence za tekmovalno leto 2020/21 pravočasno vložilo vseh šestnajst klubov 2. SNL. »Vloge je na prvi stopnji obravnavala Komisija NZS za li- cenciranje nogometnih klubov na seji 26. maja 2020 in odločila, da se vsem prosilcem podeli licenca za 2. SNL. Pri organizacijski, administra- tivni in strokovni podpori komisiji je aktivno sodeloval licenčni odd- elek NZS,« so zapisali pri NZS. V zaradi pandemije novega koronavirusa predčasno končani 2. slovenski ligi so v sezoni 2019/20 nastopali Koper, ki bo v prihod- nji sezoni prvoligaš, Gorica, ki bo igrala dodatne kvalifi kacije za preboj v prvo ligo, Beltinci, Bilje, Brda, Brežice Terme Čatež, Jadran Dekani, Roltek Dob, Drava Ptuj, Fužinar Vzajemci, Koroška Dravo- grad, Krka, Krško, Nafta 1903, Kalcer Radomlje in Rogaška. Na mestih, ki vodita v nižji rang tekmovanja, sta bila pred koncem prvenstva Rogaška in Koroška Dravograd. A o sestavi lig za pri- hodnjo sezono bo še odločal iz- vršni odbor NZS. V NK Drava Ptuj so bili zelo ve- seli obvestila o tem, da so pridobili licenco tudi za naslednjo sezono. »To je prava zmaga, za ta cilj smo v zadnjih tednih trdo delali, veliko je bilo vloženega truda in tudi fi - nančnih sredstev. Veliko je bila takšnih, ki niso verjeli, da nam bo uspelo, a smo vseeno uspeli. Po- moči ni bilo praktično od nikoder, zdaj pa upamo, da smo s pridobit- vijo licence pridobili novo zaupanje lokalnih odločevalcev,« so sporoči- li iz kluba. sta, JM Čeprav uradne potrditve do sklepa redakcije še nismo prejeli, pa je naslednja novica vendarle prišla iz zanesljivih krogov – mla- dinska in kadetska ekipa Drave bosta naslednjo sezono nastopali v 1. ligi! Za vse v ptujski nogometni šoli je to pomemben uspeh, za ka- terega so si prizadevali praktično od prvega trenutka po zapusti- tvi prvoligaške druščine v sezoni 2018/19. „Pred točno enim letom smo z našo mladinsko in kadetsko ekipo izpadli iz 1. lige. Moram priznati, da je bilo najprej prisotno veliko razočaranje in da nas je izpad iz 1. mladinske in kadetske lige kar močno psihološko in tudi kad- rovsko načel. Naši najboljši igralci so nas zaradi lastne želje po igra- nju v 1. ligi na koncu lanske sezone zapustili. Z ekipo trenerjev smo opravili analizo pomanjkljivosti, ki so nam zmanjkale do najboljših in obstanka, nakar smo skupno priš- li do zaključka, da se želimo takoj vrniti nazaj v 1. ligo,“ je zgodbo izpred enega leta podoživel direk- tor nogometne šole Drave Boštjan Krajnc. V letošnji sezoni so bili mladi dravaši z ekipama mladincev in ka- detov korak pred tekmeci v 2. ligi vzhod. Lahko bi celo rekli dva ko- raka, saj so imeli na skupni lestvici kar neverjetnih 18 točk naskoka pred najbližjimi zasledovalci! Boštjan Krajnc je o tem, zakaj je to za Dravo tako pomemben dosežek, povedal: „Glede na cilj osvojitve 1. mesta smo tudi s ciljno izbiro igralcev skozi tekmovanje v 2. ligi ekipi pripravljali za napre- dovanje v 1. ligo. Za nas kot NŠ Drava Ptuj pomeni uvrstitev v 1. ligo predvsem dvoje: končno lahko svojim domačim fantov ponudimo nastopanje v 1. ligi in nam posle- dično ne bodo več uhajali v dru- ge klube, drugič pa to za nas kot klub pomeni razvoj kvalitetnih lastnih igralcev, ki bodo lahko po zaključku mladinskega staleža no- sili dres naše članske ekipe.“ Časa za proslavo pa ni veliko, saj bo treba nemudoma zavihati rokave in začrtati priprave za prvo- ligaško sezono 2020/21. „Seveda želimo ekipi čim bolje pripraviti na zahteve, ki jih zahteva prvoligaški nogomet. Iz tega razloga naša ka- detska in mladinska ekipa že od ponedeljka, 18. 5., izvajata trenažni proces s ciljem, da čim prej nadok- nadimo zamujeno zaradi ukrepov ob koronavirusu. Trenerska sesta- va ostaja nespremenjena, glavna trenerja sta Andrej Kvas in Aleš Jurčec, saj imam popolno zaupanje v naše trenerje, ki svoje delo izva- jajo zelo odgovorno in kvalitetno. Seveda pa bomo izzivu primerno tudi osvežili igralski kader – glede na trenutne aktivnosti in razgovo- re z igralci lahko vsem navijačem NK Drava Ptuj sporočim, da bomo imeli zelo zanimive in konkurenč- ne ekipe tudi v naslednji sezoni,“ je zaključil Krajnc. Jože Mohorič petek  29. maja 2020Šport, šport mladih18 Šport  MO Ptuj Zavod in klubi vsak na svojih bregovih Nogomet  Licenciranje »Veliko je bilo takšnih, ki niso verjeli, da nam bo uspelo« Nogomet  NŠ Drava Ptuj »Z uvrstitvijo v 1. ligo bomo lažje zadržali igralce pri Dravi« Foto: Črtomir Goznik Za donacije športnim klubom in društvom bo v letošnjem letu iz proračuna MO Ptuj po rebalansu namenjenih 85.000 evrov manj, kot jih je bilo v prvem razpisu. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave bodo tudi v naslednji sezoni nastopili v 2. slovenski ligi. Foto: Črtomir Goznik Denis Krajnc, Boštjan Krajnc in Andrej Kvas se veselijo novice o napredovanju mladincev in kadetov Drave v 1. ligo. 2. mladinska in kadetska liga vzhod, skupna lestvica 1. DRAVA PTUJ 32 24 5 3 77 2. NK VIPOLL VERŽEJ 32 17 8 7 59 3. NK ŠAMPION 32 14 11 7 53 4. KETY E. BISTRICA 32 15 3 14 48 5. MB TABOR 32 13 7 12 46 6. NŠ DRAVOGRAD 32 12 6 14 42 7. NK NAFTA 1903 32 11 7 14 40 8. NK JARENINA 32 10 3 19 33 9. ROGAŠKA - ROGATEC 32 8 5 19 29 10. BELTINCI 32 6 5 21 23 Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 19 Zoran Krajnc je večkratni prejemnik naziva trener leta v MO Ptuj, trener Tamare Zidanšek, igralke iz TOP 100 igralk sveta (trenutno Tami na lestvici WTA zaseda 71. mesto, op. a.). »Da smo tako daleč prišli iz Slovenije in še posebej 'malega' Ptuja, je bilo potrebno veliko odrekanj, potrebno je bilo premagati marsikatero oviro, ki je v bogatejših in teniško bolj razvitih državah sploh ne morejo razumeti. Pa mi ni žal niti za sekundo,« pogosto pove. Ko je na Ptuju, se vedno napolni z novo energijo, z zvrhano mero pa jo deli med vse, ki se najdejo v njegovi bližini. Delo z mladimi ga žene naprej, za teniški napredek Tamare Zidanšek pa se angažira 100 %. Tako študioznega pristopa tudi izkušeni športni novinarji z več kot 20-letno »kilometrino« zlepa ne srečamo … Med prejšnjimi sezonami si večkrat govoril, da ni pravega časa ta klasično treniranje, da je preveč usmerjenega v selitve iz turnirja na turnir in igranje turnirjev. Sedaj je v koronakrizi časa dovolj. Z. Krajnc: »Res je sedaj končno dovolj časa za to, da smo 'počisti- li stvari', za katere v zadnjih dveh letih ni bilo časa. Na potovanjih in samih turnirjih je tempo utrujajoč, težko je bilo korigirati, izpopolniti in naštudirati nekatere podrobno- sti, ki so povezane s Tamarino igro. Koronakrizo sva torej izkoristila za trdo delo, kar se mi zdi veliko bolje kot tarnanje nad stanjem v športu in izpadom zaslužka. Moje mnenje je, da so športniki glede na nekatere druge skupine ljudi, ki so npr. izgubili službe, na veliko bolj- šem. Kdor je želel in je imel voljo, je lahko v tem času postoril veliko koristnih stvari.« Pred časom si postal tudi Tama- rin kondicijski trener: kakšna je sedaj njena fi zična pripravljenost? Z. Krajnc: »Dovolj dobra, da je lahko sledila tehničnim izpopolnit- vam, ki smo jih delali. Drugi teden v juniju bo pa ponovno velik pou- darek nekajurnemu treningu fi zič- ne pripravljenosti, preden se bova lotila zaključnega dela priprav pred turnirjem v Beogradu. V vlogi kondicijskega trenerja pa sem se znašel tako, da poskušam zadeve čim bolj približat specifi čno teniški igri. Kondicijska priprava je močno usmerjena v samo struktu- ro teniške igre, manj je tiste gra- dilne, osnovne telesne priprave. Enkrat ali dvakrat na teden pa ven- darle mora biti prisotna.« Večinoma dela sta opravila v domačem klubu, v Termah Ptuj. Zakaj? Z. Krajnc: »Zelo bi bil vesel, če bi lahko še celoten junij ostala tu- kaj! Pogoji so odlični, manjka nam morda le še pokrito igrišče s hitro podlago. Konkurenca na treningu v TK Terme Ptuj je s temi sedmimi ali osmimi igralkami in igralci izre- dna. Fantje, stari 18 ali 19 let, Tama- ri zlahka parirajo ali jo premagujejo in to je tisto, kar v tem trenutku najbolj potrebuje.« »Sparingi, videoanalize, statistika …« Prav sparinge si posebej ome- njal, češ da so tukaj boljši, kot jih lahko izvajata na turneji. Z. Krajnc: »Na turneji praktično ni mogoče igrati sparingov, razen izjemoma kakšen set. Vse igralke so tam profesionalke, zaprte v svoj miselni vzorec - kot bi bilo prepo- vedano med sabo igrati resne spa- ring dvoboje. Na Ptuju je seveda drugače: s trenerjem Lukom Haz- dovcem sva razporedila igralce v tri skupine, vsak igralec ali igralka bo imel od štiri do šest dvobojev. Ob tem skupine tekmujejo med sabo, motivacija je vsak torek in četrtek, ko se igrajo dvoboji, na izjemno visoki ravni. Igralci naprej vedo, s kom bodo igrali naslednji teden, sparinge tudi snemamo in delamo video analize, celo stati- stiko napišemo, tako da so igralci servisirani bolje, kot bi bili na tur- nirjih.« Zanimivo je tudi to, da sta vzduš- je in atmosfera v tukajšnjem klubu postala znana po celotni Sloveniji, zato igralci radi prihajajo sem. Z. Krajnc: »V zadnjih tednih se je tukaj res zvrstilo kar nekaj igralcev iz ostalih delov Slovenije. Vsi kaže- jo interes za treninge tam, kjer ču- tijo, da je delo pravo, da napredu- jejo in da so misli jasne – na Ptuju 'ne prodajamo megle'.« Kako pa je s količino treningov, konkretno pri Tamari? Z. Krajnc: »Količina treningov s Tamaro se je konkretno povečala v tem tednu. Z določenega koefi ci- enta treninga smo izračunali, da je treba proti tekmovalnemu obdob- ju količine treningov povečevati, da se sheme, ki jih delamo, 'po- sedejo'. Vemo, da je za določeno tehnično izpopolnjevanje potreb- no na nezavedni ravni udarec po- noviti približno 20.000 krat. Sedaj pa si izračunajte, koliko je približno potrebno treninga za izpopolnitev dveh udarcev.« »Z enim očesom še vedno gledam tudi na Blaža« Na Ptuju občasno trenira tudi Blaž Rola. Se razvija kakšno sode- lovanje? Z. Krajnc: »Blaž je še vedno član TK Terme Ptuj, zato je to tudi naša, ptujska zgodba. Trenutno je pod patronatom trenerja Grege Žemlje, a z enim očesom še ved- no gledam tudi nanj. Če bo dana možnost, bomo seveda poskušali združiti moči in narediti kakšen skupni trening. Kaj bo to prineslo, pa sedaj zelo težko rečem.« Drugi takšen igralec je Sven Lah, ki je trenutno še v ZDA. Z. Krajnc: »Sven bo do 6. ju- nija še v Ameriki in je trenutno zelo marljiv na področju študija. Pri njem so se načrti spremenili zaradi koronavirusa, ker jim je letošnje študentsko ameriško prvenstvo odpadlo. Tako se mu je odprla možnost, da četudi se odloči za nadaljnje šolanje, ga bo končal v krajšem času, ohranil pa bo možnost igranja za ekipo, kar je zanj izjemno ugodno. Trenutno je v fazi rehabilitacije po poškod- bi, ponovno se je namreč pojavil izrastek na desnem zapestju, ki pa so ga 5. maja v ZDA uspešno operirali. V roku desetih dni pri- haja domov, v mesecu dni pa bo že lahko začel tudi s teniškimi tre- ningi.« Zanimivo je, da se številni igral- ci iz ptujskega kluba odločajo za študij v ZDA, samo letos trije. Z. Krajnc: »Po vzoru nekaterih preteklih generacij in vsled tega, da je tenis izredno fi nančno zah- teven šport, je seveda ena izmed opcij pridobiti izobrazbo in ostati v tenisu, odhod v ZDA. Praviloma univerze ponujajo našim igralcem izredno ugodne štipendije, obe- nem so kvalitativno na zelo viso- kem nivoju. Vesel sem za vsakega mladega človeka, ki gre v svet, s tem pridobi širino, izobrazbo in obenem v konkretnem primeru ostane v tenisu. Potem še vedno ostane dovolj časa, da se lahko odločijo za nadaljevanje kariere na WTA oz. ATP turneji.« Blaž Rola je v zadnjem intervju- ju dejal, da se ameriške univerze razlikujejo po kvaliteti teniških programov. Naši igralci pa se vpi- sujejo tudi v tiste najboljše. Z. Krajnc: »Drži, samo za ilustra- cijo: Ohio, kjer je študiral Blaž Rola, velja za TOP 10, pa tudi Baylor, kjer študira Sven Lah, je trenutno na 6. mestu med univerzami v ZDA.« Vzhod-zahod, prvenstvo vzhodne Evrope … Glede igranja turnirjev na tur- neji še ni nič jasnega, zato pa sta napovedana turnirja vzhod-zahod, ki bo z udeležbo najboljših sloven- skih igralcev odigran v Lukovici pri Ljubljani, ter turnir prvenstvo vzhodne Evrope, ki bo organizira- no v Beogradu. Z. Krajnc: »Najprej bo izveden dobrodelni turnir Mime Jaušovec med 6. in 8. junijem, kjer se bodo med sabo pomerili slovenski igralci in igralke. Tamara je potem prejela povabilo v Beograd, kjer bo po- tekalo vzhodnoevropsko ligaško tekmovanje, ki ga organizira bivši vrhunski igralec in sedaj uspešni poslovnež Janko Tipsarević. Na- stopilo bo 32 igralcev in 32 igralk, trajal pa naj bi tri do pet tednov. Igralci bodo nastanjeni in bodo tudi nastopali v njegovi teniški aka- demiji, zagotovo bodo na sporedu kvalitetni dvoboji, tudi možnost treningov bo dobra. Računam, da bo Tamara uspešno izpeljala ta tur- nir, ki bo štel v okvir priprav na pri- hajajoče turnirje. Upam, da bodo ti sledili v avgustu.« Po kakšnem koledarju se bosta s Tamaro podala na turnejo, ko se bo ta nadaljevala? Z. Krajnc: »Po zdajšnjem kole- darju naj bi začela igrati na pesku. Kaj se bo dogajalo z naslednjimi turnirji na trdi podlagi, tudi z odpr- tim prvenstvom ZDA v New Yorku, pa zaenkrat še ni znano.« Kakšno je bilo razmerje doslej opravljenih treningov na pesku in trdi podlagi? Z. Krajnc: »Glavnina treninga je usmerjena na peščena igrišča. Vsak teden pa vseeno opravimo kakšen trening na betonski pod- lagi, že zaradi drugačnega načina razmišljanja pri igri na trdi podlagi. Z njeno starostjo in teniškim razvo- jem je preklapljanje med tema dve- ma podlagama bistveno lažje, kot je bilo to v preteklih dveh ali treh letih – sedaj je to možno prilagoditi iz treninga v trening..« V katerih elementih je Tami najbolj napredovala v zadnjem obdobju? Z. Krajnc: »Zelo je napredovala pri servisu. Tudi način postavitve na same udarce sva nekoliko ko- rigirala. Na peščeni podlagi je na- zadnje igrala turnir v Palermu lani, to je bilo sredi poletja. Od takrat je izgubila instinkte igranja na pesku, zato sem toliko bolj vesel, da je v zadnjih tednih to ponovno prido- bila.« Jože Mohorič »Pedagoško znanje mi pride prav« V profesionalni trenerski posel si se podal iz učiteljskih vrst. Po- grešaš kdaj šolo, učence? Z. Krajnc: »Velikokrat se spomnim na telovadnico, na atletsko stezo, na otroke …, a vseeno mislim, da je bil ta korak zame koris- ten. V pedagoškem smislu mi velikokrat znanje, ki sem ga pridobil v šolstvu, zelo pride prav na svetovni teniški turneji - opravka imamo namreč z istimi osebnostmi, le v drugačnih okoliščinah. Ti igralci so praviloma od malih nog izolirani v svoje socialno okolje, kjer je njiho- va širina, izobrazba in svetovni nazor velikokrat zelo ozek. S širino, ki ga da osnovnošolsko okolje v Sloveniji, sigurno lahko igralcem po- magamo do hitrejšega napredka, pa ne samo na teniškem igrišču, ampak izven njega.« petek  29. maja 2020 Šport, intervjuji 19 Tenis  Zoran Krajnc »Na Ptuju 'ne prodajamo megle'« Foto: Črtomir Goznik Zoran Krajnc: »Konkurenca na treningu v TK Terme Ptuj je s temi sedmimi ali osmimi igralkami in igralci izredna. Fantje, stari 18 ali 19 let, Tamari zlahka parirajo ali jo premagujejo in to je tisto, kar v tem trenutku najbolj potrebuje.« Na Ptuju prvi odprti turnir Teniški igralci in igralke bodo med tistimi, ki bodo prvi začeli tek- movati. Za zdaj gre za domače turnirje, na katerih pa se obeta vrhun- ska udeležba, saj mednarodnih turnirjev pod okriljem ITF in Tennis Europe v tem času še ni. Odprti turnir U-18 Tako bo mogoče od petka do nedelje, od 29. do 31. maja, na igri- ščih v Termah Ptuj in v organizaciji domačega kluba spremljati turnir v starostni kategoriji U-18. Nastopili bodo fantje in dekleta, domačini pa bodo imeli v igri nekaj zelo močnih želez, od Blaža Vidoviča, Žiga Kovačiča in Vida Buzetija pri fantih, do Tare Gorinšek in Nine Pliber- šek pri dekletih. Liga U-18 Ptujčani bodo z visokimi cilji startali tudi v državni ligi U-18, ki bo na sporedu med 3. in 5. junijem. V četrtfi nalu se bodo v sredo, 3. 6., v gosteh pomerili z ekipo Spin Medvode. V primeru zmage jih nas- lednji dan čaka obračun z zmagovalcem srečanja TK Radomlje – ŠTK Velenje. Na drugi strani tabele so ekipe ŽTK Maribor, Triglav Kranj, TK Centre court in Branik Maribor. Finale bo v petek, 5. 6. JM Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te dn ik .s i Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 20 V lepem vremenu in prijaznem okolju se je v boj za ta laskavi na- slov podalo 14 članov v upanju in želji po osvojitvi tega naslova. Po žrebu številk lovnega mesta, ki ima sicer svojo težo, kajti na nekaterih lovnih mestih se riba raje zadržuje in ribiči temu rečemo, da srečnež lovi v ribogojnici. Po štiriurnem učenju plavanja črvov in čakanju ter upanju na kapitalni ulov je bil rezultat sledeč: 1. mesto in s tem naziv ribiškega carja RD Žejne ri- bice za leto 2020 je dosegel Aleš Stöckl s krapom, težkim 6,240 kg, 2. mesto in s tem naziv prvega spremljevalca si je pri ribaril Urban Lenart s krapom, težkim 4,480 kg, 3. mesto z nazivom drugi spremlje- valec pa Zvonko Mohorko s kra- pom, težkim 4.420 kg. Dušan Černenšek, predsednik društva, je povedal: »Letošnja mila Draženci  Novi ribiški car žejnih ribic Carja je ustoličil šestkilogramski krap Kot veleva tradicija, so v soboto, 23. maja, marljivi člani Žejnih ribic za svoje člane organizirali tradicio- nalno vsakoletno ribiško tekmo za ribiškega carja za leto 2020. Foto: Denis Krajnc Naziv ribiškega carja si pridobi tekmovalec, ki v določenem času ujame najtežjo ribo in zato »caruje« običajno eno leto, vse do tekme za carja v naslednjem letu. petek  29. maja 2020Ljudje in dogodki20 »Delam v logistiki, sem pa se udeleževala tudi tekmovanja od- delkov Slovenske vojske, na kate- rih ponavadi tekmujejo člani bojne enote. To so resni preizkusi, na primer nošenje 18-kilogramskega nahrbtnika, prvi dan po 25-kilome- trski trasi, drugi dan 14 kilometrov. Vmes so težki preizkusi in ovire, med drugim plavanje čez ledeno vodo ipd. To so naporna tekmova- nja, ki pa te veliko naučijo. Eno iz- med njih je bilo lani oktobra. Sode- lovala sem tudi na mednarodnem tekmovanju, ki je potekalo konec lanskega leta na Hrvaškem,« je kra- tek povzetek dosežkov, s katerimi si je prislužila omenjeni naziv, pov- zela Kostanjevčeva. Svojemu delu je popolnoma predana, z zadovoljstvom pa ugo- tavlja, da so to prepoznali tudi njeni nadrejeni. Kandidatura je bila zanjo sicer veliko presenečenje, pa čeprav jo je četa na seznam naj vojakov uvrstila že tretje leto zapo- red. Zavedala se je, da je konkuren- ca v polku velika, še marsikdo bi si povsem gotovo zaslužil priznanje. Dvakrat prvič za Slovensko vojsko Dejstvo, da je Kostanjevčeva naj vojakinja leta 2019, je toliko po- membnejše, saj je prva ženska, ki si ga je prislužila: »Marsikdo misli, da je vojska le za moške. Ta prehodni pokal v obliki tankovskega tulca se podeljuje od leta 2008 in nikoli ga ni prejela ženska. Sodelavci me poznajo in vedo, da sem zmožna marsičesa. Sem pa bila v dvomih, ali bom izbrana, šlo je na tesno s specialcem, ki ima posebne ve- ščine. Lepo je, da smo na ta način nekoliko porušili tudi stereotipe. Dejstvo je sicer, da so moški ključni člen v vojski, marsikatere preiz- kušnje brez njih ne bi zmogle. Pri- pomoremo pa svoje pomembno tudi ženske, kar se tiče discipline in razmišljanja. Skupaj smo najboljša kombinacija, tudi na delovnem mestu.« Dejstvo, da je bil prav Kosta- njevčevi podeljen omenjeni laskavi naziv, je pomembno še z enega vi- dika, in sicer je sočasno tudi prva, ki ga je prinesla v Logistično bri- gado. V večini primerov doslej je namreč ta prehodni pokal romal v roke vojakov iz bojne enote. S Ptuj  Najboljša vojakinja 2019 Ptujčanka Nina Kostanjevec »Premagati specialce še zdaleč ni bilo lahko« Prvič, odkar se v Slovenski vojski podeljuje priznanje za najboljšega vojaka, si je ta laskavi naziv za leto 2019 prislužila ženska, vojakinja Nina Kostanjevec. Ptujčanka je izjemno pomemben člen sestave 670. logističnega polka Logistične brigade, ki deluje v Vojašnici Vincenca Repnika v Slovenski Bistrici. Poleg tega, da je prva ženska s tem nazivom, je prvič tudi, da ga je prejela Logistična brigada, v kateri dela. »Premagati specialce še zdaleč ni bilo lahko, niti tega nisem pričakovala,« priznava Kostanjevčeva. in topla zima nam je omogočila, da smo lahko lovili v tako imenovani zimski ligi, in sicer s 14 tekmovalci. Vendar nam je covid-19 preprečil to ligo končati po planu. V nedeljo, 17. maja, smo imeli otvoritveno tekmo članov društva, ki se je je udeležilo 13 članov ter ena članica in sem bil z udeležbo kar zadovoljen. Danes, 23. maja, pa nam je uspelo po us- pešno opravljeni tekmi ustoličiti novega ribiškega carja z enoletnim mandatom, ki mi bo pomagal pri vodenju in upravljanju društva.«. Aleš Stöckl, ribiški car RD Žejne ribice Draženci za leto 2020: »Z do- seženim uspehom in posledično z nazivom car 2020 sem vsekakor zadovoljen, kajti med tako kakovo- stnimi ribiči ima ta dosežek še več- jo težo. Sicer pa je to že moj tretji naziv car po letu 2015 in 2018.« tem se je dejansko izpostavil po- men vsakega segmenta vojske in izpostavil pomen dela logistike. Fizična in mentalna pripravljenost enako pomembni Kostanjevčeva je po izobrazbi frizerka, nekaj časa je delala v teh vodah, a je zelo hitro ugotovila, da to ni zanjo in da si želi bolj adrena- linsko delo. Vojska je bila logična iz- bira. Sprva jo je zanimalo, če sama vse te preizkušnje sploh zmore. Fizično se je dobro pripravila na izkušnjo, ki jo je čakala. Pred testi- ranjem si je nabrala veliko kondici- je in je prišla odlično pripravljena, discipline pa se je sčasoma naučila v vojski: »Vojska mi je dala ogrom- no znanja in prijateljskih odnosov. Na terenu skupaj živimo v enem šotoru in dejstvo, da nas je veliko in da smo 24 ur dnevno skupaj, od nas zahteva disciplino in točnost. Prednost mojega dela je tudi, da veliko časa preživimo v naravi, na prostem.« Tudi ko ni v službi, Kostanjevče- va veliko trenira. To je pravzaprav način življenja celotne družine, tudi njen mož je namreč vojak, veliko veselje nad tem poklicem pa kaže celo sin. K dobri priprav- ljenosti naj vojakinje leta 2019 pa zraven rednih usposabljanj na de- lovnem mestu in prostočasnih dru- žinskih aktivnosti pripomorejo tudi treningi v Kung fu klubu Ptuj. Njeno delo namreč zahteva ve- liko fi zične spretnosti in vzdržlji- vosti, pa tudi mentalne stabilnosti. Glavnina njenega dela v logistiki predstavlja opravljanje oskrbe za Slovensko vojsko. Postavljajo šo- tore, skrbijo za transport, organi- zirajo zadeve in pripravijo vse pot- rebno, da lahko vsi skupaj izvajajo treninge in usposabljanja. V zad- njem času pogosto pomoč nudijo policiji pri varovanju meje. Veliko časa preživijo v gozdu, ponoči, a neustrašna Kostanjevčeva v tem ne vidi nič posebnega. Kot pravi, je to njeno delo, tisto, kar počne z ve- seljem in predanostjo. Tudi zaradi vsega tega se 38-letna Ptujčanka v vojski vidi tudi v prihodnje. Poskr- bela pa je za to, da se bo po njeni zaslugi leto 2019 zapisalo kot zgo- dovinsko leto, leto pomembnih vojaških prelomnic. »Predlog za izbor najboljšega vojaka najprej podajo nadrejeni, nato pa se na podlagi kriterijev znanja, veščin, sposobnosti, motiviranosti in vrednot posameznika določi najboljši vojak čete in se opravijo nadaljnji izbori. Na koncu se za ta naziv poteguje 11 vojakov, vsi navedeni kriteriji se točkujejo in izberejo najboljšega vojaka,« o načinu izbora pravi Nina Kostanjevec, najboljša vojakinja leta 2019, ki je v Slovenski vojski zaposlena 16 let. Razlogov, da je bila izbrana v še kako hudi konkurenci, je veliko. Zelo pomembni dejavniki so njena zanesljivost, skrbnost, uslužnost in dosegljivost sodelavcem. Redno se je udeleževala vseh vaj Logistične brigade in ostalih vojaških dogodkov. Foto: osebni arhiv Foto: arhiv Delo najboljše vojakinje zahteva veliko fi zične spretnosti in vzdržljivosti, pa tudi mentalne stabilnosti. Foto: osebni arhiv Nina Kostanjevec Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020 COLOR CMYK stran 21 petek  29. maja 2020 Ljudje in dogodki 21 Jasno je, da je 76-letni Friderik mož, ki ga zanima precej reči, in da ne sedi križem rok, poleg tega pa ima ustvarjalsko žilico. Že pri vho- du na dvorišče goste pozdravijo le- sene skulpture medveda, zajčka in čebelarja, na dvorišču med drugim stoji zanimiva večstranska skulptu- ra, in sicer z žensko, ki predstavlja izdelovanje masla nekoč, žensko s škafom na glavi, možakarjem ob preši, žensko s snopom na hrbtu in dekličem s srpom ... Z dleto in rezbarjenjem se je prvič spoprijel pri svojih 60 letih, malce pred upokojitvijo. Na polici ene izmed trgovin sta mu pozor- nost pritegnila začetniški priročnik in set dlet za rezbarjenje. Na mah se je odločil, da bo oboje kupil ter se poizkusil v tem delu. »S sinom, ki je mizar, sva izdelovala pohištvo za novo dnevno sobo. Predlagal sem, da bi vratca omar okrasil z različni- mi izrezljanimi motivi. In tako sem začel klesati. Nastali so prvi izdelki, izrezljal sem vse mogoče, od rož, horoskopskih znamenj, orla …,« je pojasnil vitalen in vsestranski Friderik. Tako je odkril ljubezen do lesa in rezbarjenja. Za svoj hobi pa je našel čas predvsem po upokoji- tvi – prej ga, kot pravi, ni bilo. Kot samouk z umetniško žilico je v več kot petnajstih letih izdelal številne lesene izdelke. »Sem samouk, si pa velikokrat pomagam s spletom … Da dobim navdih, idejo, pa tudi, da vidim pristop, kako kakšno stvar izdelati. Včasih se mi celo ponoči utrne ideja, kaj bi lahko ustvaril …« Večje kipe v grobem oblikuje z motorno žago, nato pa detajle iz- deluje z dleti. S svojimi izdelki ob različnih priložnostih rad razveseli družinske člane in prijatelje, po nje- govih stvaritvah ga poznajo tudi domačini in okoliški prebivalci, ki si jih radi ogledajo. »Če bi imel več materiala, bi ji naredil bujnejši dekolte« Te dni se je razširila vest, da ima na dvorišču prvo ameriško damo Melanio Trump. »Ko so se začeli ti dnevi karantene, sem razmišljal, kaj neki bi si začel. Iti ne moreš nikamor, nekega dela nisem imel. Tako je padla ideja, da naredim nekaj iz hrastovega hloda, ki je že leta stal na dvorišču. Pred časom je v medijih zaokrožila novica o lese- ni Melanii. Gledal sem tisto spako in si mislil: joj, če je to Melanii po- dobno! Drznil sem si reči, da znam narediti boljše. In lotil sem se dela. Najprej sem na spletu pregledal njene fotografi je, vklopil spomin in se odpravil izdelovat. Kakih 1,75 metra velik kip sem v grobem obli- koval z motorno žago, nato pa z dleti izdelal detajle. Počasi je dobi- val podobo, ravno ob 50. rojstnem dnevu Melanie je bil kip v glavnem izdelan. Manjkale so le še neke ma- lenkosti,« je pojasnil in nam razka- zal skulpturo prve ameriške dame, ki jo je izdelal v naravni velikosti. »Kip je že poznan, radi si ga pride- jo ogledat. Eni izmed obiskovalcev so me hecali, če bom kip podaril Melanii za njen abraham. Sem re- kel, da če bo Trump kaj primaknil – kakšne dolarje …,« se namuzne ustvarjalec ter malce resneje na- daljuje: »Morda bom kontaktiral v Sevnico, ali jih kip zanima oz. da bi ga razstavil. No, saj bi Melanio rad zadržal zase, a nimam pros- tora, pa tudi precej skrbi je s tem, veste. Vsak večer jo pokrijem, da je sonce, ki zjutraj posije nanjo, ne zdela. Veliko brige imam z njo. Par- tnerka pravi, da je to moja ljubica,« se še pošali možakar, ki ga veseli, da ljudje prepoznajo skulpturo. Ob tem pa še hudomušno doda: »Če bi imel več materiala na voljo, bi ji naredil bujnejši dekolte.« Foto: MH Ljubiteljski rezbar Friderik Kozar z lesenim kipom Melanie Gorišnica  Kip Melanie Trump tudi v Zamušanih Žena mu pravi, da je to njegova ljubica Friderik Kozar iz Zamušanov v občini Gorišnica je v času karantene v lesu hrasta upodobil Melanio Trump: »Kip vsak večer pokrijem, da ga sonce, ki ga zjutraj obsije, ne zdela. Velike brige imam z Melanio. Žena mi pravi, da je to moja ljubica.« Gostitelj nas je povabil tudi v velik predprostor, ki ga je zgradil sam, od temeljev do strehe s pohištvom vred. Tudi tukaj ima kaj pokazati. Steno krasi leseni relief ptujske vedute, na policah se razkazujejo lesene vaze, svečniki, pa pirhi z izrezljanimi prizori križevega potu, na mizi kipci Marije, v sredini stoji zanimiva jedilniška garnitura … Vse je delo njegovih rok. Foto: MH Foto: MH Friderik je popoln samouk, ki se je z rezbarjenem začel ukvarjati šele ob upokojitvi. V karantenskih virusnih časih, ko smo manj postopali po trgovinah, smo mogoče dojeli, da lahko živimo brez marsičesa, kar se nam je prej zdelo potrebno. Zelo so aktualne besede iz popevke Naprej (Hamo & Tribute 2 Love): »A mora res vse prek mej? Mi tonemo v krami. A mora res vse naprej?«. Ne, ne rabi vse naprej. Ne rabi biti vse kot prej. Če mi posamezniki ne bomo brezglavo kupovali reči, ki jih pravzaprav sploh ne potrebujemo (potem pa so te reči kmalu zgolj odpadek), potem teh reči ne bodo proizvajali, ker ne bodo imeli dobička. Mi posamezniki imamo največjo moč. Ne iščimo izgovorov v drugih, v sistemu. Nehajmo razmišljati, da se nič ne da – da kot posameznik nič ne moreš (Vse se da, pravi Vlado Kreslin v svoji pesmi; prisluhnimo ji). Samo odločiti se moramo, da se da (vsak od nas šteje)! Vlado Kreslin pravi: »Vsak od nas je kaplja v morju, …., če bili bi vsi, puščavo napojili bi.«. Vsak od nas lahko izboljša ta svet. Še verz iz druge Kreslinove pesmi: »samo tij lejko poboukšaš svejt«. Opuščajmo to, kar opažamo, da ni dobro za nas in prihodnost naših otrok. Sprejemajmo nove vrednote, s katerimi postajamo boljši. Tako za pot naprej v boljšo prihodnost ne bodo potrebne revolucije. Še misel ameriškega predsednika: »Ne sprašuj, kaj bo zate storila domovina – vprašaj raje, kaj sam lahko storiš zanjo.« (John F. Kennedy). Razširimo to misel preko meja posamezne države, razširimo jo na našo skupno domovino – planet Zemlja. V tem globalnem svetu je treba preseči ozko postavljene meje, saj, če naša ravnanja niso dobra, vpliva to na podnebje vseh nas. Če ne bomo ravnali v sozvočju z naravo, se spet lahko vrnemo k verzom iz v začetku navedene pesmi Naprej: »Brez naju bo lepše kot zdaj«. Potrudimo se, da bodo ljudje še naprej delali družbo planetu Zemlja, saj Zemlja zmore tudi brez nas. Trošimo čim manj. Pri svojih ravnanjih se obnašajmo tako, kot si želimo, da bi se drugi do nas. Verjamem, da si želimo, da bi se drugi obnašali do nas čim boljše, dobronamerno. Ne hodimo ob nedeljah v trgovine. Podprimo prizadevanja, da bi trgovine bile ob nedeljah zaprte. Vsi, ki delajo v trgovini, bodo vsaj v nedeljo lahko cel dan skupaj s svojimi otroci. Že tako je preveč služb, ki morajo dežurati v nedeljo. Ne trgajmo staršev od otrok še tam, kjer to ni nujno potrebno. Nazadnje še nekaj besed za tiste, ki rečejo: če ne bo večje produkcije, ne bo dela za vse, ne bo denarja za življenje. Rezultate dela je treba pravično deliti med vse (prestiž je le večno tekmovanje enega napuha z drugim napuhom). Treba je delati na skrajševanju delovnega časa. Nehajmo trošiti naravne vire za tisto, česar dejansko ne potrebujemo, pa bo treba tudi manj časa prebiti v službi (pa še prihranili bomo vire). Pri reševanju krize, kot je današnja, moramo preseči nivo razmišljanja kako se čim prej vrniti v stare tirnice. Čas je za spremembe. Nove priložnosti nadaljnjega razvoja morajo izhajati iz tega, kar smo zaznali v krizi. Očiten primer odziva na aktualno stanje (očiten primer kako se aktivnosti lahko spreminjajo) je, da je narasla prodaja koles. To pa je primer, ko lahko tudi večanje proizvodnje poveča prispevek k trajnostnemu razvoju (več trajnostne mobilnosti). Ravnajmo v sozvočju z naravo, da bodo podnebne spremembe čim manjše, da bodo tudi naši zanamci še lahko delali družbo planetu Zemlja. Če se komu pojem zanamec zdi brezoseben in oddaljen nekam v imaginarno prihodnost (nekaj, do česar nimamo odnosa), pa razmišljajmo takole: svojim otrokom želimo vse dobro, torej želimo vse dobro tudi njihovim otrokom (saj ne želimo, da naši otroci trpijo, ker trpijo njihovi otroci) in naprej želimo vse dobro otrokom njihovih otrok … in tako naprej in naprej iz generacije v generacijo. Tako prihodnost ni več nekaj imaginarnega, temveč si jo lahko približamo v sedanjost. Ne more nam biti več vseeno, če današnji osel popase vso travo. Skrajni čas je, da začnemo z ustreznimi ravnanji v boju proti podnebnim spremembam. Storimo že to! Vsak šteje! Pisma bralcev Mi posamezniki lahko izboljšamo svet Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 22 petek  29. maja 2020Poslovna in druga sporočila22 Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Zarja Jana in Vklop Stop, za samo 3,99 EUR.vsakosredo NAJBOLJ BRANA slovenska tedenska revija Saša Lešnjek kot še nikoli AVGUSTA BO POROKA! PO VSEM HUDEM STA DOBILA SINA S SVOJIMI PUNCAMI Od ponedeljka, 1. junija, vas na prodajnih mestih čaka revija samih dobrih novic NE SPREGLEJTE! – edini pravi vodnik za preživetje! Revija samih dobrih novic tokrat predstavlja: NAJBOLJŠI RECEPTI ZA ODPORNOST … ki jih je zbrala Darja Rojec Ruska dihalna telovadba z Manco Izmajlovo BOŽANSKI VDIH ZAMRZOVANJE SEMEN Prihranite 50 evrov v eni uri! Vrtičkarska ekonomija NEPRECENLJIVO! Trdoživa stročnica se vrača BOB, ENERGIJSKA BOMBA Lepota z domačega vrta ZALI Z ZELIŠČI IN PLEVELI Aromatični zeliščni sirupi DIŠEČI, OKUSNI, ZDRAVILNI Recepti Darje Mavrin in Tatjane Šubic NAJBOLJŠI DOMAČI MLEČNI IZDELKI! KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). NOVO: Ptuj - 18. september 2020 PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 23 petek  29. maja 2020 Oglasi in objave 23 Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww w .te d n ik .s i FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro- gaška Slatina. Tel. 041 785 318. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305. www.lesgrad.si. 30. in 31. maja 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Na Ptuju srečanje predsednikov Hrvaške in Slovenije. Odlo- čitev obeh vlad za ponovno odprtje meje med državama; V ptujskem Evroparku dvig evropske zastave v spomin vstopa Slovenije v Evropsko unijo; Zdravstveni delavci Bolnišnice Ptuj nudili pomoč stanovalcem Doma starejših Ljutomer; Pravila ob vsto- pu v zdravstvene ustanove v izjavi direktorice ZD Ptuj Metke Petek Uhan; Slovenski vrtci se v času epidemije soočajo z nerazumnimi ukrepi; Koronavirus nalaga nove skrbi ravnateljem in učencem osnovnih šol; Občuten upad obiskovalcev ptujske- ga muzeja v času korona krize. Vabilo, obiščite ga! Epidemija je močno prizadela ptujske obrtnike, še posebej turistične delavce in gostince; Na ptujski tržnici vrata odprla butična trgovinica Ptujski škrnicl; MO Ptuj je ob ptujskem stadionu v uporabo predala prenovljeno igrišče z umetno travo; Ema Čuš, stanovalka Doma starejših Ptuj, je v krogu najdražjih praznovala stoti rojstni dan; Z glasbo v poletni večer. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si www.re-max.si/Poetovio PRODAMO 2-sobno stanovanje na Ptuju, v 1. nadstropju, 60 m2, letnik stavbe 1989. Cena: 76.900 EUR, tel.: 041 933 151, 02 620 88 16. Vsak drugi petek POLNA IDEJ KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. PRODAM telico, brejo 8 mesecev, LS-pa- sma, pašno. Tel. 041 897 584. KUPIM nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878. PRODAM 12 okroglih bal otave in 120 kock sena. Tel. 031 656 718. PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 031 845 522. KMETIJSTVO Spoštovani uporabniki poštnih storitev, pošta 2252 Dornava bo s 1. julijem 2020 2252 Dornava: ponedeljek, sreda, petek: 8.00–10.30 in 14.30–17.00, 8.00–10.30 in 14.30–18.00, sobota: zaprto. Ob nedeljah in praznikih bo pošta zaprta. Pošta 2321 Makole bo s 1. julijem 2020 2321 Makole: 8.00–12.00 in 13.00–17.00, sreda: 8.00–12.00 in 13.00–18.00, sobota: zaprto. Ob nedeljah in praznikih bo pošta zaprta. • • • • • • Veselimo se vašega obiska. 040 258 593 Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela pridnih rok, sedaj si odpočij. SPOMIN 30. maja bo minilo 10 let, odkar nas je zapustil Branko Vaupotič Z MESTNEGA VRHA Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke, hvala. Vsi njegovi Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) SPOMIN 28. maja so minila tri leta, odkar nas je zapustila mama, tašča, babica in prababica Ci lika Krajnc IZ SOVIČ 11B Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Sin Albin z družino Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče in povedati ti hoče, da zelo pogrešamo te vsi, ki nekdaj skupaj smo bili. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice Elizabete Bosilj IZ KORENJAKA 6A se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na kraj več- nega počitka, z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje ter nam na kakršenkoli način pomagali v najtežjih trenutkih. Hvala gospodu župniku, pogrebnemu podjetju Mir in zastavo- nošem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Tvoji najdražji SPOMIN V nedeljo, 31. maja, bo minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Franc Lah S POBREŽJA 95 Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Njegovi najdražji Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel, celo življenje si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN 28. maja je minilo 6 let, odkar si nas za vedno zapustil in odšel tja, kjer ni več dela in gorja Jože Kokol IZ ROTMANA 49 Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu pri- našate sveče in rože ter ga imate v lepem spominu. Žalujoči: žena Marija, hčerka Marica z možem ter vnuk Roman z ženo www.tednik.si DOM – STANOVANJE V NAJEM dam stanovanje v Podvincih dvema osebama za dobo do 11 mese- cev. Tel. 031 344 130. Štajerski TEDNIK petek, 29. 5. 2020  COLOR CMYK stran 24 petek  29. maja 2020Tednikov mozaik24 V vseslovensko kampanjo Zdaj je čas, moja Slovenija, katere cilj je pred- vsem navdušiti Slovence za obisk turističnih destinacij v Sloveniji ter jih nagovoriti, da bodo letošnje počitnice preživeli doma, se je pridružil tudi Zavod za turizem Ptuj. Na družbenih omrežjih, Facebooku in Instagramu, je začel lastno turistično promocijsko kampanjo mesta pod naslovom Ptuj je naj. V začetni fazi bodo z atraktivnimi videi in fotografskimi utrinki nagovar- jali Slovence za obisk najstarejšega mesta v Sloveniji. Osredotočili so se na izpostavljanje znamenitosti in muzejskih artefaktov nacionalnega pomena, pestro ponudbo športnih aktivnosti v mestu in okolici. Pri tem pa bodo po- sebno pozornost posvetili predstavitvi nekaterih posebnosti, ki jih v drugih mestih nimajo, kot najstarejšo slo- vensko klet, najstarejše slovensko arhivsko vino, največje akumula- cijsko jezero v Sloveniji, največjo historično zbirko glasbil ipd. V na- daljevanju ptujske turistično pro- mocijske kampanje pa bodo začeli aktivno nagovarjati tudi tuje goste. Nasploh Slovenci premalo poz- namo svojo lepo deželo. Kot je tudi res, da najraje obiščemo bolj znane kot neznane kraje. Narašča pa tudi število ljudi, ki aktivno raziskujejo naravo in ki jim narava predstavlja privlačen poligon za športne in rekreacijske aktivnosti. Biolog in strokovnjak za varovanje naravne dediščine Peter Skoberne je prip- ravil 60 idej za enodnevne izlete po NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Do katerega leta je imela ptujski grad v posesti družina Leslie? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Ptuj se ponaša z največjim akumulacijskim jezerom v Sloveniji. Nagradno turistično vprašanje vseh področjih družbenega življenja in dela. V okviru virtualne obeležitve letošnjega že tretjega svetovnega dneva čebel je Čebelarska zveza Slove- nije še posebej izpostavila, da je čebelarski turizem eden ključnih produk- tov slovenskega turizma, ki pomembno prispeva k trajnostnemu razvoju naše dežele. Slovenska turistična organizacija zgodbo čebelarstva in čebel opredeljuje kot enega ključnih slovenskih turističnih produktov, ki najbolj prispeva k predstavitvi Slovenije kot dežele izjemnih naravnih lepot, preko čebelarskega turizma pa opozarja tudi na pomen trajnostnega razvoja na vseh področjih. Na vprašanje o tem, v katerih letih je na Ptuju in okolici morila črna smrt – kuga smo prejeli več odgovorov, ki pa so vsi pravilni, saj je ta morila v različ- nih obdobjih 17. stoletja, tudi še kasneje oz. že veliko prej. Najhuje pa je bilo v letih 1681-1683. Nagrado bo prejela Elizabeta Zorko, Brezovci (Polenšak). Danes sprašujemo, do katerega leta je imela ptujski grad v posesti druži- na Leslie. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj, ki jo boste lahko izkoristili po ponovnem odprtju bazenskih površina v slovenskih naravnih zdraviliščih, kamor sodijo tudi Terme Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 5. junija. Sloveniji, ki jih je podrobneje predstavil tudi v svoji edinstveni knjigi Skriti biseri Slovenije. Med njimi s Ptujskega in širše omenja vinorodne Haloze, ormoške lagune, Bistriški Vintgar in Belojačo pri Makolah. Vse več pa je tudi namigov za kolesarjenje po Sloveniji. V enem od teh je združenih 11 idej za enajstdnevno kolesarjenje po Sloveniji. Četrti dan v okviru Murske kolesar- ske poti vodi v Ormož, Veliko Nedeljo, Formin, Muretince in grad Borl. Peti dan pa kolesarje navdušuje haloška pokrajina. Četudi je letošnji svetovni dan čebel že za nami, potekal je pod naslovom Angažiraj se za čebele, aktivnosti za ozaveščanje javnosti o pomenu čebel in drugih opraševalcev za človeštvo ter poziv h konkretnim dejavnostim za njihovo ohranjanje s tem ni konec. Le-te morajo potekati vse leto in na Najstarejše slovensko mesto vabi s sloganom Ptuj je naj Elitam penina v, raji pena na ust a. * * * Ker je žena po v sej sili hotela spe či kruh z drožmi , sem pač moral sprazniti sod. * * * Zdravnik mi je p ovedal, da so mi dnevi šteti, niti besedice pa o dn evnicah. * * * Mokre sanje sreč no poročenega m oškega: novo, luk suzno, pomivaln o korito. * * * Zdaj bi že vsak k urc rad bil vstajn ik. * * * Zadnja dva mes eca so metroseks ualce povsem izp odrinili dvometroseksua lci. AFORIZMI BY FREDI Hrvaška  Sprememba zakonodaje Tudi Hrvatom se obeta zaprtje trgovin Na Hrvaškem so podobno kot v Sloveniji zaradi epidemije novega koronavirusa zaprli trgovine ob nedeljah, hrvaška vlada pa želi to ohraniti tudi v prihodnje. Češka  Sproščanje omejitvenih koronaukrepov Ob odprtju barov tudi do zastonj piva Na Češkem so po več tednih strogih ukrepov za zajezitev pandemije covida-19 v začetku tednaj znova odprli bare ter restavracije in mnogim se je uresničila želja po vrčku piva. Mnogi so ga dobili celo zastonj, saj se je največja češka pivovarna odločila za promocijsko kampa- njo, v kateri so se želeli za zve- stobo med koronakrizo zahvaliti vsem, ki so jih podpirali, poročajo češki mediji. Tako je vsak gost, ki je naročil vrček piva v češkem lokalu, kjer strežejo točeno pivo Pilsner Urquell, dobil drugi vrček piva zas- tonj, je poročanje čeških medijev povzel britanski BBC. Na Češkem je od ponedeljka sicer dovoljeno množično zbiranje ljudi. Na do- godku se jih lahko zbere do 300. Znova se odpirajo hoteli, živalski vrtovi in bazeni. V državi, kjer je bila od marca obvezna uporaba zaščitnih mask tudi na prostem, je te poslej nujno treba nositi le še v trgovinah in na javnem prevozu. Foto: Profimedia/M24 Zakon naj bi poslali v sabor po parlamentarnih volitvah 5. julija. Napoved o zapiranju trgovin so na Hrvaškem ocenili kot predvo- lilno potezo HDZ, ki želi okrepiti vezi stranke s Katoliško cerkvijo in pridobiti volivce desnice, saj tekmeci HDZ na desni strani poli- tičnega spektra zapiranje trgovin ob nedeljah zahtevajo že dalj časa. Vladajoča stranka načrtuje, da bodo trgovci sami izbrali, katerih 14 nedelj v letu bodo delali, ob pra- znikih pa bodo trgovine obvezno zaprte. Ob nedeljah naj bi zaposle- nim plačali tudi vsaj 50 odstotkov več kot ob delovnikih. Prav tako nameravajo omejiti delo ob sobo- tah do najpozneje 21. ure, v pole- tni turistični sezoni pa do 22. ure. Hrvaški minister za gospodarstvo Darko Horvat je povedal, da so se o številu delovnih nedelj dogovo- rili s socialnimi partnerji, večina delovnih nedelj pa bo junija, julija in avgusta, ko je obisk večji zaradi turistov. Horvat je še izpostavil, da so po dveh letih analiziranja podat- kov trgovin ugotovili, da znaša nedeljski promet osem odstotkov tedenskega prometa, trgovci pa ob petkih, sobotah in ponedeljkih ustvarijo med 15 in 16 odstotki te- denskega prometa. Zatrdil je, da se med izvajanjem epidemioloških ukrepov prepovedi obratovanja trgovin ob nedeljah obseg prome- ta v trgovini ni bistveno spremenil in da se je nedeljski promet poraz- delil na ostale dni. Kdo bo koliko izgubil Čeprav Horvat trdi, da obstaja konsenz med socialnimi partnerji glede predloga HDZ, soglasja med delodajalci ni. Največji hrvaški sin- dikati predlog medtem podpirajo. Z zaprtjem trgovin ob nedeljah naj bi na Hrvaškem brez dela sicer ostalo med 5000 in 6000 delavci v trgovini. Bolj kot manjše trgovi- ne naj bi ukrep prizadel trgovska središča. Neuradno naj bi spreme- njeni zakon večinoma podpirale hrvaške trgovske verige, naspro- tovale pa naj bi mu tuje družbe. V nakupovalnih središčih trdijo, da izračun ministrstva za gospodar- stvo predstavlja povprečje vseh trgovin in ne odraža prave slike, saj nedeljski promet nakupoval- nih središč znaša več kot petino tedenskega. Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si Foto: Profimedia/M24