štev. 175. V Ljubljani, torek 22. julija 1919. II. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: »elo leto ... K 84-~ e°l teta . . . „ 42— *etrt ieta . . . „21-— mor.ec ; . . „ 7-__ inozemstvo: *a celo icio naprej K 95'— la Pol let* , „ 50-- « četrt let* „ „ 25- - ^ mesec , . ? ■"* Uredništvo je na Starem trgu štev. 1». Telefon Stov. 860. — Uprarnlžtvo je na Marijinem trgrn == = •- Stov. 8. — Telefon Jtev. 44. ~— Na nlsiaene narofcbe bros poelljatvo denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino BMT* po nakaznici. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer l mm visok ter 45 ram širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust. Izhaja vsak dan. zjutraj« Posamezna številka velja 40 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam tu. — Dopisi naj se frsnkirajo. — Kokoplsi se ne vračajo. [ meje na Štajerskem zagotovljene. - na Koroškem plebiscit. Nekaj opazk k štrajku. Izvršilo se je brez hujšega, saj dlugače pri nas, ki nimamo tako iz-Užitih razrednih nasprotij kot n. pr. zaPedna Evropa, ni bito mogoče, p Sirijo se vesti, da celo v Italiji in ranciji ni uspela splošna stavka — se to ne zdi popolnoma verjetno. v Italiji in Franciji je bil namen generalnega Štrajka jasen. Zavestno gidanje proletarijata proti velekapitalu; dočim £o bili stavkgjoči pri nas o tem namenu precej na nejasnem. Ko smo Slišati/ da bo uprizorjena splošna stavka na zapadu kotizraznarodne volje proti nasilju, ki ga vrši nad celim svetom pariška konferenca, smo spremljali ta pokret z aeko simpatijo tudi mi vsi brez razlike — saj je ccl slovenski narod danes ubog proletarec, ki ga hoče pritisniti °b tla zapadni velekapital — ni sloja v našem narodu, ki bi tega ne občutil, tem čudnejše so zveneli za nas vzkliki Deripr®Voda stavku Jočih, ki so biii na-P rjem proti slojem, ki mogoče gmotno • HJ® 8*abej§e kot najmlaili delavec v kakem podjetju. ni boljSevištvo sama na sebi ni dovolj. Boljševjgtvo - v ta izraz se je koncentrirala danes ideja družabr.e pravice. Beseda je pag nova, toda ideja je stara, stara kot človeštvo. Y.0,?r*dl* Se ie pomaknilo danes edmole vprašanje: n a kakšen način naj se uredi pravično družabno razmerje. Z revolucijo odgovarjajo eni — z evolucijo t. j. stopujevaje in v naravnem razvoju povdarjajo drugi, socijalisti oboji. Vse je torej le vprašanje metode. Pri uasmenimo.danitakosilnega ”asprotstva med napredkom re»kcijo, dabiskočilitakoj tisJ„l!8kem principu, kjer je ca-rn! .ni režim zapiral vse ventile na-ooni energiji. Niti v industrijalnih /Pa(|nih deželah, pa niti v sami po-«zeni Nemčiji fni Šel pokret kar Školča na levo. Tem manj se moremo j/1 v nepripravljeni deželi in neznatnem Kofhpleksu — v primeri s svetom — pleniti terorističnih metod. Proti komu? Proletarci proti proletarcem? rji glejmo, da sl uredimo med seboj atvarl sami. Vlada bi imela tu posla oovoij — stanovanjsko vprašuje, odprava uvoz n in e (ca-r«n e) za predmete, ki jih reobhodno p°trebujemo, in ki jih ta čas najlsžje ?a naš slab denar in celo brez Kompenzacije dobimo iz Nemške Av-*dje. Čemu je n. pr. raztegnjen na dežele carinski tarif, ki ga je а, *a agrarna država Srbija proti in-lA^trijalni Avstriji — saj to je nesmisel. t a,ies imamo čisto druge potrebe in б,15 se imamo prilagoditi — cena *akdanjitn in nujnim potrebščinam, * z odpravo tega tarifa takoj padla ^ in koliko vzrokov bi bilo manj za nezadovoljnost? Če bi se postopalo ja ia način, bi imeli razni dvomljivi elementi izpodbita tla. Danes pa svetijo * temo razne bakije, katerih bakljo-‘°.Sc» so čudne osebnosti, ki jih dole iv nfstno Poznali v nlkakem smislu ; hrK * Pa ,T!* posvetili malo za term * 1 Prišil rpor a Iia vire» il ka" čier IPai° on’ 8molo, Ki ni preveč t n rL • ireznimi ukrepi bi » e ,.^..1 edponiu^ic e h o n o ni on sp r.»Cu ?m ,n -siovenske stavke —is&s©J vršile istočasno, vsaj stimi, ki se ta čas vrše v Italiji, kjer so objavili socijalisti med protestnimi točkami t udi to, da zahtevajo Itcko! S takimi šovinisti se zavedni slovenski socijalisti ne morejo družiti. Socijal. - demokr. splošna stavka v Sloveniji. Jugoslovanska sccijalno-demokra-iična stranka je napovedala in Izvršila 24 uino splošno stavko po vsej Sloveniji. Javni promet pa se je kljub silnemu priti-ku od strani te stranke vršil nilrno^ nemoteno in normalno. Ravno sTem pa je ta stavka izgubila na svojem političnem pomenu. Socijalai demokratje so sicer vpo-rabili njim lastni teror, da *bi strnjene vrste jugoslovanskih železničarjev odvrnili od dela, a ni se jim posrečilo. Promet na želez uletih, tako na južni, kakor na državni, je bil povsem nermalen. Narodno zavedni slovenski socijalisti se niso dali zlorabiti za šlafažo italijanskim, nemškim in madžarskim narodno šovinističnim socijalistom. — Kakšen je pa bil namen včerajšnje stavke ? Pazriemu smotrilcu včerajšnjega shoda tn obhoda po ljubljanskih ulicah ni moglo uiti zelo prozorno dejstvo, dt je splošna stavka uprizorjena prvič v znak spoštovanja Reli Kunu in njegovi sovjetski vladi in šele drugič proti draginji. Zanimivosti strokovnega gibanja. Prizori na železnicah. Ljubljana je bila v nedeljo nenavadna. Angleška nedelja: Vinski hrami, gostilne zaprti... Dopoldne je še vozil tramvaj. Ob 2. popoldne pa so se vsi vozovi 2ačeli pomikati proti remizf. In popoldansko življenje je po ijubljanskih ulicah povsem zamrlo. Ljubljančani so hiteli ven v prelestno solnčno okolico. Železničarji, organizirani pri so-cijaino-demokratski organizaciji, so pričeli s stavko že v nedeljo o polnoči. Na ljubljanskih kolodvorih je prišlo tupatam do živahnih incidentov, ker so skušali socijalni demokratje za-braniti osobrd in tovorni promet Zlasti nečeden prizor z zelo komičnim koncem se je odigral na šišenskem kolodvoru. Neki Vencajz je organiziral proti službo izvršujočim železničarjem pisano skupino štrajkujočih, žensk in mladeničev raznih poklicev. Šii so na kolodvor in zabranili za dve uri odhod opoldanskega gorenjskega vlaka. Zenske in drug! neodgovorni elementi-nežetezntčarii so navalili na strojnika ter ga bombardirali s oljunki in smrklji. Demonstrantje so stali skero dve uri, dokler jih ni razgnal zastopnik Dravske divizijske oblasti. Vencajz je pri (era tudi r:a tihem izginil. Včerajšnji shod in cbhod. Gostilne, kavarne zaprte. Trgovine, banke zaprte, ker so letali policaji od trgovine do trgovine ter pozivali, da se naj za?ro. Kdo j>h je v to pooblastil., kdo jim dal nalog za to ?! — Delo počiva le deloma. Ob 9. dopoldne se včeraj zbere stavku-joče delavstvo, da protestira, še več pa je bito radovediežev, ki so radi zapriih trgovin ?n obratov prodajali zija>a. Zakaj? Mnogo jih ni znalo ni lavani. Prostor pred Mestnim domom je napolnjen. Razni govorniki nastopajo in eksaltirano zveni refren njih politične pesmi: „Živela ogrska revolucija 1“ Ta pesem je najčešče odmevala po prostranem trgu. O draginji niso mnogo razpravljali; govori so bili bolj hujskajoče vsebine. In vsebino teh govorov lahko kratko uvrstimo pod naslednje vzklike: „Naj živi ogrska revolucija I Doli s slovensko meščansko kliko! Doli z jugoslovanskimi buržujil Živela rdeča armada I Živela svetovna revolucija 1...“ To je bila vsebina vseh govorov, katerim so pritrjevale nekatere razvnete glave s sličnimi vzkliki. V istem žanru se je gibal obhod po mestu. Pred deželno palačo se je ustavil. K deželnemu predsedniku je odšla posebna deputacija, ki je protestirala proti temu, da bi se jugoslovanske čete v porabile za boj proti madžarski sovjetski vladi in je dalje zahtevala takojšnjo izpustitev nekaterih zaradi propagande in agitacije aret ranih socijalno-demokratičnih kolovodij. Odgovor deželnega predsednika so potem javili pri „Slonu“ množici. Povorka je nato šla pred jet-nišnfco deželnega sodišča in pred glavni kolodvor, nakar se je mirno razšla. Dohod na državni kolodvor so jim straže zabranile. Štrajk je splošno potekel mirno. Cini nasilja se niso nikjer izvršili. Jesenice, 21. julija. (Izv. por.) Socijalno- demokratična stavka je splošno mirna. Delo v tovarnah kranjske industrijske družbe povsem počiva. Vodstvo tovarne je poslalo vse delavce domov, da se udeleže vseh shodov in prireditev. Celje, 21. julija. (Izvirno por.) splošna stavka je potekla povsem mirno. Dalmacija ne stavka. Split, 20. julija. Danes je bil v občinskem gledališču protestni shod socijslistov levega krila. Socijaliat Jan-kov ie v daljšem govoru pojasnjeval, zakaj so tukajšnji socijalisti ne udeleže stavke dne 21. t. m. Protestiral je preti vojaški intervenciji entente v Rusiji in na Ogrskem te/ proti versailleskem miru. Ker se nihče drugi ni prijavit k besedi, je predsednik prečital resolucijo, ki je bila soglasno tprejeta in prosit prisotne, naj se mirno razidejo. (Ldu.) Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo. Vprašanje vojne odškodnino.— Vprašanje vojnih la predvojnih dol gov bivše Avstrije. Pariz, 21.julija. (Pos. Poročilo.) Generalni tajnik mirovne konference Dutasta je včeraj dopoldne izročil predsedniku nemške mirovne delegacije dr. Renneriu dopoln lo mirovnih pogojev z Nemško Avstrijo. Izročitev se je izvršila v St. Germainu brez vsakojakih slovesnosti. Vse nemško govoreče prebivalstvo nekdanje Ogrske pripsde Nemški Avstriji. Čehcslovaškl je ugotovljeno mostišče na desnem bregu Donave južno od Bratislave. Koridor med Jugoslavijo in Čehoslovaško ne prihaja v poštev. Glede določitve odškodnine In V tej imajo Amerika, Anglija, Francifa in kalija po dva glasova, vse ostale interesirane države po enega. Komisija izvrši svoje delo najkasneje do maja 1. 1921. Vgo države, ki so se polastile bivšega avstrijskega ozemlja, oziroma, ki so nastale iz razsula avstro-ogrske monarhije na njenem ozemlju, bodo morale prevzeti primeren del nekdanjega avstrijskega državnega dolga iz predvojnega časa: prav tako tudi Nemška Avstrija. Iste države, toda razun Nemške Avstrije, ne bodo imele obveznostt ki bi izvirale iz vojnih dolgov bivše monarhije. Vojni dolgovi ne pridejo na nove osvobojene dižave. Odprto pa ja še vprašanje. Oklic. Odpri srce, odpri roke. Otiraj bratovske solze, Sirotam olajšuj gorje. S temi besedami se obrača podpisani odbor do vseh, ki so dobre volje. Grozni požar v Zagradcu 8. t. m. je uničil 85 poslopij, pohištvo in obleko, stroje in orodje, krmo in živila, drva in steljo, več goved in prašičev, mnogim tudi denar. Do 200 ljudi je dres strehe. Večina nimajo kaj djativ usta, niti kaj obleči. Kakor brez uma tavajo okrog in strme v edini preostanek: črno grobljo in kup pepela. Premožni ljudje postali so v hipu največji reveži — berači. Nemogoče je podati natančno sliko strašne bede. A le ta postaja vsak dan večja. Polagoma se dramijo iz trudne omotice in bi ladi delali, da si iz razvalin postavijo zopet dom. In sedaj se še-le prav zavedajo, kaki siromaki so. Nima deske, da bi si zakril vsaj prostorček za posteljo. Pa kje dobiti postečo, saj niti malo slame nima. Tudi žeblja nima, da bi jo pribil. Kje pa je kladivo, klešče?! Treba jesti. Kaj naj dene v lonec? Tudi lonca r«i, niti žlice... Kamor pogleda — nič, kamor poseže — vse prazno fn golo. Le črne stene s praznimi okni zijajo v te kakor velikanska mrtvaška glava. Kdor vse to vidi in ima človeško srce v prsih, ne more ostati trd. Pesnik pravi: Za vse je svet dovolj bogat, la srečni vsi bi biii, Ko ki uh delil bi z bratom brtt S prav sičnimi čutili. In kje je treba iskati več srčnih čutil? Saj so že stari Slovani imeli svojega Rsdegc sta. In kdor je prečital gorenjo silko nesreče in bede, mu ni treba še posebnega trkanja. Da se olajša posredovanje med srečnimi in nesrečnimi, in da se milo-dare pravično razdeli, se je sestavil pomožni oober, ki sprejema darove v ta namen. Rabi -a vsega. Dvakrat da, kdor hitro da. Prosimo iskreno. Na Vaše darove pa bo gledal Beg in tudi sv. Florijan. Pomožni odbor za zagražke pogorelce v Žalni, dne 16. julija 1919. Bahievajte »Jugoslavijo" po vsak gostilnah, kavarnah in brivnicah/ Srbski maturantje v Ljubljani. Predvčerajšnjim v nedeljo se je srbsko in naše dijaštvo zbralo ob 8. pred mestnim domom, odkoder so se podali pred spomenik Valentina Vodnika, kjer jim je g, univerzitetni prof. dr. Fr. Ilešič razloži! delovanje in zasluge tega časovno prvega pesnika. Pevajoči in spremljani od pozdravljajočega občinstva, obsipani s cvetjem so nato gostje odšli pred Prešernov Spomenik, kjer jih je sprejel viš. šol. nadzornik dr. Iv. Graf enauer in jim v kratkih potezah podal važne momente iz življenja velikega pesnika. Odtod se je pomikal sprevod mimo sodnije, po Dunajski cesti pred Trubarjev spomenik, "kjer jim je g. Mole orisal dobe in razmere, v kateri je deloval ta naš veliki agitator. Nato se je dijaštvo razdelilo v dve skupini. Ena si je pod vodstvom dr. Moleta ogledala ljubljanski muzej, druga pa je obiskala Jakopičev paviljon, kjer so mladim gostom razkazali g. R. J a k o -pič, 1. Vavpotič in g. Zupan slike naše najmlajše upodabljajoče generacije. Po skupnem obedu so se dijaki sestali v veliki dvorani Uniona, kjer 80 jih naše dame pogostile s kavo in pecivom. V imenu damskega odbora so goste pozdravile ga. dr. Brejčeva, v imenu slov, žetistva gdč. C. Krekova in v irnenu sloven. deklet gdč. Ljud mila Ilešiče v a. Zahvalila se jim je ga. profetorica Roškovičeva. Nato jih je nagovoril v imenu vlade g. dr.Brejc in v imenu ministra Korošca prof g. Remic. Zahvalil se je v imenu gostov podprcd. kluba g. J o -vanovič, nakar so gostje in gostitelji napravili pešizlet v Št. Vid, kjer so jih sprejela Šentviška dekleta v narodni noši, v katerih imenu jih je pozdravila gač. učiteljica. V Škotovih zavodih jih je sprejel rektor zavoda dr. J. Gnidovec, kateremu se je zahvalil g. prof. Jovan Ko n gr y a. Posebno pozornost je vzbudila pri gostih zavodna knjižnica. Po malem ckrepčiiu, ki so ga pripravili gostoljubni domačini, se je cela družba vrnila v Ljubljano. Zvečer cb 20.15. se je vršila v Narodnem gledišču koncertna in gledališka predstava. G. Fr. Govekar je podal v kratkih besedah zgodovino našega gledališča in naše drame, z odra pa je pozdavži Slovence prof. g. Halili in 3e nam zahvalil za prisrčen sprejem in pogostitev. Kritiko o večerni prireditvi sami prinesemo jutri. Včeraj zjutraj so si gostje ogledali razstavo v obrtni šoli, za katere lepo prireditev gre ravnateljstvu zavoda vsa pohvala. Nato se je celokupno dijaštvo zbralo na skupno zborovanje s svojimi profesorji v veliki dvorani Narodnega doma. Predsednik društva slov. profesorjev g. prof. Korun na kratko pozdravi vse zborovalce, nakar 3e izvoli prezidij (pred g. pn f. Korun, pod-pred. Jovanovič in Melihar, zapisnikar Knez), ki poda besedo vseuč. prof. g. Fr. Ilešiču. G. Ilešič je v temeljitem, zanimivem govoru pokazal smernice, po katerih se mora ravnati naše šolsko vprašanje in opozoril na napake, katerih se moramo ogniti. Za svoja izvajanja je žel živahno zahvalo. Za njim je v imenu šol. poverjeništva pozdravil zborovalce pred. šol. sveta g. prof. Vadnjal, nakar je govoril akademik Anže Novak, ki je v kratkem začrtal zgodovine našega dijaka, nakar je prešel k sedanjosti in ciljem našega dijaškega gibanja. Dotaknil se je tudi žalostnega obstoječega razmerja med dijaštvom in vlado in je za svoja pravilna izvajanja žel mestoma burno odobravanje. Kratko sliko o preteklosti srbske >a dijaka nam je podal .Jovo Tržič, nakar je akad. Zorko akin strnil izvajanja predgovornikov v resolucijo: Slovenska omladlna združena z tovariši iz Belgrada na zborovanju dne 21. julija v Ljubljani izjavlja v imenu vse jugoslovanske omladine: 1. Klanjamo se svetemu spominu vseh borcev, ki so žrtvovali kri in zdravje za osvoboditev naše skupne domovine- Zaklinjamo se, da hočemo stopati po njih herojskih sledeh in biti vedno pripravljeni žrtvovati za blagor očetnjave vse svoje zmožnosti — celo naše življenje. 2. Protestiramo proti neopravičenemu nasilju Italijanov in drugih sov ražnikov, ki nam z oboroženo roko kratijo pravico do naše svete zemlje in se zaklinjamo, da ne bodemo mirovali preje, dokler se ne združi s svojo prirodno domovino zadnji naš rojak — in če bi morali v to svrho tudi še enkrat prijeti za orožje. 3. Pozivamo celokupno jugoslovansko omladino, da se ne pu3ti begati od začasnih pojavov v naši drž. politiki, temveč da vztraja neomajno na onih principih, ki so nam donesli svobodo — na principih politično, gospodarsko in kulturno jediristvene države SHS. Resolucija je bila enoglasno sprejeta, nakar je predsednik zaključil to prvo skupno zborovanja siovenskih in srbskih dijakov skupno s svojimi profesorji. Politični pregled. p Italijani v Kočevju. V četrtek, dne 17. t. m. nas je iznenadil proti poldnevu prihod italijanskih častnikov, ki so z avtojem pristali pred hotelom »Mesto Trst". Kar nadvse »ljubi* gosti so tam kosili, obdarili okoli stoječo otročad z novci ter jim izrecno zabili, da je ta velikodušen dar le za nemške otroke. Kočevarji so seve za ta obisk bliskoma hitro zvedeli. Kot prvi je imel pri tem obisku opravka znani pangermanski hujskač med preprostim kočevskim ljudstvom prof. Jonke, ki e kar žarel, zavedajoč se važne misije, tatera se mu tako krasno nudi. Kaj majo Italijani za Iskati sploh v Kočevju? M goče kak informativen pohod na lice mesla, ali kaj? Jeli to potovanje v zvezi z raznimi opravki Kočevarjev pri vladi v Ljubljani, reete pri Italijanski misiji v Unionu? Mislimo, da ne diše Italijanom toliko Kočevarji, kot pa prvovrstna premogovna žila ter stari divni pragozdi Poživljamo vlado, da ta dogodek takoj najškrb-nejše preišče ter eve dualnim kombinacijam gotovih nemirnih in hujskajočih elementov prestriže brez pardo-dona blazne peroti. p Odprava smrtnekazni v Nemčiji. Nemška narodna skupščina v Weimarju je sklenila, da se odpravi smrtna kazen. p Razpust francoskega glavnega stana. Pariz, 18 lulija. Ageuce Havas poroča, da je maršal Petain predlagal, da se francoski glavni stan ruzpu3ti 4. avgusta. (Ldu.) " p Naš poslanik v Bukarešti. Belgrad, 21.julija. Novi poslanik kraljestva SHS v Bukarešti Dragotin Jankovič je izročil včeraj romunskemu kralju svoja poverilna pisma. (Ldu.) p Plemiški naslovi v Nemčiji odpravljeni. Iz Weimarja javljajo: Nemška narodna skupščina je sprejela člen 108. s katerim s« odpravljajo častni in plemeniti naslovi. Glen določa tudi, da država nima več pravice podeljevati odlikovanj: Nemški državljan ne sme odslej sprejeti častnega naslova ali odlikovanja niti od kake inozemske države. Pokrajinske vesti. kr Mariborski trgovski gremlj. Iz Maribora javljajo: Na sobotnem obE. zboru mariborskega trgovskega gremija je zmagala pri volitvah kompromisna lista. Za predsednika jo izvoljen Slovenec, trgovec gosp. Weixl. Tudi odbor ima slovensko večino. Nemški nacijonalci So propadli in izgubili ves vpliv na to javno korporacijo. kr Mariborski mestni občini jo dovolila deželna vlada v svrho nakupa živil razpolaganje s kreditom do zneska 3,000.000 K pri ljubljanski kreditni banki oziroma pri njeni mariborski podružnici. kr Pod državno nadzorstvo sta dani lekarna Rauscher v Celju in Rebule v Slov. Gradcu, pod sekvester pa lekarna Ruperta Gosserja v Celju. Za nadzornika je postavljen g. Mr. Ph. A. Ustar. kr Na Pragerskem se no nahaja nihče od vojaške policije. Pač pa je tam v službi kolodvorskega poveljstva narednik Turin Avgust, prideljen tja od ekspoziture celjskega pp. due 3. junija 1919. — Kol. pov. na Pragerskem nadpor. Mihelič izjavlja, da je poročilo o naredniku Turinu neosnovano in da je on popolnoma odgovoren za delovanje narednika Turina, kar so tiče njegove službe. kr Slovenj! Gradec. Vsled hudih nalivov je izstopila na več krajih Mislinja ter napravila veliko škode. Že pred par leti se je bavila bivša avstr, vlada z načrtom, regulirati jo; toda ker bi bila s tem koristila slovenskem* kmetu, je opustila načrt. Mi težko prizadeti posestniki nujno prosimo, naj naša jugoslovanska vlada popravi zamujeno. Naše okrajno glavarstvo bo gotovo pritrdilo, da je Mislinja zares potrebna takojšnje regulacije. kr Celje. Sol. Uradno sc nam poroča, da je došla manjša množina soli, ki se bo po vladnih odredbah razpečavala potom »Zvezo slov. trgovcev (Kreditna banka) v Celju*. Na osebo pride pri tej dobavi prilično 20 dkg soli in se bo ista računala od »Zveze* engrosistom (vagonskim odjemalcem) po 151 K za 100 kg, razdelilcem-de-tajlistom po 152 59 K in kouzumentom po 170 K. Vsako prekoračenje teh predpisanih cen se bo uradno kaznovalo. kr Celje. Sladkor. Od Gospodarskega urada v Celju se nam naznanja, da sc bo te dni pričelo z raz-pošiljevanjem odnosno razdeljevanjem ravnokar zopet došlega sladkorja. Raz-pošiljevanje se bo vršilo v smislu vladnih odredb potom „Zveze slov. trgovcev v Celju" (kreditna banka) in sicer po sledečih cenah: 1. trgovcem na debelo po 7-10 K, 2. razdelilcem-detajlistom po 7'25 K in 3. konzumentom po 7-80 K. — Vsako prokoračenje teh cen se bo uradno kaznovalo. Na osebo pride prilično 70 dkg sladkorja. Sladkor za vkuhavanje dospe mogoče šele v avgustu. — Obrtniki (gostilničarji in ka-varnarji), ki želijo sladkorja za svojo obrt, se naj obrnejo s primernimi izkazi na Gospodarski urad v Celju. kr Kmetijabagospochnjskašcla v- Kočevju. Na zavodu usmiljenk se ustanovi enoletna kmetijska gospodinjska šola za kmetska dekleta. Sola bo pod stalnim nadzorstvom oddelka za kmetijstvo. Dnevne vesti. dn V kratkem Izide knjiga »Zveza vojnih Invalidov*, nje oomen in početek. Spisal Kostomaj Franc, eden prvih organizatorjev na tem polju. Cisti dobiček se uporabi za zaklad »Zveze vojnih invalidov", ki jo bode tudi razpečavala. Knjigo, ki je obče-zanimiva, priporočamo. dn Iz časnikarske službe. Znani književnik Božo Lovrič je bil imenovan od češke vlade za urednika dopisnega urada v predsedništvu ministrskega sveta v Pragi. dn Kaj je z ljubljansko podružnico »Ftottenvereina". Bivši Ftottenverein ‘ je Imel tudi v Ljubljani svojo podružnico, ki je štela precejšnje število članov. Kaj se je zgodilo sedaj z imetjem tega društva. Opozarjamo vlado, da postavi, ako tega še ni storila, omenjeno podružnico pod sekvester, da ne bosta imetje In inventar podružnice brez siedu izginila. dn Savski most Zemun—Belgrad. Iz ministrstva za promet se do-znava, da bo železniški most preko Save pri Belgradu gotov 12 avgusta. (Ldu) dn Dva brezmesna dneva na teden. Iz Belgrada javljajo: Ministrstvo za prehrano in obnovo zemlje namerava upeijatl dva brezmesna dne va na teden. Število živine se je za časa vojne zelo zmanjšalo. Ako se bo v veliki meri nadaljevala vporaba mesa, more to znatno škodovati naši živi norejl. Predno bo mogoče dobaviti živino od zunaj, je treba, da se uveljavijo omenjene odredbe. dn Draginjska doklada za že-1 znlčarje. Iz Belgrada javljajo, da je vlada odobrila zahteve železničarjev po draginjski dokladi. dn Pravni izpiti v Belgrada. Na belgrajskl pravni fakulteti so se dne 16. t. m. pričeli pravni izpiti, ki trajajo do 29 t. m. dn Služnostni izvodi vseh tiskanih stvari. Ministrski svet je sklenil, da imajo poslati vse tiskarne v kraljevini od vseh tiskanih stvari v roku desetih dni pristojni policijski oblasti po tri izvode za narodno knjižnico kot osrednjo ustanovo vse kraljevine. Nadalje po en izvod vseučilišču v Zagrebu in po en izvod licejski knjižnici v Ljubljani. Od vsakega perijodičnega časopisa se ima poslati po en izvod ministrstvu za notranja dela. Izvodi za narodno biblioteko imajo biti tiskani na boljšem papirju. Za natodno knjižnico se morajo oddati tudi vse prepovedane tiskovine. dn Častniki prostovolnih strelcev. Komanda IV. armijsice oblasti je s Dj. br. 639 z dne 29 VI. 1919 določila: častniki prostovoljnih strelcev kakor tudi črnovojniški častniki, se zamorejo smatrati častnikom samo za dobo vojske, dokler so v častniški službi. Pri prostovoljnih strele h dobljene sarže, so veljale samo za službo v tej formaciji. Z iztopom ali odpustom iz te formacije preneha tudi častniški značaj. Po tej naredbi se zamorejo smatrati častnikom samo oni, ki so bili častniki bivše avstro-ogrske stoječe vojske ali domobranstva in to v tistem činu, katerega so imeli v stoječi vojski (domobranstvu) ako so zaprosili za sprejem za skupno vojsko kraljestva SHS. Osebe, ki so zvrši e enoletno vojaško šolo ali kakšen časiniški kurz, zadrže svojo podčastniško saržo, ki so jo imeli u8P?‘ sr<.d io pred imenovanjem za čast«**" prostovoljnih strelcev. Osebe ,ka nimajo nobenih vojaških šol, * Egune vse ssrže (častn ke in podčastnike) ki so jih imeli pri prostovoljnih strele h, To v vednost ti3iim, ki so pošiljali prošnje za smejem v skupno vojsko. rin Vzrok zadnje povodnji na Barju. Da se zatro povsem neutemeljene vesti, da je zakrivila zadnjo poplavo na Barju prekasna otvoritev zatvornice, objavljamo dopis predsedniška deželne vlade, ki se glasi: Pred-sedmštvo deželne viade je uvedlo na podlagi govoric strogo preiskavo, ki je dognala, da se je z odpiranjem zatvornic v Gruberjevem kanalu pričelo že 24. junija, ko je bilo vodno stanje v Ljubljanici še normalno. Zatvornice so se z naraščujučo vod® postopoma dvigale, tako da gladina vode skozi vso dob: ni dosegla spodnjega roba zatvornic. Vesti, da je ne-paznost pri zatvorulcah kriva povodnji, so torej povsem neutemeljene. Nesreče je kriva ogromna padavina kritičnih dni, ki je dvignila vodno stanje Save d 'te 27. junija t. L na najvišjo stopnjo kar se jih je opazovalo tekom zadnjih 18 let, medtem ko ni dosegla Ljubljanica vsled sedanje večje odvodne zmožnosti Gruberjevega kanala niti one višine, pri kateri se je prej provizorični Jez v Gruberjevem prekopu začel §ele odpirati. Ljubljanske vesti. 1 Vseučlllška komisija ima svojo XVI. redno sejo v sredo, dne 23. t. m* ob 17. uri v Deželnem dvorcu. 1 Ruski koncert v Ljubljani se vrši nocoj ob 20. uri v veliki dvorani hotela Union. Na sporedu so ruske pesmi in plastične igre. Sodeiujejo: ga. Marija Valujeva, pevka petmgradske opere, ga. Dionizija Potapenko, igralka ruskega bivšega imperatorskega baleta in Mile Durnovo, ruska pianistka. 1 Streljanje po ljubljanskih ulicah Prejeli smo sledeči dopis, n* katerega opozarjamo merodajne oblast** V s edo ob pol 24. uri sem šel P° Resljevi cesti proti južnemu kolodvoru. Ko pridem do barak, ki stoje na te ceste, vidim kako se dva P'13®* siovenska vojaka preklinjajoč zai® vata v sibskega vojnika, ki tam dr stražo, ter sta ga v svoji podivjanos podrla ceLo na tla. Kljub temu 8tražaju posreči vstati in poklicati aiugc srbske vojake na pomoč. Jaz »em se pijrnih vojakov zbal tertc-čem j"®".kolodvoru. Ko je prišlo stražaju *ec drugih srbskih vojakov na pomoč, lo Slovenska buljševika popihata in *ervna povelje stoj nista obstala, je straža oddala pet strelov, katerih eden e sel ravno mimo mene in se imam tl« kxakor *udi drngi ljudje, ki so bili x . na lel cesti» zahvaliti samo r UCa)u, da nas streli niso zadeli. Da ief SfUroveza vlovita in temeljito kaznu- j J.ta Je popolnoma prav, pač pa mislim, sm p0 tako obljudenih cestah ne Oi o e'° streljati. Pripominjamo Še, da n0i- 2 ,a P‘ia|ta vojaka ujeii ter od-9wjali v zapore. t m 1 ^aJden utopljenec. Dne 19. ‘ ®‘ ziutiaj so iz Ljubljanice v Mnstah lien a'i!*n-a koPno Moško truplo utop-L Ca’ k‘ j® bilo popolnoma nago, iz n„^v?,e sidepa, da seie utopljenec po dfliT * p,i koPariiu 'in moral biti že vJ,Cala Y vodi. Utopljenec je srednje stani it i krepke postave svitlo ko 20 kraiko ostnžen h las, okoli imel rC\let s^r- Posebnih znakovni o utnnii b^° komu izmed občinstva pistSTS N^anega, naj to J„l ravnat.tiif* ustmeno policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, soba št. 16. vami u8e3al V kemični to- veHn v Costah se blešči nad vrati še ved ° °iez^ui n?pis, nemški se-„ a na prvem mestu. V pisarni pa šopiri kot v časih svoje največje 81ave črni dvoglavi orel. Ali moramo res vsakemu posebej povedati, kaj da |e njegova dolžnost?! 1 Člani slov. narodnega gledališča bodo gostovali 26 t m. v Kranju, 27. v Tržiču, 28 na Bledu, na Jesenicah in sicer s Striudber-»uPRi,com“ ir» Čehovim BM d-tin-J,Tn" pnzontve vodi režišer Bra- p" stte”MK " ,tSe 8°™™'* Preid«™ Pzt"ih„,rS!SV']e"cev. ob 20 L . ' ka^ri se vrši danes doma14 nV dvoraHl »Narodnega r.T! •••D"evni rf-d: PoroMo naže ci, -!e 'z Skupščine v Beogradu; Slučajnosti. — Vsi poštarji in poštarje na shodi — Predsedstvo ZPO. 1 Zdravstvene razmere v Pollakovi tovarni usnja v Ljubljani so take, da ima radi njih bolniška blagajna skoraj neprestano posla in stroške, zdravniki trud z zdravljenjem bolnikov iz te tovarne, prizadeti oboleli delavci pa fina icijelno šeodo vsled zmanjšanega zaslužka terizgube zdravja r~ uevžtevši boleči ie, ki jih morajo Nuino svetujemo ljubljanskemu gospod^ obrtnemu nadzorniku liitn Vendar enkrat ogleda teme- take vrsteč0’ fnje l' dv‘gai0 zdrkno j ’ Vedna nevarnost, da loženi « ,e/™en n Pade dvigalo z na-jozenim tovorom in osebo, ki ie na nJem, nazaj, kar se je baje ?e tudi zgodilo. Vsled tega, ker obstoja talca nevarnost m je dvigalo tako majhno, ba se lahko naloži nanj le malenkost ?°v. delavci primorani nositi nebroj surovih živalskih kož v višja astropja, pri čemur se zelo potijo. »* t(?var«l manjka veliko vrat, vsled cnnf i.e tamkaj prve vrste prepih. nfw 1 deiavc' si morajo v pritličju nn« u mr*le surove kože in jih ki , v nadstropjih skozi prostore, J * jim gre prepih skozi in skozi. iti «VC5 obolii° potem osobito v glavi bole *er 8* nakoP!iei° tako tez,c0 da postanejo vsled tega sča- stal ri*i!ub{* V nekem slučaju je po-tcknii6 ce^° obraz zverižen, po-Grm 2 mu ie usta in nos navzkriž l milu« se’ da ie baie Pollak večkratni reve°nar' P°temtakera menda ni predi« ’ bi dal v svoi' tovan ure-in vmoderno veliko električna u ^ -lo ‘ vrata, kjer manjkajo, Ako j. uje slahSV°le de,avce tako škandalozno OosbnJ8!«1!?. VSSj ne' jemiiU 2dfavial nanra»o ‘Jnbijznski obrtni nadzornik, f , d' lamkaj red. jaki ? «4 de,8i° n»^i oslepeli vo-ProdaH 1 ..in k°š»re! bčetke Pet Ju ePeb vojak pn tvrdki Jos. («'V0d "C TČ- Pet Dolenjsko. I«AAAAAAAAAAAAAAA»1 Standard Oil Company of Na* York dobavlja takoj vsako množino: strojnega olja, bencina, nafte, petroleja, mazila, parafina, sveč in drugih petrolejskih proizvodov. Poslovalnice za prodajo: Ljubljana (začasno Rimska cesta št. 18/II.), Beograd, Zagreb/ Reka, Osjek, Split. rfl m Glavnica: 200,000.000 kron. Rezerve okrog 150,000.000 kron. ------------------------- w v — v ^ C* '---* v w v Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani uu lUr-artirTl« «11 JU,rgB II | ■ m/mri t:»/.-antA —g——3P—BBBBI BM— J ^'Tl'aaqc?ll3rwv.‘^t.v^7g HCMBBMBESU Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd. 663 1