] PROBANKA PE KRANJ - Koroška c. 1f tel. 04/ 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure pooblaščeni servis: OMEGA URARSTVO ROBNIK poslovalnica Globus - Koroška c. 4, tel.: 04/20 25 672 Mohorjev klanec - Vodopivčeva 8, tel.: 04/20 27 016 ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska* Banka Banka .«posluhom OGLAS Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 100 - CENA 240 SIT (14 HRK) Kranj, petek, 27. decembra 2002 Foto: Tina Doki Prošnja za sneg Ko smo med božičnimi prazniki pešačili po cesti, me je fantič spraševal, češ - le zakaj cestarji postavljajo ob cestah tako visoke kole, ko pa nikoli ne zapade toliko snega. Zanimivo vprašanje, še težji odgovor! Če narava za božič ali vsaj za novo leto nasuje sneg in odene okolje v belino, je vzdušje veliko bolj praznično, kot če razkazuje "gola rebra" in marsikje tudi umazanijo. A proti naravi se ne da veliko storiti, vreme se spreminja, zime postajajo vse manj ostre in tudi letošnji božič je bil po nižavah še "zelen". Bo "belo" vsaj novo leto? Žičničarji že težko pričakujejo snežne padavine ali vsaj nizke temperature, da bi lahko naredili dovolj umetnega snega. "Inventura" zadnjih dni je za zimo dokaj žalostna: na Gorenjskem in v njeni soseščini v omejenem obsegu obratujejo le tri smučišča. Tudi letošnja zima potrjuje, kar so nakazale že prejšnje. Snežni topovi postajajo "zakon" za smučišča, ki želijo smučarjem zagotoviti najmanj sto dni smučarskih užitkov na leto, in tudi razvoj smučišč je ob vse bolj milih zimah perspektiven predvsem na višjih legah. Če je narava vse bolj nepredvidljiva, očitno taki postajamo tudi ljudje. Ko smo v torek na Bledu spraševali, kako bodo za novoletne praznike zasedene njihove prenočitvene zmogljivosti, so povedali, da so trenutno okrog 80-odstotno, a da se zasedenost spreminja iz dneva v dan. Zakaj? Vse manj je namreč ljudi, ki se za to, kje in kako bodo dočakali novo leto, odločijo že sredi poletja ali še celo prej, in vse več je takih, ki to storijo v zadnjem trenutku. V Alpinumovih hotelih v Bohinju so imeli za konec leta že polno zasedena vsa ležišča, a so, potem ko gostom niso uspeli zagotoviti ne umetnega snega na Kobli in ne naravnega na Voglu, začele "deževati" tudi odpovedi. Tako z Bleda kot iz Bohinja vozijo goste na smučanje na Krvavec. V Kranjski Gori so poskrbeli za "svoj" sneg, za praznike so razprodani in zasedeni vse do 11. januarja, v torek je bilo na voljo le še nekaj sedežev za silvestrovanje v hotelskih restavracijah. Cveto Zaplotnik Slovenski oktet je navdušil Osmerica odličnih pevcev je v sredo pela v farni cerkvi sv. Jurija v Stari Loki, v nedeljo pa bo oktet pel v Naklem. Stara Loka - Organizatorji in pokrovitelji sredinega koncerta Slovenskega okteta v cerkvi v Stari Loki, župnija Stara Loka, občina Škofja Loka, Mercator Gorenjska in Termo Skofja Loka, so pripravili čudovit hožični glasbeni večer. Nova generacija Slovenskega okteta, ki je nastajala od leta 1996 dalje, je ob spremljavi orglarke Urške Vidic zapela 14 domačih in tujih božičnih pesmi, zaradi gromkega aplavza, ki ni in ni hotel pojenjati, pa so zapeli še dodatne pesmi in končali s Sveto nočjo. Andrej Ropaš, Vladimir Čadež, Janez Triler, doma iz Železnikov, Rajko Meserko, Jože Vidic, Primož Dekleva, Matej Voje in Janko Volčanšek (njihov umetniški vodja je dr. Mirko Cuderman) so se z loškim koncertom odločili tudi za humanitarno dejanje. Prostovoljni prispevki, ki so jih poslušalci darovali za oktet, so pevci namenili za pomoč Matiji Žagarju iz Stare Loke. Mladi pevci Slovenskega okteta so dokazali, da so vredni imena in svojih predhodnikov. V sredo zvečer jim je na koncertu v farni cerkvi iz srca zaploskal tudi Peter Amhrož. ki je pred tem 30 let pel drugi tenor v oktetu, dve leti pa je bil član mlade sestave. Več o Slovenskem oktetu in izjemnih pevcih lahko preberete na 16. strani v zgodhi o pevcu okteta Janezu Trilerju iz Železnikov. Jože Košnjek, slika Tina Doki GERLITZEN - OSOJŠČICA, veliko smučišče v bližini Beljaka, izvoz z avtoceste »Villach - Ossiachersee«. Moderne žičnice, dolge in urejene proge, umetni sneg, raj za smučarje in deskarje na snegu. S smučarsko karto dobite 50% popusta pri vstopnini za terme VVarmbad Villach/Beljak! Smučarske karte s popusti za posameznike, družine in skupine: 8, GerlitzeN SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora na novi lokaciji v apartmajih Garni. r^nSKIPASS tel.: 04 - 582 10 00 In na j^frnAwri avtocesti pred karavanskim '----JIK/WtL predorom v stavbi tel.: 04 - 586 15 31 www.skipasstravel.sl 10 12.01.2003 »South Park Session« - tekmovanje »Freestvle Jump Contest« Štefanovo tudi državni praznik Žegnanje konj v Stražišču. Kranj - Včeraj je bilo Štefanovo, zelo spoštovan verski in ljudski praznik. Na včerajšnji dan so v številnih gorenjskih krajih v spomin na Štefana, prvega krščan- d.o.o., Grajska c. 11, Bled UGODNE CENE kurilno olje, premog, drva S" 04/5745-230 skega mučenika, pripravili tradicionalno žegnanje konj, ki postaja vedno bolj priljubljen običaj. Konje so žegnali v Žirovnici, kjer je konje blagoslovil brezniški /up nik Jože Klun in kjer deluje Konjeniški klub Stol z okrog 80 člani, ki imajo 139 konj. Tudi na Blejski Dobravi so že nekdaj GOSTILNA S PRENOČIŠČI IN PIVOVARNA Marinšek Marjan s.p.. Glavna c. 2, Naklo MaBIMJSK tel.: 04 25 77 270 SILVESTROVANJE kmečki gospodarji veliko dali na praznik sv. Štefana. Z župnikom Francetom Oražmom so se dogovorili za žegnanje konj, ki se je včeraj začelo in končalo s povorko pred gostilno pri Jurču. Na Blejski Dobravi so spoštovali tradicijo in na ta dan blagoslovili tudi vodo in sol za živino. Tradicionalno dobro obiskano žegnanje konj je bilo v Naklem, kjer ga že vsa leta organizira Konjeniško društvo Naklo, pa na Kupljeniku, kjer ima ta običaj zelo dolgo tradicijo, na Križu pri Komendi, v Moravčah, v Sori, v Smledniku, v Stražišču, v Srednji vasi pri Šenčurju in na Štefanji gori. Včeraj je bil tudi državni praznik Dan samostojnosti. Pred 12 leti so na ta dan v takratni republiški skupščini razglasili izide referenduma za samostojno Slovenijo. Referendum je bil tri dni prej, 23. decembra, na njem pa je velika večina državljank in državljanov Slovenje glasovala za samostojno Slovenijo. Osrednja državna slovesnost v počastitev Dneva samostojnosti je bil v Cankarjevem domu, na njej pa je bil osrednji govornik predsednik državnega zbora Borut Pahor. Jože Košnjek, foto: Gorazd Kavčič »r\i ,o -O -sO i hO !0 9770352666025 Nemčija naj sama plača za svoje grehe Tone Kristan in Združenje žrtev okupatorjev Kranj 1941 - 1945 vztrajata, da morajo naslednice okupatorskih plačati za svoje grehe, ki so jih povzročili med drugo svetovno vojno, in ne Slovenija, ki pa, žal dela med žrtvami prevelike razlike. Tone Kristan, bili ste med ustanovitelji Društva izgnancev Slovenije. Povezali ste tudi gorenjske izgnance. "Že 16 let sem upokojenec in bi lahko v miru užival pokojnino, vendar se nikdar nisem mogel sprijazniti, da ljudem, ki smo med drugo svetovno vojno trpeli zaradi okupatorjev in ostali brez domov in dostojanstva, te države oziroma njihove naslednice niso plačale za svoje grehe. Leta 1991 sem bil na brestaniškem gradu med ustanovitelji Društva izgnancev Slovenije. Nekatere žrtve, na primer taboriščniki, so bile vključene v Zvezo borcev, izgnanci, begunci, ukradeni otroci in druge žrtve pa nismo imeli svojih organizacij. Zase smo morali nekaj narediti. Že od takratne slovenske vlade smo zahtevali, naj izterja odškodnino od tistih držav oziroma njihovih naslednic, ki so nam škodo povzročile, še posebej od Nemčije, Italije in Madžarske." Ali imam prav, če trdim, da vas je imela nova socialistična oblast in tudi oblast samostojne Slovenije za drugorazredne žrtve, da so bili najprej borci, aktivisti in deloma interniranci, v samostojni Sloveniji pa tudi žrtve povojnih pobojev, vi pa ste bili bolj zadaj, čeprav ste izgubili vse: svobodo, mladost, imetje, dostojanstvo. "Zelo prav imate. Po vojni za nas država ni storila ničesar. Ko smo prišli iz izgnanstva, doma nismo našli ničesar. Večinoma le izropane in požgane domove. Od slovenske vlade smo zahtevali, naj nam Nemčija plača odškodnino, vendar so nam odgovarjali, da zaradi dobrih odnosov z Nemčijo in njene naklonjenosti pri vključe- Tone Kristan vanju v Evropo tega ne morejo narediti. Državni zbor je leta 1995 in 1996 dvakrat naročil vladi, naj gre z našimi zahtevami pred nemško vlado, vendar vlada ni storila ničesar. Se naprej sem vztrajal, da mora Nemčija plačati za svoje grehe in ne Slovenija. V vodstvu Društva izgnancev Slovenije sem imel precej somišljenikov. Ker leta 1997 na skupščini Društva izgnancev Slovenije v Skorji Loki moj predlog, naj društvo kot najmočnejša in najštevilnejša organizacija žrtev sama zahteva od Nemčije odškodnino, ni bil sprejet, in je prevladalo stališče Ivice Žnidaršič, Vlada Deržiča in nju-nhVsomišljenikov, da naj to v našem imenu še naprej poskuša doseči vlada, sem šel v boj za pravico sam s pomočjo nekaterih članov odbora z Gorenjske in Notranjske. 21. avgusta leta 1997 smo ustanovili Združenje žrtev okupatorjev 1941 - 1945 Kranj." Antonič je za dva podžupana Bled - Občinski odbori Slovenske ljudske stranke. Socialdemokratske stranke in Nove Slovenije Bled so na skupnem sestanku ugotovili, da so na lokalnih volitvah dosegli velik uspeh, njihov kandidat za župana Jože Antonič pa je prejel kar 66 odstotkov glasov. V govoru* na sestanku je naštel glavne naloge v tem mandatu in še posebej opozoril na gradnjo obvoznice, čistilne naprave, plinskega omrežja in šole v Gorjah. Pomembno se mu zdi delovanje krajevnih skupnosti in sodelovanje z njimi. Sestava občinskega sveta je pestra. Razen svetnikov štirih političnih strank je \ svetu zastopanih še 7 list, zato bo potrebno sklepati koalicije in kompromise. Prvi problem se kaže pri izvolitvi enega ali več podžupa- nov. Jože Antonič je povedal, da bodo morali kljub obljubam o gospodarnem ravnanju z denarjem imenovati dva podžupana, enega iz Socialdemokratske stranke in drugega in Liberalne demokracije Slovenije, ki je po številu svetnikov najmočnejša. Bled se mora pri razvojnih programih vključiti tudi v programe Evropske skupnosti, so menili na sestanku in se dogovorili za tesnejše sodelovanje vseh treh strank, ki so se v preteklosti razhajale zaradi nesmiselnih potez in napak vodstev. Na Bledu so s tem že začeli, nadaljevati pa se mora tudi na državni ravni. Postopoma naj bi prišlo vsaj do združitve Slovenske ljudske stranke in Nove Slovenije. J.K. Minister za javne seje Ljubljana - Minister za delo, družino in socialne /adeve dr. Vlado Dimovski seje na seji upravnega odbora Zavoda Republike Slovenije ./a zaposlovanje zavzel za javne seje. Po njegovem mnenju bi s tem zagotovili večjo preglednost delovanja zavoda in javno obravnavo vprašanj, povezanih s trgom dela. Prav tako bi morali enkrat letno v okviru ekonomsko socialnega sveta predstaviti delo Zavoda za zaposlovanje, kjer so se razmere v zadnjem obdobju spremenile, vendar napredek še ni zadosten. Zaposleni bodo morali nameniti več pozornosti iskanju primernih zaposlitev in zmanjševanju brezposelnosti kot pa le uresničevanju zakonov. Pomemben je tudi odnos zaposlenih strank, saj ljudje tudi po tem ocenjujejo delo zavoda. Okrepiti se morajo tudi območne službe. J.K. Kaj bo s Krekovim domom Selca - Na decembrski seji občinskega sveta Železniki je svetnik Nove Slovenije Kršćansko ljudske stranke Rudi Bernik spraševal o statusu Krekovega doma v Selcih. Dom ima velik pomen v družbenem življenju občine Železniki, zato bi bilo prav, da bi se njegov status čim prej uredil. Problem se vleče že nekaj let in je skrajni čas, da se reši in da občina pove, kaj bo naredila / domom. J.K. V Društvu izgnancev Slovenije so vam očitali, in to ponavljajo še danes, da ste razbili njihovo organizacijo in da vam je šlo Zgolj za osebni interes in oblast. "V Ljubljani je bil res velik vihar, kaj si je Tone Kristan drznil storiti. Pričakoval sem, da jih naše delovanje ne bo motilo in da bomo zmogli delovati skupaj. Vendar so videli v našem združenju predvsem konkurenco. Moram povedati, da je začelo naše združenje uspešno delovati. Nemške oblasti smo obvestili o svojih namerah in zahtevah, opozarjali smo jih in seznanjali o trpljenju Slovencev pod nacističnim režimom in trkali na njihovo vest in odgovornost. Da so nas jemali resno, kažejo odgovori, ki smo jih dobivali od nemškega parlamenta, vlade in drugih organov, v njih pa so nam pojasnjevali, da je Nemčija obveznost do žrtev v Sloveniji že poravnala. Našemu združenju gre zasluga, da so bili v plačila odškodnine iz Hirschove-ga sklada za prisilno oziroma suženjsko delo v nemškem rajhu vključeni tudi Slovenci, ki niso bili omenjeni v nobenem arhivu, čeprav so bili razporejeni v okrog 300 delovnih taboriščih v Nemčiji. Eden od naših prijateljev v Nemčiji je prebrskal vse arhive, med njimi tudi osrednjega v Pots-damu, pa o slovenskih izgnancih in prisilnih delavcih ni našel niti besede. V Nemčijo smo poslali obse/no dokumentacijo skupaj s knjigo zgodovinarja dr. Toneta Ferenca in mojo izgnansko zgodbo, s pomočjo nemških prijateljev smo odprli spletno stran, posneli film in dosegli, da seje vsaj nekaterim Slovencem začela izplačevati odškodnina za prisilno delo." Kaj pa odškodnina za trpljenje in izgubljeno imetje. Spomladi ste napovedali možnost tožbe na nemških sodiščih. "Ker se nemška oblast ni ustrezno odzvala, smo šli po pravico na nemško ustavno sodišče, kjer uveljavljamo pravico do materialne in nematerialne odškodnine. Nekateri zahtevki so visoki, saj miloščine ne nameravamo vzeti. Po nemških volitvah smo poslali čestitki in darili, steklenici slivovke. kanclerju in zunanjemu ministru gospodoma Gerhardu Schroderju in Joschku Fischerju s prošnjo, da bi nas podprla pri naših upravičenih zahtevah. Blizu 30.000 Slovencev, brc/ tistih, ki so od Nemčije že nekaj dobili, je upravičenih do odškodnine. Mi zahteva- mo pravico za vse žrtve. Če ne bomo uspeli pri nemških oblasteh, bomo šli na ustanove Evropske unije, Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov. Sedaj dobivajo nekateri iz Nemčije po 800 ali 1000 evrov odškodnine. To je miloščina in zanjo se žrtve vojnega nasilja ne nameravamo prodati. Zaradi nemškega nasilja je na različne načine trpelo okrog 150.000 Slovencev." Slovenski državi in njenim organom očitate, da vam ne pomaga in da je do držav, ki bi morale Slovenkam in Slovencem plačati odškodnino za povzročeno gorje, preveč popustljiva. Največkrat se omenja Nemčija. Kaj pa Italija, Madžarska. "Država nam resnično ne pomaga. Doslej se je izgovarjala, da se Nemcem, ki so bili naši zavezniki pri vstopanju v evropsko unijo, ne bi bilo dobro zameriti. Sedaj te bojazni ni več. Me prav zanima, kaj bodo rekli sedaj. V svojih prizadevanjih ostajamo še naprej sami. Na srečo smo dobili v Nemčiji nekaj uglednih zaveznikov tudi med politiki in parlamentarci. Eden takih je Daniel Bendit, poslanec Zelenih v nemškem parlamentu in predsednik poslanske skupine Zelenih v Evropskem parlamentu, prijatelj nemškega zunanjega ministra Fischerja in našega odvetnika Michaela Ober- vviederja. Njemu je uspelo, da je Turčija spremenila ustavo in ukinila smrtno kazen. Zadnjič je bil skupaj z Oberwiederjem v Kranju. Škoda, da slovenska politika in mediji niso bolj izkoristili njegove prisotnosti. Občina Kranj z županom Mohorjem Bogatajem na čelu mu je podelila posebno priznanje. Za tako pozornost in za razumevanje za delovanje našega združenja smo občini Kranj zelo hvaležni. V Italijo smo posredovali nekaj zahtev. Odziv italijanskih oblasti je bil, vendar so možnosti za uspeh majhne. Tako kot o vseh zahtevah smo tudi s to do Italije seznanili našo vlado in jo prosili za informacijo, kaj ima namen sama narediti, vendar ni bilo odgovora. Znova bomo poskušali s pomočjo poslancev državnega zbora pritisniti na vlado, da bo pri zahtevah za odškodnino tujih držav odločnejša." Slovenski sklad za poplačilo vojne škode ostaja očitno vaša edina možnost. Odškodnino za trpljenje, ki so ga povzročili drugi, torej plačujemo sami. "Odkrito je treba povedati, daje bil zakon o poplačilu škode žrtvam vojnega nasilja ustanovljen predvsem zaradi žrtev povojnega nasilja. Sklepam, da dobijo oni največ. Taboriščniki so upravičeni do 35.000 tolarjev za mesec, prebit v taborišču. Izgnanci dobi- jo 25.000 tolarjev za mesec izgnanstva, mobiliziranci v nemško vojsko 20.000 tolarjev za mesec vojaščine in begunci ter deportirana 12.000 tolarjev. V našem združenju nikomur ne oporekamo odškodnine, vendar smo proti, da dobijo mobiliziranci 20.000 za mesec, begunci pa 12.000 tolarjev. Mobilizirancem, ki me zaradi tega nimajo posebno v časteh, sem sam povedal, da so bile vse žrtve nasilja v težkem položaju, vendar je bilo položaj beguncev težji od položaja vojakov. Domovi in družine so bile doma varovane. Lahko so šli na dopust, imeli nekaj svobode in lahko pobegnili, čeprav so tvegali glavo, begunci pa so ostali brez vsega. Ker država ne spoštuje zakona in pri odškodnini še vedno upošteva 15. maj 1945 in ne dejanske vrnitve domov, iščemo pravico na ustavnem sodišču. Sam odklanjam odškodnino, dokler oblast ne bo spoštovala zakona. Obvestilo, da sem do nje upravičen, leži na polici. Moram povedati, da so nam pri uveljavljanju pravic veliko pomagali nekateri poslanci državnega zbora, zlasti Danica Simšič in Miran Potrč. Tudi vrata sodelovanju z Društvom izgnancev nismo zaprli. Mi nismo nevoščljivi ob njihovem uspehu, enako ravnanje pa pričakujemo tudi pri njih v primeru našega." Jože Košnjek, foto: Tina Doki Državni svetniki proti proračunu Ljubljana - V torek, 24. decembra, seje sestal državni svet Republike Slovenije in obravnaval predlog proračunov /a leto 2003 in 2004, ki jemljeta državnemu svetu 150 milijonov tolarjev in jih namenjata graditvi spomenika medvojni slovenski uporniški organizaciji TIGR. Državni svetniki so bili ogorčeni, saj je s tem ogroženo normalno delovanje organa, ki je izvoljen na osnovi ustave. Poslanci so vzeli denar brez predhodnega dogovora ali poskusa skupnega iskanja rešitve. Državni svet je bil in bo tudi v prihodnje za dialog / vsemi dejavniki oblasti. Državni s\et je / 31 glasovi /a izglasoval veto na proračun, o katerem mora sedaj državni /bor odločati /nova in zagotoviti večino 46 poslancev. Vodja poslanske skupine I iberalne demokracije Slovenije Tone Anderlič je napovedal, da se utegne državni zbor sestati danes, saj mora, zaradi veljavnosti sprejeta proračuna, ponovno odločati še letos. J.K. O delovnem času zdravnikov kasneje Ljubljana - Poslanci državnega /bora so potrdili, da je treba delovni čas zdravnikov vključno s pravico do počitka zaradi velikega pomena /a državljane urediti z zakonom. Državni zbor je nameraval ustre/no do polnitev zakona sprejeti že na tej seji, vendar se je na predlog ministra /a zdravje dr. Dušana Kebra odločil, da jo bo sprejemal na eni od prihodnjih sej, najverjetneje že januarja. Do takrat pa bo minister našel ustrezne rešitve skupaj / zdravstvenimi zavodi in zdravniškimi organizacijami, ki bodo državljanom zagotavljale neprekinjeno zdravstveno varstvo, zdravnikom pa bo uredil delovni čas in pravico do počitka. J.K. Peterle ni vabil komunistov Ljubljana - V /ve/i z objavo v Televiziji Slovenija je Lojze IV terle na novinarski konferenci izjavil, da kot predsednik Slovenskih krščanskih demokratov, dr. Janeza Drnovška, ne drugih komunistov nikoli ni vabil v svojo stranko. Umestitev novega predsednika države je Lojze Peterle ocenil kot formalno zamenjavo. Ali to pomeni tudi spremembe, pa bo potrebno še počakati. (lovor novega predsednika drža veje Lojze Peterle ocenil kot izrazito zunanjepolitičnega, čeprav bi nekatere notranjepolitične teme. že na samem /ačelku predsedovanja zahtevale jasno predsednikovo opredelitev. Po mnenju Lojzeta Peterleta je odhod nekdanjega predsednika Milana Kučana pomembnejši kot pnhod Janeza Drnovška, Milan Kučan je bil med drugim na pred sedniškem položaju tudi simbolni varuh preteklosti. Peterle je izrazil obžalovanje, da v letih Kučanovega predsedovanja resnična sprava ni uspela. Po Peterletovem mnenju se je z umestitvijo člana LDS tudi na najvišje mesto v državi še dodatno utrdila prevladujoča politična opcija v že sicer politično neuravnoteženem slovenskem političnem prostoru. Peterle se je začudil tudi nad dejstvom, da novi predsednik vlade ni izkoristil možnosti za nujne spremembe v vladi, pri čemer je posebej omenil ministrstvo za gospodarstvo in zdravstvo. Namesto učinkovite regionalne politike, ki bi zmanjševala razvojne ra/likc med regijami, se je / novim mi nistrstvom dodatno širi birokraei ja, kar je v nasprotju /. vladnim antibirokratskim programom, je dejal l rojze Peterle. Gorenjska varna hiša V vsaki peti slovenski družini občasno ali pogosto prihaja do nasilja. Žrtve družinskega nasilja so najpogosteje ženske in otroci, število nasilnih dejanj v družinah pa se iz leta v leto še povečuje. Razstava o Matiji Valjavcu Kranj - V večini slovenskih regij - edina izjema je Gorenjska -so centri za socialno delo in druge ustanove že uspeli organizirati Varne hiše ali zavetišča za žrtve družinskega nasilja. V številnih državah so Varne hiše organizirane že precej let in niso več samo alternativni projekti, temveč pomembne socialne ustanove. Družinsko nasilje je namreč povsod v svetu zelo razširjeno in ni odvisno od razlik v kulturi dohodku ali družbenem položaju -Gorenjska pri tem ni nikakršna izjema. Kakšna bo Varna hiša Gorenjske Z organiziranjem Varne hiše Gorenjske, ki s podpisi večine županov gorenjskih občin na pogodbi o ustanovitvi na pragu leta 2003 postopoma postaja realnost, bodo gorenjski centri za socialno delo pridobili možnost, da v času največje družinske krize zaradi nasilja ponudijo žrtvam začasno obliko umika iz ogroženega okolja. Varna hiša bo omogočila: zaščito, možnost bivanja in strokovno svetovalno delo ženskam, ki se zatečejo vanjo; neprekinjeno do- Razstava v centru za socialno delo Tržič - Se do sredine septembra je v prostorih Centra za socialno delo Tržič na Predilniški cesti 16 na ogled razstava izdelkov, ki so jih izdelali varovanci tržiške enote Varstveno delovnega centra Kranj. Med njihovimi izdelki je veliko takšnih, ki so primerni za različne priložnosti (voščilnice, embalažni izdelki, poslovna darila). Razstavo je v imenu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ustanovitelja CSD Tržič, odprl državni podsekretar Davor Dominkuš. Ivanka praznovala 95 let Ob tradicionalnih obiskih šenčurskega župana Mira Koželja najstarejših občank in občanov je pred dnevi obiskal tudi Ivanko Kristane iz Voklega, ki je 27. decembra praznovala 95 let. Voklo - "Ob rojstnem dnevu in v novem letu vam želim predvsem veliko zdravja in da bi vztrajali vsaj do okrogle obletnice," je slav-ljenki zaželel Miro Koželj. Skupaj z Ludvikom Ahčinom, podpredsednikom sveta tukajšnje krajevne skupnosti, je Andrejčevi Ivanki podaril šopek rož in priložnostno darilo. "Tudi naslednje leto se vidimo," je obljubil župan. Ivanka Kristane se je leta 1907 rodila v Kamni Gorici. Že pri štirih letih ji je umrl oče, zato je za družino (Ivanka ima še sestro in brata) morala skrbeti mama. Koje bila stara 20 let je odšla, kot pravi sama, popolnoma neizkušena služit kot kuharica k ljubljanskemu zdravniku Ivanu Drobniču. Ta je imel štiri svoje otroke, katere je večkrat morala paziti. O "gospodu dohtarju" pa sicer ve Ivanka povedati le lepe besede. Ivankin mož Andrej je bil čevljar. Pred njo je bil poročen in imel tri otroke, a mu je žena pri tretjem porodu umrla. V lastni Čevljarski delavnici in trgovini je imel kar 12 delavcev, zaradi nesrečno izpeljanega posla pa so na vrata potrkali dacarji. Na srečo hiše niso vzeli, saj je za to poskrbela Ivanka, ki seje leta 1940 primožila k Andreju (tako se domačiji tudi reče po domače). Od takrat naprej je skrbela za tri otroke: Staneta, Silvo in Andrejo, s katerimi bodo kmalu skupaj praznovali božič in rojstni dan. Razen Silve vsi živijo v domači hiši. "Moje življenje ni nič posebnega." skromno pravi Ivanka Kris- tane in pove, da je po poroki večinoma gospodinjila, skrbela za dva prašička in vrt. Tu kmetije ni bilo, zato so morali zemljo najeti. Kljub velikemu splošnem pomanjkanju po 2. svetovni vojni se spominja, da pri njih niti ni bilo tako. Mož Andrej je imel tudi po vojni obrt s petimi delavci. V zbrani družbi smo ugotovili, da se Ivanka slabših časov in trenutkov ne želi spominjati - in prav je tako. O kakšnem posebnem receptu za visoko starost Ivanka ne ve nič. Pravi, da so največkrat jedli žgance in zelje, kar je njena najljubša hrana. "V življenju se ne splača vznemirjati po nepotrebnem, ampak ga jemati takšno kot je," je prepričana sla\ l-jenka. Zdravje ji dobro služi, televizijo in radio še gleda oziroma posluša. Včasih je zelo rada brala, vendar sedaj noče napenjati oči. Edina zdravstvena težava je njena hoja, pomaga si s hpjco, vendar je to posledica nesrečnega padca pred letom dni. Vseeno gre poleti še okoli hiše, "saj bi bil sicer tak dolgčas", kot sama pove. Boštjan Bogataj, loto: Gora/d Kavčič Meditiranje v Škofji Loki Škotja Loka - Društvo "NARAVA" Škot ja Loka pripravlja različne delavnice in zanimiva predavanja. V zadnjem času pa so uspeli organizirati tudi sekcijo /a meditiranje imenovano "Fspcransa", ki deluje enkrat tedensko na Kopališki ulici. Trenutno so člani sekcije vsi popotniki iz Brazilije (obiskovalci posestva Vide Lajovec), da se nadaljuje delo začeto v Braziliji. Prav posebno božično presenečenje pa je bil Sedanji Obisk gospe Vide Lajovec, koje obiskala svoje sorodnike v Ljubljani in bo do 5. januarja še priSla v Škofjo loko. Pripravlja več zanimivih informacij o gradnji velikega duhovnega centra "Kondominij vida - mednarodni center /a tretje tisočletje", Duhovne univerze v Ženevi in vrsta dogajanj na osnovi ezoterike, novega gibanja, nekatere zanimive podrobnosti o Mojstrih Modrosti, novih pojavih čudežnih otrok v Bolgariji (vijolični otroci ali otroci fuksije), ki živijo v nekem samostanu in imajo veliko mentalno moč (MM). J.P. stopnost 24 ur dnevno in vse dni v letu; sofinanciranje bivalnih stroškov uporabnicam. Na podlagi izkušenj iz drugih držav je strokovno utemeljeno, da mora biti Varna hiša locirana v večjem naselju in nikakor ne na osamljenem kraju; mora biti komunalno opremljena, po možnosti tudi z vrtom in otroškimi igralnimi površinami; dostopna mora biti tudi z 'javnim prevozom, saj začasen umik iz družine v Varno hišo uporabnicam ne bo spremenil običajnega življenja (zaposlitev, otroško varstvo, obiskovanje šolskega pouka, itd). Takšna bo tudi Varna hiša Gorenjske, ki bo zaradi rastočega družinskega nasilja zadostila kriteriju najmanj eno mesto v Varni hiši na vsakih desettisoč prebivalcev, kar na Gorenjskem pomeni Varno hišo z do 20 ležišči v šestih sobah, skupno kuhinjo in vse ostale prostore. Dejavnost Varne hiše Gorenjska bo vodilo regijsko Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša, ki je bilo ustanovljeno pred štirimi meseci. Tudi Vaša pomoč Varni hiši bo dobrodošla Sredstva za nakup ter osnovno adaptacijo objekta, v katerem bo delovala Varna hiša Gorenjske, bodo iz proračunov 2002 ter 2003 večidel zagotovile gorenjske občine, ki v veliki večini podpirajo ta projekt. Za stroške strokovnega dela bo denar namenjen tudi iz državnega proračuna, za primerne bivalne pogoje ženskam in otrokom v Varni hiši Gorenjske pa bo Društvo zbiralo tudi donatorska sredstva. Že v prvih štirih mesecih delovanja Društva sta dejavnost z donacijami podprla jeseniška no-tarka Nada Svetina, Agencija za kreativne komunikacije IMELDA iz Ljubljane. Objavljamo številko transakcijskega računa Društva Varna hiša Gorenjske, odprtega pri Gorenjski banki v Kranju, na katerega lahko nakažete vaša donatorska sredstva: 07000 - 0000830410. Vsem donatorkam in donatorjem iskrena hvala v imenu vseh, ki bodo zaradi nasilja v družini kadarkoli potrebovali zatočišče v Varni hiši Gorenjske! S.K. Preddvor - Minuli četrtek in petek je bila v Kulturnem domu v Preddvoru razstava o Matiji Valjavcu, pesniku in jezikoslovcu, katerega ime nosi tudi preddvorska osemletka. Razstavo so pripravili člani Turističnega krožka osnovne šole Matija Valjavca, predvsem z namenom, da bi postal Matija Valjavec kraju in okolici bolj poznan. Letos je izšla namreč tudi zbirka ljudskih pravljic z naslovom Kračmanove pravljice, ki jih je Matija Valjavec zbiral po Sloveniji in tudi na Hrvaškem. A.B. foto: Gorazd Kavčič Popravek V poročilu s seje Občinskega sveta Železniki z naslovom Za klavnico več kot sedem milijonov sem v delu teksta preimenoval Marka Lotriča v Marka Demšarja, vendar je jasno, da so besede pripisane Lotriču. Boštjan Bogataj Višji prispevki za novorojenčke Na zadnji letošnji seji je občinski svet sprejel v drugi obravnavi Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, oblikoval povprečno gradbeno ceno koristne stanovanjske površine in stroške komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. Enkratni prispevek za novorojence znaša zdaj 30.000 sit. Žirovnica - Po hitrem postopku so svetniki opravili preglede Poročila Nadzornega odbora za preteklo mandatno obdobje, potrdili zapisnika prve redne in izredne seje občinskega sveta, ter v drugi obravnavi sprejeli Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini. Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča: za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske, počitniške proizvodne in poslovne površine, nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče pa od površine zemljišča. Pri določitvi višine nadomestila se bo upoštevala opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami, lega, namembnost ter smotrna uporaba stavbnega zemljišča ter izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih. Višina nadomestila se bo obračunavala s točkami, ki so v odloku določene za opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi napravami individualne in skupne rabe, glede na lego in namembnost območja, ki je v občini razdeljeno na dva dela (prvi obsega Moste, Breg, Žirovnica, Selo, Breznico, Zabreznico, Doslovce, Smokuč, Rodine in Vrbo, drugi pa vsa ostala območja), glede na namembnost stavbnega zemljišča (stanovanje, počitniški objekti, objekti za poslovne, proizvodne - industrija in proizvodna obrt - in družbene dejavnosti, ter glede na faktor izkoriščenosti zemljišča. Dodatne točke za vrednotenje nadomestila SC lahko uvedejo zaradi izjemne ugodnosti lokacije poslovnega prostora glede na možnosti ustvarjanja dohodka za dejavnosti proizvodnje električne energi- je in golf igrišča. Višina nadome t stila se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s čisto tlorisno površino prostorov ne glede na namembnost objekta, oziroma s površino zavezančevega nezazidanega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila. Plačevanja nadomestila so oproščeni občani, ki prejemajo denarno pomoč kot edini in dopolnilni vir preživetja. Občinska uprava se lahko odloči za oprostitev plačevanja nadomestila tudi v primeru elementarne ali druge nezgode, bolezni v družini, invalidnosti, če ugotovi, da bi plačevanje ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine. Ob tem je občinski svet sprejel tudi sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča. Povprečna gradbena cena za kvadratni meter koristne stano- Znano poročilo o plazu v Zmincu Pred tednom smo poročali o nevarnem plazu v Zmincu, ki se je sprožil pod dvema hišama, a jih zaenkrat še ne ogroža. Škofja Loka - Ugotovljeno je bilo, da so na terasah pred hišama Zminec 84 in 85 pred časom nastale razpoke, ki so blizu stanovanjskih hiš. Ti sta vkopani v razmeroma strmo pobočje - temelji so že v skali. Kot ugotavlja Marko Fašalek, ki je pripravil poročilo, kljub bližini odlomnega roba spla-zitve na hišah ni poškodb. Vzrok za nastalo stanje je, po besedah Fašaleka, koncentracija meteorne vode pod spodnjim podpornim zidom. "Teren seje dobro razmočil in tako rekoč stekel po Žive jaslice in božični sejem Radovljica - Letošnje pred-pra/nično vzdušje v starem mestnem jedru so popestrili z božičnim sejmom, glasbenimi prispevki v podobi orkestra Bid Bang Radovljica, Mladinskim orkestrom Glasbene šole Radovljica, obiskom Božička in živimi jaslicami pred cerkvijo. V sporedu "Betlehem v Radovljici" so sodelovali mladi igralci pod vodstvom Januške Avguštin, folklorna skupina "Kresničke" Brezje, mladinski pevski zbor Zvezdica Radovljica, McPZ Kozana. Organizator prireditve je župnija Radovljica v sodelovanju z Občino Radovljica. Isti sodelujoči bodo nastopili tudi na prireditvi v času treh kraljev. J.P. gozdu proti dolini. To je povzročilo rušenje spodnjega zidu. S kastami in zasipom obremenjeni terasi sta zdrsnili," je še zapisal Fašalek. Meni še, da bo potrebno plaz v doglednem času sanirati, saj je zelo blizu hiš in neugodno za prednje temelje. Marko Fašalek je predlagal takojšnje začetne ukrepe: začasno ureditev odvoda vseh vod izven območja plazu, ureditev terena tako, da voda iz utrjenih in ostalih površin ne bo odtekala v plaz in ob večjem deževju prekritje najbolj ogroženih površin s PVC folijo. Za trajno sanacijo pa je bil že izdelan geodetski posnetek ogroženega območja, potrebna pa bo še izvedba štirih sondažnih vrtin na ogroženem območju z. napotki za sanacijo, izdelava projekta sanacije in izvedba sanacije plazu. "Glede na terenske razmere bo tu za sanacijo verjetno najbolj primerna sidrana pilotna stena. S tem bo možno pred hišama urediti nekoliko širšo teraso. Steno bo možno narediti v sušnem obdobju, ko bodo pomiki plazu upočasnjeni," je še dodal Fašalek. Po njegovi grobi oceni znaša sanacija plazu 25 milijonov tolarjev. Boštjan Bogataj vanjske površine za III. stopnjo opremljenosti brez stroškov komunalnega urejanja in brez cene stavbnega zemljišča bo v letu 2003 znašala 153.800. Svetniki so sprejeli tudi sklep o določitvi povprečnih stroškov komunalnega opremljanja za leto 2003 in meril za odmero komunalnega prispevka, sklep o določitvi vrednosti točke za odmero komunalnih taks ter sklep o enkratnem prispevku za novorojenčke v višini 30.000 sit, ki se bo nakazal na bančni račun novorojenca, če bodo zanj v tridesetih dneh vložili vlogo. Izvoljen je bil tudi nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Miran Dolar, Zoran Madon in Elizabeta Mekina. Katja Dolenc GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: felefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 240 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). Vse leto čakali na srečanje Društva Sožitje Kranj so imela v četrtek, 12. decembra, v prostorih restavracije Iskra Tel tradicionalno novoletno srečanje. Ob tem so pripravi tudi krajši občni zbor in opravili pregled del v obdobju marec 2001 - december 2002. Člani so se najbolj veselili zabave in plesa z ansamblom Tihojla. Kranj - Predsednica Zveze Sožitje Slovenije Alenka Šelih, ki se je novoletnega srečanja Društva Sožitje Kranj udeležila prvič, je pojasnila, da so srečanja občinskih ali medobčinskih društev Zveze Sožitje že tradicionalna, saj obstaja zveza že štirideset let in bo prihodnje leto praznovala štiri-desetletnico. "Na teh srečanjih se dobivajo enkrat na leto v prijetnem ozračju ljudje, otroci in odrasli, z motnjo v duševnem razvoju in njihovi starši, drugi sorodniki, pa tudi tisti, ki se za to zanimajo in jim na svoj način pomagajo. To je samo ena od dejavnosti društev, saj je teh več in potekajo čez celo leto. Smisel naše organizacije pa je podpora in pomoč občinskim društvom, katerim sofinanciramo delovanje in obstoj." Društvo Kranj je medobčinsko društvo in obsega šest občin. Je relativno močno društvo, saj šteje približno 250 članov. Od tega je dobra polovica ljudi z motnjo v duševnem razvoju. V zadnjih letih jih skušajo aktivirati, včlaniti in dati nekatere možnosti za njih same, ne samo za njihove starše, s čimer bi povečali njihovo samostojnost. Pred začetkom težko pričakovane zabav, na kateri je bilo veliko članov, njihovih staršev, sorodnikov in prijateljev, je predsednica kranjskega društva Sožitje Branka Perne podala poročilo dela v odboju marec 2001 - december 2002. Izvršni odbor je natisnil zloženko, v kateri so se predstavili in podali osnovne podatke o delovanju društva. Izvedli so evidenco članstva, pridobili nekaj novih. Zdaj jih je okrog 240: od teh 140 z motnjo v razvoju, 100 pa ostalih. Akcije, ki omogočajo rast članstva, bodo nadaljevali. Izvedli so letovanje, samostojne in družinske začetne in nadaljevalne delavnice ter seminarje, veliko s področja skrbi za samega sebe. Obiskovanje oseb na domu, ki niso vključeni v nobeno obliko varstva, bodo izboljšali. Bivalna skupnost za starejše občane z motnjami v duševnem razvoju v Mestni občini Kranj je še vedno osrednja naloga društva. Občina je spomladi lokacijo ob Četica z Branko Perne na čelu. OŠ Helene Puhar, katero je vodstvo društva smatralo za najprimernejšo, namenila gradnji nove Srednje ekonomske šole. S predstavniki občine so se ponovno pogovarjali pred volitvami. Vodstvo društva še vedno ocenjuje, da bi Telovadna naprava za slepe in slabovidne Rotarv Club Medvode je v petek, 20. decembra, Centru za slepe in slabovidne simbolično izročil ček v vrednosti 500.000 sit, s katerim so kupili slepim in slabovidnim prilagojeno telovadno napravo. To je bila že druga donacija letos. Škofja Loka - Direktor Centra slepih in slabovidnih Boris Ko-privnikar se je ob priložnosti zahvalil Rotarv Clubu Medvode za donacijo iz začetka letošnjega leta, ko je center dobil 500.000 sit, ki so jih namenili deloma za srednješolsko mladino, delno pa za starejše stanovalce doma. Iz Podarili darila in objeme teh sredstev so kupili dvokolesa -tandeme, ki jih srednješolci uporabljajo v prostem času za rekreativne namene, delno pa so financirali izlet stanovalcev z avtobusom, ki so prvič doživeli in izkusili jesensko trgatev. Sredstva so bila namensko porabljena in so dosegla humani namen. Ko se predstavniki obeh strani dobijo naslednjič, bodo ravno tako opravili pregled namembnosti sredstev. Podpredsednik Rotarv Cluba Medvode Igor Krizman je ob slovesni predaji čeka povedal, da se je klub ponovno odločil, da po svojih finančnih sposobnostih podpre dejavnost centra, da bi s tem čim bolj olajšali življenje varovancem. "Zavedamo se, da je naše darilo relativno skromno, vendar mislimo, da je vsako darilo dobrodošlo in da ga boste koristno uporabili. Eden od naših članov je usposobil napravo za telovadbo, ki jo bodo uporabljali varovanci. Po svojih močeh bomo poizkušali pomagati tudi v prihodnje," je dejal Križman. Fitnes oprema, ki je bila izročena Centru, je izredno primerna za slepe in slabovidne, ki so na področju rekreiranja omejeni na fitnes rekreacijo. V hiši že imajo takšen prostor* ki je deloma opremljen, veseli pa so vsakega novega kosa, kakor tudi vsake donacije, je pojasnil direktor Koprivni-kar. "Delo s slepimi in slabovidnimi je s strani našega financiranja omejeno na tekoče izvajanje šolskih in rehabilitacijski programov. Sredstva za dodatne aktivnosti v prostem času in za razvojne programe pa pridobivamo na različne načine, zato smo posebej veseli takega sodelovanja. Se posebej če ni zgolj enkratno." Katja Dolenc 10 milijonov tolarjev za otroke in slepe Frenk Nova in otroci na zabavi. Ljubljana V petek, 20. decembra, je bila pred trgovino Baby center na Rudniku zaključna prireditev dobrodelne akcije "Podari objem", ki sta jo pripravila Zveza Prijateljev Mladina Slovenije in Baby center. V njej je sodeloval tudi Baby center iz Kranja. Božiček je že v petek na prireditvi obdaril otroke, igrače, ki so se zbrale do 24. decembra, pa bodo podarjene otrokom socialno ogroženih družin. Ob tej akciji je potekala na spletnih straneh ZPDM tudi donacija petdesetih različnih igrač v višini 100.000 SIT, ki bodo namenjeni najbolj ogroženim družinam. Katja Dolenc Ljubljana - Člani Rotary cluba Ljubljana so 11. decembra skupaj s TV Slovenija in vrhunskimi domačimi umetniki že desetič pripravili dobrodelno prireditev Miklavžev večer. Del celotnega izkupička, ki letos znaša 9.180.000 tolarjev, je klub namenil akciji "Pomežik soncu - odprimo počitnice vsem otrokom", ki jo organizira Zveza prijateljev mladine. /, njim bodo otrokom omogočili počitnice, invalidnim otrokom pa vsakoletni izlet z. muzejskim vlakom. Del sredstev pa so namenili ustanovitvi prvega slovenskega centra za šolanje psov vodičev slepih. To področje je v Sloveniji še zalo slabo pokrito, saj je letno dodeljeno slepim le štiri tlo šest šolanih psov. do psa vodnika, pa jih je upravičenih od 200 do 250. Delček teh sredstev bo namenjen tudi nakupu psa vodnika za enega otroka. Poleg zbrane denarne vsote so otroci dobili še klavir, letalske vozovnice, barve za beljenje in druga nematerialna darila. Člani Rotary cluba Ljubljana in njihovi prijatelji so denar zbirali na več načinov: organizatorji in nastopajoči so se v dobrodelne namene odrekli honorarju, med od dajo in dva dni po njej so po tele fonu prispevali tudi gledalci. Manjkajoča sredstva pri izvedbi omenjenih projektov bodo zagotovili rotarijanci sami. Katja Dolenc bila ta lokacija najprimernejša za gradnjo, saj je v neposredni bližini Varstveno delovnega centra, zdravstvenega doma ter avtobusne postaje. V omenjenem obdobju so imeli tudi družabna srečanja, dva zaključna izleta, piknik in dve novoletni srečanji. Prejšnji mesec so obiskali Narodno Galerijo in Živalski vrt v Ljubljani, kar je bilo za člane in zaposlene v galeriji zelo vzpodbudno. Vsega tega pa ne bi bilo brez Zveze Sožitje Ljubljana ter njihove strokoven in finančne pomoč, je ob zaključku poudarila Branka. Člani izvršnega odbora društva Sožitje se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujejo tudi županom občin Kranj. Preddvor, Tržič in Cerklje za prispevke in dotacije za delovanje. Poleg njihovih sredstev črpa društvo tudi iz lastnih virov, iz sredstev in prispevkov staršev, donacij ter iz državnega proračuna. V društvu pa so veseli ponovnega sodelovanja s Centrom za socialno delo, z VDC Kranj, s šolo Helene Puhar in meddruštvenega sodelovanja. Ob novoletnem srečanju je društvo svojim članom podarilo novo zloženko, v kateri predstavlja svoje dejavnosti. Katja Dolenc Lionsi zbirali za Luka Pavlina Kranj - Lions klub Bled Golf pripravi vsak konec leta stojnico za zbiranje humanitarnih prispevkov. V soboto, 21. decembra, so pred gostiščem Fig zbirali prispevke za nakup prenosnega računalnik za slabovidnega Luka Pavlina iz Žirovnice. Računalnik, ki je posebej opremljen s programom za povečanje slike, mu bo najbolje koristil v šoli, saj obiskuje četrti letnik Srednje biotehniške šole v Kranju. Rok Chwatal, predsednik kluba, je pojasnil, da sta starša zaposlena v Elanu in si z majhno plačo ne moreta privoščiti dragega nakupa. Klub ima poseben pristop pri zbiranju prispevkov. Gredo na ulico, med ljudi, postavijo stojnico, člani pa, vključno s predsednikom, mimoidočim ponujajo pecivo, čaj in kuhano vino. Ob tem jim povedo o zbiranju prispevkov in o delovanju kluba. S tem želijo ljudi spodbuditi k humanitarnosti in da po svojih močeh sodelujejo v akciji. Na takšen način se mimoidočih pred stojnico hitro nabralo veliko. Tako je bilo tudi v soboto in "Blejski levi" pričakujejo, da bodo zbrali vsaj za tretjino celotne vsote računalnika, ki znaša okrog 600.000 SIT. Lions klub Bled Golf je 39. klub v Sloveniji, eden izmed najmlajših, lani ustanovljen in šteje štiriintrideset članov. Lani so zbirali za nakup opreme v porodni sobi kranjske porodnišnice, letos poleti so za medobčinsko Zvezo slepih in slabovidnih, v letošnjem letu pa bi radi izvedli še dobrodelno tekmo na Krvavcu. Katja Dolenc, foto: Tina Doki Četverčkom vozniški izpit Priznana in uveljavljena avtošola Ing. Humar bo Nini, Roku, Janu in Tadeju Logar, dijakom 3. letnika Ekonomske šole Kranj, smer ekonomski tehnik, omogočila opraviti vozniški izpit. Učil jih bo ing. Emil Humar osebno. starši ne morejo, tudi če bi bilo zelo bogati, naenkrat dati 600.000 sit ali več za opravljanje vozniškega izpita, kolikor približno stane za štiri otroke danes," pravi Humar, ki bi rad bi pomagal tudi šoli. da bi dijaki lažje prišli do izpita. Četverčki so redno hodili na predavanja v avtošoli Ing. Humar, tudi teste so rešili zelo dobro. Humar jih bo kar osebno naučil vozniških veščin in bodo pod njegovim nadzorom opravljali tudi izpitno vožnjo. Z opravljanjem izpita bodo začeli marca, maja pa bodo postali polnoletni. Mladi bodo nedvomno dobili strokovno izobrazbo, saj je avtošola Ing. Humar odlična avtošola. pO uspešnosti celo ena izmed treh najboljših v Sloveniji. Za takšno odločitev so Nina, Rok. Jan. Tadej in njuni starši Emilu Humarju zelo hvaležni. Katja Dolenc Emil Humar, Rok, Nina, Jan in Tadej. Kranj - Nina, Rok, Jan in Tadej Logar so doma iz Škofje Loke. So pridni dijaki, kar rada potrdi tudi njihova razredničarka Sabina Konc, ki je obenem tudi razredničarka najboljšemu razredu na šoli. Drugo leto bodo dopolnili osemnajst let. V njihovih letih mladi že razmišljajo o vozniškem izpitu, nekateri imajo tudi že opravljene prve teste in prvo pomoč. Četverčki pa so tudi dobri športniki, saj igrajo rokomet pri klubu Termo v Skofji Loki. Krnil Humar, direktor avtošole Ing. Humar, je bil tudi rokometaš in znan rokometni sodnik. Po pogovoru z. Marijo Simčič, direktorico Zavoda Ekonomske Sole Kranj, ki je sprožila pobudo o izvajanju pomoči četverčkom je Emil Humar odločil, da bi mladim in njihovim staršem rad pomagal, saj je izpit sorazmerno drag. "Nobeni Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. Komunikator za Nina Kamnik - Ne prvi, konstitutivni, seji občinskega sveta občine Kamnik, so sprejeli tudi pobudo, da člani občinskega sveta namenijo vsak po pet tisoč tolarjev (od sejnine) za nabavo komunikator ja Za Nina Rakovica i/ Kamnika. Šestnajstletni Nino je gibalno oviran in ne govori, je pa izredno uspešen učenec. Potrebuje tako imenovani komunikator, napravo za lažje spremljanje dogajanj in komuniciranje Pobudo za nabavo komunikatorja, ki stane 1,2 milijona slovenskih tolarjev, je dal Mladinski center Kamnik. Doslej so zbrali že 600 tisoč tolarjev. A.Ž. Obdarjeni učenci OŠ Helene Puhar Kranj - V petek. 6. decembra, je Miklav/ obiskal tudi učence kom biniranega razreda ?>. in 4 razreda OŠ Helene Puhar. Dobri mož. je bil kar Mišo Bunič osebno, kije otrokom podaril glasbeni Stolp, otroci pa so prejeli tudi manjša praktične darila. Katja Dolenc Volilna pravica predsednikom območnih združenj Ljubljana - Na zadnji, 24. seji Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije, so člani potrdili Pravilnik o notranji organizaciji in sistem-atizaciji delovnih mest in Pravilnik o plačah, ter sprejeli nadaljnje usmeritve za sprejem Statuta rdečega križa Slovenije, ki ni oblikovan dovolj natančno, /a kar so ustanovili statutarno komisijo, ki bo pripravila spremembe in dopolnila. Predlagali so sklic generalne skupščine enkrat na leto, namesto na pet let. na kateri bi predstavili rezultate dela in načrte /a prihodnje leto. Volilno pravico na generalni skupščini bodo po novem namesto članov imeli predsedniki območnih združenj, ki jih v pravnem prometu najbolje zastopajo. Za glasovanje in odločanje pri posameznih točkah morajo predhodno pridobiti soglasje svojih odborov. Člani Glavnega odbora so tudi potrdili, da Rdeči križ ostaja /ve/a /druženj, območna združenja RK pa imajo pravici) ustanavljati pravne osebe samo s soglasjem Glavnega odbora in ob pod pi&U formalne izjave o spoStOVanjU Statuta RKS. I/ Sklada Ivana Krambergei ja, ki gaje rdeči Križ Slovenije prejel oil Slovenskih novic, bodb nakazali 500.000 SIT za otroke žrtev vojne, minuli konce tedna pa so s puloverjem, knjigo in igračo ali kalkulatorjem v akciji "Božiček in dedek Mraz potrebujeta vas1" razveselili 3.100 otrok. Območna /druženja so sama pripravila še dodatna darila. RK,Slovenije je 12. decembra podpisal bilateralni spora/um Ž RK Bosne in I letve govine, s katerim bo dejavnosti razširil preko meje. Katja Dolenc Pomoč tudi na Silvestrovo Milenka Trkovnik in podjetje Kristina svetovanje, d.O.O, ki se Že deset let ukvarja / razvijanjem pozitivnih medčloveških odnosov, bo SVOJO pomoč in nasvete nudila tudi na sllveštrsko noč na telefonski številki 01/5 vil S 12 od 20;00 do 1.00 zjutraj. Katja Dolenc Najbolje je, ko spraviš ljudi v smeh V Domu oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije je minuli konec tedna potekal gledališki seminar za slepe in slabovidne. Udeleženci iz cele Slovenije so se spoznali z odrskim gibom, govorom in dihom. Okroglo pri Kranju - Gledališče slepih in slabovidnih "Nasmeh" je del Sekcije za kulturo pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, od leta 1996 pa je registrirano tudi kot sekcija pri Kulturnem društvu dr. France Prešeren v Žirovnici. V teh letih je svoje mesto našlo v prostoru amaterskega gledališča. Igrajo po vsej Sloveniji. V tem času so naredili tri predstave: Dan oddiha, Častni povabljenec in Namišljeni zdravnik. Pred enim letom so se udeležili Mednarodnega festivala gledališč slepih in slabovidnih v Zagrebu. "Nasmeh" je v Sloveniji edino gledališče s slepimi in slabovidnimi igralci. Mateja Fabjan. ki je režirala omenjene predstave, je povedala, da so izbrali komedije, s katerimi so želeli razbiti zadržanost. "Če se ljudje smejejo, lažje sprostijo zavore pred slepimi in slabovidnimi. Izbiramo izključno med slepimi in slabovidnimi igralci, ki se radi izražajo v dramskem smislu. V naslednjem letu se pripravljamo na nov projekt." Na predstavah jih občinstvo sprejme zelo dobro in nekateri sploh ne opazijo, da gre za druge vrste gledališče. Nekateri v prvih dejanjih malo s strahom spremljajo igralce, da ne bi kdo kam padel, potem se pa sprostijo in napolnijo dvorano. Letos so si s pomočjo Zveze društev slepih in slabovidnih lahko prvič privoščili pravi seminar. "Pred tem smo imeli podobne vikende z manjšo strokovno pomočjo," je pojasnila Mateja. "Dlje časa smo potrebovali za gibe in premike, slepim in slabovidnim smo prilagodili oznake na odru, da so si lahko pomagali. Drugače pa je delo potekalo podobno kakor pri ostalih amaterskih gledališčih v Sloveniji." Seminar sta vodila profesorja Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Tomaž Guben-šek in Branko Završan, ki sta udeležencem predstavila za njih povsem nov pristop k igranju.. Na seminarju so velik del pozornosti posvetili odrskemu gibu, govoru in dihu, kar je bilo za udeležence nekaj povsem novega. Razlike v igri med klasičnimi igralci ter slepimi in slabovidnimi ni, je pojasnil prof Branko Završan: "Vsak igralec uporablja svoja izrazna sredstva, ravno tako nekdo, ki vidi nekoliko slabše. Pomembna je predispozicija. Človek uporablja tisto kar ima. Gledališče slepih in slabovidnih je gledališče kakor gledališče, naj ga vidi kakor vidi videč, slabo videč ali nevideč, to je vseeno. Tu ne gre za nobeno drugačnost." Pomembna pa ni le želja po igranju, pač pa občutek, je pojasnil Branko. "S seminarjem želimo gledališče čim bolj odpreti in razširiti možnosti delovanja na ostalih ravneh, predvsem pa poizkušamo improvizirati in spodbujati lastno kreativnost. Posamezno in skupinsko." Udeleženci, ki so se zbrali iz cele Slovenije so bili nad seminarjem navdušeni. Spoznali so povsem nov pristop k igri, svoje znanje pa bodo prenesli tudi naprej. Veso Pirnat iz Kopra, Kaja Petre iz Ljubljane, Marjana Vohl iz Maribora, Jure Vergel z Jesenic, Valter Vertčanik iz Velenja, Natalija Žitnik iz Železnikov, Jana Mirt iz Sebenj pri Tržiču, Metka Pavšič iz Idrije, Manja Cevec iz Tuhinjske doline in Andrej Peršuh iz Ptuja pa so si med seboj predvsem izmenjali izkušnje in se med seboj bolje spoznali. Katja Dolenc Pouk v treh jezikih Na Jesenicah so predstavili projekt Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu Kugyjev razred, ki ga obiskujejo učenci iz Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Slovenije. Jesenice - Znanje je prihodnost, se zavedajo tudi v jeseniški občini. Tako je župan Boris Bregant minuli petek gostil dr. Miho Vr-binca in mag. Olgo Gallob iz Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu, da sta predstavila projekt Kugvjev razred, ki na tamkajšnji šoli poteka že četrto leto in ki je zanimiv tudi za slovenske otroke, seveda tudi jeseniške. Predstavitve so se udeležile tudi ravnateljice osnovnih šol Prežihovega Voran- ca, Toneta Čufarja in Koroške Bele. Kugvjev razred je šolski model na splošnoizobraževalni šoli, ki se je začel leta 1999. Obiskujejo ga učenci iz sosednih pokrajin avstrijske Koroške, Furlanije - Julijske krajine in Slovenije, ki jih poučujejo vsebine gimnazijskih učnih programov. Posebnost razreda je v temeljiti jezikovni izobrazbi, saj pouk v takih razredih poteka v jezikih sosednih pokrajin - pretežni učni jezik je slovenščina, nekateri predmeti pa pote- V spomin Peter Brinovec 1943-2002) V daljnem Singapuru je ta teden umrl 59-letni Peter Brinovec, znani kranjski .športnik, plavalec, ki je največje uspehe doživljal ob koncu petdesetih in začetku Šestdesetih let. Bratje Brinovec, Vlado; Slavko in Peter, sodijo v generacijo kranjskih plavalcev, ki so svoje uspehe doživljali v drugem desetletju obstoja takrat že dodobra uveljavljenega Plavalnega kluba Triglav. V Sloveniji je bil tedaj vodilni, članska ekipa najboljša, imel pa je tudi več državnih prvakov v posameznih plavalnih disciplinah. V tem spodbudnem okolju je tudi Peter Brinovec že leta 1957 začel dosegati prve dobre rezultate. Leta 1958 je bil v sestavi moške štafete 4x200 metrov kravi, ki je osvojila zlato na državnem prvenstvu. Z njim so se dosežka veselili Janez Kocmur, Sašo Kotnik in brat Vlado. Leta 1960 je Peter postal mladinski državni prvak na 400 in 1500 metrov kravi, prva v državi pa je bila tudi štafeta 4 x 200 m kravi v postavi Milan Košnik, Franc Gatej, Jože Rebolj in Peter Brinovec. V naslednjih dveh letih je bil Peter Brinovec V svojih dveh disciplinah (400 in 1500 metrov prosto) prvi v Sloveniji, dobro pa je plaval tudi 400 metrov mešano in 200 metrov delfin, kjer seje po rezultatih uvrščal na druga mesta. Ta čas šteje za vrhunec Petrove plavalne kariere, ki seje v kranjskem klubu končala sredi šestdesetih let. Da njegovi vrhunski rezultati v tem obdobju niso bili bolj opaženi, pripisuje mo dejstvu, da je nekako ostal v senci starejšega brata Vlada, izjemnega plavalca, večkrat državnega prvaka, prvega Kranjčana absolutnega državnega rekorderja, leta 1960 tudi udeleženca olimpijskih iger v Rimu. /godba večno drugega se torej v kranjskem plavanju ni začela z bratoma Petrič, pač pa dobro desetletje prej z bratoma Brinovcu . Kakorkoli že, Peter Brinovec je v kranjskem in slovenskem plavanju zapustil neizbrisno sled, skupaj z generacijami, ki so na tekmovanjih dosegali izjemne re nI tate in s tem utrle pol naslediti kom. Tu lem pa ni šlo Zgolj za re zultate, pač pa tudi za vzgojo športnikov v klene in vztrajne ljudi, ki so tudi v siceršnjem življe nju veliko dosegli. Dokaz z.a to je nuli Peter Brinovec. kajo v italijanskem in nemškem jeziku. Hkrati se učenci na nižji stopnji učijo še angleščine, v višjih razredih pa latinščine. Ni čudno torej, da so projekt poimenovali po alpinistu Juliusu Kugvju, ki je mislil in se sporazumeval v vseh treh jezikih in tako gradil mostove med sosednimi narodi. "Ideja Kugvjevega razreda je v večregionalnosti in obenem mednarodnosti, saj ponujamo vse tri jezike v regiji in še angleščino in latinščino. Projekt podpira tudi Evropska unija," je pojasnil dr. Miha Vrbinc. V 1. razred gimnazije se vpišejo otroci pri desetih letih starosti, potem ko avstrijski otroci končajo štiriletno ljudsko šolo, v Sloveniji pa pred uvedbo devetletke razredno stopnjo. Pogoj, za vpis je določeno znanje vsaj dveh jezikov, učenci pa morajo opraviti tudi sprejemni pogovor, pri katerem so predvsem pozorni na odprtost učenca, njegovo pripravljenost in zanimanje do učenja. Ker pri učencih, ki se vpišejo v Kugvjev razred, obstajajo jezikovne baricre, na šoli prvi teden šole potekajo intenzivni jezikovni tečaji. "Ta teden poimenujemo jezikovna kopel, ko se otroci seznanijo med seboj in z učitelji. Po dosedanjih izkušnjah lahko rečem, da so te kopeli uspešne," je razložila mag. Olga Gallob. Na celovški realki se zavedajo, da se dese-tletnikom, ki na njihovo šolo pridejo i/ tujine, korenito spremeni življenje, ne nazadnje se za daljše obdobje ločijo od družine. Ti otroci imajo na voljo bivanje v Mladinskem domu in Slomškovem domu v Celovcu. V obeh in- ternatih se trudijo, da se tam učenci dobro počutijo in da jim dan preko različnih interesnih dejavnosti čim hitreje in koristno mine. Ob druženju z otroki iz drugih držav še hitreje osvojijo ne-materna jezika, izkušnje pa kažejo, da si v tem času učenci naučijo samostojnosti in organiziranosti. Projekt Kugvjev razred je osemletno šolanje, tako da učenci izobraževanje končajo istočasno kot srednješolci v Sloveniji; z maturo pri 18 letih. Spričevala so priznana tako v Avstriji kot tudi v Sloveniji in Italiji, zato se lahko po končanem šolanju vpišejo na katerokoli univerzo v treh državah. Za bivanje v internatu je potrebno plačati med 2.500 in 3.000 nekdanjih avstrijskih šilingov na mesec, medlem koje prispevek za šolo 204 evre. Da bi starši finančno breme lažje zmogli, so prav starši šolajočih se otrok ustanovili posebno društvo, ki preko Kugvjevega fonda pomagajo plačevati šolanje. Kot je dejal župan Boris Bregant, tudi na Jesenicah želijo, da bi se nekaj njihovih učencev odločilo za tovrstno šolanje, občina pa bo poskusila pri tem pomagati, tudi finančno. Predstavitve projekta bodo v naslednjem letu potekale še po jeseniških osnovnih šolah. Simon Šubic V Jalnovi hiši kar 55 jaslic Letos je na ogled rekordno število jaslic iz različnih materialov in iz različnih slovenskih krajev. Rodine - Družina Mulej, ki živi v hiši Janeza Jalna na Rodinah in ki skrbno čuva njegovo dediščino, je letos že šestič postavila jaslice v pisateljevi domačiji. Uspelo jim je zbrati nekaj izrednih primerkov iz različnih delov države. Razstava je vredna ogleda, saj je zbirka večinoma nova. V Jalnovi hiši na Rodinah je na ogled 55 jaslic iz vse države novih, iz različnih materialov. starih in Predstavljajo kar 55 jaslic različnih velikosti, oblik in narejene iz različnih materialov. Jeseniški operni pevec Jaka Jeraša je za razstavo prispeval kar šest jaslic, ki jih sam izdeluje in ki so zelo izvirne. Jaka je jaslice je postavil v alpski svet, tudi v Log pod Mangartom s pomočjo zanimive drevesne korenine. Na razstavi je parodija na jaslice, na ogled so jaslice Ceneta Razingerja iz Planine pod Golico, jaslice na skrilavcu Branka Čušina ter jaslice Ane Korene, ki je edina Slovenka, ki ima jaslice stalno razstavljene v Betlehemu in ki je večkrat povabljena v Verono in v Pariz. V Jalnovi izbi, prijetno domači, ob zakurjeni peči in ob lepih prtih, ki so jih prispevale ženske iz Podkorena, pozornost vzbudijo jaslice iz voska Francija Gostiše iz Brezovice, pa jaslice Dušana Prešerna, jaslice, ki sežejo v prvo svetovno vojno na Kozjansko in kažejo vojake, patre in jaro gospodo. Tu so še miniaturne jaslice iz vsega sveta, jaslice Mateje Kozmus iz Sela pri Žirovnici, Marjana Fabianija iz Križev, kovinske jaslice, pleterske jaslice in jaslice, ki jih je Mulejivim pred smrtjo izročil znani fotograf Jaka Čop. Kartonske jaslice je Jaku Čopu v spomin podaril francoski ujetnik v taborišču v Podmežakli, leta 1946. Očitno je, da se zbirka Mulejevih jaslic vsako leto povečuje, saj so imeli običajno na ogled oikoli 40 jaslic. Zbirka postaja vsebolj znana in marsikdo se sam ponudi, da bi razstavljal - v veselje organizatorjev in obiskovalcev, ki si jaslice v Jalnovi hiši lahko ogledajo vse do 12. januarja, vsak dan od 10. do 19. ure. V hiši pa obiskovalci lahko tudi kupijo ponatis pisateljevega dela Previsi. Darinka Sedej Spoštovani, Naj vam Novo leto prinese čimveč zdravja in osebne sreče, gorenjski prijatelj - RADIO SORA, pa čim več zadovoljnih uric. 91.11 96.3 RADIO SORA 12. 'Is^4i^w0ala koncert \% Jk q m ( b o k a CESTNO PODJETJE KRANJ družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d.d. Jezerska cesta 20 4000 Kranj tel.: 04/ 280 60 00 fax: 04/ 204 23 30 /. t.200i oh 19.itn .........„., ,,,„.„„,/, t • .1 i volno dvorana Blod Banka SjCUKC hfoJD Bled, te!.: 04 5741 122 3? Veliko sreče, zdravja, uspehov in srečno vožnjo v letu 2003 Kranjske plavalke in plavalci GORENJKA - GORENJEC MESECA NOVEMBRA 2002 Mateja pred Primožem Dr. Mateja de Leonni Stanonik Primož Peterka V tretjem krogu je dr. Mateja de Leonni Stanonik, dr. med., še povečala prednost pred Primožem Peterko. 183 glasovom iz prvih dveh glasovanj smo za dr. Matejo prišteli še 82 glasov, za Primoža, ki je iz prvih dveh v tretji krog prinesel skupaj 157 glasov, pa smo prišteli še 63 glasov. Skupaj ima tako dr. Mateja de Leonni Stanonik, dr. med., po treh krogih 265 glasov, Primož Peterka pa 220. Dr. Mateja de Leonni Stanonik, dr. med., doma iz Poljan v Poljanski dolini, že trinajsto leto živi, študira in dela v ZDA v državi Tennessee, v mestu Knoxville, kjer dela na Univerzitetnem kliničnem centru Univerze Tennessee. Po poklicu zdravnica je začela s specializacijo nevrologije in je kot kognitivna nevroznanstvenica na začetku strokovne kariere. Trenutno se ukvarja s podoktorskim stažem v klinični nevroradiologiji, pri raziskovalnem delu pa z razvojem testov slikanja možganov. Primož Peterka je na veliko veselje naše reprezentance in številnih ljubiteljev smučarskih skokov na obeh uvodnih tekmah svetovnega pokala v Kuusamu na Finskem stal na zmagovalnih stopničkah. Na prvi tekmi je premagal vse tekmece in osvojil prvo mesto, na drugi tekmi pa je stal na tretji stopnički. Primož Peterka je tako na samem začetku sezone skupaj z ostalimi našimi "napovedal" obetavno smučarsko skakalno sezono. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu oktobru tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primsko-vem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik -Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Štefanija Tršan, Valburga 42 A, 1216 Smlednik. Vrednostna pisma prejmejo: Sandra Mezeg, Dolenja Dobrava 2 a, 4224 Gorenja vas; Ana Silar, Srednje Bitnje 102, 4209 Žabnica in Matija Petrinec, Žiganja vas 64, 4294 Križe. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Boštjan Kveder, Srednja vas 100, 4208 Šenčur, Mateja Ušeničnik, Zgornje Bitnje 119 a, 4209 Žabnica; Franc Kalan, Gogalova 8, 4000 Kranj; Amalija Mencinger, Gorenjska ulica 1, Ribno, 4260 Bled; Anton Pipan, Voklo 60, 4208 Šenčur; Saša Tavčar, Hafnerjevo naselje 10, 4220 Škotja Loka (pri blagajni pokažite le osebni dokument). PREJELI SMO Pismo Agencije Dne 22. 11. 2002 je bil v časopisu Gorenjski glas objavljen članek z naslovom "Se direktor agencije dr. Neven Borak laže?", 10. 12. pa ste objavili dva članka in sicer "Afera Ropgate" in "Rop v žrelu optimizma", ki vsi zadevajo delo Agencije za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) in mene, kot vršilca dolžnosti direktorja. V omenjenih člankih je novinarka Marjeta Smolnikar, očitno v iskanju senzacije na temo "Opti- mizem ", navedla nekaj trditev, ki so napačne in netočne in ki kažejo na nepopolno seznanjenost z bistvom obravnavane teme. Ker navedbe vplivajo na dobro ime in ugled Agencije in nenazadnje tudi mene osebno, vam v nadaljevanju navajam nekaj pojasnil, s katerimi bi želel pojasniti tudi našo plat zgodbe in tako prispevati k razjasnitvi obravnavane problematike. V zvezi z borzno posredniško družbo BPH, d.o.o., Ljubljana smo omenjeni novinarki z dopisi 15. 10., 16. 10., 17. 10., 18. 10. in Božična peka Pred časom je novinarski kolega pikro pripomnil, da ženske v novinarstvu ne zmoremo kaj več kot nadgraditi svojo siceršnjo gospodinjsko naravo. Opazko sem vzela kot neslano šalo in mi še na kraj pameti ni prišlo, da bi vrženo kost z njim vred oglodala. Je pa res, da sem se večkrat zalotila pri iskanju samoodgovora na njegovo mači-stično pripombo. Upala bi se staviti, da ima kolega v glavi vzorec, po katerem smo ženske preokupirane s kuhinjskimi recepti in, recimo, modo, v resne politične, gospodarske, finančne in vsakršne druge družbene teme pa se spuščamo zaradi boljšega vtisa. Ne glede na to, kaj se kolegu mota po glavi ali na to, da sem se morda pregrešila zoper katero od poganskih praizročil, brez predsodkov ali slabe vesti priznam, da sem ob mukotrpnem mešanju testa za božično potico razmišljala o virtualni podobi slovenske resničnosti, ki nam jo oblast slika oziroma podtika. Vzemimo državni zbor, ki praznuje svojo deseto obletnico demokratičnega obstoja. Ob tej priložnosti so izdali celo nekakšen letopis delovnih uspehov. Aktualni predsednik Borut Pahor se je naučeno smehljal in državljanom obljubil, da bodo v njihovo dobrobit v prihodnje poslanci rokava še višje zavihali. Resnica pa je takšna, da bi morali imeti dva državna zbora, če bi želeli v doglednem času vse še veljavne jugoslovanske predpise zamenjati z zakoni, napisanimi v demokratični maniri. Potem bi morda prišel na vrsto tudi zakon o lobiranju, ki bi do vejice natančno določil, kaj lobiranje je, kdo v državnem zboru sploh sme lobirati in za kolikšen denar. Predvsem pa bi zakon jasno ločil med legalnim in kriminalnim. Torej med lobira-njem in korupcijo. Seveda se tudi zdaj po kuloarjih državnega zbora potikajo takšni in drugačni tipi, da ne rečem tiči in mimo (nena- pisanih pravil igre uveljavljajo svoje interese oziroma interese tistih, ki so jih poslali. Po mojem mnenju je to navadna korupcija, pri čemer se zavedam temeljne filozofske dileme, ali velja v naravi zakon že pred človekovim odkritjem ali po njem oziroma,^ kaj je bilo prej, jajce ali kura? Če razmišljam z zdravo gospodinjsko logiko bi rekla, da gre za kuro, ki nese zlata jajca. Sploh pa lahko Pahor državljanom obljublja samo normativno blaginjo, kar je približno toliko, kot če bi lačnim Etiopcem pošiljali kuharske knjige. Dokler bo državni zbor brez prave opozicije, dokler bo edina organizirana civilna družba Rimskokatoliška cerkev, dokler bo izvršilna oblast ignorirala revizijska poročila računskega sodišča, dokler bo politična oligarhija pritiskala na uredniško politiko državne televizije, dokler bodo člani nadzornih svetov na povodcu podjetniškega me-nežmenta, dokler bo svetovna cena nafte krojila slovensko inflacijo, dokler bo več kot sto tisoč brezposelnih, dokler bo cvetela siva ekonomija, dokler bo treba na sodišču na pravico čakati desetletja, dokler ne bodo izdani vsi mrliški listi po vojni pobitih, do- kler ne bo denacionalizacijskim upravičencem vrnjen zadnji kvadratni centimeter neupravičeno zaplenjenih nepremičnin, dokler bo smrtnost večja od rodnosti, dokler se bo peščica ljudi mastila na račun lačnih, dokler bo za državni praznik slovenska zastava visela le tu in tam, skratka, dokler bo tako kot je, toliko časa bo večini državljanov zgodba o uspehu španska vas. Kljub strokovno naučenim nasmeškom in precej slabše na-študiranim obljubam, je lahko tudi pol pismenemu državljanu jasno, da je demokracija v Sloveniji še daleč od samoumevnega dejstva. Kot dokaz zadostuje že sam cirkus, ki ga je protokol uprizoril ob zamenjavi uporabnika predsedniške zofe. (Ne bi dala roke v ogenj, da se nam niso Italijani, ki menjajo vlade kot za šalo, na skrivaj celo smejali.) V katero smer se bo demokracija na sončni strani Alp v prihodnje razvijala, bomo pa še videli. Vsekakor lahko predvolilno izjavo Janeza Drnovška češ, da razume funkcijo predsednika države kot nadgradnjo njegovega dosedanjega dela, razumemo tudi kot namig na predsedniški sistem. Marjeta Smolnikar 30. 10. 2002, žal neuspešno, poskušali pojasniti, da ima omenjena družba veljavno dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi Z vrednostnimi papirji, v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo, ves čas od 12. 12. 1994 dalje. Novinarki smo tudi pojasnili, da ji podatkov o odločbah, ki so bile izdane BPH, d.o.o., Ljubljana, glede na to, da ni stranka v postopku, ne moremo posredovati. Posredovali pa smo ji naslov javne spletne strani, na kateri si je mogoče ogledati seznam vseh borznoposredniških družb, ki imajo veljavno dovoljenje za poslovanje, med njimi tudi BPH, d.o.o., Ljubljana in kjer Agencija objavlja vse podatke, ki so javnosti dostopni. Kljub, po našem mnenju korektni razlagi, je vaša novinarka dne 18. 10. prišla na Agencijo še osebno, ne da bi se prej najavila, in enake podatke ponovno zahtevala tudi od ene mojih sodelavk, kije o pogovoru z njo napravila tudi uradni zaznamek. Način komunikacije gospe Smolnikar je bil izredno neprijazen in žaljiv, na dejstvo, da ni stranka v postopku in zato ne more dobiti podatkov, se je odzvala napadalno, in zagrozila, da bo vprašanja, za katere ne dobi odgovora pač zastavila javno. Odraz njenega razpoloženja in apriorno nepripravljenost razumeti postopke delovanja Agencije se je pokazal tudi v omenjenih treh člankih. Ker pa njihova vsebina meče senco na Agencijo in name, vas prosim, da novinarko Smolnikar tudi vi opozorite na korektno izvajanje določbe 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RRS, št. 35/01), ki določa, pod katerimi pogoji in kdaj se javne osebe lahko odrečejo dajanja informacij. Glede na določbo tretjega odstavka 18. člena istega zakona, ki vas določa kot odgovorno osebo za vsako objavljeno informacijo, vas prosim, tudi, da se javno opravičite za nekorektno vsebino omenjenih člankov. ddr. Neven Borak, v.d. direktorja Kloramfenikoi in še kaj... Ob odkritju zdravju nevarne snovi v mleku nekaterih domačih pridelovalcev se odvijajo protesti, cestne zapore, javnost je vsa v zraku. Časopisne naslovnice so polne poročil o strupenem mleku, novinarji v brezštevilnih komentarjih ugotavljajo vzroke in ugibajo o posledicah tega odkritja na zdravje ljudi, na usodo nadaljnje pridelave živil in na obstoj posameznih kmetij. Poslušajte vendar, naše zdravje je ogroženo! Ob vsem tem pa je šlo mimo nas zelo neopazno še drugo sporočilo, ki nam pove prav isto. Je res samo naključje, da se je mlekarski boj razvnel do vrhunca prav okrog "dneva brez cigarete"? Pomislimo: rakotvorna snov, ki smo jo MORDA zaužili skupaj z mlekom, in na drugi strani rakotvorna snov, ki jo VEDNO uživa vsak, kdor je prisoten v zakajenem prostoru. Na vse predpise in priporočila se še vedno požvižgajo v mnogih pisarnah in uradih, predvsem pa v gostinskih lokalih. Ozaveščenost ljudi glede zdravja je vse večja, to drži, vendar je težava drugje. Iz svojih izkušenj vem, kako občutljivi so nekateri kadilci do svoje "pravice", namreč, ali bodo kadili in kje. Večina natakarjev prinese pepelnik v prostor za nekadilce že ob najmanjšem namigu, da bi nekdo tam rad kadil. Če pa samo izraziš željo, da bi spoštovali zakonska določila o omejitvi kajenja, tvegaš, da bodo v trenutku nastali pravi družbeni nemiri kot ob pojavu kloramfenikola. In ker nam je mir največja vrednota, se potolažimo: saj rak na pljučih le ni tako pogost, posebej še pri pasivnih kadilcih ne, čistega zraka se bomo že naužili zunaj, prekajena obleka se bo pa čez noč morda tudi prezračila. Tako ostaja dokaj bled tobačni zakon, ki je ob sprejemu v državnem zboru dvignil toliko prahu, vendar ta prah že seda nanj. Ob stanju, kakršno je sedaj, lahko pričakujemo ureditev razmer le ob dosledni prepovedi kajenja v vseh gostinskih prostorih, tako kot je to že v veljavi v mnogih državah po svetu. Majhne kadilnice, z dovolj omejitvami, da se skozi luknje v zakonu sedanje stanje ne bi obnovilo, bi bile prava rešitev. Omejevanje človekovih pravic? No, ali se kdo pritožuje zaradi omejevanja človekovih pravic, ko mora za nekaj minut zapustiti družbo in oditi opravit neko stvar tja, kamor gre še cesar peš? Prepričan sem, da bi takšno prepoved čez nekaj časa najbolj blagrovali prav kadilci; nekaj časa bi bila že huda kri, potem pa bi brez kakršnekoli abstinenčne krize vsakdo prebil v gostilni ves večer, pa bi jih namesto cele škatlice cigaret pokadil le četrtino. Kaj pa glede spodbujanja, da se ljudje ne bi (ponovno) odločali za kajenje? V praksi je skoraj nemogoče, da bi nekdo, ki se je te razvade z veliko težavo odvadil, v veseli zakajeni družbi ostal pri svojem dobrem sklepu neomajen. In pri mladih, kjer je stanje glede kajenja najbolj zaskrbljujoče, bi bilo mogoče s tem v vzgojnem smislu narediti zelo veliko. Predvsem pa mora z mnogo bolj pogumnimi koraki med vse nas vstopiti zavest, da kajenje ni posebno dobra civilizacijska pridobitev. Kdo bo v tej igri potegnil krajši konec? Ali samo kmetje, ki so morda brez svoje krivde oddali na trg oporečno mleko? Ali pa vsaj Z.a nekaj centimetrov tudi mogočna in brezobzirna tobačna industrija? Vsi drugi bi tako ali tako dobili. Tone Špendov, Moste 38, 4274 Žirovnica Piše Milena Miklavčič Usode Vlak zmeraj pripelje do cilja Včasih se zgodi, da slišim kakšno zgodbo, ki se mi zdi tako posebna in draga, da sama pri sebi sklenem, da jo bom prihranila za posebno priložnost. Zdi se mi, da Božič je taka priložnost, ko smo ljudje bolj dojemljivi za vse, kar se lepega in dobrega dogaja okoli nas. Zgodbo o Angeli, medicinski sestri, je nekaj posebnega tudi zato, ker se zadnje čase o ljudeh v belem ne govori ravno najlepše. Toda, če želimo razumeti njeno "sedanjost", se moramo najprej, vsaj za hip, vrniti v preteklost. Kajti brez. korenin, ki so sicer nevidne, ne zraste nobeno drevo...... Ko je Angela napisala prošnjo za bolničarko, še ni vedela, da bo v svojem poklicu neizmerno uživala. "Odraščala sem v povprečni družini, v kateri se pravzaprav nikoli ni dogajalo nič posebnega. Starši so sicer vedeli, da obstajam (pri tem se je nasmehnila), toda z. menoj niso imeli nobenih večjih problemov. V šoli nisem imela težav, in tudi ponočevala nisem tako kot nekatere prijateljice. Vpisala sem se v srednjo medicinsko šolo na Jesenicah. Vse je bilo krasno, novo in dobesedno sem uživala. Dokler nisem ugotovila, da med mano in učiteljico angleščine ne bo nikoli prave ljubezni. Na koncu leta sem imela popravni izpit in v svojo veliko sramoto sem morala ponavljati razred. Ne morem povedati, kako me je bilo sram, ko sem srečevala sovaščane in so me, že iz vljudnosti, spraševali po šolskem uspehu, jaz pa sem zardevala in s težavo iztisnila iz sebe, da sem padla. Z velikim strahom sem šla jeseni spet v šolo in čeprav me doma sploh niso gnjavili, se mi je zdelo, kot da mi okoli vratu visi mlinski kamen. Na veliko grozo sem že takoj drugi dan ugotovila, da bo učiteljica za angleščino ista. Kljub temu da se mi je zdelo, da nisem neumna, sem pri tem predmetu izpadla kot največja tepka. Nič ni pomagalo, če sem bila drugod dobra ali celo več kot to. Takrat smo ob polletju še dobivali spričevala in zdelo se mi je, da je enka iz angleščine zrasla na celo stran... " Angela pripoveduje svojo zgodbo zbrano, natančno kot je natančna, ko pri pacientu najde žilo in počasi, toda odločno in skrbno zahode iglo za odvzem krvi. Še na kaseti je njen glas blag in umirjen in kar predstavljam si, da še tako nervoznega pacienta pomiri in mu prežene strah. In tako se je Angela pri svojem drugem neuspeŠ nem poskusu v borbi z angleščino in še bolj z učiteljico, odločila, da pusti šolanje. Mama je doma jokala, šolska pedagoginja jo je pregovarjala, toda Angela je bila trmasta in je le gledala v tla, ko sojo bombardirali z besedami. "In tako sem šla delat. Bila sem deklica za vse. Od tega, da sem pospravljala, brisala bruhanje, kri, nosila hrano v sobo in počela vse tisto, kar druge niso hotele. Včasih se je zgodilo, da sem se h komu use dla, ga malo potolažila, vendar so me sestre takoj napodile stran, češ, da to ni moje delo. Pa sem jih ubogala, kaj sem pa hotela.. " In tako so minevala leta, ko je kot navita ura hodi la v službo, pomagala doma in sanjala o tem, da se bo odselila na svoje in zaživela samostojno. Vendar so se ji želje izmikale, pa sploh ni vedela zakaj. Kadar je pomislila, da bodo sošolke iz srednje iole vsak čas maturirale in se potem zaposlile tudi na njenem oddelku, jo je oblil mraz. Vedela je, da ji sicer ne bodo nič rekle, bodo pa ves čas "nad njo" in ji bodo to tudi dale vedeti. "lako sem se po dolgem razmišljanju odločila, da odidem drugam. Srce se mi je trgalo, ko sem zapuščala bolnišnico, saj sem imela bolnike zelo rada. Potem sem se za eno leto zaposlila v domu za upokojence, vendar sem morala iti, ko seje vrnila nji hova delavka s porodniškega dopusta. Takrat sem bila najbolj v krizi. Kamorkoli sem poslala prošnjo, povsod so mi jo zavrnili. Poleg tega sva se razšla še s fantom, doma jih je pošteno skrbelo zame in /nama mi je stregla, kolikor je le mogla. Oče je vsak večer, ko sem šla spat, stopil v mojo sobo in me pokril in malo poklepetal z menoj. Preprosta kot sta bila, sta vseeno vedela, da je za ranjeno dušo najboljše zdravilo ravno ljubezen." Potem se ji je na svoj način nasmehnila sreča. Mamina sestra, ki je živela na Dunaju, ji je pisala, da lahko pride k njej, ker ima zanjo dobro službo. Direktor, kjer je bila zaposlena, je zbolel za sklerozo mttltipia in je potreboval nekoga, ki bo ob njem noč in dan. "Teta je delala v neki pravniški pisarni, bila je najbolj izobražena v naši družini in se je na Dunaju družila s samimi boljšimi ljudmi. Ni bila poročena, ker je bila preveč neodvisna in imela je popolnoma zmešan urnik, tako da bi bilo vsako življenje s kakš nim moškim zanjo nevzdržno. Bilo me je strah. taj sem nemško govorila bolj tako, zaradi angleščine /xi sem sploh imela manjvrednostne komplekse. Toda vseeno sem se z vsemi dobrimi napotki in nasveti moje drage mame usedla na vlak in se odpeljala novemu življenju naproti." Angela si je želela le dela, da ne bi sedela doma križem rok. Pa mlada je še bila, tako da ni razmišljala o nobenih nevarnostih, ki bi nanjo lahko prezide stran od doma. Resnici na ljubo, ji je bil odhod od doma pisan na kožo, saj je upala, da bo laže pozabila fanta, s katerim sta hodila več kot štiri leni..- "Ko sem se po več kot 7 urah znašla na Dunajski Železniški postaji, me je vseeno malo stisnilo pri srcu ob misli, da teta ne bi čakala name. Se preden sem se začela ozirati okoli sebe, me je že objela m stisnila k sebi! Prav nič ni bila podobna moji mami, saj je bila glasna in nič kaj ji ni bilo všeč, če je nisem ubogala. K njej sem prišla pozimi in še zelo dobro se spominjam, daje bila soba, ki mi jo določila, ledeno mrzla. 'Teta je vztrajala, da mraz požene kri po žilah in da, dokler bo ona živa in imela kaj bese de, v njenem stanovanju ne bo nihče spal v zakurjeni sobi. Tako sem bila prisiljena, da sem ves ostali čas prebila pri njej v dnevni sobi, kjer je ona delala akvarele, brala ali pa samo poslušala glasbo. Srečanje z gospodom Joachimom je bilo nekaj posebnega. Živel je malo stran iz mesta, in sploh ni bil k HYunrjRi /. malo sreće lahko staro zaključile /. novim. Na zaključnem žrebanju 11. Januarja 2005 boslr se enkrat \ igri za deset računov, na naš račun pa bo Šel te novi Hvtmdćii Oclz. PIJAČA BRAVO 159,00 SIT MULTIVIT 1 5 PURANJI FILE 1.389,00 SIT Hrib 1 kg V mat, 27. In»soboto, 28. decembra je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPER-MARKET Črnuče, Pol k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani. HIPERMARKET Cerklje. Slovenska cesta 10. Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 4 v Tržiču. »a HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič ŽIVILA KRANJ, a d Cesta na Okrogo 3. 420? Naklo HiperaW'w°' čez vikend Obisk dedka Mraza s spremstvom, lutkovna igrica in zaključno žrebanje. HIPERMARKET Cerklje petek, 27. decembra ob 16:30 HIPERMARKET Tržič petek, 27. decembra ob 18:30 Trije prijazni nagrajujejo: Zberite vse tri nalepke z decembrskih obiskov Miklavža. Božička in dedka Mraza v Hipermarketih Živila in se potegujte za privlačne sladke nagrade in igrače. Zaključna žrebanja so ta konec tedna' DECEMBRSKI OBRATOVALNI ČASI HIPERMARKET Tržič med tednom: 7:00 - 20:00 sobota: 7:00 - 20:00 nedelja: 8:00-15:00 HIPERMARKET Cerklje med tednom: 7:00 - 19:00 sobota: 7:00-17:00 nedelja: 8:00-12:00 Vodni park tudi namesto zelenih zim Penzion in restavracija Tripič s štirimi zvezdicami v Bohinjski Bistrici sta pomemben del turistične ponudbe Bohinja. Krsto Tripič pa je prepričan, da ima Bohinj še velike turistične možnosti in da mu bo nastajajoči vodni park pomembna obogatitev. Bohinjska Bistrica - Penzion j in restavracija "Inpič na Triglav-f| ski 13 v Bohinj-HpHHf H ski Bistrici ima danes 170 sedežev in poleti še Krsto Tripič 80 na prostem. S 50 ležišči, velikim parkiriščem, savno, solarijem in konferenčno dvorano se uvršča v pomemben del turistične ponudbe v Bohinju. Penzion ima svojo spletno stran na internetu in zato tudi po tem Bohinj poznajo domala po vsem svetu. Nekdanjim turistom iz Italije. Nemčije, Anglije so ga prav spletne strani predstavile tudi Američanom in gostom iz različnih delov sveta. Vera in Krsto Tripič, oba po poklicu gostinca, sta si pred 23 leti zaželela, da bi začela nekaj na svoje. Pred Bohinjsko Bistrico, v No-menju, sta dobila v najem manjši lokal. Poldrugo leto sta bila v kraju, ko sta ugotovila, da je lepo, vendar premajhno. Zato sta v najem vzela takratno Pirčevo vilo, poznano tudi kot Gostišče Lev ob Bohinjskem jezeru. Tam sta "zdržala" tri leta in pol, potem pa sta odprla restavracijo v Zoisovem gradu v Bohinjski Biostrici. "Mislim, da sva oba kar malce ponosna na to, da sva v Zoisovem gradu zaorala svojevrstno turistično gostinsko ledino. Pet let sva imela v njem restavracijo, potem pa sva se odločila za pomemben korak. Ves čas sva si namreč želela na svoje in takrat sva se odločila," se danes spominjata Vera in Krsto. Pomivalni stroj 3 v 1 Ljubljana - Electrolux je v svojem proizvodnem programu poskrbel za novost, javnosti je predstavil nov pomivalni stroj s funkcijo '3 v 1', ki omogoča boljši izkoristek trikomponentnih tablet za pomivanje posode. Z uporabo nove funkcije je posoda v krajšem času bolje pomita, saj nov stroj optimalno izkorišča novo tehnologijo pomivalnih strojev. xov pomivalni stroj '3 v 1! odlikujejo trije razredi A - za energijsko učinkovitost in zmogljivost pomivanja ter za sušenje. Pomivalni stroj je tudi ekološki, saj zaradi krajšega delovanja porabi manj električne energije in vode, na voljo pa so: intenzivni program pri 70 stopinjah Celzija, ekonomični in standardni pri 50 stopinjah Celzija in kratki, 30-minutni program. Vklop pomivalnega stroja je mogoče nastaviti do 19 ur vnaprej, ob pomivanju s tradicionalnim programom indikatorja za sol in sredstvo za sijaj opozorita uporabnika, da se je znižal nivo. Z enim pranjem je mogoče pomiti do 12 pogrinjkov, novost pa je na voljo tudi v slovenskih prodajalnah. Skupina Electrolux letno proda več kot 60 milijonov proizvodov v več kot 150 državah sveta. Lani je družba s 87.000 zaposlenimi dosegla prodajo več kot 135 milijard švedskih kron, o omenjeno skupino pa spadajo tudi blagovne znamke AEG, Za-nussi, Frigidaire, Eureka in Husqvama. R.Š. Z izbiro nastavitve '3 v 1' pomivalni stroj aktivira poseben način pomivanja; tableta se do konca raztopi, rezultati sušenja so boljši, ker se sredstvo za sijaj sprosti šele ob zadnjem vročem izpiranju posode, za boljši izkoristek encimov v pomivalnem stroju stroj izbere najugodnejšo temperaturo vode, slednji pa je opremljen tudi s posebej prilagojenim predalom za tablete. Electrolu- Gorenjska Banka Banka .< pthtlnbont PLAČILNI PROMET ZA PRAVNE OSEBE V KRANJU SELIMO NA NOVO LOKACIJO - BLEIWEISOVA CESTA 4 Cenjene stranke obveščamo, da se z 31. 12. 2002 opravljanje plačilnega prometa za pravne osebe seli v našo ekspozituro na Bleivveisovi cesti 4. Delovni čas: • od ponedeljka do petka: od 8.00 do 17.00 Gorenjska 9>*Banka Banka .* poAuhom Na Triglavski cesti 13 v Bohinjski Bistrici sta 1986. leta odprla Penzion Tripič. Njuna tiha želja in cilj sta bila, da prideta enkrat do svoje restavracije. Na tem mestu je bila nekdaj kmetija, ki stajo kupila od takratne občine Radovljica. Pogoj je bil, da ostane gostinsko trgovski objekt. Tega pogoja pa se Vera in Krsto nista ustrašila. Zadovoljna sta bila in se odločila za nakup. Kasneje se je izkazalo, da bo treba domala vse nanovo zgraditi. Tudi to je bil zanju izziv. Spominjata se, da so bili za izgradnjo penziona in restavracije potrebni kar štirje gradbeni načrti in tudi posojila so bila. Začela sta z ureditvijo točilnice in kuhinje. Temu bi zdaj lahko rekli prva gradbena faza. Tej je potem sledila gradnja pritličja v novem delu. Po tem je prišla na vrsto nadzidava in nazadnje še dograditev penzionske restavracije. Ta gradnja, v štirih fazah, s štirimi gradbenimi načrti, je potekala do 1997. leta. Penzion in restavracija Tripič sta danes poznana po svetu, doma pa prav tako, med domačimi gosti še posebej tudi po domači hrani. Juha, pečenka, pečenice, krvavice, Pogoja ob nakupu na Triglavski v Bohinjski Bistrici, da objekt obdrži gostinsko namembnost, se Vera in Krsto pred šestnajstimi leti nista ustrašila. ričet, kmečka pojedina ... so jedi, kijih poznajo številni gostje Tripica iz zadnjih let in iz različnih kra- Restavracija ima 170 sedežev. Nova storitev za uporabnike kartic American Express Ljubljana - American Express je prvi med ponudniki plačilnih kartic uporabnikom zagotovil online storitev My account, ki omogoča preverjanje trenutnega finančnega stanja in nefakturiranih stroškov tekočega obdobja ali izpis računa iz preteklega obdobja. Minuli mesec so prenovili tudi spletne strani www.americanexpress.si, ki so po novem obsežnejše, za uporabnike pa je najbolj dobrodošla nova online storitev My account. Slednja zagotavlja pri piačevanju računov s kartico American Express večjo preglednost, uporabniki računa lahko kjerkoli in kadarkoli preko interneta pregledajo stroške in vplačila še pred prejemom rednega mesečnega računa, kar pomeni, da lahko sproti spremljajo višino izdatkov, ki so izpisani v naslednjem računu. Poleg tega lahko preko interneta preverijo račune iz predhodnega obdobja ali prepis posameznih računov. Funkcija omogoča tudi printanje računov in prenos v datoteko. Uporabniški račun My Account je na voljo uporabnikom zelene, Gold Card ali Company Card. Za omenjeno storitev se lahko prijavijo kar na spletni strani American Exprcss, tako dobijo dostop do svojega uporabniškega računa, ki je zaščiten s protokolom, podjetja pa lahko dobijo dostop za več uporabnikov. American Express je trenutno edini ponudnik plačilnih kartic v Sloveniji, ki svojim uporabnikom omogoča tovrstni vpogled v finančno stanje preko interneta. Na spletnih straneh American Express sta na voljo tudi seznam prodajnih mest v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Makedoniji, kjer sprejemajo kartice American Express in iskalnik bančnih avtomatov po svetu, kjer lahko dvigajo gotovino. R.Š. Novi izvršni direktor Avtotehne Ljubljana - Sredi decembra sta soustanovitelj slovenskega Microsofta Grega Kukec in predsednik uprave Avtotehne. d.d., Jordan Kocjančič podpisala pogodbo o opravljanju del izvršnega direktorja za informacijsko tehnologijo omenjene družbe. Nedavno je Avtotehna kupila podjetja PCX, Alstore in HPC, upravlja tudi skupino Repro, ter si s svojim poslovanjem zagotovila vodilno vlogo pri trženju informacijske tehnologije in vzpostavljanju sodobnih sistemskih rešitev na slovenskem trgu. Kocjančič je ob podpisu pogodbe dejal, da so se v Avtotehni že pred leti odločili, da bodo razvili področje informacijske tehnologije na raven, ki bo v prihodnosti omogočala eno od najpomembnejših dejavnosti. "Z reorganizacijo poslovnega sistema Avtotehna, d.d., ki se je prilagodil sodobnim izzivom in priložnostim, smo tako dobili možnost, da / uveljavljenim menedžei jem kot je Grega Kukec, omogočimo naš poslovni razvoj," je še dodal Kocjančič. Kukec pa je ob prevzemu pomembne funkcije povedal, da bo delo izvršnega direktorja začel opravljati marca prihodnje leto, podjetja, ki so pod okriljem družbe, že dobro pozna, saj jih je večina dober Microsoftov partner, vodenje velike družbe, ki deluje tudi zunaj področij informacijske tehnologije pa so zanj nov izziv, R.Š. jev Slovenije pa tudi iz tujine. Danes je v Penzionu in restavraciji dvanajst zaposlenih. Poleti, v sezoni, številčno osebje okrepijo z učenci srednje gostinske šole v Radovljici in z visoke šole na Bledu. Da ima Penzion z restavracijo štiri zvezdice pa potrjujeta med drugim seveda tudi postrežba in hrana ob vsakem času. "Pričakujem, da bo vodni park, ki naj bi bil, kot tudi dejansko kaže gradnja, odprt na začetku poletne sezone, v marsičem obogatil turistično ponudbo in poslovno uspešnost Bohinja. Čez letošnjo turistično sezono se sicer ne moremo pritoževati. Tudi med novoletnimi prazniki pričakujemo, da bodo turistične zmogljivosti dokaj zasedene. Vendar pa nam zima, kakršno imamo zdaj, ne obeta nič dobrega. Če bo po novem letu Bohinj zelen, bodo turisti odšli. Res je, da jih zgolj vodni park ne bi zadržal in napolnil turističnih zmogljivosti, vendar pa bi bilo gostov zagotovo več, kot jih bo, če bomo imeli zeleno zimo," razmišlja Krsto Tripič. V Bohinju ga poznajo kot uspešnega poslovneža in turističnega delavca. Je tudi član upravnega odbora Območne obrtne zbornice Radovljica in član gostinske sekcije v zbornici. Konec septembra je srečal Abrahama in z ženo Vero sta ponosna, da hčerki Irena in Karmen sledita in sodelujeta pri nadaljevanju njunega življenjskega projekta. "17. decembra letos je minilo 16 let, ko sva z ženo začela v Restavraciji na Triglavski v Bohinjski Bistrici. Pomembna datuma pa sta zame tudi 9. avgust izpred treh let, ko sem dobil vnukinjo Karin in letošnji 14. december, ko sem ob rojstvu vnuka Marcela še drugič postal stari očka. Ja, bilo je kar zanimivo leto, ki se pravkar izteka." Andrej Žalar Državna pomoč malemu gospodarstvu Ljubljana - Slovenija se tudi na področju državne pomoči malini in srednje velikim podjetjem (MSP) prilagaja zakonodaji Evropske unije. Osnovne skupine pomoči so dotacije in davčne oprostitve, kapitalske naložbe, ugodna posojila, davčne odložitve in jamstva. Omenjene oblike državne pomoči spodbujajo zasebno lastniško strukturo, zaposlovanje in podjetniška znanja, za mala in srednje velika podjetja pa je značilno tudi. da se lahko hitro prilagajajo tržnim spremembam ter prispevajo k izvozu in trgovini. V tranzicijskih državah, med njimi tudi v Sloveniji, seje izkazalo, da so MSP zelo pomembna za industrijsko prestrukturiranje. Slovenija je že pred enajstimi leti sprejela zakon za promocijo malih in srednje velikih podjetij, ki pivdvi deva kredite za manjše projekte, skupna vlaganja MSP, investiranje in financiranje poslovnih inkubatorjev, poslovnih in prOStOCB-rinskih con ter tehnoloških parkov, garancije za kredite in spodbude za ustanavljanje in razvoj majhnih poslovnih enot. Slovenija je pred dvema letoma sprejela tudi evropsko definicijo za mala in srednje velika podjetja; za srednje veliko velja podjetje, ki ima manj kot 250 zaposlenih in je let tli promet manjši od 40 milijonov evrov, mala podjetja imajo manj kot 50 zaposlenih, letni promet pa je manjši od 7 milijonov evrov. V EU predstavljajo mala in srednje velika podjetja 99,8 odstotka vseh podjetij, 66 odstotkov skupne zaposlenosti in 65 odstotkov prometa podjetij. Stopnja rasti zaposlovanja je večja kot v velikih podjetjih, zaradi prožnosti in sposobnosti hitrega prilagajanja razvoju in specializaciji zahtev trga so MSP tudi pomemben pospeševalec konkurenčnosti evropske industrije in njene zmožnosti prodora na trge tretjih držav. Še posebej je njihova vloga pomembna v zapostavljenih regijah in na podež.el skih območjih. Slovenija se pO številu MSP približuje Evropi, vendar naša podjetja ustvarjajo manjši delež delovnih mest in prihodka, zato naj bi bilo spodbujanje razvoja MSP naravnano na ukrepe, ki bi povečali uspešnost tega dela gospodarstva. Za hitrejši razvoj malega gospodarstva pri nas si prizadevajo tudi obrtne zbornice, podjetniški centri in ostale strokovne institucije. Sklaci za razvoj malega gospodarstva RS ponuja Ugodnejše vire za razvojne projekte MSP in za začetni ke. V nekaterih regijah delujejo garancijski skladi, ki omogočajo ugodnejše financiranje. Renata Škrjanc Izhodiščna točka za pohode na Ratitovec Turistično društvo Železniki je gorski vasici Prtovč pred dnevi podelilo posebno priznanje za najbolj urejeno in čisto vas. Prtovč - Danes v Prtovču živi le malo ljudi, saj je življenje v tej gorski vasici, ki leži na 1000 metrih nadmorske višine, doma le še pri treh domačijah. Pohodnike lahko na Prtovču srečamo praktično vse leto, tako podnevi kot ponoči. Vseeno pa od turizma danes delno živijo le pri eni domačiji - kmečki turizem Pr' Petrčk. Priznanje je podelilo Turistično društvo Železniki, njena komisija pa je vasi ocenjevala trikrat: spomladi, poleti in jeseni. Napredek vasi v zadnjih letih je velik. Včasih ni bilo asfalta, telefona in avtobusa. Cesta se je plužila s konji, ob velikih zametih pa so hodili v dolino peš. Vaščani vedo povedati, da je še lani padlo toliko snega, da so morali počakati na oranje. Pred leti so uredili tudi vodovod - zgradili so rezervoar in sedaj vode ne zmanjka. Tudi asfaltna cesta vodi do Prtovča, letos je bilo urejeno tudi parkirišče za planince, ki so prej zasedli vso vas. Ob lepih nedeljah je tu namreč kar 100 avtomobilov! V vasi je tudi cerkev, v kateri vsak ponedeljek mašo daruje Bojan Likar. Naj omenimo še, daje na vhodu v vas tudi spomenik padlim borcem med 2. svetovno vojno. Kot smo že omenili, danes v vasi živijo na treh domačijah, zato smo se odločili da obiščemo prav vse hiše. Najprej smo se ustavili Pr' Luk, kjer nam je Milena Tolar na vprašanje, kako so si prislužili priznanje odgovorila: "Navajeni smo, da imamo pospravljeno in lepo okoli hiše ter veliko rož. Tudi če turisti pustijo smeti pri nas, če- sar je v zadnjih letih manj, jo poberemo. Posebnih akcij pa nimamo." Tolarjeva je sicer gospodinja, doma imajo kmetijo. Pozimi je nekaj več časa, tudi za bolj zabavne zadeve, sicer pa je dela več na delu oziroma v šoli pa je bil mož Janez, hči Lidija in sin Simon. "Kadar vsak pospravi za sabo je dovolj," meni o priznanju Francka Tolar in dodaja, daje lepše, ker so vsi tudi asfaltirali dvorišča. "Vsi imamo radi rože in jih imamo polne police. Res pa je, da moramo za planinci dostikrat pospravljati. Prav bi bilo, da smeti odnesejo v dolino, če jih že prinesejo z Ratitovca," pravi Tolarjeva. Na domačiji Pr" Luk pravijo, da mora vsakdo najprej pospraviti okoli svoje hiše. vas primožila pred 45 leti, zadnjih 30 let pa skrbi za turistično kmetijo. "Priznanje bi morali dobiti že dolgo nazaj - k nam je hodil že Janez Evangelist Krek v letih po 1. svetovni, vojni," nam je razložila Mohoričeva in nam povedala nekaj zanimivih podatkov iz zgodovine kraja. Njihova hiša danes turistom ponuja največ: suho hrano, ob predhodnem naročilu pripravijo tudi kosilo, poleti pa kislo mleko -domača hrana. Mohoričeva nam je prijazno razložila, kdo vse je pri hiši. Kar osem jih je: poleg Marice še mož Peter, hči Martina, sin Lojze z ženo Magdo ter vnukinje Katarina, Helena in Jana. Boštjan Bogataj Marica Mohorič z vnukinjama nas je opomnila na zgodovino vasi. počitnice preživljal tudi Janez Evangelist Krek. Tu je kot dovolj. Pr' Luk so poleg Milene Tolar še mož Peter, hčere Ber-nardka, Špela in Anka ter stric Branko. Pr' Matjaževih nas je doma pričakala Francka Tolar in hči Anja. Krog prijateljstva in novoletni gala koncert Na predzadnji dan novega leta bo na Bledu znova prireditev Krog prijateljstva. Moto četrtega kroga prijateljstva je "Olimpizem nas združuje" v smislu uspešno izvedene Šahovske olimpiade ter prihajajočega Olimpijskega festivala evropske mladine. Bled - Prireditev se bo začela v ponedeljek, 30. decembra, ob 16. uri na novem Olimpijskem trgu pred Športno dvorano na Bledu. "Prižgali bomo simbolični olimpijski ogenj in slovenski športniki -kandidati za nastop na EYOF-u ga bodo odnesli okoli jezera," je povedala direktorica Zavoda za pospeševanje turizma Bled Eva Stravs Podlogar. Na domačiji sta v starejši hiši doma še starša Janez in Mici Tolar. Vsi skupaj menijo, da bi se morali več ukvarjati z domači izdelki in drugimi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji. Pr' Matjaževih sicer ne razmišljajo veliko o turistični kmetiji, morda le o ureditvi sob v stari hiši. Pr' Petrčk nas je pričakala zgovorna Marica Mohorič, ki se je v Francka in Anja Tolar, po domače Pr' Matjaževih, menita, da bi morali planinci smeti odnesti s seboj v dolino. BiH Clinton ponovno v Sloveniji? Ljubljana - Nekdanji ameriški predsednik BiH Clinton se je pred dobrim tednom v newyorškem hotelu VValdorf Astoria pogovarjal z direktorjem STO Bojanom Medenom in Darjo Gačnik, direktorico Slovenskega turističnega urada v New Yorku. BiH Clinton je sogovornikoma povedal, da se obiska v Sloveniji spominja, še posebej pa 45.000 glave množice, ki ga je sprejela kljub dežju. Tudi tokrat bodo okoli jezera postavljene stojnice društev in klubov iz občine Bled z ponudbo hrane, pijače in glasbe. Simbolični olimpijski ogenj bodo na poti okoli jezera spremljale svetlobne rakete. Ko bo razdalja okoli jezera premagana, bo otok zažarel v soju bengalskega ognja ter ognjemeta, iz cerkva pa se bo slišalo pritrkavanje zvona. Že danes in jutri Zavod za turizem Bled vabi, ob 17. uri. Sprehod z baklami ob jezeru, v nedeljo bo ob 20. uri prireditev Veselo po domače v Festivalni dvorani, pol ure kasneje pa na smučišču Straža še veleslalom za goste Bleda. V ponedeljek bo poleg že omenjenega Kroga prijateljstva ob 11. uri na smučišču Straža Zabavne igre na snegu, ob 20. uri pa v Festivalni dvorani gledališka igra Mož moje žene. V torek bo ob 11. uri Graščakov sprejem na Blejskem gradu, od 22. ure naprej pa bo Silvestrovanje na prostem z ognjemetom. Na novega leta dan bo ob 14. uri Novoletna bovla z DJ-em Klemnom na Olimpijskem trgu pred Športno dvorano, uro kasneje pa bo v njej še drsalna revija. Ob 19. uri bo v Festivalni dvorani še 12. Novoletni gala koncert z orkestrom Amadeus in solistoma Natalijo Biorro in Valentinom Pivovarov. B.B. Pogovor z bivšim predsednikom Clintonom je spadal v neformalni del tradicionalne Čezatlantske marketinške konference, ki jo vsako leto v New Yorku pripravlja 33 evropskih držav. Članice poročajo o rezultatih v tekočem letu, razen tega pa urednikom in novinarjem osrednjih ameriških časopisov, predstavnikom letalskih družb, organizatorjem potovanj, hotelskim verigam in drugim predsta- Na Jesenicah z ansamblom Vita Jesenice - V ogrevanem šotoru za gledališčem Toneta Čufarja na Jesenicah bodo v prednovoletnem praznovanjih trije koncerti. V soboto, 28. decembra, bosta od 20. ure naprej goste zabavala Korado in Brcn-di. naslednji dan. v nedeljo, 29. decembra, pa od 17. ure dalje ansambel Ptujskih pet. Na Silvestrovo pa se bodo gosti pod šotorom lahko zabavaii z ansamblom Vita od 20. ure dalje. V Kranjski Gori bo danes ob 19. uri božični koncert v kranjskogorski cerkvi z Matjažem Robavsem in Tomažem Plahutnikom. V nedeljo, ob 18. uri, bo v Ljudskem domu v Kranjski Gori gledališka predstava Gospod Evstahij iz Šiške. 30. decembra bo prav tako gledališka predstava v Ljudskem domu v Kranjski Gori Ti moški, ob 19. uri. V torek pa bo silvestrovanje na prostem s skupino Gregorji na trgu pred Turistično informativnim centrom v Kranjski Gori. Boštjan Bogataj vijo program za naslednje leto. Udeleženci konference so Medenu in Gačnikovi izrazili pohvale za odlično zastopanost in opaznost Slovenije v ameriških časopisih, tako v revijah za turistično industrijo kot v revijah za potrošnike. Gačnikova je še povedala, da je Slovenijo v do novembra obiskalo skoraj 28.000 Američanov, kar je za sedem odstotkov več kot v istem obdobju lani, nočitev pa je bilo za tri odstotke več. Hkrati ocenjuje, da bi bil lahko rezultat še boljši, če ne bi bilo poplav v avgustu v sosednjih državah. Boštjan Bogataj PDI ha« poaioAaho t\1 £ J" - tommittmttn Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja! 080 22 66 brezplačna številka za hitra in enostavna naročila! Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z Magna kartico! PETROL GOOD^TEAR ENGINEERED PRODUCTS GOODYEAR ENGINEERED PRODUCTS EUROPE Družba za proizvodnjo gumenih tehničnih izdelkov, d.o.o., Kranj Iščemo več sodelavcev za DM: 1. IZDELOVALEC JERMENOV 2. IZDELOVALEC ZRAČNIH VZMETI Pogoji: - poklicna šola tehnične usmeritve - urejena vojaška obveznost - primerne psihofizične lastnosti Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo nadaljnje zaposlitve na NDČ. Pisne prijave z dokazili in tel. številkami pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: GOODYEAR EPE, d.o.o., KADRI, Škofjeloška c. 6, 4000 Kranj. Dedek Mraz v Radovljici Radovljica - V sklopu veselega decembra, ki ga v Radovljici pripravljajo kulturna društva in ustanove iz Občine Radovljice so prireditve posvečene Antonu Tomažu Linhartu ter Francetu Prešernu. Večino prireditev je že bila, danes pa si v Kulturnem domu v Kropi, ob 19.30 uri, še lahko ogledate Božično novoletni koncert Pihalnega orkestra Lesce. V soboto in nedeljo bo koledovanje Moškega Pevskega zbora po več krajih radovljiške občine, ob 16. uri pa bo otroke v Linhartovi dvorani v Radovljici obiskal dedek Mraz. Za njim bo na vrsti še predstava za otroke "Princesa" klovnese Mike Make. V nedeljo, ob 16. uri, bo v cerkvi v Ljubnem Božični koncert Mešanega pevskega zbora Ljubno. B.B. Žive jaslice v Mojstrani Mojstrana - Od 25. decembra do nedelje, 29. decembra, vabi Razvojna zadruga Dovje na ogled čudovitih živih jaslic v Mlačci v Mojstrani. Še tri dni sijih lahko obiskovalci ogledajo od 13. do 20. ure, poleg tega pa bodo postregli čaj, kuhano vino in prigrizke. Zadruga vabi tudi na božično novoletno osvetljeni slap Peričnik, kjer bodo "za ta mrzle in ta lačne" še posebej poskrbeli od 1. do 6. januarja od 17. do 20. ure. B.B. Dedek Mraz tudi v Škofji Loki Škofja Loka - V ponedeljek, 30. decembra, od 15. do 17. ure, bodo v Kristalni dvorani v Škofji Loki novoletne ustvarjalne delavnice, ki jih bodo vodile pedagoške delavke osnovnih šol in Vrtca Škofja Loka ter študentke ateljeja Clobb. Otroci bodo ustvarjali iz papirja, glinamola... in veselo rajali ob živi glasbi. Ob 17. uri pa na Mestnem trgu sledilo še novoletno voščilo Ločanom ter prihod dedka Mraza s spremstvom. B.B. ELAN OVA PRESENEČENJA NAGRADNA IGRA S KOROŠKIMI SMUČIŠČI V soboto, 21. decembra, smo izžrebali prve srečneže, ki prejmejo nagrade avstrijsko-koroških smučišč. Smučarske vikende za dve osebi, ki vključujejo prenočevanje, polpenzion in smučarske karte, prejmejo: Jožica Grivec, Cankarjeva 25, Radovljica, Milena Otrin, Ljubljanska 110, Domžale, Matic Hudobivnik, Kovorska c. 49, Tržič, Joško Hladnik, Partizanska 4A, Šenčur, Jasmina Kafol, Slavka Gruma 92, Novo mesto, Maja Cerar, Sp. Hotič 25A, Litija, Tjaša Zupan, Podbrezje 121, Naklo, Borut Šivic, Cankarjeva 23E, Bled, Teja Godec, Šentpavel 20, 1261 Dobrunje, Andreja Palic, Železničarska 6, Črnomelj. Tridnevne smučarske karte za avstrijsko-koroška smučišča pa dobijo: Lidija Križančič, Ul. Vala Bratina 8, Maribor, Tone Špringer, Adamičeva 9, Novo mesto, Avrelij Škarabov, Brezje 36, Dobrovo, Miran Mavrin, Sajevec 31, Ribnica, Ksenja Haler, Trg komandanta Staneta 5, Ljubljana, Mllojka Štrukelj, 30. divizije 19C, Nova Gorica, Silva Kotar, Ragovska 16, Novo mesto, Aljaž Uhan, Dolenjska 13, Trebnje, Franc Cugelj, D. Medvedje selo 1, Trebnje, Mojca Strašek, Pod gabri 31, Celje, Rok Slapšak, Cankarjeva 1A Krško, Manca Hostnlk, Podvasca 11, Tržič, Magda Leban, Ivana Sulica, 16A, Šempeter pri Novi Gorici, Nina Tomšič Polegek, Drejčetova pot 25, Novo mesto, Vesna Lindtner, Podžaga 5, V. Lašče, Špela Dekleva, Planina 6, Kranj, Pavel Jagodic, Linhartov trg 11, Radovljica, Meta Vaše, Dragočajna 4C, Smlednik, Virna Slavić, 43. Istarske divizije, Matulji, Zoran Novak, Goričica 29, Domžale, Tilen Klarič, Martinčeva 13, Ljubljana, Nika Ponikvar, Sebenjska 19, Bled, Urša Oblak, Brezje 4, Brezje, Helena Robič, Begunje 99, Begunje. Čestitamo in vam želimo lepa smučarska doživetja. Nagradne kupone zbiramo v Elanovih športnih prodajalnah še vso zimo, do 8. marca 2003, ko bo v Ljubljani finalno žrebanje. Dobrodošli, pa srečno! E-M ŠPORT d.o.o., Dunajska 160,1000 Ljubljana Ko zebe, je hitrost pomembna! # % Petrol zagotavlja najhitrejšo dostavo ekstra lahkega kurilnega olja. Stroški kmetov bi bili bistveno večji, kot je kupnina klavnice Z začetkom januarja škofjeloško Klavnico prevzema konzorcij kupcev. Ob tem se postavlja kup vprašanj o nakupu: o ekonomičnosti naložbe, kdo potrebuje klavnico, ali se bo obdržala na zahtevnem evropskem trgu in kako bo lahko začela samostojno delovati, saj zaenkrat manjka še več kot 100 milijonov tolarjev. Škofja Loka - V Sloveniji je še pred dvema letoma obratovalo 36 klavnic, danes manj kot 29. Zapirajo se zaradi združevanja podjetij in racionalizacije poslovanja, stečajev in veterinarskih zahtev. Zaradi tega so v nekaterih regijah zaprte že vse klavnice. Spomladi letos so Mesnine dežele Kranjske, zaenkrat še lastnik klavnice v Škofji Loki, napovedale zaprtje oziroma prodajo klavnice, saj so z združevanjem pridobili več klavnic. . Kmalu po združevanju so že zaprli klavnici v Kočevju in Kostanjevici, saj naj bi svojo dejavnost koncentrirali v Zalogu, škofjeloško klavnico pa so želeli prodati zadrugam. Te so po zakonu pridobile 45-odstotni lastninski delež v podjetju Meso izdelki Škotja Loka, ki je bil v devetdesetih letih lastnik klavnice, zaradi združevanja Mercatorjevih podjetij in zaradi pokrivanja izgube iz prejšnjih let pa seje lastninski delež zmanjšal. Na koncu je bil ta delež ocenjen na 134 milijonov tolarjev. K projektu odkupa so spomladi pristopile KGZ Škofja Loka, KGZ Sloga Kranj, KZ Naklo, M Sora Žiri. KZ Cerklje, KZ Medvode, KZ Tržič, KZ Naklo in KZ Dolomiti Dobrava. Takrat so k projektu povabili tudi vse občine, ki imajo interes za škofjeloško klavnico. Julija letos je bila podpisana predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe, opravljena je bila tudi cenitev nepremičnin. Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka je vplačala ustanovni^ kapital za podjetje Klavnica Škofja Loka, d.o.o., ki je bil registriran konec septembra letos. Kupnina bo plačana v treh delih, prva dva sta bila že izvršena. Prvi, v vrednosti skoraj 134 milijonov tolarjev, je bil pobot med MDK in Kmetijskimi zadrugami, drugi v vrednosti 140 milijonov tolarjev je bil plačan pred dobrima dvema tednoma, tretji pa mora biti plačan do 30. junija prihodnje leto. Z plačilom drugega dela kupnine v začetku decembra je nastala pravna podlaga za spremembo lastništva in za začetek dela v podjetju Klavnica Škofja Loka. Kdaj in zakaj ste se vi, Anica Frelih, kot direktorica Kmetijsko gozdarske zadruge Škofja Loka, začeli ukvarjati z problemom klavnice v Škofji Loki? "Že lani je prišlo do pobude, da primarna dejavnost - kmetijske zadruge, prevzamejo dejavnost klavništva v Škotji Loki. Vedeti pa je treba, da je največji koristnik storitev klavnice ravno naša zadruga, zato smo spomladi najprej organizirali izredni občni zbor in odgovorili na vsa vprašanja. Tako ali tako smo imeli mi tudi največji delež v klavnici med vsemi zadrugami -več kot 50 odstotkov vsega deleža zadrug," nam je razložila direktorica KGZ Škofja Loka Anica Frelih. Tako je škofjeloška zadruga prevzela vodilno vlogo, hkrati pa so ustanovili tudi konzorcij vseh zadrug, ki razdeljuje naloge in obveznosti vsem zadrugam. Vse zadruge podpisnice so svoj delež v Mesninah dežele Kranjske prodale in vložile v kupnino Klavnice. V zadnjem trenutku je za del območja, ki bolj gravitira Marko Oman na Ljubljano, od pogodbe odstopila Kmetijska zadruga Medvode. V zadnjem času seje veliko govorilo tudi o tem, da MDK opušča klavnično dejavnost v Škofji Loki zaradi nerentabilnosti: "To ni vprašanje nerentabilnosti, ampak imajo zaradi spojitev več klavnic. Odločili so se, da bodo s to dejavnostjo nadaljevali v Zalogu. Njihovi načrti so v ideji, da klavništva spada v primarno in ne sekundarno dejavnost," je razložila Frelihova. Danes so deleži zadrug znani: KGZ Škofja Loka ima 35,68 odstotka, KGZ Sloga Kranj 8,31 odstotka, KZ Naklo 2,20 odstotka, M Sora Žiri 3,74 odstotka, KZ Cerklje 4,32 odstotka, KGZ Tržič 0,96, KZ Dolomiti - Dobrova 0,82, KGZ Sava Lesce pa 0,04 odstotka in Klavnica Škofja Loka naj bi imela 43,93 odstotka. V deležih podjetja Klavnica se udeležujejo tudi občine, kjer vstopajo z solastniškim ali donatorskim deležem v skupni vrednosti 8 odstotkov, solastniki Klavnice pa bodo tudi drugi koristniki - po naših podatkih naj bi bilo to Mesarstvo Arvaj, v igri pa je še nekaj drugih podjetij, ki se ukvarjajo z mesno - predelovalno industrijo. V KGZ Škofja Loka še vedno upajo tudi na nepovratna sredstva, ki jih namenja država. "K projektu so povabljene vse gorenjske občine in delno tudi ljubljanske občine, vendar se slednje niso odločile pristopiti k Anica Frelih projektu," pravi Frelihova in ugotavlja, daje v nekaterih občinah premalo posluha. Z vložki v Klavnico so do sedaj pristopile občine Jezersko, Šenčur, Kranj, Železniki, Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, odprto pa ostaja še vprašanje občine Žiri. "Občinam smo določili delež glede na dejanski stalež govedi v posamezni občini, ki je bil ugotovljen na osnovi popisa leta 2000. Seveda pa je vsaka občina sama določila znesek," pravi Frelihova. Skupna naložba je vredna 372 milijonov tolarjev, od tega še manjka 108 milijonov, ki naj bi bila zapolnjena z dokapitalizacijo ali pa s sredstvi, ki jih namenja država za zadružne projekte, Frelihova pa upa, da bodo pridobili še nove solastnike. V zadnjih dneh naj bi bila klavnica polno obremenjena in da kmetje iz škofjeloškega območja čakajo tudi do enega mesca. Ali bo tako ostalo tudi po novem letu, ko novo podjetje Klavnica Škofja Loka začenja z delom? "Težko komentiram ali bo tako ali ne. Vedeti je treba, da moramo zagotoviti polno zasedenost klavnice skozi vse leto. V tem trenutku predvidevamo 14.000 govedi za zakol na leto, zato moramo imeti pogodbe s čim večjim številom koristnikov naših storitev. Mesnine dežele kranjske bodo še vedno največji koristnik naših storitev z okoli 6000 glavami govedi na leto oziroma približno 5t)0 na mesec. Potem so tu še zasebni mesarji, še Za kakovost mleka odgovarjajo kmetje in zadruge Ukrepi Veterinarske uprave Slovenije so bili zakoniti in učinkoviti, je dejal Gregor Virant, predsednik strokovne komisije, ki je ugotavljala, če so bili ukrepi ob odkritju kloramfenikola ustrezni. Ljubljana - Ukrepi so bili usmerjeni v to, da so bili čim prej ugotovljeni posamezni povzročitelji in da se je zmanjšala gospodarska škoda, je še povedal Gregor Virant, državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve, ki je vodil komisijo, ustanovljeno po ukazu ministra za kmetijstvo Franca Buta. Obstajala je pravna osnova za jemanje vzorcev brez prisotnosti zavezancev in tudi za izdajo odločb brez zaslišanja stranke. Veterinarska uprava Republike Slovenije je ravnala postopkovno pravilno. O problematiki neoporečnosti mleka je znova govoril tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc But. Kmetje, ki imajo prepoved oddaje mleka, pa imajo priložnost, da«si potem, ko dokažejo, da je mleko neoporečno, pridobijo dovoljenje za ponov- no oddajo. Lastniki kmetij se morajo sami odločiti in oceniti, ali je že čas za ponovno jemanje vzorcev mleka. Če bodo presodili, da je z njihovo prirejo vse v rgdu in je pričakovati negativen rezultat analize na vsebnost kioramfcni-kola, lahko takoj prosijo za ponovno vzorčenje in na osnovi negativnega rezultata tudi za registracijo kmetije za oddajo mleka, je povedal minister. Potem bo od- Kako odstranjujemo klavnične odpadke Ljubljana - Poslanec državnega .zbora Alojz Sok je na oktobrski seji vprašal ministra za okolje, prostor in energijo mag. Janeza Kopača, kako je z odstranjevanjem klavničnih odpadkov. Med drugim je dejal: "S predlogom rebalansa proračuna za leto 2003 se za področje kmetijstva predvideva zmanjšanje za približno 3 milijarde slovenskih tolarjev. To je skoraj 5 odstotkov proračuna, namenjenega kmetijstvu. Rad bi opozoril, da se to področje omejuje z nekaterimi nelogičnimi predpisi. Eden od takih predpisov je odredba o neškodljivem odstranjevanju klavničnih odpadkov. Pri nas velja predpis, da se pri goveji živini, starejši od 24 mesecev, pregleda histološko tkivo možganov na bo- le/en BSE. V naslednji fazi pa se zgodi, da kljub negativnemu izvidu, ko gre meso za prehrano ljudi, pa gredo notranji organi in del ostalih tkiv v kafilerijo in se odstranijo kot kužni in nevarni material. V Sloveniji nas letno ta postopek, ki je gospodarsko nesmiseln in ga nobena država članica Evropske unije ne izvaja na tak način, stane od 3 do 4 milijarde tolarjev, Tu gre za enostavno prelivanje denarja iz. kmetijstva v področje energetike. Na tak način največ zasluži Termoelektrarna Šoštanj, ker dobiva na ta način poceni gorivo. V svetu so poznani tudi drugi postopki." Vlada je v odgovor zapisala, da je bistvo tega postopka to, da je treba izločiti posebej nevarne dele živali po zakolu in potem seveda termično obdelati tak odpadek. Termično se ga obdela na način, da se ga najprej prekuha, potem pa je treba to kostno moko odstranili na najprimernejši način. Najprimernejši način je sežiganje v termoelektrarni ali cementarni. Vsa Evropa to počne natančno na tak način. Tudi mi smo odpadke, preden smo jih začeli sežigati v Šoštanju, vozili v Hamburg, vendar sle takrat spraševali, zakaj izvajamo to na tujem in prelivamo tja tudi denar. Če bi imeli še eno kafilerijo posebej za te odpadke, bi bil postopek cenejši, tako pa se ti odpadki skupaj z drugimi sežigajo v Šoštanju. Stroške bi /nižala konkurenčna kafilerija. J.K. dajanje mleka stvar dogovora z. mlekarno. Če pa bo analiza pozitivna, bo tržna prireja mleka na laki kmetiji prepovedana. Ponovno jemanje vzorcev mleka in možnost negativnega rezultata pa ne bosta ustavila postopkov, ki so bili v 17 primerih začeti zaradi odkritja prepovedanega antibiotika v mleku. O povračilu škode tistim kmetom, ki so bili v aferi pri/adeti, pa je minister povedal, daje vlada namenila 110 milijonov tolarjev, od katerih je 103 že razdelila. To je začasna rešitev. Ko bo na koncu ugotovljen krivec in dejanski vzrok in če bodo po koncu postopka izrečene kazni, bo znana končna rešitev tega problema. Ponovil je, da so za neoporečno mleko, ki ga prodajajo, dolžni skrbeti proizvajalci, to je kmetje in zadruge. Oni morajo povedati, zakaj je mleko onesnaženo. Če kmetje, zadruge in mlekarne potrebujejo pomoč, smo jim pripravljeni pomagati in sodelovati pri odstranjevanju težav. Minister brane But je ogorčen zaradi izjav govedorejcev na njihovem občnem £wu. na katerega niti njega niti ministra /a evropske zadeve ni nihče povabil, in zaradi javnega linča, ko sla poslala ministrstvo in veterinarska uprava "kriva" /a odkritje kloramleniko la v mleku. V torek so i/ Sarajeva sporočili, da utegnejo v tej državi preklicali prepoved uvoza slovenskega mleka in mlečnih izdelkov iz Slovenije. Jože Košnjek posebno tisti, ki bodo prispevali vložek v Klavnico. Do prezasedenosti klavničnih zmogljivosti pa pride le v določenih mesecih, ko želijo vsi uporabljati naše storitve naenkrat. Seveda pa bomo našim kmetom v pomoč," je pojasnila Frelihova. Klavnica Skorja Loka ima ovalni žig, kar pomeni, da je ena od šestih v Sloveniji, ki je registrirana tudi za delo v EU. Kljub delu kupnine, ki še ni plačana (gre za 108 milijonov tolarjev), se bo z delom začelo v začetku januarja. "Če tega ne bi zmogh plačati, bodo MDK plačane z delom. Zato ni nobenega problema glede začetka dela," je prepričana Frelihova, kot tudi, da bo družbo potrebno dokapitalizirati, saj bi v nasprotnem primeru imela družba že prvo leto poslovanja veliko izgubo. "Klavnica Škofja Loka je že lastnik zemljišč na Trati, kamor se bo klavnica preselila leta 2015," je povedal Marko Oman. novi direktor Klavnice, in dodal. da gre že sedaj za sodobno klavnico, kljub temu da dolga leta ni imela uporabnega dovoljenja. "Ko govorimo o klavnicah je potrebno ločiti dve vrsti zakola: tržno klanje za prodajo in klanje kmetov za domače potrebe. Stroški prevozov bi ob tržnem klanju padla na pleča kmeta. To pomeni, da je cena živine na področju, kjer ni klavnice, višja. Ta primer je dobro znan na Koroškem. Tudi glede uslug za kmete si ne gre delati utvar. Na območju UE Škofja Loka je 1500 kmetij, ki imajo praktično vse govedo in vse zakoljejo vsaj eno žival za sebe. Predstavljajte si, da bi morali vsi ti hoditi v klavnico v Zalog! V tem trenutku v Škof jo Loko .vozijo kmetje z Dolenjskega, saj v tem delu Slovenije ni možnosti zakola. Vse to pomeni še nadaljnje opuščanje govedoreje. Klavnica v Škofji Loki je nujno potrebna za ohranjanje kmetijstva." Boštjan Bogataj Delavnica za turistične kmetije Delavnica Razvoj specializirane ponudbe - ključ do uspeha, bo v sredo, 8. januarja,. pri Godcu pri Svetem Duhu. Kranj - Združenje turističnih kmetij Slovenije. Kmetijski goz-darski zavod Celje in škofjeloški oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijskem in gozdarskem zavodu Kranj hodo v sredo, S. januarja, ob 9. uri v gostilni Pri Godcu pri Svetem Duhu organizirali delavnico Razvoj specializirane ponudbe - ključ do uspeha. Vesna Cucek,- specialistka /a razvoj podeželja i/ Celja bo predstavila pomen razvoja specializirane ponudbe na turističnih kmetijah, izkušnje Avstrijcev na tem področju in merila specializirane oblike pO* niklhe na turističnih kmetijah, ki so prijazne družinam / otroki, na turističnih kmetijah, primernih za kolesarje, in na ekoloških turističnih kmetijah. Delavnica bo priložnost za izkušnje na tem področju in za predloge za oblikovanje me ril v Sloveniji, ki še niso sprejeta. V drugem delu delavnice pa bo predstavitev projekta mednarodnega sodelovanja s turističnimi kmetijami 1'urlanije - Julijske Krajine m avstrijske Koroške "Počit niče brez meja" in skupnih promocijskih aktivnosti. Spomladi prihodnje leto bo izšel katalog turističnih kmetij treh dežel in kupo ni. ki bodo zagotavljali popuste na sejmih m spletnih straneh. Delavnica bo trajala predvido ma 5 m / odmorom /a toplo malico. Prijava je obvezna, in sicer v ponedeljek in torek, 6. in 7. januarja, po telefonu 51 12 701. Delavnica bo namenjena pred vsem nastanitvenim turističnim kmetijam, /animiva pa bo tudi /a izletniške kmetije. J.K. HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Vsem strankam želimo SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO leto 2003! tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 FRIZERSKI SALON IVANKA Seljakovo naselje 29 KRANJ - STRAŽIŠČE MODNO BARVANJE modne pričeske z lastno kozmetiko FRAMESI, ugodne cene odprto od 12.00 - 20.00, ob sobotah po naročilu, tel.: 04/2315 935 30NA BONA, KRANJ, d.o.o. VREČKOVA 7, 4000 KRANJ RAČUNOVODSKE STORITVE za podjetja in s.p. opravljamo strokovno in ažurno, po zmernih cenah tel./fax: 04/2334-367, gsm: 031/300-297, e-mail: bonabona@volja.net 0 Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81 DANES ob 17.30 uri, Vid Pečjak, A. Rozman - Roza: DREJČEK IN TRIJEMARSOVČKI, za IZVEN. JUTRI ob 19.30 uri, A. T. Linhart: ŽUPANOVA MICKA, 100. ponovitev!, Vlogo Micke igrata Vesna Pernarčič in Vesna Slapar, za IZVEN in KONTO. Ponedeljek, 30. dec, ob 19.30 uri, J. Glovvacki: ANTIGONA V NEW YORKU, za IZVEN in KONTO. Torek, 31. dec, o 19.00 uri, J. Accame: BENETKE, silvestrska predstava za IZVEN. CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI ZKO in JSKD 01 Kranj SOBOTNA MATINEJA ZA OTROKE Bo na sporedu v soboto, 28. decembra 2002, ob 10. in 11. uri, v Prešernovem gledališču Kranj. Na programu je glasbeni nastop Romane Krajnčan. Prireditev traja 40 minut in je primerna za otroke od 3. leta starosti dalje. Prodaja vstopnic poteka uro pred predstavo. Rezervacije po tel.: 04 202 26 81. GLASOV KAŽIPOT Prireditve Prireditve na Bledu Bled - Danes, v petek, 27. decembra, ob 17. uri bo zbor pred TD Bled, od koder bo sledil sprehod z baklami okoli jezera. V Domu krajanov Zasip bo ob 17. uri nastop Orfove skupine iz Zasipa. Jutri, v soboto, 28. decembra, bo ob 17. uri izpred TD Bled pričetek sprehoda z baklami okoli jezera. V Ročk baru Bled bo ob 22. uri nastop skupine Supernova. V nedeljo, 29. decembra, ob 17. uri bo v Domu krajanov Zasip igrica za otroke in obisk dedka Mraza. V Festivalni dvorano Bled se bo ob 20. uri pričela prireditev Veselo po domače. V ponedeljek, 30. decembra bo v hotelu Kompas ob 19. uri narodno zabavni večer z Blejskim triom. Ob 16. uri se bo okoli Blejskega jezera sklenil krog prijateljstva. Slovenski večer se bo ob 19. uri začel v hotelu Jelovica. V hotelu Astoria bo ob 19. uri večer tradicionalnih slovenskih jedi ob spremljavi harmonikarja. Gledališko igro "Mož moje žene" pa si lahko ogledate v Festivalni dvorani ob 20. uri. V torek, 31. decembra, bo ob 11. uri grašča-kov sprejem na Blejskem gradu. Na promenadi pa bo ob 22. uri začetek silvestrovanja na prostem z ognjemetom. Prireditve v Tržiču Tržič - Danes, v petek, 27. decembra, ob 10. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja potekala brezplačna počitniška delavnica za otroke "Božičkov škorenj". Ob 19. uri bo v Osnovni šoli Bistrica božično novoletni koncert Pihalnega orkestra Tržič. Nastopila bo še humoristična skupina Smeh. Koncert prireja Pihalni orkester Tržič. Ob 20. uri bo v baru Pr" Rih-tarju v Zvirčah kegljanje za tržišče obrnike in delavce - prireditelj je Območna obrtna zbornica Tržič. Jutri, v soboto, 28. decembra, bo z vrha Ljubelja potekalo tekmovanje v sankanju za Pokal Bistro Školjka. Prireja Sankaški klub Podljubelj. Ob 20. uri bo v Osnovni šoli Križe rekreacija za tržiške obrnike in delavce - vabi Območna obrtna zbornica Tržič. V ponedeljek, 30. decembra, ob 10. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja potekala brezplačna počitniška delavnica za otroke "Božičkov škorenj". Koren Sports, d.o.o. in Sankaški klub Podljubelj vabita na sankanje z vrha Ljubelja. V torek, 31. decembra, ob 10. uri bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja potekala brezplačna počitniška delavnica za otroke "Božičkov škorenj". Mega žur Šenčur - Društvo prijateljev mladine Šenčur vabi danes, v petek, 27. decembra, ob 17. uri v Dom krajanov v Šenčurju na Mega žur, z gostjo Damjano Golavšek. Na zabavo vabijo vse šolske in predšolske otroke, da skupaj zapoje-te, zaplešete in z veseljem vstopite v novo leto. Veselo po domače Bled - Folklorna skupina Bled vas vabi v nedeljo, 29. decembra, ob 20, uri v Festivalno dvorano na Bled na prireditev Veselo po domače. Nastopili bodo: ansambel Modrijani, Ptujskih pet, Veseli planšarji in ansambel Roberta Zupana, Leski pritrkovalci, folklorna skupina iz Križevcev pri Ljutomeru, odrasla in otroška folklorna skupina Bled ter humorista cigan Brajdimir s soprogo in povezovalec programa Franci Čeme. Vstopnice lahko kupite v TD Bled ali pokličete po tel.: 031/656-384 - Mateja. Novoletni sejem Škofja Loka - Danes, v petek, 27. in jutri, v soboto, 28. decem* bra, bo na Mestnem trgu v Škofji Loki Novoletni sejem, in sicer med 9. in 19. uro. Na sejmu bo pestra izbira kmečkih dobrot, prazničnih daril in uporabnih izdelkov. V petek se lahko ob 16. uri udeležite tudi otroškega programa. Tradicionalno novoletno srečanje Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka organizira v soboto, 4. januarja tradicionalno novoletno srečanje invalidov v restavraciji Krona, s pričetkom ob 18. uri. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do 30. decembra. Obveščajo pa še, da je društvo že razpisalo termine za letovanje v različ- AVTOPREVOZ, GRADBENA MEHANIZACIJA IN POSREDNIŠTVO ZORMLAN MIHAEL, s.p. Dvorje 95, 4207 CERKLJE tel.: 04/25 26 570, fax: 04/25 26 571 GSM: 041/759 175 nih termah za leto 2003. Prijave s prijavnicami dobijo invalidi v pisarni društva v Škofji Loki vsako sredo od 16. do 18. ure. Silvesterski tek Kranj - Tudi letos Turistično društvo Kranj organizira Silvesterski tek, to je tek po ulicah Kranja na silvestrsko noč, 31. decembra. Tek bo potekal od 22. do 23. ure, s startom na Glavnem trgu pri Mestni hiši, nato pa preko Prešernove, Reginčeve, Tomšičeve ulice mimo Roženvenske cerkve proti Cankarjevi ulici s ciljem zopet na Glavnem trgu. Teklo se bo 6 krogov, na tek pa se lahko prijavi vsak, ki je polnoleten. Prijatelji Begunjščice Radovljica - Športna zveza Radovljica, Planinsko društvo Radovljica in Turistično društvo Radovljica organizirajo tekmovanje v obiskovanju Roblekovega doma na Begunjščici. Tekmovanje bo potekalo preko cele zime, do 26. aprila naslednjega leta, ko bo tudi zaključna prireditev. Obiskovalci se bodo lahko vpisovali v knjigo tudi v dneh, ko koča ne bo odprta. Ob lepih vikendih in praznikih pa je koča odprta in oskrbovana. Cilj tekmovanja je še večja popularizacija planinstva, predvsem pa druženje planincev v eni od koč z najlepšim razgledom v Karavankah. Tekmovanje bo potekalo v štirih kategorijah: člani - rojeni 1983 in starejši, članice - rojene 1983 in starejše, mladinci - rojeni 1984 in mlajši ter mladinke - rojene 1984 in mlajše. Planinici z največjim številom obiskov in vpisov v knjigo bodo ob zaključku tekmovanja tudi nagrajeni s praktičnimi nagradami. Šola gorništva Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj - izobraževalni odsek organizira šolo gorništva, ki bo potekala v restavraciji Poslovenga centra, Planin 3, Kranj, in sicer ob sredah: 5. februarja, 5. marca in 2. aprila ob 18. uri. Potrebna je oprema: 2 vponki z matico, pomožna vrvica (premera vsaj 8 mm in dolga 5 m), beležka in pisalo. S seboj prinesite tudi vašo tehnično opremo. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041/ 734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3 - vključno do srede, 29. januarja. Tečaj zimskega gorništva Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj - izobraževalni odsek orga- PRAZNIČNI HALO - HALO Jj2^ Vesele praznike vam želijo £§~ Trgovina MERNIK Žeje 5, Duplje Praznični del čas: 1. 1. zaprto; 2. 1. od 9. - 12.; tel: 257-57-60 Trgovina PAIER Beleharjeva 6a/Šenčur Praznični del čas: 31. 12. od 7. - 14.; 1. 1. zaprto; 2. 1. od 8. - 12.; tel: 251-5O40 Trgovina LEPA C. Talcev 69, Kranj Praznični del čas: 31. 12. od 7.30 do 15.; 1. 1. zaprto; 2. 1. od 8. do 11; tel: 235-02-00 Trgovina ZEVNIK Koroška c. 14, Kranj Praznični del čas: 31. 12. od 6. - 13.; 1. 1. in 2. 1. zaprto; tel: 201-24-56 nizira tečaj zimskega gorništva, ki bo potekal v soboto, 15. in nedeljo, 16. februarja, in sicer v zavetišču GRS Kranj ter na Korenu in Kompoteli. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milen Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041/734-703 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center 3 - vključno do srede 12. januarja (do 15 kandidatov). Šola fotografije Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj - izobraževalni odsek organizira šolo fotografije, ki bo potekala v restavraciji Poslovnega centra, Planina 3, Kranj, in sicer ob sredah: 22. januarja, 19. februarja, 19. marca in 16. aprila ob 18. uri. Oprema pa naj bo sledeča: fotoaparat, filmi, filtri, objektivi, beležka, pisalo.... Prinesite tudi vašo fotografsko opremo, da se boste o njej pogovorili. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Milena Pavlin, Iskra ISD, tel.: 2076-703, Niko Ugrica, tel.: 041-734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3 - vključno do srede, 15. januarja. Vadba dojenčkov Bled - Plavalni klub Radovljica bo organiziral vadbo dojenčkov v vodi, v hotelu Jelovica na Bledu za dojenčke, od 4. meseca starosti dalje. Vadba bo potekala od 14. januarja dalje. Dodatne informacije in prijave po tel.: 031/446-249 in 041/873-341. Na Dobrčo Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vodi zimsko turo na Dobrčo. Izlet bo v četrtek, 9. januarja. Zbrali se boste na avtobusni postaji v Kranju in se z rednim avtobusom ob 7.25 uri odpeljali proti Tržiču. Zaradi snežnih primer priporočajo primerno opremo. Prijave z obveznim vplačilom sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 6. januarja. Novoletni pohod na Blegoš Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas organizira 4. novoletni pohod na Blegoš, ki bo v četrtek, 2. januarja. Start pohoda bo pri podjetju Marmor na Hotavljah ob 8. uri. Pot bo potekala po Jez-gurcovi senožeti, čez Prvo ravan na vrh Blegoša do zimskega zavetišča gorske straže na Jelencih. Pohod traja 5 ur, obvezna pa je primerna planinska oprema. Novoletni pohod z balkami Kranj - Turistično društvo Kokrica vabi na novoletni pohod z baklami okrog Kokrice, ki bo jutri, v soboto, 28. decembra. Zbrali se boste na parkirišču pri Gasilskem domu in ob 17. uri peš odšli v soju bakel okrog Kokrice. Pohod na Šmarjetno goro Kranj - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Kranj začenja vsako leto s prvim četrtkom po novem letu tradicionalni pohod na Šmarjetno goro. Letošnji bo še toliko bolj "časten", ker bo to jubilejni 10. po vrsti. Zbrali se boste na kranjski avtobusni postaji v četrtek, 2. januarja, ob 9. uri. Prijave v društveni pisarni niso potrebne. Na zbornem mestu naj se vsak pohodnik javi vodniku, zaradi seznama udeležencev. Novoletni pohod na Kum Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira v sredo, 2. januarja, tradicionalni pohod na Kum. Zbrali se boste na železniški postaji v Kranju, z odhodom vlaka ob 6.02 uri za Ljubljano in se odpeljali do Trbovelj. Predhodne prijave v društvu niso potrebne. Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira novoletni pohod na Kum, ki bo v četrtek, 2. januarja, z odhodom ob 6. uri z vlakom iz železniške postaje Kranj. Predviden čas hoje bo 5 do 6 ur. Oprema naj bo zimskemu vremenu primerna. Predhodnih prijav NI! Dodatne informacije dobite po tel.: 204-15-04 - Lojze Zelnik. Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v četrtek, 2. januarja, na tradicionalni novoletni pohod na Kum. Odhod bo z Jesenic z vlakom ob 5.20 uri, zbor vseh po-hodnikov pa bo ob 5.10 uri na železniški postaji na Jesenicah. Skupne hoje bo približno pet ur, pohod bo lahek, seveda pa bo treba upoštevati zimske razmere. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. V Dražgoše Tržič - Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Tržič obvešča člane in ostale zainteresirane, da organizira avtobusni prevoz za udeležbo na spominsko svečanost, ki bo 12. januarja 2003 v Dražgošah. Prijave sprejemajo vsako sredo v pisarni združenja ali Ivanka Hvalica, tel.: 596-14-37. Obvestila PD Iskra Kranj vabi Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi svoje člane na silvestrovanje v njihovi koči na Jakobu. V koči se boste zbrali od 16. do 18. ure. Prijave z vplačilom akontacije in dodatne informacije Niko Ugrica, tel.: 041/734-049. PD Križe obvešča Križe - Planinsko društvo Križe obvešča, da bosta Koča na Kriški gori in Planinsko zavetišče v Gozdu v času praznikov od 20. decembra do 5. januarja redno oskrbovani. Lama Shenphen zdravi Medvode - Lama Shenphen, prvi tibetanski menih, ki živi v Sloveniji, pomaga ljudem brez omejitev, prostovoljno, brez lastnih interesov in nesebično. Zdravi, pomaga pri reševanju vsakdanjih težav, daje nasvete, uči meditacije in budizma, deli svoje znanje in modrost. Zdravljenja potekajo od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure, v nujnih primerih vas obišče tudi na domu ali v bolnišnici. V nujnih primerih ga lahko pokličete kadarkoli, tel.: 031/346-392 - Tiberij. Zapora cest Kranj - V okviru prireditev Veselega decembra 2002, ki bodo potekale v Kranju do 31. decembra zapore cest, in sicer do 3. januarja do 20. ure, se bo zaradi izvedbe programa pod Šotorom odvijala popolna zapora peščenega parkirišča pri Gimnaziji. Na silvesterski večer, 31. decembra, od 21. ure dalje do 5. ure naslednjega dne se bodo odvijale zapore cest zaradi prireditve na Slovenskem trgu na naslednjih lokacijah: križišče med Koroško c. in Bleivveisovo ulico; križišče med cesto Iva Sivca in Ljubljansko cesto; križišče med Stritarjevo in Gregorčičevo cesto; Maistrov trg in križišče Ljubljanske in Savske ceste. Gostilna Mayr vabi Kranj - Gostilna Mayr v centru Kranja vas vabi vsak četrtek, petek in soboto ob 20. uri na ples z evergreen glasbo v prenovljeno restavraciji v 1. nadstropju. Vabijo pa vas tudi na nepozabno silvestrovanje. Za rezervacije in informacije lahko pokličete po tel.: 280-00-20. Razstave v Tržiču Tržič - V rotundi Abanke v Tržiču je na ogled razstava izdelkov Varstveno delovnega centra Kranj, enota Tržič, "Sanje čakajo, da jih budni uresničijo". Razstava bo na ogled do 15. januarja. V kava bar Roma v Bistrici prj Tržiču razstavljata v akril tehniki Mili Župančič na tematiko tihožitja in Jože Vogelnik na temo morja. Razstava je na ogled do 10. januarja. V prostorih Centra za socialno delo Tržič razstavljajo svoje izdelke uporabniki Društva ŠENT, enota Šentgor iz Radovljice. Razstavo si lahko ogledate vsak delovni dan do konca janurja, od 8. do 15. ure, ob sredah do 17. ure. Odmaknjena bližina Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Območna enota Kranj vas vabita na odprtje razstave Odmaknjena bližina - naravna in kulturna dediščina Kozjanskega parka, ki bo v sredo, 8. januarja, ob 12. uri v razstaviščih Kokra in Sava - Tomšičeva 7, Kranj. Razstava bo odprta do 4. februarja. Razstavo pa bo slovesno odprl gospod Dušan Andrej Kocman, župan občine Kozje. Izdelki kroparske kovaške delavnice Kropa - Tržiški muzej in UKO Kropa vabita na ogled razstave izdelkov iz letošnje kroparske kovaške delavnice "Kovanje umetnosti, umetnost kovanja", ki je na ogled do 6. januarja v Kurnikovi hiši, vsakdan razen ponedeljka od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. ® Rodio Triojov ■ — trn Prvi glas Gorenjske^ Prvi glasek Gorenjske1"7 Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8-Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1-Bohinj GLASOV KAŽIPOT Razstava Franca Novinca Kranj - V Galeriji Elektra, v avli poslovne stavbe Elektra Gorenjske, ul. Mirka Vadnova 3/a, je na ogled slikarska razstava del akademskega slikarja Franca Novinca. Razstava bo na ogled do 10. januarja. Varstvo narave v Karavankah Kranj - Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj, vas prijazno vabi na razstavo "Varstvo narave v Karavankah" ob zaključku letošnjega Mednarodnega leta gora. Razstava prikazuje naravne vrednote in biotsko petrost Karavank. Ogledate si lahko tudi zbirko fosilov, ki sta jo pripravila zbiralca Davo Presinger in Jože Batič. Razstavo si je možno ogledati ob delavnikih do 17. januarja, od 8. do 13. ure, v prostorih Zavoda RS za varstvo narave, Tomšičeva 9, Kranj. Slike Jasne Samarin Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava slik Jasne Samarin. Razstava bo na ogled do 13. januarja. Galerija je ob delovnikih odprta med 10. in 12. uro ter 17. in 19. uro, ob sobotah med 10. in 12. in ob nedeljah med 15. in 18. uro, ob ponedeljkih je zaprta. Slikar Berko vabi Domžale - V Galeriji Domžale je na ogled razstava slik akademskega slikarja Berka, ki si jo lahko ogledate do 30. decembra. Božične jaslice doma in po svetu Kranjska Gora - Gornjesavski muzej - enota Kranjska Gora vabi na ogled razstave miniaturnih jaslic iz zbirke Frančiškanskega samostana Brezje "Božične jaslice doma in po svetu", v galerijskih prostorih Liznjekove domačije na Borovški c. 63 v Kranjski Gori. Razstava bo na ogled do 2. februarja 2003. Gorenjke In Gorenjci Poslušamo Al|-TgfeđBS) 041 944 944 Kranj - Radovljica - Jesenice Internet: www.radiotop.net Z Arhimirjem skozi preteklost "Kranj - Gorenjski muzej vabi na ogled gostujoče arheološke razstave Arheološkega muzeja iz Zagreba "Z Arhimirjem skozi preteklost", ki bo na ogled do 6. januarja v Galeriji Mestne hiše v Kranju. Zgodbe na koži Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka vabi na ogled razstave fotografij Tamare Vodopivec z naslovom "Zgodbe na koži". Razstava bo na ogled do 13. januarja v Okroglem stolpu Loškega gradu. Sanje čakajo, da jih budni uresničijo Tržič - Varstveno delovni center Kranj enota Tržič in Turistično društvo Tržič vas vabita na ogled prodajne razstave z naslovom "Sanje čakajo, da jih budni uresničijo" v rotundi Abanke v Tržiču. Prodajni izdelki so delo varovancev ob pomoči delovnih inštruktorjev. Razstava bo na ogled do 15. januarja. >i--"<--' tudi letos, da bi preplezala še kakšno novo smer. "V gorah me zanima prav vse. V raznih delih sveta rada odkrivam podobnosti med kameninami. Še bolj zanimivo je spoznavanje domačinov. Prav neverjetno je, kako so ljudje v zakotnih krajih odprti in prijazni. V predelih z več obiska te sprejemajo drugače in že gledajo, kako bi kaj dobili. Za Kirgize in Tadžike, ki složno živijo v eni vasi, je značilna gostoljubnost. Za njih je gost kralj; čeprav so revni, ponudijo vse, kar imajo. Žal je zaradi predlanskih spopadov islamskih skrajnežev in vojske težji dostop do pogorja na meji med Kir- Pogled iz doline reke Kara-Su; v ozadju Pik Pirimidalnv (5509 m). mentorica pri projektu "Sonaravni razvoj v Alpah na primeru Slovenije in Koroške (Avstrija)". S študenti tedanjega 3. letnika sta pripravili tematsko razstavo z naslovom "Alpe včeraj, danes - kaj pa jutri?". Z njo je Slovenija sodelovala na zaključni konferenci ob mednarodnem letu gora, ki se je končala začetek prejšnjega meseca v glavnem mestu Kirgizistana. "Tam seje zbralo okoli 700 udeležencev i/ 80 držav. V petih dneh so se zvrstila številna predavanja in okrogle mize o gorskih območjih in življenju tamkajšnjih ljudi. Na srečanju so sprejeli dokument, ki poudarja pomen sonaravnega razvoja gorskih območij. V njego- jih Slovenije. Dosežek konference je, da je svetovna politika spoznala ranljivost gorskih območij, ki potrebujejo drugačen pristop. Žal so si lahko ogledali dogajanja le udeleženci srečanja, saj je bilo območje konference za domačine zaprlo," je povedala Irena Mrak iz Tržiča. Spoznavanje dežel in plezanje v gorah Svoj poklic rada združuje z najljubšim konjičkom, alpinizmom. Sedem let je dejavna v njem, zato je opravila mnogo vzponov v domačih in tujih gorah. Svoj rekord je dosegla na 6768 m visoki gori Na poti v tabor pod goro Piramida so plezalca spremljali oboroženi vojaki. Irena Mrak z domačinko v vasi Ak-sai na meji s Tadžikistanom. gizistanom in Tadžikistanom, kjer je najvišji vrh Pik Pirimidalnv (5509 m). Tam sva z Garthom najprej splezala Klasično smer (6+, A0, 700 m) v Rumeni steni in nato v severovzhodni steni še 1100 m visoko prvenstveno smer (V+, M3-M5, WI 4, 50-85 stopinj). Zaradi padajočih serakov in nepredvidljivih razmer sva jo poimenovala Ruska ruleta. Kljub nevarnostim sva se po 18 urah plezanja in 15 urah spusta srečno vrnila," je opisala Irena nedavna alpinistična doživetja. lako kot vsak alpinist tudi ona sanja o Himalaji. Letošnji načrt /a odhod tj a je zadnji hip padel v vodo. Zato upa, da bo imela v bodoče več sreče. Podali se namerava na enega od osem tisočakov v pakistanskem pogorju Karako-rum. No, vsaj potiho ji zaželimo, da bi ga kmalu dosegla! Stojan Saje MALI OGLASI «201-42-47_ «201-42-48_ «201-42-49_ fax:201-42-13_ APARATI STROJI Prodam TELEVIZOR Samsung barvni stereo. "B 041/247-891 16884 Prodam malo rabljeno MOTORNO ŽAGO Jonsered 2054 turbo. "B 51-22-654 lesos Prodam dva ŠIVALNA STROJA Bagat v kovčku in 2 mizo. S 531-86-64 16910 GARAŽE Prodamo GARAŽO v garažni hiši Bistrica pri Tržiču. "B 041 /845-792 16626 GR. MATERIAL LESENI ELEMENTI pooblani 7 x 12x5 cm, dolžina 2,5 - 4m. S 031 /762-947 16926 HIŠE KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo, KRANJ okolica za znanega kupca kupimo enostanovanjsko HIŠO z vrtom, v mirnem okolju, lahko starejšo in potrebno obnove. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 15506 HIŠE PRODAMO KRANJ Mlaka samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži. 63 mio SIT, lahko dvostanovanjska, 53 mio SIT, vredno ogleda, Škofja Loka okolica (1km) na robu naselja, v idiličnem okolju ob robu gozda novejšo, poslovno stan. hišo na parceli 2150 m2, uporabne površine 390 m2, 130 m2 v etaži x 3, cena dogovor, vredno ogleda. LUŽE ob zelenem pasu polovico hiše (11x9), cca 180 m2 uporabne površine in del vrta za 20 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 15505 KUPIM nepremičnine Kranj, Stritarjeva 4 04 202 33 OO 04 1 333 222 KOKRICA na parceli 541 m2 prodamo novo, nedokončano (IV.gr.f) dvostanovanjsko hišo uporabne površine cca 400 m2, KRANJ Center prodamo starejšo hišo z manjšo delavnico, uporabne površine cca 250 m2, 35 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 15507 KRANJ, bližina - starejša stan.hiša in hiša dvojček na parceli 510 m2, potrebno obnove, možno za cena = 31,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina - adaptirana stan.hiša na parceli 556 m2, v etaži 80 m2, cena = 22,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, bližina - nova nedokončana stan.hiša vel. 10x11 m, parcela 541 m2, sončna lokacija, cena - 45,7 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 SENCUR Kupim starejši traktor. "B 041/743-866 16447 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO, tudi lubadarice. Verea.d.o.o., Zg. Bela 35, Preddvor, 25-51-209, 041/665-360 15703 Kupim MOTORNO KOLO BMW do letnika 1972. "B 041/820-567 16815 STOJEČO REZILKO za profile - lahko v ok-vari, kupim, g 041/503-776_16907 Kovinsko garderobno OMARO kupim. Đ 041 /503-776 16908 STOJEČI vrtalni stroj MK 3, manjši, lahko v okvari, kupim. "B 041/503-776 16909 Kupim TROSILEC za umetno gnojevko, rabljen, na krožnik. "B 518-23-67 is9n ODKUPUJEM HLODOVINO hrasta, bukve, jesena ter smreke, odkupim tudi goli. Nudimo tudi odkup lesa na panju. "B 51-80-220, 041/639-348 15917 Kupim TRAKTOR 4x4,'okrog 60 km in ŠKROPILNICO. S 2561-276 ali 041/983- 087 16918 040/413-281 MOŠNJE - dve hiši (ena starejša in druga v gradnji), na parceli 918 m2, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66 DUPLJE - stan.hiša z gosp.posl. primerna tudi za gostinsko dejavnost, parcela 1.200 m2, klet, priti., nad., podstrešje, hiša obnovljena, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ RADOVLJICA- v bližini starejšo hišo vel. 6x11 m, parcela 770 m2, hiša ni obnovljena, cena ■ 11,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 STRAŽIŠČE - 20 let stara dvostanovanjska hiša na parceli 616 m2, sončna lega, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ na robu naselja, z lepim razgledom, prodamo 1/2 hiše (pritličje, klet, podstrešje) z vrtom, garažo in drvarnico, cca 140 m2 uporabne površine, 19 mio SIT RADOVLJICA okolica (5km) prodamo manjše poslopje hišo (61 m) potrebno obnove na parceli 380 m2, elektrika in voda v objektu, 8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 KRANJ Vodovodni stolp v mirni okolici prodamo starejšo dvostanovanjsko HIŠO potrebno obnove, na parceli cca 730 m2, primerno za poslovno dejavnost. BLED prodamo manjši vikend na lepi parceli 1380 m2 z razgledom na jezero, možna zidava apart-majskega objekta 8K+P+I+M) ogledi po dogovoru. PODVIN okolica nadomestno gradnjo na manjši parceli ob gozdu prodamo, primerno za vikend, PODBREZJE samostojno vis. pritlično hišo na parceli 600 m2, uporabne površine 390 m2(26 let), TRŽIČ okolica večje gos.poslopje potrebno ob-novne na paceli 1000 m2. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, 041/333-222 V centru Preddvora prodam POLOVICO HIŠE z lastnim vhodom in 68 m2 dvorišča. "B 031/449-038 16835 IZOBRAŽEVANJE MATEMATIKA, FIZIKA priprave na izpite za vse šole, instrukcije in svetovanja. ENAČBA - izobraževanje, Milje 67, Visoko, V 04/253-11-45,041/564-991 16849 ZA RESNIČNOST IN VERODOSTOJNOST OBJAVLJENIH OGLASOV IN SPOROČIL ODGOVARJA IZKLJUČNO NAROČNIK LE- TEH! domplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 GSM: 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO ' pri Vodovodnem stolpu v Kranju prodamo trosobno stanovanje z etažnim ogrevanjem v III nadstropju, izmere 75,5 m2; ' na Planini I. v Kranju, blizu kotlarne, prodamo lepo ohranjeno dvosobno stanovanje v II. nadstropju, izmere 60,70 m2, ' Na Planni III, v Kranju prodamo obnovljeno dvosobno t kabinet stanovanje s hobi sobo v klet, samostojnim vhodom in dvema atrijema, izmere 94,50 m2: • na Planini I v Kranju prodamo 2^2 kabineta stanovanje v VI nadstropju, izmere 91 m2; * v Kranju Savska loka, prodamo obnovljeno trosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 85,60 m2: ' na Bistrici pri Tržiču prodamo obnovljeno dvosobno stanovanje v IV. nadstropju, izmere 61 m2; ' v Savski loki v Kranju prodamo starejše dvosobno stanovanje v mansardi, brez centralnega ogrevanja, v izmeri 51,7 m2; ' V Kranju na Savski cesti prodamo dvosobno stanovanje v pritličju v izmeri 55 m2: * v Kranju na Planini I. prodamo 3-sobno ♦ 2 kabineta stanovanje, III nadstropje, v izmen 103,7 m2; • v Kranju na Planini I. prodamo dvosobno ♦ 2 kabineta stanovanje v IV nadstropju, izmere 88,6 m2; ' na Planini III. v Kranju prodamo dvosobno stanovanje v VI. nadstropju, izmere 62,50 m2: ' v starem mestnem jedru Kranja prodamo starejše trosobno stanovanje brez centralnega ogrevanja v I. nadsstropju, izmere cca 130 m2 ' v Škofji Loki prodamo obnovljeno enosobno stanovanje v XI. nadstropju, izmere 38 m2. HIŠE - PRODAMO ' v Stražišču pri Kranju prodamo atrijsko rušo na parceli velikost 454 m2, * v Čirčah pn Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostnskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom; ' Kranj - bližnja okolica, prodamo dmžinsko enonadstropno hišo z 345 m2 brvalne površine in kletjo na parceli velikost 1400 m2 (hiša je prenovljenal; " v Podbrezjah prodamo visokopritlično hišo z gostnskim lokalom v obratovanju m svojim parkirnim prostorom, na parceli velikost cca1000 m2 * v Cerkljah na Gorenjskem prodamo pnflično hišo. tJonsa 12 x II m2, na parceli velikost 572 m2; ' v Radovljici prodamo pritličje enonadstropne stanovaniske hiše m pnzidek z garažo za dva avtomobila na parceli velikost 980 m2, ' v Kranju, v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji starejšo hišo, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski obiekt; ' v Stražišču pn Kranju prodamo obnovljeno vrstno hišo na parceli velikost cca 90 m2; ' v Zmincu pn Škofji Loki prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni fazi, na parceli velikost cca 600 m2; ' Iz Bleda. 10 km prot Bohinju, prodamo starejšo hišo na parceli velikost 520 m2; • na Koknci pri Kraniu prodamo novozgrajeno hišo v IV gradbeni fazi, na parceli velikosti 541 m2; ' v bližini Nakla prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni fazi na parceli 500 m2; ' v bližini Škofje Loke na zelo lepi lokaciji prodamo visokopritlično hišo na parceli, velikost cca 400 m2 ' na Pnmskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikost cca 1000 m2; POSLOVNI PROSTOR-prodamo ' na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, pnmeme za pisarne, v II nadstropju, v izmen 307 m2; ' v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupm izmen cca 450 m2 - lahko tudi po delih, ' na Planini III v Kranju prodamo gostnski objekt, delno opremljen, velikosti 78 m2: ' v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III nadstropju v izmeri cca 135 m2, pnmemo za pisarne (možnost prodaje tudi manjših kvadratur), ' v Kraniski gori prodamo poslovni prostor v IV gradbeni fazi pritličje, v izmeri 136 m; ' v Kranju na Pnmskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmen cca 150 m2 ' v Kraniu - Zlato polje prodamo poslovni prostor v pntJičju, v izmeri 42 m2; ' v Kraniu, blizu Zavarovalnice Triglav, prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmen 552 m2 (bivši Comming). ' v Kranjski gori prodamo poslovni prostor v izmeri 125 m 2 v 1 etaži stanovanjsko preskrbovalnega centra, ' na Planini III, v Kranju prodamo urejen poslovni prostor v izme-n 84 m2, najbolj primeren za mesnico. ' v Hrastju pn Kranju prodamo poslovni prostor v izmeri 400 m2, pnmeren za trgovino ali skladišče in v mansardi izdelanim dvosobnim stanovaniem velikost cca 60 m2, POSLOVNI PROSTOR: • oddamo v najem ' v drčah pn Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izme-n 80 m2; ' v Centru mesta Kranja oddamo v najem več poslovnih prostorov različnih velikost v I. in II nadstropiu: ' na Planini I, v Kranju oddamo v najem poslovni prostor v izmeri cca 55 m2; ' v Kranju na Pnmskovem oddamo v najem poslovni prostor v pn-tličju izmere cca 32 m2 -samostoinivhod; ' na relaciji Kranj - Škofja Loka - Sveti Duh - oddamo v najem zelo lepo urejen poslovni prostor (pritličje • etaža) v izmen cca 150 m2; ' blizu Kranja oddamo v najem večje parkirišče, na parceli velikosti 860 m2; ' v Kraniu na Cest Staneta Žagarja oddamo v naiem poslovni prostor v izmen cca 40 m2; ' v Žireh oddamo v naiem skladiščne prostore v izmeri cca 130 m2 (višina 3,30 m); ' V Čirčah pn Kranju oddamo v najem skladiščne prostore v izmeri 50 m2 ' v Tržiču oddamo v najem manjši poslovni prostor v izmeri cca 30 m2, primeren za trgovino ali pisarno PARCELA-PRODAMO: ' v Kraniski gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmen 2.500 iti2: ' na Zg, Jezerskem prodamo zazidljrvo parcelo, velikost cca 1500 m " v Zalošah pn Podvrnu prodamo zazidljivo parcelo i gradbenim dovoljenjem, velikost 281 m2: ' v Žireh prodamo zazidljivo parcelo, velikost cca 3000 m2, možnost delitve tudi na manjše, VIKEND PRODAMO ' na Doleniskem prodamo vikend hišo na zelo lepi parceli velikost 1176 m2, • na Zgornjem Jezerskem prodamo manjši vikend na parceli velikost 460 m2: ' na Krvavcu - Knška planina • prodamo garsonjero v izmen 27,10 m2, VIKEND PARCELA " pod Joštom nad Kranjem - Pševo prodamo vikend parcelo v izmen 1166 m2 ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH. Veselo v novo leto 2003 Drevi v Vodicah, v ponedeljek v Besnici. Ansambel Matjaža Kokalja Prireditve Veselo v novo leto bomo po včerajšnjem srečanju, ki smo ga pripravili s krajevno skupnostjo Blejska Dobrava v občini Jesenice, nadaljevali drevi v Vodicah, v ponedeljek pa v Besnici. Glavni pokrovitelj vseh prireditev Veselo v novo leto je GORENJSKA BANKA KRANJ. Pokro vitelj včerajšnje prireditve na Blej-ski Dobravi pa je bila občina Jesenice. Drevi v Vodicah V dvorani kulturnega doma Vodicah bo prireditev nocoj, 27. decembra, ob 19. uri. Na prireditvi, ki jo organizira Turistično društvo Vodice, na njej pa bodo prvič podelili tudi letošnja priznanja za urejenost kraja, je pokrovitelj občina Vodice. Nastopili bodo: - ansambli: Ajda, Bohpomagej, Jevšek, Matjaža Kokalja, Krila, Tihoj la in Tulipan - Moški pevski zbor KUD Oton Župančič Sora - pevca Tjaša Križnar in Valentin Antonijo - harmonikarja Kristina Pahor in Jernej Arh Na prireditvi bo predsednik Turističnega društva Vodice Lojze Kosec podelil priznanja, žrebali pa bodo tudi nagrade. Vstopnice za prireditev ne bo. Vabljeni! V ponedeljek v Spodnji Besnici V dvorani gasilskega doma v Spodnji Besnici pa bo sklepna prireditev Veselo v novo leto v ponedeljek, 30. decembra, ob 19. uri. Tudi tokrat jo bomo pripravili skupaj s Turističnim društvom Besnica, pokrovitelj pa bo Mestna občina Kranj. Nastopili bodo: - ansambli: Ajda, Besniški kvintet, Jevšek, Krila, Matjaža Kokalja in Tulipan - Rokovnjaška godba - pevca Tjaša Križnar in Valentin Antonijo - harmonikarja Kristina Pahor in Jernej Arh Na prireditvi bomo žrebali tudi nagrade! Vabljeni Ansambel Krila -.51J Ansambel Bohpomagej Rokovnjaška godba Pevka Tjaša Križnar Harmonikar Jernej Arh VE J ELI VESEtl DECEMBER ^teoda.« pod šotorom pri C/mnaz/j/ v Kranju 27,11 -ttifala 2S.11 -Vlado Kreslin in Nali bogovi, Princeps 29.11 - Jasmin Stavros, Ttiestmgs 30.11 • House večer - D] Afeksii, DJ Car! ion, ri ur 2003 SILVESTROVANJE-«d 2i . ure dalje • Slovenski trg v Kranju California, Mm*** ognjeiBKOOpolaoa RAVLJiCNA VAS • Slovenski trg vsak dan od 17 do 19 ure delavnice in program za otroke 27.12 • Čarovnik Grega, obisk Dedka mraza 28.12. - Gledališče Unikat: Jaka in sraka •31.12.2002 j f OHOO NA JOST • 1,1,2003 start oo (.00 J ncna Adriatic ril TI, d.o.o. GOODfVEAR ŽJ /II......A PIVOVAItNA UNION 2s/ Z ARI C A S^-v ^ Am»cus P/nniko GOPLAY-> MHr »MiMK Inepremičnine 2026-172 LOKAL ODDAM KRANJ okolica prodamo nov poslovni prostor, 100 m2/ PR z lastnim parkiriščem 100 m2, 25 mio SIT. KRANJ center oddamo večji trgovski lokal z izložbami, cca 180 m2/PR. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 15510 KRANJ bližnja okolica prodamo nov trgovski lokal, cca 100 m2/PR, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333- 222 15511 KRANJ oddamo opremljen gostinski lokal primeren za diskoteko, informacije o najemu dobite v agenciji, KRANJ Planine prodamo poslovni prostor lahko trgovina, cca 300 m2/l. nad., z WC in pisarno, 260.000 SIT/m2, KRANJ Kokrica oddamo poslovni prostor 40m2/pr za mirno dejavnost, CK elektrika, 70.000 SIT/mes, KRANJ Stražišče ugodno oddamo poslovni prostor, 83 m2/l. WX, 2 tel.priklj. parkirišča zagotovljena. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 15585 KRANJ, Stražišče - posl. prostor 120 m2, vsi priključki, pripadajoča parkirišča, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Zelo ugodno prodam OPREMO za trgovino neživilske stroke. S 041 /710-215 16889 LOKAL PRODAMO KRANJ - trgovino 25 m2 ali 35 m2 v pritličju objekta na Planini, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53,202 25 66 KAMNIK - posl. prostor 120 m2 v poslovnem objektu na odlični lokaciji, K3 KERN d.o.o, tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KERN NEPREMIČNINE Te! 2021-353 M nisi mi >trg 12 0X2022-566_10OO Kranj JESENICE - poslovni objekt vel. 358 rr>2, od tega 48 m2 kleti, pritličje 154 m2 in mansarda 154 m2 (poseben vhod), ugodna cena, center mesta, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 OBLAČILA ŽENSKE BARETE dvojne in otroške kape dobite. B 531-50-50 16880 Poceni prodam NOVO MOŠKO SUKNJO št. 44. 2012-631 16887 KRZNENA SIVA JAKNA št. 44, nova kozliček, 25000 SIT. "B 031/762-947 16925 OSTALO ČREVA za krvavice in pečenice ter ovitke za salame in bržole dobite v trgovini KO-ROTAN v Struževem. "B 04/2024-235 KOZARCE in STEKELNICE različnih oblik dobite v trgovini KOROTAN v Struževem. B 2024-235 16561 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO gibljiv cca 55 I. 40.000 SIT. "B 031/76 2-947 16927 PRIDELKI Prodam belo in rdeče VINO tr 05/3666-075,041/518-171 iei58 CVIČEK in belo VINO, malo škropljeno, kvalitetno, prodamo, 041/637-277 16287 [L®fest nepremičnine piomet / ncpirimiCninami Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Škofja Loka, tel.: 04/50-60-300, 041/647-547 Prodajamo JABOLKA pridelana na naravni, prijazen način Kmetija Jerala, Podbrezje 218, 530-66-44 16631 JABOLKA, KIS, pasteriziran SADNI SOK in JABOLČNE KRHLJE, lahko dobite pri Markuti v Čadovljah 3, pri Golniku tr 256- 00-48 16699 AGRNCIJA ZA PROMET Z NEPBI MIČNINAM1 hff Svobode G tel:564-550, 04l/G4G://www.\vl 1-M.M Kranj: 2 SS stanovanje v hiši, Gorenje: 1 SS v hiši, Škofja loka - 1 SS 45 m2 z vso opremo, takoj vseljivo, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, Partizanska, oddamo takoj vseljivo garsonjero, cca. 20,00 m2 z vsemi priključki in opremljeno kuhinjo. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 040 850 330 (Irena) STANOVANJA KUPIMO STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD.d.o.o., Jesenice, J.Šmida 15, tT 04/580-60-26 1680? FLAMME DIMNIKI iz nerjaveče pločevine, sanacija starih dimnikov, dimniki za novogradnje, vrtanje dimnikov, ogled na objektu. C 04/515-44-90, 041/634-656, Flamme.d.o.o., Potočnikova 11, Šk. Loka 16888 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Zlato polje 2 ss, 50 m2/IV, 13,62 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss+k, 54,80 m2/IX, 12,8 mio SIT, KRANJ Center sončno, meščansko 2 ss, 80 m2/l, CK olje, 22,8 mio SIT, KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00, <041 /333-222 15517 KRANJ. ŠK.LOKA. RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce KRANJ Planina III kupimo 3 ss v nizkem bloku ali menjamo za 2 ss z doplačilom. Kranj, Šk. LOka kupimo 1 ss za znanega kupca, gotovina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041 /333-222 15515 i\i «e *» vt m. iv» • 4trw ■ i\i m f rana J« 1 aili - «. God«** 63. 4220 ŠttolH LoKa Tol.: 04 913 78 90 GSM: 041 860 038 STAN. OPREMA www.tridanepremicnineij si Prodam KUHINJSKE ELEMENTE, viseče, dva pulta, dvojno korito, z odcejalnikom, štedilnik 2 p, 4 e, vse skupaj ali po delih za sim-bolično ceno. 1T 232-67-38_legie Prodam POSTELJO 190x90. "B 041/967- 528 16920 SPORT Nov, nerabljen SNOWBOARD z vezmi, prodam. tT 041/298-798 16902 STORITVE TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogrevanju Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. tT 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik not; SELITVE, PREVOZI DOMA IN V TUJINI, HITRO IN UGODNO. Brce Tadej, C. Jaka Platišče 11, Kranj, V 041/737-245, Matej 041/35-80-55 i«978 TRZIC - 2 SS + K 50 m2 + 5 m2 kleti v 2.nad., vsi priključki, novejši blok, cena = 10,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Radovljica - 2 SS + K 71,14 m 2 v 1. nadstropju hiše, CK, nova okna, nova vrata, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Škofja loka -1 SS 45 m2 v 2.nad./4.nad., zastekljen balkon, cena = 13,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje, prodamo atrijsko 1-sobno stanovanje, 37,00 m2 in 2-sobno stanovanje, 61,95 m2, v I. nadstropju.REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 031 577 732 MISO, s.p. C. St. Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510 * MONTAŽA IN SERVIS SENČIL: • ROLETE ' ZALUZUE' LAMELNE ZAVESE - MONTAŽA ' TALNIH * STENSKIH in • STROPNIH OBLOG - suhomontaJna prenova okan In vrat l>ol.ii|,iM|.- v.i-h vrsi l.iniinatov itlsonov In toplih podov • brušenje In lnKiran|e vseh vrat parkelov moril nt d In ser vi« novego oz. obstoječega pohištva - NOVO - nudimo vam tudi kvalitetno (0«/i/«n/e starih oken Incr ★ * ★ ★ + *6S5* ★ * * ★ + CS 5 STANIČ, d.o.o. Nepremičnine Kamna Gorica 65 4246 Kamna Gorica Tel.: 031/597-488 ŠKOFJA LOKA, Partizanska, prodamo 1-sobno stanovanje, 37,30 m2 in 2-sobno 60,51 m2, vseljivost in cena po dogovoru. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 040 850 330 (Irena) IZREDNA PONUDBA ! ! ! ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje, ZELO UGODNO prodamo 2-sobno stanovanje, 58,00 m2, VII. nadstropje, zelo ohranjeno, vseljivo takoj, ogledi po dogovoru. REAL KARANT, nepremičnine, Škofja Loka, tel: 04 512 74 74 ali 040 850 330 (Irena) BISTRICA PRI TRŽIČU -1 ss s kabinetom, na Kovorski cesti, 39 m2, lepo, 2. nadstropje, 2 ss, 61 m2, 8. nadstr, lep razgled, KRANJ Planina II GARSONJERO 27 m2/l, vsi priklj. zast. balkon, 8,5 mio SIT, selitev takoj, KRANJ Mlakarjeva ul. obnovljeno 2 ss(2,5 ss), 54 m2/PR, nova okna in drugo, 14,5 mio SIT, KRANJ Mlakarjeva ul. delno obnovljeno 2,5 ss, 64 m2/lll, od III, 16 mio SIT, KRANJ Gorenjskega odr. delno obnovljeno 2 ss, 60 m2/l, vsi priklj. 14,8 mio SIT, KRANJ Valjavčeva ul. 3 ss, 75,5 m2/lll., od IV., vsi priklj. 17,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202 33 00, 041/333- 2 22 16590 Prodam 1 sss kabinetom, 39 m2, Bistrica pri Tržiču; Kovorska cesta, 2. nadstropje, cena 9,5 mio SIT. % 040/831-251 BISTRICA PRI TRŽIČU - 2 ss s kabinetom, pregrajeno v 3 ss, na Deteljici, 8. nadstr., cena 12,5 mio SIT. % 041/845-792 Prodamo manjše STANOVANJE v centru Tržiča, souporaba sanitarij. % 041 /845-792 V Kranju za Zdravstvenim domom imamo na razpolago še nekaj novih stanovanj. % 041/647-257 VOZILA DELI VLEČNE KLJUKE montaža in vpis. Drole s.p., Zg. Bitnje 312, "B 041/896-134 15210 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP avtomobilov. IT 50- 50-500 15971 KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM, naredim prepis in odvoz. "B 041/730-939 16711 GUME 145/70/13 BRIDGESTONE zimske 4 kosi, nerabljene, tudi platišča, odvisno od tipa avta, cena po dogovoru. B 5961-038,041/722-625 leess Prodam 4 GUME zimske na platišču 175-'13, za vse Renaulte razen katrice. "B 041/202-167 16B86 VOZILO KUPIM GOTOVINSKI ODKUP, PRODAJA in PREPIS VOZIL. MOŽNA MENJAVA STARO ZA STARO. NUDIMO TUDI LEASING in BANČNI KREDIT. SE PRIPOROČA AVTO-PRIS d.o.o., Sp. Brnik 98, ob glavnisesti Ti 252-68-60, GSM 041/816-528 " 16090 Karambolirano VOZILO ali VOZILO S OKVARO MOTORJA oz. v kakršnem koli stanju, od 1.93 dalje, kupim za gotovino. tr 031/343-965 16117 NAJUGODNEJŠI ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, takojšnje PLAČILO, odvoz, prepis. tT 041/643-054 16296 NAJVEČ ZA VAŠE POŠKODOVANO VOZILO, TUDI TOTALKO, TAKOJŠNJE PLAČILO, PREPIS IN ODVOZ. tT 031/770-833 16533 BLED 2 x garsonjera, 27 m2/ll, od II, ni balkona, vsi priključki, 8 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 1 ss, 36,50 m2/PR, vsi priključki, balkon, bivalna kuhinja, nizek blok, cena 11,2 mio SIT, BLED večje 1 ss, cca 50 m2/l, vsi priključki, 299.000 SIT/m2, KRANJ Planina I 2 ss, 57,70, obnovljeno, vsi priključki, takoj vseljivo, 14,7 mio SIT, KRANJ Zlato polje, 2 ss, 50 m2/IV, CK plin, delno obnovljeno (nova okna), 12 mio SIT, BLED 2 ss obnovljeno, 53 m2/l, balkon, CK el., opremljeno, 15 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041/333-222 16263 KRANJ, bližina - v 2 SS v večstanovanjski hiši z novo opremo 49 m2, svoje parkirišče, cena - 11,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - 1 nad. 3 SS 84 m2 in 1/2 mansarde ter drvarnica, cena * 12,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o. tel 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ - 2,5 SS 57 m2 v 3. nadstropju, takoj vseljivo, 2 SS 54 m2 v 4. nad., vsi priključki, cena - 12,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 2 S ► 2 K 81,24 m2 prenovljeno, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + K 65,3 m2 v 5 nad. za 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Huje - 3 SS vel 74,5 m2 v 2.nad., vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJSKA gora: 1 SS 45 m2 v pritličju, vsi priključki, cena « 16,0 mo SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - 94 m2 * terasa 40 m2, 1nad., pronovljeno stanovanje in 99 m2, samostojen vhod, tudi za poslovno delavnost, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 ^-\\ MIRKA VADNOVA 14 f 4000 KRANJ OBL C tel.: 04/201 50 30 LESNI PROGRAM, HOBBY, POHIŠTVO, LESNI ELEMENTI VOZILA ODKUP, PRODAJA IN PREPIS RABLJENIH VOZIL, gotovinsko plačilo. AVTO KRANJ, d.o.o., Savska c. 34, Kranj, tr 20-11-413, 031/231-358' 16204 Prodam LADO KARAVAN, I 94, reg. do 27.3.2003, LADO SAMARO I. 00, reg. do 11/2003. tT 040/328-740, 2311-257 tel.: 58.1-65-00, 041/703-806 suzuki r^EVVOO POOBLAŠČENI AVTOSERVIS, AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO JERŠIN d.o.o. Jezerska c. 2, 4000 Kranj tel.: 04/201-53-10 FIAT PUNTO 1,2 SX, LETNIK 2000, 5 VRAT, METALIK GRAFITEN, EL.POMIK STEKEL, CZ.SERVO VOLAN, POT. RAČ., 2XAIR BAG. CENA: 1.350.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL: 04/20 19 308 FIAT STILO 1,8 DYNAMIC 3V, METLIK ČRN, KLIMA, ABS, SERVO, POT.RAČU-NALNIK, 6XAIR BAG, ... CENA: 3.199.000,00. UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 FIAT UNO 1.0,1. 98, 96000 km, 1. lastnik, ser.knjiga, kovinsko rdeče barve. AC Sora,d.o.o., Forme 1, Žabnica, 513-10-25, 041/468-897 16936 ZAPOSLIM PEKA z izkušnjami zaposlim. Pekarna Pogačnik. Langusova 61, Radovljica, "B 041/756-186 16656 Zaposlimo VOZNIKA KAMIONA v mednarodni špediciji. Pogoj opravljen vozniški izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov KOLI ŠPED d.o.o., Mednarodna špedicija, Savska cesta 22, Kranj 16811 FR&ST d.0.0. Kranj Nepremičninska hiša Frasf, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj 04/234-40*80, 041/734-198 e-maihnepremicnine@hast.si FIAT PUNTO 55S, 5 VRAT, METALIK ORANŽEN, 1.LASTNIK, 50.000 km, LEPO OHRANJEN. CENA: 920.000,00 SIT. KREDIT DO 5 LET. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 ODKUP-PRODAJA -GOTOVINSKO PLAČILO, UREDIMO PREPIS. MEPAX, Planina 5, 23-23-298,041/773-772 16838 PASSAT CL VARIANT, I. 94, 1.8, dobro ohranjen, reg. do 6/03, prodam, tr 041/819-642 16885 R 5 CAMPUS, I. 93, 5 v, 120.000 km, lepo ohranjen, cena 340.000 SIT. tr 041/697-492 16891 1 C| 3fatov Praprotnik 10, NAKLO Hbh-J Tel /fax: 04/25-76052 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH _ SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽ.LCEV¥MOHROE¥ Prodam CLIO 1.95, zelo ohranjen, servo volan, CZ, cena po dogovoru. "B 59-61-017,041/250-653 16898 Prodam FORD ESCORT 1.3, I. 94, prevoženih 110.000 km. tT 25-91-462 16899 MITSHUBISHI PAJERO 2500 bencin, I. 86, ohranjen, registriran, prodam za 380.000. -ff 5743-100 16906 FIAT PUNTO, 3V, LETNIK 2000, 84 000 km, METALIK SREBRN, SERVO VOLAN, CZ.ES, 2XAIR BAG. CENA: 1.320.000,00. KREDIT DO 5 LET! AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, KRANJ, TEL: 04/20 19 308 _ FIAT STILO 2.4 ABART, LETNIK 2002, 3V, METALIK ČRN, 17.000km, KLIMA, 6XAIR BAG, POT. RAČ U N ALNIK, NAVIGACIJA, SERVO VOLAN, ABS,. . CENA: 3.900 000,00 UREDIMO KREDIT NA POLOŽNICE. AVTO MLAKAR PODBORŠEK, LJUBLJANSKA C.30, TEL.: 04/20 19 308 nepremičninska družba loman d.o.o.. mladinska ulica 2.. 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90. 04 236 28 91. gsm: 047 347 323 e-mail: loman@volja.net Prodam avto OLDTAIMER, star 35 let, RENAULT R 10, odlično ohranjen. » 518-14- 15 16912 Prodam ROVER 200, letnik 1999, 25000 km, poškodovan spredaj levo. V 5181-086 16914 ODKUP, PRODAJA IN PREPIS VOZIL. AC SORA.d.o.o., PE FORME 1, Žabnica, 513- 10-25 16928 R CLIO 1.2,1. 94, rdeče barve, 3 vrata. AC SORA d.o.o., Žabnica, 513-10-25, 031/468-869 16929 RENAULT CLIO 1.8,1. 92, 5 v, črne barve, spuščen, lita platišča. AC SORA, d.o.o., Žabnica, 513-10-25, 041/468-897 16930 R 5 diesel, L. 92, 5 VRAT, črne kovinske barve. AC SORA.d.o.o., 513-10-25, 031/468-869 16931 CITROEN SAXO 1.0, I. 99, 62000 km, prevoženih, ser.knjiga, 5v. AC SORA.d.o.o., Žabnica, 513-10-25, 041/468-897 16932 FORD MONDEO 2.0 16 V, I. 97. av-tortiatik, vsa oprema, razen usnja. AC SORA.d.o.o., PE Forme 1, Žabnica, 513-10-25, 031/468-869_16933 MERCEDES BENZ 200 E, I. 91, kupljen v SLO, ser.knjiga, vsa oprema, razen klime AC Sora, d.o.o., PE Forme 1, Žabnica, 513-10-25, 031/468-869__16934 FORD MONDEO 1.6, I. 93, vsa oprema, tudi klima. AC Sora,d.o.o., PE Forme 1, Žabnica, 513-10-25, 041/468-897 16935 Iščemo lastnike oziroma najemnike TRGOVSKIH PROSTOROV, ki bi bili zainteresirani za franšizno prodajo zelo uspešnega programa me-tražnega blaga. Informacije ob delavnikih po tel.: 041/281-g5g BEMATRADE, d.0.0., Knezov štradon 80, Ljubljana Zaposlimo KUHARJA z izkušnjami. Nastop dela takoj, 041/799-411 Gorjanc Milena s.p., Grmičeva 1, Kranj 16812 Iščemo dekle za delo v strežbi, tr 031/519-679, Noč Anton s.p., Selo 42, Žirovnica 16846 Za občasno delo v pisarni zaposlimo delavko z izkušnjami. Obvezno znanje angleškega jezika in osnov računalništva. Možnost redne zaposlitve. S 041/756-004, OLIMP.d.o.o., Kranj, Gorenjesavskac. 13 a, Kranj ^16866 ERMA5 Spodnji trg 30 4220 Škofja Loka tel.: +386(0)40 686 048 e-mail:erma5@volja.net Zaposlimo DELAVCA za delo v proizvodnji. Zaželjena je dokončana poklicna šola, smer kovinar. FIM kovinostrugarstvo, Zvirče 4, Tržič, 041/735-954 lessi ZAPOSLITEV IŠČE Iščem zaposlitev igranje narodne in zabavne glasbe za ohcet, zabave, silvestrovanje. tT 2521-498 ali 031/595-163 16123 Višja medicinska sestra, še vedno želi pomagati starim, invalidnim in nemočnim osebam, 24 ur dnevno, H1 031/721-710 16893 Iščem zaposlitev: čiščenje, likanje, urejanje, okolica Lesc, Radovljice. S1 5333-445 16913 ZAHVALE ZAHVALJUJEM seVsem dobrim ljudem, ki so pomagali meni in Zorici. Ne vem, kdo ste, zato se zahvaljujem na ta način. Vesna Ko-vačevič, Podlubnik 89, Šk. Loka 16915 ŽIVALI PRAŠIČE od 25-200 kg prodam in pripel-jem na dom, g 041/730-990_16751 ZAJKLJE za nadaljno rejo, prodam. "B 518-52-24 16813 Prodam 10 dni staro TELIČKO čb. Ropret, Velesovo 25, Cerklje 16882 Prodam TELIČKO simentalko staro 7 dni. B 587-60-90 16883 ITD+nepremičnine Slovenski trg 8,4000 Kron] tei;fox 2366-670,2366-677 GSM:041/755-296 £-MAIL(td.neprem/cnine@ sioljiet PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO ■ ■ ■ V. I ■ ■ ■ I v* M • a^Maaaajaaaaaa« Prodam ODOJKE težke 20-30 kg. "B 51-41-364 16890 Prodam teden dni starega čb BIKCA Gorice 19, 'B 2561-596 16892 Prodam PRAŠIČE od 50 do 90 kg po 400 do 450 SIT /kg. Globočnik, Voglje, Letališka 7 16894 NEPREMIČNINE AGENT - Kranj tel.: 2365-360,2365-361 Prodam dve mladi KRAVI simentalki za zakol, krmljeni brez silaže. "B 25-51-457 16903 Prodam BIKCA simentalca, starega 7 tednov. TS 594-50-80 16904 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N d.0.0. PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466 Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO •••••••i KRIŽANKA / info@g-glas.si Petek, 27. decembra 2002 Sponzor dcjncisnjs križanka js POSTA 5LOVSJ JJJ5 Prsdsjcjvljcjjo VCJJ-/J nskdj LX /dsgrcj/j-jov, LX VOŠČILNICE PRESENEČENJA Duhovite LX telegrame, ki se z malo spretnosti spremenijo v klobuček ali očala, smo poimenovali LX voščilnice presenečenja. Presenetite z njimi svoje najbližnje. GLASBENE LX VOŠČILNICE V izboru smo obdržali motive, ki ste jih v preteklem letu najraje pošiljali, in dodali nove. Tudi med temi sta dve ilustraciji slovenskih slikark Lile Prap (LXG-4) in Marije Lucije Stupice (LXG-7). Čestitajte in zaželite srečo z glasbeno LX voščilnico! ■BfflHHHLHi LX DARILA Ob vsaki priložnosti lahko z LX telegramom pošljete tudi darilo. Ponudba daril je zelo pestra in prepričani smo, da boste našli pravo. KAKO LAHKO POSUETE TELEGRAM Telegram lahko naročite osebno na vseh poštah med delovnim časom ali pa na brezplačni telefonski številki 080 1410, od ponedeljka do petka od 6. do 23. ure, ob sobotah od 6. do 20. ure ter ob nedeljah ih praznikih od 8. do 12. ure. Naročite ga lahko tudi na spletni strani www.posta.si, kjer je plačilo možno s plačilno kartico. www.posta.si Za srečne izžrebance pravilno rešene križanke pa so pripravili naslednje praktične nagrade: 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT 2. nagrada v vrednosti 7.000 SIT 3. nagrada v vrednosti 5.000 SIT Tri nagrade, kot vedno prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 8. januarja 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovnega stolpiča, Zoisova 1. Rešitve nagradne križanke LES 3 TC DOLNOV, Šuceva 23, Kranj tel.: 04 2042 714 Izžrebali smo naslednje nagrajence: 1. nagrado: nakup v vrednosti 10.000 sit prejme ANA ŠIMENC, Bašelj 53, Preddvor 2. nagrado: nakup v vrednosti 7.000 sit prejme MARKO KMETIC, Karlovškova 4, Domžale 3. nagrado: nakup v vrednosti 5.000 sit prejme MARICA ZUPANC, Selca 24, Selca Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo IVAN PREVODNIK, Temniška 36, Naklo; FRANCI MIKLAVČIČ, Puštal 18a, Škofja Loka; VLADIMIR GOSAR, Kovorska c 19, Tržič. Nagrajencem čestitamo! www.posta.si ODVETNIKI DAMIJAN PAVLIN POLONA PAVLIN BOHINC in MARKO KLOFUTAR voščijo vsem vesele božične praznike in srečno ter uspehov polno novo leto. Obenem obveščajo cenjene stranke, da so se preselili v NOVE POSLOVNE PROSTORE v KRANJU, STRITARJEVA 7 (v bližini Kina CENTER). Tel.: 04 281 38 00 in 04 281 39 00, fax. 04 201 20 43 nčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče 1: 04/2315-600. fax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662 NEPREMIČNINE PIANOVA POSR€DOVF)NJ€. ZASTOPRNJC, PRODAJR Prodam PRAŠIČKE ODOJKE. Bohinc, Zg. Brnik 57a, s 25-21-238 -.i- Prodam KRAVO v 9. mesecu brejosti, TELICO in leto in pol staro KOBILO. "B 041/443-331 16939 GLAS OAD NEPREMIČNINE Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246.041/703-839 ŽIVALI KUPIM ODKUPUJEMO mlado, pitano govedo, krave, ovce. Oblak Janez,s.p., Delavska ul. 18, Žiri, "B 041 /650-975 16633 Kupim BIKCA SIMEKlTALCA starega do 10 dni. B 041/503-623 16897 Kupim mlado KRAVO 3031/259-730 dobro mlekarico. Gama mm najbolj športna frekvenca ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete MARIJE BIZOVIČAR roj. Skok, iz Stražišča pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli iskreno sožalje ter darovali sveče in cvetje. Hvala osebju doma upokojencev Petra Uzarja v Tržiču in osebju doma upokojencev v Kranju ter posebej hvala patronažni sestri Tanji za pomoč in oskrbo v najtežjih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI V SPOMIN 31. decembra bo minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi SILVO GRIL Najlepša hvala vsem, ki se ga spominjate, polagate cvetje in prižigate sveče na njegov grob. Žena Ana in vsi njegovi ZAHVALA Tvojih besed ni več. . A ostali bodo lepi spomini na t\'ojo pomoč in lepe besede, ki si jih nam dala. Ob izgubi drage žene in mame MARINKE JEZERŠEK roj. 1934 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njen spomin in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Gorenja vas in Onkološkemu inštitutu za pomoč v času njene bolezni. Iskrena hvala sosedom, ki ste nam ob težkih trenutkih pomagali ter stali ob strani. Hvala gospodu župniku, pevcem in Anici za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni ZAHVALA V 87. letu starosti nas je 18. decembra 2002 zapustila naša draga mama, babica, prababica in tašča KATARINA DOLINŠEK iz Kranja, Ulica Juleta Gabrovška 32 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz Drulovke, sosedom iz Ulice Janeza Puharja 7. Kranj, sosedom na Kokrici, Ilovki in Bobovku. prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev Kranj, ki soji lajšali bolečine in jo negovali, posebna zahvala gre gospe Minki Šavs iz Ulice Juleta Gabrovška - Kranj za njeno nesebično pomoč, gospodu kaplanu Sebasti-janu Cerku in Komunali Kranj za lepo opravljeni pogrebni obred, pevcem iz Predoselj za zapete žalostinkc in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči: hčerki Mici in lončka z družinama in ostalo sorodstvo Kranj, Drulovka, Podgoriea, 27. decembra 2002 V SPOMIN Ko le ne bi nikdar pozabila, da sem hči ženske, ki ji misel na smrt ni bila niti vesela niti žalostna. Ko je prišla njena ura, je odšla, kakor da bi stopila V drugo sobo. In kot vedno je tudi tokrat pazila, da je zaprla vrata za seboj. (Sandra Paretti) Danes, 27. decembra 2002, mineva boleče leto, odkar nas je zapustila naša draga, ljubeča mami MAJDA ZORMAN i/ Dvori j Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki nam nesebično pomagajo živeti naprej. Hvala vsakomur, ki se je kdajkoli spomni s prižigom svečo ali lepo mislijo nanjo. MAMI, POGREŠAMO TE!! Hči Lucija, sin Miha, mož Miha in tašča \lanca ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je za vedno zapustila draga mami, stara mama. sestra, tašča in teta LUCIJA BEŠTER p.d. Grosova Lucija iz Podblice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala osebju Onkološkega inštituta in bolnišnice Golnik. Hvala mesariji Kalan, Iskra-emecu, četrti poti, Iskri Noric-Tec in Sax. Hvala pogrebni službi Navček, pevcem, g. župniku Bojanu Likarju ter vsem, ki ste jo skupaj z nami pospremili v njen večni dom in jo boste ohranili v lepem spominu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJENI Podblica, Zg. in Sp. Besnica, Mlaka, Lučarjev kal, december 2002 Leto dni v grobu spiš, V SPOMIN v naših srcih še živiš. Na grobu večna lučka ti gori, a tebe, dragi ata, več med nami ni. Le srce in duša ve, kako boli, ko več te med nami ni. V ponedeljek, 3i). decembra, bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož. ata. stari ata, brat in stric IVAN PIRC Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi. Dvorje, december 2002 ZAHVALA Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel. Misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. V 87. letu nas je zapustila draga mama, stara mama. tašča in teta LJUDMILA SVETELJ roj. Letner Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku Cirilu Isteniču za lepo opravljen obred, pogrebni službi Navček in pevcem. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. VSI NJENI Šenčur, december 2002 ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 72. letu zapustil mož, ata in stari ata LEOPOLD KAVČIČ Jamnikov Polde Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Še posebna zahvala Mari, Miri in Francetu za nesebično pomoč, zdravnici Zamanovi, gasilcem, pevcem, pritrkovalcem, pogrebnemu podjetju Navček in g. župniku Štefanu Pav lij u za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Godešič, december 2002 ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si Si ?\ Ti *A VfSSTl VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo OP če % star&m osTAto spum še KAJ D£fUA£jA PETEK SOBOTA NEDELJA • * od -1 °C do 5 °C od 3 °C do6°C od 2 °C do 5 °C Danes, v petek, bo delno jasno le vzdolž meje z Avstrijo, sicer pa bo oblačno. Pihati bo začel jugozahodni veter, otoplilo se bo. Jutri, v soboto, bo oblačno in deževno, snežilo bo nad višino okoli 1500 m. V nedeljo se bo delno razjasnilo. Izbruh bo še bruhal "Vstanite v suženjstvo zakleti...," razglaša nekoč znana Internacionala in je bilo slišati s koncertnega odra 2. festivala "Dost mamo" na zavzetem starem kranjskem zimskem bazenu. Kranj - S tridnevnim festivalom, napolnjenim s koncerti, dvema razstavama, predavanjem in še čim, je Alternativno kulturno društvo Izbruh obeležilo prvo obletnico zavzetja starega zimskega bazena Majdičevem logu. Stavba starega bazena je odličen prostor za vse tisto, kar počnejo "izbruhovci", čeprav v njej ni ogrevanja in na zimo zebe kot prašiča, tam doli pa tudi z elektriko ne morejo biti prav razsipni... Na licu mesta sva jih eno par rekla z Andražem Sulcem, ki je neke vrste duhovni in tudi sicer vodja edinega skvota na Gorenjskem. Edinega gorenjskega skvota v pravem pomenu besede. Skvot (angl. squat) je po zahodno evropskih merilih namreč prazen, zapuščen objekt, ki ga zasede skupina oseb zaradi rešitve stanovanjske stiske in (ali) opravljanja družbene, kulturne, politične dejavnosti brez dovoljenja zakonitega lastnika. Kot pravi vodja AKD Izbruh Andraž Sulc, poznavalci kranjske drugačno-glasbene scene ga že 15 let poznajo tudi v vlogi pevca skupine Srou pa letu, so bazen pred dobrim letom dni osvobodili pred namernim propadom. "Sem smo se vselili z namenom pokazati občinskim oblastem in posredno državi, da mladi želimo imeti nek svoj prostor, kjer bomo lahko ustvarjali tudi drugačno neprofitno kulturo. Smo proti sodobnemu materialističnemu gledanju na svet..." Zgodba zasedenih objektov je že stara. Pred več kot dvema letoma, so najprej poskušali v stavbi nekdanje klavnice na Savski cesti. Enoletni boj, v tem času so, recimo jim akterji kranjskih alternativnih gibanj, pripravili 11 koncertnih festivalov na prostem oziroma v klubu U-bahn, se je končal z izgonom iz objekta. "Videli smo, da je županstvo preveč materialistično gledalo na vso stvar in smo bili zato prisiljeni zavzeti stari zimski bazen, kjer so se dotlej zbirali "džankiji" (narkomani, op.p.). Nagnali smo jih ven, pospravili igle in začeli urejati prostore." Počasi so v glavah kovali nekakšen koncept, kaj bodo sploh počeli tam dol. Po Sulčevem mnenju v Kranju trenutno ni nekega legalnega prostora, kjer bi mladi lahko izražali drugačno kulturo. Tako so 22. decembra lani pripravili 1. festival RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta radiokranj@radio-kranj.si flKtffit RtfMKtEli spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM PDI »a* domoAaho Andraž Šulc, prvi izbruhovec... "Dost mamo", v nadaljevanju pa vse do danes pripravili kar 68 različnih prireditev, največ kopcer-tov, pa tudi razstav, predavanj, vi-deoprojekcij... "Vsak dogodek je imel naslov, s katerim smo opozarjali kam gre denar mestnega proračuna, da mladi nimamo prostora za ustvarjanje...," je gostobeseden Šulc, ki ne pozablja na vse težave, ki so jih imeli v začetku letošnjega leta in pomladi. Najprej kraja glasbene opreme njegove skupine Srou pa letu, poseg kranjskega Zavoda za šport (o tem smo pomladi pisali tudi v Gorenjskem glasu), pa kraja aluminijaste strehe, ki naj bi jo zakrivili džankiji. Izbruhovci so s svojim denarjem kupili rabljene "salonitke", sami pokrili streho, jo ojačali z dodatnimi tramovi... Da jih od poletja naprej občinska oblast pusti pri miru, pravi Šulc, presenečeni pa da so tudi nad razumevanjem policije. "Če pridejo, me pokličejo Adam do stropa in čez Tjaša Jenko pod razkošnim adamom. Tenetiše - Visok, postaven, slok in razkošen. Adam. Tudi brez Eve raste kot nor in že resno ogroža strop. Nihče ne ve, kaj mu tako ugaja. Morda prav to, da ga pustijo pri miru. Sredi zime zeleno, skoraj tropsko razkošje v dnevni sobi. Upokojena la-borantka Hela Jenko iz Tenetiš pravi, da je njen adam ovrgel vsa pravila, saj ima devet listov in razvija že desetega, praviloma pa naj bi imel največ tri. Znanka iz Britofa ji je pred leti podarila sadiko, od tedaj jih je Jenkova vzgojila že veliko, vendar nihče do sedaj ni dosegel njenega. Pravi lepotec med ada-mi! Visok je vsaj 1,5 metra, listi so kot dežniki in nobenega skrivnostnega recepta za njegovo silovito rast ni. Le dobra zemlja in voda. "Ves čas ga imam v dnevni sobi, kjer ima dovolj svetlobe in jutranje sonce, le poleti ga občasno odnesem ven na dež. To je vse. Zanimivo je, da sem vzgojila že vsaj deset adamov in jih podarila, pa niti eden ni tako razkošen in velik. Pravo zeleno razkošje v dnevni sobi. Ljudje kar ne morejo verjeti, da je res tako velik in ima toliko zdravih listov," je povedala Jenkova, ki ima rože zelo rada, najbolj vesela pa je, če ji uspe v/gojiti sadike. Adam občasno muli prijetno zavetje tudi trinajstletni vnukinji Tjaši, vsestranski sedmošolki, ki ji ob vseh dejavnostih s katerimi se ukvarja, prostega časa ne more ostajati. Igra na sintisajzer, poje pri cerkvenem pevskem zboru na Primskovein. pre pevala je pri Kaličopku, trenira atletiko, o tem, daje odlična učenka pa sploh ni treba izgubljati besed. Renata Škrjane ven, rečemo besedo dve in potem gredo." Da doslej niso imeli nobenih težav z organi pregona... Priznam. Tudi sam sem-bil presenečen, ko sva se pretekli petek s fotografom Gorazdom odpravila na "izbruhovo osvobojeno ozemlje". Nikjer nobenih policajev. Sicer pa, zakaj bi bili. Od daleč ni izgledalo, da se v bazenu kaj dogaja. Nekaj folka si je pred vhodom prijetno grelo ob sodu z ognjem, v dvorani oziroma na koncu od vode izpraznjenega bazena pa je v soju nekaj reflektorjev odmevala muzika. Na hitro rečeno, precej "noise" varianta. Na drugem koncu bazena je deloval neke vrste klubski šank. Zgoraj, na steni ob robu bazena razstava na temo Tita, ex Jugoslavije... Glede na to, da v objektu ni ogrevanja in elektrike (v uporabi je ponavadi izposojeni agregat), je na rahlo, precej intimno osvetljenem prizorišču zeblo kot prašiča. Kot je povedal Šulc, bazen obratuje le ob večjih dogodkih ali festivalih, sicer pa se ponavadi dogaja v prostorih, kjer so bile nekoč bazenske garderobe, pisarna, reševalna soba... Ogled? O.K. Prva soba je spalnica, v njej so se tokrat namestili člani nastopajočih skupin, ogreva pa majhen "gašperček", sledila je tokrat zatemnjena kuhinja, pa prostor, sicer namenjen koncertom, v katerem so tokrat prijatelji iz Ijubljan- Bazenska intima brez ogrevane vode skega AC Molotov pripravljali brezplačen vege obrok "hrana ne bombe", tam kjer so bili nekoč aparati za sušenje las (generacija več kot trideset se tega še spomni) je osrednji prostor, v nadaljevanju pa edina deviško bela soba (drugje sicer kraljujejo grafiti, stene so polepljene s plakati...), namenjena galeriji in igranju biljarda, o čemer priča miza na sredi. Mnoge skupine, ki igrajo nastopajo v bazenu pridejo igrat za kilometrino in kakšen pir, tudi na uslugo Šulcu, katerega po Sloveniji dobro poznajo. Izbruhovci ponavadi sodelujejo z KD Rov iz Železnikov in Društvom zmernega napredka iz Kopra, hkrati pa tudi sami ponujajo ozvočenje in prostor za vaje številnim glasbenim skupinam iz Kranja in okolice in tudi Ljubljane. "Glede na to, da smo nelegalna organizacija, zaenkrat težko pričakujemo kakšno finančno podporo občine, vsekakor pa želimo tukaj ostati. Če bodo podrli bazen, ga bodo skupaj z nami," je prepričan Andraž Šulc, da bodo s tem samo uničili prostor, ki se je skozi dejavnost AKD Izbruh že uveljavil. Prostor, kjer se nahaja bazen je v lasti občine in denacionalizacijskem postopku, ne gre pa dvomiti o vrsti zainteresiranih za nakup tega vsekakor zanimivega zemljišča. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič G orna mm najbolj športna frekvenca Letopis Gorenjska 2002/2003 Pri Gorenjskem glasuje spet izšel letopis Gorenjska. Za mrzle zimske dni prinaša veliko zanimivega branja. »Glasova knjiga« je tokrat posvečena čebelarstvu, saj bo Slovenija poleti gostila čebelarje i/, vsega sveta. Letopis so napisali odlični pisci v njem boste našli kroniko in koledar, predstavljajo se gorenjske občine in podjetja. r Spoštovane naročnice in naročniki! Zaradi vaše zvestobe vam poklanjamo letopis, ki vas čaka na vaši pošti. S seboj prinesite Gorenjski glas, z njim boste dokazali, da ste naša naročnica oziroma naročnik, saj je na prvi strani (spodnji desni rob) odtisnjen vaš naslov.j Letopis lahko dvignete tja do februarja, toda verjetno se boste na pošto odpravili I te dni in kupili praznične čestitke. Če ne morete od doma, prosite vašega poštarja, z veseljem vam bo prinesel letopis. Voščimo vam vesele hožično-novoletne praznike, ki bodo z našim letopisom še lepši. Za vas beležimo čas!