1 ' ' '4 . - •

Prvi atovcoaki dnevnik v
Žjfdigjrnib državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

4
List Slovenskih delavcev v o4meriki.
The first Siovenic Daily" in
the United States. Issued every* day" except Sundays and Holidays.
rXLBFOX PI&AJLNE: 127« REOTOB.
Entered as Second-Class
81, IMS, a* the Feat Office at Hew York, X. Y„
the Act of Confrsai of March 3, 187«.
TELEFON PISARNE: 187»
NO. 61. — ŠTEV. 61.
NEW YORK, THURSDAY, MARCH 14, 1907. — V ČETRTEK. 14. SUŠCA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
Proti naseljevanju v South Carolini.
S 1. JULIJEM POSTANE STROŽJI PROTINASELNIŠKI ZAKON PRAVOMOČEN.
Glavni svežini pravnik Bonaparte je dovolil uvoz naseljencev do imenovanega dne.
VČERAJŠNJE POSVETOVANJE.
--o-
Washington. 14. marca. Pri tekom sadnjih dnij tdkaj se vršečih konfe-rencak glede državnega uvoza naseljence* v South Carolino, kterim je prisostvoval tudi predsednik Roosevelt, se je sklenilo, da se naseljencem ki so se od novembra nadalje izkrcali v Charlestons S. C.., dovoli tukaj ostati, dasiravno so te naseljence do-vedli v deželo agentje south-carolinske vlade.
(Po v-z^edu South Caroline so potem tudi razne druge južne države sklenile uvažati naseljence. Kakor se zatrjuje, jim zvezina vlada tega ne bode branila in naseljevanje se za-more vršiti v km smislu vse do 1. julija t. 1., ko postane protinaselniški zakon od 20. februarja 1907 pravo-močen. Z drugimi besedami: naseljenci, ki pridejo po načinu onih, ki bo že prišli v South Carolino, do 1. julija se bodo zamori izkrcati, kdor pride pa kasnejei mu bode to zabra-njeno. Tako je določil glavni zvezini pravnik Bonaiparte.
SENZACIJA V TENDERLOINU.
Zamorka je skušala svojega duhovnega spremljevalca okrasti.
Včeraj so v newyorSkem Tenderloinu, kjer vlada večna zabava, imeli tudi svojo komedijo, kakoršna ne pride vsaki dan na program. Glavne nloge pri tem sta iincla detektiva llurziiig in Smaohert. zamorski ulični Minervi Ida \Yi liams in Mamie Emerson ter — duhoven Rev. Willam Meat s iz New Yorka. On je namreč hotel štAidirati o življenju in delovanju v Tenderloinu. Tem povodom je pa prišel v neko zelo veselo hišo in je malo je manjkalo, da ni odšel v ječo brez centa.
Smackert .in Hurzing sta namreč na 7. Avenue ugledala čuden parček, kteremu sta takoj sledila. Reverend je nam/reč šel z zamorko Ido Williams. Njeno prijateljico je potem detektiv Smackert nagovoril in oba para sta odšla v neko hišo na 7. Avenue, d očim je drugi detektiv stal pred hišo na straži. Obe sobi, ktere so v hiši odkazali reverendu in detektivu, sta bili ločeni te s tunko steno. Jedva da je bil reverend par minut v sobi, slišal je detektiv svarilo: "Mene ne morete odrasti." Detektiv je naravno takoj prišel duhovnu na pomoč, toda slednji je mislil, da je detektiv zaveznik zamork, ga je parkrat udaril po glavi in bežal na ulico. Oba detektiva sta ga prije.a, aretovala tudi obe .lamorki in odvedla vse tri na postajo kjer je trojica prenočila.
Sodniku je potem reverend naznanil, da je bil v Tenderloinu le na znanstvenem potovanju v svrho študij rubral a kar mu je sodnik verjel in ga oprostil. Mamie je morala plačati $5 kazni, Ida pa mora v prisilno delavnico, ker je duhoven dokazal, da je preu-Jiova a njegove žepe.
^	< - v Lwjvw^w^n' > * i*!* r*r 1 ■ ■ **
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 20.45 ............ 100 kron.
za $ 40.80 ............ 200 kron,
za % 203.60 . .*.......... 1000 kron,
za $1017.50 ............ 5000 kron.
poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačaj« brez vinarja odbitka.
Naše denarne posiljatve izplačuje c. fcr. poštni hranilni urad v 11. do 1A dneh.
Denarje nam poslati je najprlltt-neje uo $25.00 v gotovini v priporočeni re*is*rovanem pismu, večje po Domestic Postal Money Oxter all pa New York Bank Draft.
109
6104 St. Clair Ave.
Obravnava proti milijonarju Ttiawu.
POKRAJINSKI PRAVDNIK JEROME JE ZELO OMALO-VAŽIL EVELYNO PRIČANJE.
Odvetniku Hummel ju je dejala, da je Thaw hotel White j a spraviti v ječo.
ZAGOVORNIŠTVO V STISKAH.
Pri včerajšnji obravnavi proti milijonarju 'fhawu je pokrajinski pravnik Jerome zaslišal odvetnika Abe Hum-melja kot pričo proti Thawu. Hummel bi bil moral izpovedati, da je Evelyna Nesbit 1. 1903 v njegovej pisarni podpisala affidavit, s kterim je izjavila, da je Thaw z njo v Parizu ze.o grdo postopa/i in jo prisilil, da je izjavila, da jo je Stanford White one-častil. To in še več druzega bi Hummel izpovedal, toda tako daleč ni prišlo, kajti odvetnik Delmas je prote-stoval proti zaslišanju Hummelja. O tem bode sodnik Fitzgerald danes razsodil in ako to stori v prid zahteve pokrajinskega pravnika J or orna, potem bode to zelo neugodno za Thawo-vo zagovoraištvo.
Včeraj je Jerome navzoče iznenadil z da jšim govorom, v kterem je povedal skoraj vso vsebino omenjenega affidavit a Evelyne. Porotniki torej že vedo ono. kar bi Hummel povedal in kar -smatra pokrajinski pravnik zelo važnim. Iz govora javnega obtožite-lja je bilo razvidno, da je Evelyna o Wliitejevem napadu na njo Thawu v Parizu ni ničesar povedala in da je kot priča lagala. Jerome je govoril lepo in je s tem ze^o vp.ival na porotnike. Ko je končal* natprosil je zagovornika DeLmasa, da se obravnava preloži na danes, da zadevo prouči. To se je tudi zgodilo.
KAZNOVANI TRUSTI.
8000 v New Jerseyu inkorporiranih trustov mora plačati dva milijona kazni.
Ravnatelji 8000 v državi New Jersey inkorporiranih trustov, je v ve-likej nevarnosti, da se njihovo urado-vanje ne proglasi za leto dni neveljavnim.
Omenjeni trusti namreč niso ob določenem času priposlali svojih letnih poročil in morajo radi tega plačati po $250 kazni, tako da se poveča državni zaklad v New Jerseyu za $2,000,000. Na kazen se trustijani naravno ne ozirajo, pač pa na odslo-vitev ravnateljev (kar so oni sami) za leto dni, tako, da se bodo morali trusti reorganizovati, kar velja naravno mnogo več denarja, nego kazni.
Newjersevski zakon določa, da morajo korporacije vsako leto poslati vladi svoje poročilo o finančnem stanju. Ako tega ne store, se morajo denarno kaznovati, docim se morajo u-radniki izključiti za leto dni.
DNEVNA NESREČA NA ŽELEZNICI.
Tovorni vlak padel raz most v reko.
Pittsburg, Pa., 13. marca. Iver je voda Deer Creeka m a rasi a, je omajala podstavo in stebre mostu pri Har-marsville. Ko je potem na most pri-vozil nek tovorni vlak, se je most podrl in lokomotiva ter pet vagonov je padlo v reko. Trije uslužbenci so utonili. Imenovana reka je tekom noči narasla za 16 čevljev.
.......• ....
KONEC ŠTRAJKA V MONTANL
Rudarji in bakrene družbe so sklenile pogodbo za dobo petih let.
Butte, Mont., 13. marca. John D. Ryan, glavni ravnatelj Amalgamated Copper Co., kteri je od vseh bakrenih dražb .pooblaščen za sklenitev po~; godbe z delavci, oziroma T&ammi nni-<: jami, je sklenil s slednjimi pogodbo7 jsa dobo petih let v obojestransko za-dovoljnost. Plača delavcev ee hode ravnala po eeni bakra, kakor no v "Glasu Naroda" že poročali.
iMl&Ž&i
Velike povodnji
v dolini Ohio.
VSLED DEŽEVJA IN TAJANJA SNEGA SO NASTALE V ZA-PADNEJ PENNSYLVA-NIJI POVODNJL
Tudi v Ohio imajo velike povodnji in oviran promet.
V KENTUCKY JU.
Pittsburg, Pa., 14. marca. Iz vseh krajev zapadne Pennsylvanije se br-zojavlja, da je vsled deževja in top-ljenja snega povsodi voda narasla in več rek je že izstopilo iz svojih strug. Velika zemljišča so že preplavljena. Najhitrejše narašča voda v okraju Connelsville. Mestece Dunbar je preplavljeno in več poslopij ni več za rabo. V countyju Allegheny so mesteca Oakdae, Ingram, Sharpsburg, deloma preplavljena. V Turtle Creek Boronghu narašča voda tako hitro, da so morali mnogo stanovnikov s čolni rešiti iz. hiš.
Zanesville, O., 14. marca. Nevihta z nepopisnim dežjem je napravila pet milj jugozapadno od tukaj veliko škodo in tudi železniški promet je u-stavljen. V Crooksville, Roseville in White Cottage ob Jonathan Creeku je na stotine hiš preplavljenih. Sta-novniki so bežali na gričevje.
Cincinnati, O., 14. marca. Po vsej dolini Ohio je dež napravil veliko škodo. Ohio in njeni pritoki neprestano naraščajo in nižine so že preplavljene. V Cineinnatiju je že mnogo u-lie pod vodo in ves promet je oviran.
Lancaster, O., 14. marca. Tukaj je nastala največja povodenj od 1. 1873 naprej. Policija in gasilci imajo mnogo opraviti z reševanjem ljudi.
Lexington, Ky., 14. marca. Tekom 48 ur že neprestano dežuje in reke Licking, Kentucky, Reg, Cumberland ter Big Sand hitro naraščajo. Mnogo hiš je že pod vodo.
PURANOVA O SVETA.
40 funtov težek puran v Connecticu-tu je kaznoval porednega dečka.
Middletown, Conn., 13. marca. Devetletni deček Joe Eailey je rrinoli teden obiskal svojega strica, kapitana Dam Wrighta, na njegovej farmi, koder redi strie veliko število puranov. Danes se je deček vrnil v Middletown in sicer pokrit z raznimi obliži.
Wrightova farma je v Killings-wort h u in Wrightovi purani so 7-rm.Tii po vsej državi Connecticut ter so že večkrat bili odlikovani na razstavah perutnine.
Ko je Joe v minolem tednu prišel k svojemu stricu, mu je slednji pokazal vse purane. Pri tem je pa Joe dejal, da je v zoologičnem vrtu videl še večje. Stric na to ni ničesar odgovoril, toda kmalo potem je Joe pričel dražiti velikega, 40 funtov težkega purana imenom Tom, ki je star tri leta. Purana je dražil s palico in to ga je nad vse vjezilo. Predno je za-mogel Joe bežati, ga je puran s poroti podrl na tla, skočil nanj ter ga pričel kljuvati po obrazu in sicer z izredno hitrostjo.
Joe se je valjal po tleh ter na vse pretege breal in kričal. Konečno mu je prišel na pomoč njegov stric, ki je purana prepodil. Ko je potem prilepil zadnji obliž na dečkov obraz, prosil ga je Joe, naj ga popelje na postajo, kar je tudi storil. Zadnje dečkove besede so bile: "Purani so dobri, toda le s — cranberry zosom."
Do 19. marca
je še čas.za naročbo knjig družbe it. Mohorja. Kdor rojakov ie ni naročen, naj do tja nam. pošlje fl.00 in v jeseni dobi 6 ličnih knjig.
Upravnietvo "Glaea Nereda".
fi&o si namentjea
Južne republike. Vojna v Srednji Ameriki.
HONDURSKE ČETE SO SE ODPELJALE IZ PUERTO CORTEZ PROTI NICARAGUL
Nicaragua j ska topničarka je ustavila pamik Zjed. držav in zaplenila tisoč pušk.
PRED ODLOČILNO BITKO.
Puerto Cortez, Honduras, 14. marca. Hondurska topničarka Tatumbla in najeti mehikanski parnik Slympio, oba opremljena z mnogimi dobro oboroženimi četami, med kterimi je mnogo bivših topničarjev iz Zjed. držav, odpluli sta včeraj proti Trajillo.
Managua, Nicaragua, 13. marca. Neka topničarka nicaraguajske mornarice je ustavila parnik Zjed. držav City of Para, ki je plul v Amapalo, Honduras, da tamkaj izkrca 1000 pušk za hondursko vojsko. Orožje so zaplenili in potem je zamogel parnik nadaljevati svojo pot v Amapalo.
"Washington, 14. marca. Vsaki cas je pričakovati odločilne bitke med Ni-caraguo in Honduras. Tako brzojav-lja naš poslaniški tajnik iz Teguci-galpe. Dosedanji boji so bili le uvodni toda glavni nasprotni si vojski se sedaj hitro bližata je dna drugej.
UKRADENEGA DEČKA HORACE MAR VINA ŠE NISO NAŠLI.
Roparji so starišem trikrat pisali in zahtevajo odškodnino.
Dover, Del., 13. marca. Oče ukradenega dečka Horace Marvina je dobil od roparjev, kteri so dečka odvedli, do sedaj tri pisma, v kterih se zahteva odkupnina, oziroma nagrada za povračilo otroka in da se roparjem ne sme nič žalega zgoditi.
Omenjena tri pisma je pisala brez-dvomno jedna in ista oseba, dasiravno so bila oddana na poštah v Phila-delphiji, Jersey City in New Yorku. V vsakem pismu se zatrjuje, da bode oče kmalo slišal od dečka, ako plača nagrado, kar naj hitro stori. Država Delaware je razpisala večjo nagrado za prijetje roparjev.
ŠOLSKI SVET V S AN FRANCI-SCU SE JE UD AL.
Japonski otroci bodo zopet lahko obiskovali šole belih.
San Francisco, Cal., 14. marca. Tukajšnji šolski svet je včeraj sprejel resolucijo, vsled ktere bode japonskim otrokom določene starosti, zopet dovoljeno obiskovati šole belih. Šolski svet izjavlja, da je s tem izvršil svoj del z Rooseveltom storjene pogodbe in da mora sedaj tudi pred sednik izvršiti svoj del pogodbe. Ako bode naseljevanje Japoncev še v nadalje veliko, se mora v Washingtonu zahtevati za pojasnilo.
Pojedina tatov.
Bloomfield, N. J., 13. marca. V mi-nolej noči so vlomili tatovi v hišo Allison Dodda, 307 Belleville Ave. in so odnesli za $500 srebrnine.
Tatovi so obiskali le" jedilno sobo v podpritličju, kjer so tudi pojedli pečeno kokoš in razne slaščice. Vrhu tega so si na plinovej peči skuhali tudi kavo in kadili cigarete.
Nezgoda na morju.
V gostej (megli je včeraj popoludne ■parnik Gowambum zavozil na pesek miljo daleč od rešilne .postaje Blue Point, N. Y. Parnik je dospel iz Nove Caledonije v Avstraliji, nakrcan z barvami In volno, ter je namenjen v London m HulL Mornarji so še na iparniku. Moštvo rešilne postaje ee ni mo^io bližati, parniku, kteri naj* fbrže ni rano poškodovan.
Parnik Baltae, od White Star Line, je vieraj na tmji poti is New Yorka v Liverpool savani v gostej megli ▼
in jo
Po katastrofi
v Touionu, Francija.
STOPETINPETDESET MORNARJEV RAZDEJANE OKLOP-NICE JENA SE ŠE POGREŠA.
Sedaj preiskujejo razvaline ladije, da bi našli daljna trupla.
SOČUTJE INOZEMSTVA
Toulon, Francija, 13. marea. Mor-narični minister Thomson je danes zjutraj dospel semkaj iz Pariza, da uradoma dožene škodo in žrtve, ktere je napravila katastrofa na oklopnici Jena,, ktera je bila včeraj vsled raz-strelbe skladišča smodnika razdejana. Vse možtvo oklopnice Jena je moralo nastopiti in pri klicanju imen je odgovorilo le 407 mož. Mornarji, kteri pri razstrelbi niso bili ranjeni, so sedaj nastanjeni v mornaričnih bara-Ikah; 24 častnikov in mornarjev ni ranjenih in 44 težko ranjenih mornarjev je v bolnieah. Na ladiji je bilo 630 osob, tako da se jih pogreša 155. Vendar se pa misli, da je par mornarjev, o kterih se trdi, da se pogrešajo, pri prijateljih v Toujonu.
Toulon, 13. marca. Pred vratmi arzenala in momarienih vojašnic stoji neprestano velika množica ljudi, kteri nestrpno čakajo na objavo imen nesrečnih mornarjev. V tukajšnjem glavnem stanu mornarice,, kjer izdelujejo uradniki imenik mrtvecev in ranjencev, dobili so že na stotine brzojavnih vprašanj.
Mornarični minister Thomson, kteri je dospel semkaj s posebnim vlakom, se je takoj po prihodu posvetoval z admiralom lutke in je potem odšel na sto, kjer se je pripetila nesreča. Vsa okolica, kjer je stal! a ladij a,, je pokrita s komadi krogel j, ki so se na ladiji razletele in tudi bližnje hiše so na mnogih, krajih poškodovane. Luko, oziroma nasipe okrog razvalin Jene so zastražili vojaki, kteri tudi iščejo trupla. Vse notranje prostore Jene so preko noči popolnoma preplavili, da preprečijo eventuelno nada'.jno razstrelbo. Zadnji del ladije je popolnoma razdejan.
Rim, 13. marca. Ko je papež zvedel o (katastrofi na fracoskej oklopnici Jeni, je takoj ukazal maše vat i za usmrtene mornarje, in sicer v tukaj-šnjej francoskej cerkvi. Kralj Viktor Emanuel, mornarični minister Mirra-bello in minister inostranih del Tit-toni so francoskemu predsedniku Fa'lieresu brzojavno izrazili svoje sočutje.
Vesti iz Rusije. Proti soc. demokratom.
OPOZICUONELNE STRANKE GO-SUDARSTVENE DUME SE NE STRINJAJO.
Izjalovljen napad v Jaroslavu. — € osob z bombo ubitih, 16 ranjenih.
KRVAVA STATISTIKA.
Petrograd, 14. marea. Pri včerajšnjem kaukusu opozicijonelnih strank so se navzoči posvetovali, kaj naj počne dolenja zbornica po pročitanju programa Sto.Vpinove politike. Ponovno se je socijalnim demokratom izjalovi poskus prodreti s svojimi predlogi. Vse stranke so izrazile svoje nezadovoljstvo z rudeeimi, tako da bodo slednje sedaj prisiljeni ostaviti svojo nepopularno taktilko.
Jaroslav, 14. marca. Nekemu revolucionarju, ki je bil preoblečen v dijaško uniformo, se je posrečilo priti v stanovanje gubernatorja Rimskij-Korzakova. Tu je iz revoiverja nanj ustrelil, ne da bi ga ranil. Gubernator je svojega napadalca prijel za vrat in ga držal, dokler ni došla pomoč.
Harkov, 14. marca. Ko je včeraj popoludne policija preiskovala stanovanje nekega dijaka, se je razletela v sobi bomba. Jedeu častnik, 3 policaji in 2 civilista so bili ubiti, 6 osob je ranjenih.
Petrograd, 14. marca. Glasom u-radnega izvestja so vojna sodišča do 5. marca, ko so bila odpravljena, obsodila 764 osob v smrt. Vsak dan so povprečno ustrelili in obesili po pet osob. Večina teh žrtev je na Poljskem in ob Baltiku.
WIIIH E T 0 D,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi I. zvezek mL 40c., I. in II. zvezek pa. za 75c. s pošto vred.
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.
Razne novosti
iz inozemstva.
NA DUNAJU JE MESTO KUPILO POGREBNE ZAVODE
ZA $500,000.
Vas Borsano v Italiji je zgorela; 2000 ljudi brez domov j a.
LAMSDORF BOLAN.
PISALA JE ŠTORKLJI, DA JEJ PRINESE OTROKA
Sedemletna deklica v Detroitu, Mich., je pisala štorklji v menažeriji v newyorakem Centralnem parku.
Detroit, Mich., 13. marca. Sedemletna hčerka dr. Rollin H. Stevensa, Frances E. Stevens, je pisala štorklji v newyorskem Centralnem parku naslednje pismo: "Mr. Stork, Central Park, New York City:— Prosim Te, primesi Frances Stevensovi št. 23 Pingree Ave., Detroit, Mich., baby moškega spola in bele kože. Jaz Te imam zelo rada, Mr. Stoik." Pismo je naravno odposlala v New York in včeraj je dobila odgovor od urada u-prave newyorskih parkov:
"Vašo prošnjo z dne 3. t. m. sem dobil danes zjutraj. Naznanjam Ti, da za sedaj nimamo moških otrok v zalogi. Kakor hitro pa pride k nam prvi moški baby, hočem skrbeti za to, da se Ti ga dopošlje. Obleko mu bode š morala sama preskrbeti. — M. F. Loughman, tajnik mestne uprave parkov.''
Povsem, naravno je, da so deklico
takoj obiskali č&sniški poročevalci in ona jih je vsa vesela vprmSala, bode H deček v resnici prišel. Oba n ieli na vsak način brata, da bi se samota i njim igrati in ker j« stifela, da oral otroke odnaša, dočim jih štorklja prinaša, je pisala Štorklji v New York. Ko ao jo ptmimM iqnlnaS, je priiel njen oče dr. Starana domov fat se je vriod tega sek» jeriL PoroSeval-dtjal: "Prosim m denito
EKSPERIMENTI Z DUŠAMI.
Psi nimajo duše, toda Tniži jih imajo.
Boston, Mass., 13. marca. Dr. John Sproul iz Haverhilla in dr. William V. Grant iz Lawrence sta včeraj naznanila nektere podrobnosti o eksperimentih dr. Duncan MacDougalla, kteri je dognal težo človeške duše. Ko sta zdravnika obnovila že znani popis o tehtanju ljudi v trenotku smrti in povedala, da postane truplo v trenutku, ko je ostavi duša, za celo unčo lažje, je naznanil, da so na isti način, kakor z ljudmi, eksperimentirali tudi s 13 psi, ki so bili težki po 15 do 17 funtov. V trenotku smrti psov, se njihova teža ni niti malo pomanjšala, dasiravno je bila tehtnica najnatančneja ,kar jih je (mogoče do biti. Iz tega sledi, da pes nima duše. Eksperimentiranja se nadaljujejo.
Chicago, HI., 13. marca. Nek nem ški zdravnik je potom eksperimentov dognal, da imajo miši tudi duše. On je namreč zaprl miš v steklenico, ktere odprtina je bila zabita s steklom, ne pa zamašena. Ko je miš poginila, se njena teža ni niti malo zmanjšala, dasiravno kaže dotična tehtnica tudi miligrame. Ko je pa pustil miš poginiti v odprte j steklenici, se je teža miši pomanjšala za 20 mi-ligramov, kajti duša (plin) je lahko ostavila steklenico, dočim je bilo pri prvej miši to nemogoče.
PO 33 LETIH SO NAŠLI PRAVE GA MORILCA.
Za umor so tedaj obesili njegovega očeta.
Albuquerque, N. Mex., 13. marca. Včeraj je v Estes City aretoval šerif Denny od county j a Otero, William Mitchella, alias Henry Russell, ker je obdolžen, da je pred 33 leti v Texasu, Hood county, izvršil nek umor.
Tedaj je Mitchell naznanil sodišču, da je njegov oče izvršil omenjeni u-mor, sa kar so potem očeta tudi spoznali krivim umora in ga — obesili. Sedaj je pa nek rancher na smrtne j postelji izpovedal; da je bil nesrečni oče nedolžen, in da je njegov sin morile«.
Stari Mttehall ja hal aftar 80 let
Ko to ts ohsaiH. Njegovega sina ao da pričakuje
-o--
Dunaj, 14. marca. Tukajšnji mestni svet je nakupil vse pogrebne zavode na Dunaju za 500.000. Mesto je dosedaj pokupilo pduarne, elektrarne. ulične ždteznice, klavnice, vodovod in je ustanovilo celo svojo pivovarna.
Milau, Italija, 14. marea. Vas Boa-sano blizo tukajšnjega mesta je zgorela in 2000 kmetov je brez domovja. Zgorele so vse hiše in le cerkev at mogla zgoreti, ker je kamenita. Vse bise so bile zavarovane in radi tega se ni nihče podvizat pri gašenju, tako da so morale končno oblasti kmete s silo priganjati na delo.
Genova, 14. marca. Grof Vladim* Lamsdorf. bivši ruski minister ios-stranih del, je v San Remo nevarna zbolel. Zdravniki trdijo, da zamore vsaki čas umreti.
ZADEVA MOYER, HAYWOOD IN PETTIBONE.
Jetnike bodo sodili vsakega posebej.
Boise, Idaho, 13. marca. Obtožna oblast je v zadevi Moyerr Haywood in Pettibone odločno razsodila, da se mora vsakega obtoženca posebej soditi, kar je tudi zagovorništvo pre<i-lagalo. Kedo izmed obtožencev pride prvi na vrsto, še ni znano. Naj-brže bodo prvega sodili Charles Mo-yerja, ker je proti njemu največ da-kazov. Jetniki se dobro počutijo, dasiravno so že 13 mesecev zaprti.

KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Furnessia 13. marca iz Glasgowa s 517 potniki.
Dospeti imajo:
Vaderland iz Antwerpena. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Victorian iz Liverpoola. Weimar iz Bremena. Necfkar iz Genove. Majestic iz Liverpoola. Eugenia iz Trsta. Patricia iz Hamburga. Chemnitz iz Bremena. Carpathia iz Reke Turkestan iz Hamburga. Amerika iz Hamburga. Campania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. La Gascogne iz Havre. Californie iz Havre. Cedric iz Genove. Finland iz Antwerpena. Caledonia iz Glasgowa. Bosnia iz Hamburga. St a t end am iz Rotterdama. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. Main iz Bremena.
Odpluli so:
L& Savoie 14. marca v Havre. Brandenbarg 14. marca v Bremen. Pannonia 14. marca v Reko.
OdpIuH kodo:
Vaderland 16. marca v Antwerpea, Deuteohland 16. marca v Hamburg. Carman i a 16. ro»*ca ▼ Liverpool. '»jj^Taw Yolk 16. anarea -v Southamptaa. Fumsnma 16. aanea t Glasgow. Pretoria If. staree v Hamflratf; Neekar l«. marea v Genovo.	.
"GLAS NARODA"
Ltat cloven škili del ■ vety v Ameriki.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK^EI^ predsednik
VIKTOR VALjAVEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1906.
% leto velja list za. Ameriko . . . $3.00
^ pol leta............. 1.50
fc Evropo, za vse leto.......4.50
" " " pol leta.......2.50
" " četrt leta...... 1.75
V Evropo poSiljamo list skupno dve številki.
-GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemši nedelj in praznikov.
»GLAS NARODA"
("Voice of the People")
isaued every day, except Sundays and Holidays* Subscription yearly $3.00.
Published by the fLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Ir.ccrpcr.ited under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
o : ..se do deset vrstic se plača 30
I- i 'i brez podpisa in osobnosti se
*e n tisneio.
I.V'i r r.ij se blagovoli pošiljati po
• • i 'ni.-r.
!' i -I'-emmhi kraja naročnikov t no, d i se nam tudi prejšnje bivali--z i da hitreie najdemo : aslov-"i i. lXi];-.som in pošiljatvam nare ite
»•Gin« Narodnw
Greenwich Street, New York City. Telefon 1279 Rector.
redil konferenco, ktera ee 'bode vršila »©d predsednikom in štirimi železniškimi predsedniki.
Železnice potrebujejo denar in njih kredit se je zelo pomanjšal, odkar so prišli na dan načini, po kterih špekulirajo železniški predsedniki. Pri denarju so ko rpo racije najbolj občutne. Ako se gre za to, da se čuva njihove denarne (koristi, tedaj ne govore o ipaternalizmu in neopravičenem vmešavanju vlade v zasebne zadeve. Sedaj govore o kooeraciji njihovih o-slovnih koristi in vladi.
Spremembe, ktere so se po Roose-veltovej inieijativi tekom zadnjih let dosegle, so zeo ugodno znamenje in pomenjajo zmago zdrave pameti.
Jug in naseljevanje.
Agitacijo za nn-e jevanje. s ktero jp država Soutli Carolina tako živahno pričela, je zvezina vlada nekoliko omejila. Državne oblasti Aoirth Caroline imajo sicer še pravico izvažati naseljence, toda v bodoče jim smejo dajati pismenih obljub gle-^e služb ali dela, ktero dobe v Caro-lini.
Ako skuša 'kurakoli izmed naših *tr/av, koja je dosedaj dobila prime-vma malo naseljencev, naseljevanje na lastnem ozemlju povečati, je to gtftovo ugodno znamenje, ker s tem 4okaže, da ve, česa potrebuje. S tem »aka država ne koristi le sama sebi, temveč v večini slučajev tudi naseljencem. Z ozirom na South Carolino moramo pa glede te agitacije kriti-lovati le to, da z uvozom naseljencev ^red vsem služi koristi velikih obrt-•ikov, oziroma tovarnarjev, kteri dobivajo potom naseljevanja cenene in ■mesiji ve drfavce.
Glede na obrtne delavce so bili na jigu di*sedaj odvisni .skoraj izključno le od zamorcev. Slednji so se pa ■ iso obnesli kot dobri delavci, ker jim primanjkuje potrebne inteligence. baš kakor Italijanom in so vrhu lega nezanes jivi. Kljub temu .bodo pa im< rali novi be i delavci jrlede pla<*e telemovali s svojimi zamorskimi tovariši in vsled tega njihove raz-■aere ne bodo baš sijajne. Kako se g^kli neizkušenim naseljencem, ktere jkvaiiijo z raznimi obljubami na jug. m\o /e čestokrat 'poročali v "Glasu Maroda'
Naseliti se na jugu bode le za one ■aseljence ugodno, literi si ustanove fcoi svoj dom na .a»tnem zemljišču. V tem oziru nudi jug "vsakomur, kdor m ht»če ustanoviti domačijo, najlepše yri ike. Podnebje, rodovitnost zemlje in dva- do trikratna žetev na letu Ifcnle prej ko slej spremenila jug v pravi vrt Amerike, in ker so zemlji-s*-a tako poceni, da si jih zamore omilili tudi oni, ki nima mnogo denarja, ■udi jug kar najugodnejšo priliko za lepo bodočnost in samostojnost. Boljše zemlje, nego je na jugu, sploh ni ▼ aa^ej republiki.
Država je napravila napako, da ■raža naseljence v obrtne namesto t farmerske svrhe. To moramo vedno ppvdarjati.
Morgan nekdaj in sedaj
V d. -M v 14 i kega št ra j k a premo-aftrj.'v /;.(iteva! je predsednik Roose-da ira tedanji gospodar polo-ža.jr* milijonar .7. Pieroont Morgan, •JiiV-e, Ruosevslt je hotel tedanji ara.jk «<»ravnati, toda Morgan je srnami! to za nesramno vmešavanje v za-čeve ktere bi predsednika ne smele zanimati. I^e težaivno ga je bilo pri-4 ob i t i za to. da je predsednika obokal i:i v Washington je potoval kot m JI, ki čuti, da se mu dela velika ftrivica.
Tedaj se je Rooseveltu, oziroma ■jp^ovej ia!>ornej zgovornosti posreči o pridobiti Moi**ana za to, da je erivolil v sklenitev premirja. Da Morgan v to ni rad privolil, je bilo ■azvidno iz uvodnih čladkov njegovega glasi a, ktero je potem preesed-aika par let zasramovalo.
Te dni je Morgan ponovno obiskal predsednika Roosevelt a. Sedaj se pa ■i bilo treba nmogo troditi, da se ga y, pridobilo za to, da je pri&el v Belo Prišel je, da je prosil za "dobro vreme" za ž^emiee ki da
Pismo iz Prage.
Vsa češka javnost živi v znamenju vseslovanskega sokolskega zleta, ki se bode vrši v dneh 27., 2S. in 2£. junija t. L "Čeiia obec sokolska" je otvorila v Ferdinandovi cesti, ki je jedna najživejših prometnih žil Prase. svojo veliko 4<sletovo pisarno". Tu se človeku, ki jo vstopil, zdi, kakor bi prišel v uradkakšnega vojnega ministerstva. Tu posluje brezštevilen uradniški aarat, ki ga je otreba na tako velikem podjetju. Dan na dan se odpošilja neštevilo informacij in navodil na vse kraje slovanskega sveta. Udeležba slovanskega sokolstva !mde ogromna. Srbska sokolska zveza 4 4 Dušan Silni" odpošlje iz vsakega društva po 10 članov na zlet. Bolgarski junaki so doseg i, kakor mi poroča prijatelj iz Ruščuka,, podporo vlade za vožnjo v Prago. Nenavadno, ali objednem vrlo razveseljivo dejstvo je,- da se tudi Rusi izredno zanimajo za ta zlet. Priglašeno je že veliko število ruskih častnikov. Srbska vlada odpošlje na državne stroške 70 častnikov v Prago. Sicer pa so itak srbski častniki po večini Duša-novei. Črnogorci, ki so jim ob lanskem obisku Čehi tako razvneli srca, seveda tudi ne zaostanejo. Poijaki že imajo priglašenih udeležencev za
2	posebna vlaka. Zveza poljskih so-kolskih društev v Lvovu je ravnokar sporočila v Prago, da bosta vozila iz Lvova in Krakova posebna vlalka. Pa tudi Benjamin slovanskega plemena — Lužiški Srb — neče za-ostati: ob novem letu so ustanovili v Budišinu, prestolnici lužiškib Srbov, zvezo lUŽiških sokolskih društev, ki budi pošljejo svoje junake v Prago. Grandijozna bode udeležba amerikanskih Slovanov, posebno čeških in slovaških sokol^kih društev, ki pripravljajo dva posebna parnika za pot v Prago.
Ali tudi vsa Slovaostvu naklonjena tujina bode participirala na slovanskih olimpijadah v Pragi. Naj-številneje bodo zastopani največji prijatelji S ovanov — Francozi. "Union des gymnaster fran^ais" pride s po--cftmim \ lakom iz Pariza v Prago. Doslej je priglašeno 340 francoskih telovadcev in nad 500 lajiikov netelo-vadcev, gospodov in dam. Da se to število do zleta najmanje podvoji ali potroji, je brezdvom-no. Kaj lepo priznanje slovanskemu sokolstvu obetajo Parižani: v seji pariškega mestnega sveta dne 5. februarja je bilo sk.e-
njeno, da odpošlje pariški magistrat v Prago 24 občinskih svetnikov z županom na čelu. Pred nekoliko dnevi sem čital v pariškem.Le Journal", da je razpisal pariški občinski svet
3	nagrade (5000,3000 in 2000 frankov) za kovinasto alegorijo, ki jo misli podariti Češkemu sokolstvu. Ame-rikanski Slovani bodo po najnovejšilh poročilih potovali iz New Yorlka v Havre in reko Pariza v Prago. Pa-rižani jim pripravljajo s avnosten sprejem. Razven Francozov pošljejo budi švicarska, belgijska in holandska društva svoje telovadce v Prago.
Sokolsko vežbai išče se nahaja v 7. okraju J^rage na Letni. Ima neizrečeno lepo lego; je ravno kakor miza ter se razprostira kakih 130 metrov visoko nad reko Vltavo; iz vežba-lišea se nudi čaroben pogled.
E—st.
Zelo ga je sovražil mladi gozdar, kij "iR&vno tako, Ukor ti mene", od-
je tudi imel rad lino. Razvem tega. (govorila, je mati in pogiiidila z roko so pa pravili, da peče mati Tonetu, njegove lase. "Ho, sedaj je vse proč, velikokrat divjačino^, ne da bi jo kopi- j za svojo lahkomiselnost si bil kas-la ali dobila kot daiHo pri mesarju, j novaa in zdaj bodeš priden. Puške Gozdar je pazil nanj, žalibog zastonj,' ne bodeš več raibal, kaj ne, da net" kajti Tone je bil zvit in nihče ga ni mogel zaslediti.
Divji! vec.
"Mati", rekel je nekega večera, ko je zvedel, da se je odpeljal gozdar v bližnjo vas h krstu nekega otroka, "mati, danes ni treba na-me čakati, pridem pozno domov, ne talko, kakor ponavadi. Imam veliko opravila."
Šal je v svojo soibo, brž se preoblekel, dvignil v kottu pod posteljo desko in vzel iz odprtine kratko, bliščečo se puško. "V nedeljo je treba pečenke", rekel je sam pri sebi in skril puško pod suknjo. Nato je šel tiho po stopnicah, prekoračil pazljivo vrt in zginil v gozdu.
Zvit je bil Tone*, toda danes je bil frovec še ibolj zvit. O krstu je bilo vse izmišljeno, to je samo dejal, da bi mogel Toneta zaslediti.
O istem času, ko je zapustil Tone hišo, snel je tudi lovec puško s stene in jo dejal na ramo, da bi svojemu tekmecu prekrižal načrte...
Tone je stal že celo uro na preži, popolnoma mirno, kot kip in z napetim petelinom. Slednjič je zašumelo med grmičevjem in lahno je priskak-ljal lep, divji kozeL Oprezno se je oziral in ko ni videl in čutil nobene nevarnost, se je začel pasti. V tem trenotku je dvignil Tone puško. Kratek pok, kozel je Skočil kviško in padel na tla. V hipu je bil Tone pri njem. Ravno se je pripravljal, da bi ga odnesel, iko mm zagrmi na u!ho krepek "Stoj!" Ko blisk je-vrgel plen na Ua in izginii v temi. Pozno v noč je prišel domov. Skrbno je skril suknjo in puško v odprtino in legel nejevoljno v posteljo.
Drugo jutro je prišel gozdar k Boh-itetovi Lizi in ji povedal, da bode pre-iskal bišo, ker je njen sin na sumu, da je gozdni tat in da je prejšnji dan vpihnil življenje velikemu divjemu kozlu. Pa ni prišel gozdar sam k Lizi. Pripeljal je seboj tudi orožnika. Liza ju je hotela osteti,. vendar je bila tiho, ko je videla sinov mirni obraz. Tone je spoštljivo pozdravil gospoda in Oba povabil, da pre iščeta hišo.
Orožnik in gozdar sta preiskala skoro že vso hišo, toda zastonj. Ko-nečoo se je posrečilo, da je dobil orožnik v Tonetovi sobi suknjo in puško — in čudo t Suknji je manjkalo za ped širok kos sulkna in prav tisti kosec je našel prejšnji dan gozdar na grmu biizo kraja, kjer je ustrelil Tone kozla. V naglici si je namreč raztrgal Tone suknjo ob grmu. Ko je to videl, naibral je čelo v gube in si rekei: "To je neumno, včeraj nisem bil previden." Nato ga je orožnik uklenil in odpeljal.
Ko so si skozi vas, stikali so stari ljudje glave ter jih gledali in otroci so hiteli na cesto ter gledali z očmi ta čudni sprevod. Skrita za gardina-mi je gledala učiteljeva Lina dkozi okno isti čas, kb so peljali Toneta mimo. Ni verjela svojim očem, ko ga je videla v spremstvu orožnika. Ko ipa je zag'edala tudi gozdarja, ji je Ibilo vse <takoj jasnoL Ko je prišel oce po pouku v sobo, se je čudil, zakaj ima Lina objokane oči...
Toneta so v mestu zaprli. Od tega časa ni prišla Babtettova Liza nič več v vas in samo dim, ki se je kadil iz
dimnika, je naznanjaj, da še živi. * * *
Bil je mrzd zimski večer. Bohte-tova Liza je bila zelo nemirna. Stala je za čas pri ognjišču, pa spet šla k otknu in gleda.a v mesečno zimsko noč. Na mizi sta stala dva krožnika in poleg njiju dve žlici, česar že dolgo ni bilo. Danes torej ne bode sama jedla Bahtetova Liza. Tone ima priti nazaj iz zapora, prestal je kazen in odpustili so ga. Zelo je pogrešala njegovega Čistega smeha in delavnih rok. In sedaj bode prišel in ostal vedno rpri patjetf. Vedno? Kdo vet
"Ne, me", misdla je sama pri sobi, "sedaj bode opusrtil lov, saj ga je kazen zadost izučila." ^
Seveda, ena puška je ibila še v hiši, zelo stara, zapuščina rajnega Bohte-,ta, moža Lize. To puško je Tone zelo Anbno skril v kleti. Liza mu jo je misila vzeti in zakopati v zemljo. 14 Tako bode vsaj mir za nekaj časa in Tone ne bode mogel iti streljat.
kolena, so ae tta trad* la pel je ▼ mehki sneg. Ah, kako um je dobro dela mrzla odeja! Rinil je % glavo vanjo vedno boij in bolj, da napo-rfed ni mogel več dalje — vest je popolnoma utihnila, , polastila se. ga je
"Da bi opustil lov, mati t" rekel j sladka utrujenost po celem telesu in je počasi. Potruditi se bodem m o- zaspal je...
Samotna je bila hišica kjer je bi- Druge pučtie tako ne bode kupil, ker a n Bohtetova Liza. Stala je izven nima denarja in pozneje — do takrat vasi na skrajnem koncu, tam. kjer .bod^ ,pa gotovo že drugih mis-.i", me-se začne gozd. Okoli hišice se je raz- niia je Liza.
orostiral majhen vrt, bolj zaradi lep-1 Stara žena je stopila znova k oknu ^ejra, kot zaradi koriti. Vsed tega jn nato spet k ognjišču. Tedaj so je imela hišica lepo vnanjost in ljudje zaškripala vrtna, vrata, nato vežna in z vasi so jo imenovali "grad". Boh-', Tone je vstopil. Obstal je trenotek U-tova Liza pa se je menila za za-1 med vrati^ nato pa je hitel k materi sramovanje vaščanov ravno tako malo, in j0 objel.
kako za nje saime. Ni bila ravno pre- gedla sta k njizi k večerji. Dolgo vzetna, Bog varuj ! — čemu tudi, toda - je gleda.a mati svojega sina. Ni se ljubila je samoto. Klepetanje z va- r hudo spremenil, samo nekoliko bled 'Aimi ženicami ji je bilo z operno in; je .^ii. Kmalo sta po večerjal a. Go-ko je prišla z njimi v nedeljo pri cer-; vorila nista veliko^ kdkor bi si po-kvi vkup, voščila jim je "dobro ju-j stala tuja, odkar se nista videla. Se-tro", rfi jib kratko vpraševala: "Ka-; dla sta na ognjišče. Bila sta t&o in ko je kaj 1"	i je bilo samo gflssme tiktakanje
Lizin sin Tone ni bil nič dragaSen dbare ure. m le redfciokedaj je prišel v vas. Tone. ".ah «u m* zelo pogrevali, mati t" je bil lep fant, visokorastel, rjav, tno- prašal j« alednjič Tone Um in dirji, strah svojim tovarišem, ljubeznivo pogjsdal.
ral! Nič več me ne smejo zapreti", začel je govoriti vznemirjeno, "v ve-se.je lovcu, ne, nikdar! Ta je vse zakrivi], ta ničvrednež, ±a lopov!'1
"Tiho bodi, tiho, Tone", mirila ga je mati, "on ni smel drugače, dolžnost je doftžnoet."
Tone se je smejal zaničljivo. — "Dolžnost pravite, meni pa se zdi, da je ibilo nekaj druzega!"
Oba sta utihnila.
"Kaj pa dela Lina, mati?" prašal je Tone čez nekaj časa. "Ali mi jo je ugrabil oni zelenec T"
Mati ga je pogledala. "Nisi se zmotil", rekla je, ko je videla njegov brezbrižni obraz, '' ravno prav si prišel na svat bo. Prihodnjo nedeljo bo poroka.''
Tone je planil kvišku. "Ali je resnica, mati, kaj pravite T Povejte mi, saj ni res, kaj nq. da ne, matif"
Mati je prestrašena pogledala sina.
"Tone, jaz se ne šalim", rekla je po kratikem odmoru, "izbij si jo iz glave, saj bi je tako ne dobii."
"Ali ga je Lina marala, matif" vpraševal je Tone vznemirjeno.
" Menda še dosti zanjo povpraševal ni, ljudje zelo različno govore."
Tone je udaril s stisnjeno pestjo po mizi in zaklel med zobmi. "Dobro je naredil, lovee, prav dobro!" smejal se je divje.
Jezno je hodil po sobi gorindol. SCednjič se je ustavil pred materjo in kakor tih vzdih se je slišalo, ko je rekel: "Izbil si jo bodem iz glave, ker ni drugače, s kaznjencem se Lina tako ne more poročiti — ampak da hoče ravno lovca imeti, tega, ki je slabši ko vsak tat." Globoko je vzdih-nil in položil materi roko na ramo: "Lovec je lopov, kaj ne, mati, da imam prav!"
Mati je molčala.
"Povejte*, mati", kričal je hripavo, "ali ni lump in ničvrednež?!"
"Pojdi spat, Tone", skušala ga je mati pomiriti. On pa se ni dal odvrniti.
"Častno že ni ravnal", rekel je slednjič tiho in vstal Prijel je mater za roko. '' Hvala, mati, za to, kar ste mi povedali, zdaj grem spat. Lahko noč!" Poljubil jo je še enkrat in hitel v svojo sobo navzgor. Poli ure pozneje je bilo vse temno in popolnoma tiho.
Toda Tone ni spal. Nemirno se je premetaval po postelji. Še ni verjel, kar mu je mati povedala. Lovec je zasnubil Lino — v nedeljo bode poroka. Vendar to niso bile sanje. Bila je resnica. Vistal je, stopil k dknu in ga odpri. Mrzei zrak mu je hladil senci in od daleč se je slišal pisk srnjaka, ki je klical svojo družico....
Nakrat mu je prišlo nekaj na misel. Kaj hoče tu gori? Spati tako ne more, v gozd bode šel in gotovo bode dobil kako divjačino— Kakor blisk ga je prešinila ta misel in strast ga je premagala. Lovca gotovo ne bode danes v gozdu — v nedeljo je poroka...
Hitro se je naipravil in se splazil potihoma po stopnicah v klet. Že dolgo, dolgo ni imel puške v rokah; ibogve, če bi še znal streljati? O ne, to se ne pozaibi tako hitro", dejal si je smehljaje. Yzel je puško in pa-trone iz skrivališča. Hitro je vtaknil vse pod suknjo in šol iz kleti. Nakrat je bil v gozdu. Drugače je bilo vse tihq. le sneg je škripal pod njegovimi nogami. Bilo mu je lažje pri srcu. Mislil je na Lino in nanjo samo je tudi hotel misliti- Vendar se je vpletel v njegove misli tudi lovec. Kaj bi
naredil, ko bi ga sedaj dobil?.....
Mraz ga je spreletel po vsem telesu in prst je iskal puškinega petelina. Zdrznil se je, ko je začutil mrzlo železo. ..
Moral se je smejati. Usmrtil bi ga ne, čemu tudi? Sicer... zasluži... brez krivde ni___nasprotno— ničvrednež je, lump, lu-u-mp!
Gi'asno je zakričal v mrzlo zimsko
Dolgo je čakala drugo jutro z za-jutrkom Bohtetova Liza svojega sina. Ni mu zavidala spanca — saj je bil vendar doma. Čakala ga je in čakala. Slednjič sta ji ga prinesla zmrznjenega v hišo dva orožnika, ki sta prišla, da bi ga prijela.
DRANG NACH OSTEN.
Iz Galicije se poroča: Pruska in nemška vlada se strašno napenja in trudi, da bi uničila poljski živel j v Poznanju. Poljski otroci morajo blebetati šolsko molitev (očenaš) v nemškem jeziku. Ali vendar se poljsko mišljenje in stari ponos vedno bolj krepi radi prevelikega pritiska, kar so pokazasle zadnje volitve v državni zbor.
Sedaj je posegla Nemčija še po drugem sredstvu. Kakor znano, ima država več milijonov na razpolago za kolonizacijo na jezikovni meji. A poljski element dela nemški upravi v tem oziru veliko preglavico in poku pu je vsa na prodaj stoječa posestva. Kaj si je izmislila premetena nemška glavica! Pozvala je vse v Galiciji bivajoče nemške koConiste — za časa cesara Jožefa H. je bilo prišlo več stotisoč Nemcev v deželo, — da naj se preselijo v Prusijo, kjer se jim ponujajo \ j ako ugodne selivne razmere; denar in zemlja se jim prepušča. In sedaj se selijo cele vasi iz GaScije v Nemčijo.
Tu blizu mojega bivališča je bila nemška vas "FeLsendOrf", prote-stantovska naselbina iz rajha. Kar čez noč jih je zmanjkalo! Poprodavši vse, deloma j ako bogato imetje Ma-zurom, so jo popihali med svoje brate nazaj. Morebiti zato, ker so popolnoma vešči poljskemu jeziku? Kdo ve?
POZIV.
Rojak MIKE BROZICH, ki je bival še meseca decembra 1. 1906 v Montes, W. Va., naj se takoj pismeno javi pri nas glede njegove hranilne knji-tžice.
Upravništvo "Glasa Naroda". (14-16—3)
Iščem IVANA LAVRIČA* po domače Pangerc. Pred nedolgo je bil v Texastu Za njegov naslov bi rad zvedel: Joseph gnans, P.O. Mellen, Wis.
Slovenska katoiUk
o
podp. društvo

svete Barbare

Zledlnjene države Severne Amerik«,
Sedež: Forest City", Pa.
3«. januarja 1903 v držov«
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa, ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest Citv, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
SLOVENCEM V POGLED.
Cenjeni Dr. E. C. Collins, M. I.,
New York, N. Y.
Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravil ter se Vatm srčno zahvalim za Vaša zdravila, in to Vam rečem, da takega zdravnika ga ni, kakor ste Vi in Vaša zdravila za zdraviti rev-matizem. Jaz sem (bil hudo bolan na tej boJezni, a ko ste mi Vi poslali zdravila, sem hitro ozdravil.
Kteri od rojakov ne verjame Vam, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik za vse bolezni.
To pisemce končam ter Vam ostanem hvaležni
John T reber,
P. O. Box 196, Tercio, Colo.
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^
zmodernlm kosl]ld£em.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenoCiSče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in dragim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
noč. Tedaj pa se je nakrat posvetilo med drevjem. "Stoj!" Nedaleč od $64 SO. Celit3F AV8r
njega je stal ovec s puško v roki, --
Tone se je ustrašil. Toda samo za hip. Hitro je pritisnil puško k licu. Pok, presunljiv klic, zdelo se je, kakor bi nekaj padlo na tla — nato pa je bilo vse tiho.	j
Tone je stal kakor dkamenel. Vse ; se je zgodilo tako hitro. Videl je ka-! dečo se puško in ne da . eč od sebe v; snegu mrtvo truplo. *'Morilec!" sej mu je vzbudila vest in mu zaklicala ; in kakor bi nrn bile pošasti za petami,! bežal je po gozdu. Kam, sam ni vedel. Samo od tega kraja proč, daleč proe! Nakrat se je ustavil pri vrtu j rodne hiše. Ooko.u je bilo vse ekriv- i nostno tih«! le v njegovih prsih je j tolklo srce kot težko kladivo. Tiho so začele padati snežinke. Vrgel je puško .proč in hotel odpreti vrtna vra-<taa. Toda ni šlo in niti »a korak se ni mogel ganiti * mmts. Kakor bi imel avinee na nogah. Vest pa se je itt jo ofisiala vedno boil j ia bolj: "Morilec, ...!" ObW ga je velik stnfa,
Chicago, III.
Msgr. Seh. Kadp*.
Ako k&21jai, ako si prehla-jen, ako imaš
kake vrste katar, ako trpiš na kaki dragi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar d^ati;neolla-Saj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knaipovih zdravil" katero dobiS ..a^tonj ako dopoš ješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena i o celem svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. s
Knajpova iznajdba je neprece jlji-ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeSt-. o in nikaka sleparija* katerih je dandanes mnogo na dnevnem reau. To je moj naslov: K. AU8EN1K* Uit §0fk St, Brooklyn* N. Y.
Kje je moj sin FRAN ŠUSTARŠIČ? Doma je iz Ljubljane. Pred 17. meseci potoval je iz Herminie, Pa., v Chicago, 111., in od tam nekam v Arkansas. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. John Šuštaršič, Box 303, Claridge, Penna.
Kje je JOSIP VENIŠNIK? Doma je iz Rečice v Savinski dolini. Štajersko. Njegovi stariši in sestre že čez tri leta ne znajo, kje je. Preje je bival v Nuckols, W. Va., in Old-town, Md. Prosim cenjene rojake po širni Ameriki, ee kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani: Mary Sternat, Box 113, Renton, Wash.
(9-23—3)	1
ROJAKI, NARO0AJTE tih. JsA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IS NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1S V PI VO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. ladi lega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev ?n drugih.
Lel^y pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. TravnjLar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevclje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
P1RUHE
pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, prijateljem ali znancem v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje, naj-vestneje in najceneje preskrbi
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street, New York, N. Y. Podružnica : 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio.
Čemu bi drugam segali,*ako Vam Vaš rojak najboljše postreže ? Sedaj pošiljam
100 kron avst. velj. za; $20.45
s poštnino vred.
RED STAR LINE
Prskomorska jsarobrodna družba „Rudeča zvezda"
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom la Antwerpeoooi ^ ♦ * *
♦ ♦ ♦ ♦ Fhiladelpfiijo in Anfwerpeoonu
- c 11 — - _ -- ' o.	^
«vv m vOsaL Iw'fc x\
» atedečiorl nohtnimi MinikJ.
VADERUND d»s dijaka mu fnsi.iKRflDKIiND........... 12760 ton
ZEEUND..........<J05 ton.IFINNLAND........;....I27S0 ton
Pri etna.i xa rrcajtiovje so vpošcete t notrebšcine dobra hrana, nujbolja* poetrtita.
Pot £C2 .'\ntT7crpcc je jctLir. najkrajših in jia. «prijetnei5ifc za potnike V Avstrije • na Kranjske, Stafe-ska. koroško, Mraorje, ttrv*	■
druge dele Avstciie.
mtskor Dalmacijo v
1* l^EW" YORKA fyiplfujeio pamiW vsako seboto cd 10.30ur dopo=. Indne od pomoia šiev. 14 ob yzno£)'n Fulton Street. — Iz PMlLAO€?C» PH1JE, vsako Jrugo sredo od pomola ob vznožju Washington "M «L Glede vpraian; ali kupovanja voiailh listkov se je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS. 21 Port Street SAN FRANCISCO — ali na njene saato
."sH-j
Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
UKAUN.Kl:
Predsednik: MIHAEL SUNT<"\ 421 ill St., Calumet, Mien., Podpredsednik: TVAN GEKM. P. O. Iv 57, Braddock, Pa Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Bos 424. Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105. Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ. II- nadzornik, B.x 641, Eveleth, Minn. IVAN KKRŽISNIK. III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, ITI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnis Jeduote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joliet, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in dru-e listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne posiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake posiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
3K0S3IQSTi
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 23. febr. se je odpeljalo z južneira kolodvora v Ljubljani v Ameriko 18 Hrvatov in 96 Slovencev.
Umrla je v Rovtah pri Logatcu Terezija Pavlin, gost i 1 niča ri ca in obče spoštovana gospodinja v 70. letu starostu
Hripa in kašelj mučita ljudi po Notranjskem. Tudi pljučnica pobira zlasti stare ljudi.
Kolesni zobje so jo zdrobili Dne
16 .febr. sta se na žagi Franca Šerka v Cerknici ravsala 17Ietna žagarjeva hči Frančiška Meden in delavec Jož. Logar zaradi svinčnika, ki ga je Meden hotela Logarju vzeti. Pri tem se je dekle umikalo Logarju in prišlo z obleko v dotiko z gonilnim kolesom, ki jo je zjrrnbilo in so ji njegovi zob- j je zmečkali vso levo roko in je bilo dekle po levi nosi, glavi in drugod tako hudo poškodovano, da je 20. fe-; bruarja umrlo v bolnišnici.	j
Žalostna statistika. Iz oficijelnega letnega poročila, ki ga je izdal dežel-' ni šolski svet kranjski, povzamemo nastopno: Na Kranjskem doslej še ni zavodov za one uboge otroke, ki vsled težkih telesnih ali duševnih hib ne morejo obiskovati ljudskih šol. V šolskem letu 1904-05 bilo je na Kranj-; 6kem 642 tacih otrok. A mimo teh je pa bilo dalje še 3347 otrok, ki niso o- ! biokovali nobene šole, z vsem je torej bilo 3989 Solobveznih otrok, ki so bili' brez vsakega pouka! To znaša več kot 4 odstotke vseh otrok, ki so dolžni šolo pohajati! Med onimi 3347 o-troei. ki niso nikamor hodili v šolo, je bilo 814 takih, ki so imeli do naj-bližnje ljudske šole 6 km hoda. — Razveseljivo bi pač bilo, če bi naši poslanci vsled splošne volilne pravice prišli do spoznanja, da mora dobra ljudska šola biti dostopna vsem otrokom. A bo težko kaj; saj je črni general Sušteršič izdal parolo, da je ljudska šola prekletstvo za narod! — Nadalje poizvemo iz navedenega iz-vestja, da se na Kranjskem za izobrazbo deklic prav malo stori. Niti ene javne dekliške meščanske Sole nimamo na Kranjskem.
Izpred porotnega sodišča v Ljub-ljanL Krivo pričevanje. Jan. Zupan, kamnosek iz Ribnega, je bil ob^oien zaradi hudodelstva uboja na dve leti te/ke ječe z 1 postom in trdim ležiščem vsak mesec, ker so pori tniki / 9 proti 3 glasovom potrdili stavljeno jim glavno vprašanje.
P o umno dekle. Fr. Sušnik, let «t;\r. posetnice sin iz P rap reč. ,ie (hie 27. <rrudntt 1. 1. zvečer srečal Marijo Klemene, ki služi za deklo v Zairorju ,ko je šla peš na obisk svojih -daritev v Šmartno. Prišedši skozi vas Loke, se ji je pridružil ter jo vprašal, odkod prihaja Nič slabega sluteča, mu je vse povedala. A Sušnik ji ovije roke okoli vrata in ji obe nogi spodbi je, da sta oba padla. Ker je dekle vpilo, ji je mašil s snegom
usta. To je trikrat storil, da bi ustre-* . l gel svojemu pohoto. A koraj-žno dekle se ga je vselej otreslo. Zdajci jo j pograbi in nese pod neki kozolec, a j tudi tu':aj mu je bilo dekle kos. Ko- j nečno je pa privabilo njeno vpitje Ivano Pavliž, ki je prišla ravno po cesti, na kar je zbežal obdolženec. Radi spolne posilnoeti je bil obaojen SuAntk na eno leto teik« ječe in se bo vsak m**«c po enkrat postil.
Na svojega očeta je hujskal F. Gregorač, kočarja sin iz Nove vasi. Pil je dne 26. vel. srpana m. 1. po noči v družbi več fantov v domači vasi v gostilni Marijane Sedej, kjer se je nahajal v sprednji sobi tudi Gregora-čev oče Andrej. Ta je bil nejevoljen na fante, ker je sin ž njimi popival, zato se je prišel večkrat v drugo sobo jezit. Ko so pa fantje, med njimi tudi France Gregorač, zapustili gostilno in šli pevaje domov, prišel je za njimi tudi oče Andrej ter fantom očital, zakaj da njegovega sina s seboj vlačijo. To očitanje je sina Franceta tako vjezilo, da je, ko se je oče oddaljil rekel svojim tovarišem: "če ima kdo kaj krvi v sebi, naj pohiti za njim in ga naj udari." Takoj pobere Janez Šubic, čevljarski pomočnik iz Nove vasi, neko poleno in stopi za rdarim Gregoraeem ter ga s tako silo udari po glavi, da se zgrudi na tla. Vsled pretresa možganov je bil mož več ur nezavesten ter izgubil vsled tega močnega udarca vid na levem očesu. Sin France Gregorač se zagovarja, da je mislil, da ga bo Šubic samo malo oklofutal, ne pa mu očeta pobil. Šubic pa pravi, da je mislil starega Gregorača samo po rami udariti, ne pa po glavi, kar se je le slučajno zgodilo. Stari Gregorač odločno potrdi, da ga je Šubic od spredaj po glavi udaril. — Gregorač je kot povzročitelj tepeža dobil tri tedne ječe, Šubic kot storilec pa jedno leto.
PRIMORSKE NOVICE.
Nov polk dobi Gorica. Iz Subotice
prestavijo prihodnje leto 11. huzar-ski polk v Gorico.
Kože so kradli v Trstu delavci špedicij ski tvrdki "Adriatiea". Zaprli so tri sumljive osebe. Ukradene kože so vredne 700 K.
Uspela žepna tatvina. Mariji Braj-kovie v Trstu je neznan tat ukradel iz žepa denarnico s 300 kronami.
Na tri dni zapora je bil obsojen 19letni A. Basin iz Solkana, ker je maskiran na pustni torek v Gorici baje parkrat zaklical "Živio Slovenci!' Kaj pa tisti Lahi, ki so demonstrirali po Gorici z barvami italijanskega kraljestva in tisti, ki so napadli Slo-cnce brez prodat
ŠTAJERSKE NOVICE.
Nevarnega tatn so prijeli v Mariboru, dezerterja Ludovik Smoleta, ki je zbežal dne 10. januarja iz graške-
L'a garnizijskega zapora. Iskali so ga ves čas zastonj.
121etni jožigalec. V Št. Petru pri Mariboru je zažgal iz maščevanja 12ietni Franc TiČek svojemu gospodarju hlev, ki je pogorel. Obsojen je bil na štiritedenski zapor. Nato ga od lajo v pobolj seval išče v Messen-dorf.
Čudna nesreča. V Andritzu pri tiradcu je šel smodnišnični delavec Franc Bezjak mimo ognja. Ker je skočila iskra v njegovo obleko, ki je bila napolnjena s smodnikovim prahom, je bil mož naenkrat ves v ognju. Hitri pomoči se je posrečilo, da je dobil opekline le na desni roki. Prepeljali so ga v graiko bolnišnico.
KOROŠKE NOVICE.
Vlak s tira skočil Dne 26. febr.
dopoldne je skočil s tira pri vhodu na južni kolodvor v Beljaku takozva-ui luksus-vlak proge Cannes-Dunaj. Vlak je privozil s Trbiža. Skočil je s tira stroj s tenderjem vred, vos za prtljago, jedilni in spalni voz. Ne-
sreča se ni sicer nobena druga pripe- ran
tila, tudi ranjen ni 3>il nobeden. Vlak je privozil ob 9. uri 20 minut v Beljak, ob 11. uri je pa že odpeljal, tako hitro so spravili vse na tir nazaj, razun stroja, kterega so šele popoldne dvignili na tir. Eni navajajo, da premikalnik ni bil prav postavljen, drugi pa zopet, da je bila šina počena
HRVATSKE NOVICE.
Obsojen na vešala. Nedavno je bil obsojen v Mitrovici na smrt na ve-šalih Gavra Gvozdanič, kmet iz Oga-ra. Ustrelil je namenoma Milana Stojčiča. Gavra Gvozdanič je bil že večkrat prej kaznovan.
Gospodarsko povzdignenje Dalmacije. Dunaj, 26. febr. Odsek, ki se ba-vi z gospodarsko povzdigo Dalmacije je končal svoje delo. Ministerski svet je odobril program, kterega bo moč v 10. dnevih izvršiti. Finančni minister da ves potrebni kapital na razpolago, izvršitev programa pa je naloga dalmatinskega namestnika. Delo bo sledeče: 1. Hitra ureditev paro-brodnega prometa; zveza med Pri-morjem in Dalmacijo z brzoparnikom vsak daji; 2. Železniška zveza z Avstrijo je jedino vprašanje, ki se radi odpora ogrske vlade ne da izvesti; 3. Pač se pa izpopolnijo železniške zveze po notranji Dalmaciji iz Zadra do Kotora in Bosne; 4. Zgradijo in izpopolnijo se pristanišča ter ceste; 5. Mala obrt se povzdigne, ribarstvo moderno uredi, kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo postavi na racijo-nalno podlago; 6. Za ljudsko šolstvo se bo izdalo 300,000 K na leto več kot zdaj; 7. Povzdigne se promet s tujcL
BALKANSKE NOVICE.
Solun, 26. febr. Macedonski proračun bo marca meseca izkazal nekako 200.000 funtov primanjkljaja Turška vlada je poslala 60,000 funtov, da se izplačajo uradnikom in vojakom zaostale plače.
Angleški jezik na belgrajski visoki šoli Na filozofski fakulteti v Bel-oradu se bo odslej dalje poučeval tudi angleški jezik in angleška književnost. V ta namen je nameščen profesor David Lo, ki je poučeval prej ta predmet na visoki šoli v Da-jonu na Francoskem.
Degradirani zarotniki. Iz Belgrada javljajo: Dne 26. febr. so bili degradirani v trdnjavi ti«ti častniki in podčastniki, ki sj sodelovali pri kra-guje^ski zaroti. Obsojeni so bili samo na izgubo časti.
Iz Macedonije. V bližini Jenidža je prišlo do ljutega boja med bolgarskimi in grškimi četami. V boju je padlo 32 Bolgarov in prav toliko Grkov. Značilno je, da so v zadnjem času doeela ponehali boji krščanskih čet s Turki, pač pa se kristjani pobijajo med seboj na žive in mrtve, kar seveda utrjuje stališče turške vlade. — Petrograd, 26. febr. Polu radna "Rossija" priobčuje v zadevi rnacedonskega vprašanja članek, v ktereim se odločno izreka proti oboro ženi intervenciji v Macedoniji, kakor jo je sprožila angleško Časopisje.
Aretiran urednik. Bosansko-her cegovinska vlada je dala zapreti u-rednika "Srpske Rieči", Vaso Gr-gjiea, ker so ga obdolžili hudodelstva veleizdaje. Na njegovem domu je policija odredila hišno preiskavo in zaplenila 5000 fotografij kralja Petra. "Srpska Sieč" priobčuje odprto pismo na bosansko vlado, v ktere m jo opozarja na žaljivo pisavo "Hrvatskega Dnevnika" proti Srbiji in kralju Petru in jo poživlja, naj napravi konec tem žalitvam, sieer naj sama nosi odgovornost za izgrede, ki bi nastali, ako bi se naprej smelo v deželi brez kazni grditi vse, kar je Srbom sveto.
Tisočletni ca pokristjanjenja Bolgarov se bo slavila letos 15. maja. V Sofiji se pri tej priliki prirede velike svečanosti, kterih se udeleži ves bolgarski narod. V proslavo jubileja se naroČi posebna himna Konkurz za to himno Se razpiše tekom kratkega časa.
Slavjansko blagotvoriteljnoje dru-žestvo v Sofiji obstoji že sedem let. Predsednik tega društva je znani bolgarski patrijot S. Bobčev, ki je tudi predsednik "Zveze jugoslovanskih književnikov in časnikarjev". Društvo že izdaje peto leto svoje glasilo "Slavjanski glas", ki je izborno u-icjevan. Letos je društvo osnovalo *' Jugoslovansko čitalnieo". Članovima okoli tisoč, dohodkov je pa imelo v preteklem letu 7500 levov.
Bolgarski vseučiliščniki v Belgra-du. Kakor poroča "Den", se je na srbskem vseučilišču v Belgradu do sedaj vpisalo sto bolgarskih akademikov, inskribiralo pa se jih bo še okoli sto, da bo torej na belgrajski univerzi nad 200 bolgarskih dijakov.
RAZNOTEROSTI.
Vstal od smrti. V Hruševanih na Moravskem so našli na potu občana Genšova v nezavesti. Zdravnik je konstatiral, da je nesrečnež ter ga je ukaxal odnesti v tmrtvažnioo, hkrati je naznanil, da se bo drugi dsn izvršilo razteleaenje. G robnik je v mrtvašnici zakuril, da mrtvo truplo
JSŠSSS j	Pozor Rojaki!
truplo tako noma izginilo. Drogi dan ao iskali mrliča, a Genšov je bil že doma za pečjo in s« je izrazil, da m hotel potrpežljivo čakati, kdaj ga bodo raztelesili. V Hrušovanih so šele zdaj spoznali, da med vpijanjenjem in zmrznenjem je velik razloček. Tamoš-njemu zdravniku se je menda prvikrat v življenju primerilo, da mu je mrlič ubežal.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK, P. O. Bos 126, Conem&ngh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemaogh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po Izvirnih cenah.
PRANK SAKSER CO. ("Glas Naroda.")
IVA PRODAJ
ARAVNA CALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do 45 eeetov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galoD vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vain popolnoma ozdravim samo edino s ulovim pnlluai, kdor ieli po skušnjo naj pošlje lOc v znamkah na kar mu takoj prašek poSljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkbvi, brada in 'asie narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500.
Jakob Wahčič,
SOUTH PROMT STREET,
STEELTON, PA.
Nižje podpisana priporo- • Žara potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
oooo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke___________
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe ........-----
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
Skudnja učil
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu. Iz sajbefl-iih rož la korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter Iz finega, naravnega vina.
Kdor1 boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naroČila se priporoča JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo. Colo.
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOGN
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi ze'o fine smodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. v New Yorku.
Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
Ely, Minn.

JOHN KRACKER
EUOLID, O.
Pripaxola rojakom svoja isvrstu* V JU A, kterra v kakovosti nadkrilju jejo vaa droga ameriška vina.
Kadeča vino (Concord) prodajan po 66c galono; belo vino (Catawba) po 7ie galono.
NAJMAKJŠE NAROČILO ZA VINO JE M GALON. BBDOTVEO, sa kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, valja IS steklenic sedaj $13.00. TBOPDCOVEO flit gaiona DKOlUli $2.76 ga Iona. — Najmanj« posode za žganj« so 4% galona. KaratOsm Js priložiti draw. Za skala naroČila se fffiporsla
JOHN KRAKER
Euclid. Obis.
JOHN VENZEL, 1«17 E. 62nd Street. N. E., Cleveland. Ohio
izdelovalec kranjskih in nemSkih
HARM O IN I K.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo j trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka Iz-i delujem tudi plošče iz aluminija, nikelja i ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $80.
Naznanilo.
Bojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo Sets Dulnth, Minn., priporočamo na&ega zastopnika g.
Josip Scharabonsa,
409 WEST MICHIGAN ST„ DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsajk rojak j* pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po naiem posredovanj n. Zastopa nas v vseh po slih; torej pazit«, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK »AKSEE CO,
Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal položi dar domu na oltar I	(v u)
lOO iztisov
jo že na razpolago AMEHKANSKO-SLOVENSKEGA KOLEDARJA za to leto. .Kdor rojakov ga se nima naj seže po njem, dokler ga je kaj
v zalogi.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo. Upravništvo "Glasa Naroda".


Talefon 3034.
t
I.
Frank Petkovšek
714-718 Market Street	Waukegao, III.
priporoča rojakom svoj
^SALOON, k^	-
*	i
▼ kterean vedno toči aveže pivo, dobra vin« in jahiskey, ter	i
im* na razpolago flne »modke.	|
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce- <-ry« po nizkih cenah.	a
Podilja denarje v staro domovino celo hitre in ceno: v i xresi je s Mr. Frank Sakser jem v New Yorka.	f
^ - ik 1
m V	• e »iji fr m m m m,
ROJAKI S10VENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
Novih
50.000
iztisov
„ZDRAVJE"
se zastonj razdeli
med Slovence
ZKZbTiTIO-A. „ZIDE,AWE"
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
DR E.C.COLLINS MEDICAL INSTITUTE!
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. 1. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski syetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,, ZDRAVJE'J in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis tečno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumoti.*ma v rokah, nošah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
IZ53 Mohlen Avenue, Pueblo Colo,
L-jubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. I.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolni vsi Vašo željo Vam pošilam mojo slikoj katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočujoč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK. S
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Fisma naslavljajte na sledeči naslov:
DRE,G.0Ql
140 W. 34th SI.
ninjil !^Tmnr
New York N. Y.
Fotem smete mirne duše biti prepričani v kratkem popolnega, ozdrav ijenja.
Mill II IIIIIIMI III III I IIIII | II—
■'v^JH^jtrMJMWja-r. ymTraii-- - 'JWCTrgi
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zgi-_	nejo navadno bolečine. Naj jih torej nobena 1
družina ne pogreša- Cena za 3 steklenice $1.80, zatistekl. §2.75, 7.al2stekl. $5,
ČUDODELNO MANILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči i: danje las, pospešuje ra-1, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 žkatuljafl, 3 skat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
:pa 00,
r
MARKO KOFALT/
249iSo. Front St.,' STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kurnih pogodb, pooblastil ali pt.Inomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spaaajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrot-nc listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodns proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. IVIarko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
OH I A VI brijte se sami in pri
tem si bodete pri-hranili na denarju, kakor tudi času.
Naročile si vsled tega britveni stroj "Patent Gem Junior" z 7 klinami, katere so iz najboljšega jekla izdelane. Ta stroj omogoči vsakemu se briti, brez da bi se moral znati, ali pa v britju razumeti. Sestavljen je tako da se pri brijenju nikakor ni mogoče urezati; kline istega se na jermenu ravnotako lahko^nabrusijo, kakor pri navadni britvi.
Z britvenim strojem "Patent Gem Junior" je človek v 2 minutah obrit tako kot od briyca. Stroj stane samo $2,00. pri naročitvah pošljite 50c v znamkah, a ostalo svoto plačali bodete na expresu. Kdor pa pošlje znesek $2, v naprej, temu ljemo stroj po pošti, poštnine prosto. Ako kedo z strojem ni zadovoljen ga zamore pri prijemu takoj nazaj poslati, nakar mu denar povrnemo.
PUUt« na
L. Guardia & Co. 210-214 E. 112 St., New York, N. Y.
ilfcSS!
♦ - ' • - ••• - >
-Jpff -
"Winnetou, rdeči gentleman
Spiaal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
( Nadaljevanje.)
Ko pade druga žrtev, se obrnem, da bi mi ne bilo treba videti tega prizora. Pri tem zapazim nekega konja, kteri je blizu mene. Osedlan je s pripravnim španskim eedlom z velikimi nožnimi oporami, kakoršne se rabijo v srednji in južni Ameriki. Tudi sicer ni opremljen po indijansko. Ali je to konj belega lopovat Grem bližje. Na obeh straneh sedla so globoki, ozki žepi, ktere pre iščem. Najdem nekaj listin in dve mošnji, kterih vsebine ne utegnem pregledati. To vse spravim.
"Kaj pa zdaj T" vpraša Sam.
<* Deliva se; jaz desno, vi levo. Toda stojte! Poglejte no malo predse!'
"Vlak je, resnično, vlak, kteri ropoče recimo semkaj. Ostaniva še malo, Charlie, da vidiva, kje se ustavi!"
Sprevodnikov načrt je torej vendarle obveljal. Obe žarke luči na stroju prihajati vedno bližje, toda počasno, zelo počasno; paziti morajo, da zapazijo, kje je proga razdrta. Kmalu slišiva ropotanje koles, ktero postane vedno močnejše; konečno se ustavi vlak baš pred razdrtim tirom.
Kako mira jo biti divjaki jezni, ko vidijo, da je preprečen glavni pogoj njihove zmage! Mogoče uganejo, da se je opozorilo uslužbence. Zanje je zdaj najboljše, če so popolnoma mirni v železniških vozovih. Skoro upam,, da se tako zgodi. Kmalu sprevidim, da se motim. Beli poskačejo na tla in korakajo, da napadejo Indijance. Gredo pred strojem dalje in pridejo baš v svetlobo strojne luči; rdečniki ne morejo imeM ali želeti lepše prilike za dobre strele, kot je to. Zagrmi več pušk enkrat, dvakrat; potem se zasliši grozno vpitje, kakoršnega si ni mogoče niti misliti.
Divjaki planejo z izstreljenimi puškami nad bele, a dobe samo mrtve in ranjence. Drusi so takoj zbežali proti vozovom. Nekaj Indijancev se sklone, da bi pobrali skalpe. a morajo odnehati, ker streljajo iz vlaka nanje.
Zdaj bi bilo najboljše, če b> začel voziti vlak nazaj. Seveda se to ne Zgodi. Mogoče je zbežal strojevodja s kurjačem v vozove.
"Zdaj se začne recimo pravilno obleganje," pravi Sam.
"Ne vrjamem. Rdečniki vedo, da nimajo na razpolago več časa kot do prihodnjega vlaka. Zato bodo napadli vlak, dasi ne store radi tega,"
"In midva? Tukaj je težavno priti do dobrega sklepa."
"Sklep je dober le tedaj, če pride hitro na misel in ee se hitro izvrši. Najbolje sredstvo za napad je ogenj. Midva morava h konjem. Vsak izmed naju jaha v polkrogu, stopi na vsakih sto korakov na tla in zazge prerijo. Prej pa izvršiva stampedo, da preprečiva sovražnikoma nagel napad in poskrbiva, da ne morejo ubežati. V danih razmerah se ne da storiti kaj boljšega."
"Vsi zlomki, to je slab načrt zanje. Toda vozovi nam zgorel
"Nikakor ne! Sicer ne vem, ali imajo kaj gorljivih snovij na vlaku, kot je petrolje in drugo. Les je pa že toliko trden, da se ga ne prime ogenj suhe trave, ker pogori prehitro. Potem morate misliti vi na edino sredstvo,
kterega se bodo poslužili Indijanci, da se skopljejo iz zanjke: nažgati morajo tudi o aren j. To bodo tudi storili in sicer v bližini vozov. O tem smete biti prepričani. Jaz bi na njihovem mestu poskusil na vsak način, da pridem na tir pod vozove."
"Ali ste pa tudi mislili na to, koliko časa rabiva, predno dobiva ogenj iz počasnih punksov? Bakelj pa ne smeva imeti, ker bi nas izdale."
"Dober prerijec mora biti pripravljen na vse. Jaz imam za tak slučaj vedno dovolj žveplenk. Vzemite si jih nekaj!"
"Dobro. Charlie! Zdaj izpeljeva najprvo stampedo, potem pa greva
do najinih konj!"	_ .
"Stojte, Sam ! Baš uvidim, da sem bil zelo neumen! Najinih konj niti ne potrebujeva; saj jih je tukaj več kot dovolj. Jaz vzamem kar tega rjav-ea tukaj!"
"Jaz pa lisjaka poleg. Dalje, prereživa lase!"
To se zgodi tako, da hitiva od konja do konja. Potem zažgeva grmovje za konji in zajahava. Ogenj se polagoma razgori in ga Indijanci Še ne morejo videti. Zdaj greva lahko na delo, ne da bi naju izdal svit ognja.
"Kje se snideva?" vpraša Sam.
"Dobiva se gori pri vlaku, a ne pred plamenom, ampak med ognji. Razumete t"
"Zelo dobro. Torej go on, stari lisjak!"
Konje je razburilo že samo razvezovanje. Zdaj jim zadiši dim; mnogo se jih že vzpenja. Vsak trenutek lahko zdivjajo. Jaz jaham na desno v prerijo, potem pa v polkrogu; kakih petkrat stopim na tla in zažgem travo. Kmalu se bližam železničnemu nasipu. Zdaj se spomnim, da sem ravnal izredno neumno in naravnost brez glave. Midva sva porabila priliko, ne da
bi mislila na naše lastne živali.
Takoj obrnem konja in drvim naravnost proti mestu, kjer sem pustil svojca. Krog ognjev razsvetljuje zdaj jasno vso okolico. Daleč po savani se sliši peket konjskih kopit; v bližini se zasliši divje vpitje jeze m strahu, kakoršnega zamore provzročiti le indijansko grlo. Pod železničnimi vozmi zagori več malih ognjev. Nisem se torej motil, ko sem rekel, da se bodo skušali rešiti Indijanci z nasprotnimi ognji. Zdaj zagledam svojega mustanga pole- smešne Tonv. Ali prav vidim* Od strani prihaja mali Sam v hudem diru? kot bi plaval s konjem po zraku. Tudi on se je torej domislil na po-
grešek, kterega sva napravila oba.
Najine živali so že zapazili tudi Indijanci. Vsepolno jih teče naravnost proti konjema; dva najhitrejša sta le še malo korakov od njih. Pnpnem jermen puške tesnejše, zravnam se v sedlu in zgrabim za tomahaVk. Moj konj drvi v velikanskih skokih; s prvima dvem?. pridem v jednakem času do konj. V trenutku spoznam oba. Glavarja sta.
* * Nazaj Ma-ti-ru: konja sta moja!"
Obrne glavo k meni in me spozna.
"Old Shatterhaud! Umri, nesnaga bledoličnikov!"
Pote-ne n«.ž; z jednim skokom je na strani mojega konja. Pripravi se in zamahne, a prehiti ga moja sekira, da se zgrudi na tla. Drugi zleze aned tem na hrbet mojega konja, a ne vidi seveda, da je privezan.
"Ka-wo-mien, ti si govoril prej z belim izdajieo; zdaj hočem pa jaz
govoriti s teboj!"	.
Uvidi, da je zgubljen na privezanem konju; zato zleze na tla, da bi se skril med grmovjem. Jaz zamahnem s tomahawkom in ga zadenem baŠ na sredo -lave; takoj se zgrudi. Brzo razjaham, zgrabim Henryjevo brzostrelko in se obrnem proti ostalim. Trije streli podero tri vojnike. Medtem pride ogenj tako blizu, da mi ne preostaja časa za nadaljno borbo. Prere-iem vezi mojemu mustangu in zajaham; rjaveč zgine takoj.
"Hali« o, Charlie, tje v presledek!" pravi Sam.
On pride pravtako do svoje kobile in spusti svojega lisjaka, kteri jo nemudoma uliere. Nato zajaha Tony. Sklone se iz hrbta, razreze vezi m jo
zapodi tje. kjer še ni ognja.	.	„
1'j-deva >rečno in zavijeva na levo za plamenom; nato se ustaviva, lias tan	kjer s«-*n naž-al tretji ogenj. Tla so črna in so že hladna. Pred
■ in za menoj kaže temna, sežgana črta, kot sem jahal. Na obeh stra-dvi-a plan en, razširja silno toploto in požira kisik v taki meri, da je lemogoee dihati.
da stanje se zboljšuje od minute do minute. Čimbolj se umika ogenj, tH»l j ««• hladi ozračje. Za četrt ure žari samo še na vztoku. Krog ■ vša prerija črna; dim zakrije podnebje tako, da ne vidiva niti par
"Blet me, to je bila peklenska vročina!" pravi Sam. "Čudno bi se
mi zdelo, če bi ne bil vlak nič pokvarjen."
"Tega ne vrjamem. Vozovi so napravljeni za take slučaje, ker mora
večkrat voziti kak vlak med prerijskim ognjem."	^
"Kaj pa zdaj storiva, Charlie? Videli so naju in bodo pazili.
"Saj naju že zdaj vidijo, ker sva med Indijanci in svetlim obzorjem. Midva morava jahati tako, da bodo mislili, da sva odšla Mogoče naju smatrajo za lovca, ktera sta se ločila od večje čete. Zdaj bodo nudili, da jahava po naše ljudi, s kterimi nadomestiva ubite in ranjene. Dirjajva najprvo na sever, potem po se obrneva proti vztoku in jahava v polkrogu
Ma jpAi ' '
" To je recimo popolnoma moje mnenje in mislim, da se eela stvar tako konča, da bode nekaj rdečnikov brez ušes. Vaš tomahawk ee je prej recimo
zek> postavil.''
««In Tendar ni nobeden od zadetih mrtev! T Zakaj ne, recimo?" jih samo omamil s toenahawkom.'' (Dalje prihodnjii.)


Utijmu* M*f, ako
kfst ix «T«ji
rabit« takoj
isavejega feftttta »koj
Ar. RKHtfiMEV
Sidro Pain Expetler.
On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno dema in skrbite, da si nabavite pravega z nafto varnostno znamko sidrom na eti-/T\keti.
V vseh lekarnah po 26 in 50 centov.
F.AD.RICHTER&CO.
215 Pearl Street,	New York.
VAMAinLO.
Rojakom v Chicago, HL, in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj nas zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, HL, vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
—mo^fcjSili *
si k&maibd UpMk IX> MKW TQJUCA ma postili MTilTTTTnT PACIFIC RAILWAY T MU* Oplo* prt *tm-tfh O. M- Co* ali pri 0. A- Waterman; ta bodsta sa vas breaplačno juum. vaš prikod v New York brsojavno nasna-nila. Ka* nlaibcnee vas kode na postaji pravočasno pričakoval in dove-d«I v nafto yisano.
To js sa vas važnega pomena in ▼ lastno korist ter upamo, da se bodate po a»iw> nasveta ravnali.
FRANK	CO.
NAZNANILO. Rojakom v Calumeto, Mich., in okolici nasnanjaao, da je g.
PAUL SHALTZ, 11 7th iStreet, Calumet, Mich.,
pooblaščen pobirati naročnino sa "Glas Naroda" in sa toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
P
IcrQa
APSTMHMERICAK HIB
Regularni potni parnlkl
"Eugenia" odpluje 19. marca.
"Sofia Hohenberg" odplnje 27. marca.
-voir I Jo med New Yorkom, Trstom In Reko^
\
Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljub« ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. £& Co., General Agents,
3 Washington	New York.
Commie Generale Transatlantlpe.
(Francoska parobrodna družba.)
	_ • ; ; ' ......	VkD 1 '	
	FRANK	SAKSER CO., f	
		PODRUŽNICA	
	6104 ST. CLAIR AVE., N.	E., CLEVELAND, O.	
	cANTON BOBEK, vodja.		
12-13
Pošilja v zvezi z glavno pisarno
DENARJE V STARO DOMOVINO
najhitreje in najceneje. Penarne \ ošHjatve dospejo na dom dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu.
Edini zaupnik v Zjcd. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema hranil e knjige v izplačilo in daje predplačila.
PRODAJA PAR0BR0DNE LISTKE
parourov.i
i.i. h ctii^h.
Potnike iz Cleveland, C., s-; e .r.e v NVw Y.;
pisarno, preskrbi vse za p t1} go i: velja in je to veLke vr dnosii.
usr>;z er.ee
dve e l.a
irnik.
jih dovede v glavno kar potnika nič ne
Dobi se v podružnici ««jlas Naroda" po 1 cent številka*

J7'^^
sags

ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo.
Upravništvo, "Glasa Naroda".
ROJAKI, .NAHGČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
DIREKTNA GRKA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
Postni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton,	30,000 konjskih mofi'
"La Savoie" ,, ,, ,, .................12,000	,,	25,000	„	„
"La Lorraine" „ „ ,, .................12,000	„	25,000	„	„
"La Touraine" „ „ „ .................10,000	„	12,000	„	„
"L'AquitJne" „ „ „ .................10,000	„	12,000	„	„
"La Bretagne"..... ........................ 8,000	„	9,000
"La Champagne" ........................... 8,000	„	9,000	„	„
"La Gascogne" .............................. 8,000	,,	9,000	,,	„
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK,
corner Pearl St., Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo od seduj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanid^a št 42 North River, ob Morton St., N. Y,
•LA TOURAINE 21 marca 1»07 *LA SAVOIE	11. apr. 1907.
La Gascogne	23. marca 1907. »LA TOURAINE 18. apr. 1907.
•LA PROVENCE 2S. marca, 1907. La Gascogne	20. apr. 1907.
•LA LORRAINE	4. apr. 1907. *LA PROVENCE 25. apr. 1907.
La Bretagne	6. apr. 1907. *LA LORRAINE 2. maja 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
iVI. W. Kozminski, generalni agent za zapad.
VI Deaborn St., Chicago, III.
CUNARD LINE
io
R
0 S
1
f Pil WALNUT H |
BOLNIKOM NA ZNANJE.
me ne-1 ek<
kiju y toraku
PARNIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW YGHK0
lisši po cclcai svetu stavni profesorji.
s? m ■jttii
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJF. POTNIKOV TRETJEGA R \ ZRE DA.
dostavim mimo.
CABPATHIA
odpluje iz New Yorka dne 26. marca.
IILTONIA, SLAVONIA in PANNONIA bo parniki na dva vi. Jaka. Ti pamiki so napravljeni po najnovejšem kroji in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA »o dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaSčeni a^entje in


d_ :
BOSTON *
Ouaranty
3M4 STATE
■^mim.vs-Emm m
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, da ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri prosto lažejo da imajo „OROSI" zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samo America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Naznanimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medical Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodih našib zdravnikov zdravila.	_
$500 plačamo za uspešno odsodbo, tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda kateri ee predrzne obljubiti ali prodajati „O rosi" zdravila.
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje 1 Js* Orosi zdravila so pripravljena po propisih največjih, in slavnih zdravnikih in profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali skoz mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnoma ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že veo kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	~
Kdo Yam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi?
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in mi Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravniki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naša zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati. kjer tiikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mi 1 Zato bolniki
pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Vas bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ako niste porabili več od ene tre tin je, povrniti Vam hočemo takoj denar.
Tistim kateri trpe na tajnih možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ako se v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki" Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli da bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Kavno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in Be samo na sistematični način popol-^ noma ozdraviti morejo.
• • • ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE 1 * • •
Samo fie kratek čas in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo-t go če bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako da| ae v človeku razširi In kako da Človeško telo propade ako 8 pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen^ .zdravniku povedati aH popisati. Še nobena Zdravniška Knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjer b knjiga bode Vsakemu od velike koristi* da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo mnoga aabvalna f'""* ali prostor ««« ne dopušča da M vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar v <favnoist na pridejo. Ml pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in fino o-dravili samo v mesecu Novembru 1 sto 54 uradnikov, oft<5rjov, nfiitsjje in trgovcev kakor tudi mnogo v.& druzega stanu iz stare domovine to je dober	da ao naši zdravili neprekoslivi in da so prispeL do največjega človeškega znanja.
v dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
QT>pgT.g1T;	! ^ ffi^airim^ Sj fr	'
EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York.""
tmtn IIUI sdHmfcl. i
Bags«"-"JV -V<r '-	/
.....2..........^.......iii..........................
J.,
sS 'iH
_L