uto tuni. »evnKo m.
v Ljutnjom, v soboto J. aovemnra 19Z5.
ceno Din rso
Uhata vsak dan popoldna, izvaeaaal nadali« im praznika. — Insaratt: do 30 petit a 2 D. do 100 vrst 2 D 50 p. večji lasera ti petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogo-toro. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Opravmiaivo: Knailova ulica itaa. S, pritličja. — Telefon stev. 304. UradaJatvo: K ns ilova adlea At. 5V I. nadstropje. — Telefon ilev. 34.
IT     Poštnina plačana v gotovinu
Zarota proti Mussoliniju in napad na „Edinost"
Včeraj popoldne je brzojav raznese! po Evropi vest, da je rimska policija odkrila   framasonsko   zaroto proti ministrskemu predsedniku Mussoliniju. Unitaristični poslanec Zamboni, ki je bil v mladih letih odličen strelec, je najel med prazniki ki so se vrSili po vseh mestih Italije, predvsem pa v Rimu in Milanu, med 28. oktobrom in 4. novembrom, v hotehi Dragoni sobo, ki leži v zračni črti komaj 80 metrov od balkona,   raz kateri govori po navadi ministrski   predsednik   Mussolini ob svečanih prilikah fašistovskemu narodu.  Poslanec  Zamboni  je bil baje opremljen s precizijsko puško s triede-rom. Policija, ki je o zaroti izvedela podrobnosti, je varovala ministrskega tM-edsed-nika Mussolinija,   v ugodnem trenotku, to je 4. novembra ob 9. dopoldne pa udrla v sobo poslanca Zam-bonija in ga aretirala. Istočasno je aretirala ostale zarotnike, predvsem generala Luigija Capella, ki je na glasu kot zmagovalec na Banjščici hi ki je eden naitemperamentnejših in najbolj ambi-cijoznih generalov   italijanske vojske. Vlada je razpustila, ra tu se takoj vidi. da ji gre za politično akcijo proti nasprotnikom v parlamentu in izved njega, unitaristično socijalistično stranko zapečatila   je   organizacije italijanske Drostozirarske lože, prepovedala izhajanje raznim opozicijonalnim listom ter vod roko dovolila, .da so se Včeraj ponoči vršile demonstracije po vse me« stih Italije, ki so seve udarile predvsem strankarske organizacije italijanske opozicije.
Jasno je, da je zarota,   če ni le fantastičen načrt, da se z jeklenim udarom ubije nasprotnika, ena stvar in da so demonstracije in akcije proti italijanski opoziciji nekaj drugega. Dočim je prva morda resnična, je druga sigurno preračunjeno, odobreno in organizirano nasilje proti opoziciji v Italiji V zaroto so upletene osebnosti, ki pripadajo   najvišjim intelektualnim in družabnim krogom Italije. Italijanska prostozidarska loža je organizacija, ki zbira   intelektualce in ki šteje zlasti med italijanskim oficirskim korom izredno številne privržence.   Tudi med italijanskimi unitarističnimi socijalisti se nahajajo številni intelektualci, ker je   stranka   vseskozi demokratičnega značaja in zagovarja umerjena socijalna stremljenja. Stranka je izrazito socijalno nacionalistična: njen cilj je velika socijalno moderno urejena Italija Ta značaj   zarote   razsvetljuje v zadostni meri nevarnost pokreta, ki se pojavlja v Italiji v obliki terorističnih individualističnih akcij. Te akcije in ta pokret niso posledica dogovorjenih zarot in sistematično pripravljene agitacije, marveč čisto spontani in čustveni izrazi nezadovoljstva italijanskih intelektualcev. Fašistovska stranka ne zavzema, kljub zunanjemu, formalnemu blesku, v italijanskem javnem življenju tako trdnega stališča, da bi mogla dovoliti opoziciji tudi najmanjšo svobodo delovanja, zlasti krogom, ki zastopalo italijanski intelektualni svet. Kljub naporom     ministrskega predsednika Mussolinija,     navdihniti fašistovsko stranko s sugestivno, idealistično ideologijo,   spoznava skoro ves italijanski intelektualistični svet, da so njegovi in njegovih prijateljev programi formalno sicer dovršeni, vsebinsko,   idejno pa šarlatanski. Tega občutka, ki pomeni nepremagljivo opozicijsko fronto v italijanskem javnem življenju,   ne bodo uničile niti demonstracije, niti demo-lacije.   niti   ostali   napori fašistovske stranke. Proti fašistovski stranki obstoja danes nevidna, duševna fronta v italijanskem javnem življenju,   ki je močnejša kakor vse orožje in ki deluje z nepremagljivo socijalnopolitično logiko. Danes izbruhne na tem kraju, jutri na drugem zarota in invidualistič-ni akti bodo na dnevnem redu. Preprečiti takega razpoloženja za individualistične akte ni mogoče z demonstracijami. Tu konča površna modrost makiiavelističnega samosilnika.
Popolnoma drugo poglavje je ono. kar so včeraj italijanski fašisti storili v Trstu, ko so napadli redakcijo In tiskarno slovenske »Edinosti«, ki gotovo ni v nobeni zvezi z baje nameravanim atentatom na Mussolinija. Ta barbarski čin. ki je v svoji surovosti in divja-štvu docela raven svoječasnemu požigu »Narodnega doma«, mora v vsem kulturnem svetu izzvati vihar ogorčenja in gnusa, v jugoslovenskem narodu pa povzročiti razpoloženje smrtnega sovraštva, ki ne pozna nobenih ozirov in tudi nobenih meja. Naj se fašisti le
Fašisti razdejali «Edinost». — Škoda 1 milijon lir« — Fašistovsko divjanje po mestu« — Manifestacije za Mussolinija v znamenju
vandalizma.
— Trst, 5. novembra. ?*točj okoli 22. je nad 120 fašistov vdrlo v uredniške prostore »Edinost!«, ki se nahaiajo v ulici San Francesco št 20. I. nadstropje. Vse pohištvo, vse rokopise ves arhiv in knjižnico so pometali fašisti skozi okno na ulico, polifi predmete z bencinom ter jih zažgali. Ko so v uredništvu opravili svoj vandalski posel, so zažgali ogenj ter nato vdrli v tiskarno, demontirali rotacijski stroj in *ezko poškodovali tudi ostale stroje Uredniki »Edinosti« so se koma i reši:!. Požarna bramba je orišla pred tiskarno zelo pozno, ko je že vse zgorelo ter ie le lokalizirala požar, da niso začela goreti privatna stanovania. Policija ni intervenirala. Sploh v ulici ni bilo opaziti niti enega stra*n'ka. Celokupno škodo cenijo na 1 milijon lir.
Fašisti so snoči priredili najoreie manifestacije za Mussolinija. Okoli 18 so večerni listi objavili uradno poročilo rimske »Štefani«, ki govori, da je ooliciia odkrila zaroto proti Mussolini-iu. Zarotniki so baje imeli namen Mussolinija ustreliti povodom proslave italijanske zmage pri Vittorio Veneto. fašisti so takoj po svojih organih nozvali prebivalstvo, da mora razobesiti z bal-
konov in oken italijanske zastave. Obenem je fašistovska organizacija kratko napovedala: »M issolini bo neovirano in neustrašeno nadaljeval svoje veliko delo za obnovo slavne Italije!« To so fašisti tolmačili tako, da je treba nasprotnike ugonobiti in udušiti. Spravili so se naj preje i a drugače objektivni in položaj trezn presojajoči večer-nik »La Sera*, ki p iobčuje zvečer najnovejša dnevna \x ročila in vsak pojav vestno beleži Kot kronist. Ni strogo opozicijonalen list, toda fašistom ni bil simpatičen. Fašisti so popolnoma razbili ves inventar uredništva in tiskarno. Škodo cenijo na pol milijona lir. Za tem so se fašisti spravili na socialistični »II Lavoratore«. Tu ravno isto razdejanje. Neka skupina je razbila inventar in arhiv kluba krajevne prostozidarske lože. Divjani? fašistov ie trajalo do prvih jutranjih ur. Mirni oasantje niso bili varni pred fašistov-skimi tolpami. Prebivalstvo se je strahom a poskrilo in zaprlo v svoje domove. Fašisti so zasledovali v^e opozici-ionalce. skušali so priti tudi do slovenskega poslanca dr. \Vilfana. To se jim jc ponesrečilo.
FaSfstDDSha barbOTstra u Trstu pred naredno skupščino
Nujna interpelacija poslancev dr. Žerjava in dr, Pivka na zunanjega ministra« — Interpelanta zahtevata od naše vlade zaščito naših sorojakov v Trstu in da Italija povrne povzročeno škodo.
— Beograd, G. novembra. Narodna poslanca dr. Gregor žerjav in dr. Ljudevit Pivko sta vložila danes v narodni skupščini na zunanjega ministra dr. Ninčića nujno interpelacijo glede demoliranja tiskarne in redakcije »Edinosti«. Interpelacija na. vaja:
Danes ponoči je nama došlo obvestilo, da so snoči ob 21.30 v Trstn fašisti vdrli v redakcijo edinega slovenskega dnevnika »Edinosti«. Brez vsakega razloga in pojasnila so razbili mobilije, jih vrgli na ulico, polili z bencinom in zažgali. Uredniki, ki so pripravljali današnjo izdajo s.Edinoeti*, so morali pobegniti Iz uredništva, da si rešijo življenje. Fašistovska tolpa je nato vdrla v tiskarno, demontirala rotacijo, pokvarila druge stroje in s tem popolnoma upropastila edino slovensko podjetje. Policija je prišla na lice mesta še le, ko so fašisti izvršili svoj zločinski posel. Požarna bramba Je le toliko gasila, da ni zgorelo poslopje.
Vest o tem je došla že snoči v Ljub. Ijano ter je vzbudila tako vznemirjenost, da so se že ponoči pričele demonstracije proti Italiji.
Ni • dvoma, da mora tak vandalski čin, ki je sigurno delo zaključnih činov italijanske vlade proti nedolžnemu političnemu nasprotniku, vzbuditi ogromno vznemirjenje ▼ vseh vrstah našega naroda. V interesu naših nesrečnih bratov in v interesu ugleda
našega naroda zahtevava od zunanjega ministra, da takoj odgovori:
1. Alf so zunanjemu ministru znant burni dogodki pretekle noči v Trstu, katerih žrtev je postalo staro novinarsko slovensko podjetje, dogodki, ki so v drugih kulturnih državah nemogoči?
2. Ali Je zunanji minister pripravljen takoj zahtevati in to na najoćločnejsi način od italijanske vlade, da ista z izrednimi ukrepi garantira sigurnost življenja in last. nine naših sorojakov v Italiji.
3. Ali je zunanji minister pripravljen zahtevati, da se ukrene vse potrebno v svrho reparacij storjene škode?
4. Afi je zunanji minister pripravljen italijanski vladi odločno sporočiti, da se s takim nasilnim barbarskim in zločinskim postopanjem ne morejo upostaviti prijtelj-ski odnošaj! med našim in italijanskim narodom, nasprotno, da je s tem ogroženo vse, kar je bilo v tem pravcu storjeno s težkimi žrtvami od naše strani.
Prosiva za odgovor po možnosti še na današnji ali jutrišnji seji narodne skupščine, ker bi mogel tak odgovor le pomi riti našo javnost v tem, da so interesi naših bratov pod zaščito naše države in da je naša vlada pripravljena braniti ugled in čst našega naroda.
Beograd, 6. novembra 1925. Dr. Gregor Žerjav L r.  Dr. Ljud. Pivko L r.
Invalidski zakon prihodnji teden sprejet
V podrobni debati prejeto L poglavje* — Minister za socijalno politiko pripravljen dovoliti nekatere spremembe.
— Beograd, 6. novembra, (Izv.) Danes nadaljnje narodna skupščina podrobno raspravo o invalidskem zakonu. Včeraj je sprejela prvo poglavje, ki obsega okoli 8 členov. — Minister za socijalno politiko je včeraj pozval zastopnike posamnih parlamentarnih skupin ter se je z njimi posvetoval o gotovih spremembah invalidskega zakona. Na sestanka so še enkrat povedal1 druge poglavje in je minister prtvolfl v nekatere spremembe. Poslanci so predlagali,
da se invalidi oproste invalidskega davka in davka na ročno delo. Minister se je tej zahtevi čudil, ker je bil prepričan, da invalidi teh davkov ne plačujejo.
Minister za socijalno politiko Milan Simonovi Ć je danes pozvan na dvor, da poroča kralju o invalidskem zakonu.
Z ozirom na parlamentarni položaj In parlamentarno tehniko Je gotovo, da bo in. validski zakon prihodnji teden tudi v po-
igrata z ognjem, rjride dati, ko mine potrpljenje rudi naiponižnejših ljudi in ko ooči tudi najmočnejša struna, ako je preveč napeta, takrat pa gorje faSistov-skim nasilnikom! Svaka sila do vremena! V dno duše smo prepričani, da napoči tudi za nasilniSko politiko, pod katero ječi danes Italija, dan povračila, nlačila in osvete! In morda je ta dan bližje, nego si to mislijo mogotci, ki danes v popolnem nasprotstvu z navodili lastnega svojega vrhovnega šefa Mussolinija žarijo in palijo po Italiji. Se živi Bog pravde, v katerega naj zaupajo tudi bratje odkraj Snežnika. Mnogo so že pretrpeli, a prežive še rudi ta v nebo vpijoča nasilstva. Njih triurni bo tem popolnejši!
J Naj bodo uverjeni, da n asi miki, ki so tako nevredni dediči velikih idej Mazzinija in Garibaldija, lahko požgo naše narodne dome. lahko uničijo naše tiskarne, lahko uduše naše liste, nikdar in nikoli pa se jim ne posreči da bi uničili m ugonobili narod tam doH ob jadranski obali, ki le v svoji narodni zavesti in v svojem narodnem ponosu trd in neomajen, kakor so kraške skale. Že hujši viharji so divjali preko slovenskih primorskih planjav, a naš narod je ostal, kakor hrast čvrst m neomajen, zato se ni bati, da bi ne preživel zmagovito tudi teh strašnih izkušenj!
Za to kvišku srca!
drobnostih sprejet z gotovimi vladnimi do, polnitvami.
— Beograd, 6. novembra. (Izv.) Današnja seja je pričela ob 10.15 dopoldne. P osi. dr. Baza i a in tovariši so predložili skupščini nujen predlog o izvršitvi člena 249. uradniškega zakona. Predlagatelj dr. Bazala je utemeljeval nujnost tega predloga, ker državni uradniki še niso prejeli razlike po zakonu jim določenih prejem, kov. Vlada je v zastanku slede izplačila za 7 mesecev. Celokupna razlika na prejemkih znaša 200 milijonov Din. Položaj državnih
Stojadinović je kratko izjavil, da priznava In sprejme nujnost predloga. Zbornica ja predlog soglasno sprejela.
Po nekaterih, interpelacij ali in vpraAa njih je zbornica nadaljevala podrobno raa-pravo o invalidskem zakonu. Govorili so dr. Bazala, Kujundžič In Agatanovič. m* Skupščina je nato z večino glasov spre Jed«, drugo poglavje invalidskega zakona. Jutri se prično razprava o tretjem poglavju. — Razprava o invalidskem zakonu po zavleče še v prihodnji teden, ker vlada ni doslej pripravila nikakih novih zakonov za nfcup.
uradnikov je obupen. Finančni minister dr. šščrno.
Poskusen atentat na Mussolinija
Mnogoštevilne aretacije* — Razpust framasonskih lož. — Fašisti proti nnitarističnim socijalistom. — Mussolinijev govor in izgredi
fašistov.
— Rim. o. novembra (Izv.) Snoči odnosno popoldne je »Štefani«: objavila uradno poročilo o poskušenem atentatu na Mussolinija. Že preje takoj po končanih slac-nostih dne 4. t. m. so se po Rinm razširile različne vesti o nameravanem atentata. Krožile so najrazličnejše kombinacije. Politične in politicijske oblasti sorazmerno K fašistovskim direktorijem so uvedle najstrožjo cenzuro tako nad pismeno poŠto, kakor tudi nad brzojavom in telefonom. Policija je med rem vodila najstrožjo preiskavo in poizvedbe. Povsod v Rimu iu v ostalih glavnih mestih so bile izvedene mnogoštevilne hišne preiskave in aretacije. Značilno je bilo, da nI bil prijet niti eden socijalist mak si mali st, niti komunist. Vsa policijska gonja se ie osredotočila na unitarističr.e socijaliste, zlasti na zmerno skupino Turat-tija in Trevesa. Končno je včeraj dopoldne objavil rezultat preiskave tajnik fašistov-skega direktorija Farinacci. Izdal je tndi poseben komunike, v katerem javlja, da ie bil prijet socijalistični bivši poslanec Zamboni, ki je nameraval ubiti predsednika Mussolini'a. V Milanu pa je bil prijet svobodni zidar in general C a p e i 1 o.
Mussolini je nato odredil razpust prostozidarskih lož in unitaristično socialistične stranke. Socijalistični list »Glustlzla« je bil takoj ustavljen. Vsi prefekti so dobili strog ukaz izvesti pri prostozidarjih in so-cijalistih preiskave. Tajnik Farinacci je pozival fašiste, da naj ohranijo red in mir, kajti vlada zna, kaj ima storiti po zakonu.
— Trst, 5. novembra. (Izv.) Iz Rima javljajo: Snoči ob IS. so se razvile po mestu velike manifestacije za Mussolinija. V gostih vrstah so fašistovske čete korakale na trg Colonna. Množice so vzklikale: vživel Mussolini!« Ko so se fašistovske Čete pred palačo Chigi. kjer je zunanje ministrstvo in stan Mussolinijev, kampaktno zbrale, se je na balkonu prikazal Mussolini, ki ie imel kratek nagovor, v katerem se je zahvalil za izkazane simpatije ter izjavil, da vlada ukrene vse potrebne mere za varnost in red v državi. Izrecno ie pozval navzoče, naj se vzdrže vsakojakfh nasilj fn represalij proti nasprotnikom. Zaključil je: »Ce bi bil name nameravan atentat, moram reč!, da
Italijansko-ruska tajna pogodba
— Beograd, 6. novembra. (Izv.) Listi objavljajo poročila o italajansko-ruski tajni pogodbi na podlagi informacij «Newyork Worlda». Ta list objavlja vsebino tajne pogodbe, sklenjeno med Rusijo in Italijo o razdelitvi interesnih sfer v zapadni in južni Evropi. Tajna pogodba je bila podpisana lansko leto. Oba pogodbenika imata proste roke, obvezujeta pa se, da ne bosta uporabljala drug proti drugemu sredstev, ki bi škodovala skupnim interesom. V slučaju vojne med Italijo in Turčijo se Rusija obvezuje, da s svojimi četami zasede Erzerum. Rusko brodovje pa ima oblegati in bombardirati Bospor. V slučaju rusko-turške vojske ima Italija Rusijo politično in gospodarsko podpreti.
Glede Jugoslavija sovjetska P^sija v tej tajni pogodbi priznava, da ima Italija v tem vprašanju posebne interese.
V slučaju italijansko - jugo slovenskega konflikta Rusija ne bo posredovala. V konpenzacijo pa Italija izjavlja, da ostane nevtralna v romunsko-ruskem sporu. JCaj pravijo k temu razkritju oni naši ljudje, ki s tako vnemo zagovarjajo vzipostavitev diplomatskih zvez med Jugoslavijo in sovjeti.
Kuga na Grškem
— Rhn 3. novembra. Iz Soluna poročajo:
V mestu in okolici se je pripetilo pet novih slučajev kuge, dalje šest na otoku Mitilenc in Štirje slučaji v pristanišču Kavali. Po gr= iki Makedoniji div i a vrh tega tudi tifus in Španska bolezen
nisem bil nikdar tiran, marveč služabnik Italijanskega naroda. Fašizem doseže svoj končni ciljU
Manifestacije v Rimu so se izvršil« mirno in brez Incidenta. Danes so izšli samo fašistovski Usti, drugi listi so prostovoljno ali pod vladnim pritiskom prenehali Izha-
j?ti.
Po vesteh iz raznih krajev ItalUe niso včerajšnje manifestacij potekle mirno, marveč so fašisti Izvajali razna nasilja irad prostozidarji in socijalisti
— Trst, 6. novembra (Izv.) Snočne demonstracije, ki so jih fašisti priredil! proti socijalistom in Slovanom, so trajale od 18. do poInocL Fašisti so popolnoma uničili prostore tukajšnje k>2e. Skoda je ogromna, ker so bile v prostorih nameščene dragocene mobilije. Fašisti so tudi štirim zasebnikom v njih vilah vse pokončali. Stanovanie dr. NVilfana je ostalo nedotaknjeno.
Borzna poročila
Ljubljanska borza
LESNI TRG.
Drva bukova meterska suha frc. va*
n. p. 2 vas. 20, 20; drva bukova lanjska
sečnja frc n. p. 19, —: hrastovi pragi 260,
16, 26, Ia, frc. vag. n. p. 62, —; bukovi
pragi 260, 16, 26, Ia, frc. vag. n. p. 38, —«.
Žito.
Pženica dom. frc. prekmurska poet. —|
272, ajda  dom.  frc. prekmurska pose _,
270, rž dom. frc. prekmurska poet. — 210,
proso dom. frc. prekmurski poet. _ 218,
proso dom. frc. rumeno frc. bačka p. b, n. gl. vzorca 1 vag 165, 165, 165, koruza stara bačka par. Novi S:id —, 175, koruza stara firemsta par. Lj. —, 18f», koruza umetno sušena par. Lj. —, 157, koruza umetno sušena frc. Vinkovci —, 160. koruza umetno au-Senna frc. man frc. —, 150, koruza nov* času prim. suha kv. gar. Lj. par Nori Sad —, 117.50, otrobi pšen. drobni frc. -ra«. Lj. —; 145, fižol beli baa. v eg. vr. b. n. par. Postojna — 280, fižol rjavi —, 260. 2e.
lod frc. n. p. _, 180, jezice 200, —, konop.
no seme b. n. par. Postojna —, 560, laneno seme frc. Lj. 520, —, lajieno olje frc. Lj. 2650 ,—, krompir lepi beli frc. prekm. p, —, 72, seno sladko stisnjeno frc. staj. p. —, 75, seno polsladko št. 6tis. frc. —, 60 fižol ribničan frc. LJ. 300, —, fiiol prop. frc. Lj. 300, —, fižol mandalon frc. Postojna trans. b. n. 350, —.
2#% drž. renta za vojno škodo 310, —; 7% invest pas. rz L 1921 73, —; Celjska posojilnica d. d. 200, 202; Ljubljanska kreditna banka 220, —; Merkantilna banka 100, 104; Prva hrvatska štedionica —, 970; Kreditni zavod 175, 185; Strojne tovarne in livarne 120, —; Nihag d, d, —,39; Združene papirnice 120, —; Stavbena družba d. d. Ljubljana 100, 110; Šešir i d, 145, 4%% kom. zad. dež. bke 20, 22 ; 4%% zast 1. kr, dež. bke 20, 22.
Zagrebška borza
Devize: Curlh 10.858—10^38. Piaga 166.61—168.61, Pariz 222.50—226.50, New-york 56.175—56.775, London 273.01—275.01, Trst 222— 224.40, BeTlin 13.405—13.305, Dunaj 792—802.
7% invest. posoj. 1921 78—78^0, 2Vfc% drž. rente za ratnu Štetu 305—311, 307— 309, Ljubi i an. kreditna 220, Hrv. eskomptna banka 124—125, Kreditna banka, Zgb 130— 135, Hipotekama banka 69—70, Jugobanka 110—111. PraŠted:ona 960—970, Slavenska banka 49—50, Pksploatacija 51—54, Drava d. d. Osijek 230, Šećerana ,Osijek 480-500, Isis d. d. 60, Nihad 40, Slavek 145, Slavonija 46—48, Trboveljska 330—335, Unio n paromlin 410-420, Vevče 120.
Inozemske borze
— Curih, 6. novembra. Borza: Beograd 9.20, Pariz 20.60, London 25.1575, Newyork 519, iMlan 20.40. Praga 15.375. Dunaj 73.20.
— Trst, 6. novembra. Predborza: Beo grad 45.10—45.25, Pariz 99.50—100, London 12330—123.50, Nweyork 25.40-35.45, Praga 75.25—75.75. Dunaj 358—365, Curih 488 do 491.
L2
stran 2.
»SLOVENSKI NAROD« dne 7. novembra i92b.
štev.
Oglej si neobvezno I
oh barvah In fcvolKotoh nad! v veliki izbiri in najceneje
F. ii L Gorilar, Ljuljana, St. Petra mta 29.
3968 av   Oguj si
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča I Posameznih lic, v prvi vrsti Cesar jeve-
* 1 ga Marttočeta Krpana.    Roroz, Krali,
Balatkova, Osipovič Itd. so igri dali na razpolago svojo rutino, niso pa z btst-
v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20. url.
Petek, 6. novembra: Zimska pravljica. R. D. Sobota, 7. novembra: Pegica mojega srca. Red F.
Nedelja, 8. novembra: Ob 15. uri popoldne. Vdova Rošlinka. Izven. — Ob 20. uri zvečer: Krpan mlajši. Izven.
Ponedeljek, 9. novembra: Ifigenija na Tav-rkft. Red E.
OPERA: Začetek ob % 20. uri zvečer. Petek, 6. novembra: Zaprto. Sobota, 7. novembra: Don Juan. Red E. Nedelja, 8. novembra: Ob 15. uri popoldne:
Manon. Znižane cene. Izven. Ponedeljek, 9. novembra: Plesni večer Wi-siakove in Vleka. Izven.
AL Z.:
2311
»Krpan mlajši
To je vesela historija v štirih dejanjih, ki jo je napisal Fr. M i 1 č i n s k i. Da bi bil naš lju-beznjivi proza - humorist zlasti dramatik, si ne drznem trditi. Vseeno pa se tole delo oderskim zahtevam približuje bolj, nego n;egovo prvo. Obtežuje ga še neka dvodtonenzijonalnost, neplastika dejanja, ki se mestoma pojavlja in kaže, da je Milčin-ski pripovedovalec. Važni preobrati se ustvarjajo bolj z besedo, nego z dejanjem. Posebno je konec, čeprav ga poživlja navidezni dvoboj med »Silnim Kosobrinom« in Martinčetom Krpanom, neučinkovit; njegov punctirm salicus so vendarle sami izreki vladarske rodbine in dvorske kamarilije, ki jih mora pisatelj kar se da podcrtavati, da je njih zmisel dosti viden.
Igra ima nadalje hibo vseh dosedanjih domačih mladinskih iger, namreč da je preveč didaktična in da je razcepljena v nekaj dejanj, pri katerem pač otroci veselja vriskajo (n. pr. polet župana - krojača skozi zrak, ker ga je mladi Krpan enostavno od-Jdhnil), in v nekaj satiričnih pikanterij, pri katerih se zadovoljno muza le odrasel človek, ker jih le on razume. In ravno te so Milčinskega. moč in vrlina, kakor v njegovih podlistkih.
Tudi v tej igri razpolaga pisatelj z izvrstnimi aktualnimi dovtipi. Vse hvale vredno ironizira ono kranjsko zabitost, ki je »še vselej prišla, če je klical Dunaj«, dasi ie smatral »Dunaj«, to je dvor, Kranjce za štirinožce in jih ponavadi sploh poznati ni hotel. Izvrstno slika tudi kranjske manire, nerodne in smešne, prehajajoče pa po nek-terih kozarcih vina v tisto gostilniško tuljenje, »petje narodnih pesmij«, brez katerega si gotova vrsta Kranjcev še danes družabnosti sploh predstavljati ne more in smatra vsakogar za »frakarja« in narodno-»umljivo osebo, če si drzne tako teroriziranje družbe in tako pomanjkanje dostojnih oblik grajati.
Končno je Milčinski sarkastično, dasi tudi le v besedah, oziroma v dejanju, o katerem se nam samo pripoveduje (vtaknitev slavnega cesarskega vojskovodje kneza Jureta v ječo), skušal orisati znano nehvalež-nost večine fevdalno - vladarskih hiš. Puščice lete, ne da bi se ime omenilo, brez dvoma na Habsburžane. To otrokom, ki Igro gledajo, pač ne more biti razumljivo.
Milčinskega humor, kakor ga poznamo in cenimo iz njegovih podlistkov, je nežen, intimen. Polašča se najraje malih in najmanjših strani življenja, o katerih pa zna z blstroto in hudomušnostjo, oblečeno v zavestno naivnost, jako zabavno kramljati. Njegovi taki spisi so dostikrat 1c humoristične refleksije in šele v drugi vrsti prinašajo humoristična dejanja in pripetljaje.
Ta duševnost, ki pisatelja spremlja ko-ICkortoiiko tudi skozi igro o mladem Krpanu, bi zahtevala igranja »na znotraj«, psihičnega humorja, popolno oddaljenost od groteske. Videli smo pa čisto ekstenzivno, vna-nje igranje, igranje zgolj po vnanjem pomenu avtorjevega besedila. Videli nismo niti zadostne običajne tehnike glede medseboj-nosti. Morda premalo študirano?
Gotovo je, da predstava po svojem načinu ni pisatelja nič podpirala, nego ravno nasprotno. Videli smo par čisto dostojnih
vem Milčinskovega načina vedeli pravzaprav ničesar početi.
Tudi stvarna režija eni kazala bogve kakšnega zanimanja za delo. Zupan - krojač je imel docela nevtralno, nekarakteri-stično masko in odelo. Će bi bil vsaj z Igro to nadomestil, ki je bila tudi samo »po vzorcu F«, kakor se reče. Če pravi cesarska princesa sovražnemu odposlancu: »Sedite«, bi morala pač tudi sama sesti in on gotovo ne prej, nego ona. In četudi naj bi bil ta — poljskemu šlahtiču podobni — odposlanec iz bolj barbarske dežele, bi se vendar vpričo dame iz cesarske hiše ne vsedel tja kakor pristen cepec, položivši stegna drugo čez drugo in moleč eno nogo predse v zrak. Tako se na dvorih niti v srednjem veku niso vedli. Naši igralci bi si čuta za take stvari lahko navzeli vsaj iz filmov. Cesarska princesa naj bi bila dekle, ki ima srce na pravem mestu. A ne smela bi pozabiti svoje dvorske vzgoje v tonu svoje govorice. Videli smo simpatično deklico, ki bi bila po kretnjah in tonu morda gospodična iz banke ali pisarne, gotovo pa ne vzgojena v atmosferi cesarske rodbine. Posebna, izbrana in v marsičem smešno ozkosrčna civilizacija dvorne vzgoje preide princem in princesam tako v kri, da se je nikdar več ne otresejo in naj vganjajo še tako mastne škandale. Gotove značilne oblike jim ostanejo ravnotako, kakor semeni-ška vzgoja in duhovnovanje celo takemu, ki je morda izstopil iz vere, nosi dolgo brado in zabavlja na papeža. Ali pa oficirska vzgoja.
Režija si je nalogo vsekakor vzela prelahko. Mesto vonja vijolice, recimo, nam je preskrbela pačuli. Več ljubezni bi biio želeti tudi pri dekoraciji, izvzemši prvi akt, kateri je, res da, že sanrposebi najmočnejši.
Navzoči pisatelj je bil večkrat predmet glasnih ovacij, izražajocih ono resnično simpatijo, katero Fran Milčinski že dolgo in po pravici uživa med nami. Igra je kljub štirim aktom le za dve uri (prav je to) in bi bila še krajša brez dolgih pavz.
— Snočna operna predstava je morala cdpasti, ker je gdčna. Božena Potučkova obolela na angini in na zdravnikovo odredbo ni smela nastopiti. Upravi ni bilo mogoče ?aviti odpovedi predstave ze v »Slovenskem Narodu«, pač pa je v popoldanskih urah plakatirala odpoved. Abonente prosi oproščenja in jih obvešča, da dobe operno predstavo prihodnji teden.
— Nedeljske popoldanske predstave, V
nedeljo dne 8. t. m. prične naša drama spet z nedeljskimi popoldanskimi predstavami. Vprizori se popoldne ob 15. Golarjeva veseloigra »Vdova Rošlinka« z go. Juvanovo, Balatkovo ter gg. Cesarjem in Kraljem v glavnih vlogah. Zvečer ob 20. pa je prva repriza Milčinskega vesele historije »Krpan mlajši«, ki je bila od strani publike tako teplo sprejeta- Tudi operna predstava se vrši v nedeljo ob 15. popoldne in sicer pri znižanih cenah. Poje se priljubljena opera »Manon« v znani izvrstni zasedbi.
. — Večer komornih plesov v naši operi.
V ponedeljek 9. t. m. zvečer priredita v opernem gledališču plesni večer, odnosno večer komornih plesov, priznana plesalca, domačinka gospodična Lidija Wisiakova ter njen učitelj in soloplesalec g. Vaclav Vlček. Zanimivi spored obsega dva dela. V prvem delu izvajata šest plesov na podlagi Mu-sorgskega glasbe »Sprehod po razstavu. Sest razstavljenih slik opisuje slavni Tuski komponist v posebnih motivih, plesalca pa bodeta skušala iste orisati s svojimi gibi. Prva slika, odnosno ples nam predstavlja pritlikavca, drugi stari grad, tretja igrajo-čega otroka v parku, četrta poljski voz, znane pod imenom Bydlo, peta ples piščeta v njegovi jajčni lupini in šesta dva poljska Zida, izmed katerih je prvi bogat, a drugi revež. V drugem delu pa plešeta najrazličnejše plese na kompozicije Škrjanca, Milo-viča, Balatke, Suka, Rožickega in Debusija. Večer je vsekakor zanimiv. Predprodaja vstopnic od danes naprej pri dnevni blagajni v operi.
iz Uub-
v zagrebe. Na prošnjo predsednika belokranjske podružnice SPD. g. Zagažna priredi ljubljanski šentjakobski oder gostovanje po raznih mestih v korist zdragbc planinskega doma na Mirni gori. Tako nastopi v Zagrebu in sicer na Tuškaneu v nedeljo a t. m. ob pol 15. popoldne, želimo mu mnogo uspeha. Zagrebške Slovence pa prosimo, ds posetijo igro »Maškarada« v obilnem Številu.
— Zs akademijo znanosti in umetnosti v LJubljani. štiri organizacije, in sicer »Znanstveno društvo se humanistične vede«, »Pravnik«, »Slovenska Matica« in »Narodna Galerija«, so po SSJjBfc posvetovanjih izdelale načrt osnovnega zakona »Akademije znanosti m umetnosti v Ljubljani« in ga z utemeljevanjem, v katerem so obrazložile možnost in potrebnost take institucije, odposlale ministrstvu prosvote. Zakonski načrt predvideva, da se otvori ta takoj dva razreda Akademije, filozofsko-fflološko-historlčni in umetniški, dočim se ostala dva razreda, pravniški in matematfč-no-naravostovni, otvorit«, potem, ko se za. gotovijo za njiju gmotna sredstva, a najkasneje v treh letih. Prvih šest članov Akademije, izmed katerih naj bi bila dva iz filozofsko - filoloSko - historične, dva iz umetniške, eden iz pravniške in eden iz matematično-naravoslovne stroke, imenuje po zakonskem načrtu minister prosvete no sporazumu s predsednikom Srbske Akade. mije in Jugoslovenske Akademije iz liste 12 kandidatov, ki mu jo predložijo zeoraj imenovane organizacije. Ker so ta društva pripravljena novo institucijo podpreti s svojo imovino ter je pričakovati še nadalj-ne zasebne pomoči in ker je tudi ministrstvo prosvete idejo o ustanovitvi Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani sprejelo s simpatijami, smemo upati, da se ta najvišja organizacija znanstvenega in umetniškega dela kmalu in uspešno izvede.
_ I. mladinsko predavanje, ki se je
moralo svoječasno odložiti, se vrši v nedeljo, dne 8. t. m. ob 11. uri dopoldne v dvorani Filharmonične družbe. Spored obsega izključno le točke iz ruske glasbene literature, katerega izvajajo prvovrstni naSi umetniki, tak© operni pevec Dimitrij Orlov, njegova gospa soproga Orlova, dalje gg. kons. profesorja Jeraj in Novickv ter dirigent štritoL Prepričani smo, da bole mladina v velikem številu posetila to predavanje. Pripominjamo le, da so zadnjič kupljeni sporedi v veljavi za ta koncert. Sicer so dobivajo sporedi v Matični knjigami.
— Anketa za udeležbo na razstavi v Filadelfiji. Ustrezajoč naročilu g. ministra za trgovino in industrijo sklicuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo anketo, na kateri se bo razpravljalo vprašanje naše udeležbe na razstavi v Filadelfiji. Na anketo, ki se vrši v zborničnih prostorln v nedeljo, dne 8. t. m. ob 10. predpoldne, vabi zbornica vse zainteresirane korporacije in organizacije, kakor tudi vse tiste, ki imajo interes na tej razstavi. Vabilo velja tudi takim interesentom, ki niso trgovci ali obrtniki.
Prepričajte
se o najcenejšem dobavnem viru zimske obleke pri
Jos. Rojina, Ljubljana
"PoBtiflie »estT
= Skupščinsko predsedstvo v avdijen-
ci. Kral je včeraj popoldne sprejel novo izvoljeno skupščinsko predsedstvo pod vodstvom predsednika Marka T r i f k o vica. Kralj se je zlasti zanimal za zakonodajno delo narodne skupščine.
== Ljuba Nešlč poslanik v Pragi. Beogradski listi javljajo, da bo znova imenovan za našega poslanika v Pragi radikal in narodni poslanec in poslan:k na razp. Ljuba Nešić. Ta vest je po naših informacijah povsem točna.
= Ferdinand Koburžan v Rimu. Bivši bolgarski kralj, ali kakor ga Balgari imenujejo, car Ferdinand, se mudi v Rim-.i, kjer g«? je papež Pij XI. sprejel v posebni avdi-jenci. Kaj je pravi namen Ferdinandovega bivanja v Rimu, ni znano. Eni pravijo, da je prišel v Rim prosit papeža, da razveli ivi ekshuminlkacijo, ki jo je Vatikan izrekel nad nihn takrat, ko je dovolil, da njegov sin, sedanji kralj Boris, prestopi v pravoslavje, drugi pa so mnenja, da so Ferdinanda vo-
dili zgolj politični motivi, da ie prišel v Rim. Rad bi baje spravil Bolgare v naročje »edino zveličavne katoliške cerkve« in jim s tem zasigural naklonjenost in ljubezen Rima, pa tudi podporo in pomoč Italije.
Julijska krajin
— Poneverba. 401etni podkovač Karol Vidic iz Ljubljane je opisan kot delomržnež, ki je bil že opetovano kaznovan zaradi tatvin in goljufij, a tudi zaradi vojaškega begunstva je dobil 18 mesecev. Povodom zadnjega zapora se je spoprijaznil z Ivanom Zupanom iz Mengša. Ta mu je zaupal kolo in zlato uro v svrho zastave, toda Vidic je oboje prodal in denar porabil. Obsojen je bil na šest mesecev težke ječe.
—j Tombola. Dobrodelno društvo v Gorici naznanja že sedaj, da se bo vršila na Travniku dne 30. t. m. na dan velikega sejma sv. Andreja, tombola z slavnim dobitkom 1000 lir.
—j Slovenski učitelji na tržaških šolah. Nastavljeni so slovenski učitelji: V Barkov-ljah dva, v Bazovici dva, v Gropadi eden, v Katinari štiri, na Opčinah štiri, v Prošeku pet, v Rojanu pet, v Skednju sedem, v Trebčah pet, na Verdeli pet, pri Sv. Križu trije. Vseh je torej le še 35, leta 1918. jih je bilo 113. Kar jih je Še, še ti niso vsi definitivni in žive le milostno od dneva do dneva naprej.
—j Spomenik Pitterija so postavili slovesno na praznik zmage v tržaškem javnem vrtu. Pitteri je znan italijanski pesnik in borec, katerega ime navajajo Italijani zelo po-gostoma v raznarodovalni politiki, proti Slovencem naperjeni.
—j Mlekarna sc ustanovi za vasi: tler-pelje, Kozina, Klanec Beka, Petrinje, Crno-tiče, Podgorje, Prešnica in Brgud, mogoče tudi še za dve drugi vasi. Inicijativo je dala Kmetijska zadruga Ocizla - Klanec glede na nove odredbe Trsta o bodoči nabavi mleka.
—j VeUk požar. V Kal u pri Stržišču ie izbruhnil v nedeljo popoldne velik požar, ki je vpepeli! šest hiš, hleve, krmo, kleti in poljske pridelke. Prihiteli so na pomoč orožniki, finančni stražniki in sosedje, ki so vsi pridno gasili, da se ni razvila še večja nesreča. Goreti je začelo pri Josip Kemperlc-tu. Gorelo je potem pri Zupanu, Bizjaku, Kaklju, Torkarju in Bajtarju, škoda se ceni na 250.000 lir. Brez strehe je 39 ljudi. »Zeleni križ« iz Gorice je poslal v Kal 20 postelj.
Sport
o tekmi v
Padovi
V jugcslovenakem športnem svetu z veliko nestrpnostjo pričakovana tekma z reprezentanco Italije se je končno odirala v Padovi na dan 4. novembra Priznati moramo, da nam ta dan vsaj za prvi dvoboj ni mogel konvenirati, ker spominja na pre-žalostno dejstvo, ko smo Jugosloveni izgubili radi Vittorio Veneta nad pol milijona najboljših sinov. Vendar moramo za bodočnost ta dan naravnost pozdraviti, ker upa mo, da tesen, za nas povsem časten In deloma krivičen rezultat 2 : 1 v korist Italije, ne ostane trajen in da bomo mogli pristopati v bodoče k dvoboju tudi v zmagovitih postavah. Sprejem od strani italijanskih športnih organizacij, delegatov in športnih voditeljev, k^kor tudi od strani oblasti in javnosti je bil prijateljski in simpatičen. To moramo j>osebno podčrtati, dasi je Italijan v športnem oziru precej domišljav. Za tekmo je zavladalo ogromno zanimanje po celi provinci Benečije. Prišli 30 navdušeni športniki iz Trsta, Vidma, Benetk, Rima, Milana, Bologne. Na igrišču je uro pred tekmo zavladalo nemirno razpoloženje, kakoršno je viđeti samo na italijanskih športnih prostorih ob velikih dnevih. V Padovi se je celo pred meseci ustanovilo posebno društvo za veseljaško razgrajanje na športnih prireditvah. Instrumenti tega društva so bili par dni pred tekmo javno razstavljeni: trobila vseh mogočih formacij, piščalke, bobni itd. Našo reprezentanco je občinstvo sprejelo z aplavzi.
Tekma sama se je vršila v nenavadnem tempu, ki ga je diktirala Jugoslavija. Sodnik Braun je priznal, da Se ni sodil tekme z enakim tempom. Naš napadalni trio je bil koj od začetka v fronti. Kombiniral je krasno, nizko po tleh, precizno. Koj po prvih potezah je občinstvo zapazilo, da jugoslo-venski nogometaši vendarle niso tako slabr, kakor je navidez dokazovala porazna številka iz Prage. Najboljši med njimi je bil Benčič, ki  je vodil napad. Takega igrača
Za pravo vsebino in kakovost
preiskuiamh
aspirinovih tablet "<Bayeb
jamči samo originalni tavaj (ploščnati kationi s 6 ali 20 table-] tami) z modro - belo - rdečo varst-veno znamko. V lastnem interesu odklanjajte
vse druge      y^ "^^^ zavoje. ^C^^
nima Jugoslavija, pa tudi na tekmah na Dunaju, Pragi tn v Budimpešti bi zaman iskali napadalca, ki zna tako sijajno voditi žogo, Jo oddati, steči na novo pozicijo, nato zopet oddati sosedu, pri tem dribljati flv ., tri nasprotnike v očarljivi maniri. Napadalni trio je v prvem polčasu izvedel nad 15 krasnih napadov. Streljal Je tudi na gol. Italijanski listi pa priznavajo, da je nas forv*-ard le tedaj streljal, ko si je pripravil primerne pozicije, dočim so Italijani stre. Ijali kadarkoli tn kjerkoli in s tem seve zaposlili vratarja Fridriha tudi z naivnimi streli. V prvem polčasu vidna premoč Tu-goslovenov. Prvi gol pade po krasni kom-binaciji od strani po Benčiču. Žoga leti preko vratarjeve glave v mrežo. V publiki delni aplavz, večinoma razočaranje. Italijani odgovarjajo z napadi, pri čemur napredujejo po krilih. Naši haJfl so t tem po». času le dobro zadovoljevali, zagrešili p* številno, naravnost tretjerazredne pop*« ške. Vsled kvalitativno slabo izpeljanih Italijanskih napadov, sta popustila naša bra. nilca Vrbančič in Pažur v dveh popolnoma nedolžnih situacijah. Nasprotniki so prihiteli k žogi in vodili z 2 : 1 v drugi polčas. Gola  sta padla po skrajni malomarnosti.
Pažurjev gol na pr. na ta način, da je tekel za žogo proti lastnim vratom čisto ležerno. Ko je zapazilo italijansko krilo ležer. nost, je steklo, ujelo žogo, odjurilo proti golu in zabilo izravnavo. Sicer sta se bel: i držala dobro. V drugem polčasu je najprvo odpovedal desni half Jugoslavije. Italija ja koj zaposlila Cevenninija na tem krilu In s tem stalno prenašala žogo proti jugoslo-vensVemu kazenskemu prostoru. Lahka pre-moč Italije v drugem polčasu gre na rov*s tega bržega italijanskega krila. Da smo imeli dobro, vzdržljivo halfvrsto v drugem polčasu, bi bili ostati tudi v polju premočni in bi naš napad prišel do Številnejših žog in s tem do sigurne zmage. To je prepričanje vseh delegatov in tudi itali.lanskega tteka. ki poroča o tekmi simpatično. V drugem polčasu je Pridrih pri petih prilikah branil sijajno, sicer pa je njegova zaposlenost bila le sporednega značaja, ker so Italijani napadali nesistematično. Nasprotno pa je naS trio izvedel nizke, kombi. nacijs-ke napade. Le zaL da v dozorelih situacijah nI stekel z zadostnim startom na predlo* ek in k udaru. Italijani so igral! hitro igro. Defenzivno so bili sijajni, v balfih precej slabi, v napadu pa nesistematični, brez smotrene kombinacije na predloike. Sli so bolj na prodore, kar pa zavisi samo od hitrosti bekov in halfov. Med celo tekmo Je vladala na igrišču napetost do skrajnosti. Izenačenje od naše strani Je ležalo na dlani. Prašen strei Potkovica Iz predložka je odbil rešil italijanski vratar samo s tem, da je na usodno mesto stegnil dlan. Koncem tekme je občinstvo priredilo našim Igralcem zelo simpatične aplavze. Na večernem banketu so razni govorniki slavili športno prijateljstvo med Jugoslavijo tn Italijo, pri čemur so se opažale dve struji: ena fašistovska, ki nam je zelo neslano pokadila pod nos, druga, ki je z odkritosrčnimi besedami priznala napredek našepfl mladega sporta, povdarjajoč, da smo Sc mlada, komaj 6 let stara država in da se vesele sestanka v Zagrebu maja meseca 1926. Znani ital. športni strokovnjak Cor-rado Corradlni je koj po tekmi izjavil novi narjem: »V par letih se bo na športnem obzorju Evrope pojavila nova zvezda Jugo. slovens-ldh nogometašev«. Vsi listi hvalijo naš nogomet, njegovo brzino, nizko kombinacijo ter fairness. Kvalitativno smo nad-kriljevali Italijane. Tehnično in taktično smo prevedli mnogo lepšo igro. Dribling naših Igračev je bil sijajen. Italijani pa so se odlikovali z velikim pogonom in hitrostjo. Občinstva nad 10.000.
y. L Križanovska:
94
0 kraljestva nesmrtnih
Roman.
— Niti mislil nisem na to bedasto babo! Toda povej mi, Nara, kako moreš vedeti vse, kar se godi na svetu? Sram me je, če pomislim, kaj vse bi lahko videla, ako bi hotela slediti mojemu življenju.
— Pomiri se! Sem namreč zelo skromna in diskretna. Nikoli nisem zlorabljala skrivnostnega orožja, s katerim lahko obujam v magičnem ogledalu slike iz minulosti in sedanjosti. Pač Pa imam popolno pravico vedeti vsaj deloma, kaj počenja moj vrtoglavi mož. No, no! Nikar ne obupaj! Vse sem pozabila, kar sem videla. Jutri pa pojdeva k fotografu, da se dava skupaj fotografirati.
Pri vikontu se je zbrala ožja družba dobrih fcnancev, med njimi je bila tudi Pieretta. Mercandie ni prišel. Praznovali so pomirjenje obeh sovražni-kov in Pieretti so položili na glavo zloglasni dia-dem, ki je zakrivil prepir. Na mizi je bil že desert, ko je prinesel sluga gospodarju velik zavoj, ki je prišel po pošti. Vikont ga je ves začuden odprL V zavoju je bila velika fotografija in pismo. Komaj je vikont površno prečital pismo in pofcledai sliko, že ie navdušeno vzitliknU' J
— O, neprecenljivi prijatelj! Kakšna divna ženska! Kakšna božanstvena lepota!
Vsi so radovedno vpraševali, zakaj se vikont tako navdušuje, ko so pa izvedeli, da se je Supra-mati oženil in da poravna vse dolgove svojega prijatelja, je zadonel na čast novopprocenceir?a tr kratni «hura». Samo Pieretta, ki je ves večer blebetala o svoji zaroki s princem in nesramno lagala češ, da ji je poslal skrivaj v šopku ljubavno pismo, je bila osramočena.
Najprej ji je zaprlo sapo, potem je pa obupno zakričala in se zgrudila na tla. Zvijala se je v histeričnih krčih tako, da so jo morali odipeljati domov.
Drugi dan je odhajal vikont ves srečen iz Rot-schildove banke, kamor ga je spremil prinčev tajnik, ki je prišel nalašč za to iz Benetk. Lormeil je porabil ugodno priliko, da pride do denarja. V banki je nazval đvokraini znesek svojih dolgov, ki mu je bil takoj izplačan. Vendar mu pa ni prišlo niti na misel, da bi začel pošteno In skromno živeti
Najprej se je napotil k Mercandieu. da mu plača dolg. Ko mu je pa bankir povedal, da je Pieretta bolna in da nikogar ne sprejme, se Je takoj odpeljal k nji.
Igralka je res igrala vlogo zapuščene neveste. Ce bi kdo verjel njenim solzam, bi mislil, da jI Je Supramati prisegel večno zvestobo. Toda vikont
se je energično pomenil z njo ter ji svetoval, naj nikar ne zvoni po toči, ker je vsak trud zaman.
--Princ sploh ni bil zate in po pravici rečeno se ne moreš kosati z njegovo ženo, — je dejal vikont. — Pač pa Mercandie kar nori za teboj. Vzemi njega! Postaneš baronesa in boš dovolj bogata, da ti ne bo treba ničesar pogrešati.
Nasvet je prišel o pravem času in Pieretta je sklenila vporabiti vsa sredstva, da postane čim prej baronesa Mercandie. Supramatiju je hotela dokazati, da ne pogreša ljubimcev in kavalirjev. V svojem neumnem slavohlepju se ni zavedala, da jo je imel princ vedno le za kratek čas.
Njeno prizadevanje je imelo kmalu uspeh in čez šest mesecev se je poročila z baronom. K oltarju jo je spremil vikont.
Ta čas Je Supramati nadaljeval v Benetkah svofc mirno in srečno zakonsko življenje. Bil je nepopisno srečen. Samo kadar se je spomnil Narajan» — tega ostudnega vampirja, ki je hranil svoje truplo s človeškim mesom — ga je obšla groza.
— Ali si dala Narajam jesti potem, ko sem ga prvič videl? — je vprašal nekoč, ko se je posebno živo spomnil ostudne prikazni.
— Seveda! Dan za dnem mu nastavljam hrano v kabineta kraj knjižnice, — je odgovorila Nara. — Nocoj si ogledava, kako jć.
Supramati je prebledeL 2e je hotel odgovoriti,
da ne pojde gledat vampirja, pa ga je Nara pokarala:
— Ali te ni sram, Supramati, da ne znaš brzda ti svojih živcev? To je slabost, ki jo moraš prema gati, zakaj opozarjam te, da te čakajo med posve-čenjem prizori, ki so neprimerno strašnejši, kakor ta ubogi vampir. Da boš pa vedel, s kakšnimi duhovi imaš opraviti, jih moraš poznati, ne da bi se jih bal. Najti moraš v sebi dovolj moči, da se ti bodo ta navidezno strašna bitja pokorila.
Supramatija ie bilo sram priznati, da se mu od strahu jezijo lasje na glavi. Poleg tega je pa tudi vedel, da ima Nara prav in da bo moral prej ali slej premagati svoj strah.
— Dobro! Pojdem s teboj, — je dejal z boječim glasom.
— Nič se nikar ne boj. V moji prisotnosti nima Naraoana nobene moči. Sicer pa ne pojdeva v kabinet, marveč bova gledala skozi okno iz galerije.
Kabinet, o katerem govorimo, je vogal dvorca. Eno okno je imel na kanal, drugo z nasprotne strani Pa na galerijo. Malo pred polnočjo je prišla Nara po moža. Molče sta šla skozi galerijo ter se ustavila pri oknu, skozi katero se je lepo videla vsa soba.
Skozi visoko gotsko okno na nasprotni strani je prodirala v kabinet mesečina. Razločno se je videlo počrnelo pohištvo in žametasti zastori. Sredi sobe je bila pripravljena aa mizici hrana za p rika-zen* v
47
»s cO vf  STK1 N"A ROD« dnt /. novemDra 1925.
Stran S
Dnevne vesti.
V Unbtiant. dne
— Pojasnilo. V zadevi nameravanega nremeščenja poštnih uradnikov je 21. maja 1925 v našem listu izšla notica, ki je imenovala tudi g. Josipa Čampo, glavnega tajnika »Zveze poštnih organizacij« v Ljubljani. Da se odstranijo vsa nesporazumljenja in da se nikomur ne bo delala krivica,, izjavljamo, da v dotični notici nismo g. Čam-1*1 očitali ničesar nečastnega niti nekorektnega in da sploh nismo imeli, niti nimamo povoda njemu kaj očitati, ker smo informirani, da se je g. Campa obnašal lojalno in kolegijalno. Naš očitek je bil naperjen zgolj proti klerikalnemu »proskripcijskermi komiteju«, v dotičnem članku imenovanemu, in ta očitek vzdržujemo. — Uredništvo.
— Občinske volitve v Ljubljani, Iz Beograda poročajo: »Vodja slovenskih klerikalcev dr. Korošec je te dni predložil ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiću vprašanje, nanašajoče se na razpis občinskih volitev v Ljubljani. Predsedništvo vlade je obvestilo pisarno narodne skupščine, da odgovori na to dr. Koroščevo vprašanje minister notranjih del Boža Maksimovič, čim pride ta točka na dnevni red Narodne skupščine.« — Kakor čujemo, bodo občinske volitve v Ljubljani v najkrajšem času razpisane. Vršile se bodo koncem meseca decembra ali pa tekom meseca januarja prihodnjega leta. Vlada se je odloČila za razpis volitev seveda že zdavna preje, predno je vložil dr. Korošec svoje vprašanje na ministrskega predsednika. Dr. Korošec je kakor znano, poslanec Ljubljane. Kot tak bi se moral v prvi vrsti zanimati in zavzemati za interese in koristi ljubljanskega mesta. Zanimivo je in značilno obenem, da doslej niti s prstom ni genil za interese Ljubljane. Edino, kar je doslej »storil za Ljubljano«, Je »vprašanje na ministrskega predsednika«, ki smo je gori zabeležili. Pa naj še kdo reče, da ni prečastiti dr. Korošec idealen in naravnost vzoren parlamentarni zastopnik ljubljanskega mesta!
— Veliki župan ljubljanske oblasti dr.
Vilko B a 11 i č se je povrnil z dopusta in 5. t m. prevzel svoje uradne posle.
— Vpokojitev našega generalnega kon. zula v Gradcu. Po porodlu iz Gradca jo generalni konzul kraljevine SHS Vladtmi-Budisavljević-Prijedor vpoko-jen In zapusti te dni mesto. Posle general, nega konzula je spretno opravljal od novembra 1919 dalje. Kljub veltkim težkočam in političnim komplikacijam prvih let je generalni konzul Budisavljevid umel s spretnostjo izravnati marsikateri spor. Generalni konzul Je točno poznaval vse avstrijske zakone In predpise, zato mu je bdlo poslovanje zelo olajšano. Med gražkim prebivalstvom je užival splošne simpatije,
— Spremembe in odlikovanja v naši diplomaciji. Iz Beograda poročajo, da je kralj podpisal ukaz o imenovanju in premeščanju nekaterih višjih uradnikov v diplomatski službi. Tako je za tajnika pri jugosloven. poslaništvu v Vatikanu postavljen Avgu* štin Mišetič, za tajnika pri poslaništvu v Rimu Milan Jovanović, dosedaj poslaniški svetnik pri Vatikanu, za načelnika oddelka ara mednarodne pogodbe v zunanjem mini* strstvu je imenovan Dušan Stepaović, gene* rahr konzul v Trstu, za generalnega konzu* la v Trstu pa Vladi slav Savič, konzul v Monakovem; za konzula v Monakovem Ale* ksander Gjorgjevič, konzul v HelsingsfoTSu, za generalnega konzula v Pariza Miroslav Janković, poslaniški svetnik v Madridu, za svetnika pri poslaništvu v Madridu Stanoje Mihajlovič, poslaniški svetnik v Berlinu in za svetnika pri poslaništvu v Pragi Stanoje Velivanovič. Upokojena sta Momčilo Juri* Sic, ravnatelj konzular, oddelka v zunanjem ministrstvu in Frano Cvetiša, konzul v Pi* reju.
Odlikovani so z redom Karagjorgjeve zvezde 4. stopnje poslanik v Atenah Panta Gavrilovič, z redom Sv. Save prvega raz* reda pa pomočnik zunanjega ministra Jo* van Marković, bivši francoski poslanik na našem dvoru Robert de Billy in avstrijski poslanik v Beogradu Maks Hoffinger.
— Zgradba železnice Rogatec _ Krapina. Zgradba te proge je sedaj zagotovljena. Potrebni kredit za to zgradbo je spre-Jet v proračun železniškega ministrstva. Z zgradbo pricno, čim bo ta proračun spre-Jet v Narodni skupščini, torej vsekakor že prihodnjo spomlad. Pričakovati je torej, da ta železnica že steče najkasneje v dveh letih. Z novo železnico pridobi največ Rogaška Slatina, pa tudi Krapina, Nova železniška zveza bo ugodno vplivala tudi v narodnem ozira In bo gotovo učinkovala tndi na razmere v Rogatcu, ki je Se edina ob-čina v Sloveniji, v kateri imajo občinsko zastopstvo v rokah Nemci In nemčurji.
— Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v LJubljani.. Ugled en naročnik na-šesa lista nam piše: Plačevati imam prispevek za deklo. Danes, dne 5. novembra, sem prejel plačilni nalog, da imam plačati prispevek za mesec september. Ker je ves rresec oktobeT tudi že potekel in imam tudi za oktober plačati prispevek, vprašam, ni-le uradn mogoče, da bi poslal za o b a meseca en plačilni nalog. S tem bi se delo poenostavilo, prihranilo pa bi se na času, materijalu In seve rodi na stroških. Mislim namreč, da delavci v tem uradu tudi ne delajo za »božji Ion« in da tudi tiskovin In ku-vertov nrad ne dobiva zastonj. Redukcija uradnikov v vseh oddelkih tega urada le nuina. Ta se naj vendar izvede, ker »bur-žuji« vseh vrst imamo dovoli davkov in ne maramo plačevati nepotrebnih uradnikov.
— Pojasnilo k članku »Anarhija v ljubljanskem pouličnem prometu«, objavljenem v »Slovenskem Narodu« dajejo ti-le statistični podatki. V HI. četrtletju, to Je v mesecih julij, avgust in september je bilo kaznovanih od policijske direkcije v Ljub-
6 novembra 1925.
Ijani 837 oseb, večmoma vsi radi prestopka cestno-policijskega reda. Skupna rpla. čana globa je znašala: Din 52.930, koleko-vtna razsodb 16.740 Din, stroški kasen skega postopanja 4180 Din. Skupaj 73.850 Din.
— Likvidacija hranilnih vlog naiih dr. žavljanov pri  poštnih hranilnicah na Du naju in Budimpešti. Na ponovna vprašanja svojih interesentov, na kak način se bodo likvidirale njihove terjatve na hranilnih vlogah pri poštnih hranilnicah na Dunaj j to v Budimpešti, opozarja zbornica za trgo vino, obrt in industrjlo vse Interesente, da med  nasledstvenimi   državami  in  Avstri j j ter Ogrsko sklenjenih pogodb o likvidaciji omenjenih postnih hranilnic še niso ratificirale vse pogodbene države. Kakor zbornica doznava, se bodo Interesenti po ratifi kaciji potom časopisja pozvali, da prijavijo svoje terjatve.
— Anarhija v ljubljanskem pouličnem prometu. Z ozirom na včerajšnji članek pod tem naslovom pa piše posestnik avtomobila: »Gotovo ni mesta v Jugoslaviji in menda ne v celi Evropi, kjer bi bilo občinstvo v ignoriranju cestnopolicijskega reda tako razvajeno, kot baš v naši beli Ljubljani. Vse se vrti sredi najbolj frekventnih cest, dočim se na pločnikih, kjer je mesto za pešce, zbirajo cele gruče ljudi, ki prav prijazno posta:ajo in se pomenkujejo ter ovirajo prehod pešcem, ki hite po svojih opravkih. Za vse opomine se te vrste ljudje ne zmenijo, ne zmenijo se pa za to naši stražniki, ki so poklicani, da delajo red na ulicah. Da občinstvu, ki, v prijetne razgovore zatoplleno, postaja po ulicah in uličnih oglih, zlasti pred pošto, ni prijetno, ako pripelje mimo avto ali izvošček, je popolnoma razumljivo in baš to je dalo nemara povod »Obupnemu klicu« v »Slov. Narodu« št. 253 z dne 6. novembra 1925. Nikjer drugod niso posestniki avtomobilov kaznovani za vsak najmanjši prestopek, kakor v Ljubljani, zato svetujemo g. dopisniku, da si ogleda promet v drugih mestih, da bo znal presoditi, kako mirno in varno je ravno na ljubljanskih ulicah. Pri nas morajo vodniki avtomobilov in kočijaži skrbeti za varnost pa-santov, dočim si po drugih večjih mestih občinstvo samo skrbi za osebno varnost. Mnenja smo, da imamo vsi davkoplačevalci enake pravlcs in dolžnosti, zato moramo vsi v enaki meri skrbeti za cestni red, zakaj ako vsi drugi delajo proti, tudi avtomo-bilisti ne moremo delati čudežev. Ne kličemo policijskemu ravnateljstvu, naj globi cestni red kršeče občinstvo, želimo samo. da napravi red in nauči pešce, kako je hoditi po ulicah večjih mest v letu 1925.« — Priznavamo, da ima pisec v marsikaterem oziru prav, zlasti ako Žigosa grdo razvado, da imajo gotovi, večinoma mladi ljudje, stalno okupirane vse vogale okrog pošte, da se človek jedva prerve skozi goste množice, ki zavzemajo vse pločnike, prodajajo zijala in zapirajo pot pešcem. Čudimo se, da policija vse to mimo trpi in ne smatra za potrebno, da bi vsaj tu napravila red.
— Krasna Izbira otroških oblek \n pla-ščkov Stari trg 9, KRIŠTOFIČ-BUČAR.
— Stavka tipograf ov v Novem Sadu Novem Sadu so pričeli tipografi mezdno
gbanje, ker lastniki tiskaren niso hoteli priznati kolektivne pogodbe. Tiskarne so na to odgovorile s tem, da so nameščence izprle. Izhaja le radikalna »Zastava«, katero tiskajo tisakrnarji sami. Madžarski in nemški list nista izšla.
— Globe vinogradnikom   v Sloveniji.
Poslanca dr. Žerjav in dr. Pivko sta naslovila na finančnega ministra vprašanje radi nepravilnega kaznovanja vinogradnikov v Sloveniji od strani finančne kontrole v zadevi prijav vinogradniških produktov in prodajg vina.
— Pevska društva! Vsem članom in članicam pevskih zborov, ki se udeleže v nedeljo, dne 8. t m. proslave 30letnice Pevskega društva Zvon v Trbovljah, je dovoljena polovična vožnja z odlokom ministrstva saobračaja M. S. Br. 33.633 od 29. okt. 1925. Udeležite se slavnosti v čim večjem številu! J.P.S. Ljubljanska župa. 1905/n
— Klub ljubiteljev brakov priredi v nedeljo 15. novembra t L tekmo psov brakov in jazbečar brakov v lovišču občine Grosuplje. K tekmi so pripušteni psi zgoraj navedenih pasem, ki so sposobni za vpis v JRB In dobe pri smotri vsaj oceno dobro. Po prihodu vseh jutranjih vlakov v Grasuplje se zbero udeležniki na dvorišču gostilne g. J. Rusa, tam se bo najprej vršila smotra pripeljanih psov, na to pa je odhod v lovišče, hrib »Kamna gorica«. Psi se bodo preizkuševali posamezno po določenih pravilih, ki so bfla objavljena v časopisih 21. oktcFra 1924. Tekma se vrši ob vsakem vremenu, presojali bodo sodniki poznavalci te vrste psov, ocenjevalo se bo: način lovljenja (gonja), glas, vztrajnost in obnašanje pri ustreljeni divjačini. Po dovršeni tekmi je zopet zbirališče v gostilni g. J. Rusa, tam se razglasi izid tekme in se bodo razdelila darila in nagrade. Prijave psov za tekmo je uposlati do 10. t m. na naslov P. Žmitek, Ljubljana, Rimska c, 2/11, sicer se pa lahko prijavi na dan tekme Pfi smotri, toda treba je plačati dvojno prijavnino. 7a vsakega psa znaša prijavni-na Din 5.—w
— Litija. Podružnica Družbe Sv. Cirila in Metoda priredi v soboto 14. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu družabni večer in gledališko predstavo. Cenjeno občinstvo že sedaj opozarjamo na to prireditev, Id bo nudila vsestranski užitek. 1901/n
— »Berndorf« jedači pribor najljepV je dar za domaćicu. Dobije se u svim trgovinama kućnog pribora I kod zlatara. Pravi samo «a tvorničkim znakom »Medvjed«.
— V nobenem gospodinjstvo naj nc manjka zavitka dobrega čaja. Zahtevajte od trgovcev le čajne mešanice znamke »Budd-ha«, ker so najboljše in najlzdatnejšc — Vsled tega v uporabi najceneišr
j
recept
*Da bi otklonili dlake i suvišne malje svuda gde želite, namažite se malo namirisane pomade »Taky«, onako kako izlazi Iz rube; pričekajte 5 minuta, operite zatim sa malo hladne vode i to je sve. Bićete očarani rezultatom i reći ćete zbogom za na-vek opasnom brijaću, koji proizvodi bulji-ce, ostavlja ružne crne tačke i čJ»i te dlake ponovnu rastu još čvršće i brže, kao i komplikovanim i rdjavog mirisa depilato-rima. Štedljiva, bezopasna pomada »Takv« ništi dlaku koja, često, potpudo iščezne. To je jedan sjajan pronalazak i ja sam njime očarana.
Pariška pomada »Takv« (francuski patent) dobij a se u svima drogerijama i par-fimerskim radnjama. Jedan jedini model najveći i najpovoljniji za njegovu cenu. — Generalno zastupništvo i stovarište za ceiu Jugoslaviju: Mirić i Komp., Beograd, Kralja Milana 44. Telefon 18—69.
Iz Ljubljane
Mr. Johnson v Ljubljani. Veleza-služni propagator prohibicijskega anti-alkoholnega gibanja v Združenih državah, Mr. Johnson je danes opoldne prispel v Ljubljano, kjer so ga na kolodvoru pozdravili zastopniki novinarske organizacije in zdravstvenih uradov, Mr. Johnson je v krogu teh predstavnikov obedoval v kolodvorski restavraciji ter pripovedoval o prohibicijskem pokretu v Združenih državah kakor po državah ostalih kontinentov. Pri odhodu vlaka so gori imenovani deelgati zaželeli prijatelju jugoslovenskega naroda iz Združenih držav srečno pot, izražajoč željo, naj bi ob priliki drugega svojega obiska v Jugoslaviji govoril na javnem zboru v Ljubljani.
— Snočne demonstracije v LJubljani Okoli polnoči je prispela iz Trsta vest, da so fašisti popolnoma uničili in razbili uredniške prostore tržaške »Edinosti« in da so
v strojnici močno pokvarili rotacijski in druge stroje. Posebna izdaja »Jutra« je mahoma razširila vest po mestu. OkoU V2K zjutraj se je zbrala večja skupina občinstva pred tukajšnjim Italijanskim konzulatom v Šelenburgovi ulici ter ogorčeno protestirala proti najnovejšemu fašistov-skemu nasilju. V varstvo konzulata je prišla na lice mesta pred glavno poŠto močnejša varnostna straža, ki le ljudi razganjala s pendrekL Aretirala je dva akademika, ki sta pa bila takoj po legitimiranju na policiji izpuščena.
— Prepovedan protestni shod na univerzi. Akademična mladina je danes dopoi-ne cb 11. sklicala protestni shod na vseučilišču radi dogodkov v Trstu. Rektorat je ta shod prepovedal. Med dijaki je ta prepoved vzbudila veliko ogorčenje. Dijaki so se sicer razšli, nekaj pa se jih je napotilo pred italijanski konzulat, ki je bi močno zastražen, m priredilo tam hrupne demonstracije. Demonstranti so žvižgali In ogorčeno klicali: »Barbari, doli Italija«. Policija Je takoj nastopila In razpršila demonstrante.
— Zaprisega   vojaških obvezancev.
Točno in brez hrupa ee te dni v Ljubljani vrši zaprisega vojaških obvezancev. Prvi dan je priseglo 1136 vojaških obvezancev letnikov 1875 do 1880, drugi dan je priseglo točno 1200 obvezancev letnikov 18Q do 1885. Zaprisega traja do nedelje.
— Cerkveni koncert. Dne 9. novem! ob pol osmih zvečer priredi trnovi : c kreni zbor, pomnožen s pevci drugih z L rov, cerkveni koncert, ob katerem se bod izvajale skoro izključno skladbe slovenski! skladateljev. Vstopnice je dobiti od srede dalje v župnijski pisarni v Trnovem, v No.
vi založbi na Kongresnem trgu in v glavni trafiki na Mestnem trgu. Cene so: sedeži I. vrste po Din 15, n. vrste po Din 10, stojišča po Din 5. Spored koncerta z besedilom pesmi se dobi istotam po Din 2. 1874-n
— Kdor želi videti proste vaje članstva seti v nedeljo dne 8. novembra ob 20. url telovadno akademijo Sokola Ljubljana II. v veliki dvorani Narodnega doma. Po telo-za vsesokolski zlet L 1926. v Pragi, naj 00-vadbl ples in prosta zabava. — Vstopnina 10 Din, za Člane v pred prodaji Din 8 (br. M. Krapež, Jurčičev trg). lS67/n
— Sokol Ljubljana II bo imel dne 8. novembra točno ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma svojo vsakoletno akademijo z Izbranim telovadnim sporedom. — Vstopnice so v predprodajl pri br. Milko Krapežu, Jurčičev trg, In sicer za člane sokolskih društev po ceni Din 8, za ostalo občinstvo pa po 10 Din. Po telovadbi prosta zabava s plesom. Sodeluje godba dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina.
1997/n
— Dežnik se je pozabil v ponedeljek popoldne v autoomnibusu, ki je vozil od Fgovca na pokopališče k sv. Križu. — Posten najditelj naj ga odda upravi »Slov. Naroda«.
— Tvrdka »Adria« Filip Šibenik se Je preselila te svojih dosedanjih prostorov Gosposki ulici št. 16 v svoje lastno poslopje pod Rožnikom (za Kotananovo vflo) ter se mluoroca nadaljni naklonjenosti svojih od jemalcev. Skladi Sče ss mesto ostaja na dalje na Vodnikovem trgu (tvrdka F. Ple-terski)
Ivan Žnidaršič, eden največjih vlomilcev prijet__Strahoval je
dva meseca vso Ljubljano.
Dne 1. novembra, t j. o Vseh svetih, je bflo na policijski direkciji javljenih več drznih vlomov v stanovanja, kar je bilo pravzaprav za ta dan pričakovat. Policijska direkcija je takoj teleionično obvestila vse stražnice, kakor tudi posamne stražnice in kriminalne oddelke. Uspeh m izostal. Usodno srečanje.
Okoli 22. istega dne je nadstrainik Josip Janežić v Židovski ulici zatekel nekega moškega, ki je nosil velik ovoj ter jo naglo brisal proti mestu. Stražniku se je zdel neznanec sumljiv, prijel ga je in cd-vedel na policijo. Že takoj pri aretaciji le bilo videti, da nima prijeti neznanec preveč čiste vest, zakaj prišei je takoj v zadrego In v razna protislovja. O prtljagi, ki jo je nosiJ s seboj, je izjavil, da je last njegove sestre- Na policijski stražnici so ugotovili, da je neznanec identčen s 25 letnim Ivanom Žnidaršičem. bivšim bolniškim strežajem, ki ie potom policijskega dnevnika zasledovan radi raznih deliktov. Žnidaršiča so za to pr držali v zaporu. Drugi dan je bil priveden na kriminalni urad, kjer so ga pričeli na dolgo in široko zasliševati, niso pa spravili iz njega ne beva ne meva. Policija je med tem izvedela, da je Žnidaršič zadnjo noč prenočil v gostilni Cešnovar v Kolodvorski ulici. Kriminalni organi so preiskali sobo ter naleteli tu na pravo zalogo nakupičenega blaga. Bilo je tu raznovrstno perilo, obleka, šatulje, razna zlatn na, fini usnjati kovčki, pletene košare in vsakovrstni predmeti tako da se je videlo na mah, da so bili tako-rekoč natrpani iz vseh koncev in krajev. Vse blago je bilo preneseno na kriminalni urad. Bila je takšna zaloga, da so jo morali celo prepeljati.
Žnidaršič je bil ponovno zasl:šan, od kod ima vse to blago. Sprva je skušal dokazati, da je njegova last in last nekaterih njegovih prijateljev, kompromitirala in izdala so ga pa razna pisma, ki jih je imel pri sebi. kakor tudi listine raznih strank, ki so na policiji prijavile vlom v stanovanje. Vsako priznanje so morali iz njega ta-korekoč izsiliti. Drugi dan zasliševanja po tem ko je videl, da mu že teče voda v grlo, je simulral mutca Ves dan ni odgovarjal niti na eno stavljeno mu vprašanje. No, policija je opravila tudi brez njega. Ugotovila je sledeče Število vlomov, ki iih je izvršil podjetni Žnidaršič tekom zadnjih dveh mesecev v Ljubljani.
Dne 14. septembra je bil 2n:daršič odpuščen iz stalne bolnice v Zagrebu ter je prišel v Ljubljano. Pošteno delo mu je smrdelo in zato se je vrgel na vlome v stanovanja in hotelske sobe. Bil ie izredno rafiniran rn spreten vlomilec ter nenavadno podjeten. Primeril se je celo slučaj, da je vlomil kar trikrat v enem dnevu. Pri sebi je imel vedno bogato zalogo razn h ključev in vitrihov, potrebnih za odpiranje stanovanj. Že dne 16. septembra, torej dva dni po svojem prihodu v Ljubljano, je popoldne vlomil v lokal tvrdke Pavla Cesnika na Po-
ljanski cesti št. 25 in odnesel razno zlatnino, obleko in druge predmete v vrednosti 5000 Din. Dne 29. septembra je v splošni bolnici ukradel delavcu Franu Kodru, Ivanu Klemenčiču in mizarju Emilu rierinerju 3 britve, več parov čevljev in nekaj zla mine v vrednosti 803 Din. Dne 7. oktobra Je vlomil v sobo stranke Josipine Perko, stanujoče Pred Škofijo 16 in odnesel razno obleko v vrednosti 1000 Din. — Dne 16. oktobra je vlomil pri Amer kancu v Florjan-ski ulici. Tam bivajočemu Amerikancu Andreju Mraku je odnesel za 500 Din raznega blaga. Zelo agilen je bil tudi pretekli mesec Na Vojvode Mišica cesti 23 je vlomil v stanovanje Julije Sirnik in Ji odnesel srebrno manikiro, vredno 500 Din. — V Kolodvorski ulici je vlomil v stanovanje Srečka Deisingerja ter odnesel za 600 Din zlatnine in drugih predmetov. Na Osojah št 3 je vlomi' v stanovanje Franceta Bra-jerja in odnesel razno perilo v vrednosti 700 Din. Začetkom oktobra je vlomil ▼ družbeni lokal v Ljudskem domu in ii predala pobral nekaj dHnarjev ter več društvenih trakov. Ker ni dobU plena, kakršnega je pričakoval, ga je popadla jeza, po-padel je več tintnikov in jih treščil v zid. — Istočasno je skušal vlomiti v istem poslopju v stanovanje Josipine Olobevmk. Poškodoval je močno eno ključavnico, vendar vrat ni mogel odpreti. — Na Rakovniku je iz Salezijanskega zavoda ukradel več sto komadov podobic — V bolnici je perici Ani Kveder in strežaju Alojziju Smo-deju ukradel za 200 Din perila. Dne 31. oktobra popoldne je v Flori anski ulici št 4 v gostilni Kajfež vlomil v sobo elektromon-terja Engelberta Prohla. Odnesel mu je razno obleko ter druge predmete v wedno-sti 3000 Din. Drzen vlom je izvršil tudi v hotelu Tratnik, kjer je ruskima akademikoma Božidarju Popoviću in Vladimrju Ser-geju ukradel vso obleko ter razne druge predmete v vrednosti 6000 Din. Zelo podjeten je bil o Vseh svetih. Popoldne je vlomil v stanovanje ključavničarja Josipa Brate v Skoiji ulici 13 ter odnese! za 15.000 Din raznega blaga. Izpraznil Je malodane vso sobo. — Istega dne popoldne je zopet vlomil pri Amerikancu v Florjanski ulici ter natakarici Franji Jereb odnesel razno obleko in zlatnino v vrednosti 5000 Din,
Žnidaršič ima na vesti gotovo tudi več drugih vlomov-; med drugim je dokazano, da je izvršil več tatvin in vlomov tudi na Sušaku. Bil je tudi trikrat na Reki. Pri njem se je našel samokres. Žnidaršič Je tip pravega zločinca, ki pa je postopal seio previdno. Svoje akcije je večinoma izvršil sam ter je po vsakem izvršenem vlomu odšel na Sušak. Najraje se je izdajal ca medicinca in dijaka. Hodil je zeJo elegantno oblečen in nosil obleko, ki Jo le ukradel akademiku Popoviću. Z ženskami se m* ni preveč ukvarjal, videti pa ga je bilo često po raznih lokalih. Vrši se nadaljno : sliševanje, potem ga pa izroČe sodišču.
— V vinotoču (kleti) Viktorija Sedeja,
Ljubljana, Kolodvorska ulica 26, se točijo najraznovrstnejša pristna vina po 11, 12 in 15 Din. 1903-n
— V gostiln? Bergant v Trnovem so se gostje najprvo odzvali pozivu, da uaj daruje vsak prvi dvodinarski novec CM družbi. V nabiralnik se je nabral zneses Din 100.25. Darovalcem iskrena hvala! Če bi se našel v vsakem kraju rodoljub, ki bi opomnil goste na gorenji poziv, smo prepričani, da bi se tudi po drugih gostilnah CM nabralniki hitro napolnili. Narodnjaki, skrbite, da bodo nabiralniki vršili svojo na-!?zo! 1000/n
tek v Zagreb. Neprestano je zatrjeval, da nI navaden zločinec, nego da je »suženj nesrečnega genija*.
Zagrebška policija je o begu Vojka Mi-kolji obvestila vse evropske centre in kriminalne urade In mu tako preprečila even-tuelni beg v Ameriko.
Uradniško karijero je pričel Mikoljl v ?arajevu. Disciplinarnim potom je bil premeščen v Zagreb. L. 1922. jc pri čekovnem uradu poneveril 2 in pol milijona dinarjev ter pobegnil v Inozemstvo. V Celovcu si je kupil krasno vilo, katero je naša država zaplenila. Takrat je bil Mlkoiji obsojen na tri leta ječe, katero je deloma presedel v Le-poglavL Vsled amnestije je bil leta 1924. oproščen. Pred dobrim letom ie bil puščen na svobode.
Komaj Ve bil na svobodi, je izvršil novo ^revaro v znesku nad dva milijona dinar-2v ter pobegnil. Ustavil se ie v Hamburgu n čakal na ljubico, ^ katero je mislil od-initi na Madelro. Poneverba je bila izve-ena naravnost ženijalno in se je v Interesu . reiskave javnosti ne more priobčiti, ker bi Inhko na ta način marsikdo lahko manipuliral.
Iz Maribora
RIZA KHAN, začasni perzijski regent in naslednik odstavljenega šaha. — Perzijski parlament je odstavil šaha, ki se ie več let zabava na francoski Rivieri. Šaha so ponov* no pozvali, naj se vrne, pa ni hotel. Parla* ment ga je odstavil s 180 proti 5 glasovom. Začasno vodstvo državnih poslov je prevzel ministrski predsednik Riza Khan.
Vojko Mikolji prijet v Hamburgu
»Slovenski Narod« je nedavno poročal o milijonski prevari Vojka Mikolji v Zagrebu. Takoj po poneverbi ie Mikolji izginil iz Zagreba in pobegnil v inozemstvo.
Iz Hamburga ie prišla včeraj vest. da Je bif tam prijet popoldne ob 15. Vojko Mi-kolja, ki je ravno prispel iz Amsterdama. V času, ko se mu le približal kriminalni uradnik, je Mikolja pisal neko pismo. Na kriminalnem uradu Je Mikolji najpreje pokazal staro kaznjeniško odpustnico, trdeč, da je kazen že prestal, ker v nasprotnem slučaju ne bi dobil potnega lista za inozemstvo. Tiralica zagrebške policije pa naznanja, da je mlstifikacija. Kasneje se je Mikolji vdal v svojo usodo in prosil, da se ukrenejo vsi potrebni koraki za njegov oovr?
—m Za varnost avtomobilskega prometa. Pod tem naslovom prinaša »Marburgei Ztg.« pritožbe avtomobilistov o nevarnostih, ki so jim izpostavljeni na naših cestah ter navaja dva slučaja, ki drastično osvetljujeta neznosne razmere. Tako je dne 25. oktobra vozil okoli 18. neki šofer po cesti iz Račjega v Ptuj. Ko je vozil približno 3 km pred Ptujem skozi sadni drevored, je nenadoma opazil da je preko ceste v višini glave napeta debela žica. Drveč s hitrostjo 50 km na uro, nI mogel avtomobila več ustaviti in se je zadel ob žico. K sreči je okvir varnostne šipe žico pretrgal in se ni primerila večia nesreča, v nasprotnem slučaju pa bi bila šofer in njegov sinček n.rtva, verjetno obglavljena. Zadeva je bila prijavljena orožnikom. — Drug slučaj se je primeril na cesti Ormož - Ptuj. Ko je šofer hotel pasirati železniško progo pri Veliki Nedelji, je v zadnjem hipu začul ropot in sikanje prihajajočega vlaka, katerega radi goste megle ni opazil. Ustavil je avto tik pred progo, v naslednjem trenotku pa je že drvel mimo osebni vlak. Sele potem, ko Je vlak pasirai železniški prelaz, je čuval spustil zapornice. Oba konkretna slučaja sta 'zadosten dokaz nesigurnosti avtomobllnega prometa po naših cestah. Vsekakor je potrebno, da varnostna oblast z energično roko poseže vmes ter napravi konec sUčniir slučajem.
\
\
71
15135
7
Stran 4.
•SLOVENSKI  N A R O D« dnt 7 novembra 1925.
Stev. 2t>4
Gospodarstvo
Lesni trg
Položaj na lesnem trsu je Se vedno nejasen. Izvoz v Italijo neprestano nazaduje Vzrok je padanje lire. Na italijanskih tržiščih je čedalje večja konkurenca avstrijskega In romunskega lesa. Angleška kupuje nekatere vrste hrastovega lesa, kar velja tudi za Belgijo, dočim sta našli Francija in Ho-landska že davno druge dobavitelje. Bukov les gre dobro v Angliji In Zedinjenih državah, vendar so pa cene nepovoljne. Prizadevanje naše vlade, da olajša izvoz lesa, ne bo imelo uspeha, dokler vrednost dinarja ne bo pod svetovno pariteto. Lesni trg v Trstu je v težkem položaju. Prvotno je bil j to veliko tranzitno tržišče za vse blago iz bivše Avstro - Ogrske. Zdaj pa sUve italijanski konzumenti, osobito oni iz severne Italije, v direktnih poslovnih stikih z avstrijskimi producenti brez posredovanja Trsta. Preko Trsta gre zdaj zelo malo lesa v Italijo, Jugoslavija se poslužuje za Izvoz v Italijo svojih pristanišč ter ima na razpola-fo tudi del reškega pristanišča.
Romunska konkurenca je dosegla velik razmah. Romunsko blago, ki je šlo poprej ▼se preko Trsta, gre zdaj direktno v Levant, severno Italijo, Sicilijo in špansko. Cene v lejih so tako povoljne, da je položaj sa avstriski in jugoslovenski les dan za dnem slabši Trstu skuša Italija priskočiti na pomoč z redukcijo transportnega blaga na progah Trst do severne meje Italije. Tržišče drv za kurjavo ie brez prometa. Pred zimsko sezono se je bil položaj nekoliko zboljšal, toda produkcija drv ie v naši državi tako razširjena, da imamo bogate zaloge brez izgledov na plasiranje. Izvoz drv ovirajo razne okolnosti. Na tržišču oglja vlada popolno zatišje. Doma je razpečava-nje oglja nezadovoljivo. Italija ie sicer dober odjemalec toda v sedanjih razmerah je izvoz malone nemogoč. Zaradi nizkega tečaja Mre so bili naši producenti primorani prodajati z Izgubo. Splošna tendenca lesnega trga je nepovoljna.
—% Promet med Jugoslavijo In Madžarsko. Te dni je bil na progi Velika Kikin-da - Segedin otvorjen direktni promet med Jugoslavijo in Madžarsko preko prehodne postaje Sirig, ki je na madžarskem ozemlju. Zdaj so v prometu štirje mešani vlaki s potniškim prometom In sicer št. 7331a, 7332a, 7336a In 7337a, ki Imajo direktno zvezo v Veliki Kikindi do Pančeva, v Sirlgu pa do Segedina in Budimpešte. Z vlakom št 7331a se bo pošiljalo samo živo biago v Budimpešto.
—g Dobri izgledi za naše posojilo v Ameriki. Naši delegati na zborovanju inter-
parlamentarne unije v Wash1ngtotin so se vrnili v Beograd. Ljuba Nešič je poročal ministrskemu predsednika Pašlču o delovanju naše delegacije. Trdi se, da so imeli naši delegati nalog sondirati teren za večje posojilo v AmerikL V Zvezi s tem se omenja predavanje, ki ga je imel šef naše delegacije Velizar Janković v WashIngtonu. V predavanju je naglašal potrebo, da dobi naša država večji kredit v AmerikL
Inozemskim rentnikom. Veliki župan ljub« ljanske oblasti je na intervencijo SDS dr« žavni protezni delavnici v Ljubljani dal na« log. da prevzame in izvršuje popravila pro-tez inozemskim rentnikom po režijski ceni. Rentniki pa. ki so v posebno bednem polo* žaju, da teh stroškov ne bi zmogli, naj se s posebno prošnjo obračajo na velikega žu« pana ljubljanske oblasti, ki bo prošnje ob« ravna val po kreditni možnosti kot prošnje za izredne podpore. Prilikom te intervenci* je se je pokazalo, da noben urad ali ravaro* valni zavod nima niti približne evidence teh zapuščenih rentnikov. Umestno bi bilo, da veliki župan potom političnih oblasti in ob*
činskih uradov ugotovi točno število takih rentnikov, da bodo nadaljnje potrebne ak# cije olajšane.
— Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 9. novembra t. I. ponudbe za dobavo 4000 kg firneža; do 17. novembra t I. za dobavo 200 komadov žel. sodov ter za dobavo 1 komada jermena iz velblodje dlake. Dne 2. decembra t L se vrši pri direkciji državnih železn:c v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave 1000 plošč cinkove pločevine. — Predmetni oo-goj! so pri ekonomskem odelenju te direkcije Interesentom na vpogled.
—g Dobave. Direkcija državnih železni v Ljubljani sprejema do 10. novembra t. I. ponudbe za dobavo 150 kg belega vaze-lina in 300 kg glvcerina ter za dobavo 2000 klloffr. afrlka; do 17. novembra t. 1. ponudbe za dobavo 40 m jeklene spiralne cevi; do 20. novembra t. 1 za dobavo 2 komadov škrlpčevja. — Predmetni pogoji so pri ekonomskem odelenju te direkcije Interesentom na vpogled. — Vršil- se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 19. novembra t I. pri generalni direkciji posrednih davk »v v Beogradu glede dobave posteljine (slamnia-če. blazine, ruhe, vo?nene odeje). — Dne 20. novembra t. 1. pri intendanturi TTT. armijske oblasti v Skoplfu (ulica kej Vojvoda Putnik) glede dobave 100 komadov želdznil sodov za petrolej. — Predmetni og::isi z natančnejšimi podatki so v pisarni 7p.)*nice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani Interesentom na vpogled.
To in ono
Poslovilna pisma zakoncev linder
Iz Pariza poročajo, da sta Maks Linder in njegova žena zapustila 9 p:sem. Šest jih je pisal Linder, tri njegova žena. Pisma so večinoma naslovljena na bližnje sorodnike. Eno svojih pisem ie naslovil Linder na svojega najboljšega prijatelja, Arman-da Massarda, ravnatelja kazina de Pariš. V pismu prosf svojega prijatelja, da se zavzame za njegovo dete, ki živi pri sorodnikih v Švici Dalje navaja: Moja žena je voljna z rugnoj umreti, ker oba ne moreva več prenašati tega življenja.c
48 ur pred svejo smrtjo je Linder jeva žena pisala svoji materi: »Moj soprog me hoče umoriti.«
Dne 14. oktebra Je Lmder telefončno pozval dva svoja prijatelja k sebi na stanovanje. Prijatelja, ki sta slutila zlo, sta vstopila v njegovo stanovanje. LJnder Jima Je s samokresom v roki stopil nasproti rekoč, da ne more dalje živeti, da mora umreti. Prijatelja sta ga jedva pregovorila, da ni izvrš:l namere. Nekaj dni pred svojo smrtjo je Linder v Častno de Pariš Izjavil blagajniku, potem ko je kupil vstopnico: »To je moj poslednji gledališki večer, nikoli več ne bcm videl gledališča, toda tudi vi me ne boste v;deli.« Na slične načine je govoril Linder večkrat, nihče pa ni smatral njegovih besed resnim.
Velika tatvina v Pragi
Odneseno za 2 milijona Din dragocenosti.
V torek opoldne, torej pri belem dnevu, je bil na Prikoprh v Pragi izvršen nenavadno drzen vlom, ki je v mestu vzbudil veliko pozornost Vlomljeno je bilo v trgovino zlatarja Edvarda R^emerja. Vlomilec je popolnoma oplenil izložbeno okno, v katerem so se nahajali najlepši in najdragocenejši predmet1'. O vlomu poročajo praški listi zelo cbširno. Podrobnosti so sledeče:
Praš*.i veletrgovci z zlatnino so sklenili, da imajo trgovine dnevno zaprte od 1. do 3. ure. Tako je cb 1. zlatar Riemer zaprl kot običajno lokal ter popreje še enkrat preizkusil vse zapahe in ključavnice. Nekiko okoli tričetrt na tretjo uro je bfl Riemer pozvan k telefonu in neki znanec ga je vprašal, če je koga svojih ljudi posial v trgovino. Riemer je to zanikal in takoj od-hitel v svoj lokal. Našel je sicer žalu-zijo v redu, tud: notranja vrata so bfa zaklenjena. Ko jih je odklenil, so se dala le s težavo odpreti v trgovini se je prevrnila lestev, naslonjena na vrata. Riemer je v
svoje presenečenje takoj ugotova, da Je bilo vlomljena Storilec ie verjetno žaluzije odprl s ponarejenim ktjučem, jih za seboj zaprl in se pope! nad okno notranjih vrat, kl je blo radi ventilacije odprto. Nato je popolnoma izpraznil izložbeno okno, pri čemur je postopal z nenavadno flegmo. Mirno ie pobral vse vrednostne predmete iz etuijev ter odstavil cene, ki bi ga lahko izdale. Pri odhodu se je vlomilec posluži! lestve, ki Je stala v trgovini in zlezel t o njej skozi okno nad notranjimi vrati v vmesni prostor obeh vrat. Nato je dvignil ža-luzijo in zlezel na prosto, jo potegnil navzdol in odšel, ne da bi jo zaklenil. Ukradene dragocenosti ie odnesel v ročni torb-ct Ko se je odstranil, ga je opazil neki stalni odjemalec tvrdke Riemer, kateremu se Je zdel sumljiv. Zasledoval ga je do hoteia de Saxe v Hvbcnersko ulico, ni se pa upal tatu stavid na odgovor, ker Je bil zelo elegantno oblečen. Stopil ie nato v hotel de Saxe in telefoniral R emerju. Ko se je vrnil, je neznanec že Izginil. — Kmalu potem je prispela na lice mesta policijska komisija, ki je takoj ukrenila vse potrebne korake. Vlomilcu je padel v roke bogat, zelo bosat plen v vrednosti 1 milijona ČK. Odnesel je zlatnno in srebrnino, bogato z briljanti okrašene zapestnice, briljantne prstane, bisere, ure, ustnike, zlate svinčnike in polnilna peresa, broše, rože itd. Dosedaj Še ni sledu o njem.
Grozen zločin v Sisku
V malem, drugače mirnem selu Šetuš. ležečem ob Savi, nedaleč od Siska, se je pretekle dni odigral žalosten dogodek, ki Je bil povod silnemu razburjenju prebivalstva. Posestnika Stjepana Zetina so našli s popolnoma razmesarjeno glavo. Blo je takoj jasno, da gre za zavratni umor to narod je kot zločinca obsedli Zerinovega pastorka Ivana Carena. In ljudski glas ni varal: Car en je umori! svojega očma. Ozadje krvavega dogodka je bilo sledeče:
Seljak Stjepan Zedin se je pred leti oženil v drugo. V zakon Je priženil tudJ sina njegove žene. ki je bila vdova. Dokler je bil deček še majhen, sta zakonca žVela v neskaljeni harmoniji, Čim pa Je odrastel, sta se očem m pastorek vedno prepirala. Stari Zetin je naravno zahteval da mu je vsakdo pokoren v hiši in doč'm se je z ženo še kolikortoliko razumel, se Je s pastorkom meril zelo sovražno. Ivan Caren je bil trmast človek, stari Zetin tudi. Največkrat sta se sprla radi novca, kajti stari je bfl stskač In ni svojemu pastorku nikoli ničesar odrinil. Nedavno so prodali kravo m  tedaj je Caren prosil očma, da
naj mu 'da delež izkupička, češ da Je on pasel in hranil kravo in ima pravico do gotovih novcev. Stari se za to ni zmenil marveč je pastoTka pošteno ozmerjal.
Zavrela Je kri mlademu Ivanu in zj-snoval je strašen načrt osvete, ki ga Je nato tudi izvedel. Neke noči, ko ie njegov očem ležal v globokem snu, je pograbil sekiro, se splazil v njegovo sobo in ga s sekiro udaril tako močno po glavi, da jr bi1 Zetin takoj mrtev. Misleč, da Še živi, je Caren še večkrat zamahnil po glavi starca rn mu jo strahovito razmesaril.
Drugo jutro so Carena prijeli orožniki in ga izročili sodišču, kjer bo odgova: • jal za krvavo svoje del<\
će kupite nogavice brez žiga .ključ", ker eden par nogavic s Žigom  In znamko (rdečoa mod i o. zeleno alf zlato)
„kSju6"
traja tako dolgo kakor itirjel pari drugih. Kupite eden par' in prepriča če sel »J
100 in 150 Ist ječe
Pred sodščem v Kragujevcu se Je pretekle dni končala razprava proti razbojniški tolpi, obstoječi iz 17 oseb. Tolpa jc leta I9?4 zagrešila nebroj zločinov, nit. d drugim Ima na vesti umor Miljutina štefa-noviča iz DcbraČe. Po končani razpravi Jc bila izrečena sledeča obsodba: Voidja tolpe. Mašan Kastratovič, kJ ima na vesti en umor, več ropov, napadov, tatvin in tatvino vojaške karabinke iz artilerijsko-tehnič-nega zavoda, je M cbsojen na smrt in na 100 let ječe v okovih. Njegov glavni sokrivec. Dragoljub VučičevIČ Je bil obsojen na 150 let ječe v težkih okovih. Dalje Imata oba plačati: deci obitega Miljutina Ste-f a novica 30.000 Din, njegovi vdovi 20.000 Din in 5000 Din odškodnine za pogreb. Širna Vukajlovič in Todor Sckić sta bila obsojena na 20 let ječe v težkih okovih, po prestani kazrri pa ostaneta Še pet let pod polkrjskim nadzorstvom. Ostali obtoženci: DjoTdje Vukajlovič, Anta ZivaljeviČ In Sava Zagradjanin, obtoženi, da so skrival! orožje, so bili rešeni obtožbe in puSčeni na svobodo. Vsi obsojenci so poslušali sodbo molče, n;hče se ni zganil. Razpravi je prisostvovalo ogromno občinstva.
Zrmanje sokolske loterije za Tafror-15. decembra t.l.
i
krilo
se posebno ostro občuti vsaka nagla sprememba vremena: nahed, kašelj, hrpavost vratobol, trganje v ud.h, zobobol in glavobol so sedaj pri nas na dnevnem redu. Prav posebno mučijo tedaj revmatične bolečine. Po naših  ugodnih Izkušnjah pa se Je po-
kazal kot vedno zanesljiv ublažitelj bolečin Fellerjev blagodišeči »E-saflujd«. katerega so že naši roditelji in dedje uporabja1 kot priljubljeno domače sredstvo In kosmeti-kum. Uporaba »ElsafTujda« vedno prija, bodisi odznotraj ali odzunaj. Je močnejši in
krepkejšega dejstva kot francosko žganje. 6 dvojnarih ali 2 specijalni st ' len'ci za 63.— Din, 12 d vojn a tih ali 4 specijalne steklenice za 99.— Din, 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic za 250.— Din, že obenem z zabojem in poštnno po povzetju
ali proti plačilu vnaprej razpošilja lekarnar Eugen V. Feller v Stubic* Dojnjoj. Elsatrg 238, Hrvatska. — Poedfne boce Elsaflujda po 10 dinara u apotekama i sorodnim trgovinama.
ILIRIJA, Kralja Petra trg 8.
Telefon 220.
Krene žile
si zavarujte s pat. A K TI V A RI X obvezo. — — Cena: 150 Din
Naročila: M. BAR T L, Stritarjeva ulica 2
j
MflJSOUS! BPNSK1 BLCGO^I
■BvaavBaanBHB^BaaaaaaaaaaBaaai
specijalni predmeti brei konkurenco
172-l
blago za gospode in dame, zajamčeno   iz  čiste volne
čvrste kvalitete In najmodernejših vzorcev razpošilja po iako nizkih tovarniških cenah več nego 40 let kot strogo solidno svetovno znano tvomiško skladišče sukna
SIEGEL • IMHOF, BRNO«
Palackeho tfida 12. Vzorci gratis In Iranko. Isto tudi privatno.
iv. Biiic & n m
pleskar a Jn ličarja
liubliana, Karel Kctnikova ulica
(bnraka za Ledino) se priporočata ceni. ebčinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija.     i6i L
Damska konfekcija in modni salon
TKlin P     Meetol trg, ■ BUatp pod Tranćo
Blagovi in svila v zalogi.
Najnižje cene l
Prvovrstno delo
L. Mikuš
Uttlim Kcsrn trc IS
p jurili nujo nl"5t dežn ko* in so'r?nl* kot ter iDrehaiainlb
patte.
PipiTftt si fnr?D?eio tvfm fa ?»ntfn»
!. Stjepisšfrc
— Sfsak —
preporuče najboHe tambure, žke partiture, škole • ostale potreb-štine za sva olazbela Odlikovan na pariškoj »ztoJbl. — Cjenici franko.
Jedilno orod'e
iz čistega belega alpacca, tudi močno posrebreno se dobiva v vseh trgovinah s kuhinj* skira orodjem in pri juvelirljih.
Tovarniška znamka .Medved na vsakem komadu.
Skladlič,
Berndorf, Maribor.
Klali o-!asv,     «*u±i'o « posredovalna in *oci-*l-ne  namena občinstva, vsaHa beseda BO nar. fJa!manr*i zneeefc Din 5.
UPRLI OGLASI
Zenitve, dooiaovanle tar oalaai strogo trgov-
skega znaeala, vsaka
beseda Din 1*—. ■ajmanlii snaaob Din 10
Kontoris tinja
vešča vseh pisarniških del, z večletno prakso, žtli premeniti službo. — Cenj. dopisi naj se bla* govolijo poslati na upra* v«» aSIov. Naroda* pod «Kontoristinja/4124x>.
Trg. pomočnik
vr jaščine prost, izurjen v mefapi stroki, išče službo v mestu ali na deželi. — Pr-nudbc pod »Pomočnik 4150» na upravo «SIoven* skega Naroda*.
Gosrjodična
z dežele, dobro izurjena v gospodinjstvu, posedu*; joča kompletno opravo, želi znanja v svrho že* nitve z resnim gospodom. Prednost imajo železni* ški uslužbenci ali orožni* ki. — Ponrdbc na upra* vo «Slov. Naroda» pod cSrečna bodočnost/4191» na upravo *Slov. Nar».
Zastopniki,
kt govore in pišejo nemško in slovensko — se iščejo za. veliko in traj* no možnost zaslužka, ker predmet, ki naj se razpe* Savn, v državi SHS še nt uveden. — Pri vprašanjih poštnina za odgovor. — 1. G r a i e r Altendorr, Feldkirchen, Karaten.
4194
I    ?«" I
V francoščini
slabe dijake temeljito po* pravljam; učim pa tudi druge. — Naslov pove uprava sSL Nar.*. 419S
Absolventinja
trgovskega tečaja, zrno ž* na slovenskega in nemškega jezika — išče me* sta kot praktikantinja v trgovski ali odvetniški pisarni. — Dopisi pod «Zvesta/4189» na upravo «Slov. Nxroda».
40 do 50 tisoč Din
posojila išče solidna tvrd* ka v svrho povečanja tr« govine. Obresti po dogo* voru; jamst > zasigura* no — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda«, pod cKapital/4129*.
40.000 Din posojila
išče trgovec za dobo 2 let proti dobri garanciji in obrestim. — Ponudbe pod «Gotov kapital/4193» na upravo «Slov. Nar.».
f
Xn*im
1
Pozor! Pozor!
Najvišje plačujem sfare moške obleke, čevlje in n>jhištvo. Zadostuje do* pisnica, da pridem na dum. — Dram;, Galluso* vo nabrežje št. 29, Ljub* Ijana. 4158
Sianovanis
Stanovanje
1—2 sob a kuhinjo išče miren zakonski par brez otrok; da event. primer* no posojilo. — Dopisi na upravo «Slov. Naroda« pod «Posojilo/4162».
Sobo s kuhinjo
v novi vili oddam stran* ki brez otrok. — Ponua* be pod »Nagrada 1000 4196» na upravo «Sloven* skega Naroda«.
I    Prodam |
Naorodaj
plišasta površna jopica in ptlnomi novo in žeiraz. bela boa; oboje še po* polnoma novo ter škor* r.ji. Naslov pove uprava uSlov. Naroda«. 4184
Harmonika
trivrstna, dobro ohranje* na, se ceno proda. — Dopisi pod »Harmonika 4190» na upravo «Sloven* skega Naroda».
Otroška poste'jica
z zimnico po nizki ceni naprodaj. — Naslov po* ve uprava «SIov. Naro* da». 4187
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje loto ^af HTGON HIHSKR Ljubljana, Valvazorje« trg 167 L
Uro pokvarjeno
oc ceni in dobro zopet Lhko imaš, ako jo pri Seliškarju urarju popra* viti daš. — Se priporoča SeliŠkar, urar, Tržaška cesta št. 8. 4036
Modna šivilja
MARIJA KRMELJ. Beet. hovnova ulica 9/11. — Iz* deluje po meri prome* nadne in večerne obleke, kostime, plašče, bluze. — Popravila in modernizira* nje. Solidno delo, cene zmerne« 4199
Hrana
Buffet un* -~ze «Dvorec*> priporoča okusen obed in večerjo za 15 Din dnev* no I65'L
Modni salon
damskih klobukov — se prevzame, event. vstopim teot družabnica. — Dopi* si pod «Izurjena/4192» na upravo «Slov. Naroda«.
Hiša
pripravna za vsako obrt se ugodno proda — Do* pisi pod «C rn u če/3886» na   upravo < Slov. Nar.».
V;la Ptuju
s štirimi sobami, kuhinjo in pritiklinami, trpežna moderna stavba, vse ta* koj za zasesti — se pod ugodnimi pogoji proda. — Pojasnila pri lastniku Fr. \Verhonigu, Ptuj Krekova ulica 8. 4177
Posestvo
(rodovitno) eno uro od železniške postaje, na le* pem kraju tik farne cer* kve, 4 orale vinograda, 5 oralov ' nosniKd, nji* ve. velik travnik, usodno naprodaj. — Ponudbe na upravo aSIov. Naroda« pod cStajersko/41b8».
Bolničarko
sa veneri&ni oddelek lite državna bolnica v Ho vam Sadu, z dnevnico 21 Din, brezplačnim stanovanjem in brano 2. razreda.
Ponudbe je poslati na opravo državne bolnice Novi Sad do h decembra 1925.
—. 4125
HO E r^r—■ GD
nn najbolji! domači informaćtil zavod ima v srat m—tih lanealjhre poverjenike daj« tafociadjs o v—nt, po—bno pa ao i m o vnem atanja denarnih zavodov, trgov-sko - industrijskih podjetij in privatnih o—b •ove informacij« as toese. Izčrpne in brea nahaja v voka Karadžića ul tU Beograd •ov tele fon )« 6-2S, a brzojavni naal. Artus
-v u m m a ii i h h P B " * h 11 u 1 h u " » " " ■ - " f r f " » " » - " " " " " "
Urejuje: Josip Zupančič, — Za <Naxo4no tiskarno*: frao Jc*rfr> — Za laaatmtai dal litU; Oton ChiistoL - Vti v W"Wj«*
E.