GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES" f V) ✓ 0) 'E 3 nc \ vi >voles | Številka 14 novoles 'v. J September 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA URESNIČEVANJE PLANA V PRVEM POLLETJU V TEJ INFORMACIJI PRIKAZUJEMO USPEŠNOST GOSPODARJENJA V PRVEM POLLETJU 1979. PRIKAZUJEMO URESNIČEVANJE NAČRTOVANIH CILJEV, PROBLEMATIKO URESNIČEVANJA CILJEV, USTVARJENA SREDSTVA IN NJIHOVO DELITEV TER IZVAJANJE UKREPOV. NA PODLAGI ANALIZE GOSPODARJENJA V PRVEM POLLETJU OCENJUJEMO MOŽNOST! URESNIČITVE CILJEV OB KONCU LETA. I. URESNIČEVANJE CILJEV Povečanje dohodka v prvem polletju tega leta ni bilo na nivoju pričakovanj, o čemer bo govora v nadaljnem tekstu. Ne glede na to pa je bil v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, dohodek povečan, povečala pa se je tudi masa osebnih dohodkov, medtem, ko je bila akumulacija (sredstva za poslovni sklad) manjša. S tem seveda naši lastni cilji niso bili v celoti uresničeni. Tako bomo morali v drugem polletju izkoriščati vse možnosti, da bi ob koncu leta načrtovane cilje le dosegli. 1. DOSEGANJE DOHODKA Dohodek ni rastel v skladu s planom, saj so že v začetku leta povečani stroški za surovine in repromaterial, onemogočili normalno poslovanje, kljub različnim ukrepom, ki smo jih izvedli, da bi te učinke zmanjšali. TOZD TSP -16,0% 2. DOSEGANJE SPREDSTEV Z A OSEBNE DOHODKE Osebni dohodki so rasli v skladu z začrtano politiko OD na Novolesu. To velja predvsem za začetek leta, medtem, ko so se v kasnejših mesecih še zaostrovala razmerja med stroški m našimi cenami, kar je seveda vplivalo tudi na OD. Povečana bolniška (povprečna odsotnost je 22,3 %), je tudi močno vplivala na OD, ki ne morejo rasti zaradi nedoseganja plana proizvodnje in izpada dohodka. Tudi novi sistem delitve OD ne vpliva stimulativno na storilnost, ampak vodi v uravnilovko, zato med drugim tudi m prave zavzetosti za delo. 3. SREDSTVA ZA SKUPNO IN SPLOŠNO PORABO Sredstva za splošno in skupno porabo vplačujemo v manjših zneskih,kot je planirano, kar je posledica nedoseganja plana dohodka. To pa ne pomeni, da smo zmanjšali prispevke za razvoj skupnega družbenega standarda. V skladu z zakonom in samoupravnimi sporazumi smo odvajali dogovorjena sredstva, le da v manjši meri kot smo načrtovali, kar je posledica že omenjenega nedoseganja načrtovanega dohodka. V drugem polletju predvidevamo večje doseganje dohodka in zato upamo, da bomo ob koncu leta le dosegli načrtovan obseg sredstev. 4. AKUMULACIJA Kot je rečeno ni bilo za akumulacijo ustvarjenih nikakršnih sredstev, ukrepi, kakršne smo sprejeli oz. jih izvajamo pa bodo vplivali na gospodarjenje, šele v drugem polletju. Sredstva za akumulacijo smo za 35,8 % manj razporedili, kot smo načrtovali. V prvem polletju smo zaradi večjega nedoseganje dohodka razporedili sredstva v akumulacijo le v minimalni višini, to je , 5 % od vseh uporabljenih sredstev. Če bomo do konca leta dosegli večji dohodek, bomo tudi v akumulacijo laho razporejali več sredstev. Opomba: številke, procenti in znaki (+ —) na desni strani pomenijo, za koliko odstotkov smo uresničili načrtovane cilje. r V \ I I. POGOJI GOSPODARJENJA ________________________________________________) V prvih šestih mesecih tega leta je bilo tržno povpraševanje po našem pohištvu nekako srednje, vseskozi pa se nam je poznalo pomanjkanje denarja za potrošniško kreditiranje. Zmogljivosti tovarne so bile v glavnem izkoriščene, medtem, ko struktura proizvodov ni bila najbolj ugodna, saj je bilo v tem času veliko večje povpraševanje po komodnem delu našega programa kot po omarah, kar pa za nas predstavlja oviro. Razmerje med cenami surovin in repromaterialov in našimi izdelki, je bilo za nas zelo neugodno, saj so se praktično vsi materiali podražili, medtem, ko so ostale naše cene na prejšnjem nivoju. 1. ZMOGLJIVOSTI Zmogljivost naše tovarne je dovolj velika, da pokriva potrebe jugoslovansekga trga po pohištvu te vrste. Drugo vprašanje pa je ali je mogoče na tako majhen prostoru (9000 m2) ekonomično organizirati proizvodnjo. Sicer pa za sedaj ni nobene možnosti za kakršnokoli širjenje TSP. 2. TRŽNO POVPRAŠEVANJE Povpraševanje po naših izdelkih, je kljub otežanim kreditnim pogojem dokaj dobro. Mislimo pa, da bi se moralo v jesenskih mesecih še izboljšati, kar je sicer že dolgoletna praksa. 3. STRUKTURA PROIZVODNJE Struktura proizvodnje je ustrezna, ob tem, da še vedno nekaterih artiklov zmanjka in večkrat ne moremo kompletirati ambientov. Storjene so bile nekatere korekture proizvodnega plana, ki pomenijo popolno prilagoditev povpraševanju. 4. ŠKARJE CEN Verjetno zlepa niso kakšen drug TOZD tako prizadele letošnje podražitve kot nas. Podražitve so daleč nad pričakovanji sprožile odpiranje Škarij cen v negativno smer, to je v smer naraščanja nabavnih cen, cene naših izdelkov pa ji niso sledile. Okrog 18 milijonov din dodatnih stroškov ni mogoče pokriti s še tako učinkovitimi ukrepi za izboljšanje storilnosti ipd. Delno bomo pokrili izpadli dohodek z višjimi cenami, ki pa veljajo šele od 1. julija naprej. III. NAČINI DOSEGANJA DOHODKA 1. OCENJEVANJE DOSEGANJA PROIZVODNEGA PLANA Plan proizvodnje dosega TOZD precej različno. Medtem, ko je bil začetek leta (predvsem februar, marec) kljub kroničnem pomanjkanju iveric, bil dokaj vzpodbuden pa so se kasnejši izpadi, dobave iveric, pokazali, kot nerešljiv problem, tako, da nedoseganje plana lahko pripisujemo temu vzroku. Seveda imamo tudi sami mnogo še nerešenih problemov, ki tudi vplivajo na slabše dosežke. Povedati pa je treba tudi, da se je IZPOLNJEVANJE PLANA PROIZ. I POLLET. 79 NAZIV EM PLAN I. POLLET. 79 IZPOLNITEV I. POLLET. 79 INDEKS PROIZ.v 000 din 80810 66830 ' 82,7 pomanjkanje iveric odrazilo tudi na potenciranje nekaterih problemov, ki bi jih sicer sproti reševali. Kljub vsemu je bil plan proizvodnje v juniju dosežen, medtem, ko nam je julij podrla nenormalna visoka bolniška, kar je med drugim tudi vzrok v pogosti menjavi zdravnikov v obratni ambulanti. 2. DOSEGANJE OPTIMALIZACIJE Načrtovane optimalizacije v proizvodnji v prvem polletju nismo dosegli. Vrednost proizvodnje na zaposlenega smo realizirali le VREDNOST PROIZ. NA ZAPOSLENEGA v 000 din 79 PLAN 442,8 IZPOL. 359,4 _Z/o 81,2 81,2 /o, kar je odmik od načrtovane za 18,8 %. To pa je vplivalo tudi na doseganje dohodka. V drugem polletju bomo morali znatno bolj stabilizirati proizvodni program in ga v načrtovanem obsegu 3. UČINKOVITOST DELA Kot je že bilo omenjeno, je velika in nenormalna ter z ničemer opravičIjiva odsotnost (odhajanje v bolniško), zelo vpliva na dosežke v proizvodnji. To je neka posebna kategorija vzroka rušenja planov, na katere nima nihče med organizatorjiproii vodnje vpliva in o katerih bi morale posebej spregovoriti tudi dmžbenopolitične organizacije. IZOSTANKI Z DELA Prisotnost Volje do dela na mnogih področjih manjka, kar je razvidno tudi iz pregledov, bolniške, ki stalno narašča, ravno tako pa tudi razni izostanki, bidisi opravičeni ali neupravičeni. Načrtovane zajezitve visoke odsotnosti z dela nismo dosegli, saj smo v pn/em polletju delež odsotnosti celo presegli v primerjavi s preteklim letom. Načrtovan delež odsotnosti smo presegli kar za 3,3 %, kar je močno vplivalo na doseganje dohodka. Zato načrtujemo za drugo polletje obdelavo globalne raziskave odsotnsti, na podlagi katere bomo skupno z drugimi TOZD izoblikovali ukrepe. Delovna učinkovitost Merila delovne učinkovitosti so v začetku dokaj stimulativno vplivala na delo, medtem, ko so se kasneje nekatera merila izrodila (vprašanje kvalitete dela, režijske ure) in je nastal samo še lov za denarjem ne glede na stvarno opravljeno delo. Narobe je tudi, da za veliko število delavcev v režiji nimamo pravih meril, ki bi vzpodbujala zavzetost za delo. Skratka sistem ugotavljanja delovne učinkovitosti, je še daleč, da bi lahko rekli, da /e stimulativen, potrebno ga bo stalno dograjevati. 4. ZMANJŠEVANJE PROIZVODNIH STROŠKOV Stroški, tako direktni, kot fiksni se nam gibljejo v okviru planiranih (pri fiksnih izkazujemo celo stalne prihranke). Drugo pa je vprašanje, da so ti stroški zaradi že omenjenih podražitev že planirani visoko, kar se v dohodku močno odraža. Da pa bi te stroške kolikor mogoče zmanjšali smo sprejeli določene ukrepe za racionalizacijo uporabe nekaterih materialov in postopkov, kar se delno že odraža v poslovanju. Dovolj dobro tudi izvajamo zadolžitev, da bomo zmanjšali število delavcev iz 384 na 365. Sedaj nas je 354 z nekaterimi ukrepi, predvsem pri režiji pa lahko zmanjšamo to število še za nadaljnih 7—8, poleg tega pa še za 8, ko ukinemo decimimico. —--------------- IV. URESNIČEVANJE PLANA CELOTNEGA PRIHODKA IN DOHODKA v__________________________________________________________________ 1. CELOTNI PRIHODEK IN DOHODEK Celotni prihodek ni bil dosežen v planiranih okvirih (tabelarični prikaz), kar ima svoj odraz na celotno poslovanje TOZD. Za nedoseganje je več vzrokov, važnejši pa so: nedoseganje plana proizvodnje (o vzrokih smo že govorili), slabša prodaja našega pohištva v prvih mesecih tega leta predvsem zaradi stalnega pomanjkanja denarja za potrošniško kreditiranje našega pohištva in pa seveda veljavnost novih cen Šele s 1. julijem. Zaradi nižjega IZRAČUN DOHODKA PLAN I pni 1 . 79 IZPOL. 1 POM 79 INDEKS CELOTNI PRIHOD. 83 253 66 527 79,9 - MATER. STROŠKI 49 169 37 683 76,6 - AMORTIZACIJA 1 384 1 384 100,0 PORABLJENA SREDSTVA - 50 553 39 066 77,3 =DOHODEK 32 700 27 461 84,0 prihodka tudi dohodek ni mogel biti realiziran v planskih okvirih pa vendar je izpad manjši, kot pri celotnem prihodku, kar gre predvsem na račun manjših materialnih stroškov (porabljena sredstva 77,3 %). 2. ČISTI DOHODEK IN RAZPOREJANJE Čisti dohodek zmanjšan za rezervna sredstva smo razporedili v skladu s samoupravnim sporazumom na osebne dohodke in minimalno akumulacijo. Zaradi nedoseganja dohodka nismo OBRAČ. OSNOVE IN DEJAN RAZD. ČISTEGA DOHOD OBRAČUNSKE OSNOVE VDE VOD DEJAN RAZPOR CD 1 NAMEN v 000 din plan I poL ^9 deiun 1 do L 79 v 000 din 2 ZA NAMEN MIN OS DOH OSNOVE ZA AKUMULACIJO 7o vseh sredst ZA OSEBNE DOH NA PODL MINUL DELA % od posl skl. 18 290 1 730 88,9 10,6 0,5 92,4 76 21 002 1 730 SRED ZA OSEB DOH SKUP POR ZA AKUMULAC ZA OSEBNE DOHODKE NA PODL MINUL. DELA SKUPAJ OSNOVE 20 020 100,0 100,0 22 732 SKUPA I-Zd razporejali čistega dohodka tudi na osebne dohodke na podlagi minulega dela. Kot je iz tabele razvidno, smo največ ji delež namenili osebnim dohodkom. Po sklepu DS DO od marca naprej izplačujemo enoto dela po 19,00 din, medtem, ko naš dosežen čisti dohodek, ustvarjen v prvem polletju, tega ne dopušča. Naša VED bi morala biti 17,27 din. Ker pa nam nove cene veljajo od 1. julija, bi le—te in ostali ukrepi morali pokriti izpadli dohodek za nazaj in seveda ustvariti pogoje za normalno gospodarjenje naprej. Tako je tudi za II. polletje akontativna vrednost ED ista kot v I. polletju, to je 19,00 din. f V. ------------------------------------ N IZVAJANJE UKREPOV ________ _______________________________J Ob sprejetju letnega plana smo si zastavili nekatere cilje ki naj omogočijo normalno poslovanje. Pog le jm o kako j ih izvajamo. 1. Vsekakor dokaj uspešno izvajamo sklep da bomo povečali produktivnost oz. da bomo enako naredili z manj zaposlenimi. Od januarja do sedaj nas je manj za 30 delavce ob tem, da še niti nismo ukinili decimirnice. S tem bi bili lahko pa še bolj zadovoljni, če bi zmanjšali tudi režijo (zmanjšali smo jo za 7 delavcev). Nadaljna akcija za zmanjšanje zaposlenih bo usmerjena v režijo. 2. Izpolnjevanje tehnološkega procesa: Na tem področju je bilo narejenega precej, vendar še vedno premalo. Kaj smo naredili in kaj še čaka? — rešili smo problem mozničenja, stebre za okrogle mize ne bomo več uvažali, ker jih bomo delno delali sami, delno pa kooperanti/narejene so bile nekatere tehnološke spremembe pri lepljenju stebričkov v ploskvi, precej časa je bilo prihranjenega, ko smo začeli montažo okraskov na drug način, urejeno je brušenje front v lakirnici, rezkanje stolovih naslonov je sedaj lažje, varnejše in enkrat hitrejše, kot prej, vrtanje stebrov za mize je sedaj hitrejše in še nekatere izboljšave manjšega značaja. Čaka nas pa še precej dela pri ureditvi transporta med lakirnico in tapetništvom, ureditvi okolja stiskalnice (nOv nanašalec lepila), ureditvi regala v ploskovni strojni, da naštevamo samo glavne naloge. 3. Analiza vrednosti: na tem področju smo si 3. 7. 1979 zadali precej obsežne naloge (čeprav to ni prava analiza vrednosti), izvajanje pa je precej počasno. Ker gre za silno pomembno področje.je treba skrbno paziti na izvajanje pozadanih rokih. 4. Ustrezno tržno prilagojeno planiranje. Pri tem ima komerciala veliko odgovornost Ce izvzamemo izvoz, kjer še vedno ni pravega reda, predvsem zaradi neurejenega poslovanja Slovenijalesa, smo pri planiranju proizvodnje v zadnjem času le napredovali. 5. Stalna skrb za ustrezne cene naših izdelkov na trgu. Trenutne cene so sicer relatino ugodne, vendar na tem področju nimamo sistematično u rejenega p ristopa. Smatramo, da mora to delo opravljati komerciala v sodelovanju s TOZD. 6. Izgrajevanja sistema delitve OD po delu. Zelo občutljivo področju z majhnimi uspehi. V jesenskem času nas čaka pri tem veliko dela. OPOMBE: V________________________________________________________________________J Ureja uredniški odbor: Bojan Bencik, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Martina Volf in Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora: Franc Redek. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža Naklada 2650 izvodov. Stavek, filmi in montaža: ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. — Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št 421—1/72 z dne 31. januarja 1978.